Pro-feminizam e izraz so koj se ozna~uvaat onie poedinci , ideologii, I dvi`ewa koi vo potpolnost ili vo golema mera ja podr`uvaat feministi~kata

ideologija , odnoano celite na feministi~koto dvi`ewe , no samite ne se smetaat za feministi. Pro-feministi naj~esto se narekuvaat pripadnici od ma{kiot pol koi mislewe to go delat so feministkite , no I samite profeministi~ki ma`I so samoto toa {to se ma`I ne mo`at da go delat `enskiot odnosno feministi~kiot pogled na svetot. Od druga strana , I nekoi `eni I ma`I ponekoga{ se narekuvaat pro-feministi , a so toa se objasnuva deka feminizmot I ostvaruvaweto na celite na feministi~koto dvi`ewe se samo del od po{irokoto svetsko nadgleduvawe. Isto taka nekoi feministi~ki organizacii imaat ma{ki ~lenovi koi se narekuvaat feministi.

Antifeminizam e izraz so koj vo naj{iroka smisla se ozna~uvaat poedinci , organizacii ili ideologii , ko se vo potpolnost ili delumno protiv feminizmot ,odnosno celite na feministi~koto dvi`ewe. Vo potesna smisla pod ovoj izraz se podrazbiraat poedinci, organizacii, ili ideologii koi go kritiziraat I / ili go otfrlaat feminizmot vo sovremenite industriski dr`avi na Zapadot, smetaj}I deka primenata na feministi~kata ideologija vo prakasa donela pove}e {teta odkolku korist.Tii kririki prvenstveno se odnesuvaat na tn feminizam od vtor I tret bran, odnosno radikalen feminizam kogo antifeministite go obvinuvaat za potikuvawe na mizandrija I `enski seksizam. Poradi tie pri~ini izrazot antifeminizam po~nal da se koristi I za feministkite od krajot na 1980-ta godina koi po~nale da go kritiziraat poradi negovoto zastranuvawe I ekstremizam.

T E O R I I

Feministi~ka teorija e naziv za feministi~ki pristap na razli~ni teorii od dru{tveni nauki.Pod nea se podrazbiraat trudovi vo cela niza disciplini , prvenstveno onie koi nastojuvaat da ja objasnat ulogata na `enata odnosno feministi~kata politika vo oblasti kako {to se antropologija, sociologija, ekonomija, `enski I rodni studii, no I fenomeni kako {to se feministi~ki kni`evni kritiki. Feministi~kata teorija nastojuva da ja svati neednakvosta ,stava akcent na rodnata politika , odnosot me|u mo}ta I seksualnosta.Nj~esto e vrzana za kritikata na dene{nite dru{tveni odnosi , no I so promiknuvaweto na `enskite prava, interesi I re{avawe na problemi.Temi so koi se bavi feminizmot se naj~esto diskriminacija , stereotipi, objektifikacija ( posebno seksualnata) patrijarhat.

Feministi~ka filmska teorija e teoriski korpus na filmskata kririka koj e nadahnat so feministi~ki politi~ki stavovi I teorii.Pod toa se podrazbiraat mnogu razli~ni na~ini na koi feministkite pristapile kon analiza na filmot kako umetnost, odnosno, kak dru{tveno-kulturen fenomen.Toa pokraj drugoto , vklu~uva raspravi za na~inot na koj `enskite likovi sodeluvaat vo poedini~ni filmski zapleti , `anrovi, odnosno stereotipovi kako odraz na dru{tvenata polo`ba , odnosno na pogledot na `enite. Eden tipi~en primer za feministi~ka filmska teorija se eseite koi se zanimavaat so tn ma{ki pogled, koj dominiral vo klasi~niot Holivud.Lura Malvei vo svojot esej visual pleasure and narrative cinema tvrdela deka niz koristewe na razni filmski tehniki, kako {to e subjektiven kadar, tipi~niot filmski gledatel naviknuva slu~uvawata da gi razgleduva od perspektiva

na ma{ki protagonist.Istovremeno `enite pove}e slu`at kako objekti na pogled, namesto kako osobi so koi se identifikuva gledatelot.

@ENSKI PRAVA e izraz so koj se opi{uvaat pravni , filozovski, I politi~ki koncepti prema koi sekoe ~ove~ko bitie od `enski pol so samiot ~in na ra|awe , bez obzir na potekloto ili dr`avjanstvoto , steknuva odreden broj na prava , a koi po sodr`inata se razlikuvaat od po{irokiot koncept na ~ove~ki prava. Pri~ina poradi koi `enskite prava se razlikuvaat od ~ove~kite prava e naj~esto taa {to `enata niz istorijata , a so del I deneska , bile ili li{eni od odredeni prava koi gi u`ivaat ma`ite , ili imale specifi~ni prava ko zakonot I obi~aite ne gi priznavaat za ma`ite.Kako pri~ini za toa naj~esto se spomnuvaat biolo{kite razliki izme|u polovite , no feministkite I mnogu sovremeni dru{tveni teorii nastojuvaat da gi objasnat primerno so nametnatite rodni razliki. Kako primer za `ensko pravo koe e isklu~ivo vrzano za `enskiot pol se spomnuva pravoto za odlu~uvawe za bremenosta, odnosno pravo na izveduvawe abortus. Kako primer za `ensko pravo koe se odnesuva na ednakvosta na polovite e pravoto na sodeluvawe vo razni oblasti vo dru{tveniot `ivot , odnosno slu`ewe vo oru`ani sili.Isto taka kako `ensko pravo se naveduva pravoto na dru{tvena ednakvost , bilo da e zbor za ednakvost vo platite , ili merkite za pozitivna diskriminacija vo predstavni~kite I izvr{ni tela vo vlasta.

I S T O R I J A

Feministi~ka istorija e izraz koj se koristi za istoriografski pravec koj istorijata go tuma~I od feministi~ko stojali{te .Feministi~ki istori~ari smetaat kako tradicionalnata odnosno konvencionalnata istoriografija poradi seksisti~ki predrasudi , gi zanemarivala ulogite na `enata vo istorijata.Isto taka se smeta kako istorijata mo`e vo potpolnost da se svati edinstveno ako slu~uvawata se tolkuvaat od dene{na feministi~ka perspektiva. Feministi~kata istorija bi trebalo da se razlikuva od `enskata istorija , koja na voop{ten na~in se zanimava so istorijata na `enata.Isto taka treba da se razlikuva od istorijata na fenimizmot koja se zanimava so feministi`kite dvi`ewa niz istorijata. Istorija na feminizmot.Od strana na feministi~kite istori~ari obi~no se deli vo tri periodi , nare~eni branovi : Feminizam od prv bran, koj e vo pove}eto industriski dr`avi od zapadot trael od sredinata na 19 vek do sredina an 20 vek, a na kogo glavna cel bilo postignuvawe politi~ka ednakvost na `enite I ma`ite , pred se po pra{aweto za pravoto na glas; Feminizam od vtor bran , koj trael od 1960-ta do po~etokot 1990 -ta , a za cel imal da postigne ekonomska I kulturna ednakvost me|u ma`ite I `enite;

 Feminizam od tret bran , koj trae od 1990-ta do denes , a se smeta svoevrsen prodol`etok , no I so reakcii na neuspehot , odnosno neposakuvanite posledici na feminizmot od vtoriot bran; Nekoi feministi~ki istori~ari dr`at do toa da istorijata na feminizmot ne bi trebala da se ograni~I na bliska pro{lost , odnosno deka bi trebalo da se sodr`at I poedinci, odnosno dvi`ewa koi na ovoj ili onoj na~in se sprotistavuvaat na patrijarhalnite dru{tva od negovioto nastanuvawe.Drugi pak dr`at do toa deka koristeweto na izrazot feminizam za takvi idei I poedincite predstavuvaat svoevrsen anakronizam.

Francuski feminizam (koj kako izraz se koristi voglavno vo anglofonite zemji) ozna~uva opus na grupi feministki koi deluvale vo Francija od 1970-ta do ranite 1990-ti. Francuskiot feminizam vo odnos na feminizmite vo drugite dr`avi naj~esto se opi{uva kako teoretski , odnosno prakti~en , pove}e zainteresiran za filozofskite otkolku za pragmati~nite pra{awa.Feministi~kata proza I esei na avtorkite obi~no se opi{uvaat kako metafori~ka I konceptualno bogata , odnosno pomalku opteretena so neposredni politi~ki potrebi . ^est motiv na tie idei e anti-esencijalizmot logocentrizmot. I kritikata na

Feministi~kite devi`ewa vo svoite sovremeni oblici , odnosno feminizmot kako prepoznatliva ideologija, vo Latinska Amerika se pojavil tek vo poslednata ~etvrtina od 20-ot vek. Pred toa feministi~kite idei bile samo dodatok vo po{irokite ideologii,vo vrska so nastojuvawata da se re{at dru{tvenite , ekonomski I politi~ki problemi vo Latinska Amerika , pred se politi~ka I ekonomska neednakvost na gra|anite daleku

poizrazeni nego vo Severna Amerika I Evropa kade se razvil klasi~niot feminizam.Zatoa feminizmot obi~no se vrzuva za socijalisti~ki poedinci I dvi`ewa , ne{to poretko vo onie koi go prifatile liberalizmot. Seriozna prepreka za {irewe na feminizmot pretstavuval prete`no ruralniot karakter na latino amerikanskite dru{tva, so ~ija kultura dominirala Rimokatoli~kata crkva, kako I specifi~ni patrijarhalni koncepti kako {to e ma~izam I marijanizam.Vo takvi uslovi , feministi~kite idei od 1920-ta se javuvaat vo pogolemi gradovi I me|u poobrazovani `eni od srednata I visokata klasa, koi bile inspirirani od novosteknatite prava na `enite niz svetot.Edna od najvlijatelnite `eni e Berta Lutc, ~ija organizacija vo 1932-ta godina izlobirala nova brazilska revolucija da dade op{to pravo na glas za `enite. Vo sredinata na 20-ti vek feministi~kite idei od svoi pri~ini }e go prifatat dvi`eweto na radikalnata levica, od koi najpoznati I najuspe{ni bile kubanskat arevolucija na Fidel Kastro, kako I sandinisti~kata revolucija vo Nikaragva.

^esto se smeta razo~aruvawa

kako

lezbijskiot

feminizam

nastanal

poradi