Gospodarsko pravo

vaje

asist. mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

sara.ahlin@guest.arnes.si
I. NELOJALNA KONKURENCA

= konkurenca, a je ta konkurenca nelojalna, v nasprotju z dobrimi poslovnimi

običaji.
- varstveni objekt nelojalne konkurence je način tržnega obnašanja.
- z dejanjem nelojalne konkurence storilec ne ogroža obstoja konkurence kot takšne,
ampak gre za nastopanje na trgu na način, ki ni primeren.
- v Sloveniji je nelojalna konkurenca ustavna kategorija, saj je v 74.členu Ustave
prepoved nelojalne konkurence.
Prepoved nelojalne konkurence je določena v interesu drugih gospodarskih
subjektov, potrošnikov in v javnem interesu.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 I.1. ZGODOVINSKI SISTEMI DEFINIRANJA NELOJALNE
KONKURENCE

1) sistem ENUMERACIJE dejanj nelojalne konkurence

2) sistem GENERALNA KLAVZULE = splošno formulirano pravilo, ki določa znake dejanja
nelojalne konkurence na povsem abstrakten način, tako da zajema dejanja, na katera
zakonodajalec ni mislil neposredno in tudi dejanje, ki jih ob nastanku zakona še ni bilo.
V nadaljnem razvoju srečamo dve varianti uporabe generalne klavzule:
- sistem subsidiarnosti generalne klavzule - zakon sicer navaja posamezna dejanja nelojalne
konkurence, poleg tega pa vsebuje še generalno klavzulo, ki pride v poštev tedaj, ko
dejanja ni mogoče subsumirati po eneda od posebej naštetih opisov dejanskega stanja.
- sistem primarnosti generalne klavzule- zakonodajalec z njo zajema vsa dejanja nelojalne
konkurence. Pri vsakem dejanje je potrebno ugotavljati elemente iz generalne klavzule.
3) sistem CIVILNEGA DELIKTA- značilen je za Francijo, kjer niso izoblikovali posebnih
norm, ampak so se zadovoljili s splošnim pravilom o odškodninski odgovornosti.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

I. 2. OPREDELITEV NELOJALNE KONKURENCE PRI NAS

Zakon o varstvu konkurence (Ur.l. RS, št. 18/1993, ZVK) nelojalno

konkurenco prepoveduje (13/1.) Nelojalna konkurenca je
porepovedana zato, ker s takim dejanjem storilec krši lastno dolžnost
poštenega tržnega obnašanja. Če s tem hkrati poseže v kakšno tujo
pravico, ima njen imetnik možnost, da uveljavlja varstvo take pravice.
ZVK opredeljuje nelojalno konkurenco s pomočjio generalne klavzule
(13/2) in naštevanja posameznih primerov (13/3-1⇒ 14). Prevzel je
sistem primarnosti generalne klavzule.
Vsako dejanje, ki ustreza opredelitvi iz 13/2 je dejanje nelojalne
konkurence. Beseda
Namen naštevanja v 13/3 je le informacija o tem, katera dejanja so običajno
(če vsebujejo elemente generalne klavzule) nelojalna konkurenca.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 PRIMER 1
PRELEDA gre za textilno tovarno Prebold, ki je izdelovalo čistilno krpo Preleda.
Štartalo je na ime Vileda. Vileda pravi, da je dejanja Prelede nelojalno.
Sodnik odloči, da gre res za nelojalno konkurenco in prepove uporabo imena Preleda.
Ime res ni enako, končnica in artikel pa dejata možnost za uveljavljanje določene
pravice, obenem pa gre za nasprotovanje dobrim poslovnim običajem

PRIMER 2
GRUNDIG-KONSTEN- v 60 letih pride na trgu EU do dogovora med tema dvema
podjetjema, da bo Grundig v Francijo prodajal le preko Konstena. Skupaj
ustanovita v Franciji novo blagovno znamko Gint. Grundig se tudi zaveže, da ne
bo prodajal nobenemu drugemu podjetju, ki bi utegnilo prodajati v Franciji.
Gre za primer kartelnega trga. Zlorabili so blagovno znamko za določeno pravico v
nasprotju z namenom ustanovitve. Blagovna znamka se je ustanovila le zato, da se
pridobi boljši položaj v konkurenci.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

ELEMENTI GENERALNE KLAVZULE nelojalna
konkurenca je dejanje pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi
poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim
udeležencem na trgu.
Da bi bilo podano dejanje nelojalne konkurence, morajo obstajati vsi elementi
generalne klavzule (13/2) komulativno. Iti mora za dejanje, ki ga stori
-podjetje -pri nastopanju na trgu -v nasprotju z dobrimi poslovnimi
običaji in -s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim
udeležencem na trgu.
1) PODJETJE- pojem podjetja je določen v 2.členu ZVK- pravne in fizične osebe, ki
opravljajo gospodarsko dejavnost ne glede nanjihovo pravnoorganizacijsko obliko in
lastninsko pripadnost
2) NASTOPANJE NA TRGU- Za dejanje nelojalne konkurence gre samo takrat, ko podjetje
nastopa na trgu. nastopanje na trgu je vsaka aktivnost podjetja, ki je usmerjena na
pridobitev tržnega položaja.
3) NASPROTOVANJE DOBRIM POSLOVNIM OBIČAJEM- ta element je ločnica med
lojalno in nelojalno konkurenco.
Pojem dobrih poslovnih običajev je potrebno določiti v vsakem konkretnem primeru posebej.
4) ŠKODA- za nelojalno konkurenco ne bomo šteli dejanje, s katerim se niti ne povzroči niti
ne utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.
Nastanek škode torej ni pogoj za nelojalno konkurenco (ampak za odškodninski zahtevek).
Zadošča možnost nastanka škode.
Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje
RAZLAGA POSAMEZNIH ALINEJ 13.ČLENA ZVK
1) NELOJALNA REKLAMA- reklama je kakršnokoli ravnanje, usmerjeno na
vplivanje na potrošnike, da bi zbudilo njihovo zanimanje za določeno blago
ali storitev. V bistvu obvešča potrošnika o obstoju izdelka, o njegovih
lastnostih, kakovosti, ZVK v tej alineji vsebuje tri alternativne opredelitve, ki
pojasnjujejo, kdaj je reklamiranje nelojalno. Sem spadajo:
a) neresnična reklama- gre za najočitnejši primer nelojalne reklame. Če navedeni
podatki ne ustrezajo resnici, je tržna informacija netočna in o nelojalnosti ni
dvoma. Problem pa je ugotoviti neresničnost podatkov. Pri izmerljivih
podatkih problema ni, drugače pa je pri poudarjanju splošnih lastnosti blaga
ali storitev. Tukaj utegne biti neresničnost dopustna, če pri povprečnem
potrošniku ustvarja le vtis kvalitete, ne pa navajanja točnih lastnosti (Plavi
radion pere sam).
Prav tako se ne šteje za nelojalno SUPERLATIVNA REKLAMA, pri kateri so
dobre lastnosti tako zelo poudarjene, da tega nihče ne jemlje resno (Ora,
najboljša ta hip, najboljši hotel, vodilni, edini, pravi, ni boljšega, nedosegljiv,
optimalen). Vsebina takšne reklame kaže na močan položaj ponudnika na
trgu. Podatki, ki so podani, niso izmerljivi. Če pa ta oblika reklame zaide v
zavajanje, gre za nelojalno reklamo

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

sodna praksa - sladoled se ne sme špricati z CO2, če se topi pred kamerami
- če pes noče jesti pasje hrane, se mu ne sme pomagati drugače
- volvo so postavili na streho konkurenčnega vozila, streha tega vozila se je zaradi
teže udrla. Nato so konkurenčno vozilo postavili na Volvo, da pa se streha ne bi udrla,
so za snemanje streho dodatno utrdili.
- pivovarniška industrija (problem pene, mehurčkov, barvanje kozarcev)
b) zavajalna reklama- ne gre za podatke, ki so neresnični, ampak za tako navajanje podatkov
ali izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu.
Taki podatki ali izrazi so lahko tisti, ki:
- imajo več pomenov (Camelhair)
- ustvarjajo napačen vtis glede porekla, proizvajalca, lastnosti blaga (Istarski Teran)
- ustvarjajo ugoden vtis samo na prvi pogled (pločevinka špagetov s sliko špagetov z polivko,
kjer je zelo slabo vidno, da pločevinka vsebuje samo špagete)
- posli forfetiranja (Rolex po 10$), sintetični izdelek, nadomestek za vato z imenom Vata.
c) reklama z zlorabo potrošnikov- reklamiranje, pri katerem se pri potrošnikih ustvarja vtis o
posebni kvaliteti blaga z navedbami, ki računajo na to, da so potrošniki pretežno
nestrokovnjaki. Njihova nelojalnost je še zlasti vprašljiva, če je usmerjena na določeno
skupino potrošnikov.
primer- Silaniziranje- meliziranje...

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

2) PRIMERJALNA IN NASLANJAJOČA REKLAMA- za te oblike reklame je
značilno, da skuša ustvariti dober vtis o lastnih izdelkih tako, da se jih
prikazuje v odnosu do drugih izdelkov.
Ločimo naslanjajočo primerjalno, kritizirajočo primerjalno in osebo
primerjalno. Poznamo pa še osebno primerjalno reklamo, ki jo ZVK
obravnava v 3 alineji 13/3.
naslanjanje lahko pomeni sočasno tudi kršitev tuje pravice industrijske
lastnine, zlasti blagovne znamke (Lego-sistem) ali označbe geografskega
porekla (a la Gorgonzola), ni pa to nujno.
primerjanje- tukaj pa gre za primerjanje lastnega blaga z zamenljivim blagom
drugega podjetja, pri čemer se ocenjujejo lastnosti obeh in se seveda
naglašajo prednosti lastnega izdelka. Če so uporabljeni podatki
neresnični, sploh ni dvoma o nelojalno reklamo. Sem vključimo tudi
nepopolnost primerjave ali uporabo različnih metod ocenjevanja
različnih izdelkov.
ZVK označi kot primerjalno reklamo vsako, kjer se kvaliteta proizvodov drugega
podjetja ocenjuje ali podcenjuje (ob prisotnosti elementov generalne klavzule).
Potrebno je ugotoviti dve sestavini:
- primerjava s proizvodom drugega podjetja- v reklami mora biti zajeto tudi prikazovanje
tujega izdelka, sem pa spada tudi konkludentna označna ostalih konkurentov.
- ocenjevanje ali podcenjevanje kvalitete- zadostuje kakršnakoli vrednostna sodba o obeh
izdelkih, niti ni nujno da je ta sodba neugodna ali nepravična.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

3) DISKRIMINACIJSKA REKLAMA- tu gre v bistvu za primerjalno reklamo s
to posebnostjo, da podjetje reklamira svoje blago ali omalovažuje drugo s
primerjanjem ne stvarnih, ampak osebnih okoliščin na svoji strani (prvi
primer) ali pri konkurentu (pri omalovaženju).
Ta določba je omejena na sklicevanje na narodnostno, rasno, politično ali
versko pripadnost osebe in ne pokriva vseh primerov osebne primerjalne
reklame.
4) OČRNITEV- Tukaj ni nujno, da gre za reklamiranje, oglaševanje ali
ponujanje, ampak zadostuje kakršnokoli dajanje podatkov o konkurentu,
ki bi utegnilo prizadeti njegov ugled in poslovanje.Gre za izjave o
dejstvih, ki jih je mogoče preveriti. Same ocene o polovanju ne spadajo v
ta dejanski stan.
5) NERESNIČNO OZNAČEVANJE BLAGA ALI STORITEV- tukaj gre lahko
hkrati za kršitev kakšne pravice industrijske lastnine drugega podjetja,
zlasti razlikovalnih znakov, kar sicer varuje Zakon o Industrijski
Lastnini.
Dejanje nelojalne konkurence je storjeno s samo uporabo označbe oziroma
podatka, ne glede na to, ali ta uživa varstvo po drugih disciplinah.
Prepoved tega dejanja skuša zavarovati tržno disciplino in ne pravic
drugih oseb.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 6) PRIKRIVANJE NAPAK IN DRUGAČNO ZAVAJANJE POTROŠNIKOV- Gre
samo za dejanje podjetja, ko z aktivnim delovanjem (z zatrjevanjem, da ima
blago določene lastnosti) ali z opustitvijo (če ne opozori druge stranke na
napako) povzroči, da drugi stranki ostane neznana napaka, ki jo kot tako
opredeljuje Obligacijski zakonik.
Prikrivanje napak pa je le eno od nedovoljenih načinov zavajanja potrošnikov.
7) POSEG V TUJA POSLOVNA RAZMERJA- za to dejanje so potrebne tri osebe-
dve, med katerima obstaja ali bi lahko nastalo poslovno razmerje, in pa tretje
podjetje, ki s svojim dejanjem želi takšno razmerje razdreti oziroma
preprečiti ali otežiti njegov nastanek.
Ni nujno, da bi to dejanje bilo usmerjeno v to, da bi tretje podjetje samo vstopilo v
tako razmerje.
Med najbolj značilna dejanja te vrste spada bojkot, to je poziv podjetja drugemu,
naj ne sklepajo poslovnih razmerij z določenim podjetjem oziroma naj taka
razmerja razdrejo.
Poseben primer takega dejanja je speljevanje delavca drugemu podjetju.
8) NEUPRAVIČENO NEIZPOLNJEVANJE ALI RAZDIRANJE POGODB- gre za
kršitev načela pacta sunt servandad. Gre za poseg podjetja v pogodbeno
razmerje, pri katerem je samo udeleženo. Potreben pa je še dodaten element-
namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem.
Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje
 9) NAVIDEZNA RAZPRODAJA- poudarek je na navidezni razprodaji-
izdelek najprej podražijo na 120%, potem pa oglasijo razprodajo za
30%. Resnično znižanje je le 16%- gre za nelojalno konkurenco
zaradi goljufije.
navidezno znižanje cen- izven obdobij razprodaj.Dejanje je nemoralneo,
zato je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji
10) NEUPRAVIČENA RABA ZUNANJIH OZNAMENIL- gre za varovanje
razlikovalnih znakov in pa znakov, ki drugje sploh niso varovani. Ta
raba mora biti neupravičena.
Sankcionirana pa je tudi uporaba tujega oznamenila v primeru, koje
upravičenec sicer dal soglasje za tako uporabo, vendar se s tem
ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu.
Varovan je javni interes, ne interes konkurentov.
11) PODKUPOVANJE- gre za aktivno podkupovanje, katerega naslovnik
je lahko drugo podjetje, njegov delavec ali oseba, ki dela za drugo
podjetje.
Za nelojalno konkurenco se šteje samo dajanje oziroma obljubljanje daril,
ne pa tudi njihovo prejemanje. Oboje pa sta kaznivi dejanji.
Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje
 12) UPORABA STORITVE ZASTOPNIKA DRUGEGA PODJETJA- ko so
določene osebe v zelo tesnem razmerju s podjetjem, potem konkurent
brez dovoljenja principala ne sme uporabljati njihovih storitev.
13) PREMIJSKI POSLI- pri premijskem poslu se na kupca vpliva tako, da
se mu obljubi ali da posebna nagrada. Ta lahko pripade vsakemu
kupcu ali pa je odvisna od žreba ali nagradne igre. Odločitev kupca za
nakup določenega blaga ne bo temeljila samo na njegovem
prepričanju o kvaliteti samega blaga ampak na nagradi ali na njenem
pričakovanju. Kupec pogosto nima možnosti, da bi ugotovil, kakšen
odstotek možnosti ima, da bo nagrado dobil.
Zabel- premijski posel je tisti posel, pri katerem gospodarski subjekt obeta
ali daje potrošnikom poleg blaga še nagrado. Gre za dodatno nagrado.

Prepovedano je zbujanje strahu pri prodaji:- grožnja z glasom -prijazni

opomin (eden zadnjih) sexualna radovednost- Fructalova Breskev.
Taka reklama ni vedno dopustna.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 primeri - slovenske novice in EMŠO
- čunga lunga- ne smejo biti izvajani napram ogroženim skupinam
- coca cola- za olimpijske igre v Montrealu je organizirala igro z zbiranjem zamaškov s
črkami imena. Cilj je bil oblikovati ime coca cola iz zamaškov in s tem dobiti nagradno
potovanje v Montreal. Proizvajalec pa je na trg dal le majhno število zamaškov s črko L.
To je vrsta premijskega posla, saj je vrednost nagrade bistveno večja od vrednosti
proizvoda.
- kataloška prodaja
- zbiranje sličic. (Nelojalni so premijski posli zato, ker spremenijo motiv nakupa,
odločitev kupcev ne temelji več na koristi, psihološki pritisk na povprečnega kupca je
velik, nagrade, ki so obljubljene, so ponavadi takšne, ki si jih povprečnikupec ne more
privoščiti, razpis nagrade daje vtis, da je kupec v boljšem položaju, reklamni stroški se
prenesejo na potrošnika, ni nadzora države).

14) KRŠITEV POSLOVNE TAJNOSTI- poslovna skrivnost je v našem pravu

opredeljena v ZGD, po katerem se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za
katere tako določi gospodarska družba s pisnim sklepom, in pa tudi podatki,
za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela
nepooblaščena oseba.
Za nelojalno konkurenco gre tako v primeru pridobivanja kot v primeru
izkoriščanja poslovne skrivnosti. Oboje sta tudi kaznivi dejanji.
Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje
II. INTELEKTUALNA LASTNINA
Delitev intelektualne lastnine nanaša na tri kategorije pravic:
1. industrijsko lastnino
2. avtorsko in sorodne pravice ter
3. ostale pravice.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

II. A) MODEL
Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe s katero se zavaruje videz
izdelka, ki je nov in ima individualno naravo.
NOV VIDEZ IZDELKA, če enak videz ni bil dostopen javnosti pred vložitvijo
prijave modela. Za enak videz izdelka se šteje, če se njegove značilnosti
razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.
VIDEZ IZDELKA IMA INDIVIDUALNO NARAVO, če se celotni vtis, ki ga
naredi na uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi nanj kak drug
videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred datumom vložitve prijave.

Z modelom se ne more zavarovati:

- značilnosti videza izdelka, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo
ali pa morajo biti reproducirane v natančni obliki in dimenzijah
- videza izdelka, če vsebuje ali posnema znamenja, embleme, grbe, zastave, ime in
kratico kakšne države ali mednarodne organizacije ali njen znak, razen z
dovoljenjem pristojnih organov, in če videz izdelka nasprotuje javnemu redu
ali morali.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 II.1. REGISTRACIJA MODELA
- Z registracijo modela se zavarujejo materialni interesi z izključno pravico
uporabe in prepreči tretjim osebam uporaba brez soglasja imetnika. Novost je
osnovni pogoj za varovanje videza izdelka z modelom. Videz izdelka se ne
šteje za dostopnega javnosti, če je postal znan v normalnem poteku poslovanja
specializiranim krogom zadevnega področja ali zgolj zato, ker je bil razkrit
tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.
- V šestih mesecih po vložitvi prijave v katerikoli državi članici Pariške unije lahko
prijavitelj vloži prijave, v katerih se sklicuje na to prvo prijavo. Tako
sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne pravice" in je zelo pomembno
pri izvajanju popolnega vsebinskega preizkusa.
- V Sloveniji se nacionalna prijava za registracijo modela vloži pri Uradu RS za
intelektualno lastnino bodisi osebno v sprejemni pisarni bodisi po pošti
oziroma telefaksu.
- Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave, vendar največ 25
let. Ob plačilu ustreznih pristojbin se lahko obnavlja vsakih pet let.
- Če se model nanaša na več videzov izdelkov, se lahko obnovi v celotnem obsegu ali pa
v zoženem obsegu le za nekatere videze izdelkov.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 Postopek za priznanje pravic
Za registracijo modela je potrebno uradu predložiti:
• zahtevo za registracijo modela, praviloma na obrazcu SIPO M-1;
• fotografijo ali grafični prikaz vsakega prijavljenega videza izdelka, iz
katerega mora biti razvidno, v čem je novost in individualni značaj videza
izdelka (3 izvode);
• potrdilo o plačilu prijavne pristojbine;
• potrdilo o razstavni prednostni pravici, če je le-ta zahtevana;
• pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku.
V prijavi se lahko zahteva odlog objave prijave za največ 12 mesecev. Če se prijava
nanaša na več izdelkov, ni mogoče zahtevati odloga objave le za nekatere
izdelke.
Obrazec za prijavo modela je na voljo tudi na spletni strani urada. Potrebno ga je
predložiti v treh izvodih.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

III. PATENT

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na

inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv.
Izum oziroma tehnična rešitev je nova:
- če ni obsežena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila pred datumom
vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim
opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način.
Izum je na inventivni ravni:
- če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike.
Izum je industrijsko uporabljiv:
- če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski
dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 NI PATENTNEGA VARSTVA:
- Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila,
načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost se neposredno kot
taki ne štejejo za izume in torej ne morejo biti predmet patentnega
varstva.
- Patent ne sme biti podeljen za izume kirurškega ali diagnostičnega
postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na
živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na
izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem
postopku.
- S patentom se tudi ne da zavarovati izuma, katerega uporaba je v
nasprotju z javnim redom ali moralo.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 VARSTVO PATENTA
V roku enega leta po vložitvi prijave v katerikoli državi članici Pariške
unije ima prijavitelj možnost vložiti prijave, v katerih se sklicuje na to
prvo prijavo. Tako sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne
pravice" in je zelo pomembno pri izvajanju popolnega vsebinskega
preizkusa. Zakon pozna tudi priznanje prednosti na osnovi
razstavljanja na sejmih, ki imajo status mednarodnih sejmov in
razstav, vendar je v tem spisku le nekaj največjih sejmov na svetu.
Prijava za podelitev patenta se načeloma vloži v tistih državah, kjer želimo
zavarovati svoje interese ali v katerih pričakujemo, da bo naša
konkurenca poskušala izkoriščati naš izum s proizvodnjo ali prodajo
novega izdelka.
V Sloveniji se nacionalna prijava za podelitev patenta vloži pri Uradu RS
za intelektualno lastnino. Slovenski prijavitelj jo lahko vloži sam ali
prek zastopnika.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 VRSTE PATENTNEGA VARSTVA V SLOVENIJI
Pri "normalnem" patentu je doba veljavnosti dvajset let oziroma toliko, kolikor
imetnik patenta plačuje pristojbine za vzdrževanje. Pred iztekom devetega
leta mora imetnik uradu predložiti pisno dokazilo, da patentirani izum
izpolnjuje vse bistvene pogoje novosti, se pravi, da je nov, na inventivni ravni
in industrijsko uporabljiv. Če dokazila ne predloži pravočasno, veljavnost
patenta nepreklicno preneha po desetih letih.
Druga možnost je patent s skrajšanim trajanjem, katerega trajanje je omejeno na
deset let. S tem patentom ni mogoče zavarovati postopkov in novih rastlinskih
ali živalskih vrst, vendar pa njegovemu imetniku ni treba predložiti dokazila o
novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti izuma.
Posebna možnost je izločena patentna prijava, do katere pride na poziv urada ali na
zahtevo prijavitelja in to v primeru, ko izum, za katerega se zahteva varovanje
s patentom, ni enoten. Gre torej za primer, ko imamo opravka z več izumi, ki
pa med seboj niso tako povezani, da bi pomenili enotno izumiteljsko zamisel.
Izločena patentna prijave ohrani datum vložitve prijave, iz katere je izločena,
vendar živi naprej svoje lastno življenje in nanjo ne vpliva potek varstva
osnovne prijave.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 Postopek za pridobitev varstva
Za pridobitev patenta je potrebno uradu predložiti:
• zahtevo za podelitev patenta, praviloma na obrazcu SIPO P-1( );
• opis izuma (2 izvoda), ki vsebuje prikaz problema, podatke o do sedaj znanih
rešitvah in njihovih pomanjkljivostih ter opis nove rešitve;
• patentni zahtevek ali zahtevke (2 izvoda), ki morajo biti napisani v enem
stavku in opredeljujejo obseg in vsebino patentnega varstva;
• kratko vsebino bistva izuma - povzetek (2 izvoda);
• skico ali skice, če je to potrebno (2 izvoda);
• potrdilo o plačilu prijavne pristojbine;
• pooblastilo zastopnikuče je prijava vložena po zastopniku.

Sara A. Doljak gospodarsko pravo-vaje

 Gospodarsko pravo
vaje

asist. mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

sara.ahlin@guest.arnes.si