CELICA osnovna gradbena in dejavna

enota vsakega ivega organizma (loveke celice so evkariontske, ivalske)

TKIVO skupina celic, ki opravljajo

enako nalogo in zato so si po zgradbi podobne

ORGAN tvori ve tkiv, le eno tkivo je

znailno in opredeljuje ta organ

Posebna oblika krovnega tkiva je LEZNO TKIVO (specializirana oblika krovnega tkiva) nastajajo in shranjujejo se produkti - EKSOKRINE LEZE lastno izvodilo (leza lojnica, znojnica) - ENDOKRINE LEZE nima lastnega izvodila, izloa izloke hormonov (leza itnica, hipofiza, epofiza)

ORGANSKI SISTEM organi, ki

opravljajo isto funkcijo, tvorijo doloen org. sistem Tkiva lovekega telesa: a) vrhnjice o krovno tkivo (epitelno tkivo) o lezno tkivo b) veziva in opornine o vezivno tkivo o kostno tkivo o hrustanno tkivo c) miinine miino tkivo o skeletno o gladko o srno d) ivnine o pravo ivno tkivo o oporno ivno tkivo

VEZIVNO TKIVO celice niso

povezane med seboj Vrste: maobno mreasto kri limfa rahlo vezivo vrsto vezivo naloga: ohranja in obliko in strukturo vseh organov Opornine - hrustanno tkivo (elastino, vrsto) - kostno tkivo (neelastino, trdno)

KOSTNO (KOMPAKTNO) TKIVO

osnovni dele je osteon - kostnica - Haversov kanal (v kanalu potekajo ile in limfa (prehranjujejo kost) in ivci) - osteocite / kostne celice -

KROVNO TKIVO /epitel/ - celice so

povezane med seboj, stiki med njimi so tesni. Glede na t. plasti loimo: - enoplastni epitel - veplastni epitel Naloga: - enoslojni epitel je prepusten (nahaja se v notranjih stenah organov) - veslojni epitel (nahaja se v vrhnjici koe) ima zaitno vlogo.

SKELETNO MIINO TKIVO

osnovna enota je miino vlakno. Tvori skeletne miice

SRNO MIINO TKIVO

osnovna enota je enojedrna razvejana miina celica. Tvori srce

GLADKO MIINO TKIVO

celice so vretenaste oblike, so enojedrne. Tvori stene prebavnega trakta, arterij in ven

IVNO TKIVO tvorijo ga ivne

celice ali nevroni in glia celice. V ivnih celicah nastajajo in se prenaajo ivni signali. Glia celice obdajajo nevrone, jih prehranjujejo in odstranjujejo dele razpadlih nevronov. KOA 1 vloge koe ZAITNA VLOGA iti pred razlinimi bolezni, UV sevanje (melanin pigment), pred velikim izhlapevanjem, razne mehanske pokodbe TERMOREGULACIJSKA VLOGA varuje pred pretokom energije v in iz telesa. Hlajenje z izhlapevanjem toplote iz telesa (leze znojnice), povea se pretok krvi v ilah, ki so v globlji plasteh koe, toplota se zadruje, telo se ohlaja IZLOALNA VLOGA strukture, ki so odgovorne za to, so leze znojnice. Izloajo znoj (prevladuje voda, organske soli, senina, sena kislina, keratin), po sestavi podoben urinu ali seu. Podobna vloga izloal. LEZNA VLOGA strukture, ki so odgovorne za to, so leze lojnice, izloajo loj (meanica mlenih kislin, trigliceridi, holesterol, voski) UTILNA VLOGA receptorji za boleino, toploto, tip, dotik, pritisk, hladnota TVORBA VITAMINA D v konih celicah se nahaja provitamin D, ki se pod vplivom UV svetlobe pretvori v vitamin D 2 zgradba

POVRHNJICA ali VRHNJICA gradi jo epitelno tkivo, ki je veplastno ROENA PLAST odmrle, poroenele celice, ki se luijo in odpadajo ZARODNA PLAST celice se delijo USTNICA tvori jo vezivno (elastino in vrsto) struktur prepleti krvnih in limfnih kapilar (prenos O2 in hrane) ivci las oz. dlaka v lastnem meiku, miica dvigovalka dlake leza lojnica in znojnica receptorji (mraz, dotik, tip, ) PODKOJE rahlega vezivnega tkiva, z mnogo maobnimi celicami naloga pripenjanje na miice

BOLEZNI KOE
spremembe so lahko posledica motenj v vrhnjici, v pigmentaciji, delovanju lojnic, sprememb v oilju. ULJ dobimo ga zaradi stalnega pritiska in trenja, vrhnjica odstopi od usnjice, nastane mehur z medcelinino OTIANCI odebelitve roene plasti koe zaradi stalnih mehanskih draljajev, povzroa jih pretesna obutev ali delovno orodje. KURJE OKO enak nain kot otianci, le da se v tem primeru roena plast strenasto vraa v globino usnjice, pritiska na tkiva pod njim in povzroa boleino. Pomembna je udobna obutev BRADAVICE vozliasto zadebeline vrhnjice, lahko posledica virusne infekcije, okuimo se z rokovanjem, irijo se po koi, dermatolog jih lahko odree, izree, zamrzne ali razgradi, pogosto pa same izginejo. MATERINA ZNAMENJA polkroglasta rjava znamenja na vrhnjici. Sprememba barve ali

oblike je lahko znak rakaste spremembe MOZOLJI AKNE nastanejo iz prevelike koliine hormona androgena v krvi in presnovnih motenj. Omilimo jih lahko z nego koe, pravilno prehrano, bogato z vitaminom A, zmerno sonenje EKCEMI povrinska srbea vnetja z mehurki in vozliki na obrazu, vratu, nogah ATLETSKO STOPALO glivina okuba med prsti nog, povzroa srbenje ali rdeico, pozneje pa luske, mehurje ali razjede. Obolenje je nalezljivo. Prepreimo jo lahko z dosledno skrbjo za higieno nog, s istoo nogavic in obuvala. LUSKAVICA nenalezljiva kona bolezen. Ostro omejena, rdea, s ivosrebrno lusko pokrita aria na koi kolen, komolcev, kria, goleni in lasia. KONI RAK rak melanocitov pigmentno znamenje z znailno asimetrino razrastjo, nazobano mejno rto, razvije se lahko povsod.

Zgradba dolgih kosti: - pokostnica - kostna skorja kompaktno kostno tkivo - kostna sredica gobasto kostno tkivo - kostni mozeg rdei kostni mozeg, kjer nastajajo krvne celice. KOSTI GLAVE OBRAZNI DEL: - spodnja in zgornja eljust - linici - nosnici - solznica in sitka LOBANJSKI DEL: - elnica - temeljnica - zatilnica - sennica - zagozdnica

Vloga OKOSTJA: - opora - zaita (lobanjske kosti, notranji organi, prsni ko) - gibanje - zaloga mineralov hrustanec vezivno tkivo, veliko elastine medcelinine, katero izloajo ________ celice. Zakostenevanje ali zakostenitev proces, pri katerem se hrustanec vsaj deloma nadomesti s kostnim tkivom (ta se prepoji z minerali in otrdi) PLOATE KOSTI LOBANJE razvijejo se iz vezivnega tkiva DOLGE KOSTI nastanejo iz hrustannega tkiva, notri zakostenitvena jedra, ki rastejo od znotraj navzven.

KOSTI TRUPA PRSNI KO - tvorijo ga rebra (koeni loki, ki potekajo iz prsnih vretenc, 12 parov reber) - 7 parov je pravih reber, se direktno pripenjajo na prsnico - 3 pari so nepravi, se posredno pripenjajo na prsnico - 2 para sta pristna - varuje notranje organe HRBTENICA: - oblika dvojne rke S * krivina naprej LORDOZA * krivina nazaj KIFOZA - zgrajena iz vretenc - zveze med vretenci, so: - pravi sklepi so med sklepnimi odrastki sosednjih vretenc - telesa vretenc so povezane z diskusi Sestava: - vretence - vratna vretenca - prsna vretenca - ledvena vretenca

- ZGORNJE OKONINE - opleje * kljunica * lopatica - nadlahtnica * glavica v ramenskem sklepu - podlahtnica (mezineva stran podlakta) - koeljnica (palna stran podlakta) - zapestnice

- SPODNJE OKONINE - okolje * 2 kolnici (vsaka iz 3 kosti) 1 revnica 2 sramnica 3 sednica - stegnenica (najdala kost) - kolni sklep - pogaica - golenica - menica - nartnice - stopalnice - prstnice

POKODBE IN BOLEZNI MIIC KILA izstop revesa ali drugega trebunega organa NATEG pokoduje miino tkivo in povzroi pretegnitev in raztrganje miic in kit POKODBE IN BOLEZNI KOSTI ARTRITIS vnetje sklepa, nastane iz razlinih vzrokov: okube, genetske okvare, verjetno pa je avtoimunska motnja ARTROZA kronina nevretna obraba sklepov. Povezana je s staranjem in drugimi vzroki. Gibljivost sklepov se zmanja zaradi nalaganja apnenca v sklepno pranjo in na sklepni hrustanec zato sklep otrdi KOSTNI RAK veinoma prizadene mlade ljudi. Ob pravoasnem odkritju je bolezen v veliki meri ozdravljiva IZVIN pokodba sklepa, pri emer si sklepne vezi po nerodni stopinji, padcu ali udarcu nategnemo ali natrgamo. Pri tem se sklepna glavica lahko odmakne. Ob prenehanju delovanja zunanje sile se vrne v sklepno jamico. Nastopijo hude boleine IZPAH zaradi monega udarca ali padca se sklepne vezi pretrgajo in sklepna glavica izskoi iz sklepne jamice. Zaradi nastalih bolein sklepa ne moremo gibati, koa je podpluta s krvjo, zato pomodri, sklep otee. Pogosto pride do ZLOMA KOSTI. Zlom je enostaven, e je prelomljena kost, niso pa pokodovani mehki deli (miice in koa). Kadar so pokodovani tudi mehki deli in zlomljena kost trli iz koe govorimo o kompliciranem zlomu

ZAKOSTENEVANJE ali OSIFIKACIJA 2 naina: + ploate kosti lobanje se razvijejo iz vezivnega tkiva, ki zakosteni. Tvorba drugih kosti poteka tako, da hrustanno zasnovo potopno nadomea kostno tkivo. Kosti dorastejo med 15. in 25. letom starosti, pri enskah nekaj prej kot pri mokih. Debelitev kosti omogoa pokostnica, ki na svoji notranji strani nalaga vedno nove plasti kostnih celic, istoasno se kostnina razgrajuje. Tako se kosti votlijo, postajajo laje, a trdne. Na rast vpliva ve dejavnikov (koliina kalcija in fosforja, vitamina D in C ter delovanje hormonskih lez. Na prenem prerezu dolge kosti lahko vidimo posamezne plasti. Opredeli njene gradbene elemente: a) pokostnica vezivna ovojnica b) kostna skorja kompaktno kostno tkivo c) kostna sredica gobasto kostno tkivo d) kostni mozeg vezivo rdee ali rumene barve vretenca so povezana med seboj s sklepi in pronimi medvretennimi ploicami (diskusi) iz vezivnega hrustanca regije vretenc: vratna vretenca (7) prsna vretenca (12 trtica (4-5) ledvena vretenca (5) krinica (5)

rebra so koeni loki. Izvor in pripenjanje 12 parov reber, s ploskim sklepom se pripenjajo na prsna vretenca, s hrustancem pa na prsnico. Zadnja 2 para reber se prosto konujeta v miiju

ZGRADBA KOSTI pokostnic a kostna skorja kostna sredica mozgovna votlina vezivna ovojnica kompaktno kostno tkivo gobasto kostno tkivo kostni mozeg: vezivo rdee ali rumene barve razvoj, rast, obnova kosti trdnost, odpornost trdnost, odpornost rdei: krvotvoren rumeni: maobno vezivo nepravilne: vretenca, eljustnica odrastki, ki opravljajo posebne naloge

dolge: kosti okonin osrednji del KOSTNO DEBLO ali DIAFIZA in 2 okrajka

OBLIKA KOSTI kratke: nartnice, ploate: lobanja, zapestnice oprsnica, opleje, okolje gibljivost mora biti velika povrina velika ZVEZE MED KOSTMI a] kroglasti: gibanje v vse smeri b] valjasti: upogibanje, iztegovanje c] ploski: neznatno gibanje a] negibni stiki b] omejena gibljivost

gibljiv e trdni k. stiki

sklepi a] ivi, vezivo b] hrustanec

a] ramenski, kolni b] kolni, kolenski, skoni c] med vretenci a] lobanja b] vretenca, rebra s prsnico

Izboen del ene kosti, ki ga imenujemo glavica, se prilega v oboen del druge kosti kateremu reemo sklepna glavica ali ponvica. Drsni povrini v sklepu sta iz sklepnega hrustanca. Sklepno mazivo, ki se izloa v sklep e dodatno zmanja trenje. Med sklepno jamico in ponvico je sklepna pranjica,. Sklep je obdan s sklepno ovojnico, ki je iz vezivnega tkiva. Sklepne vezi e dodatno otrdijo sklep
DELI OKOSTJA obrazni del lobanje ogrodje obraza obdaja oesno, nosno in ustno votlino moganski del lobanje zaita moganom in utilom hrbtenica glavna opora trupu, zaita hrbtenjae prsni ko: rebra, prsnica varuje organe v prsni votlini in zgornjem delu trebune votline a) opleje ramenski obro a) povezuje zgornje okonine s trupom b) zgornje okonine b) delo in hranjenje a) okolje medenica a) povezuje spodnje okonine s trupom b) spodnje okonine b) nosijo celotno teo telesa in premikajo telo nahajanje Pripenja se na okostje, koo ali hrustanec v stenah notranjih organov (ile, prebavila, miice najeevalke) srce zgradba preno progasto miino tkivo gladko miino tkivo v obliki snopiev in plasti preno progasto miino tkivo delovanje zavestno, hitro krenje, oivuje ga osrednje ivevje podzavestno, poasno krenje, oivuje ga vegetativno ivevje podzavestno ritmino krenje, oivuje ga vegetativno ivevje vloga aktivno gibalo telesnih delov s peristaltinim krenjem premika vsebino notranjih organov poganja kri po ilah

kosti glave kosti trupa kosti okonin

vrsta miija skeletno gladko

srna miica

TKIVO

KROVNO TKIVO ALI EPITEL

ZNAILNOSTI Epitel sestavljajo celice, ki so tesno povezane. Celice so razporejene v enem ali ve slojih. lezno tkivo je ena od oblik krovnega tkiva. V epitelu so prisotne lezne celice posami, e pa je leznih celic ve, se ugreznejo in tako nastane leza Celice niso povezane, pa pa so razmetane v obilni medcelinini, ki jo izloajo. Vezivna tkiva so: mreasto vezivo, kri, limfa, rahlo vezivo, vrsto vezivo, maobno tkivo Tvorijo ga celice hondrociote, med katerimi je medcelinina Tvorijo ga celice osteocite, ki so koncentrino razporejene okrog Haversovih kanalov v njih so krvne ile za prehrano kosti. Celice so povezane med seboj s tankimi odrastki. Med celicami je medcelinina osnovna enota je miino vlakno to je podolgovata vejderna tvorba. Pod mikroskopom vidimo, da se pri miinih vlaknih, izmenjujejo svetli in temni preni pasovi (preno progaste miice) Osnovna enota je enojedrna razvejana miina celica (te celice so povezane s prepustnimi membranami) Celice so vretenaste oblike, so enojedrne in niso progaste Tovirjo ga: ivne celice ali nevroni in glia cleice

LEZNO TKIVO

VEZIVNO TKIVO HRUSTANNO TKIVO KOSTNO TKIVO

VLOGA Enoslojni epitel je prepusten in tvori notranje stene notranjih, veslojni epitel pa najdemo na povrini telesa (vrhnjica pri koi) Izloa izloke ali sekrete. Poznamo 2 tipa lez: eksokrine (lastno izvodilo) in endokrine (nimajo lastnega izvodila, ampak izloajo izloke hormone v kri) Ohranja obliko in strukturo vseh organov

Sestavlja telesno ogrodje (skelet) Sestavlja telesno ogrodje

SKELETNO (PROGASTO) TKIVO SRNO (PROGASTO) MIINO TKIVO GLADKO MIINO TKIVO IVNO TKIVO

Tvori skeletne miice (so ob kosteh)

Tvori srce

Tvori stene prebavnega trakta, arterij in ven V ivnih celicah nastajajo in se prenaajo ivni signali. Glia celice obdajajo nevrone, jih prehranjujejo in odstranjujejo dele razpadlih nevronov