1.

Poloaj elektrinih intalacij v elektroenergetskem sistemu

Naprave, ki za svoje delo potrebujejo elektrino energijo imenujemo elektrini potroniki ali porabniki. Da bi porabnik deloval, mora biti prikljuen na vir elektrine energije. Zvezo med virom in porabnikom lahko razdelimo v tri dele: Mesto proizvodnje elektrine energije: tu imamo postrojenje, ki zajema generatorje, transformatorje, naprave za lastno rabo ... Elektrino omreje: slui za to, da povezuje vir elektrine energije z mestom porabe in Mesto porabe elektrine energije: tu se pojavijo konni porabniki elektrine energije, ki so v omreje vkljueni preko ELEKTRINIH INTALACIJ. Elektrine intalacije so naprave, ki nam omogoajo prikljuek elektrinega porabnika na elektrino omreje. Kaj moramo narediti na tem, da so elektrine intalacije pravilno izvedene v smislu dobave el. energije in predvsem, da so varno izvedene, pa je potrebno ire znanje s podroja el. intalacij vkljuno s poznavanjem standardov in predpisov s tega podroja.

Slika 1: Osnovna shema proizvodnje, prenosa in razdelitve elektrine energije do porabnikov

2. Splona navodila za izvedbo elektrinih intalacij

2. 1. Intalacije v stanovanjskih zgradbah
Izvedbe tovrstnih elektrinih instalacij so odvisne predvsem od naina gradnje objekta. Nekatera glavna priporoila pri polaganju intalacij v stanovanjskih zgradbah so: intalacije se v glavnem polagajo pod ali v omet z izoliranimi vodniki ali izoliranimi vodniki v ceveh; v vlanih prostorih (kleti, pralnice...) se polagajo kabli, ki se pritrjujejo s pomojo distannih objemk; vod mora biti pri prehodu skozi zid nagnjen proti vlanemu prostoru; pred polaganjem cevi ali vodnikov, moramo na zid zarisati njihovo traso; vsak tokokrog mora imeti svoje fazne vodnike in nevtralni vodnik; v eno cev nameamo vodnike samo enega tokokroga; upotevati moramo uporabo standardardiziranih barv vodnikov; krianje in vzporedno vodenje energetskih in signalnih vodov ni priporoljivo (krianje le pod pravim kotom na razdalji vsaj 1 cm ali z uporabo izolacijskega distannega vloka); TK vodi morajo biti oddaljeni od energetskih vsaj 20 cm; vode je potrebno polagati vsaj 20 cm od dimnika in ne vzporedno z njim; intalacije v stanovanjskih zgradbah morajo zadostiti nekaterim minimalnim zahtevam glede tevila elektrinih prikljukov - vtinic, doz za stalni prikljuek, svetilk... e imajo aparati mo 2 kW in ve, se veejo na samostojni tokokrog; montane viine stikal so v viini vratne kljuke (105 cm), vtinic v kuhinjah in delovnih prostorih 115 cm od tal in v ostalih prostorih 35 cm od tal; tokokroge razsvetljave in vtinic tvorimo loeno.

2. 2. Intalacije v kopalnicah
Kopalnice obravnavamo loeno od stanovanjskih prostorov, saj tu obstaja poveana nevarnost pred udarom el. toka.

Slika 2: Razdelitev prostora kopalnica Prostor kopalnico razdelimo na tiri dele: obmoje 0 pomeni notranjost kadi, obmoje 1 je oddaljeno do 0,6 m od kadi in zajema tudi obmoje nad kadjo, obmoje 2 je oddaljeno do 0,6 m od prostora 1 proti zunanjosti, obmoje 3 je oddaljeno do 2,4 m od prostora 2.

Glavna priporoila so: kovinsko kad, odtone prevodne elemente na kadi, kovinske vodovodne cevi, cevi centralnega ogrevanja moramo med seboj povezati z Cu vodnikom 4 mm2 preko doze z razdelilnikom; v obmojih 0, 1 in 2 lahko polagamo samo vodnike, ki so tam nujno potrebni; v obmojih 0, 1 in 2 ni dovoljeno vgrajevati razvodnic, stikal in vtinic; v obmoju 1 in 2 lahko vgrajujemo le potezna stikala; v obmoju 1 lahko postavimo le bojler; v obmoju 2 lahko postavimo bojler in svetilko razreda II; v obmoju 3 nameamo vtinice, ki so napajane preko samostojnega FID z Id = 30 mA, imajo pokrov in so na viini vsaj 1,5 m od tal.

2. 3. Intalacije v poslovnih prostorih

Znailno za tovrstne prostore je, da imajo veliko povrino posameznih prostorov, veliko tevilo elektrinih, telefonskih, raunalnikih in teleprinterskih prikljukov. Glavne znailnosti tovrstnih intalacij so: talne intalacije z ploatimi kanali, ki so iz pocinkane ploevine razlinih dimenzij in zaliti v estrih; nadometne intalacije izvedene s kotnimi in stenskimi letvami; hkratna talna in stropna intalacija (sekundarni strop, v katerega vgradimo ustrezne svetilke).

2. 4. Intalacije v industriji
Uporabljamo specifine intalacijske sisteme: talne intalacije, intalacije na nosilni konstrukciji ali nosilnih vrveh, kanalni razvodi kot tudi klasine podometne in nadometne intalacije z intalacijskimi cevmi ter intalacije v litem betonu ter perforirane kabelske police. Zelo pomembno je, da so tokokrogi razsvetljave loeni od tokokrogov moi zaradi napetostnega dimenzioniranja vodov, obratovalne varnosti in razlinosti v intalacijskem sistemu.

2. 5. Intalacije v objektih s specifinimi pogoji

To so prostori, kjer se zadruje velika mnoica ljudi (sejmia, gledalia, kinematografi, blagovnice...). Med prostore s specifinimi pogoji spadajo tudi zaasno urejeni prostori v stavbah ali na prostem. Taki objekti morajo imeti: varnostno (pomono) razsvetljavo, ki ob izpadu omrene napetosti avtomatsko preklopi na pomoni vir, ki prostor razsvetljuje z najmanjo predpisano osvetljenostjo; zasilno razsvetljavo, ki se ob izpadu omrene napetosti avtomatko preklopi na akumulatorsko baterijo in kae najkrajo pot do izhoda iz stavbe; varnostne svetilke, ki morajo biti posebej oznaene.

2. 6. Intalacije na gradbiih
Intalacije na gradbiih so zaasne elektrine intalacije, ki so predvidene za: dela na zgradbah, popravila, rekonstrukcije, ruenja obstojeih zgradb, dela na javnih objektih (ceste, komunalni objekti), zemeljska dela. 3

Taka intalacija bi se naj napajala iz enega glavnega razdelilnika, od koder napajamo posamezne podrazdelilnike, ki morajo vsebovati: naprave za zaito pred posrednim dotikom (varovalke, ozemljitve, FI stikalo z Ind = 30 mA in dovoljeno napetostjo dotika 25 V efekt. vrednosti izm. napetosti); naprave za nadtokovno zaito (stikala, avtomatski odklopniki); napravo za ustavitev in izklop v sili (STOP tipke); napravo za loevanje od glavnega napajanja (loilno stikalo); stopnjo zaite najmanj IP 44 (zaita pred telesi vejimi od 1 mm in brizgajoo vodo)
Merilna naprava Glavne varovalke FI zaitno stikalo Pretokovna zaita 7 kontaktor Vtinice Ozemljitev STOP tipka (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

Slika 3: Elementi intalacije na gradbiu

2. 7. Intalacije v kmetijstvu
Zaradi veje obutljivosti domaih ivali na vplive elektrineg toka ter zunanjih vplivov (vlaga in agresivni plini) zahtevamo pri teh intalacijah dodatne zahteve glede zaitnih ukrepov. Poleg splonih pogojev, ki veljajo pri nepremini napeljavi TT sistema moramo upotevati e: izvedba zaite pred neposrednim dotikom s pregradami in okrovi ( IP 2X - zaita pred trdimi telesi vejimi od 12 mm), pri uporabi zaitnih ukrepov pred neposrednim dotikom s samodejnim odklopom napajanja je na mestih, kjer se zadruje ivina dovoljena napetost 25 V efektivne vrednosti izmenine napetosti, elektrini krogi vtinic morajo biti zaiteni s FI stikali (Id = 30 mA), na stojiih za ivino moramo izvesti dodatno izenaevanje poteciala in to poveemo z zaitnim vodnikom intalacije.

Slika 4: Elementi intalacije v kmetijskem prostoru (hlev)

2. 8. Intalacije v eksplozijsko nevarnih prostorih

Predpisi loijo elektrine postroje na nadzemnih mestih, ki jih ogroajo eksplozivne zmesi in elektrine postroje v rudnikih. Najpogosteje se eksplozivne zmesi vnetljivih plinov, prahu, par in zraka vnamejo in povzroijo eksplozijo zaradi povianih temperatur, ki jih povzroijo elektrine naprave z elektrino iskro ali lokom. V ta namen uporabljamo v takih prostorih eksplozijsko zaitene naprave (Ex naprave), ki pri pravilni montai in pri uporabi v mejah njihovih nazivnih vrednosti ne povzroajo viga eksplozivnih zmesi okolice. To podroje zahteva specialna znanja, zato je delo pri preskuanju naprav, doloanju nevarnosti con ipd. dovoljeno po zakonu le posebnim strokovnim komisijam - Ex komisijam. Elektrine naprave, ki so predvidene za obratovanje v eksplozivno nevarni atmosferi, imenujemo Ex - naprave, torej govorimo o Ex - intalacijah, Ex - svetilkah, Ex elektromotorjih itd. Znak protieksplozijske zaite sta rki Ex v esterokotniku.

2. 9. Intalacije v poarno ogroenih prostorih

Med tovrstne prostore tejemo kraje v zaprtih ali odprtih prostorih z lahko vnetljivimi snovmi (predelava lesa, predilnice, predelava ita...). Nekaj glavnih navodil pri izvedbi tovrstnih intalacij: zaita z FI vsaj z In = 0,3 A; kratkostina poarna zaita s pretokovno zaito (as proenja < 5 s); obvezna zaita pred preobremenitvijo; preko glavnega FID stikala z Idn = 0,3 A moramo posebej varovati tokokroge vtinic z FI stikalom Idn < 30 mA in ostale tokokroge z Idn < 100 mA; vodniki in kabli morajo biti odporni proti ognju; prepovedano je polaganje neizoliranih vodnikov na izolatorje; prepovedana je uporaba aparatov z odprtimi uarjenimi greli; svetilke v teh prostorih morajo imeti zaito stopnje vsaj IP 5X in morajo biti zaitene pred mehanskimi pokodbami in prav tako moramo biti pozorni pri izbiri moi in montani viini svetilke.

2. 10. EIB intalacije

Funkcija klasine elektrine intalacije je razdelitev in krmiljenje elektrine energije. Danes pa na mnogih podrojih to ne zadoa ve. Novi objekti, tehnologije in skrb za okolje prinaajo nove zahteve: udobnost, spreminjanje namembnosti prostorov; povezave razlinih sistemov v celoto; centralne in lokalne funkcije; monost komunikacije; zmanjanje strokov porabe el. energije in strokov delovanja. Klasina intalacija teh zahtev ne zmore. Reitev so EIB intalacije (European Instalation Bus). Ta sistem je razdeljen v napajalni in krmilni del. To pomeni, da vsakemu porabniku po enem kablu dovedemo energijo, po drugem kablu pa poteka krmiljenje. V objektih s staro intalacijo je mono s posebnim modulom zdruiti obe funkciji v en sam kabel. Obstaja pa tudi monost brezinega krmiljenja porabnikov. EIB intalacija je zanesljiv temelj vsem kasnejim nadgradnjam, ki bodo porabnike povezale z raunalnikim krmiljenjem na nivoju osebnih raunalnikov. 5

3. Napajalni sistemi nizkonapetostnih omreij

3.1. Sistem oznaevanja nizkonapetostnih omreij
Oznake vodnikov: L1 - 1. faza L2 - 2. faza L3 - 3. faza N - nevtralni vodnik PE - zaitni vodnik PEN - zaitno nevtralni vodnik Sistem oznaevanja NN omreij prikazuje spodnja slika:

L1 L2 L3 Porabnik
1. RKA 2. RKA

Slika 5: Sistem oznaevanja NN omreij

Sisteme izmeninih omreij loujemo po izvedbi povezave nevtralne toke napajalnega transformatorja (1. rka) in povezave elektrino vodljivih delov uporabnikih naprav (2. rka). 1. rka je lahko: T - neposredno povezava z zemljo v eni toki, najpogosteje nevtralno toko transformatorja (T - terre), I - vsi vodniki pod napetostjo (vtevi N vodnik) so izolirani glede na zemljo ali pa je ena toka povezana z zemljo preko impedance (I - isole). 2. rka je lahko: T - neposredno ozemljeni prevodni deli el. naprav, N - neposredna elektrina povezava izpostavljenih prevodnih delov z ozemljeno toko napajanega sistema, najpogosteje nevtralna toka transformatorja (N - neutral). Glede na zdruevanje oziroma loevanje funkcije nevtralnega in zaitnega vodnika loimo e dodatni oznaki: S - nevtralna in zaitna funcija je izvedena s posebnima (loenima) vodnikoma PE in N, C - nevtralna in zaitna funcija je zdruena v enem vodniku (PEN vodniku). Glede na nain ozemljitve razlikujemo naslednje sisteme napajalnih omreij: 1. TN sistem, ki je lahko: a) TN-S b) TN-C-S c) TN-C 2. TT in 3. IT sistem

3.2. TN sistem
Ena toka sistema je neposredno ozemljena; izpostavljeni prevodni deli elektrinih naprav so povezani preko zaitnega PEN vodnika s to toko. Po stareji terminologiji je to sistem, v katerem se je izvajal zaitni ukrep nienja. Ta sistem se uporablja v industriji, stanovanjskih in poslovnih prostorih.

3.2.1. TN-S sistem

Funkciji nevtralnega in zaitnega vodnika sta loeni v celotnem sistemu na nevtralni N in zaitni PE vodnik. Poleg teh dveh vodnikov nastopajo v sistemu e fazni (L) vodniki. V enofaznih tokokrogih imamo 3 - ilni, v trifaznih pa 5 ilni sistem. Sl. 6: TN - S sistem

3.2.2. TN-C sistem

Funkciji nevtralnega in zaitnega vodnika sta zdrueni v celotnem sistemu v en PEN vodnik. Opraviti imamo torej z dvo oziroma tiriilnim sistemom.

Sl. 7: TN -C sistem

3.2.3. TN-C-S sistem

Tu imamo kombinacijo obeh predhodnih sistemov. Nevtralni in zaitni vodnik sta v delu omreja zdruena, v drugem pa loena. Velja pomembno dejstvo, da iz TNC sistema lahko preidemo v TN-C-S sistem, medtem, ko obratna pot ni dovoljena. Povedano drugae: po loitvi PEN vodnika na PE in N vodnik le teh ni ve dovoljeno zdruiti v PEN vodnik, ker je stem moteno pravilno delovanje FI stikal.

Sl. 8: TN -C -S sistem

3.2. TT sistem
Ena toka sistema je neposredno ozemljena, izpostavljeni prevodni deli elektrinih naprav pa so tudi vezani na ozemljilo, ki je loeno od obratovalnega ozemljila. Po stari terminologiji ustreza ukrepom: zaitna ozemljitev, zaita s tokovnim in napetostnim zaitnim stikalom . Ta sistem se uporablja v kmetijstvu, na gradbiih, vse pogosteje pa stanovanjskih, poslovnih in podobnih zgradbah.

Sl. 9: TT sistem

3.2. IT sistem
Med aktivnimi vodniki omreja in zemljo ni neposredne povezave. Izpostavljeni prevodni deli elektrinih naprav so ozemljeni ( po stari terminologiji: sistem zaitnih vodnikov). Ta sistem se uporablja v rudnikih, kemini industriji, elektrarnah ipd. Pomen oznak: 7

Sl. 10: IT sistem

1 2 3

- obratovalno ozemljilo - izpostavljeni prevodni del - impedanca

4. Zaitni ukrepi pred elektrinim udarom

4.1. Varstvena pravila za dela na elektrinih napravah
Eden izmed najpomembnejih zaitnih ukrepov pri delu z el. napravami je t. i. loveki faktor. Pri delu na el. napravah moramo v podanem zaporedju upotevati pet varstvenih pravil: 1. 2. 3. 4. 5. Izklopi in vidno loi naprave pred napetostjo z vseh strani! Preprei ponovni vklop! Preveri breznapetostno stanje! Ozemlji in kratko skleni! Ogradi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo!

4.2. Zaita pred neposrednim dotikom

1. Popolna zaita Popolno zaito pred neposrednim dotikom delov pod napetostjo moramo uporabiti v vseh primerih in jo zanesljivo doseemo: z izoliranjem delov pod napetostjo Stem dele pod napetostjo popolnoma prekrijemo in jo lahko odstranimo le z unienjem. s pregradami in okrovi Deli pod napetostjo morajo biti obdani z okrovi ali nameeni za pregradami, ki morajo ustrezati stopnji zaite najmanj IP 2X (zaita pred vdorom trdih teles premera ve kot 12 mm). Pregrade morajo biti dovolj trdne in trajne, zanesljivo pritrjene in jih je mogoe odstraniti le z orodjem po odklopu napetosti z vseh delov pod napetostjo. 2. Delna zaita Delno zaito izvajamo le, e to standardi posebej dovoljujejo. Doseemo jo lahko na dva naina: z ovirami Ovire so lahko zaitne letve, ograje, stene iz mre, ki morajo prepreiti nakljuni dotik delov pod napetostjo. Ovire je mogoe odstraniti brez uporabe orodja. Prepreiti pa moramo nakljuno odstranitev in nakljuni dotik delov pod napetostjo pri rednem obratovanju naprav. z razdaljo Hkrati dostopni deli, ki so na razlinih potencialih, ne smejo biti znotraj dosega rok (med seboj morajo biti oddaljeni manj kot 2,5 m). Razdaljo dosega z roko je potrebno poveati na mestih, kjer imamo opravka z velikimi oz. dolgimi prevodnimi elementi. 3. Dopolnilna zaita s FI zaitnimi napravami To zaito nam zagotavljajo naprave za diferenno tokovno zaito z nazivnim diferennim tokom Idn < 30 mA. Uporaba samo te zaite ni dovoljena.

4.3. Zaita pred posrednim dotikom

8

1. Zaita z odklopom ali javljanjem Zaitna naprava mora iteni del intalacije ob okvari po navedenih doloilih odklopiti v dopustnem asu, da ne bi ostala previsoka napetost dotika. Izpostavljeni prevodni deli morajo biti glede na ustrezni sistem omreja pod doloenimi pogoji prikljueni na zaitni vodnik. e niso za posebne primere predpisane nije napetosti, je trajno dopustna napetost dotika pri izmeninih napetostih najve UL = 50 V, pri enosmerni napetosti pa najve UL = 120 V. TN razdelilni sistem Nadtokovna zaita TT razdelilni sistem IT razdelilni sistem

Zaitna naprava na okvarni tok

Zaitna naprava na okvarno napetost (v posebnih primerih) Naprava za nadzor izolacije

Pogoji pravilnega delovanja zaite v TN, TT in IT razdelilnem sistemu: TN razdelilni sistem TT razdelilni sistem IT razdelilni sistem

Da se odklop izvri v doloenem asu, je potrebno karakteristiko Pojav prvega okvarnega toka ne zaitne naprave in prerez vodnikov izbrati tako, da je izpolnjen izklopi nobene zaitne naprave, naslednji pogoj: e je:

Z s Ia U0
e tega pogoja ni mono izpolniti, moramo izvesti dodatno izenaev. potenciala. V PEN vodnik ne smemo vgraditi pretokovne zaitne naprave.

RA Ia U L
e tega pogoja ni mono izpolniti, moramo izvesti dodatno izenaev. potenciala. Zaitni vodnik oz. vodnik pomonega ozemljila ne smeta imeti istega plaa z dovodnimi vodniki.

RA I d UL
Pri drugi okvari veljajo glede na zaito in odklop pogoji za TN oz. TT razdelilni sistem pa glede na to, e so vsi izpostavljeni prevodni deli povezani z enim zaitnim vodnikom ali ne. e je predvidena naprava za nadzor izolacije, ki javi prvo okvaro, mora naprava oddati zvoni ali vizualni signal ali pa povzroiti samodejni odklop.

TN razdelilni sistem

TT razdelilni sistem

IT razdelilni sistem

Da bi pri zemeljskem stiku faznega vodnika omejili dvig napetosti e obstaja nevtralni vodnik, mora ostalih vodnikov, predvsem PE oz. PEN vodnika, mora skupna biti poloen in izoliran enako kot fazni. ozemljitvena upornost ozemljil znaati < 2 .

Legenda:
Zs Ia - Impedanca okvarne zanke, ki zajema energetski vir (NN navitje transformatorja), fazni vodnik do mesta okvare in zaitni vodnik do mesta okvare. Doloimo jo z izraunom ali meritvijo () - Tok, ki zagotavlja samodejni odklop napajanja v manj kot: 0,2 s v TN sistemu z vtinicami do 32 A nazivnega toka in tokokrogih s prenosno prestavljivo opremo zaitnega razreda I, ki jo med obratovanjem obiajno drimo z roko, 5 s v TN razdelilnem sistemu v tokokrogih z nepremino nameeno opremo, 5 s v TT razdelilnem sistemu. Pri uporabi FI zaitnega stikala je Ia nazivni diferenni tok. - Nazivna napetost proti zemlji - fazna napetost (V) - Mejno trajno dovoljena napetost dotika (V) - Okvarni tok ob prvi okvari (A) - Upornost ozemljila in izpostavljenih prevodnih delov ()

U0 UL Id RA

2. Glavno izenaevanje potenciala Izvedeno mora biti pri vsakem hinem prikljuku in povezuje naslednje prevodne dele na skupnem mestu: glavni zaitni vodnik (prihaja iz hine prikljune omarice oz. napajalnega vira), glavni ozemljitveni vod (povezava z ozemljilom), strelovodno ozemljilo, glavni vodovodni in plinovodni prikljuek (vodovodna in plinovodna instalacija po vstopu v stavbo za prvim zapornim ventilom), ostali kovinski cevni sistemi in kovinski deli hine konstrukcije. 10

Sl. 11: Shema glavnega izenaevanja potenciala

3. Dodatno izenaevanje potenciala V nekaterih primerih, kot so hlevi in kopalnice predpisi zahtevajo e dodatno izenaevanje potenciala. Prav tako v TN oz.TT sistemih zvedemo dodatno izenaevanje, e niso izpolnjeni izklopni pogoji (npr. teki zagoni elektromotorjev) in e v IT sistemu uporabimo le napravo za nadzor izolacije. Vse izpostavljene in tuje prevodne dele, ki se jih lahko dodaknemo soasno, morajo biti prikljueni na dodatno izenaevanje potenciala.

Sl. 12: Shema glavnega izenaevanja potenciala

4. Naprave razreda II - zaitno izoliranje Naprave razreda II so tiste, kjer nimamo izvedene zaite pred el. udarom samo z osnovno izolacijo in kjer se zaitna ozemljitev ne zahteva ter ni odvisna od pogojev intalacije. Zaita je primerna predvsem za aparate manjih moi, ki jih med obratovanjem drimo v roki. Zaita z napravami razreda II prepreuje, da bi se na dostopnih delih prevodnih naprav pojavila nevarna napetost dotika. Simbol: Poznamo dve izvedbi tovrstne zaite: vsi dostopni deli aparatov, ki bi lahko prili pod napetost so prekriti z izolacijo (obiajno celo ohije, kot je to npr. pri kavnem mlinku), nedostopni prevodni deli aparatov, ki zaradi okvare osnovne izolacije lahko pridejo pod napetost, so loeni ob dotiku dostopnih prevodnih delov s pomojo posebnih izolirnih vlokov (npr.: roni vrtalni stroj). Vse prevodne dele opreme, ki so loeni od delov pod napetostjo samo z osnovno izolacijo, je potrebno zapreti v izolirne okrove, ki imajo stopnjo zaite najmanj IP 2X. 5. Zaita s postavitvijo v neprevodne prostore medsebojna oddaljenost dveh izpostavljenih el. naprav oz. izpostavljenih prevodnih delov in tujih prevodnih delov ni v obmoju dosega rok 2,5 m in zunaj obmoja dosega rok 1,25 m; oprema in vtinice v neprevodnih prostorih ne vsebujejo zaitnega vodnika; upornost izoliranih tal in sten na nobenem mestu ni izpod 50 k pri nazivni napetosti do 500 V Sl. 13: Shema zaite s postavitvijo izmenine napetosti oz. 750 V pri enosmernih; v neprevodne prostore pri viji napetosti pa je upornost tal 100 k; je zagotovljeno, da tuji prevodni deli ne prenesejo potenciala iz tega prostora. 6. Zaita z lokalnim izenaevanjem potenciala brez povezave z zemljo To zaito izvajamo, kadar zaita s samodejnim odklopom napajanja ni zadosti uinkovita ali pa je nepretrgano napajanje bistvenega pomena. Tega zaitnega ukrepa pri nas v praksi e ne izvajamo.

11

7. Zaita z elektrino loitvijo Zaita z elektrino loitvijo (galvanska loitev) je namenjena prepreitvi el. udara ob dotiku izpostavljenih prevodnih delov, ki bi lahko prili pod napetost zaradi pokodbe osnovne izolacije. Predpisi dopuajo dve izvedbi: loeni tokokrog napaja samo eno napravo, loeni tokokrog napaja ve naprav. Predpisi priporoajo, naj zmoek nazivne napetosti elektrino loenega kroga in njegove doline ne sme presei 100 000 Vm. Dolina galvansko loenega el. kroga ne sme biti dalja kot 500 m in se mora polagati loeno od ostalih tokokrogov. Napetostni vir je najpogosteje loilni transformator ali kak drug vir, ki zagotavlja enako stopnjo varnosti, kot loilni transformator. Prav tako nazivna napetost el. loenega kroga ne sme biti vija od 500 V in ne sme imeti galvanske povezave z drugimi el. krogi in zemljo.

Sl. 14: Zaita z el. loitvijo, e transformator napaja eno ali ve naprav

12

4.4. Istoasna zaita pred neposrednim in posrednim dotikom

1. Zaita z varnostno malo napetostjo SELV SELV - Safety extra low voltage To zaito uporabljamo takrat, kadar je nevarnost posebno velika ali ko ni mona zaita pred neposrednim dotikom (otroke igrae, aparati za nego telesa, intalacije v plavalnih bazenih...). Najvija napetost tokokrogov ne sme prekoraiti 50 V proti zemlji za izmenino in 120 V za enosmerno napetost. Napajalni vir je lahko varnostni loilni transformator, elektrokemini vir ipd. 2. Zaita z zaitno malo napetostjo PELV PELV - Protective extra low voltage Pri tem nainu zaite so tokokrogi loeni od vseh ostalih in povezani z zemljo. Najvija dovoljena napetost in napajalni vir je doloena enako, kot pri SELV. Ta sistem uporabljamo za obdelovalne in podobne stroje s poviano nevarnostjo el. udara, merilne in krmilne tokokroge, telekomunikacijske in informacijske sisteme. 3. Zaita z obratovalno malo napetostjo FELV FELV - Functional extra low voltage To zaito uporabljamo tam, kjer zaradi obratovanja naprave (npr. galvane, elektrolize, indukcijske pei ipd.) uporabljamo napetosti obmoja I in pri tem niso izpolnjene zahteve, ki veljajo za sistema SELV oz. PELV, oziroma kjer ni nujna uporaba teh dveh sistemov. V tem primeru moramo izvesti dodatne ukrepe, da se zagotovi istoasna zaita pred neposrednim in posrednim dotikom: pri zaiti pred neposrednim dotikom z uporabo pregrad ali okrovov, pri zaiti pred posrednim dotikom s povezavo izpostavljenih prevodnih delov opreme obratovalne male napetosti na zaitni vodnik primarnega tokokroga, pri emer mora biti primarni tokokrog zaiten s samodejnim odklopom napajanja.

4.5. Zaitni razredi el. naprav

Zaitni razred I Zaitni ukrep z zaitnim vodnikom Znak: Naprave s kovinskim ohijem Zaitni razred II Zaitna izolacija Znak: Naprave s plastinim ohijem Zaitni razred III Zaita z malo napetostjo

npr. elektromotor

npr. mali gospodinjski aparati

Znak: Naprave z nazivnimi napetostmi: do 50 V izm. napetosti, do 120 V enosmerne napetosti npr. rone el. svetilke

5. Uporaba zaitnih naprav za varovanje el. intalacij in naprav

Elektrine razdelilna naprave so sestavljene iz transformatorjev, kablov (vodnikov), stikalnih naprav in porabnikov. Naa elja je dosei im varneje in gospodarneje obratovanje celotnega sistema brez motenj. Vsaka naprava obratuje z doloeno nazivno mojo in e jo prekoraimo, skrajamo ivljensko dobo te naprave. Naprave ogroajo predvsem preobremenilni tokovi in tokovi kratkih stikov. Kratki stiki so nevarneji, saj poleg naprave ogroajo tudi ivljenje uporabnikov. ivljenje uporabnikov ogroajo tudi el. preboji na el. prevodna ohija, ki so posledica slabe izolacije.

5. 1. Varovalke
13

Varovalke so zelo pomembne zaitne naprave, ki varujejo omreja, intalacije in porabnike pred kratkostinimi tokovi in tokovi preobremenitev. Predpisi nam definirajo, kdaj in pri katerem toku mora varovalka prekiniti tokokrog. To je doloeno z izklopno karakteristiko varovalke (na sliki). Pri dimenzioniranju varovalk so pomembni naslednji elementi: nazivni tok porabnika, zaita vodnika oz. kabla, tok kratkega stika na mestu vgradnje varovalke, Sl. 15: Izklopna karakteristika taljive selektivnost. varovalke Selektivnost varovanja pomeni takno dimenzioniranje varovalk, da se ob okvari najprej aktivira varovalka, ki je najblija mestu okvare. Da doseemo im boljo selektivnost, je potrebno varovalke, ki so vezane zaporedno, doloiti tako, da se vloki razlikujejo za dve tokovni stopnji 25 A .... 16 A). Krpanje in popravljanje talilnih vlokov ni dovoljeno, ker stem varovalka nima ve svoje karakteristike in selektivnosti, ki ji je doloena. Splona navodila pri uporabi varovalk: glavne varovalke se postavijo takoj na vhodu napajalnega vodnika v objekt, na zaetku vsakega neozemljenega vodnika, pri spremembi preseka vodnika, pri odcepih vodnika, ko je presek odcepa manji, pri uporabi paralelnih vodnikov jih vgradimo v vsak vodnik, pri talilnih varovalkah se porabnik vedno prikljui na navoj varovalke. Varovanje se ne sme izvesti pri: vodnikih, ki so ozemljeni s pogonskim ozemljilom, nevtralnih vodnikih, spremembi preseka in odcepu, ki je kraji od 1 m. Splone zahteve dopustnih obremenitev vodov: Ib < In < Iz Ib In Iz I2 in I2 < 1,45 . Iz obratovalni tok (A) nazivni tok zaitne naprave (A) trajni zdrni tok vodnika - dovoljeni tok obremenitve (A) zgornji preizkusni tok zaitne naprave (A)

Osnovni skupini varovalk: taljive varovalke (neozed - DO, diazed - D, visokouinkovne taljive varovalke - NV), intalacijski odklopniki - avtomatske varovalke (B, C in D tip).

5.1.1. Taljive varovalke

Taljive varovalke so s prihodom intalacijskih odklopnikov na nekaterih podrojih uporabe (npr. stanovanjski prostori) skorajda neuporabljive. Odloilne slabosti so: talilni element je le za enkratno uporabo, prekinjajo le enopolno, niso primerne za vklapljanje pod bremenom, ne omogoajo blokade, 14

 prekinitev signalizirajo le optino in delo z njimi ni dovolj varno. Poleg slabosti imajo tudi pomembne prednosti: velika kratkostina zmogljivost, so hitre, preprosta izvedba. a) DO varovalke Namenjene so varovanju intalacijskih tokokrogov izmeninih napetosti do 400 V in enosmernih do 250 V. Poznamo tri izvedbe: DO 1 za tokove 2, 4, 6, 10 in 16 A, DO 2 za tokove 20, 25, 35, 50 in 63 A ter DO 3 za tokove 80 in 100 A. Varovalke so tiridelne, sestavljene iz: kape, talilnega vloka (patrone), velikostnega obroa in podstavka.

Kapa

Taljivi vloek

Velikostni obro

Podstavek

Sl. 16: Sestava neozed - DO varovalke Kljuni del varovalke je talilni vloek ali patrona. V patroni je talilni element, poleg tega pa je nameenaa e kontrolna ica, ki se konuje v kontaktni kapici s kontrolno znako. Ob prekinitvi talilnega elementa se prekine tudi kontrolna ica in znaka odpade. Kot polnilo uporabljamo kremenev pesek, ki ob stalitvi izdatno ohlaja oblok. Zaradi lajega razpoznavanja so znake talilnih vlokov razlino obarvane. Najpogosteje varovalke so 6 A - zelena, 10 A - rdea, 16 A siva, 20 A - modra, 25 A - rumena. Te varovalke niso primerne v industrijskih pogojih obratovanja in podobnih instalacijah, imajo pa prednosti v prihranku prostora in manji tei. b) D varovalke Namenjene so tako kot neozed varovalke varovanju instalacijskih tokokrogov. Gradijo se za napetosti do 500 V ( v posebnih izvedbah tudi za 660 ali 690, 750 in 900V) in tokove do 200 A. Za razliko od DO varovalke ima D izvedba namesto velikostnega obroa velikostni vloek, skozi katerega tee tok varovalke. Poznamo tiri izvedbe, in sicer: D II za tokove 2, 4, 6, 10, 16, 20 in 25 A, D III za tokove 35, 50 in 63 A, D IV za tokove 125, 160 in 200 A. Varovalke tipa D so tiridelne, sestavljene iz kape, talilnega vloka (patrone), velikostnega vloka in podstavka.

15

Kapa

Taljivi vloek

Velikostni vloek

Podstavek

Sl. 17: Sestava diazed - D varovalke Te varovalke so podobne varovalkam DO in jih lahko zaradi njihove univerzalnosti uporabljamo za hitre ali poasne izklopne karakteristike pri zaiti elektroinstalacijskih, signalnih in krmilnih totkokrogov ter za zaito tokokrogov elektromotorjev. Stopnja izolacije dovoljuje uporabo v industrijskih in podobnih instalacijah. c) NV varovalke Visokouinkovne taljive varovalke NV izdelujejo za izmenine napetosti 500 in 660 V, tokove od 2 do 1250 A in imajo kratkostine zmogljivosti nad 100 kA. Sestavlja jih podnoje in taljivi element ali patrona. Namenjene so za izklapljanje velikih tokov zaradi preobremenitve in kratkih stikov. Sama konstrukcija je zasnovana tako, da omogoa im bolje hlajenje. Najve se uporabljajo v industrijskih in javnih distribucijskih mreah ter kot glavne varovalke v stanovanjskih in podobnih prostorih. Zamenjava patron je dovoljena le pooblaenim osebam.

Varovalni vloek

1- polni podstavek

1- polni podstavek

3- polni podstavek

3- polni podstavek

Sl. 18: Sestava NV varovalke

16

Sl. 19: Karakteristike varovalk tipa D in DV

17

5.1.2. Intalacijski odklopniki

Intalacijski odklopniki so iz tokokrogov nizkonapetostnih intalacij v zgradbah skoraj povsem izrinili obiajne varovalke. Njihov namen je zaita vodov in porabnikov pred preobremenitvami in kratkimi stiki. Grajeni so kot enopolni (napetost 230/400 V) in vepolni (napetost 400 V) elementi. Intalacijski odklopniki vsebujejo dva spronika: elektromagnetnega in terminega. Prvi deluje na principu elektromagnetne sile, ki izklaplja kratkostine tokove. Termini spronik pa ima za svojo osnovo bimetalni trak, ki se segreje in stem odkloni v primeru preobremenitve. Oba spronika sta tovarniko nastavljena in jih kasneje nimamo ve monosti nastavljati. Odlopnike izdelujejo za naslednje nazivne tokove: 6 - 10 - 13 - 16 - 20 - 25 - 32 - 40 - 50 - 63 - 80 - 100 - 125 A (pri nas le do 32 A). Nekateri proizvajalci ponujajo poleg standardnih e naslednje vrednosti nazivnih tokov: 0,1 - 0,5 - 1 - 1,6 - 2 - 3 - 4 - 8 A Glede na izklopne karakteristike uporabljamo dve izvedbi: B - tip, namenjen predvsem zaiti instalacijskih vodov, C - tip, namenjen predvsem zaiti instalacijskih vodov in porabnikov z vejimi zagonskimi tokovi (elektromotorji, skupine svetilk) in D - tip, namenjen predvsem zaiti porabnikov z zelo velikimi vklopnimi tokovi (magnetni ventili, transformatorji, veje kapacitivnosti). Bimetalni sproniki za vse tipe morajo proiti znotraj mej (1,13 - 1,45). In, elektromagnetni pa: B tip: (3 - 5). In C tip: (5 - 10). In D tip: (10 - 20). In Izklopna karakteristika mora biti im bolj prirejena obremenilni karakteristiki za vodnik, izoliran s PVC izolacijo. Iz je dopustni trajni tok vodnika, ki je odvisen predvsem od preseka vodnika in od naina poloitve Intalacije. Dobimo ga iz tabel. Za izbiro ustreznega odklopnika uporabimo e znane enabe iz toke 5.1, kjer smo obravnavali splone zahteve dopustnih obremenitev vodov. Prav tako so pri obravnavi instalacijskih odklopnikov pomembne izklopne karakteristike instalacijskih odklopnikov za B, C in D tip. Iz njih lahko doloimo kratkostini (odklopni) tok pri npr. B 16 odklopniku. Prav tako lahko doloimo tok preobremenitve v odvisnosti od asa, pri katerem bo posamezen odklopnik zanesljivo izklopil.

Sl. 20: Izklopne karakteristike B, C in D

18

5. 2. Tokovna zaitna stikala - FI

Tokovna zaitna stikala FI so zaitna stikala, ki odklopijo tokokrog, e okvarni tokokrog presee doloeno vrednost toka. Z njimi je mogoe izvesti naslednje zaitne ukrepe: a) zaita pri posrednem dotiku, b)zaita pred poari in c) dodatna zaita pri neposrednem dotiku. Pomembno je vedeti, da obiajna FI zaitna stikala nimajo vgrajene niti preobremenitvene, niti kratkostine zaite. Pred FI stikalom mora biti vgrajena varovalka za zaito stikala pred kratkim stikom in mora biti izbrana tako, da ob upotevanju faktorja istoasnosti ni preseen nazivni tok stikala. Delovanje FI stikal e obratovalni tok elektrinega porabnika vodimo skozi porabnik preko tokovnega setevalnega transformatorja, je v normalnem obratovalnem stanju vstopni tok I1 enak izstopnemu I2. V transformatorju se pojavita dve enaki in nasprotni inducirani napetosti kot posledica tokov I1 in I2. Konne inducirane napetosti v transformatorju zaradi iznievalnega uinka ni. e se na porabniku pojavi okvara, katere posledica je dovolj velik okvarni tok I, se pojavi v tokovnem setevalnem transformatorju inducirana napetost, ki poene proilni tok skozi navitje, ki z ustvarjenim magnetnim poljem pritegne kotvo, ta pa izklopi stikalo. Tok I transformator obuti kot diferenni tok in je posledica okvare v izolaciji. Ta tok stee preko prevodnega ohija in zaitnega vodnika v zemljo. Princip je zelo podoben pri trifazni izvedbi stikala.

Sl. 21: Princip delovanja FI stikala

Sl. 22: Glavni sestavni deli FI stikala

Pogoj za delovanje FI stikal Na ozemljitveni upornosti porabnika RA tok I ne sme presei dovoljenega padca napetosti UL (50 oz. 25 V). Ozemljitvena upornost je doloena po ohmovem zakonu in mora znaati: RA UL I n

V enabi pomeni In nazivni diferenni tok FI stikala, ki je tovarniko doloen. To je tisti najmanji tok okvare, pri katerem bo FI stikalo zanesljivo izklopilo. 19

Izvedbe FI stikal Loimo jih po: tevilu polov (2 in 4 polno stikalo), nazivnih tokovih (16, 25, 40, 63, 80, 100, 125 in 160 A), nazivnih diferennih tokovih (10, 30, 100, 300 in 500 mA), nazivna kratkostina trdnost (3000, 6000 in 10 000 A).

Sl. 23: Izgled enopolnega in tripolnega FI stikala Pravila za pravilno delovanje FI stikal: upotevanje predpisov za izvajanje elektrinih instalacij, pri intalacijah irega obsega ne smemo ititi le z enim FI stikalom, ker imajo sicer neoporeni aparati doloene izolacijske tokove, ki so intenzivneje s staranjem izolacije in pri vejem tevilu takih porabnikov so to dejansko diferenni tokovi, ki lahko povzroajo nezaeljene odklope FI stikal, vse vodnike, ki so potrebni za obratovanje naprave, fazne in nevtralnega, je treba voditi skozi FI stikalo, nevtralni vodnik za FI stikalom mora biti ravno tako izoliran proti zemlji kot fazni vodniki, vsi izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani z zaitnim vodnikom (ozemljeni), izpolnjevati moramo pogoj ozemljitvene upornosti, pred prietkom obratovanja mora izvajalec s preskusom ugotoviti dejansko loenost nevtralnega in zaitnega vodnika in izmeriti ozemljitveno upornost, uporabnik mora obasno (meseno) preveriti delovanje FI stikala preko tipke za preizkus stikala.

5. 3. Napetostna zaitna stikala - FU

Zaita pred nevarno napetostjo dotika je zaita pred posrednim dotikom na izpostavljenih prevodnih delih naprav, da se previsoka napetost dotika tam ne bi zadrevala nad nevarno napetostjo dotika (25 oz. 50 V).

20

A - zaitna naprava D - izolirani vodnik pomonega ozemljila F - napetostno navitje H - prikluek pomonega ozemlj. voda K - prikljuek zaitnega vodnika P - preskusna tipka PE - zaitni vodnik RB - obratovalno ozemljilo RH - pomono ozemljilo RP - preizkusni upor U - odvodnik prenapetosti

Sl. 24: FU zaitna naprava Pri uporabi FU moramo izpolniti pogoje: napetostno navitje moramo, prikljuiti med iteno napravo in pomono ozemljilo, da nadzoruje napetost, ki se pojavi med njima, da napetostnega navitja ne sklenemo na kratko, moramo ozemljitveni vodnik glede na zaitni vodnik izpostavljenega prevodnega dela voditi izolirano, zaitni vodnik lahko pride v stik samo s tisto opremo, katere vodniki se ob okvari odklopijo z zaitno napravo; sicer mora vodnik biti poloen izolirano, kot pomono ozemljilo je potrebno uporabiti posebno ozemljilo, ki je zunaj napetostnih lijakov ostalih ozemljil (vsaj 10 m od ostalih ozemljil), priporoljiva je uporaba napetostnih zaitnih stikal, ki istoasno odklopijo vse fazne vodnike in nevtralnega, e je ve naprav vezanih na eno zaitno stikalo in je ena od teh naprav vezana na eno ozemljilo, ki ima upornost manjo od 5 , morajo znaati prerezi vsakega zaitnega vodnika najmanj polovico prereza faznega vodnika naprave, da je tako popolnoma zaitena. Opomba: Pri strnjeni pozidavi ni toke, ki ne bila v napetostnem lijaku drugega ozemljila in je napetostno tuljavo mono nehote kratko skleniti (npr. s cevnimi instalacijami). Zato je zaita s FU predvidena samo e v posebnih primerih (npr. e skupaj z elektronskimi napravami ne tee dovolj velik tok, ki bi lahko odklopil druge zaitne naprave).

5. 4. Odvodniki prenapetosti
V NN mreah se uporabljajo odvodniki prenapetosti kot zaita pred zunanjimi prenapetostmi (atmosferska spraznenja) in prenapetostmi notranjega izvora (kratki in zemeljski stiki). Vgrajujemo jih v neposredno bliino transformatormatorskih postaj, na NN vodih na mestu vejitev in koncu dolgih vodov. Oddaljenost med odvodniki prenapetosti ne sme biti veja od 1000 m oz. v coni pogostih atmosferskih praznenj pa mora biti manja od 500 m. Odvodnike prenapetosti moramo ozemljiti tako, da upornost ozemljila ni veja od 5 . Pri sistemu napajanja TN (nienje) moramo povezati ozemljitev odvodnika prenapetosti s pogonskim ozemljilom, kar pomeni, da je potrebno povezati zemeljski vod odvodnika z nevtralnim vodnikom (sl. 25). Odvodniki prenapetosti se prikljuujejo na fazne vodnike. V mrei, v kateri nienje ni dopustno (TT sistem), je potrebno nevtralni vodnik N ozemljiti preko odvodnika prenapetosti (sl. 26).

21

sl.26 sl. 25 Funkcija katodnega NN odvodnika prenapetosti temelji na principu delovanja polprevodnika. Ohmska upornost polprevodnika se pod vplivom poveanja napetosti zmanja. Uporabljeni polprevodniki so oglje in razni materiali iz keramine strukture (silit). Polprevodnik je izdelan v obliki ploic premera 50 do 75 mm debeline 2 do 5 mm, ki jo imenujemo odvodni element. Ta je spojen z ozemljilom preko kratkega vodnika z minimalnim presekom 25 mm2. Odvodni element je na drugi strani preko iskria spojen s fazno zbiralko. NN prenapetostni odvodniki za notranjo montao so izdelani v obliki pravokotne ali okrogle katle, za zunanjo montao pa v obliki zvona in so hermetino zaprti. Prenapetost se na odvodniku v zelo kratkem asu (nekaj s) zmanja na preostalo napetost (1 20 kV), prav tako se zmanja tudi tok z nekaj tiso A na obratovalni tok. as prehoda toka skozi odvodnik je nekaj tisoink sekunde, potem pa se pri vzpostavitvi fazne napetosti upornost polprevodnika povea in tok iz omreja ne tee ve skozi odvodnik. V praksi varujejo NN odvodniki NN mree pred induciranimi atmosferskimi prenapetostmi velikosti nad 1000 kV. Katodne odvodnike montiramo na daljnovodnem stebru ali v zgradbi. V zgradbah, kjer je izveden hini prikljuek na nadzemno mreo, se morajo odvodniki montirati pred el. tevcem. V primeru, da ima zgradba strelovodno intalacijo, je potrebno odvodnik spojiti z njo. V primeru kabelskega hinega prikljuka se montaa odvodnikov priporoa v primeru, e ima zgradba izvedeno strelovodno intalacijo. Vezalne sheme katodnih odvodnikov v NN instalacijah: a) TN sistem - varianta TN - C (nienje)

Sl. 27

Sl. 28

22

b) TT sistem (nienje ni dovoljeno)

c) IT sistem (mrea brez nevtralnega vodnika)

Sl. 29

Sl. 30

5. 4.1. Sploni tehnini predpisi za montao odvodnikov v el. intalacijah

1. Odvodnik je potrebno montirati im blije hinemu prikljuku. 2. Odvodnik je potrebno ozemljiti po najkraji moni poti na e morebitno postavljeno ozemljilo za odvodnik ali na ozemljilo strelovodne intalacije (ali na vodovodno mreo). 3. Upornost ozemljila odvodnika prenapetosti ne sme presegati 5 . 4. V sistemih TN je potrebno ozemljitev odvodnika spojiti z nevtralnim vodnikom, v nasprotnem primeru (TT) je potrebno N vodnik ozemljiti preko prenapetostnega odvodnika. 5. Montaa odvodnikov in raznih drugih iskri v eksplozijsko nevarne prostore in prostore z lahko vnetljivimi snovmi in materiali ni dovoljena. 6. Streni nosilci elektroenergetskih vodov se ne smejo neposredno spojiti s strelovodno intalacijo, temve samo preko odvodnikov ali iskri. 7. Ozemljitve prenapetostnih odvodnikov, strelovodov in elektroenergetskih postrojenj se lahko medsebojno prevodno spojijo, e to ni prepovedano z drugimi tehninimi predpisi. Ta povezava se lahko izvede samo v zemlji. V tem primeru morajo biti odvodniki montirani v bliini glavnega razdelilnika.

23

5. 5. Tarifni odklopniki (limitatorji)

Limitator je elektrini zaitni aparat, v katerem so zdruene naslednje funkcije: omejevanje trenutne angairane moi in stem tudi zaita pred preobremenitvijo, zaita pred kratkimi stiki (izklopna zmogljivost do 6 kA), zaita pred elektrinim udarom z napravo za diferenni tok (velja za nekatere tipe).

Sl. 31: Limitator

Sl. 32: Izklopna karakteristika limitatorja

Izklopna karakteristika je grafino prikazana na sliki. Prilagojena je zahtevam elektrogospodarstva. Glavni tarifni odklopniki imajo monost nastavitve nazivnega toka v nazivnem obmoju stopenjsko z monostjo plombiranja nastavljene vrednosti. Uporabljajo se za moi od 1 - 36 kW in tokove 10 - 63 A in nazivni diferenni tok 0,5 A. Predhodna talilna varovalka ni potrebna, e priakovani kratkostini tok ne bo presegel 6 kA. Glavni tarifni odklopniki, ki zdruujejo vse tri funkcije, so primerni predvsem za nove elektroenergetske prikljuke. Predvidena je montaa v prikljuno omarico z vgrajenim gumbom za vklop na njenih vratih. Tarifne odklopnike brez diferenne zaite nameamo tam, kjer je v intalaciji diferenna zaita e predvidena z stikali za diferenno tokovno zaito. Naprava za diferenni tok v odklopniku je zaitena pred nezaeljenimi izklopi, ki bi lahko bili posledica prenapetosti (atmosferska spraznenja, stikalne manipulacije) ter raznih stikalnih uhajavih tokov kapacitivne narave. Priporoljiva temperatura okolice naj bi znaala med -5 in +40 C. Odstopanje bi lahko povzroilo nepravilno delovanje terminega spronika.

24

5. 6. Motorska zaitna stikala

Motorsko zaitno stikalo (MPC) je tripolno nizkonapetostno monostno stikalo, ki ga uporabljamo za zaito elektromotorjev pred razlinimi preobremenitvami. Pogosto pa ga uporabljamo tudi za rono vklapljanje in izklapljanje elektromotorjev pod obremenitvijo. V MPC so vgrajeni posebni zaitni elementi, ki itijo motor pred preobremenitvami, kratkimi stiki in pred posledicami prenizke napetosti. Izklop, ki ga povzroi eden od teh zaitnih organov je v vseh polih istoasen.

Sl. 33: Izgled sodobnega MPC

Sl. 34: Vezalna shema Sl. 35: Izklopna karakteristika MPC MPC

Opis zaitnih organov: termini (bimetalni) sproilnik deluje v oboju 2 x In in je vgrajen v vse tri fazne vodnike, pri emer velja poudariti, da je fazni tok nastavljiv, magnetni sproilnik (elektromagnet) je zaradi visokih vklopnih tokov elektromotorjev nastavljen na delovanje v obmoju med 11 . In in 14 . In in je vgrajen v vse tri fazne vodnike, podnapetostni sproilnik je izveden v obliki dodatnega aparata, ki je prigrajen osnovnemu aparatu in iti motor pred kodljivimi posledicami prekomernega znianja ali celo prekinitve napetosti. Pomembo je e poudariti, da v primeru, ko na mestu vgraditve MCP - ja priakujemo vejo kratkostino mo, kot je nazivna izklopna zmogljivost naega aparata. Takrat je potrebno predenj v vsaki fazi vgraditi ustrezne zaitne varovalke, ki varujejo aparat in motor pred neugodnimi uinki kratkostinih tokov. Za pomo pri izbiri pravilne zaite izbranega motorja posamezni proizvajalci MPC - jev podajajo tabele, ki na kratek in jasen nain pokaejo, kako najhitreje izberemo pravo motorsko zaitno stikalo. Primer takne tabele vidimo v nadaljevanju: 3 - fazni motor 230 v Pn (kW) 0,06 0,12 0,25 0,37 0,75 1,5 2,2 3,7 5,5 7,5 MCP - izbor za trifazne elektromotorje 3 - fazni motor 3 - fazni motor Tokovno 400 v Pn (kW) 660 v Pn (kW) obmoje MCP
(A)

Oznaka MCP MCP - 0,16 /XX MCP - 0,25 /XX MCP - 0,4 /XX MCP - 0,6 /XX MCP - 1,0 /XX MCP - 1,6 /XX MCP - 2,5 /XX MCP - 4 /XX MCP - 6 /XX MCP - 10 /XX MCP - 16 /XX MCP - 20 /XX MCP - 25 /XX

0,02 0,04 0,06 - 0,09 0,12 0,18 - 0,25 0,37 - 0,55 0,75 1,1 - 1,5 2,2 3,7 5,5 - 7,5 10 11 - 12,5

0,25 0,55 1,1 1,5 2,2 3,7 7,5 11 15 18,5 25

0,10 - 0,16 0,16 - 0,25 0,25 - 0,40 0,40 - 0,60 0,60 - 1,00 1,0 - 1,6 1,6 - 2,5 2,5 - 4,0 4,0 - 6,0 6,0 - 10,0 10 - 16 16 - 20 20 - 25

5. 7. Bimetalni releji
To so naprave, ki v kombinaciji s kontaktorjem varujejo motor pred tokovnimi preobremenitvami pri zagonu in med obratovanjem. Uporabljajo se za pravoasni izklop pri: tokovni obremenitvi zaradi prenizke napetosti, blokiranju rotorja, znianju frekvence napajalne napetosti, izpadu ene faze, prepogostih vklopih (do 50 vklopov na uro). Bimetalni releji so grajeni tako, da lahko izberemo proenje krmilnih kontaktojev s samozaporo ali avtomatinim preklopom. Samozapora blokira rele in tako prepreuje ponovni avtomatski vklop po ohladitvi. Rele se deblokira z vgrajeno tipko.

Sl. 36: Razline izvedbe bimetalnih relejev

26

6. Nizkonapetostna stikala za priklope porabnikov

Stikala predstavljajo zelo irok niz aparatov, ki jo je teko kratko opisati. V vsakdanjem ivljenju najvekrat sreamo stikala, s katerimi priigamo in ugaamo svetlobne vire, gospodinjske aparate, elektromotorje itd. Stikalo lahko ima tudi dodatno funkcijo regulacije, krmiljenja, varovanja, svetlobne zapore, merjenja itd. pa odvisno od namena uporabe. V nadaljevanju se bom omejil le na ozko skupino stikal za priklope svetlobnih virov, elektromotorjev in terminih porabnikov, ki jih pri izvajanju nizkonapetostnih intalacij najpogosteje sreujemo.

6. 1. Rona nizkonapetostna stikala

To so naprave, ki lahko vklapljajo in izklapljajo bremenske tokove. Z njimi lahko spreminjamo vezave tokokrogov. Med rona stikala uvramo: a) odmina (grebenasta) stikala To so rona vepoloajna vrtilna stikala. Uporabljamo jih kot motorska in krmilna stikala, kot glavna, varnostna ali servisna. Osnova stikala je komora z enim ali dvema dvojnima kontaktoma. Kontakti se gibljejo pravokotno na os s pomojo odminih koles, nanizanih na os. Poloajni mehanizem je med elno ploo in komoro (tevilo komor je odvisno od stikalnega programa). Mehanizem hkrati zagotavlja ohranjanje izbranega poloajnega stikala. Stikala gradijo za napetosti do 660 V in tokove do 1200 A.

Sl. 37: Odmina stikala b) vzvodna - loilna stikala To so mehanske stikalne naprave, ki se uporabljajo kot loilna stikala ali loilniki. Loilniki tokove praviloma samo prevajajo. Uporabljajo se v industrijskih NN razdelilnikih kot loilna stikala posameznih odvodov. Stikala gradijo za napetosti do 660 V in tokove do 1000 A.

6. 2. Rona nizkonapetostna stikala za priklope svetlobnih virov

Prekinjanje faznega vodnika v tokokrogih razsvetljave izvajamo z nizkonapetostnimi intalacijskimi stikali, ki jih delimo na: nain montae (nadometna, podometna in monost vgradnje v razline aparate), izvedbo (vrtilna, klecna, mikro in potezna), vezavo (enopolna, skupinska, serijska, menjalna in krina), uporabljeno zaito (izvedba za splono uporabo, izvedba za vodo neprepustno izvedbo). 27

6. 3. Stikalo z infrardeim senzorjem

Tako stikalo vklopi ob prisotnosti gibajoega se telesa, ki oddaja infrardeo svetlobo. Infrardei arki so za lovekovo oko nevidni, saj so po valovni dolini malo izpod valovnih dolin, ki jih lovekovo oko e zaznava (pod 770 nm do 1 mm). Te arke oddajajo vsa topla telesa (sonce, lovek, avtomobil...). Infrardee stikalo ima vgrajen infrardei senzor, na katerega z leo usmerimo infrardee arke. Senzor deluje na spremembe infrardeih arkov, kar pomeni, da se mora telo, ki naj bi povzroilo vklop stikala gibati in oddajati infrardee arke. V izvrilnem lenu je lahko uporabljen rele ali triac, zato je prikljuitev stikala temu primerna. Nastavitve: 1. Ob vklopnem impulzu stikalo vklopi in ostane vklopljeno tako dolgo, dokler traja vklopni impulz. Trajanje le tega nastavimo s potenciometrom TIME. Po preteku vklopnega asa stikalo izklopi. 2. Da prepreimo nezaeljene vklope npr. lui podnevi, s potenciometrom LUX nastavimo eljeno zunanjo svetlobo, pri kateri naj zane delovati. V minimalnem poloaju deluje podnevi in ponoi, v maksimalnem pa samo ponoi in v vmesnem ob somraku. Karakteristini podatki infrardeega stikala: elektrine karakteristike: 2,5 A / 250 V / 600 W, dolina obsega: 12 m, asovna nastavitev: 5 - 600 s in jakost osvetlitve: 5 - 700 lx.

6. 4. Releji
Releje omenjam v skupini stikal, saj je elektrina priprava, ki odvisno od spremenljive el. veliine povzroa doloene spremembe v el. krogu. Relejev je lahko ve vrst in v nadaljevanju si poglejmo osnovne izvedbe in njihove funkcije. a) Merilni releji Uporabljamo jih za zaito elektrinih naprav in napeljav. Najpogosteji so podnapetostni, nadtokovni in podfrekvenni rele. b) Pomoni releji Uporabljamo jih v krmilnih, regulacijskih, signalnih in zaitnih tokokrogih. Uporabljamo jih za elektrino loevanje tokokrogov, poveanje stikalne zmogljivosti kontaktov ali za pomnoitev tevila kontaktov. Sestavljeni so iz magnetnega in kontaktnega sistema. Rele se vzbuja s tuljavico v magnetnem sistemu. Izvedbe kontaktov so lahko: zapiralni, odpiralni, preklopni, trenutni. Stikalna operacija pri pomonih relejih se izvede ob prikljuitvi vzbujalne napetosti in se ob odklopu le-te kontakti povrnejo v pomono lego. c) asovni releji Uporabljamo jih tam, kjer elimo imeti monost asovne nastavitve proenja. To so releji s kontakti, ki se proijo z zakasnitvijo, potem, ko je bil aktiviran krmilni oz. proilni element. Taknih relejev je ve vrst: programski asovni rele, utripalni asovni rele, rele z zakasnelim proenjem ob vklopu (izklopu) krmilne napetosti in sodobni asovni releji z integriranimi elektronskimi vezji. Releje gradijo za vzbujalne napetosti od 6 do 230 V in tokovno zmogljivostjo do 16 A, pri asovnih pa do 5 A. Mehanska vzdrnost relejev je do 108 stikalnih operacij.

6. 5. Kontaktorji
28

Kontaktor je mehanski stikalni aparat, ki ima samo en mirovni poloaj, ki ga ne upravljamo rono. Sposoben je vklapljati, prevajati in izklapljati tok v normalnih pogojih obratovanja, upotevajo tudi preobremenitve. Vklapljamo ga daljinsko, zato se pogosto imenuje tudi daljinsko stikalo. Je zelo robusten element, saj vzdri do 15 milijonov stikalnih operacij. Najpogosteje se potrebna sila za zapiranje gibljivih kontaktov, ki zaprejo glavne kontakte kontaktorja, vzbudi z elektromagnetom. Kontaktor je vklopljen toliko asa, dokler je elektromagnet vzbujan, ker nima vgrajene zapore, ki bi vzdrevala vklopljeno stanje. Manje kontaktorje do 25 A (krmilnilne - pomone kontaktorje) izdelujejo kot 4 in 8 polne in jih uporabljamo v krmilnih in signalnih tokokrogih. Veje kontaktorje uporabljamo do 2500 A nazivnega toka in do 1000 V izm. napetosti ter jih uporabljamo za vklope bremen in so obiajno v 3 polni izvedbi. Elektrina mo, potrebna za vzbujanje (vklop) kontaktorjev je v primerjavi z mojo, ki jo kontaktor vklaplja izredno majhna. Mo, ki jo kontaktor vklaplja, znaa pri majhnih kontaktorjih nekaj VA, pri velikih pa nekaj tiso VA. Kontaktorji so danes nepogreljiv element v avtomatizaciji elektrinih pogonov. Krmilne kontaktorje uporabljamo predvsem v pomonih, krmilnih, signalnih in merilnih tokokrogih. Monostne kontaktorje pa uporabljamo predvsem za daljinske vklope najrazlinejih bremen, predvsem pa elektromotorjev. Lahko jih uporabljamo tudi v kombinaciji z bimetalnimi releji za zaito elektromotorjev pred preobremenitvami. V primerjavi z releji so kontaktorji robustneji in primerni za veje tokovne in napetostne obremenitve in so klimatsko manj obutljivi (prah, vlaga, vibracije itd.).

Sl. 39: Razline izvedbe kontaktorjev

29

7. Vrste in uporaba elektrointalacijskih materialov

7. 1. Vodniki za elektrine intalacije
Vodnike uporabljamo za prenos elektrine energije. Za prenos elektrine energije se zaradi ekonomsko tehninih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. Baker je osnovna kovina v elektrotehniki in je za izolirane instalacijske vodnike in kable praktino nenadomestljiv. Ima ugodno specifino ohmsko upornost ( = 0,0175 m 10-6), prav tako ima ugodne mehanske karakteristike, saj je zelo ilav in trden ter odporen proti koroziji. Zaradi masovne uporabe so zaloge bakrove rude okrnjene, kar je povzroilo tudi razmeroma visoko ceno na svetovnem trgu. Aluminij ima sicer nekoliko vejo specifino upornost ( = 0,028 m 10-6), vendar je izboljana tehnologija pridobivanja, razirjenost aluminijevih rud v naravi in sorazmerno nizka cena pripomogla k temu, da je aluminij danes osnovna kovina za gradnjo nadzemnih vodov srednjih in visokih napetosti. Loimo dve osnovni skupini vodnikov: gole (uporabljamo jih predvsem pri gradnji nadzemnih vodov in so v veini aluminijasti), izolirane (uporabljamo jih predvsem za elektrine intalacije in energetske napeljave - v veini so to bakreni vodniki). Za podroje elektrinih intalacij so pomembneji izolirani vodniki, ki jih delimo v dve skupini: energetski izolirani vodniki in energetski kabli, telekomunnikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. V tem poglavju bomo vejo pozornost namenili energetskim izoliranim vodnikom in kablom. Poglejmo si najprej njihove prereze, ki so standardizirani in znaajo: 0,5 mm2 0,75 mm2 1 mm2 1,5 mm2 2,5 mm2 4 mm2 6 mm2 10 mm2 16 mm2 25 mm2 35 mm2 50 mm2 70 mm2 95 mm2 120 mm2 150 mm2 185 mm2 240 mm2 300 mm2 400 mm2 500 mm2

Vodnike od 0,5 do 0,75 izdelujemo samo kot pramenaste, od 1 do 10 mm2 izdelujemo kot masivne ali kot pramenaste, medtem ko vodnike nad 16 mm2 izdelujemo v obliki pramenastih vodnikov zaradi lajega polaganja in zmanjevanja vpliva skin efekta. Izolacija instalacijskih vodnikov je obiajno iz termoplastine mase, impregniranega papirja, svile, bombaa in podobno. Primeri termoplastinih mas so: polivinilklorid (PVC), polietilen (PE), neopren, silikon itd. Guma je kot izolacijski material vse manj pomembna, saj jo je skoraj popolnoma izpodrinil PVC. Postopek izolacije z gumo je postal predrag, ker je bilo potrebno baker prevlei s kositrom.

7.1.1. Barve izoliranih vodnikov

Zaradi medsebojnega razpoznavanja il el. vodnikov uporabljamo razline barve izolacijskih materialov.

30

Barva zeleno - rumena modra rna rjava

Kratica ze/ru mo r rj

Namen zaitni vodnik nevtralni vodnik fazni vodnik fazni vodnik

Poznamo dve vrsti oznaevanja: 1. Zaznamovanje il veilnih izoliranih vodnikov za stalno poloitev in 2. Zaznamovanje il veilnih izoliranih vodnikov za prenosne el.naprave. 1. Zaznamovanje il veilnih izoliranih vodnikov za stalno poloitev (nepremina napeljava): t. il 2 3 4 5 6 in ve Napeljave z zaitnim vodnikom ze/ru, r ze/ru, r,mo ze/ru, r, mo, rj ze/ru, r, mo, rj, r ze/ru, ostale ile r z natisnjeno t Napeljave brez zaitnega vodnika r,mo r, mo, rj r, mo, rj, r r, mo, rj, r, r r z natisnjeno t

2. Zaznamovanje il veilnih izoliranih vodnikov za prenosne el. naprave (premina napeljava) t. il 2 3 4 5 6 in ve Napeljave z zaitnim vodnikom / ze/ru, rj ,mo ze/ru, r, mo, rj ze/ru, r, mo, rj, r ze/ru, ostale ile r z natisnjeno t Napeljave brez zaitnega vodnika rj, mo r, mo, rj r, mo, rj, r r, mo, rj, r, r r z natisnjeno t

Prerezi stalno poloenih izoliranih bakrenih vodnikov v el. instalacijah ne smejo biti manji od 1,5 mm2, izjema so le vodniki v stikalnih blokih, svetilkah, elektrinih gospodinjskih aparatih in drugih elektrinih aparatih.

7.1.2. Oblike prerezov vodnikov

Oblika prereza Izgled

Okrogli

Cevasti

Ploati

Vrvi

Sektorski

31

7.1.3. Oznaevanje izoliranih vodnikov

Izolirani vodniki morajo odgovarjati pogojem okolice, kjer se izkoriajo. To se dosee z ustrezno konstrukcijo vodnika izolacije in zaite. Ker obstaja veliko tevilo izoliranih vodnikov, so vodniki tipizirani in temu primerno oznaeni. Energetske izolirane vodnike oznaujemo v skladu s e veljavnimi JUS standardi z nizom rkovnih in tevilnih znakov. Sistem oznaevanja opisuje pet rkovnih oziroma tevilnih skupin, kot nazorno prikazuje splona oznaba izoliranih vodnikov:

/ - Y
II. sk. III. sk. V. sk.

VI. sk.

x +, kV
VII. sk. VIII. sk.

I. sk.

Zelo podobna je tudi splona oznaba za kable, le da tam uporabljamo le skupine II, IV, V, VI, VII in VIII. Novost pri kablih je IV. skupina, ki ima splono oznabo . Legenda: - rkovni znaki - tevilni znaki Y - oznauje zaitni vodnik

I. Skupina: je lahko sestavljena iz ene rke: Ta skupina oznauje vrsto uporabe vodnika. e I. skupine ni, pomeni, da gre za vodnik, ki ima splono podroje uporabe v elektrotehniki. Npr.: A - avtomobilski vodnik D - vodnik za dvigala S - vodnik za svetilke Z - vodnik za varjenje

II. Skupina: oznauje ustrezno izolacijo ile in plaa. Prva rka oznauje material ile. Npr.: G - guma P - polivinil T - tekstil E - polietilen N - neopren S - silikonska guma

Druga rka oznauje vrsto zaite vodnika (material plaa): Npr.: IP - impregnirani papir O - svinec - jekleni pla J - juta M - kovina Av - valovit aluminijev pla

III. Skupina: je rkovna in oznauje konstrukcijske lastnosti, ki so pomembne za uporabo vodnika: Npr.: A - odporen proti atmosf. vplivom D - dodatna ica F - finoien J - moneja izvedba K - z nosilno vrvjo M - mnogoiast L - laja izvedba N - negorljiv P - pleten R - z razmaknjenimi ilami S - opogljiv, sposoben za ovijanje T - teka izvedba U - z vzporednimi ilami Z - za el. zaito

V. Skupina: je rkovna in oznauje zaitni vodnik, v kolikor ta obstaja, sicer te skupine ni. VI. Skupina: je tudi rkovna in oznauje vrsto materiala in obliko presekov. e je vodnik iz bakra in v kolikor ima okrogel presek, potem oznake ni. Npr.: A - aluminijasti vodnik S - sektorski vodnik

VII. Skupina: je tevilna, ki daje podatke o tevilu il in njihovem preseku. 32

VIII. Skupina: je tudi tevilna in oznauje nazivne vrednosti, do katerih se sme vodnik uporabiti. IV. Skupina: je tevilna in pri kablih oznauje konstrukcijske lastnosti. Prva tevilka doloa stopnjo mehanske, druga pa stopnjo korozijske zaite. Opomba: Z ozirom na to, da se v praksi aktivno vpeljuje novo oznaevanje izolirahih vodnikov in kablov, predstavljam tudi ta nain oznaevanja v prilogi te skripte, ki se nahaja na koncu.

7.1.4. Vodniki za stalno polaganje

a) intalacijski vodniki za stalno polaganje Oznaka vodnika P PP PP/R P/J PP/U Nazivna napetost U0/U v V 450/750 300/500 300/300 450/750 300/300 tevilo il 1 2-5 2-3 1 2-3 Prerez v mm2 1,5 - 16 1,5 - 35 1,5 - 6 1,5 - 16 1-6 Uporaba v inst. ceveh (v suhih prostorih) za nadometno in podometno polaganje za podometno polaganje v suhih prostorih v inst. ceveh v vlanih prostorih in direktno na stroje za nadometno in podometno polaganje v suhih in vlanih prostorih

b) vodniki za svetilke Oznaka vodnika SP SP/J SP/U Nazivna napetost U0/U v V 450/750 450/750 450/750 tevilo il 1-4 1-4 1-4 Prerez v mm2 0,5 - 1 0,5 - 1 0,5 - 1 Uporaba za vezavo v svetilkah za vezavo v svetilkah in manje aparate za vezavo v svetilkah

c) vodniki za avtomobile Oznaka vodnika AP Nazivna napetost U0/U v V 24 tevilo il 1 Prerez v mm2 0,5 - 1 Uporaba za avtomobilske intalacije

7.1.5. Vodniki za premine porabnike

a) intalacijski vodniki za splono uporabo

33

Oznaka vodnika P/L PP/L PP/J GG/J

Nazivna napetost U0/U v V 300/300 300/300 300/500 300/500

tevilo il 2 2-4 2-7 2-5

Prerez v mm2 0,5 - 1 0,5 - 1 0,75 - 2,5 0,75 - 10

Uporaba za prikljuevanje manjih prenosnih porabnikov, vendar ne za term. aparate za prikljuevanje manjih prenosnih porabnikov, vendar ne za term. aparate za priklj. pren. porabnikov v vlanih prostorih (samo v gospodinjstvu) za priklj. pren. porabnikov

b) vodniki za rudarstvo Oznaka vodnika EpN 53 Nazivna napetost U0/U v V 450/750 tevilo il 3 Prerez v mm2 2,5 - 120 Uporaba za rudnike

7.2. Spajanje vodnikov

Spajanje vodnikov se izvede zaradi podaljevanja ali cepljenja vodnikov. Spajanje se lahko izvaja samo v razvodnicah, spojkah ali razdelilno stikalnih blokih. Spajanje se izvaja s sponkami, medtem ko spajkanje vodnikov ni dovoljeno. Finoine vodnike pred spajanjem pospajkamo, ali namestimo posebne kabelske evlje. Vrste sponk: premine posamine (za prerez 1,5 ali 2,5 mm2), nepremine (za veje prereze). Izvedbe sponk so lahko zelo razline, odvisno od namena uporabe: Wecco (za spajanje vodnikov v razvodnicah od 2,5 do 16 mm2 in se v glavnem ve ne uporabljajo), prikljune sponke (za spajanje vodnikov v razvodnicah od 2,5 do 10 mm2, izolacija iz PVC), sponke za brezvijano prikljuevanje (za spajanje treh ali ve vodnikov od 0,75 do 16 mm2, izolacija iz PVC), aparatne sponke (za prikljuevanje aparatov in naprav od 4 do 16 mm2), vrstne sponke (za prikljuevanje razdelilnikov vseh vrst za prereze 2,5 do 240 mm2).

Sponka za brezvijano

Lestenne

Aparatne

Prikljune Vrstna Wecco 34 Sl. 40: Izvedbe prikljunih sponk

7. 3. Intalacijske cevi
Uporabljamo jih predvsem za zaito vodnikov pred mehanskimi pokodbami, in pred vplivi pare in vlage. Polagamo jih lahko v tla, na stene in strope, na naprave in stroje. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastine cevi in zaitne kovinske cevi.

7.3.1. Termoplastine cevi

Izdelujemo jih iz PVC in so negorljive oziroma samogasne. Cevi vejih mehanskih trdnosti izdelujemo iz nekaterih drugih termoplastov (propilen, polietilen). Take cevi z vejo mehansko trdnostjo polagamo na zid, les, beton ali jeklene konstrukcije. Poznamo gladke ali rebraste termoplastine cevi. Gladke cevi uporabljamo v glavnem za nadometne intalacije in so standardnih dolin 3 in 4 m. Rebraste cevi pa so zelo gibljive in so primerne tam, kjer je oblika zidu ali trasa polaganja bolj razgibana. Termoplastine cevi imajo sledee normirane notranje premere: 11; 13,5; 16; 23; 29; 36; 42 in 48 mm

7.3.2. Zaitne kovinske cevi

Izdelujejo jih predvsem iz jekla in aluminija. Uporabljamo jih za nadometne intalacije predvsem v industriji. Lahko jih krivimo, vendar raje uporabljamo kolena. Podaljevanje izvajamo s spojkami s posebnim notranjim navojem. Cevi in navoji imajo po sedaj veljavnih standardih naslednje oznake: Re 9 (13,2) Re21 (25,5) Re 11 (16,4) Re 29 (34,2) Re 13,5 ( 18) Re 36 ( 44) Re 16 (19,9) Re 42 ( 51)

Poznamo tudi gibljive zaitne kovinske cevi primerne za intalacije na strojih in prehode iz fiksnih intalacij na stroje. Takne cevi morajo imeti znotraj izolirano oblogo.

7.3.3. Intalacije v kanalih

Kanali predstavljajo noveji trend pri izvajanju nadometnih elektrinih intalacij. Izvedba s kanali v primerjavi z nadometno intalacijo predstavlja laje polaganje, laje kasneje adaptiranje, lepi estetski videz itd. Kanale sreamo v najrazlinejih dimenzijah in so lahko jekleni ali iz termoplastinih mas. Zelo pogosto za oienje nizkonapetostnih naprav uporabljamo kanale za oienje. So iz samogasne PVC mase in odporni na kisline, maobe in olja. Dolina kanala s pokrovom znaa 2 m.

Sl. 41: Kanali za oienje

35

7.3.4. Pribor za instalacijske cevi

a) Spojke in loki: Uporabljamo jih za podaljevanje cevi. Z loki podaljujemo cevi v kotu. Za spajanje cevi razlinih premerov uporabljamo reducirane spojke. Spojke in loki za termoplastine cevi morajo biti iz istega materiala kot cevi. Notranji premer spojk in lokov je za nekaj desetink milimetra veji od zunanjega premera ustrezne cevi. b) uvodnice ali konniki: Uporabljamo jih za zaito izolacije vodnikov, kjer le - ti prehajajo v kovinsko cev ali iz nje. Uvodnice, ki imajo samo obroasti porcelanasti vloek ali plastini tulec, imenujemo ravne uvodnice ali konniki. Ostale uvodnice imenujemo tudi pipe in so lahko ravne ali ukrivljene, te pa enojne, dvojne ali etverne. Uporabljamo jih povsod tam, kjer prehajajo vodniki iz prostozrane v cevno napeljavo. c) skobe in objemke: Uporabljamo jih za pritrjevanje vodnikov, kablov ali cevi na zid, lesene in betonske stene ter jeklene konstrukcije. Danes industrija izdeluje veliko vrst skob in objemk, ki so veinoma iz PVC materiala. Loimo jih predvsem po premerih vodnikov ali cevi. Sl. 44: Skobe d) pritrdilni material: Med pritrdilni material tejemo PVC zidne vloke z vijaki, lestenne kljukice, jeklene ebljike z pritrdilniki itd.

Sl. 42: Spojke in loki

Sl. 43.: Uvodnica

7.4. Razvodnice
Razvodnice ali doze uporabljamo pri krianju instalacijskih cevi, nameanju vtinic, stikal in prikljunic ter za spajanje vodnikov. Glede na uporabo jih delimo na: montane, razdelilne in univerzalne. V skupino montanih razvodnic spada tudi prikljunica za stalni prikljuek (npr. za tedilnik).

36

Sl. 45: Intalacija z univerzalnimi dozami Po obliki jih delimo na: okrogle, tirioglate in esterokotne.

Sl. 46: Intalacija z montanimi in razdelilnimi dozami

Za podometne intalacije so razvodnice preteno in PVC materiala in imajo naslednje normirane premere: e so okrogle: 60, 70 in 78 mm, e so tirioglate: 95 x 95, 150 x 150, 200 x 200 in 250 x 250 mm. Za nadometne intalacije uporabljamo razvodnice, ki so izdelane iz termoplastiih mas, ploevine ali silumina. Te imajo vejo mehansko trdnost iz so za vodo neprepustne. Normirani premeri so: e so okrogle: 80 mm, e so tirioglate: 70 x 70, 80 x 80, 100 x 100 in 180 x 140 mm.

7.5. Vtino spojne naprave

Uporabljamo jih za prikljuevanje prenosnih porabnikov na omreje. Glede na predpise poznamo dve veji skupini vtino - spojnih naprav: za intalacije v zgradbah in za intalacije v industriji. V izmeninih sistemih uporabljamo eno in trifazne naprave, ki lahko vsebujejo razlino tevilo polov: dvopolne (L, PEN) tripolne (L, N, PE) tiripolne (L1, L2, L3, PE) petpolne (L1, L2, L3, N, PE) Vtino - spojne naprave morajo biti izdelane tako, da je sluajen dotik delov pod napetostjo onemogoen.

7.5.1. Vtino spojne - naprave za intalacije v zgradbah

V tovrstnih prostorih uporabljamo dvo, tri in petpolne vtino spojne naprave. Ker imamo opravka z manjimi prikljunimi momi, v glavnem zadostujejo dvo in tripolne vtino - spojne naprave. Vtino - spojne naprave za intalacije v zgradbah gradimo praviloma le za tokove do 16 A in jih lahko uporabljamo za neposredno priklapljanje in izklapljanje porabnikov na intalacijo. Vtino spojne naprave, ki jih sreano v stanovanjskih zgradbah so: vtinice, vtii, prenosne vtinice in natinice ter natii za aparate.

37

a) Vtinice To so naprave, ki omogoajo prikluevanje prenosnih porabnikov na prenosno omreje. Danes uporabljamo preteno tripolne. Zaitni kontakt se mora, ko vtikamo vti najprej skeniti z ustreznim zaitnim kontaktom vtia. Glavna kontkta sta izdelana v obliki vzmetne pue, zaitna pa v obliki podolgovatih vzmetnih kontaktov. Gradijo se kot nadometne in podometne. Prav tako se gradijo kot dvo in tripolne (enofazne) za napetosti do 250 V in petpolne (trifazne) za napetosti do 400 V, vse pa za tokove do 16 A.

Sl. 47: Vtinice

b) Vtii Z njim poveemo porabnik preko ustreznega vodnika s fiksno intalacijo preko vinice. Izdelujejo se kot dvo, tri in petpolni elementi. Dvopolni se izdelujejo za tokove do 10 A, tri in petpolne pa za tokove do 16 A.

Sl. 48: Vtii c) Prenosne vtinice Uporabljamo jih pri podaljevalnih vrvicah kot enojne in vesistemske. Izdelujejo se v glavnem kot enofazne tripolne za tokove do 16 A.

Sl. 49: Prenosna vesistemska vtinica

d) Natinice in natii To so naprave, ki omogoajo loljivi prikljuek dovodnega vodnika na aparate. Del, ki je vgrajen na aparatu, imenujemo natinica, tisti del, ki je prikljuen na dovodni vodnik pa nati. Izdelujemo jih kot tripolne za tokove do 10 A in napetosti 250 V. 38

Sl. 50: nati in natinica za aparate

7.5.2. Vtino - spojne naprave za industrijo

Industrijske vtino - spojne naprave so zaradi tejih obratovalnih pogojev, potrebe po vijih tokovih, razlinih obratovalnih napetostih, vije stopnje mehanske zaite izdelane po posebnih predpisih. Nazivne napetosti naprav in nazivni tokovi so: od 50 do 690 V za naprave z zaitnim kontaktom in tokovi od 16 do 125 A, do 50 V za naprave brez zaitnega kontakta in tokovi od 16 do 32 A. Vtino spojne naprave za industrijo za izmenine napetosti nad 500 V in enosmerne napetosti nad 250 V morajo biti izdelane tako, da se vti ne more vtikati ali iztikati pod napetostjo, kar doseemo z blokado. Vtino spojne naprave za industrijo morajo imeti naslednje napise in oznake: nazivni tok v A, nazivno napetost v V, vrsto napetosti (enosmerna, izmenina), znak proizvajalca, tipsko oznako, stopnjo zaite (IP), oznako poloaja zaitnega kontakta.

7.6. Razdelilniki
Glavni napajalni vod napaja el. energijo do doloenega mesta, kjer se le - ta potem razveji na posamezne tokokroge. Posamezni tokokrogi napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. Vsak tokokrog je na zaetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom. Razdelilniki so naprave, kjer delimo glavni napajalni vod na posamezne tokokroge.

Sl. 51: Shematski prikaz razdelitve el. energije z glavnimi varovalkami in tremi razdelilniki:

39

Sl. 52: Primer delitve v stanovanjskem bloku:

7.6.1. Vloga in vrste razdelilnikov

Glavni razdelilniki GR so opremljeni z glavnimi varovalkami, tevci in stikalno uro. So zaprte izvedbe in niso dostopni uporabniku. Podrazdelilniki R so namenjeni razdelitvi el. energije po objektu. tevilo R je odvisno od velikosti in namena objekta. Glede na namen delimo razdelilnike na R za razsvetljavo, za mo (elektromotorski pogoni) in za meano obtebo.

7.6.2. Splona pravila za izdelavo razdelilnikov

1. Razdelilniki morajo biti na zunanji strani opremljeni z napisno ploico, ki mora vsebovati: naziv proizvajalca, oznako napajalnega sistema, nazivno napetost in stopnjo mehanske zaite. 2. Razdelilniki morajo biti opremljeni z narti. 3. Zaitne in druge naprave morajo biti oznaene in razporejene tako, da z lahkoto ugotovimo namen in tokokrog v katerega spadajo. 4. Elektrina oprema mora biti zaitena z izolacijsko pregrado. 5. Upotevati je potrebno naslednje najmanje razdalje: - 10 mm med neizoliranimimi deli, ki pripadajo razlinim polom, - 20 mm med neizoliranimi deli, ki so pod napetostjo in ostalimi prevodnimi deli. 6. Vodniki za prikljuevanje merilnih instrumentov in drugih naprav, ki so montirani na vratih, morajo biti gibki. 7. Vrata na razdelilniku morajo imeti zagotovljeno izenaitev potenciala z Amin = 4 mm2. 8. Razdelilnike moramo izdelati skladno s predpisi in standardi. e posebej moramo biti pozorni, da izvedemo: - zaito pred posrednim in neposrednim dotikom, - povezavo z zaitnim vodnikom PE.

7. 7. IP - stopnja zaite
Ker je z samo mehansko konstrukcijo elektrinih naprav zagotovljena tudi zaita pred neposrednim dotikom z elektrinim tokom, si pred nadaljevanjem poglejmo stopnjo zaite IP. Stopnje zaite sicer podrobno obravnavajo standardi IEC 529 in DIN 40 050, ki poleg 40

razvrstitve aparatov in dodatkov za poveanje zaite doloajo tudi nain preverjanja posameznih deklariranih stopenj. Nain oznaevanja je, da za rkama IP (International Protection) sledita dve tevilki. Prva tevilka podaja stopnjo zaite pred vdorom tujih teles (predmetov), druga tevilka pa stopnjo zaite pred vdorom vode. e se podaja le ena od zait, se manjkajoa tevilka nadomesti s rko X. Pomen tevilk je naslednji: Prva tevilk a 0 1 2 Zaita pred pred vdorom tujih teles in Druga Zaita pred vdorom vode s stopnja zaite pred dotikom nevarnih tevilka kodljivim vplivom delov nikakrna zaita pred vdorom tujih 0 nikakrna zaita predmetov zaita pred vdorom vejih predmetov 1 zaita pred navpino padajoimi s premerom nad 50 mm; dotik vodnimi kapljicami nevarnih delov ni mogo z roko zaita pred vdorom srednje velikih 2 zaita pred vodnimi kapljicami, e predmetov, s premerom nad 12 mm, je okrov nagnjen za 15; dopusten dotik s prstom ni mogo vdor omejene koliine vode zaita pred vdorom predmetov s 3 zaita pred brizgajoo vodo do premerom nad 2,5 mm dotik z kota 60 glede na navpino os; obiajnimi orodji ni mogo dopusten vdor omejene koliine vode zaita pred vdorom predmetov s 4 zaita proti brizgajoi vodi iz vseh premerom nad 1 mm; zaita pred smeri; dopusten vdor omejene dotikom z ico koliine vode zaita pred ezmernim kopienjem 5 zaita proti vodnemu curku iz prahu (vdrta koliina prahu e ni vseh smeri; dopusten vdor omejene kodljiva); zaita pred dotikom z ico koliine vode popolna zaita pred vdorom prahu; 6 zaita proti monejemu vodnemu zaita pred dotikom z ico curku iz vseh smeri (npr. na krovu ladij); dopusten vdor omejene koliine vode 7 zaita proti vdoru vode pri obasni potopitvi v globino od 15 do 100 cm 8 zaita proti vdoru vode pri trajnem obratovanju pod vodo

4 5 6

Standardi na tem podroju previdevaju tudi dodatne rke. Te rke se uporabljajo samo: e je dejanska stopnja zaite pred dotikom nevarnih delov veja, kot je podano s prvo tevilko, ali e je treba podati le stopnjo zaite pred dotikom nevarnih delov, sicer pa je prva tevilka nadomeena s rko X (zaita pred vdorom tujih predmetov ni podana). Primer: IP 2XD Okrov ima odprtino, skozi katero lahko vdirajo predmeti s premerom 2,5 mm, z dodatno pregrado v okrovu pa je zagotovljeno, da se z ico premera 1mm ni mogoe dotakniti nevarnih delov.

41

Pomen dodatnih rk: Dodatna rka Stopnja zaite Definicija Kratek opis Zaita pred dotikom z Krogla s premerom 50 mm roko lahko vdre v okrov, vendar ne dosee nevarnih delov Zaita pred dotikom s Gibljivi preskusni prst prstom lahko vdre v okrov, vendar ne dosee nevarnih delov Zaita pred dotikom z Z ico 2,5 mm, doline orodjem 100 mm ni mogoe dosei nevarnih delov Zaita pred dotikom z Z ico 1 mm, doline ico 100 mm ni mogoe dosei nevarnih delov rka se uporablja v kombinaciji s prvo tevilko 0 0 in 1 1 in 2

A B C

2 in 3

Standardi na tem podroju predvidevajo e dodatne oznake, ki pa ve ne veljajo za nizkonapetostne stikalne aparate, zato jih tukaj ne navajam.

8. Priklopi elektrinih porabnikov

8. 1. Oznaevanje prikljunih sponk relejev in kontaktorjev
Na osnovi Mednarodne elektrotehnine komisije IEC je veina drav uskladila sistem oznaevanja sponk za osnovne elektrine aparate. Sponke lahko oznaujemo na ve nainov: z namestitvijo, z barvami, z grafinimi simboli in s rkovno tevilnimi oznabami. Oznaevanje bimetalnih relejev:

tevilka 9 je rezervirana za bimetalni rele.

Sl. 53: Oznaevanje bimetalnih relejev Pri kontaktorjih uporabljamo rkovno tevilne oznabe. Oznaevanje vzbujalnih tuljav:

42

Sl. 54: Oznaevanje vzbujalnih tuljav a - tuljava z enim navitjem b - tuljava z odcepom c - tuljava z dvema navitjema Oznaevanje sponk glavnih kontaktov:

Sl. 55: Oznaevanje sponk glavnih kontaktorjev Sponke glavnih kontaktov oznaujemo z enomestnimi lihimi tevili z leve proti desni. Pripadajoa sponka nekega kontakta (pola) je oznaena z ustreznim naslednjim sodim tevilom. Sponke pomonih kontaktov oznaujemo z dvomestnimi tevili, ki so sestavljena iz tevila, ki oznauje funkcijo - delovanje kontakta (desna tevilka) in tevila, ki oznauje razvrstitev kontakta (leva tevilka). Oznaevanje sponk glede na funkcijo:

Sl. 56: Oznaevanje sponk glede na funkcijo: a - izklopni (mirovni) kontakt b - vklopni (delovni) kontakt c - preklopni kontakt tevilki 1 in 2 uporabljamo za izklopne kontakte, 3 in 4 pa za vklopne kontakte. Primer: Narii tretji pomoni vklopni kontakt:

43

Narii tretji pomoni izklopni kontakt:

Narii drugi glavni kontakt:

Narii popolni kontaktor z dvema pomonima izklopnima in enim pomonim vklopnim kontaktom: Motorski kontaktor: Glavni kontakti: zgoraj: 1- 3 - 5 spodaj: 2 - 4 - 6 Krmilni kontaktor: Zapiralni kontakti: 11 - 12 in 21, 22 Odpiralni kontakti: 33 - 34

8.2. Nekaj pomembnih simbolov elektrotehniki

Izklopni kontakt, ki deluje pri neposrednem toplotnem vplivu (bimetal) Vklopni kontakt, ki deluje pri neposrednem toplotnem vplivu (bimetal)

Stikalo

Vklopna tipka (rne ali zelene barve)

Izklopna tipka (rdee barve)

Varovalka

8.3. Risanje nartov v stikalni tehniki

Projektanti, konstrukterji, kontrolorji in monterji morajo poznati naslednje narte: enopolni nart, tropolni nart, shemo krmilnih tokokrogov (princip shema ali shema delovanja), vezalni nart in montani nart. Enopolni in tropolni narti so uporabni za projektante, princip shema nam doloa pogoje krmiljenja in je osnova za preizkuanje krmilnega vezja. Vezalni nart uporabljajo monterji pri 44

izdelavi inih povezav med elementi, medtem ko montani nart doloa, kako razmestiti elemente v elektro omaricah. Za nae podroje uporabe sta najbolj zanimiva tropolni nart glavnih tokokrogov in princip shema krmilnih tokokrogov.

8.4. Krmiljenje kontaktorjev

8.4.1. Rono krmiljenje kontaktorja s stikalom

Sl. 57: Princip shema

Sl. 58: Tropolni nart Ko rono vklopimo stikalo S1 (poloaj 2), se skleneta kontakta 13,14 in stee tok skozi tuljavico kontaktorja K1M. Breme dobi preko glavnih kontaktov omreno napetost. Ob izkljuitvi stikala (poloaj 1) se glavni kontakti razklenejo in prekinejo napajanje bremena. V primeru preobremenitve kontakt bimetalnega releja (95, 96) prekine napajanje kontaktorja in stem povzroi izklop motorja. Ker pa je stikalo e vedno v poloaju vklop, moramo imeti B. R. s samozaporo, saj bi v nasprotnem primeru po ohladitvi bimetala prilo do samodejnega vklopa.

45

8.4.2. Krmiljenje terminih porabnikov

Med termine porabnike spadajo bojlerji, tedilniki, grelci in termoakumulacijske pei. Sl. 59: Vezalna shema bojlerja 1 - termostat 2 - temperaturna varovalka 3 - elektrini grelec 4 - kontrolna luka 5 - prikljune sponke 6 - stikalo 7 - dodatni elektrini grelec 8 - kontrolna luka dodatnega grelca

8.4.3. Daljinsko krmiljenje kontaktorja z dvema tipkaloma V narisanem poloaju S1 in S2 K1M ni vzbujan (motor se ne vrti). Ko pritisnemo na vklopno tipko S2, stee tok preko vzbujalne tuljavice do KM1 in motor se zavrti. Istoasno se vklopi pomoni kontakt K1M (13, 14), ki mu pravimo samodrni kontakt. Ko tipko S2 izpustimo, ostane kontakt K1M (13, 14) vklopljen in se stem motor e naprej vrti. Motor lahko izkljuimo samo preko izklopne tipke S1 ki ob pritisku razklene kontakte (1, 2).

Sl. 60: Princip shema

46

8.4.4. Daljinsko krmiljenje kontaktorja z ve tipkali

V narisanem poloaju S1 in S2 K1M ni vzbujan. Ko pritisnemo eno od vklopnih tipk (S2 ali S4) stee tok preko vzbujalne tuljavice in kontaktor je vzbujan in istoasno se sklene samodrni kontakt (13, 14). Ko tipki S2 ali S4 spustimo, ostane kontaktor e naprej vzbujan. Izklop kontaktorja doseemo s pritiskom na izklopno tipko S1 ali S3. Tudi za ta primer je tropolna enaka, kot je bila v predhodnih dveh primerih.

Sl. 61: Princip shema 8.4.5. Krmiljenje smeri elektromotorja levo - desno Tovrstna krmiljenja uporabljamo npr. za spreminjanje smeri vrtenja pri trifaznih asinhronskih motorjih. Sl. 62: Tropolni nart - glavni tokokrogi smermenjalnega priklopa ASM.

47

Levo Sl. 63: Princip shema

Desno

Za narisani poloaj se elektromotor ne vrti, ker noben kontaktor ni vzbujan. ko pritisnemo tipko S2, se sklene tokokrog preko vzbujalne tuljavice K1 in motor se zavrti levo. Ker je kontaktor vzbujan, se je vklopil samodrni kontakt K1 (13, 14) in izklopil pomoni izklopni kontakt K1 (21, 22). Kontaktor K1 lahko izklopimo preko izklopne tipke S1 in stem se pomoni kontakti K1 (13, 14) in K1 (21, 22) vrnejo v prvotni poloaj. S pritiskom na tipkalo S3 dobi vzbujalna tuljavica kontaktorja K2 napetost in samodrni kontakt K2 (13, 14) se vklopi in istoasno izklopi pomoni izklopni kontakt K2 (21, 22). Motor se sedaj zavrti v desno. Izklopimo ga lahko preko tipkala S1. Funkcija blokade: Ob vrtenju v desno bi eleli zamenjati smer vrtenja v levo brez predhodne izklopitve. To bi dosegli s pritiskom na tipko S2. Tok bi stekel le do K2 (21, 22), ki je izklopljen, saj je K2 vzbujan.

48

8.5. Zaviranje elektromotorjev

Na kratek nain si poglejmo zazline naine zaviranj elektromotorjev: (povzeto po westermanovem elektrotehnikem prironiku): Vrsta Vrsta Vezava/slika Lastnosti zaviranja stroja
Mehansko zaviranje Samodrna zapora Ta nain lahko uporabimo pri vseh elektromotorjih; elektromotor se med zaviranjem ne segreva.

Uporaba
Elektromotorji manje do srednje velike moi (orodni stroji) Orodni stroji (vrtalniki, rezkalni stroji) in dvigala Dvigala, obratovanje s tipkanjem.

Mehansko zaviranje

Zaviralni motor

Motor se pri zaviranju ne segreva, mono je veliko tevilo vklopov in izklopov. in Zaviranje z nasprotnim tokom, nain zaviranja je enostaven, motor se zelo segreva.

Protitono zaviranje

Trifazni enofazni motorji

Protitono zaviranje

Enosmerni motorji

Koristno zaviranje

Trifazni enofazni motorji

in

Brez zavrtega dranja.

Kot pomona zavora pri vonji vlaka navzdol po klancu. Kot pomona zavora pri vonji vlaka navzdol po klancu. Vozila (pomona zavora), dvigala (zavora pri spuanju) Dvigala, eleznica.

Koristno zaviranje

Enosmerni motorji

Zavira samo v primeru, ko: n>nn ali If> Ifn

Uporovno zaviranje

Enosmerni motorji

Motor dela kot generator s prikljuenimi upori, brez dranja z zavoro.

Enosmerno zaviranje

Trifazni enofazni motorji

in

Se zelo segreva, dranja z zavoro.

brez

49

8.6. Mehki zagoni elektromotorjev

Zagonske obremenitve so bistveno veje predvsem v primerih, ko zaganjamo teja bremena, ki imajo veliko vztrajnost. Glede na vrsto obremenitve je konstrukcija, izvedba in zagon motorja lahko razlina. Manje motorje (nekaj kW) lahko zaganjamo direktno, za veje pa je potrebno izbrati primeren nain zaganjanja in zaustavljanja. Z mehanskega stalia so zagonskim obremenitvam podvreni tudi vsi mehanski deli v verigi prenosa moi (zobnik, reduktor,), ki prestreejo zagonski sunek. Mehko zaganjanje elektromotorja lahko reimo na mehanski nain s pomojo uporabe vestopenjskih zobnikih prenosov, centrifugalnih regulatorjev hitrosti, reduktorjev in podobno ali s pomojo razlinih izvedb elektro-krmilij. Sem uvramo predvsem naslednje: - postopni zagon s pomojo preklopa motorja zvezda trikot, - tiristorski mehki zagoni (soft start in soft stop), - frekvenni pretvorniki z monostjo nastavitve poljubne hitrost vrtenja, - vektorski regulatorji z monostjo regulacije tevila vrtljajev. Glede na tip motorjev obstajajo e razline druge vrste regulatorjev vrtljajev kot na primer: preklopniki pred-uporov, preklopniki ve-polnih navitij ipd. 8.6.1. Zagon zvezda trikot Najbolj preprosta reitev postopnega zagona je zvezda trikot stikalo. To je preklopnik s tremi pozicijami. Iz prve pozicije, ko motor ni prikljuen na napetost, ob zagonu najprej tri navitja motorja veemo v vezavo 'zvezda', tako da navitja dobijo fazno napetost 230 V. Po nekaj sekundah, ko motor dosee doloene vrtljaje, lahko preklopimo v tretjo pozicijo 'trikot', v kateri pa navitja dobijo medfazno napetost 400 V in s tem tudi polno mo motorja. Poznamo obiajne rone in avtomatske preklopnike zvezda-trikot. Preklop lahko izvedemo tudi s pomojo programirljivega krmilja. Prednost zvezda-trikot preklopnikov je relativno nizka cena. Njihova slabost je groba regulacija, saj je med reimom mirovanja in reimom polne moi le ena vmesna stopnja.

Sl.64: Tropolni nart zagona zvezda - trikot in obraanje smeri

50

Sl. 65: Princip shema zagona zvezda - trikot in obraanje smeri

S pritiskom na vklopno tipko S2 dobi vzbujalno napetost tuljavica kontaktorja K1, kot smo e spoznali v predhodnih primerih. Ker imamo v naem primeru opraviti z avtomatskim vklopom zvezda - trikot, moramo imeti asovni rele, ki bo po preteku asa izvril preklop iz zvezde v trikot (izklop K3 in vklop K2) Zato moramo istoasno z K1 vzbuditi napajanje asovnega releja T1. Istoasno stem vklopimo K3, ki ga bo po preteku doloenega asa izklopil asovni rele (21, 22). Po preteku nastavljenega asa na asovnem releju se mora vklopiti kontaktor K2, ki motor povee v trikot. 8.6.2. Tiristorski mehki zagon (SMC Semiconductor Motor Controller) Kadar reujemo problem zaganjanja ali ustavljanja motorja, medtem ko je tevilo obratov med rednim obratovanjem konstantno, so primerni tiristorski mehki zagoni. Nastavitve so enostavne, izvedejo se s pomojo potenciometrov ob montai pogona. Posegi med obratovanjem praviloma niso ve potrebni. Tiristor v tem primeru deluje kot stikalo. Za preklop izmeninih tokov uporabljamo dva polprevodnika elementa v inverzni paralelni vezavi. Za krmiljenje tiristorjev uporabljamo dodatno elektronsko (mikroprocesorsko) krmilno vezje , ki omogoa ve funkcij: - zakasnitev preklopnega signala, - monost spreminjanja faznega zamika vklopov s imer spreminjamo dovajano elektrino mo, - nastavljanje zaetnega momenta, - monost izbire med dvema hitrostima vrtenja, - nadzorovano zaganjanje in zaustavljanje motorja z nizkimi obrati. Krmilni sistem omogoa tudi posredno varevanje z elektrino energijo v aplikacijah, kjer motor v daljih asovnih presledkih tee rahlo obremenjen ali popolnoma neobremenjen.

51

Sl. 66: Osnovna vezalna shema in nastavitev parametrov SMC krmilnika: Osnovne funkcije SMC krmilnikov: a) Zakasnitev preklopnega signala b) Spreminjanje faznega zamika vklopov c) Nastavitev zaetnega momenta 8.6.3. Frekvenni pretvorniki S spreminjanjem frekvence napajalne napetosti lahko spreminjamo tevilo vrtljajev pri trifaznih asinhronskih motorjih. Dejstvo, da je hitrost vrtenja linearno odvisna od frekvence napajalne napetosti, izkoriajo frekvenni pretvorniki:
Nr = (1 s) f 60 p (obr / min)

Nr s f p

tevilo vrtljajev rotorja (obr / min) slip motorja frekvenca napajalne napetosti tevilo polovih parov

S spreminjanjem frekvence npr. med 0 in 100 Hz se bodo spreminjali vrtljaji od ni do maksimalne vrednosti. Vhodni referenni parameter za nastavljanje frekvence je lahko: - analogni signal 0 10 V ali 4 20 mA - potenciometer - zunanje kontaktno vezje - direktno nastavljanje hitrosti (digitalno) preko operaterske konzole Vsaki frekvenci ustreza doloena hitrost vrtenja, kar pomeni, da vedno lahko nastavimo ustrezno tevilo vrtljajev. Krmilno vezje ima monost avtomatskega dviganja frekvence pri zagonu (vklopna rampa Acceleration time) ali nianju frekvence pri zaustavljanju (izklopna rampa Deceleration time). V odvisnosti od tipa frekvennega pretvornika lahko nastavljamo tudi tevilo monih razlinih frekvenc vrtljajev v enem obratovalnem ciklusu.

52

Sl. 67: Blokovna shema frekvennega pretvornika 8.6.4. Vektorski regulator Regulacija temelji na uporabi dinaminega modela motorja v koordinatnem sistemu polja, kar omogoa precizno regulacijo hitrosti vrtenja in poloaja rotorja klasinega trifaznega asinhronskega motorja. S pomojo procesorskega krmiljenja frekvenega pretvornika dobimo vektorski regulator. Kombinacija vektorski regulator asinhronski motor je alternativa za enosmerne servo pogone. Uporaba vektorskega modela ASM in realizacija regulacije z mikroraunalnikom daje reguliranemu pogonu z ASM naslednje lastnosti: - velika statina in dinamina tonost tevila vrtljajev - izjemno dobre dinamine lastnosti pogona - trajni nazivni moment motorja pri hitrosti 0 - poljubna preciznost pri izvajanju pozicijskih nalog - monost izvajanja standardnih funkcij regulacije (PID) - monost programiranja hitrostnih sekvenc v odvisnosti od tehnolokega procesa - komunikacija z nadrejenimi raunalniki, monost delovanja vektorskih regulatorjev v mrei - mikroraunalnik v regulatorju lahko upravlja tehnoloki proces preko I/O linij - omogoena je komunikacija s standardnimi in poljubnimi CNC sistemi - komunikacija preko vmesnikov RS232 in RS485

Sl. 68: Osnovna shema vektorskega regulatorja

53

9. Svetlobni viri in izvedba vezij za razsvetljavo

9. 1. Od kod svetloba?
Vsako telo, trdo, tekoe ali plinasto, ki je podvreno spremembi energijskega nivoja, povzroa sevanje zaradi gibanja atomov in molekul, iz katerega je sestavljeno. Nastane elektromagnetna energija, ki v obliki elektromagnetnega valovanja razlinih valovnih dolin emitira v prostor.

9. 2. Naravna in umetna svetloba

Popoln primer naravnega telesa, ki seva je sonce. Sonce seva do neskonnih valovnih dolin, lovek pa vidi le ozko obmoje od 400 do 760 nm. Posamezna sevanja znotraj vidnega spektra vidimo kot barve. 400 nm ustreza vijolini barvi, 760 nm ustreza rdei, najvejo obutljivost za lovekovo oko pa doseemo pri 555 nm, kar ustreza rumeno zeleni barvi.

Danes pridobivamo umetno svetlobo z uporabo elektrike na dva naina:

a) termino izarevanje Vsako telo, ki ima vijo temperaturo, kot okolica, seva energijo. Intenzivnost je odvisna samo od lastnosti povrine telesa in njegove temperature. Najvejo emisijsko zmonost pri doloeni temperaturi ima absulutno rno telo. Umetni svetlobni viri, ki sevajo termino, so arnice z arilno nitko. b) luminescenno sevanje Luminesenno sevanje je sploen izraz za pojav svetlobnega sevanja pri razelektrenju v plinih in kovinskih parah. Nastane tako, da sta v stekleni cevi vtaljeni dve elektrodi, cev pa je napolnjena z neaktivnim plinom. Z vianjem napetosti na elektrodah pride do pospeenega gibanja prostih elektronov in tako do ionizacije plina. Svetloba bo nastala zaradi spremembe energijskega nivoja elektrona v atomu. Kasneja obratovalna napetost je nija od vigne. Obstajajo tudi druge vrste sevanja, radijoluminiscenca v televizijskih katodnih ceveh, elektroluminiscenca kristala diode LED, pa tudi fotoluminiscenca kresnike izzvana s kemino reakcijo. Umetni svetlobni viri, ki sevajo luminescenno, so sijalke.

9.3. Fotometrija
Da bi lahko svetlobo merili in primerjali uinke posameznih svetil, uporabljamo v svetlobni tehniki doloene veliine, ki jih skupno pojmujemo z izrazom fotometrija. a) Svetlobni tok: je celotna oddana mo svetlobnega vira, ki jo lovekovo oko obuti kot svetlobo: Q = (lumen - lm) t Q - mnoina svetlobe (lm) t - as sevanja (s) b) Prostorski kot: je del prostora, ki ga oklepa pla stoastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota je dana s povrino osnovne ploskve A, ki lei na povrini krogle, v katere srediu je tokasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle r:

A 2 r

(steradian - sr)

54

c) Svetilnost: je gostota svetlobnega toka , ki ga vir izseva v dani element prostorskega kota : I=

(candela - cd)

d) Osvetljenost: je povpreni svetlobni tok , ki pade na povrino A v neki razdalji od svetila: E=

(lux - lx)

En lux je osvetljenost povrine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna.

E=

I r
2

I r
2

Zadnja enaba nam pove, da osvetljenost pada s kvadratom oddaljenosti od svetlobnega vira. lovek potrebuje za razna opravila osvetljenost od 3 do 5000 lx. e) Svetlost: je edina svetlobno tehnina veliina, ki jo oko direktno zaznava. Oznauje intenzivnost proizvedene ali odbite svetlobe od neke povrine. Z njo ocenjujemo bleanje.

Sl. 69: Svetlost svetlee povrine

Ly =

Iy A cos

(cd/m2)

f) Svetlobni izkoristek: je razmerje med oddajenim svetlobnim tokom in prejemano mojo:

(lm/W)

g) Izkoristek razsvetljave: je razmerje med koristnim svetlobnim tokom k, ki je padel na delovno povrino in celotnim oddanim svetlobnim tokom c svetila:

k c
(lm)

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi doloimo: E A =

55

Sl. 70: Fotometrine veliine h) Indeks barvnega videza Ra: varira od 0 do 100 in pove, koliko je neko svetilo sposobno povrniti barvni videz razlinih odtenkov barv. Maksimalni indeks Ra =100 ustreza naravni beli svetlobi.

9.4. Razdelitev elektrinih svetlobnih virov

Posamezni svetlobni viri so se pojavili v razlinih asovnih obdobjih. Spodnja razdelitev prikazuje tudi priblino leto vpeljave le - teh v uporabo:
ELEKTRINI SVETLOBNI VIRI

ARNICE Z ARILNO NITKO

SIJALKE

arnice z ogleno nitko (l. 1879) Navadne arnice z arilno nitko (l. 1906) Halogenske arnice (l. 1949)

NIZKOTLANE SIJALKE (NT)

VISOKOTLANE SIJALKE (VT)

NT Hg sijalke (l. 1938) NT Na sijalke (l. 1932) Svetilne cevi (l. 1960) Kompaktne sijalke (l. 1980)

VT Hg sijalke (l. 1932) VT metalhalog. sij. (l. 1964) VT Na sijalke (l. 1965) veplova sijalka (l. 1994)

9.4.1. arnice z arilno nitko

Navadne arnice z arilno nitko arnice z arilno nitko delajo na principu terminega izarevanja. Njihovo zgodovino je teko natanno opredeliti. Prvo arnico v obliki steklenega balona je kreiral Edison in je za razliko od predhodnih modelov dosegla viji svetlobni izkoristek (2 lm/W) in obutno daljo ivljensko dobo, saj so predhodni modeli delovali le nekaj ur. 56

Dananja stopnja razvoja tovrstnih svetlobnih virov je wolframova nitka, za katero elimo, da bi arela pri im viji temperaturi (do 2650 C), saj je tako svetlobni izkoristek bolji in barva svetlobe bolj bela. Z oblikovanjem nitke v enojno, dvojno ali tudi trojno vijanico doseemo, da se wolfram im manj uparja in stem podaljamo ivljensko dobo. Priblino 5 - 15 % celotne dovedene energije se spremeni v vidno sevanje, vse ostalo je v glavnem nevidno termino sevanje. Spekter vidnega sevanja imajo dokaj kontinuiran, svoj maksimum pa imajo pri rdei barvi, zato pravimo, da oddajajo toplo barvo. Da so ti svetlobni viri e vedno tako pogosto uporabljeni vsaj v stanovanjskih prostorih, obstajajo mnogi razlogi: nizka nabavna cena, enostavnost montae, enostavna regulacija svetlobnega toka, temperaturna neobutljivost (od -25 do +300 C), tevilo vklopov in izklopov ni bistveno za ivljensko dobo... Ena izmed najizrazitejih negativnih lastnosti pa je njihova neekonominost, saj imajo najslabi svetlobni izkoristek, ki se z razmeroma kratko ivljensko dobo (1000 ur) e zmanja do 20 %. Njihov svetlobni izkoristek znaa od 12 do 18 lm/W. Razlina obdelava povrine arnic je zaradi razline uporabe tudi razlina. Lahko je prozorna, metalizirana in opalizirana. Halogenske arnice Halogenske arnice so kot nadgradnja navadnih arnic na arilno nitko del njihov slabih lastnosti odpravile. Cilj je bil zmanjati izparevanje wolframove nitke in stem podaljati ivljensko dobo ter poveati svetlobni uinek. Poveali so pritisk v arnici, s imer so dosegli vijo temperaturo nitke, viji svetlobni tok, manje dimenzije steklenega balona in daljo ivljensko dobo. Z dodatkom uporabe halogenov (jod, brom, klor, fluor) in lahtnih plinov (ksenon in kripton) so obutno prispevali k prepreevanju izparevanja arilne nitke. Halogeni ciklus omogoa, da izparjeni delci wolframa ne padejo na stekleno povrino, ampak se veejo z atomi halogenov v molekule, ki se vraajo s konvenkcijo nazaj na arilno nitko. Odloilne prednosti te arnice so manje dimenzije, uporaba pri nizkih napetostih, nimajo pornitve steklenega balona, dalja ivljenska doba (4000 ur), bolji svetlobni izkoristek (25 lm/W) in visok indeks barnega videza.

Sl. 71: Sestava paline halogeske arnice

Sl. 72: Primerjava z navadno arnico Te arnice odkrivajo svoje adute pri razsvetljavi izlob, pisarn, osvetlitvi polic, povsod v moderni arhitekturi in reflektorsko razsvetljavo pri vozilih in na drugih podrojih. Za najveje moi (osvetlevanje portnih dvoran, prenosni reflektorji...) so se te arnice pojavile v posebni palini obliki. So se pa pojavili tudi nekateri negativni dejavniki: vija nabavna cena, regulacija svetlobnega toka ni priporoljiva, saj obutno zmanjuje ivljensko dobo, proizvajajo nekaj ve UV arkov, kot navadne arnice, kar zahteva uporabo specialnih kremenevih stekel.

57

9.4.2. Sijalke
Znailnosti posameznih skupin so: a) Nizkotlani viri: podolgovate oblike, veje prostornine, manje moi in manji svetlobni tokovi, manje svetilnosti, izrazito rtni spekter. b) Visokotlani viri: manje prostornine, veje moi in veji svetlobni tokovi, velike svetilnosti in rtni spekter z zveznimi podroji.

NT - Hg (fluorescenne) sijalke
Izdelujejo jih v obliki ravnih steklenih cevi razlinih dolin in premerov. To so zelo ekonomini svetlobni viri, primerni za notranjo razsvetljavo poslovnih prostorov, ol, hotelov, industrijskih objektov in tudi stanovanj. Njihova ekonominost se kae v tem, da se 25 % dovedene el. energije spremeni v vidno svetlobo, 75 % pa v toploto. Standardna fluorescenna sijalka ima svetlobni izkoristek od 70 do 95 lm/W. Ker sijalke pri ionizaciji plina oddajajo preteno ultravijolino svetlobo, ki pa je lovekovo oko ne zaznava, moramo le - to pretvoriti v vidni spekter. To naredimo z nanosom fluorescennega prahu znotra cevi, poleg tega s tem lahko vplivamo tudi na barvo svetlobe.

Sl. 73: Sestava fluorescenne sijalke Pri izbiri fluorescennih sijalk velja previdnost, saj jih moramo izbirati glede na mesto uporabe. Moramo vedeti, ali so potrebe po kvaliteti svetlobe veje, kot po koliini svetlobe. Bolj kot je topla barvna temperatura svetlobe (blizu barve svetlobe arnice 2700 K), jo bolj prijetno obutimo pri slabotneji osvetlitvi in bolj hladna je svetloba (blizu barve dnevne svetlobe 6500 K), potrebujemo viji nivo osvetljenosti. Z ozirom na barvno temperaturo poznamo tiri tipe fluorescennih sijalk: 1. Dnevna svetloba 6500 - 5400 K (raziskave barv, raunski centri...) 2. Bela svetloba 4000 - 3800 K (tehnini uradi, operacijski prostori, pohitvo...) 3. Toplo bela svetloba 3000 K (pisarne, portne dvorane, predavalnice, banke, hodniki...) 4. Zlato bela 2700 K (kuhinje, kopalnice, prodajalne nakita, knjinice, akalnice, restavracije...) Vig cevi poteka na naslednji nain: ko prikljuimo omreno napetost, dobi starter polno omreno napetost, zato se v njem zane razelektrenje (elektrodi starterja se segrejeta). Ker je ena 58

elektroda bimetal, se ukrivi in zadene drugo. Sedaj stee el. tok skozi duilko, obe elektrodi. Bimetal starterja se ohladi in kontakt se tako prekine. Nato se zaradi trenutne spremembe se v duilki inducira napetost, ki je vija od nazivne in ta vge FC. Kasneja delovna napetost sijalke znaa okoli 120 V. Pri projektiranju razsvetljave moramo paziti na stroboskopski pojav, ki je pri vseh sijalkah zelo izrazit, pri fluorescennih ceveh pa e posebej. Stroboskopski efekt pomeni, da se rotirajoi deli strojev vrtijo navidezno poasneje ali hitreje kot se dejansko. Vasih navidezno celo mirujejo, kar je najbolj nevarna oblika tega pojava. Ta efekt izniimo z vezavo cevi na razline faze s posebnim stikom (DUO stik). Dananja stopnja razvoja pri uporabi fluorescennih svetlobnih virov so elektronske predstikalne naprave. Z njihovo uporabo lahko vrimo regulacijo svetlobnega toka, takojen vig - brez migetanja, ni stroboskobskega efekta zaradi obratovalne frekvence pribl. 70 kHz, dalja ivljenska doba, ni delovanja kodljivega elektromagnetnega polja na okolico (klasine duilke ve nimamo) in kar je najpomembneje, z njimi prihranimo okoli 30 % el. energije. V kolikor uporabimo svetlobne senzorje in sodobne zrcalne rastre, je lahko skupen prihrane elektrine energije tudi do 75 %. Prav tako je dananja stopnja razvoja pri uporabi fluorescennih cevi tripasovna 26 mm cev, ki dosega vrhunec indeksa barvnega indeksa in ima nijo porabo ter je laja v primerjavi s starejo 38 mm enopasovno cevjo. ivljenska doba klasine fluorescenne cevi znaa okoli 7000 ur, ob uporabi elektronskih predstikalnih naprav pa okoli 11000 ur. Zamenjamo jo takrat, ko je cev na koncih pornela (skupaj s starterji). Mono na njihovo ivljensko dobo vpliva tevilo vklopov in izklopov, zato uporaba ni primerna v povezavi s stopninimi avtomati. Standarne vezave FC:

Sl. 74: Standardne vezave fluorescennih sijalk Vezalnih shem za FC z elektronskimi predstikalnimi napravami ne prilagam, ker se lahko pojavljajo v veliko kombinacijah (roni vklop z regulacijo svetlobnega toka ali brez, daljinski vklop z z regulacijo svetlobnega toka, kombinacija s svetlobnim senzorjem, senzorjem premika...), pri emer imajo razlini proizvajalci razlino opremo in so tudi vezave razline.

NT - Na sijalke
V stekleni cevki, ki je ukrivljena v obliki rke U, sta zataljeni dve elektrodi. Prostor je izpolnjen z meanico plinov argona in neona, dodana pa je majhna koliina natrija. Pod vplivom pritisnjene napetosti se pojavi tok razelektrenja v meanici plina, ki upari natrij. Natrijeve pare nam dajo veino svetlobe. Sijalke doseejo polno emisijo med 6 in 10 min po vigu. Ponovni vig se izvri trenutno. Temperatura sijalke je okoli 280 C. Da ne bi prilo do toplotnih izgub, je U cevka vstavljena v 59

vakuumizirano cev in se tako mono zmanja prevod toplote. Povprena ivljenska doba sijalke je do 24000 ur, svetlobni izkoristek pa do 200 lm/W. Natrijeve sijalke sevajo izrazito rumeno svetlobo, zato je njihova uporaba omejena (ceste, kriia, luke...). Za vig teh sijalk potrebujemo vijo napetost od 230 V, katero lahko dobimo iz vignega transformatorja z velikim stresanim poljem.

Svetilne cevi
To so svetlobni viri, ki jih uporabljamo v reklamne in dekorativne namene. Polnjene so z meanicami lahtnih plinov (neon, argon, helij...), kar nam da ustrezno barvo svetlobe. Te cevi so lahko poljubno oblikovane, zato nimajo standardnih mer.

Kompaktne (varne) sijalke

Kompaktne fluorescenne sijalke, ki jih na triu najpogosteje sreamo pod imenom "varne sijalke", imajo najkrajo tradicijo. To so svetlobni viri majhnih dimenzij, ki na doloenih mestih nadomeajo arnico na arilno nitko. ivljenska doba je od 8000 do 12000 ur in vzdrijo do 500.000 vklopov (to pomeni v gospodinjstvu okoli 10 let, e so vkluene povpreno 3,5 ure na dan). V primerjavi z arnicami na arilno nitko imajo do petkrat bolji svetlobni izkoristek. Poraba energije je nija tudi zaradi elektronskega viga tako, da porabijo za isti svetlobni tok do 80 % manj el. energije. Je pa res, da so kar nekajkrat draje od navadnih arnic na arilno nitko. Ker na ivljensko dobo tovrstnih svetlobnih virov vpliva tevilo vklopov in izklopov ter nizke temperature, niso priporoljive za uporabo na stopniih, hodnikih, balkonih dvoriih itd. Motea je tudi njihova barva svetlobe, eprav jo dobimo v veih izvedbah barvne temperature. Amortizacijska doba kompaktnih sijalk znaa od 1900 do 4300 ur delovanja. Varevalni uinek tovrstnih svetlobnih virov je nesporen. Ker tovrstne svetlobne vire nameamo praviloma tam, kjer so bile prej navadne arnice z arilno nitko (razen na stopniih oz. tam, kjer je pogostost tevila vklopov in izklopov), je zanimiva naslednja primerjava moi pri enaki svetilnosti za oba svetlobna vira: Navadna arnica z arilno nitko - mo v W Kompaktna fluorescenna sijalka - mo v W 25 5 40 7 60 11 75 15 100 20 120 23

VT - Hg sijalke
VT - Hg sijalke (3 - 4 bare) elipsoidne, reflektorske ali kroglaste oblike oddajajo mono modrikasto svetlobo visoke svetlosti. Ima dve elektrodi, glavno in vigno. Ker sijalka oddaja preteno UV svetlobo, je v notranjosti glavne elektrode naneen fluorescenni prah, kot transformator valovnih dolin. Ker takni sijalki v spektru primanjkuje rdee svetlobe, obstaja tudi sijalka z arilno nitko dolge ivljenske dobe. Vig traja priblino 5 min, ob izklopu pa se mora najprej ohladiti, ele potem lahko takoj vge - to je po asu do 8 min. Standardne moi teh svetlobnih virov se gibljejo od 50 do 1000 W. So zelo odvisne od tevila vklopov in izklopov. ivljenska doba znaa 6000 ur, slab faktor delavnosti toka pa jim popravljamo s kondenzatorjem. Te svetlobne vire uporabljamo za javno, industrijsko notranjo in zunanjo razsvetljavo. V posebnih izvedbah pa tudi za razne raziskave (razpoke v materialu, mineralogiji, scenskih efektih, sledi trohnenja...).

60

VT - metalhalogenidne sijalke
Te so nadgradja VT - Hg sijalk. Dodali so jim redke zemeljske elemente z dodatkom halogenskih plinov. Z meanico teh elementov lahko dosegamo zelo kvalitetno barvo svetlobe. Halogenski ciklus podalja ivljensko dobo na 10000 ur in preprei predasno pornitev stekla. Njihova prednost je tudi v prihranku energije (svetlobni izkoristek 120 lm/W) in izbiri tirih barv svetlobe (toplo bela, nevtralno bela de luxe, nevtralno bela in dnevna svetloba). Sodobne predstikalne naprave omogoajo takojen vig, veliko obstojnost barvne temperature in upoasnjujejo upadanje svetlobnega toka in avtomatsko izkljui sijalko v primeru okvare. Uporabljamo jih v dekorativne namene, muzejih, telovadnice, stadioni.... VT - Na sijalke Te sijalke so elipsoidne, cevaste in ozkocevne oblike z visokim uinkom (do 150 lm/W). Poznamo tiri skupine izvedb: 1. Standardna NAV (120 lm/W, 2000 K, Ra 20, najbolje razmerje stroki / potronja) 2. NAV DE LUXE (povian tlak v razelektritveni cevki, stem nudi prijetno vidno okolje z Ra 65) 3. NAV SUPER (dodatek ksenona, 150 lm/W, najdalja ivljenska doba 24000 ur) 4. COLORSTAR DSX (dodatek ksenona, elektronska predstikalna naprava, barvna temperatura 2600 ali 3000 K, ki jo po elji spreminjamo) Uporaba VT - Na sijalk: trgovine, zunanja razsvetljava v mestih, osvetlitve okrog hi, razsvetljava portnih objektov, kjer niso predvideni TV prenosi... veplove sijalke To je nova generacija svetlobnih virov, ki e ni popolnoma zaivela. Ta sijalka je v obliki kroglice premera 2,8 cm. V njej je meanica argona in vepla, ki ima praktino neomejeno ivljensko dobo. Med obratovanjem se vrti v plazmi (stanje prostora z monim elektromagnetnim poljem), ki jo zagotavlja magnetron. Vzbujeni atomi vepla emitirajo vidno svetlobo. Njena ivljenska doba znaa le 10000 ur, ker magnetron ne vzdri dalje ivljenske dobe. Njena mo znaa 3,5 kW, seva svetlobni tok 450000 lm, barvna temperatura je med 4000 in 9000 K ter Ra veji kot 80. Danes akamo na izpopolnjeno verzijo te sijalke za zunanjo in notranjo razsvetljavo (tam, kjer so viji stropovi), ki bo imela zniano mo 1 kW (niji nivo bleanja) in izpopolnjen magnetron, s imer bodo podaljali ivljensko dobo.

9.5. Izdelava vezij za razsvetljavo

Vezja za razsvetljavo so najpogosteje izvedena z nizko napetostjo 230 V/50 Hz, izjemoma tudi z malo napetostjo oziroma enosmernim tokom. Praviloma jih varujemo z varovalkami 6 oz. 10 A. Izvajamo jih lahko kot podometna, nadometna ali kot vgraditev v doloene aparate in naprave. Pri izdelavi vezij za razsvetljavo so e vedno v ospredju klasine elektrine intalacije z ronimi stikali, ki so glede na vezavo lahko enopolna, serijska, menjalna in krina. V zadnjem asu pa je zelo opazen prodor stikal na samodejni vklop ali senzorskih stikal (najpogosteje z IR senzorjem premika in senzorjem osvetljenosti), ki sem jih e omenil v 6. poglavju. Prav tako so vedno bolj opazni daljinski vklopi svetilk preko IR daljinskega upravljalca, kar se je predvsem uveljavilo na podroju vklapljanja fluorescennih svetilk z sodobnimi elektronskimi predstikalnimi napravami. Omenjeni monosti vklapljanja svetilk nudita v odvisnosti od situacij 61

veliko monosti, same tehnine reitve vklapljanja pa so pri razlinih proizvajalcih pogosto precej razline, zato se v nadaljevanju tej problematiki ne bomo posvetili.

62

10. Kompenzacija jalove energije

10.1. Jalova mo, jalova energija in faktor delavnosti
Veliko elektrinih naprav potrebuje za ustvarjanje magnetnega polja, ki je osnova za delovanje teh naprav induktivno jalovo energijo. Primeri taknih porabnikov so elektromotorji, fluorescenne sijalke, elektromagneti itd. Na spodnji sliki je prikazan trikotnik moi induktivnega porabnika (elektromotorja), ki poleg delovne moi P potrebuje za svoje delovanje tudi jalovo mo Q. Sl. 75: Shema stanja pred kompenzacijo

Legenda: P - delovna mo (W) QL - induktivna jalova mo (var) S - navidezna (skupna) mo (VA) Faktor delavnosti: cos = P S

Faktor delavnosti nam podaja razmerje med delovno in jalovo mojo (energijo) in se giblje med 0 in 1. e je ni, pomeni, da porabnik troi samo jalovo mo, e pa je ena, pomeni, da porabnik troi samo delovno mo. Enaba za izraun jalove moi, ki jo dobimo iz trikotnika moi: Q L = S 2 P 2

(var)

Pri pretokih moi do posameznih porabnikov velja upotevati dejstvo, da porabniki jalove energije rpajo le - to iz omreja v veliko veji meri, kot pa je dejansko potrebno. Jalova energija je neugodna, saj zahteva veje prereze dovodnih vodnikov, saj se le - ti zaradi tega bolj segrevajo, poleg tega pa jo v primeru vejih induktivnih porabnikov merimo in stem plaujemo. Obstaja nain, da lahko jalovo energijo poljubno zmanjamo. Postopek imenujemo kompenzacija jalove energije.

10.2. Doloanje cos pred kompenzacijo

Faktor delavnosti (cos ) nekega omreja se s asom spreminja. Doloimo ga lahko na naslednje naine: merjenje s cos metrom nek dalji as, z analizo prikljuenih potronikov ter poznavanjemreima obratovanja teh potronikov, z oditovanjem porabljene energije na tevcu delovne in jalove energije v daljem obdobju (sezoni): W jal (k var h ) tg = cos Wdel (kWh )

63

10.3. Kompenzacija jalove moi (energije)

Pri vpraanju, kako zmanjati dele induktivne jalove moi (energije), se velja spomniti osnov elektrotehnike. Induktivna in kapacitivna jalova mo sta protifazni, kar pomeni, da se odtevata. e poljubnemu induktivnemu porabniku prikljuimo vzporedno zraven e kondenzator, se bo na tem porabniku jalova mo (energija) zmanjala za dele kapacitivne jalove moi QC (energije).

Sl.76: Shema stanja po kompenzaciji: Dejaski novonastali trikotnik moi je torej naslednji: S K P Ker lahko zmanjamo na poljubno vrednost kompenziranega faznega kota K, lahko samo ob ustrezno izraunanem kondenzatorju, ki ga vzporedno prikljuimo k induktivnemu porabniku, doloimo doseemo eljeno kompenzacijo. Stanje pred kompenzacijo: tg = Stanje po kompenzaciji: QL P QL QC P QL - QC

tg K =

e enabi krino pomnoimo in odtejemo, dobimo: QL = P . tg QL - QC = P . tgK QC = P . (tg - tgK) (var)

Enaba prikazuje, kako doloimo potrebno mo kondenzatorske baterije za kompenzacijo. Kapacitivnost kondenzatorja pa doloimo na naslednji nain:
U QC = XC
2

XC =

1 C

QC = U 2 C

C=

QC U2

(F)

Kompenzacijo najpogosteje izvajamo v trifaznem sistemu. e so porabniki vezani v trikot oziroma zvezdo, znaa potrebna kapacitivnost vsakega: C = C 3 CY = 3 C

64

10.4. Vrste kompenzacij

V nizkonapetostnih omrejih se v praksi sreamo z naslednjimi vrstami kompenzacij: posamina, skupinska in centralna kompenzacija.

Sl. 77: Posamina kompenzacija

Sl. 78: Skupinska kompenzacija

sl. 79: Centralna kompenzacija

Posamina kompenzacija: Izvajamo jo na samem porabniku in sicer tako, da se istoasno s porabnikom vklaplja oz. izklaplja kondenzator. Prednost te kompenzacije je, da so izgube v intalaciji manje in da so prikljune naprave bole izkoriene. Skupinska kompenzacija: Uporablja se za skupino vejih potronikov. e se spreminja potreba po razlinem QC, lahko s posebnimi stikali izklapljamo posamezne kondenzatorske baterije. Centralna kompenzacija: Tu se kompenzira celotno omreje e na glavnih zbiralkah (npr. v tovarni). Slabosti takne kompenzacije so nezmanjane izgube v intalaciji ter padec napetosti. Prednost pa je v bolem izkoristku kondenzatorskih baterij. Potrebno tevilo kondenzatorskih baterij se vklaplja samodejno preko impulzov iz releja, ki reagira na nastavljeni cos .

11. Merjenje porabe elektrine energije

Pri merjenju porabe elektrine energije moramo biti v fazi nartovanja in izvedbe pozorni, da bomo izkoristili vse zakonsko predpisane ugodnosti, ki jih prinaa veljavni tarifni sistem za obraun elektrine energije. Kakna naj bo merilna garnitura za posamezna podroja uporabe je odvisno od primera do primera.

11.1. Postavljanje merilne garniture

Merilno garnituro postavljamo praviloma tam, kjer ni vlage, eksplozivnih zmesi, veliko prahu in kjer ni velikih temperaturnih sprememb. Te kriterije lahko izpolnimo s postavitvijo merilne garniture v razdelilnik ustrezne mehanske zaite. Prav tako lahko garnituro pritrdimo samo na tiste zidove, kjer ni nevarnosti mehanskih pokodb in velikih vibracij. Po pravilih postavljamo merilno garnituro na takno viino, da se lahko brez teav odituje. Takna viina ne sme biti veja od 2,2 m.

11.2. Merjenje delovne energije

tevci delovne energije se praviloma prikljuujejo tam, kjer imamo prikljuene preteno ohmske porabnike (arnice z arilno nitko, pei, tedilniki) oziroma ostale porabnike, ki imajo ohmsko 65

induktivni znaaj in so ustrezno kompenzirani, tako, da znaa povpreni cos > 0,95 za vse porabnike. Najveje skupine potronikov z meritvijo samo delovne energije so gospodinjstva in poslovni prostori. Veina tevcev delovne energije je trifaznih (trivodnih ali tirivodnih), poznamo pa tudi enofazne. Prikljuujemo jih lahko direktno ali indirektno preko merilnih transformatorjev. Po principu delovanja so najve indukcijski, ki so v uporabi e dolga desetletja, vse bolj pa se uveljavljajo elektronski tevci. Prednost elektronskih tevcev je v tem, da meri poleg delovne tudi jalovo energijo, omogoa vetarifno merjenje in tevilne funkcijske raziritve: asovne tarife, meritev konine moi, daljinska dvosmerna komunikacija...

11.3. Merjenje jalove energije

Jalovo energijo merimo s tevci jalo energije in sicer povsod tam, kjer znaa povpreni cos < 0,95. V to skupino sodi v najveji meri industrija z elektromotornimi pogoni. Ker stroki porabljene jalove energije niso majhni, uvedemo ukrepe za ustrezno zmanjanje le - te, kar imenujemo kompenzacija jalove energije in jo bomo spoznali v nadaljevanju. Kot je bilo omenjeno e zgoraj, lahko jalovo energijo merimo z kombiniranimi elektronskimi tevci ali z posebnimi indukcijskimi tevci jalove energije ali pa tudi s trifaznimi tevci delovne energije, ki so sestavljeni iz dveh oziroma treh enofaznih merilnih sistemov delovne energije, ki so ustrezno prikljueni.

11.4. Dvotarifno merjenje el. energije

Veina tevcev tako delovne kot jalove energije je dvotarifnih, ki jih krmili stikalna ura. Prepoznamo jih po dveh tevilnicah, ki v posameznih delih dneva in tedna loeno registrirajo porabljeno el. energijo. Ker predstavlja cena za porabljeno el. energijo med obema tarifama obutno razliko (v gospodinjstvu pribl. 40 %), stem skuamo uporabnike el. energije stimulirati k enakomerneji porabi el. energije. Enotarifno merjenje el. energije se izvaja predvsem tam, kjer z samo proizvodnjo ali naim nainom ivljenja nikakor ne dosegamo ustreznega tevila porabljenih kWh v obdobju nije tarife. V to skupino lahko sodijo kmetije, ki se preteno ukvarjajo s pridobivanjem mleka.

11.5. Tarifni sistem obraunavanja elektrine energije

S tarifnim sistemom elektrogospodarstvo doloa osnovne elemente za obraun elektrine energije. Ti elementi so v tarifnem sistemu naravnani k imbolj gospodarnemu izkorianju elektrine energije. V tarifnem sistemu so doloene naslednje odjemne skupine: odjem na 110 kV, odjem na 1 35 kV, gospodinjski odjem, ostali odjem na nizki napetosti.
Tarifa za nizko napetost Gospodinjski odjem Obsega vso porabo elektrine energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajoih postranskih gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hiam ter uporabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hiah (dvigala, stroji za pranje in suenje perila...), v kolikor skupna prikljuna mo ne presega 10 kW. Odjemna skupina gospodinjski odjem obsega tri tarifne stopnje:

gospodinjstvo I. tarifna stopnja z obraunsko mojo do 3 kW, kar pomeni meseni stroek "tevnino" 440 SIT/mes. V to tarifno skupino se uvrstijo uporabniki z varovalkami 1x16 A in 1x20 A. V tej tarifni opciji ni dvotarifne opcije obrauna el. energije;
66

 gospodinjstvo II. tarifna stopnja z obraunsko mojo nad 3 kW do 7 kW, kar pomeni meseni stroek "tevnino" 990 SIT/mes. V to tarifno skupino se uvrstijo uporabniki z varovalkami 1x25 A, 3x16 A in 3x20 A. Tarifa je namenjena veini uporabnikov v gospodinjsvih; gospodinjstvo III. tarifna stopnja z obraunsko mojo nad 7 kW do 10 kW, kar pomeni meseni stroek "tevnino" 1677 SIT/mes. V to tarifno skupino se uvrstijo uporabniki z varovalkami 3x25 A. Tarifa je namenjena uporabnikom, ki imajo popolnoma elektrificirano gospodinjstvo.
Ostali odjem na nizki napetosti skupina I. stopnja, kjer obraunska prikljuna mo presega 41 kW. Po dolobah tarifnega sistema za prodaja elektrine energije, ki je veljaven od 15.12.1998 dalje, dobavitelj elektrine energije zaraunava naslednje elemente za obraun:

obraunsko delovno mo P, izraeno v kW, definirano kot povpreno mo v intervalu 15 minut, maksimalno doseeno v tekoem obraunskem mesecu. Odituje in zaraunava se meseno. Je najveja postavka v raunu za dobavljeno elektrino energijo in predstavlja v raunu za mesec februar kar 60% njegove celotne vrednosti. prevzeto delovno energijo Wd, izraeno v kWh prekomerno prevzeto jalovo energijo Wj, izraeno v kvarh

Ostali odjem na nizki napetosti skupina II. stopnja, kamor spadajo uporabniki, katerim se vrna obremenitev ne meri, ampak se ugotavlja s pripravo, ki prepreuje prekoraitev dogovorjene vrednosti toka. Ostali odjem na nizki napetosti skupina III. stopnja, kamor uvramo javno razsvetljavo cest ulic, trgov in poti.

Tarifne postavke so razdeljene na nijo in vijo sezono. Po viji se zaraunava v zimski sezoni in sicer od vkljuno oktobra do vkljuno marca, v preostalih mesecih pa se energija obraunava po niji tarifi. Tarifni sistem je prilagojen tudi na dnevno obtebo elektroenergetskega sistema. Tako je definirana veja dnevna tarifna postavka VT in manja dnevna tarifna postavka MT. Postavke MT in VT veljajo za delovno in prekomerno prevzeto jalovo energijo, na vplivajo pa konine obraunske moi.
asovno obdobje dnevnih tarifnih postavk MT: delavniki od ponedeljka do sobote 13.00 do 16.00 in 22.00 do 6.00 / zimski as 14.00 do 17.00 in 23.00 do 7.00 / poletni as nedelja ves dan Tarifne postavke za prodajo el.energije ostali odjem na NN 1. stopnja

Letna Sezona Vija sezona Nija sezona

Obra.mo P SIT / kWh 2.007,544 1.544,268

Wd VT SIT / kWh 14,124 10,868

Wd MT SIT / kWh 8,305 6,391

Wj VT SIT / kVArh 3,652 2,805

Wj MT SIT / kVArh 2,145 1,650

11.6. Optimizacija porabe elektrine energije

Optimalna poraba elektrine energije predstavlja zelo pomembno komponento rentabilnega poslovanja kateregakoli podjetja ali ustanove. Optimalna poraba elektrine energije vpliva na naslednje faktorje poslovanja: urejena odjemna mesta elektrine energije z gospodarskega in ekolokega stalia in 67

optimizacija strokov porabljene elektrine energije na gospodarni minimum ( priblino 20 %-no zmanjanje strokov obraunane elektrine energije glede na neurejena odjemna mesta.

Postopek optimizacije porabe elektrine energije je razdeljen: 1. neposredna optimizacija - kompenzacija jalove energije - avtomatski nadzor in regulacija porabe elektrine energije 2. posredna optimizacija - optimiranje delovanja porabnikov elektrine energije (naprave, razsvetljava,) - modernizacija elektrinih porabnikov V praksi ne moremo vztrajati na idealni potronji, ko bi bila maksimalna konica enaka povpreni vrednosti konic. Sistem je potrebno optimirati v odvisnosti od narave in tevila potronikov, katere lahko izkljuimo ob nastopu kritinih konic.Tako lahko raunamo z monim prihrankom, ki je manji od idealnega in nam daje najugodneji ekonomski rezultat. Doloiti moramo ciljno mo, ki bo ustrezala monemu prihranku in hkrati ne bomo drastino posegli v sistem napajanja porabnikov.

11.7. Avtomatski nadzor in regulacija porabe elektrine energije

V smislu racionalne porabe elektrine energije je potrebno pri izgradnji NN omreja industrijskega objekta predvideti avtomatski nadzor in regulacijo porabe elektrine energije (zmanjanje elektrine konice obraunane konine moi). Obraunana konina mo je definirana kot najveji 15 minutni integral moi v obraunskem mesecu, ki je izmerjen na merilnem mestu s pomojo maksigrafa. Po rezultatih raziskav bi bili stroki elektrogospodarstva za 15 % manji, e bi bila poraba elektrine energije enakomerneja. V strokih za elektrino energijo se vrednost plaila za konino mo (Pd v tabelah) pri industrijskih odjemih giblje med 50 % in 70 %. Z instalacijo sistema za avtomatski nadzor in regulacijo porabe elektrine energije doseemo: znianje strokov za elektrino energijo enakomerni odjem elektrine energije beleenje 15-minutnih intervalov konine moi, izdelava mesenih poroil povezava sistema porabe elektrine energije z avtomatskim vodenjem proizvodnje. Pri izbiri porabnikov, predvidenih za vkljuitev v sistem regulacije konine moi je pomembno, da njihova izklapljanja v asu kritinih obremenitev ne bodo predstavljala motenj v osnovnem delovnem procesu.
a) Vkljuitev dajalnikov impulzov v merilni sistem (kWh) Poleg klasine merilne garniture za kWh je potrebno vgraditi tokovnike 200/5 A za prikljuitev dajalnika impulzov. Napetostno ga je potrebno prikljuiti na zbiralke 0,4 kV preko varovalk IN = 6A/B. 15-minutna reset - impulza je potrebno realizirati s PR relejem, katerega navitje je potrebno prikljuiti vzporedno k tuljavici maksigrafa merilne garniture.Oprema je nameena poleg merilne garniture. Tokovni merilni vodi so izvedeni s povezovalnim kablom 2 x PP 00 3x2,5 mm2, napetostni pa s PP 00 4x1,5 mm2. b) Instalacija sistema regulacije elektrine konice Sistem je razdeljen na: - vhodni del (dajalnik impulzov, povratne informacije z bremen, kabliranje je izvedeno s TK 33-U 1x4x0,6) - krmilno regulacijski del (industrijski krmilnik) - izhodni del (izveden s 16 digitalnimi kanali, komunikacija s porabniki preko TK kabla)

68

nadzorni sistem (PC za obdelavo podatkov)

Sl. 80: Principielna blokovna shema sistema regulacije konine moi

12. Inteligentne elektrine intalacije

Elektroinstalacija je osnova za funkcionalnost vsakega objekta. Brez nje si danes ne moremo ve predstavljati naega ivljenja. Le - to pa nam narekuje vedno nove in nove zahteve. V ta namen v modernih poslovnih, namenskih in stanovanjskih objektih instaliramo vedno ve tehnoloko naprednih elektrointalacij. Takna intalacija nam nudi veje monosti za krmiljenje naprav, varovanje objekta, vejo udobnost, laje vzdrevanje in nadziranje. Takna intalacija v standardni obliki zahteva veliko tevilo dodatnih intaliranih vodnikov, zaradi esar ima takna intalacija vijo ceno, zahtevneje projektiranje in izvajanje ter teje vzdrevanje. Glede na nivo uporabe mikroprocesorja, s katerim doseemo tehnoloko napredno elektroinstalacijo, jih lahko loimo po nainu upravljanja na:
Zahteve: - udobje, - celovitost, - prilagodljivost, - ekonom i nost

CPN Avtom atizacija EIB intalacija

1. CPN (Centralni procesni nadzor) To je sistem, pri katerem po podatkovnih vodih vodimo vse informacije o stanju porabnikov v centralo, kjer se v centralnem mikroprocesorju obdelajo. Po specifino narejenem programu se opravijo posamezne signalizacije oziroma manipulacije. 2. AVTOMATIZACIJA Avtomatizacija pomeni medsebojno povezavo med posameznimi avtomatiziranimi sistemi (ogrevanje, klima, nadzor konice...). Za krmiljenje, regulacijo ali optimizacijo potrebujemo zelo sposobne mikroraunalnike s pripadajoo programsko opremo.

Klasi na intalacija Volum en

Sl. 81: Nivo uporabe mikroprocesorja v el. intalacijah 3. EIB - ELEKTROINTALACIJA Decentralni sistem z enim podatkovnim vodilom "Bus", po katerem komunicirajo izhodni terminali (porabniki) z vhodnimi (stikali, temperaturnimi in svetlobnimi tipali, vlagometri, 69

stikalnimi urami...). Vsak vhodni in izhodni terminal ima svoj mikroprocesor in pomnilnik. Takna zgradba sistema omogoa veliko zanesljivost in enostavno programiranje. 4. KLASINA INTALACIJA V veliki veini primerov s klasino intalacijo ne moremo dosei funkcionalnosti oziroma optimiranja kot pri prej opisanih intalacijah. Vsaka posebna funkcija ima za posledico poveanje tevila vodnikov in krmilnih naprav, zaradi esar postaja intalacija nepregledna in komplicirana. Med ponujenimi monostmi je EIB elektrointalacija ali inteligentna elektrointalacija v tem trenutku najbolj perspektivna reitev.

12. 1. Evropski Instalacijski Bus (EIB)

EIB je kratica za Evropski Instalacijski Bus in oznauje sistem sodobne, standardizirane elektroIntalacije, ki je primerna za prihodnost. Elektroinstalacija je v glavnem sestavljena iz mikroprocesorsko krmiljenih komponent. Vhodne komponente so senzorji, izhodne pa akterji, ki so med seboj povezane s skupno dvoino Bus linijo (Bus linija pomeni skupek vodnikov z enakimi signali) in delujejo po protokolu, ki ga doloimo glede na funkcionalnost celotne elektrointalacije. Za delovanje celotne intalacije potrebujemo tudi energetski del, ki dovaja elektrino energijo preko energetskih vodnikov 230/400 V AC do porabnikov.

Sl. 82: Povezava vhodnih in izhodnih terminalov z EIB sistemom

Vhodni terminali za 1 - svetlobo 2 - nadzor konice 3 - temperaturo 4 - nadziranje Izhodni terminali za 5 - razsvetljavo 6 - motorni pogoni 7 - pogoni aluzij 8 - ogrevanje in klima

70

12.1.1. Uporaba
EIB instalacija se danes najpogosteje uporablja za krmiljenje razsvetljave, klimatskih naprav, ogrevanje, aluzij in nadziranje ter javljanje. Podroje uporabe je lahko e precej ire, npr. preko vmesnikov je mogoe po telefonski liniji upravljati in nadzirati celotne objekte ali posamezne naprave, kar pomeni hitro in rentabilno vzdrevanje.

12.1.2. Prednosti
zmanjuje obratovalne stroke, saj so vsi uporabniki intalacije med seboj povezani in komuniciranje med njimi zagotavlja ekonomski optimum (razsvetljava je odvisna od naravne osvetljenosti prostorov, da je ogrevanje oz. klimatiziranje prilagojeno zunanji temperaturi ...), prihrani as projektiranja in izvajanja intalacije (tevilo krmilnih tokokrogov je manje kot pri klasini intalaciji), omogoa enostavno in hitro spreminjanje funkcij elektrointalacije in njeno nadgradnjo, saj ni potrebno spreminjati oienje, ampak se spremeni le programski del, omogoa manjo porabo energije, ker porabniki delujejo optimalno.

12.1.3. Tehnine znailnosti

Za izvedbo energetskega dela intalacije ne potrebujemo posebnega intalacijskega materiala, glede na standardno intalacijo. Tudi varovanje intalacije pred preobremenitvijo, kratkim stikom in previsoko napetostjo dotika ostane enako, kot pri klasini. Dodatek je Bus vodnik, ki predstavlja dodaten tokokrog, na katerega priklopimo vse vhodne in izhodne terminale. Terminale lahko na tokokrog priklopimo zaporedno, serijsko ali v kombinaciji. Vodnik za Bus vodilo je lahko instalacijski kabel z razmikom, PVC izolirnim ovojem, zaitnim opletom, PVC plaem in dvema paricama z bakrenimi vodniki premera 0,8 mm in kompaktirno vrvjo. Izolirani bakreni vodniki so prepleteni v parih in rdee, rne, bele ter rumene barve. Za Bus vodilo uporabimo samo rdeo (+) in rno (-) ilo. Vodnik lahko polagamo v ali nad omet, tako v suhe kot vlane prostore.

12.1.4. Shematski prikaz intalacije

Legenda: - TNL = Vhodni ali izhodni teminal, ki odpoilja ali sprejema podatke - SV = Napajalnik linije BUS vodnika, 24 V, DC - DR = Duilka, ki louje BUS vodnik in mreo - LK = BUS filter - podatkovni filter in galvanska loitev BUS vodnikov - BK = Obmoni filter - podatkovni filter med posameznimi obmoji Sl. 83: Shematski prikaz EIB intalacije Najenostavneja ena linija omogoa priklop 64 terminalov, do dvanajst linijskih sistemov obladuje e 786 terminalov, narisana varianta s petnajstimi linijami pa omogoa priklop 11520 terminalov, kar je najve v eni intalaciji. Ena linija je lahko dolga najve 1000 m, razdalja med napajalnikom in terminalom je lahko najve 350 m. Pri padcu napetosti pod 21 V je potrebno v 71

linijo vgraditi dodaten napajalnik, vendar sta lahko v liniji najve dva napajalnika. Najveja dovoljena tokovna obremenitev linije znaa 320 mA. Poleg v legendi navedenih sestavnih delov intalacije lahko uporabimo e binarne vhode (vhodni terminali), ki omogoajo uporabo klasinih stikal, termostatov in konnih stikal. Za krmiljenje klasinih porabnikov pa uporabimo binarne izhode (izhodni terminali).

12.1.5. Programska oprema ETS

Za projektiranje, zagon in vzdrevanje intalacije potrebujemo originalni programski paket, ki omogoa: izdelavo nartov, doloevanje funkcije posameznim uporabnikom, izdelava kosovnic in ponudb, zagon Intalacije, diagnosticiranje morebitnih napak, nadzor. Strojna oprema je nezahtevna, saj potrebuje procesor vsaj 486 in minimalno 4 Mb RAM pomnilnika in operacijski sistem Windows 3.1 ali viji.

72