Zbornik

EBELARSKI ZBORNIK
CELJE 2011
Kazalo
Ekoloko ebelarjenje v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bioloko ebelarjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zatiranje varoj v biolokem ebelarjenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prva svetovna konferenca o bioebelarjenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Apitehnini ukrepi in zatiranje varoj z naravnimi sredstvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tehnologija ebelarjenja v poklicnem ebelarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Narejanje rezervnih druin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ebelarjenje z nakladnim panjem skozi ebelarsko leto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trenje ebeljih pridelkov v ekolokem ebelarstvu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski med z zaiteno geografsko oznabo SMGO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medene pijae . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 9 12 16 21 27 43 48 54 57 64
Zbornik XXXIV. Dravnega ebelarskega posveta Izdala in zaloila: ebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna sluba v ebelarstvu Zbral in uredil: Vladimir Augutin Lektor: Nua Radinja Oblikovanje in tisk: Littera picta d.o.o. Leto izdaje: marec 2011 Naklada: 3.200 kom Fotografije: Franci ivic, Branko Obranovi, Stanislav Plut, Vladimir Augutin, Hans Rindberger, Josef Ulz, Janez Gregori, Silvo Posl, Marija Sivec, Anton Poganik , Herman Kisilak, Marko Purnat, arhiv ZS Financirano iz programa Javne svetovalne slube v ebelarstvu
ebelarski zbornik - Celje 2011
Ekoloko ebelarjenje v Sloveniji

Mitja Zupani, univ. dipl. in. zoot., mitja.zupancic@ce.kgzs.si aetek razvoja ekolokega kmetijstva in s tem tudi ekolokega ebelarjenja v Sloveniji sega v leto 1997, od tedaj pa lahko tudi na tem podroju govorimo o postopnem razvoju. V prispevku je predstavljeno stanje ekolokega ebelarjenja v Sloveniji v letu 2009. ebelarji, ki elijo svoje ebelje pridelke deklarirati z oznabo ekoloko pridelani, morajo pred tem izpolniti nekatere zahteve, ki jih predpisuje zakonodaja o ekolokem ebelarjenju. V prispevku so prikazane poglavitne zahteve, ki jih morajo bodoi ekoloki ebelarji vkljuiti v pridelovalni proces. Opredeljene so tudi monosti in postopek za vkljuitev v sistem ekolokega kmetovanja oziroma ebelarjenja. ebelarstvo, ki se vkljui v sistem ekolokega ebelarjenja in uspeno kona obdobje preusmeritve, postane ekoloko ebelarstvo. e eli ebelarstvo svoje ebelje pridelke ali izdelke iz ekoloke pridelave triti kot ekoloko pridelane, mora upotevati doloila glede oznaevanja ekolokih pridelkov oziroma izdelkov. Ta so razdeljena na obvezno oznaevanje in prostovoljno izbiro blagovnih znamk interesnih povezav ekolokih kmetov. Kljune besede: ekoloko ebelarjenje, ekoloki ebelji pridelki, oznaevanje ekolokih pridelkov, zakonodaja, preusmeritev ebelarstva.
1 Uvod
Vloga ebel je pomembna tako na kmetijskem kot tudi na okoljevarstvenem podroju. Te uelke so pomemben del ekosistemov, saj s svojo dejavnostjo omogoajo razmnoevanje rastlinskih vrst, s tem pa tudi drugih ivalskih vrst, ki so v prehranjevalni verigi uvrene vie. ebele imajo zaradi svoje multifunkcionalnosti pomembno vlogo pri zgodovinskem razvoju in delovanju loveka. Tako je lovek e v davni preteklosti povezal skrb za svoje dobro zdravstveno stanje z rednim uivanjem kakovostnih ebeljih pridelkov. S poglobljenim raziskovanjem tudi dandanes vse bolj ugotavljamo, da so ebele eden izmed osrednjih lenov v nai ivljenjski verigi in s tem tudi v sodobni humani medicini. ebelarjenje pa je e od nekdaj tudi pomembna kmetijska dejavnost. Ob razvoju ekolokega kmetovanja se je temu kot del skupnega koncepta oziroma kot dejavnost, ki je bila vedno del kmetijske pridelave, pridruilo tudi ebelarjenje. Tako so bile tudi za to podroje zapisane usmeritve in monosti za razvoj.
2 Ekoloko ebelarjenje v Sloveniji

V letu 2009 je v Sloveniji ekoloko ebelarilo 42 ebelarjev, ki so imeli 1912 ebeljih druin. Povpreno je imel ekoloki ebelar 46 ebeljih druin. e ebelarje razdelimo v skupine po tevilu ebeljih
3
druin, ugotovimo, da jih je veina v skupini z ve kot 20 ebeljimi druinami.
2.1 Izbira stojia za ebelnjak oziroma nakladne panje
kuevanje stavb, napeljave in pripomokov pa je dovoljena uporaba proizvodov, uvrenih v prilogo VII, Uredbe 889/08.
V ekolokem ebelarstvu je zaeleno, da viri nektarja in cvetnega prahu na obmoju v premeru tri kilometre okoli stojia po veini izhajajo z ekoloko obdelanih povrin ali samoraslega rastlinstva. Treba je upotevati tudi, da mora biti stojie ekolokih ebeljih druin vsaj 1 km oddaljeno od glavnih prometnic (avtocestni kri in avtocestni odseki) in strnjenih mestnih sredi ter najmanj 3 km od odlagali, seigali odpadkov in industrijskih obmoij. Doloilo je opredeljeno tudi v karti neprimernih obmoij za ekoloko ebelarjenje v RS (Slika 1), pripravljeni na podlagi Pravilnika o doloitvi obmoij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekoloko ebelarjenje. Ob prevozih ebel na razlina pasia mora ebelar v dogovorjenem roku obvestiti kontrolno organizacijo o premikih svojih ebel.
2.3 Gospodarjenje s ebeljimi druinami

2.3.1 Izbira pasme ebel Izbira pasme naj temelji na njeni naravni prilagojenosti danim razmeram. V Sloveniji je za ekoloko ebelarjenje dovoljeno uporabljati samo kranjsko ebelo oz. kranjsko sivko Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. 2.3.2 Razmnoevanje ebeljih druin V ekolokem ebelarstvu lahko druine obnavljamo le z druinami, ki so oskrbovane po naelih ekolokega ebelarstva. Izjeme od tega naela so opredeljene v zakonodaji o ekolokem kmetovanju. Maticam ni dovoljeno prirezovati kril. 2.3.3 Dokup ebeljih druin in matic e na trgu ni ebeljih druin iz ekolokih ebelarstev ali e je treba dokupiti veje tevilo druin (propad zaradi bolezni ali drugi vzroki vejih izgub), je te po predhodni odobritvi kontrolne organizacije mogoe dokupiti tudi iz neekolokih ebelarstev. Tako je za obnovo ebeljih matic in druin mogoe na leto dokupiti do 10 % ebeljih rojev in matic iz neekolokih ebelarstev, vendar le, e jih namestimo v panjske enote s satjem ali satnicami iz ekolokega ebelarstva. 2.3.4 Uporaba ebeljega voska ebelji vosek mora izvirati iz ekolokih ebelarstev. V okviru obrata je treba zagotoviti kroenje voska. Pri predelavi voska v drugih obratih pa moramo zagotoviti
2.2 Graditev ebelnjaka in izdelava panjev

Panji morajo biti izdelani iz naravnih materialov, ki ne onesnaujejo okolja ali ebeljih pridelkov. V panjih sicer lahko uporabljamo samo naravne snovi, propolis, vosek in rastlinska olja. Dovoljeno je mehansko razkuevanje, npr. ienje s paro ali neposredno s plamenom. Za zaito satnikov, panjev in satja pred kodljivci je dovoljena uporaba ustreznih proizvodov, ki so uvreni na seznam v Prilogi II, Uredbe 889/08. Za ienje in raz4
nadzor in izdelavo satnic iz naega voska oziroma voska iz ekolokih obratov. 2.3.5 Prehrana ebeljih druin V ebelji druini moramo vedno pustiti zadostne koliine medu in cvetnega prahu. Nadomestno krmljenje ebeljih druin je dovoljeno, e je zaradi vremenskih razmer ogroeno njihovo preivetje, vendar samo z ekoloko pridelanim medom, ekoloko pridelanim sladkornim sirupom ali ekolokim sladkorjem. Druine lahko nadomestno krmimo od zadnjega toenja v sezoni do 15 dni pred zaetkom nove sezone pridelovanja medu. Ob nadomestnem krmljenju je treba zapisati vrsto uporabljene krme, datum, koliino in panje, ki smo jih krmili. 2.3.6 Prepreevanje razvoja bolezni in zdravljenje ebeljih druin Izrezovanje trotovine je v ekolokem ebelarstvu dovoljeno le za obvladovanje tevila varoj. e ebelje druine kljub upotevanju preventivnih ukrepov zbolijo ali se okuijo, jih moramo takoj zdraviti. Uporaba veterinarsko-medicinskih sredstev v ekolokem ebelarstvu mora biti v skladu s tono doloenimi naeli. Uporabljati je mogoe le dovoljena veterinarsko-medicinska sredstva. Za zdravljenje bolezni in zatiranje okub, ki ogroajo preivetje ebeljih druin, je dovoljeno uporabiti kemino sintetizirane medicinske izdelke, e njihovo uporabo predpie veterinar. Za zatiranje zajedavske bolezni, tj. varoze ebel, lahko uporabljamo mravljinno, mleno, ocetno in oksalno kislino ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafro. Ob uporabi kemino sintetiziranih alopatskih zdravil je treba ekoloke ebelje druine med zdravljenjem premestiti v izolirane ebelnjake, ves vosek pa zamenjati z
voskom iz ekoloke pridelave. Po konanem zdravljenju je treba ebelje druine pred vnovino vkljuitvijo v ekoloko ebelarjenje vkljuiti v enoletno obdobje preusmerjanja, takno preusmerjanje pa ni potrebno, e smo za zdravljenje uporabili zgoraj omenjene naravne snovi za zatiranje varoj. ebelar mora evidentirati vsako uporabo veterinarsko-medicinskih izdelkov. Navesti je treba vrsto izdelka (vkljuno z navedbo aktivnih farmakolokih snovi), podrobno diagnozo, odmerke in nain uporabe, trajanje zdravljenja in priporoeno karenco. Te podatke je treba predloiti nadzornemu organu, preden svoje pridelke trimo kot ekoloko pridelane. 2.3.7 Pridobivanje, odvzem in skladienje medu Med postopki toenja medu je prepovedana uporaba kemino-sintetinih repelentov in toenje medu iz satov z zalego. Vsako toenje medu je treba vpisati v ustrezno dokumentacijo. Pri tem je treba evidentirati odvzem medinih satov, toenje medu in pobiranje drugih ekolokih pridelkov, hkrati pa navesti datum toenja in pobiranja ter koliino in vrsto pridelka.
3 Vkljuitev ebelarstva v ekoloko kmetovanje oziroma ebelarjenje

Postopek preusmeritve v ekoloko ebelarjenje se zane s prijavo v sistem kontrole ekolokega kmetijstva oziroma v tem primeru ebelarjenja. V Sloveniji kontrolo izvajajo neodvisne, pooblaene in akreditirane kontrolne organizacije. Te potem vsako leto kontrolirajo vse ekoloke kmetije in tudi vsa ekoloka ebelarstva. Pridelavo oziroma predelavo ebeljih pridelkov
5
je mogoe kot ekoloko oznaiti le, e je ta potekala v skladu z doloili uredb oziroma pravilnikov in e je bilo ebelarstvo pred tem najmanj dvanajst mesecev vkljueno v preusmerjanje v ekoloko ebelarstvo. ele po tem obdobju preusmeritve in izpolnitvi vseh predpisanih doloil lahko ebelarstvo svoje ebelje pridelke deklarira z oznabo ekoloki. ebelarstvo, ki eli vstopiti v sistem ekolokega ebelarjenja in pri trenju ebeljih pridelkov uporabljati oznabe ekoloke pridelave, mora izpolnjevati nekatere zahteve, doloene v predpisih s podroja ekoloke pridelave.
je usklajen z evropsko zakonodajo. Poleg omenjene temeljne zakonodaje pa v Sloveniji poznamo tudi nekatere standarde za uporabo blagovnih znamk interesnih zdruenj. Tako morajo ekoloki kmetje ali ebelarji, ki elijo uporabljati blagovne znamke interesnih povezav, ki oznaujejo ekoloko pridelavo, poleg temeljne zakonodaje v proces pridelave sprejeti tudi doloene dodatne zahteve, doloene v standardih za uporabo blagovnih znamk. Le pod tem pogojem lahko ekoloki kmetje in ebelarji uporabljajo doloeno blagovno znamko (npr. Biodar, Demeter ...).
3.1 Zakonodaja na podroju ekolokega kmetovanja oziroma ebelarjenja

Tako primarna pridelava kot tudi postopki predelave morajo slediti zakonodaji s podroja ekolokega kmetovanja oziroma ebelarjenja. Na podroju ekoloke pridelave v EU veljata Uredba sveta (ES), t. 834/2007, z dne 28. junij 2007, o ekoloki pridelavi in oznaevanju ekolokih proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS), t. 2092/91, ter Uredba komisije (ES), t. 889/2008, z dne 5. september 2008 o doloitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES), t. 834/2007, o ekoloki pridelavi in oznaevanju ekolokih proizvodov glede ekoloke pridelave, oznaevanja in nadzora. Obe uredbi in njune dopolnitve opredeljujejo pravnoformalni status ekolokega kmetovanja in tudi ebelarjenja v celotni Evropski uniji od 1. 1. 2009 naprej. V Sloveniji tovrstno podroje kmetijske pridelave ureja Pravilnik o ekoloki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ivil (Ur. l. RS, t. 71/2010), ki
6
4 Trenje ekoloko pridelanega medu in drugih ebeljih proizvodov

Trenje je zadnji in kljuni del, ki predstavlja stino toko med ebelarjem in kupcem. Ker imajo ekoloki pridelki po navadi posebno ciljno skupino kupcev, je treba v obdobju preusmeritve in tudi pozneje v okviru trenja poiskati to ciljno skupino in si pridobiti njeno zaupanje. Kupci ekolokih proizvodov so po navadi zelo ozaveeni na podrojih zdrave prehrane in vpliva pridelave hrane na okolje. V ebelarstvu moramo e v obdobju preusmeritve nartovati tudi monosti trenja. Tako se lahko odloimo za prodajo na domu, trnicah in sejmih ali pa pozornost namenimo pridelavi in prodajo zaupamo specializiranim trnim subjektom.
4.1 Oznaevanje ekolokih pridelkov in izdelkov

Proizvod, pridelan v okviru ekolokega ebelarstva, mora biti deklariran z oznabo ekoloke pridelave. Poleg tega ima lahko tudi oznabo ekoloki ali druge oznabe, na primer bioloki ali biodi-
namini. MKGP ekoloki kmetiji dodeli oznabo ekoloki na podlagi Pravilnika o zaitnem znaku za oznaevanje kmetijskih pridelkov oziroma ivil (Ur. l. RS, t. 58/2001). Oznaba ekoloki od 1. 7. 2010 ni ve obvezna, temve je prepuena prostovoljni izbiri posamezne ekoloke kmetije oziroma ebelarstva. Obvezna je le za postopke pridelave, ki so podrobneje opredeljeni v Pravilniku o ekoloki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ivil. V Sloveniji so poleg navedene oznabe za pridelke iz ekoloke pridelave znane e nekatere priznane blagovne znamke interesnih povezav ekolokih kmetov. Tako lahko biodinamini kmetje ali ebelarji uporabljajo blagovno znamko Demeter, lani Zveze zdruenj ekolokih kmetov Slovenije pa kolektivno znamko Biodar. Poglavitna pogoja za uporabo zgoraj navedenih oznab in blagovnih znamk pa sta pridobljen certifikat o ekoloki pridelavi, ki ga izda pooblaena in neodvisna kontrolna organizacija, in upotevanje dodatnih specifinih meril, ki jih zahteva uporaba omenjenih blagovnih znamk. Znak ekoloki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Demeter oznaevanje pridelkov in izdelkov biodinaminih kmetij
Eurolist evropski znak za oznaevanje ekolokih pridelkov v dravah lanicah EU obvezna oznaba ekolokih pridelkov (predpakirana ivila) oziroma izdelkov v EU od 1. 7. 2010
4.2 Monosti trenja
V ekoloki pridelavi je posebno poglavje trenje, saj se za nae pridelke po navadi zanima manji del kupcev, ki pa so zelo ozaveeni, informirani in izobraeni ter zato tudi zahtevneji. Za zdaj je trenje ekolokih ebeljih pridelkov prepueno inovativnosti posameznikov, vendar se za naprej kaejo nekatere usmeritve, ki bi lahko bile zametek organiziranega in obsenejega trenja na tem podroju.
5 Sklep
Kolektivna znamka Biodar Zveze zdruenj ekolokih kmetov Slovenije Podatki, navedeni v prispevku, kaejo na to, da je tudi ekoloko ebelarjenje v Sloveniji sledilo razvoju celotne panoge. Tako se je leta 2009 z ekolokim ebelarjenjem ukvarjalo 42 ebelarjev s 1912 ebeljimi druinami. Razvoj ekolokega ebelarjenja v Sloveniji je v preteklosti zaostajal za razvojem drugih kmetijskih dejavnosti v ekolokem kmetovanju.
7
V prihodnje bo razvoj ekolokega ebelarjenja odvisen predvsem od razvoja trenja. V Sloveniji se e kaejo zametki organiziranega trenja, ki lahko ustvari take monosti, da bo to privlano tudi za ebelarje. Pomembni problemi pri vzpostavljanju novih ekolokih ebelarstev so vija cena ekoloko pridelanega sladkorja in ekoloko pridelanih satnic ter stroek nadzora, hkrati pa nedoseganje vijih cen pridelkov Delno bi te probleme lahko odpravili z organiziranim trenjem in uvedbo neposrednih plail za ekoloko ebelarjenje po vzoru nekaterih sosednjih evropskih drav. Zaradi vse veje ozaveenosti prebivalstva lahko v prihodnje priakujemo, da se bo povealo povpraevanje po ekoloko pridelanih ivilih in ekoloko pridelanih ebeljih pridelkih.
Literatura in viri Analiza stanja ekolokega kmetijstva v Sloveniji (pridobljeno 30. 4. 2010), http://www. mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/ direktorat_za_kmetijstvo/starasekt or_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_
kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/ekolosko_kmetovanje/ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/ Bavec, M., in sod. (2009): Sredstva in smernice za ekoloko kmetijstvo. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Intitut za ekoloko kmetijstvo. Pravilnik o ekoloki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ivil, Uradni list RS, t. 71/2010. Pravilnik o doloitvi obmoij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekoloko ebelarjenje, Uradni list RS, t. 52/2003. Uredba sveta (ES), t. 834/2007, z dne 28. junij 2007, o ekoloki pridelavi in oznaevanju ekolokih proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS), t. 2092/91. Uredba komisije (ES), t. 889/2008, z dne 5. september 2008, o doloitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES), t. 834/2007, o ekoloki pridelavi in oznaevanju ekolokih proizvodov glede ekoloke pridelave, oznaevanja in nadzora. Uredba komisije (EU), t. 271/2010, z dne 24. marec 2010, o spremembi Uredbe (ES), t. 889/2008, o doloitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES), t.834/2007, v zvezi z logotipom ekoloke pridelave Evropske unije.
Bioloko ebelarjenje
Hans Rindberger, Avstrija
Zakaj bioebelarjenje?
1. Zajezitev razmnoevanja varoj Najveji problem ebelarjev so e nekaj asa varoje (a ne za vse). Z biolokim ebelarjenjem kot emocionalnim itom je laje prenehati s e vedno prevladujoo uporabo keminih sredstev. e ebelarji proti varojam ne bodo prenehali uporabljati teh sredstev, se bo ta zajedavec tako razvil, da ga nekega dne ne bo ve mogoe obvladati. Dobili bomo supervaroje. Dobronamerna pomo, na primer z AMITRAZOM ali s PERIZINOM, se bo zaradi odpornosti izkazala kot katastrofa. In potem za to ne bo kriv noben ebelar. Vse to smo v Avstriji e doiveli s sredstvom APISTAN, a se kljub temu nismo niesar nauili. Za ebelarje so varoje postale izziv, zato si elijo ebelariti e naprej. Zaradi priakovanega poveevanja napadenosti z varojami so monosti za ebelarjenje vse prej kot ronate, zato moramo storiti vse vsaj za zaviranje razmnoevanja varoj, saj bomo s tem dokazali svojo odgovornost.
e vedno divje ivali in ne marajo nadlegovanja. e jih ne bi napadale varoje, bi brez teav preivele tudi dandanes. V ustreznem okolju bi lahko preivele brez kakrne koli pomoi. Pri gospodarskem ebelarjenju se je sasoma uveljavilo preve poseganja v panje, ebele pa so preve pogosto obravnavane kot domae ivali. Tako zapiramo ali spuamo matico, gnezdo delimo in znova sestavljamo, s selekcijo skuamo zmanjati rojilni nagon itd. e skuamo pri organizmu, ki je preivel milijone let in si s tem utrdil svoj obstoj, s selekcijo zmanjati ali celo odpraviti rojilni nagon, je ta organizem dolgorono zapisan propadu. Gospodarsko ebelarjenje torej po eni strani ovira naravne ivljenjske procese, po
tevilni ebelarji (ne samo tisti s certifikatom za bioebelarjenje) ne uporabljajo nobenega problematinega sredstva, spregledajo pa, da ostanki, ki so se v vosku nabrali doslej, vplivajo tudi na razvoj varoj. 2. Manj posegov v ebelje druine in s tem krepitev njihove vitalnosti Za ebele bi bilo najbolje, e bi jih ebelar pustil im bolj pri miru. ebele so
9
drugi strani pa vzpostavlja stalno odvisnost ebel od ebelarjeve pomoi. Mi vendarle elimo imeti nae panje stalno naseljene s ebelami! Naelno je cilj vsakega ebelarja im manj motiti ebele. Pri delu s ebelami je mogoe marsikaj opustiti. e na primer ebeljo druino razstavimo, kot npr. pri podiranju rojilnih matinikov, je to motnja, vendar zelo podcenjena. Enako je z matino reetko. Pogosto je podcenjeno tudi dejstvo, da je zaradi tega ogroena vitalnost ebel, to pa lahko povzroi pojav bolezni ali agresivnosti. 3. Usmerjena izbira ebelje pae V bioebelarjenju je med drugimi omejitvami tudi izbira stojia. Natanna definicija monosti glede ebeljo pae je navedena v smernicah EU za bioebelarjenje. Ob upotevanju teh doloil doseemo, da produkti iz kmetijstva in industrije ne vsebujejo nikakrnih kodljivih ostankov in da isto okolje deluje tudi v dobro zdravja ebel. Porabnikom smo dolni zagotoviti kakovostne produkte. Teko bo na primer kot bioloko pridelan med triti tistega, ki je bil pridobljen v konvencionalnih nasadih repice ali sonnice. e pri tem ne bo uveljavljeno razlikovanje s konvencionalnim ebelarjenjem, se bo bioebelarjenje le s teavo uveljavilo. Glede na to mora torej obstajati jasna razmejitev, tudi zaradi zdravja ebel. V naem obratu velja za izbiro stoji e poseben pogoj: vsi nai prosto stojei panji so postavljeni na tako imenovanih dobrih mestih. Ta so doloena na podlagi naih radiestezijskih spoznanj in po mojem preprianju zagotavljajo vejo vitalnost ebel. Za razumevanje in
10
orientacijo lahko sledimo gnezdom malih rdeih mravelj, ki so vedno na mestih s posebnim zemeljskim sevanjem. 4. Jamstvo, da v ebeljih pridelkih ni ostankov keminih sredstev Eno najpomembnejih razmejitvenih podroij med bioebelarjenjem in konvencionalnim ebelarjenjem je vosek brez ostankov. V zvezi s tem ni nobenega kompromisa. Za bioebelarjenje so odloilni ebelji produkti brez kakrnih koli ostankov, to pa e posebej velja za propolis in med v satju. V Avstriji je veliko travnatih povrin in gozdov iglavcev. e odtejemo bioloke povrine v poljedelstvu, katerih pomembnost se nenehno poveuje, je treba za stojia ebel po monosti izbirati ekstenzivno obdelovane povrine, saj bodo na njih pridobljeni ebelji proizvodi izpolnili naa priakovanja glede sonaravnosti. 5. Zavestno oblikovanje bolj istega okolja v prehrambeni verigi Bioebelar naj bo tudi zagovornik neobremenjenega okolja. Zavestna izbira stojia za ebele je pomembna tudi za regionalno okolje, kajti bioebelarstvo, ki se izogiba intenzivno obdelanim poljedelskim povrinam, krepi tudi zavest o biolokem kmetijstvu. Tako postajajo pridelki iz neobremenjene narave e pomembneji, in kot e reeno: biokmetijstvo bo v prihodnje e pomembneje za zdravje ebel. 8. Brez kakrnega koli meanja s proizvodi iz konvencionalne pridelave Nadzor nad bioproizvodi zajema tudi tako imenovani blagovni tok, s tem pa vpliva ne samo na kakovostno, ampak
tudi na gospodarsko loevanje. Glede na to v tovrstnih obratih proizvedene koliine blaga primerjajo z monimi koliinami in preverjajo njihovo kakovost, na ta nain pa onemogoijo meanje ali nakup blaga na drugih obmojih. To v prodaji zagotavlja vejo stabilnost cen proizvodov. 7. Bolja gospodarnost na podlagi vijih cen. Loitev od konvencionalne proizvodnje ivil, potrjena z neodvisnim nadzorom, omogoa tudi oblikovanje vijih cen za tovrstne proizvode. Uporaba biooznabe EU zagotavlja porabnikom, da je proizvod zares pridelan po naelih biolokega kmetijstva. Nasprotno pa poudarjanje konvencionalnega naina proizvodnje dandanes pri porabnikih povzroa negotovost. Ker ima predelovalna industrija monost neoviranega nakupa praproduktov z vsega sveta, je na ivilih teko uveljaviti prave informacije o regionalni proizvodnji. Zastopniki interesa proizvajalcev praproduktov se v zadovoljstvo vseh vpletenih preprosto ne morejo uveljaviti. Za proizvajalce praproduktov in porabnike bi bilo z gospodarskega vidika koristno poudarjanje regionalne proizvodnje. Neposredna prodaja najbolj odgovarja prizadevanjem, da so ivila, ki so proizvedena regionalno, dosegljiva porabnikom v neposredni bliini.
V vsakem primeru je gospodarsko bolje, e bioebelarstvo oskrbuje biotrgovine v svoji okolici in svoje proizvode prodaja neposredno. Posledica ustreznega oblikovanja cen je, da so prihodki v obratu ekonomsko zadostni. Ta hip so trne razmere na podroju ebeljih proizvodov ugodne, zato naj bi bila tovrstna prodaja e bolja. Poglavitni pogoj za to pa je dobra in zanesljiva kakovost, ki daje trgu tudi dolgorono varnost.
Gospodarnost proizvodnje biolokih ebeljih proizvodov je zdaj mogoe dosei brez javne pomoi, ki je sicer na podroju kmetijstva obiajna. Pozornost, namenjena oznabi do okolja prijazneje ali podobni, odgovarja tudi bioebelarjem, to pa dokazuje tudi dejstvo, da porabniki sprejemajo vijo ceno tovrstnih proizvodov v primerjavi s konvencionalnimi. Veina se jih zaveda, da s takim ivilom kupijo tudi del biolokega naina ivljenja. Konno naj omenimo e to, da je bioebelarjenje tudi varovanje okolja, to pa omogoa tudi veje zadovoljstvo. Glede na to je oznaka sonaravno za tako ebelarjenje in njegove produkte v veliki meri ustrezna. Prevod: Milan Megli
11
Zatiranje varoj v biolokem ebelarjenju

In. Josef Ulz, Avstrija am sicer nisem bioebelar, vendar moje ebelarstvo s priblino 220 ebeljimi druinami deluje po ekolokih naelih, kot so na primer kroenje voska v ebelarstvu, zatiranje varoj z organskimi kislinami, ebelarjenje, ki je prijazno do ebel, itd. Razlog za to, da v naem obratu e nismo preli na bioloko ebelarjenje, so ebelja bivalia. e vedno imamo namre 60 odstotkov panjev, ki so izdelani iz lesonita in v katerih je kot izolacijski material uporabljen stiropor, uporaba obeh materialov pa po zdaj veljavnih naelih zvez biolokih ebelarjev ni dovoljena. Sicer pa so v ebelarstvu po veini izpolnjena vsa druga zahtevana merila.
posod iz nerjavee ploevine. Posode iz plastike, primerne za ivila, je treba izloiti iz uporabe. Pri biolokem ebelarjenju morajo vsi spremljajoi ukrepi in uporabljeni materiali izpolnjevati bioloke zahteve oz. se mora ebelar po njih ravnati (istilna sredstva, barve itd.). Stojie ebeljih druin ebelje druine ne smejo biti nameene v bliini industrijskih obratov, avtocest in drugih objektov, ki obremenjujejo okolje. Krmljenje Za zimsko krmljenje je dovoljeno uporabljati samo ekoloko pridelan sladkor, zato imajo bioloki ebelarji tudi nekaj vije fiksne stroke. Satje Za izdelavo satnic je dovoljeno uporabljati samo isti vosek, torej vosek, v katerem ni nikakrnih ostankov. Zdravje ebel Ukrepi v biolokem ebelarjenju so naravnani tako, da spodbujajo vitalnost in visoko odpornost ebel proti boleznim. Pri zatiranju bolezni in kodljiv-
Kratek pregled najpomembnejih smernic zvez biolokih ebelarjev; te so po veini stroje od tistih, ki jih predpisuje evropska zakonodaja
V primerjavi s konvencionalnim ebelarjenjem so pri bioebelarjenju stroje predvsem zahteve glede materialov, iz katerih so izdelani panji, lege stoji, skladienja in predelave ebeljih pridelkov ter zahteve glede zatiranj bolezni. Uporabljeni materiali V panjih je dovoljena samo uporaba naravnih materialov, kot sta les in slama. Za skladienje in predelavo medu je predpisana uporaba
12
cev je treba uporabiti predvsem biotehnine in bioloke ukrepe, in to tako, da pri tem ne onesnaimo medu. Dosledno je treba upotevati predpise o nalezljivih boleznih. V okviru biolokega ebelarjenja je dovoljena uporaba zelinih ajev, homeopatskih preparatov, mravljinne, ocetne, mlene in oksalne kisline, timola, evkaliptusa, kafre, mentola, vepla ter toplote in ledu. Zatiranje varoj Za zatiranje varoj je dovoljeno uporabljati samo posebej dovoljena sredstva, kot so na primer organske kisline. Dokumentacija, kontrola Tako kot proizvajalec, ki deluje na podlagi biolokih smernic, mora tudi bioloki ebelar dosledno voditi dokumentacijo proizvodnje in skladienja, dokupa in prodaje medu, nakupa repromateriala itd. Bioloki ebelar na svoje stroke sklene pogodbo o nadzoru z enim izmed pooblaenih nadzornih podjetij. Nadzorni organ na podlagi dokumentacije in ogleda na kraju samem preverja, ali ebelar upoteva zahteve in smernice, prav tako pa tudi konkretni tehnoloki proces. Po potrebi odvzame vzorce (na primer vzorce voska) in poskrbi za analize. e obrat izpolnjuje vse zahteve, prejme CERTIFIKAT, ki zagotavlja pristnost njegovih bioproizvodov. Kontrolo obrata in certificiranje je treba opraviti vsako leto.
imajo prednost pred kemino sintetiziranimi izdelki. e varoje zatiramo s sintetinimi sredstvi, je treba ebelje druine izolirati in zamenjati ves vosek (enoletno obdobje preusmerjanja). Uporaba eterinih olj za zatiranje varoj, kot so timol, evkaliptus, kafra in mentol, je dovoljena, vendar pod nekaterimi pogoji: omenjena sredstva ne smejo onesnaiti medu, zato je njihova uporaba v ebeljih druinah dovoljena v obdobju od zadnjega toenja medu do zimskega zatiranja; celoletno zatiranje varoj z eterinimi olji ni dovoljeno (na primer satniki s timolom); satje, ki je onesnaeno z eterinimi olji, je treba pred uporabo v ebeljih druinah prezraiti; ob sumu nedovoljene uporabe eterinih olj nadzorni organ na kraju samem odvzame vzorec medu za analizo; e med vsebuje ve timola, kot so naravne vrednosti te snovi v medu, ebelarju prepove uporabo znaka BIO (odvisno od vrste medu naj te vrednosti ne dosegajo ve kot 800 ppb); neoporenost proizvodov za trenje potrjuje kontrolni organ.
Integriran koncept zatiranja varoj v biolokem ebelarjenju

Cilji: 1. Kar najveja odstranitev varoj takoj po zadnjem toenju medu, ko naj bi odstranili im veje tevilo varoj; s tem druinam zagotovimo im ve zdravih zimskih ebel. 2. Z zimskim zatiranjem varoj, ko v ebeljih druinah ni ve zalege, prepreimo posledice morebitne reinvazije ali ne dovolj uspenega glavnega zatiranja
13
Bioloko zatiranje varoj

Zahteve EU Sredstva za zdravljenje ivali je dovoljeno uporabljati, e njihovo uporabo v okviru skupnih predpisov dovoljujejo predpisi posamezne drave lanice. Fitoterapevtski in homeopatski izdelki
varoj. Tako druinam omogoimo ugoden izhodini poloaj glede napadenosti z varojami v prihodnjem letu. 3. Vkljuevanje biotehninih ukrepov ob morebitnem nujnem zaviranju razmnoevanja varoj pozno spomladi, kot je na primer odstranjevanje trotovske zalege.
sredstva na podlagi timola so: thymovar, apilife VAR in apiguard; v primerjavi z mravljinno kislino je njihova prednost ta, da jih ebele lae prenaajo. Apilife VAR je sredstvo, ki vsebuje timol, evkaliptusovo olje, kafro in mentol.
Glavno zatiranje varoj

V optimalnem asovnem obdobju (konec julija, v zaetku avgusta) je v druinah e veliko zalege.
Zimsko zatiranje
Zimsko zatiranje je na splono priporoljivo, zlasti e je naravni odpad varoj oktobra oz. novembra ve kot ena varoja na dan. Dobro uspenost zatiranja doseemo le, e v druinah ni ve zalege. Pri kapanju in prenju je treba uporabljati rokavice, ki so odporne proti kislinam. Pri uporabi hlapilnika je predpisana uporaba zaitne maske tipa FFP 2 SL, EN 149. V Avstriji je dovoljena uporaba ve sredstev oz. postopkov. Uporaba oksalne kisline: ApiOxal (koncentrat ali tablete) za prenje ali kapanje, BIENENWOHL za kapanje; ApiOxal tablete in tablete EMK; za uporabo v prijavljenih elektrinih ali plinskih hlapilnikih. Uporaba mlene kisline: APILAC za prenje po vseh s ebelami zasedenih satih, kadar v druini ni zalege. Glede na napadenost je po navadi
Priporoena sredstva
Mravljinna kislina (pri hudi napadenosti): deluje na varoje, ki so na ebelah, in na varoje v zalegi, hitro in dolgotrajno zmanja pritisk varoj; potrebno je vekratno zatiranje (vendar najve 2-kratno); prijavljeni tipi hlapilnikov: ploe Krmer, Universal, Nassenheider, Burmeister, Verdunster; pomanjkljivost: mravljinna kislina lahko pokoduje zalego (predvsem pri predoziranju). Sredstva na podlagi timola (uporaba je smiselna pri druinah, ki niso hudo napadene): delovanje je manj izrazito in zato le redkokdaj zagotavlja uspeno zatiranje; potrebna je najmanj dvakratna uporaba; uinkovitost izboljajo dodatni ukrepi, na primer zoitev rela, e zlasti pri uporabi thymovara; pri uporabi thymovara je treba krpe oz. ploe poloiti na lesen distannik; nujno je zimsko zatiranje;
14
varoj spomladi je manja napadenost ob koncu sezone; gradilnik ali sat s trotovsko zalego je NUJNO treba odstraniti prej, preden se zane izlegati trotovska zalega, sicer doseemo nasprotni uinek; ker postane izrezovanje trotovine rutinsko opravilo, za to ne potrebujemo veliko dodatnega asa; izvajamo ga lahko tudi med pao, odstranjevanje trotovske zalege samo po sebi ne preprei morebitne kode v ebeljih druinah.
potrebna dvakratna uporaba. Mleno kislino lahko uporabimo tudi za zatiranje varoj v mladih druinah v obdobju, ko v njih ni zalege ali ko e ni nove pokrite zalege.
Pripis prevajalca: BIO ali EKO? V predpisih EU je uporabljen izraz ORGANIC FARMING. S prvim julijem 2010 je EU uvedla nov logotip, za katerega nekatere drave lanice uporabljajo predpono BIO-, nekatere pa EKO-. V slovenskih trgovinah zdaj zasledimo predvsem oznake BIO. Za usmerjeno zatiranje varoj v ebelji druini je treba predvsem diagnosticirati stopnjo napadenosti. Tako v biolokem kot v konvencionalnem ebelarjenju pa pri zatiranju varoj velja: Toliko, kot je potrebno, oz. tako malo, kot je mogoe. Prevod: Milan Megli
Biotehnini ukrepi
Prednost biotehninih ukrepov je v tem, da jih lahko izvajamo ob vsakem asu tudi med pao in da jih brez uporabe kakrnih koli sredstev lahko izvaja vsak ebelar Odstranjevanje trotovske zalege (trotovska zalega je napadena kar 8-krat bolj kot ebelja zalega): ob vekratnem odvzemu pokrite trotovske zalege je ob koncu sezone v ebelji druini za tretjino manj varoj; posledica odstranitve manjega tevila
15
Prva svetovna konferenca o bioebelarjenju

Stefan Bogdanov, koordinator konference, www.bee-hexagon.net
Moto konference
onference v Bolgariji se je udeleilo ve kot 120 raziskovalcev ebel in ebelarjev iz 30 drav, po veini iz Evrope, pa tudi iz Severne in Latinske Amerike ter iz Afrike. Po programu te tridnevne konference je bilo vsako ebelarji naj sledijo filozofiji Bude in svoje ebele obravnavajo tako, kot ebele obravnavajo cvetlice. dopoldne prebranih 42 referatov in predstavljenih 24 posterjev. Ob popoldnevih so potekale razprave o temah kongresa. Naj vam na kratko predstavim po mojem najpomembneje prispevke in sklepe.
Bioebelarjenje dandanes
Bioebelarjenje je razmeroma nov nain ebelarjenja. V Evropi se je zaelo leta 1991 na podlagi uredbe EU, t. 2092, ki je bila doslej dvakrat posodobljena in dopolnjena, in sicer leta 1999 in leta 2008. tevilne evropske in neevropske drave so za bioebelarjenje uvedle svoja pravila, nekatere nacionalne in nadnacionalne organizacije, kot je npr. DEMETER, pa so za bioebelarjenje postavile svoje normative.
Evropa
lanice EU: Na triu razvitih drav je povpraevanje po biomedu veliko. V Nemiji je na podlagi podatkov spletne
16
strani www.organic-bio.com za trgovanje z biomedom registriranih 420 podjetij iz 54 drav. V Evropi je vodilna Italija s 117 podjetji. V Nemiji, najvejem triu medu v Evropi, je dele biomedu 5-odstoten, posebej priljubljen pa je sortni biomed. V razvitejih in bogatejih dravah ima biomed na triu dober poloaj, v drugih dravah pa je njegovo trenje ele na zaetku. Razmere glede bioebelarjenja v posameznih dravah, kot so jih predstavili udeleenci konference, so razvidne v tabeli. V posamezni dravi je od 0,1 do 13 % bioebelarjev povpreno pa jih je 1,5 % vseh ebelarjev. Najve bioebelarjev je v Italiji, kjer jih je 13 %. V veini drav pa je takih manj kot 1 %. Odstotek certificiranih ebeljih druin pa je viji: od 0,2 do 8 %, povpreno 3 %. Na prvem mestu je Italija z 8 %, sledita pa ji Romunija s 7,7 % in Bolgarija s 6,5 %. To lahko pojasnimo s tem, da bioebelarji gojijo ve ebeljih druin (bioebelar goji povpreno po 130 ebeljih druin, tradicionalni ebelarji pa samo 23). V dravah, v katerih je najve bioebelarjev, tj. v Italiji, Romuniji in Bolgariji, je od vsega proizvedenega medu iz bioebelarstev od 13 do 15 % medu. Vzroke za tako velike razlike med dravami Evropske unije je treba e raziskati. Oitno so razmere za razvoj bioebelarjenja v nekaterih dravah ugodneje kot v drugih. Nelanice EU: Z izjemo Republike Makedonije je bioebelarjenje v drugih evropskih dravah ele na zaetku.
Bioebelarjenje v drugih dravah (podatki so izbrani na podlagi informacij udeleencev konference)

Bioebelarji Bioloke Druin na Opombe (% vseh ebelje druine bioebe- Proizvodnja medu na leto, ebelarjev) (% vseh druin) larja akaricidi MRL v vosku, mg/kg na substanco Ni registriranih bioebelarjev 150 (0,3 %) n. p. 600 (0,7 %) 219 (0,3 %) 15 (0,2%) 94 (0,4 %) 9.000 (13 %) n. p. 448 (1 %) 1 60 (0,1 %) 49 (0,3 %) 620 (0,8 %) 1 (> 0,1 %) 194 (0,8 %) 150 (0,9 %) 147 (0,1 %) 3 (0,01 %) 44.850 (6,5 %) 10.000 (2 %) 25.000 (3 %) 42.500 (3 %) n. p. 12.000 * (0,85 %) 103.000 (8 %) 15.000 (20 %) 46.300 (2,3 %) n.p. 1.000 (0,1 %) 6.120 (1 %) 84.70 (7,7 %) 400 (0,2 %) 57.600 (3 %) 6.000 (3,5 %) 115.000 (2,6 %) n.p. 17 (17) 124 (14) 136 (14) 400 (13) 296 (72) 40 (10) 76 (29) MRL: 0,5 mg/kg 318 ebelarjev v preusmerjanju, 400 ton biomedu 6 organizacij za certificiranje Ni certificiranih bioebelarjev
17
Azerbajdan Bolgarija Kanada Nemija Francija Gruzija Grija Italija Libanon Republika Makedonija Mehika Moldavija Poljska Portugalska Romunija Rusija Slovaka panija vica Turija Velika Britanija Ukrajina
300 14
15 % pridelave medu, 10 organizacij za certifikacijo, mogoa je skupinska certifikacija. Najve v Quebecu, najveji problem je GMO.
42 (10) 194 (16)
8 organizacij za certificiranje MRL: 0,5 mg/kg Podatki iz leta 2008 Certificiranje: Caucasert
128 (54) 11 (17) n. p.
11 organizacij za certificiranje. Za certifikacijo vsak ebelar plaa od 200500 EUR na leto. MRL: 0,1 mg/kg; 15 % proizvodnje medu, 13 organizacij za certificiranje Dve organizaciji za certificiranje Biocert in Procert 1.150 t/na leto, pribl. 5 % letnega izvoza, certifikacija: IMO, Certimex Pet ebelarjev v preusmerjanju Proizvodnja medu 25 ton, 11 organizacij za certificiranje Organizacije za certifikacijo 13 % skupne proizvodnje, 20 % ekoloke kmetije Nobene organizacwije za certificiranje bioebelarjev 2010 nova uredba za pospeevanje bioebelarjenja
Neevropske drave
Najveji proizvajalec biomedu je verjetno Brazilija. V tej dravi verjetno pomemben dele skupne proizvodnje 40.000 ton na leto izvira iz bioebelarjenja. Nekaj vejih brazilskih podjetij, kot so Cearapi, Minamel, Novomel in Apiduoro, tri samo biomed, in to vsaka po 1.000 do 2.000 ton na leto, med pa je po veini namenjen za izvoz. Sicer pa je proizvodnja biomedu v Argentini (1279 ton na leto) in v Mehiki (1150 ton na leto) zdaj le manji del skupne proizvodnje, saj je interes omenjenih velikih izvoznikov medu obutno veji.
tje temu sta moderno in bioebelarjenje. Po veini ebelarijo v stacionarnih panjih, ki so ves as naseljeni s ebelami. ebelarijo z vzrejenimi ebeljimi rasami, pri katerih skuajo zavirati rojilni nagon. Rebeca Horward, Kamerun, je opisala prvo certificirano bioebelarstvo v Afriki, tj. ebelarstvo Guiding Hope (www.guidinghope.com), ki eli svoje proizvode izvaati v Evropo. V njem je zdruenih ve kot 800 ebelarjev s tradicionalnimi panji iz lokalnih materialov (bastpalme, trave in ratanpalme). ebelarijo na povrini 25.000 km; to je v savanah, kjer so majhne ekoloke kmetije in paniki. Salvador Garibay, FIBL, vica, je opisal bioebelarjenje v Mehiki. V tej dravi so dobre razmere za ekoloko pridelavo medu, saj je velika tudi raznovrstnost rastlinstva in ivalstva. Poleg evropske medonosne ebele gojijo tudi afrikanizirano ebelo, ki je naravno odporna proti boleznim, zato za njeno ohranitev niso potrebna nikakrna kemina sredstva. Velike monosti so v junem delu Mehike, saj tam ni veliko industrije in poljedelstva, zato je tudi uporaba pesticidov neznatna. Bioebelarjenje v Mehiki je zdaj v razvoju. V dravi pridelajo priblino 1.150 ton biocertificiranega medu, to pa obsega priblino 5 % mehikega izvoza medu.
Tradicionalno ebelarjenje
Nicola Bradbear, Bees for Development, Velika Britanija, je tradicionalno ebelarjenje oznaila kot primerno za Afriko. To je e edino obmoje na svetu, na katerem so naravne populacije ebel Apis melifera e vedno nedotaknjene. ebelarstva so obdana z naravno in neokrnjeno pokrajino. ebelje druine ivijo v divji naravi, kot so ivele v preteklosti brez ebelarjev, posegi ebelarjev so minimalni. ebelar se podreja instinktom ebel. ebele niso selekcionirane, e dalj asa ivijo na tem obmoju, vekrat naravno rojijo in s tem iejo izvor hrane. To omogoa veliko genetsko raznolikost. ebelji panji so po veini naravni in preprosti. Razpostavljeni so na tevilnih mestih, tevilni pa so tudi brez ebel. Ker ebelarji svojih ebel ne krmijo s sladkorjem, jim zato puajo zadostne zaloge medu. Pri ebelarjenju ne uporabljajo keminih sredstev, saj ebelje bolezni niso nikakren problem. Pomanjkljivosti takega ebelarjenja so, da je odvzemanje medu teavneje in da zahteva veliko asa. Pri tem ebele dostikrat umorijo. Naspro18
Tehnologija ebelarjenja in zatiranje ebeljih bolezni
Gnther Friedmann, Nemija, je kot profesionalni ebelar po sistemu DEMETER poroal o svojih 15-letnih izkunjah. Temelj vzreje ebel v njegovem ebelarstvu sta narejanje rojev na naraven nain in naravna graditev, vsaj v plodiu. Koliina medu v njegovem ebelarstvu je priblino 30 % manja kot pri tradicionalnem ebelarjenju, proizvodnja je manj intenzivna, druine in matice pa so vitalne in dobrega zdravja. Izkunje ebelarjenja Demeter potrjuje tudi projekt SEKEM v Egiptu. Tam evropske ebele, ki so bolj dovzetne za bolezni, nadomeajo z odpornejimi in vitalnejimi lokalnimi ebelami, ki dajejo nekaj manje pridelke.
nasprotno pa je pospeeno horizontalno razmnoevanje. Posledica te prakse je, da moderno ebelarjenje selekcionira zlasti bolj virulentne povzroitelje, kot je to v navadi pri naravnem ebelarjenju. S tem je pojasnjeno, zakaj naravne populacije ebel v Afriki niso dovzetne za bolezni. Gilles Ratia, predsednik Apimondie iz Francije, je govoril o izgubah ebel in o biostandardih. Na podlagi svojih izkuenj, ki jih je pridobil ob obiskih ebelarskih obratov po vsem svetu, je opredelil razline vzroke, ki povzroajo izgube ebel. To so pesticidi in drugi onesnaevalci, varoje in druge ebelje bolezni, hrana za ebele, vplivi okolja (na primer elektromagnetno sevanje, valovi), tehnologija ebel, podnebne spremembe in ne nazadnje tudi medsebojno delujoi posamezni dejavniki. Te probleme lahko rei in preprei izgube ebel samo kombinacija med ekolokim kmetijstvom in poljedelstvom, vkljuno z bioebelarjenjem.
Ingemar Fries, vedska, je v svoji predstavitvi opisala zatiranje ebeljih bolezni. Poleg uporabe netoksinih in naravnih sredstev so pri tem pomembni e dobra lokacija za ebele, optimalna nega in tehnologija z monimi ebeljimi druinami, ebelja rasa pa mora biti prilagojena lokalnim razmeram. V tehnologiji naj bo poudarjena selekcija odpornejih druin proti boleznim. V drugi predstavitvi je Ingemar Fries povezala epidemologijo ebel s tradicionalnim ebelarjenjem. Ob primeru tudije o hudi gnilobi (amerika gniloba) je pojasnila razvoj virulence povzroitelja hude gnilobe. Razlikuje med vertikalnim (znotraj generacije ebel) in horizontalnim (med druinami) prenaanjem povzroitelja. Horizontalno prenaanje selekcionira proti manj virulentnim povzroiteljem, vertikalno pa proti bolj agresivnim. V modernem ebelarjenju je vertikalno razmnoevanje povzroitelja zaradi zaviranja rojilnega razpoloenja prekinjeno,
ebelji pridelki in njihova obremenjenost z ostanki

Poglavitni podatki o tem so podani na primer v vicarskem glasilu BIENEZEITUNG, glej lanek Bogdanova in sod., 2003, in Imdorfa, 2003 in 2004, dosegljivo na spletni strani www.agroscope.admin. ch/imkerei .
19
ne panje. Sanacija v dveh letih je mogoa z vstavitvijo petih satnic, ki niso obremenjene z ostanki, v plodie in medie (Lodesani, 2008). Prav tako je mogoe hitro obnoviti vosek, obremenjen s paradiklorbenzolom, in sicer tako, da kontaminiranega materiala ne uporabljamo ve, saj je paradiklorbenzol hlapljiv.
Zakonodaja in certifikacija
Bioebelarjenje je ele na zaetku svojega razvoja, zato je v primerjavi s traducionalnim ebelarjenjem v veini drav e obrobna zadeva. Vzroki za to so razlini: previsoki stroki, premajhna podpora drav, razmeroma visoki stroki certificiranja, premalo monosti za prodajo proizvodov po poteni ceni. Ena izmed monih poti za poveanje delea bioebelarjenja je skupinsko certificiranje. V Bolgariji in Romuniji je to e mogoe. Tudi BIOKREIS, Bavarska, si je pridobil monost skupinskega certificiranja in s tem za polovico znial stroke. Bioebelarjenje naj bi bolj pospeevale tudi drave. Prva konferenca o biolokem in tradicionalnem ebelarjenju je pokazala, kakne so razmere v bioebelarjenju. Ponudila je tudi zamisli o tem, kako naj bi se za zdaj e obrobna praksa ebelarjenja razvijala v prihodnje. Povzetki konference so dostopni na spletni strani: www.beee-hexagon.net/en/ organic.htm. Vsi referati bodo objavljeni na spletni strani Apimondie, FIBL pa nartuje posebno spletno stran o bioebelarjenju. Prihodnja konferenca bo v Mehiki leta 2012, organizator je Salvador Garribay, FIBL, salvador.garribay@fibl.org. Prevod: Milan Megli
Klaus Wallner, Nemija, je opisal vpliv okolja na obremenjenost ebeljih proizvodov. Obremenjenost okolja je odvisna od njegove kakovosti. V nekaterih dravah so industrijski standardi dovolj strogi, zato nimajo omembe vredne vloge. V teh dravah v kmetijstvu uporabljajo integriran nain zatiranja kodljivcev, uporaba kemikalij pa je minimalna. Zaradi tega so razlike med tradicionalno in bioloko pridelavo ebeljih proizvodov vse manje. V teh dravah je srediu pozornosti varovanje okolja in pokrajine. V deelah v razvoju je ve obremenitev s pesticidi, tekimi kovinami in drugimi emisijami. Stefan Bogdanov, vica, je podal pregled obremenitev iz ebelarske prakse. Pravilna uporaba dovoljenih netoksinih sredstev, organskih kislin in timola zagotavlja neoporeno kakovost ebeljih proizvodov. Pomembna je preusmeritev iz tradicionalnega ebelarjenja v bioebelarjenje. Odprava starih obremenitev ostankov akaricidov je mogoa tudi v eni ebelarski sezoni. Roje vstavimo v neobremenjene satnice ter v mehansko oiene in obga20
Apitehnini ukrepi in zatiranje varoj z naravnimi sredstvi

Janez Gregori pojavom varoze, ki jo od osemdesetih let prejnjega stoletja tudi v Sloveniji povzroa zajedavska prica varoja (Varroa destructor), se je ebelarjenje korenito spremenilo. e ebelar ne posee pravoasno v ebelje druine in ne zmanja tevila zajedavcev ali e sploh ne posee vanje, slej ko prej propadejo. V minulih desetletjih so v Sloveniji vekrat poroali o obutno vejem odmiranju ebeljih druin od obiajno priakovanih izgub. Tako ebelarski strokovnjaki kot tudi ebelarji sami so zaeli mrzlino iskati sredstva, ki bi v ebeljih druinah toliko zmanjali tevilo zajedavcev, da bi te e lahko normalno delovale. V D Kranjska Gora smo se odloili, da ne bomo uporabljali keminih sredstev, ki puajo ostanke v medu in vosku. Odloili smo se, da bomo v boju proti varojam poleg apitehninih ukrepov uporabljali predvsem mravljinno kislino. Prvi smo jo uporabili leta 1996 in se naslednji dve leti ukvarjali predvsem z vpraanjem, kakna koliina kisline je optimalna za uspeno delovanje. Od leta 1999 smo delali po nartu, pripravljenem v D Kranjska Gora. Ves as je pri delu sodeloval tudi pokojni dr. Joe Rihar in del dobljenih rezultatov objavil v knjigi (Rihar, 1999). Tudi v tujini problem varoze vsestransko obravnavajo tevilna objavljena dela (npr. Liebig, 2002, Martin, 2007; Pohl, 2008). Sam sem se e takoj na zaetku, ko smo v naem D zaeli izvajati te dejavnosti,
odloil za zatiranje varoj z organskimi kislinami. Kljub zaetnim teavam je bila naa vztrajnost poplaana. Tovrstno zatiranje priporoa tudi prironik, ki ga je izdala ebelarska zveza Slovenije (Megli & Augutin, 2007) in ga je vsak lan ebelarske organizacije prejel brezplano. Beseda bo tekla predvsem o mojih lastnih izkunjah. ebelarim v Podkorenu, na stalnem mestu z nadmorsko viino 835 m. Zadnja leta ebelarim s priblino 40 ebeljimi druinami, polovica je nameenih v ebelnjaku (12 v 10-satnih A-panjih in 10 v Kirarjevih panjih B), preostale pa so v prosto stojeih nakladnih panjih. Najbliji ebelnjak je oddaljen priblino 3 km. e poldrugo desetletje sam izdelujem satnice iz svojega neobremenjenega voska, kot to zadnja leta delajo tudi vsi drugi lani naega drutva. Sicer pa v drutvu tesno sodelujemo med seboj, se posvetujemo in soasno izvajamo poglavitne ukrepe pri zatiranju varoj.
Kratko o ivljenju varoj

Ko se lotimo nartnega zatiranja varoj, moramo najprej dobro spoznati svoje sovranike oz. njihovo ivljenje. V nai literaturi dobimo o biologiji varoj razline, celo nasprotujoe si podatke, zato jo na kratko obnovimo. Najprej pa osnovni podatki o gostitelju varoj, ebelji druini. Ker celoten razvoj varoj poteka v celicah s pokrito zalego, je poglaviten podatek, da je obdobje
21
pokrite zalege pri delavkah 12 dni, pri trotih, priblino 15 dni, pri maticah pa traja le 8 dni, zato matiniki za varoje niso zanimivi. Samica varoja zleze v celico z liinko prej, preden jo ebele pokrijejo s pokrovkom. Priblino dva dneva po pokritju celice zane zalegati jajeca. Na steno celice na vsakih 30 ur odloi po eno, skupaj pa jih odloi od tiri do est. Iz prvega se vedno razvije samek. Ta je manji od pozneje izleglih samik, nima razvitih ustnih delov, kajti njegova edina naloga je, da se spari s svojimi sestrami, jih osemeni in nato v celici odmre. Razvoj samca in samic traja od 6 do 9 dni. Ko se mlada ebela ali trot izleeta, nekaj zadnjih izleglih samic e vedno ni doseglo spolne zrelosti in propadejo. Tako je razmnoevalni uspeh (na sreo!) razmeroma majhen: po nekaterih podatkih poleg matere zapusti zalego delavk ena, vasih tudi dve mladi varoji, trotovsko pa od dve do tiri varoje (Liebig, 2002). Vidimo torej, zakaj varoje dajejo prednost trotovski zalegi in se najraje naselijo vanjo uspeh njihovega poslanstva je veji kot v celicah delavk, ker razvoj trotov traja dlje. Ko mati varoja zleze iz celice, v kateri se je razmnoevala, lahko kmalu znova vstopi v drugo celico z ustrezno zalego. Mlade izlegle varoje se povzpnejo na mlade ebele, predrejo njihov hitinski ovoj in se nekaj dni hranijo z njihovim telesnim sokom, hemolimfo, preden se vrnejo v celice z zalego, kjer se razmnoevanje nadaljuje. Tako je v obdobju, ko je v druini pokrita zalega, priblino 20 odstotkov varoj na ebelah, vse preostale pa so v pokritih celicah na zalegi. Vsaka varoja se razmnouje dvado trikrat, tako da se jih v celem letu iz ene
22
razvije priblino sto (Pohl, 2008). To pa je verjetno le priblina tevilka, kajti kolikor ve je v druini trotovske zalege, toliko bolje so za varoje razmere za razmnoevanje, tevilo potomcev pa je sorazmerno tudi z obsegom zalege. Domaih raziskav v tej smeri e nimamo, v tujini pa se pojavljajo razlini podatki o dinamiki razmnoevanja varoj. e raunamo, da naj bi se nove generacije pojavljale vsakih 30 dni, dobimo en rezultat, ta pa je obutno drugaen, e raunamo, da naj bi se nove generacije pojavljale na vsakih 20 dni. Navadno se v sredini julija izlee e zadnja trotovska zalega, zato se tedaj obutno povea tevilo varoj. V tem obdobju vstopajo v celice s ebeljo zalego in v eni sami celici jih je lahko tudi ve. Iz takih celic se izvalijo pokodovane ebele; najvekrat imajo iznakaena krila ali kratek zadek. ebele, ki se izlegajo od avgusta naprej, so e zimske ebele, to je tiste, ki bodo prezimile in spomladi negovale zalego. e bo med njimi preve pokodovanih, se druina prihodnjo pomlad ne bo normalno razvijala, zato moramo poskrbeti, da bo druina zazimljena s im manjim tevilom varoj.
Apitehnini ukrepi
Postopki zgodaj spomladi gradilnik za trotovino. Da bi tevilo varoj zmanjal e spomladi, im prej v vse druine vstavim gradilne satnike. Pri A-panjih je graditvi trotovine namenjenega polovica sata, pri nakladnih panjih (imam nizko nakladne panje z Zandrovimi merami satnikov) pa za gradilnik namenim cel sat. Vse sate z gradilniki oznaim z risalnimi ebljiki. V druino ga dam takoj, ko je vreme toliko ugodno, da lahko odprem panje in poseem v ebelje gnezdo, to je navadno konec marca ali v zaetku aprila. Gradilnik namestim med zalego in satom z obnoino. ebele hitro zgradijo trotovino, matica jo zalee, varoje pa se podajo v trotovske celice. Trotovina godi varojam tudi zato, ker je navadno bolj na robu gnezda, kjer je temperatura nija. Za graditev trotovine je v A-satnikih namenjena priblino polovica satnika. V delu satnika, namenjenega za gradilnik, imam vstavljen satniek, tako da lahko trotovino odstranim skupaj z njim in ga takoj nadomestim s praznim. V prazen A-satnik lahko vstavim dva taka satnika. Zakaj tako? Navadno ne govorim o izrezovanju trotovine, ampak o njenem odstranjevanju. e odstranim trotovino pri druini, ki mi
kakor koli ni po volji, e so ebele nadpovpreno napadalne, nemirne na satju, e je njen donos slab ali kaj drugega, trotovino izreem in pozneje iz nje v sokovniku izcedim vosek. Trotovino od nadpovprenih druin je koda zavrei. Po dva satnika z zaleeno trotovino vstavim v prazen satnik, namestim plastine nastavke, da ga lahko dam v nakladni panj, v katerem je prav za ta namen druina na A-satnikih, iz katere ne odvzemam medu. Podobno druino imam tudi za gradilnike iz nakladnih panjev. Po vstavitvi gradilnika s trotovino v druini uporabim mravljinno kislino (hlapilnik ali po okmetodi), ki ubije varoje tudi v zalegi. Tako pri ivljenju ohranim kakovostne trote, poleg tega pa s tako selekcijo pridobim odline mlade matice. S povpreno trikratnim odstranjevanjem trotovine, ki je v posameznih druinah razlinega obsega, poskrbim, da je tevilo varoj im manje. Vsaka zgodaj odstranjena varoja veliko teje. Ko pregledujemo izrezano trotovino, ne smemo hitro obupati, e naletimo le na posamezne varoje. Zgodi se, da jih je v kakem kotu ve, da so tako reko na kupu. Idealno je, e je v druini vedno nekaj nepokrite trotovske zalege, ki je za varoje zelo vabljiva, to pa doseemo z dvema gradilnikoma. Nekateri ebelarji poroajo, da varoje drijo pri znosnem tevilu samo z odstranjevanjem pokrite trotovine. Rojenje. Kot apitehnini ukrep tejemo tudi rojenje, saj omogoa, da v roju kar najbolj zmanjamo tevilo varoj. Rojem navadno dam sat nepokrite zalege, lahko tudi trotovine. To je lovilni sat. Za ta namen imam prirejen ogrebalnik, kajti e roj sedi tako, da ga je teko ogrebsti, vstavim vanj taken sat in ga prislonim, tako da je v stiku z rojevimi ebelami. V kratkem sat obseda cel roj. Roj vsadim skupaj s tem satom
23
Postopek s kislinami
Med navadno toim konec junija ali v prvi polovici julija. Jemljem ga samo iz medi, v katerih je naelno samo deviko satje, in preverjam, ali imajo druine dovolj hrane v plodiih. Po toenju jo vsem druinam dodam manjo koliino. Sledi poseg, ki mora biti v podnebnih razmerah, v katerih ebelarim, izveden vsaj v drugi tretjini julija. Tedaj v druine prvi vstavim 85-odstotno mravljinno kislino. Pred tem morajo biti konana vsa dela, povezana s toenjem medu, tako da iz panjev odstranim vse satje, namenjeno pridobivanju meda. Pri delu s kislino vedno uporabljamo zaitna oala, gumijaste rokavice in zaprto obutev, vedno pa mora biti pri roki tudi vedro vode. V vseh mojih druinah so vstavljeni testni vloki. Pri nakladnih panjih so mreaste podnice, prav tako je mrea v dnu pri A-panjih, v Kirarjeve panje pa s sprednje strani vloim po dva plastina vloka (Medja). Pri zatiranju varoj s kislino postopam na dva naina: a) uporabljam hlapilnike (Nassenheider) in b) za tako imenovano okmetodo uporabljam vileda krpe, na katere nalijem kislino. Pri prvem zatiranju uporabljam hlapilnike. Ker sta na razpolago dve velikosti stenjev, uporabim julija, ko je navadno najbolj toplo obdobje, uporabljam kraje. Kislina mora izhlapeti v 810 dneh. e je hlapenje prepoasno, uinek ni zadovoljiv. (Sicer pa vsak izdelovalec hlapilnikov doda tona navodila o hitrosti izhlapevanja.) Ve o koliini dodane kisline preberite spodaj. Pomni! Kadar koli pri ebelah uporabljamo mravljinno kislino po tako imenovani okmetodi, jo je treba pred postopkom im bolj ohladiti v hladilniku, ker ohlajena sprva slabe izhlapeva in tako pri ebelah ne povzroa prevelikega oka.
in ga odstranim, ko je zalega pokrita in je v njej veina varoj. Roje brez lovilnega sata sem pogosto e v ogrebalniku pokropil z mleno kislino, vendar z uspehom nisem bil zadovoljen, saj ni odpadlo veliko varoj. Bolji uspeh sem dosegel z oksalno kislino. Delanje narejencev. Vse bolj spoznavamo, da bomo obseg svojega ebelarstva lahko ohranili samo, e bomo imeli ustrezno tevilo narejencev, s katerimi bomo nadomestili izgube pri druinah, namenjenih pridobivanju medu. (O tako imenovanem rotacijskem ebelarjenju sta v Slovenskem ebelarju leta 2000 pisala Ivan Jurkovi na str. 106110 in Janez Hoevar na str. 118119, 140142 in 183185). e narejence delamo s sati pokrite zalege, s tem iz matine druine odstranimo doloeno tevilo varoj. Raunati moramo, da je tak narejenec obremenjen z varojami, zato je treba pravoasno poskrbeti za njihovo zatiranje. Ometencem v kletki dodamo opraeno matico, ez dan ali dva, ko se ebele na satju umirijo, pa ep v matinici zamenjamo s sladkornim testom, ebele pa pokapamo z oksalno kislino. Mlade druine imajo drugaen razvoj in temu moramo prilagoditi tudi zatiranje varoj. Ker ni bilo zalege, smo odstranili skoraj vse varoje, zato jih v razvoju ne motimo in naslednje zatiranje varoj premaknemo v jesen.
24
V hlapilnike, ki delujejo na podlagi vakuuma, dajemo neohlajeno kislino. Pri nakladnih panjih hlapilnik, nameen v praznem satniku, vstavim tako, da ga en sat, navadno napolnjen z medom in obnoino, loi od zalege. Vileda krpo vedno dajem na zgornjo naklado. Pri A-panjih hlapilnike vstavljam nad plodie, zato v mediih odstranim nekaj satov. Zadnje ase postopam preprosto tako, da namesto okenca s pitalnikom vstavim zamreen okvir. Hlapilnik ali vileda krpo preprosto prislonim na mreo okenca in panj zatesnim s penasto gumo, da kislina ne more izhajati na zadnji strani panja. e pa so v okencu pitalniki, vileda krpo prereem na pol in jo namestim na mreo pitalnika. Pod vileda krpo vedno poloim primeren kos mree (ekspandirana ploevinasta mrea, kot jo nameamo na panjska dna). Viledo poloim na mreo in nanjo vedno zunaj panja nalivam kislino. To je zelo pomembno! Vileda hitro vpija, e je nekoliko vlana, vasih pa se malo zasui in nalita kislina stee z nje. e bi se to zgodilo v panju, si lahko predstavljamo posledice. Podstavljena mrea pri prislanjanju vilede s kislino na mreo okenca prepreuje, da bi kislina prila v neposreden stik z mreo okenca. Pri Kirarjevih panjih, ki imajo plodine sate na toplo stavbo, se nameanje hlapilnika ali krpe na okence ni izkazalo kot uspeno. Zato notranji pokrov zadaj privzdignem in ga v tem poloaju utrdim s tankim lesenim klinom, potem pa hlapilnik ali krpo namestim na sate in vse zaslonim s penasto gumo. Kolikna je prava koliina dodane kisline? V ebelnjaku imam na steni pritrjeno kopijo tabele, objavljene na 130. strani knjige Varoja, ebela, ebelar. V njej je zapisano, koliko ccm3 kisline je potrebne ob
doloenem datumu, pri doloeni temperaturi, tipu panja (A-, nakladni) in prostornini (5-, 9-satar, ena, dve nakladi). e po dodajanju vileda krpe s kislino v druini ne zaznamo nemira ali je ta le neznaten, je kisline verjetno za malenkost premalo. Pokazatelja prave mere sta zaznavno umenje v panju in to, da se ebele, ki se vraajo v panj s polnimi koki obnoine, pri relu obotavljajo, ali bi vstopile ali ne. Vasih pade na podnico tudi kaka mlada ebela. Ob dodajanju hlapilnika je odziv ebel obutno manj izrazit. e o asu, ki ga zahteva zatiranje z mravljinno kislino. Ko panje pripravim za zatiranje, to je enkrat v sezoni, za dodajanje kisline v 40 panjev porabim nekaj manj kot 45 minut. Vsak teden preverjam tevilo odpadlih varoj na testnih vlokih in podatke zapisujem. Naredil sem si preprosto pomagalo: v okvir, ki je nekoliko veji od testnega vloka, sem preno napeljal vzporedne rne niti, ki so druga od druge oddaljene priblino 8 cm. e je odpad varoj na vloku zaradi zatiranja velik, nanj poloim ta okvir in varoje tejem po pasovih med nitkami. e je odpad v primerjavi z drugimi druinami nadpovpreen, po enem tednu znova uporabim okmetodo. Tako varoje v posameznih druinah v sezoni zatiram trido tirikrat, izjemoma petkrat. V prihodnje bom bolj ali manj preel na uporabo hlapilnikov in s tem bom zmanjal tevilo posegov v panj, za katere sicer vemo, da v ebeljih druinah povzroajo stres.. Glede na jesenski in poznojesenski naravni odpad varoj (ko naj bo odpad povpreno 0,5 varoje na dan) se odloim za zatiranje z oksalno kislino (vedno s kapanjem). Tega izvedem v obdobju, ko v panjih ni zalege, najvekrat novembra ali v zaetku decembra, ko je temperatura ne25
koliko nad lediem. V sezoni 2009 sem oksalno kislino uporabil v sedmih druinah od skupaj 46, zimskih ali poznejih izgub pa ni bilo. Lani je bil odpad nekoliko veji, varoj pa od 40 druin nisem zatiral samo v petih. Kaj sem se nauil v vseh teh letih? Predvsem to, da obsega napadenosti posameznih druin z varojami skoraj ne moremo predvideti. Pri druinah, ki so rojile, in v tistih, v katerih je bilo zaleganje za doloeno obdobje prekinjeno na drug nain, je odpad nekoliko manji, v druini, kateri sem dodal kak sat zalege, pa je tevilo varoj opazno veje. Dogaja se, da je v druini, v kateri je bilo tevilo varoj eno leto podpovpreno, naslednje leto kljub enakemu zatiranju, to dale nadpovpreno. So pa tudi nerazloljivi primeri, kakrnega ga bom opisal. Leta 2009 sem imel 8. junija roj z matico pevko, taka druina pa praviloma gradi malo trotovine. Nisem videl, iz katere druine je izel roj, niti ga nisem tretiral proti varojam. Druina se je razvila v treh nizkih nakladah. e po prvem tretiranju z mravljinjo kislino, 20. julija, sem osupnil, saj se je na testni vloek kar vsulo varoj, po enem tednu sem jih natel 2100! Tretiral sem e tirikrat in konna vsota odpadlih varoj je bila okoli 13 000! Po dodani oksalni kislini (22. 11.) jih je odpadlo 345. Brez dvoma je bila reinvazija. Vendar na domaem ebelnjaku ni bilo opaziti nobenega ropa, nobena druina ni propadla, vse po vrsti pa so imele dale niji odpad varoj. Druina je lepo prezimila, v letu 2010 dala okoli 25 kg medu in bila ena redkih, ki niso le na roj (torej zaleganje ni bilo prekinjeno). Po treh tretiranjih z mravljinjo kislino v letu 2010 je odpadlo 690 varoj, po oksalni (20.11.2010) pa e 37. Druina je 20.11. zasedala 8 ulic. Popotnica za letonje leto je torej obetavna.
26
Zakljuki:
Vasih govorimo, kaken odstotek druin na ebelnjaku mora nujno imeti testne vloke. Izkunje kaejo, da ga morajo imeti prav vse, e noemo neljubih preseneenj. Odstranjevanje trotovine iz gradilnika je nujen apitehnini ukrep. Z zatiranjem varoj je treba zaeti pravoasno, v drugi polovici julija, e bolje pa kaken teden preje. Takrat se napadenost najbolj stopnjuje, vsak teden zamude povzroa vse veje teave, lahko tudi usodne. Odloilnega pomena je ugotavljanje naravnega odpada v zaetku novembra, katerega rezultat pokae tudi, ali je potrebno zimsko tretiranje z oksalno kislino. Zahvala ebelarskemu prijatelju Milanu Megliu se zahvaljujem za pripombe ob pregledu rokopisa, kot tudi za dolgoletno prijetno in plodno sodelovanje pri iskanju prave poti pri zatiranju varoj, poti, prijazne tako ebelam, kot ebelarju in potroniku. V D Kranjska Gora smo jo nali!
Literatura: Liebeig, G., 2002: Einfach imkern. Leitfaden zum Bienen halten. Druga izdaja, Aichtal. Martin, J. S., (edit.), 2007: Apicultural Research on Varroa. Original research on bees in the 21st Century. International Bee Research Association, 16 North Road, Cardiff, U.K. Megli, M., V. Augutin, 2007: Varoja, ebela, ebelar. Lukovica: ebelarska zveza Slovenije. Pohl, F., 2008: Varroose, erkennen und erfolgreich bekmpfen. Franckh-Kosmos Verlags-GmbH & Co. KG, Stuttgart. Rihar, J., 1999: Varoza ebel. Ljubljana: Pansan d.o.o.
Tehnologija ebelarjenja v poklicnem ebelarstvu

Silvo Posl
Zaetek in razvoj ebelarstva Silvo Posl

S ebelami sem se sreeval e kot majhen deek, saj so pri naih sosedih, tam pod Donako goro, kjer sem se leta 1955 rodil, imeli pri hii tudi ebele. Sosedi so bili dobri ljudje v pravem pomenu besede. Imeli pa so tudi otroke enake starosti, kot sem bil sam, zato smo se velikokrat skupaj igrali. Ob koncu igre smo bili vedno nagrajeni z velikim kosom kruha, namazanega z dobrim in sladkim medom. Ta sladkoba me je sasoma tako prevzela, da sem vekrat pogledal v njihov ebelnjak ter pri tem zautil izjemno vabljive vonjave, ki so prihajale iz njega. Sosedova kmetija je bila sicer v lasti dveh gospodarjev in eden izmed njiju se je odloil, da skupaj z druino zapusti ta kraj in se preseli v tujino. Za nas otroke je bil to hud udarec, zato mi je gospodarjeva ena v spomin nanjo in na vse lepe trenutke, preivete z njimi, podarila panj ebelic. To je bil moj prvi panj ebel. Takrat sem bil star dvanajst let. Kaj hitro sem spoznal, da ebelarjenje le ni tako preprosto, kot je preprosto lizanje sladkega medu, temve je obutno bolj zahtevno opravilo. Zelo hitro sem se zael druiti s pravimi ebelarji tamkajnjega drutva, hkrati pa sem dokupil e nekaj ebeljih druin. Tako se je zaela moja ebelarska pot, na kateri sem zael spoznavati skrivnosti ivljenja ebel. Ko sem se pozne-
je poroil in se odselil od doma, so z menoj odle tudi ebele.
Nastanek ebelarstva VITA MED, Silvo Posl, s. p.

Razvoj mojega majhnega ebelarstva je doivljal razline vzpone in padce, kljub temu pa se je tevilo ebeljih druin zelo hitro poveevalo. Ker sem bil zaposlen v elezarni tore, je bilo treba razmisliti, kako naprej, saj je bilo dela pri ebelicah e zelo veliko. Tako sem leta 1991 zapustil podjetje in se samozaposlil, najprej v tedanji nekakni popoldanski obrti. Takrat pa se je zaelo zares. V naslednjih letih sem intenzivno poveeval tevilo svojih ebeljih druin ter si priskrbel nove lokacije za postavitev ebelnjakov in drugih prostorov, potrebnih pri tej dejavnosti. Registriral sem svoj prvi izdelek, ki ga trimo pod imenom APISNARAVA. Leta 1994, ko so se pojavili prvi s. p.-ji, pa sem nae majhno podjetje registriral kot ebelarstvo VITA MED, Silvo Posl, s. p. Dandanes se s ebelarstvom ukvarja tako reko vsa druina: oba sinova, ena in seveda jaz sam. Imamo priblino 350 ebeljih druin, ki so nameene na treh prevoznih zabojnikih, v katerih pridelujemo najpomembneje slovenske sortne medove, in v dveh ebelnjakih, v katerih pridobivamo cvetni prah in matini mleek. Pridelujemo pa tudi propolis in vosek. Za svoje potrebe vzredimo veino matic, ne27
kaj pa jih tudi dokupimo zaradi osveitve plemenskega materiala. Vse te pridelke uporabimo kot podlago za predelavo v odline izdelke in darilne pakete, ki ob razlinih prilonostih najdejo svojega kupca. V novejem asu smo se zaeli ukvarjati tudi s ebelarskim turizmom. Tako v naem manjem muzeju ebelarjem iz Slovenije in tudi iz tujine prikaemo dobro ebelarsko prakso, obiskovalcem, ki niso ebelarji, pa pokaemo, kako pridobimo posamezen pridelek. Nae pridelke in izdelke prodajamo tako neposredno na naem domu kot tudi na trgovskih policah razlinih trgovin in posrednikom v velikih trgovskih verigah. Precej sredstev namenimo tudi za promocijo in reklamo, zato se redno udeleujemo nekaterih sejmov v Sloveniji.
Po prijetnem druenju e skupinska fotografija
ebelarjenje v poklicnem ebelarstvu

V teh dneh, ko pripravljam gradivo za letonji ebelarski posvet v Celju, je zunaj e kar nekaj asa zelo mrzlo. To nam zbuja upanje, da bodo nae ebelice im bolje prezimile, saj so imele jeseni dovolj asa za kakovostno pripravo na zimsko mirovanje. Temperature so se ustalile pri okoli ni sto28
pinj Celzija, to pa ebelam zagotavlja, da se okrog njih ne dogaja ni takega, kar bi povzroalo tresljaje in jih s tem po nepotrebnem vznemirjalo. Kaj torej profesionalni ebelarji poleg tega, da vodimo knjigovodstvo delamo drugae, kot to ponejo preostali ebelarji? e se vsi drimo smernic dobre ebelarske prakse, po mojem vsaj glede biolokega razvoja ni velike razlike, saj je razvojna doba katerega koli osebka pri vseh enaka. Pri vseh ebelarjih potrebujejo ebele priblino enako hrano in tudi vodo. Pao jim omogoajo tudi manji ebelarji Sam menim, da so poglavitne razlike v porabi asa, nainu dela in zdruevanju posameznih delovnih opravil, pa tudi v razmiljanju, da je ebelja druina osnovno sredstvo za preivetje. Zato so postopki in pregledi v majhnem ebelarstvu precej dolgotrajneji kot v naem poklicnem ebelarstvu VITA MED in drugih poklicnih ebelarstvih. Za primerjavo: e povpreni ebelar porabi za drugi spomladanski pregled priblino 45 minut za vsako ebeljo druino, ga porabim sam najve minuto! Pri tem pregledu pa ugotovim: koliino zaloge hrane, lokacijo jedra gnezda, obseg in kakovost zalege ter istilni nagon, hkrati pa e natrgam pokrovke na satju neposredno ob gnezdu in ga pomaknem proti sredini, e lei ob steni panja. Tudi odnos do ebel lahko v ljubiteljskih ebelarstvih oznaimo z eh, bo e kako, nasprotno pa je v vejih poklicnih ebelarstvih, v katerih delajo pod geslom Nae ebele morajo za vsako ceno preiveti, bolj strateko naravnan. Velika ebelarstva se vse bolj usmerjajo v samoprodajo svojih pridelkov, kar je sicer tudi strategija ZS, zato je e kako pomembno, kaken med bodo pridelovala. Sicer pa je razlik med velikimi in malimi e ve.
JANUAR po veini zelo mrzel mesec

eprav je januar po veini zelo mrzel mesec, v katerem velja, da pustimo ebele pri miru, jih sam vendarle obiem. elim se namre prepriati, kako ebele prezimujejo. To je mogoe ugotoviti s pozornim prislukovanjem pred reli ali na zadnji strani okenca v panju. Poskrbeti je treba tudi za morebitna zamaena rela, seveda pa hkrati na ta nain ohranim s ebelami neki pristen stik. Januar je tudi as za izdelavo zakljunih raunov oziroma za ugotavljanje uspenosti naega poslovanja. Ob koncu leta smo izvedli popis osnovnih sredstev, zalog materiala in blaga, zalog gotovih izdelkov, vse to pa je treba zdaj ovrednotiti. Ti podatki bodo nujni pri sestavi davne napovedi, ko bo as za to. S kuhanjem voin se pozimi ne ukvarjam, saj staro satje izloam takoj ob toenju in ga prekuham skupaj s satniki. Ob tem opravilu tudi izloim stare in neuporabne satnike. Z njimi ustvarim tisto toploto, ki je potrebna za kuho voin! S tem doseem najmanj dvoje. Prvi: staro, verjetno problematino satje se ne vraa v pridelovalni proces, in drugi: pri poletnem kuhanju je potrebne manj toplote kot pri zimskem, poleg tega pa ebele niso problem, ker poleti ne stikajo. Imam pa v tem obdobju ve dela z luenjem satnikov za vnovino uporabo. Po obdelavi z 2- do 5-odstotno raztopino natrijevega hidroksida satnike najprej obteim, da se ne zvijajo, ko pa se ohladijo, jih zloim v veje skladovnice. Tako mi pred vstavljanjem satnic ostane samo e napenjanje ice. Tega dela se lotim proti koncu meseca. Kakne morajo biti razmere za vstavljanje satnic vemo, zato tega ne bom navajal. Proti koncu meseca
se po navadi e pojavi prva zalega, zato v tem asu panje odenem in tako prepreim odveno uhajanje toplote. Januar pa je tudi tisti mesec, ko v ebelarstvu VITA MED pripravimo natanno strategijo, kaj in kako bomo v novi sezoni delali v naem ebelarstvu. Ali bomo morda irili nae ebelarstvo? esa bomo glede na morebitne okoliine in razmere pridelali ve, esa manj, kateri med se bolje prodaja, kateri slabe, na katere pae bomo prepeljali nae ebele itn. Ta mesec je tudi as za morebitno obnovo prevoznih sredstev, za njihovo barvanje ali kaj podobnega. Kljub vsemu pa ves as poteka tudi intenzivna prodaja naih pridelkov in izdelkov.
FEBRUAR mesec prebujanja ebel

Februar je lahko glede vremena zelo mrzel mesec, lahko pa se pojavi tudi nekaj dni lepega in stabilnega vremena, zato se takrat vsekakor odpravim k ebelam. Po navadi naletim na veselo sliko, saj se ebele veselo odpravljajo na svoj prvi istilni izlet v naravo. To je tudi primeren trenutek, da si na hitro ustvarim prvo sliko stanja na stojiu. e ebele lepo letijo in se vraajo na brade panja, je vse v redu, pri tem pa ni nujno, da morajo leteti iz vseh panjev. Morda v katerem ni bilo take potrebe. Slabe pa je, e ebele pogosto padajo na tla, se le s teavo oistijo, ne letijo, na bradi pa so opazne sledi voin ali voska, nanesenega okoli odprtine panja itd. V tem primeru se navadno lotim ugotavljanja dejanskega stanja, in e je potrebno, ukrepam v skladu z dobro ebelarsko prakso. e se lepo vreme e nadaljuje oz. e je vremenska napoved ugodna, se lotim prvega hitrega pregleda ebel. Pri tem ugotavljam le zalogo hrane! Uporabim tudi epno svetilko, e je to potrebno. Ne zgodi se
29
prav poredko, da je ebelja druina stisnjena ob skrajno levo ali desno stran panja. To se zgodi, e je zima dolga in e dolgo asa ni izletnega ali bolj toplega vremena, tako da med hrano in druino v panju nastane za sat ali dva praznega satja. e v naslednjih dneh nastopi zelo hud mraz, lahko takna druina kljub dovoljni koliini hrane propade, eprav sem imel monost to prepreiti, zato se mi zdi tak ukrep potreben in upravien. Pregled traja le nekaj sekund. Pri panjih, v katerih ugotovim morebitno pomanjkanje hrane, to brez vejih problemov dodam v obliki sata. e pa opazim kake druge znane pomanjkljivosti in e ob tem izkljuim kakrne koli morebitne bolezenske znake, slabie zdruim z monimi druinami ter jih hkrati dodatno opaim z nekaj dodatnimi sloji suhega asopisnega papirja.
MAREC mesec intenzivnega pospeevanja zaleganja matic

Ko se v zaetku tega meseca pojavi dalje obdobje lepega vremena, se v naem ebelarstvu lotimo prvega resnejega pregleda vseh preivelih ebeljih druin. To je opravilo, ki zahteva nekaj ve asa in ronih spretnosti. Pri tem ugotavljam: navzonost matice, kakovost njenega zaleganja, zalogo hrane, istilni nagon in as umirjanja druine pri posegu v panj. Te podatke v skrajani obliki skrbno zapisujem, saj mi mesec dni pozneje zelo pomagajo pri odbiri materiala za vzrejo matic. Zdravstveno stanje in tudi nekaj omenjenih opaanj e lahko ugotavljam zunaj panja. Soasno jedro druine pomikam proti sredini ter pri tem na nekaj mestih sata, ki je v neposredni bliini zalege, natrgam medne pokrovke. To je odlina paa za ebele, ki ni odvisna od dogajanja v naravi, in s tem tudi velika
30
spodbuda za matico pri njenem zaleganju. Pri teh pregledih pa naletim na razlino mone ebelje druine, zato pri tistih, ki so ibkeje, postopam e posebej pozorno. V praksi velja, da take druine pridruujemo monejim, pri nas pa to po navadi velja za tiste druine, pri katerih ugotovim slabo kakovost matice. Take druine se prav gotovo ne bodo dobro razvijale. Nasprotno pa druine, ki imajo lepo strnjeno in zdravo zalego, a jim primanjkuje ebel, zoim na toliko, kot zasedajo satja in jih naprej obravnavam kot rezervne druine. Te bodo pozneje dobile pomo od drugod, s tem pa bodo imele vse monosti, da se bodo razvile v mone druine, ki bodo ob glavni pai nabrale nekaj medu tudi za ebelarja. Enako velja za vse preostale rezervne druine. Pozneje pridejo e kako prav, bodisi pri kakni pozneji nesreni brezmatinosti ali kot pomo slabim druinam itd. Marca zacvetijo prve spomladanske cvetlice, to pa v panju povzroi pravo evforijo! Matice obutno poveujejo obseg zalege, zaloge hrane pa se hitro praznijo, zato proti koncu meseca poskrbim za reden dotok hrane v panj! e tega nismo storili prej, zdaj tudi oistimo, razkuimo in na novo uredimo napajalnike za vodo!
ebele na pai na oljni repici
APRIL as spomladanskih razvojnih pa in irjenja ebeljega gnezda

Vse bolj se blia as, od katerega bo odvisna veina naega dohodka v ebelarstvu. Ali bomo prepoznali pravi trenutek, v katerem je treba ebelji druini poveati prostor in kam ga je treba poveati? Ali storimo vse, da bodo ebele imele najbolje monosti za optimalen razvoj? Kako bomo poskrbeli za poveanje tevila ebeljih druin v tem letu? To so vpraanja, na katera bomo morali odgovore poiskati v zelo kratkem asu! Vsako veje ebelarstvo ima v svojem stratekem nartu razvoja tudi vzrejo matic za svoje lastne potrebe. Za prodajo vemo, kako morajo biti vzrejevalci registrirani! Tako je tudi v naem ebelarstvu. e proti koncu aprila se pripravim na vzrejo za svoje lastne potrebe. Za ta namen izberem najboljo druino, iz katere bom jemal vzrejno gradivo za cepljenje matinikov bodoih matic. Za ta namen pripravim starter, ki ga pozneje lahko uporabim tudi kot rednik. To je lahko tudi obiajna ebelja druina, ki smo ji odvzeli matico ali pa tudi ne, vendar mora imeti dovolj mladih ebel. Lahko pa novo druino sestavimo brez matice. V obeh primerih druinici tri dni pred prvim cepljenjem krmim s priblino pol litra sladkorne raztopine. Tako bodo ebele pripravljene na sprejetje dodanih liink. Naprej postopam tako, kot je predvideno za selekcijo, vzrejo in plemenitev matic. V tem obdobju se po navadi pojavi tudi e pomanjkanje prostora v plodiu za irjenje zalege. Ukrep, ki je potreben, je za ebele vasih zelo bole, vendar je v naem panjskem sistemu neizogiben, zato se v zvezi s tem vedno odloam previdno. April pa je tudi zelo muhast mesec, v
katerem se dotok svee hrane v panj lahko tudi ustavi. V tem primeru ebelam pomagamo v obliki sladkorne raztopine, in to v tolikni koliini, da jo porabijo ez no. Ta mesec se donos v panj lahko tudi izdatno povea, tako da zanejo pri mladih ebelicah delovati leze lojnice, to pa s pridom izkoristim tudi sam. Z vstavljanjem satnic v dograditev doseem ve ciljev: pomlajujem satje, zaposlim mlade ebele, zaviram nastajanje rojilnega razpoloenja in na sploh poveujem delovno vnemo. V drugi polovici aprila po navadi zacveti oljna repica in tedaj ebele prvi v sezoni odpeljem na pao. To je predvsem spodbujevalna paa, zato vse druine nadoknadijo morebiten zaostanek v razvoju. Vasih pa naberejo tudi kaj za ebelarja. V naem ebelarstvu stremimo k temu, da so vse druine priblino enako razvite. To se kot izrazito dobro pokae pri dokaj enakih posegih v panje, zato sam ebele precej izenaujem! Ne strinjam se v celoti s tistimi teoretiki, ki pravijo, da zelo mone druine naberejo toliko ve medu. Tej trditvi bi dodal le to, da je pri takih druinah veliko veje tudi tveganje, e seveda ne uporabijo precej radikalnejih ukrepov!
MAJ mesec irjenja ebelarstva

Dvanajsti dan po cepljenju liink za vzrejo matic te matinike poberem iz rednika in jih uporabim za narejanje novih druinic ali za menjavo starejih matic v gospodarskih druinah. V nekaj matinikih pa poakam, da se matice izleejo. Te naselim v plemenilke, kajti v te enote je treba najprej dati izleene matice, pozneje pa se izmenjujeta oplojena matica in zrel matinik. Paa na repici se proti sredini maja konuje, zato ta med iztoim. Toenje je
31
lahko vasih izdatno, vasih slabe, vendar med vedno loim! To se mi pozneje zelo obrestuje pri kakovosti druge sorte. Toim vedno doma, saj imamo v toilnici ebelarstva VITA MED nameen avtomatski stroj za odkrivanje satja. To je prostor, namenjen izkljuno toenju in ienju medu. Sam postopek odvzemanja medenega satja izvajamo z rezervnim satjem. Polno satje zlagamo na posebne vozike in ga prepeljemo v toilnico. V medini prostor zdaj vstavimo tudi po dve satnici, ki jih ebele med prevozom na akacijevo pao nemoteno dograjujejo. ebele, ki so nameene v stacionarnih ebelnjakih in ki jih torej ne prevaamo, v zaetku maja v mediu po veini zapolnijo ulice. Ker so bili sati v mediu samo nastavljeni, je zdaj pravi as za korenit poseg vanje. Iz plodia panja odvzamem po tiri sate s pokrito zalego, ki je tik pred izleganjem, in jo premestim v sredino media. Levo in desno dodam izdelan sat, na predzadnje mesto levo in desno pa dve satnici. Kadar priakujem izdatno pao, to storim takoj, v nasprotnem pa satnic ne vstavim v medie. Odkrito zalego v plodiu postavim v sredino. Med sata z zalego lahko dodam tudi prazen izdelan sat, ob zalego na predzadnje mesto levo in desno pa vstavim satnici. Ob morebitnem dolgotrajnejem slabem vremenu bolj proti jedru gnezda premestim tudi zadnji stranski sat, ki je po navadi poln medu. Matica, ki je seveda v plodiu, bo ob dobri pai hitro poveala obseg zaleganja in pri tem nastavljen med umaknila drugam. e bo paa slaba, pa bodo ebele ta med porabile zase, meni pa bo prihranjeno krmljenje. Soasno, ko zaleene sate premestim v medie, med te sate vstavim tudi vzrejni satnik z letvicami matinih lonkov za pridelavo matinega mleka. ebele bodo
32
nastavljene lonke oistile in odiavile. Za pridelavo matinega mleka je treba imeti ebeljo druino, ki je vedno v dobri razvojni kondiciji, torej mora imeti dobro in mlado matico in veliko, predvsem mladih ebel, ki so sposobne izdelati velike koliine matinega mleka za krmljenje matice, veliko cepljenih liink v lonkih in pozneje veliko ebeljih liink. Se pravi, da s ebeljo druino nekako hodimo po robu njenega razvoja. S tem, ko silimo ebele k vzreji vejega tevila novih matic, po eni strani pospeujemo nastajanje rojilnega razpoloenja, po drugi pa z nenehnim nadzorom skrbimo, da druina ne sede na roj! Po estih do osmih dneh pogledam plemenilke, ki sem jih oblikoval z ivo matico. Po navadi je matica oplojena in je e zaela zalegati. Te matice poberem in v plemenilke vstavim matinike, ki so s posebnimi varovali zavarovani proti grizenju. e je v plemenilku premalo ebel, jih zdaj dodam, pogledam tudi, kako je s koliino trde hrane. Matinike, ki jih potrebujem za plemenilke, pridobivam soasno s pridelavo mleka. Pri tem pa posebno pozornost namenjam izbiri genskega materiala za tiste matinike, ki jih bom uporabil za matice! Vsaka nova menjava matic poteka na dvanajst do tirinajst dni. Seveda se tudi v naem ebelarstvu zgodi, da katera druina izroji prej, preden se kona glavna paa. Takih primerov sicer ni veliko, pa vendarle so. as, ki ga porabim za pospravljanje roja, mora biti pri nas zelo kratek, kajti kadar koli pridem na stojie, nikoli ne pridem brez naloge ali cilja. Z rojem se zato ukvarjam zelo malo asa. Proti koncu aprila, zlasti pa maja, je tudi primeren as za smukanje cvetnega prahu. Tega v naem ebelarstvu zelo veliko porabimo za nadaljnjo predelavo, zato moram za pridelavo izrabiti vsak trenutek,
vendar le toliko, da ne kodujem ebelji druini. Smukalnike namestim na vse panje hkrati, eprav ga v katerem iz katerega koli razloga ne smukam. Cvetni prah pobiram vsak veer, ne glede na koliino, saj se ez no lahko zaradi vlage, ki izhlapeva iz panja, zdrui v kepo. Suim ga v posebej za ta namen izdelani suilnici, in ko je suh, ga zamrznem, nato pa uskladiim.
Tudi taken roj je dobrodoel, zlasti e se zgodi po pai.
JUNIJ mesec, v katerem se cedi med in delajo narejenci

e so nam bile vremenske razmere vseskozi naklonjene, so panji zdaj polni akacijevega medu, ki ga iztoim. O pripravi narejencev je bilo e veliko napisanega, zato veino tega poznamo. Sam pri vsem tem upotevam dve poglavitni naeli, in sicer: kdaj bom delal narejence in za kaj jih bom potreboval. e jih bom delal neposredno pred glavno pao, potem je jasno, da moram ohraniti pane ebele, zato pustim, da te odletijo v svoje panje in jih ele takrat namestim na stalno mesto. Koliko satov s polegajoo se zalego in mladimi ebelami bom uporabil, je odvisno od asa narejanja! Za te narejence lahko uporabim tudi rojeve matinike, ki so najoptimalneje vzrejeni, imajo
le to napako, da nosijo s seboj dedni zapis o nagnjenju k poveanemu rojenju! Bolja monost je, da po nekaj dneh dodam umetno vzrejen matinik ali oplojeno matico, ki nima takega zapisa. e narejence delam ob koncu pae, pa sate z zalego skupaj s ebelami vstavim v petsatar in ga takoj odpeljem na novo lokacijo, ki ne sme biti v dosegu leta ebel iz domaega ebelnjaka. Tudi pri teh narejencih ez nekaj dni potrgam vse zasilne matinike in vstavim bodisi zrel matinik bodisi spraeno matico. Pogoj pa seveda je, da nisem po nesrei e prej vstavil kakega sata s pokritim matinikom, tako da bi bila pri pregledu matica e izleena ali bi druina lahko celo izrojila, zato je pri pripravi potrebne veliko pozornosti. Poglavitni namen izdelave narejencev po pai je odvzem panih ebel, ki vsaj nekaj asa ne bodo imele kaj poeti, zato bodo pomislile na svojo iritev zunaj panja. Opisani naini ebelarjenja veljajo samo pri ebelah, ki jih prevaam. V druinah, v katerih pridelujem matini mleek, pa so postopki precej drugani. Nekako sredi junija zacveti pravi kostanj, ki je za ebele zadnja bolja beljakovinska in medonosna paa. Zadnjih nekaj let se prav v tem obdobju pojavi tudi slabo vreme z zelo nizkimi temperaturami za ta as. Ker so ebele pred to pao brez pravega dela, marsikje potegnejo matinike! Zato zdaj vse ebelje druine temeljito pregledam. Pri tem sem zelo pozoren na oceno matice, njeno starosti in morebitno zamenjavo, na stanje satja v plodiu, morebitne nezgrajene sate itd. Ne tako redko se zgodi, da je katera izmed druin v tem asu brezmatina. Pomagam ji z enim izmed narejencev, ki sem jih oblikoval kot prve v sezoni, in ga vstavim neposredno v plodie. Za menjavo
33
starejih matic pa obstaja ve nainov. Sam po navadi uprabljam dva. V prvem gre za dodajalno okroglo PVC-matinico, ki jo namestim na sat s polegajoo se zalego, s katerega prej ometem vse ebele, in matico spustim na sat. To naredim v dopoldanskem asu, ko so pane ebele po veini zunaj. Matica zane po navadi takoj zalegati. Mlade panjske ebele, ki so polne mleka, zanejo poasi prehajati skozi ree na dodajalni matinici in jo hraniti. Tako se zelo hitro vzpostavi neposreden stik z novo gospodarico, ki zane oddajati svoje feromone, mlade ebele pa jih irijo po panju. Pri drugem je stvar e veliko preprosteja, seveda pa mora biti paa izdatna. Ko stisnem staro matico, nastane med prsti gmota, polna matinih vonjav feromonov! S temi vonjavami preprosto namaem novo matico in jo spustim na sat s polegajoo se zalego. Ker panih ebel v panju skoraj ni, tiste, ki prihajajo, pa gredo po najbliji poti v medie, da odloijo svoj tovor, se ne sreujejo z novo matico in je ne napadajo. Tako lahko zane matica neovirano zalegati in odlagati svoje diavne snovi, te pa se prek najmlajih ebel ez dan razirijo po panju. Metoda je precej zanesljiva. Pripomnim lahko, da pri menjavi matic ne uporabljam vedno samo ene metode, ampak kombiniram ve metod.
JULIJ/AVGUST meseca streznitve in priprava ebel na zimo

Julija se pri nas kona kostanjeva paa. Panje pripeljemo na zimsko stojie in iztoimo med, ebele pa pripravimo na morebitno hojevo pao. Ob vraanju satja v medie pustim za sat praznega prostora. Namen takega prostora je namre koncentracija ebel na razpololjivem satju. Nekoliko manj ivalne druine pa primerno okrepim s sati zalege in ebelami. Vasih uporabim tudi kar celotno rezervno druino. Med iztoim tudi iz tistih panjev, v katerih pridelujem matini mleek. e mleka ne pridobivam, imam v teh panjih velikansko tevilo panih ebel, ki jih je mogoe uporabiti pri druinah, namenjenih na hojevo pao. Te ebele uporabim takole: e ob toenju pripravim narejenca s suhimi ebelami, mu v zaprti matinici dodam opraeno matico, zveer pa ga premestim na satje z nekaj hrane ter ga za tri dni postavim na hladno in po malem krmim. Po treh dneh na matinici odstranim epek. ebele matico poasi osvobodijo prek sladkornega testa in se sprijaznijo z nastalim poloajem. Matica zane zalegati. Tako druino je mogoe uporabiti kot dodatno pomo pri morebitni dobri pai na hoji ali kot rezervo za prihodnje leto. Vse ebele v njej so namre pane. Pri ebelah, pri katerih pridelujemo matini mleek, to delam e priblino do 10. avgusta. Po zadnjem toenju jim vrnem samo polovico satja in jih takoj izdatno krmim za zimsko zalogo. Pri tem uporabljam 5-litrske ploate plastenke. V zvezi s tem je zelo zanimivo, da lahko samo te krmim sredi dneva, kljub temu pa se ne bo pojavilo ropanje! Ko so ebele do polovice nakrmljene, se lahko odpravim na zasluen dopust.
Veselje je pobirati in prevaati tako polno satje.

34
e so bile ebele dovolj zgodaj prepeljane na hojevo pao in e je hoja izdatno medila, so media lahko hitro polna. Vrnem jim lahko tudi manjkajoi sat, saj ebele na takih paah vekrat obiem. Ob obiskih jim po navadi dostavim vodo, ki jo na takih paah zelo potrebujejo. Donose tako in tako spremljam prek elektronske tehtnice. Proti koncu avgusta se kona tudi ta paa in ebele prepeljem domov. Ko iztoim med, ebele takoj izdatno, celo do polovice potrebne koliine nakrmim za zimsko zalogo. Sprememba virov in vrste pae, torej s suhega na vlano poznopoletno obmoje, obnovi in pospei zaleganje matic, to pa ugodno vpliva na ivalnost ebel. Ko se torej konajo pae in iztoim med, ne glede na nain ebelarjenja ebele oistim varoj z enim izmed sredstev, ki ga za zatiranje tega zajedavca predpie oz. odobri NVI.
ebele ebelarstva VITA MED na hojevi pai
SEPTEMBER ureditev ebeljega gnezda pred zimo

Moja poglavitna naloga v ebelarskem letu je torej nenehno spremljanje razvoja ebelje druine, kajti le od tega je odvisna gospodarska korist in ne nazadnje ekonomski uspeh. Kljub temu pa se vekrat zgodi, da se v kateri izmed druin pojavi
nereljiva zagata. To je lahko posledica kakovosti oplojene nove matice, asa, ki ga med prejnjimi opravili ni bilo na pretek, ali kakne druge vrste pomanjkljivosti. Ta mesec e zadnji pregledam vse ebelje druine. Izloim vse neustrezno satje, po potrebi zamenjam vse matice, ki prihodnje leto ne bodo ve zanesljive. Hrano, potrebno za prezimitev, razporedim na pravo mesto, e tega morebiti niso naredile e ebele same, in ebeljo druino namestim v sredino plodia. e hrane ni dovolj, jo zdaj e dodam. Odvzamem tudi skrajni levi ali desni plodini sat in s tem za prihodnjo pomlad zagotovim prvo listanje po panju. V druinah, v katerih sem prideloval matini mleek, je stanje po veini urejeno, saj so ebele dobesedno pod celoletnim nadzorom. Po zadnjem toenju so bile izdatno krmljene, saj le na ta nain lahko podaljam as pridelave mleka. Tudi sati z zalogo hrane so bili ob menjavi zalege pravilno nameeni, zato pri teh druinah v tem mesecu ni potreben skoraj noben ukrep. Na plemeniu pa mi je ostalo e nekaj polnih plemenilkov z oplojenimi maticami tipa Debevec. Ob zadnjem odvzemanju matic v vsakem takem panjiku pustim po eno matico, odvzamem pa pregrade in jih tako zdruim. Po izleenju ebel prazne satie zamenjam za normalne medene sate A-mere in jih zazimim. ebele vedno prezimujem v plodiu, eprav je poraba hrane nekoliko veja, a je as, ki ga porabim ob irjenju gnezda spomladi obutno kraji.
OKTOBER ureditev ebelnjaka in okolice

Ta mesecu so pri nas po veini konana vsa dela, povezana s ebeljimi druinami. Tako opravljam samo e zadnjo priprave
35
na uspeno prezimitev, predvsem pa za im lajo in im bolj uspeno izzimitev ebel. Zelo pomembno je, kako bom spomladi izvajal prvi pregled, zato vse potrebno pripravim e ta mesec. Iz media poberem krmilne posode, jih oistim in shranim v skladie. Oistim vse morebitne prizidke in z ognjem razkuim inato matino reetko. Delo opravljam tako, da imam e vnaprej pripravljenih nekaj istih matinih reetk, zato se ebele skoraj ne vznemirjajo, saj jih le zamenjam. V ebelnjakih, v katerih ebele prezimujem samo v plodiu, zdaj iz media poberem satje. rela panjev priprem na polovico ali po potrebi. Pri panjih v ebelnjakih jih priprem bolj, da prepreim vdor glodavcev, pri panjih v zabojnikih pa vdor teh kodljivcev ni mogo, zato jih priprem nekoliko manj. V ebelnjakih nastavim vabe za mii in druge glodavce, ki bi si v njih utegnili najti zavetie ez zimo. Po ebelnjakih ali zabojnikih pospravim in odstranim vse, kar bi lahko povzroalo ropot
Delo v polnilnici ali druge tresljaje. ebele zdaj potrebujejo samo e mir!
NOVEMBER zaetek mirovanja ebel

eprav je november lahko e zelo mrzel mesec, ebele vendarle e obiem enkrat na mesec. Pri tem obisku je moja pozornost usmerjena v proelja panjev, saj je panj, iz katerega bi v tem asu izletavale ebele, iz drugih pa ne, ker mirujejo, lahko sumljiv, zato mu je treba nameniti vejo pozornost. Po navadi je to ropani panj, ki ga je treba nemudoma zapreti, da se tiho ropanje ne nadaljuje v naslednjega. O tem, kako ravnati naprej, je bilo e veliko napisanega v Slovenskem ebelarju, zato tega ne bi ponavljal. Ropanje se po navadi dogaja takrat, kadar se podnebje nikakor ne more ohladiti. Ker ebele v tem asu nimajo kaj poeti, silijo v naravo in pri tem pogledajo tudi v sosednje panje! e naletijo na druino, ki ima zelo slab istilni nagon, s katerim je povezan tudi obrambni sistem
36
varovanja druine, se poasi zane tihi rop. Panj je lahko moan, ima matico, vendar mu odpove obramba. Takih primerov sicer ni veliko, se pa dogajajo. Po tihem ropu v panjih ostajajo le ebele z matico, ki so brez hrane, ne znamo pa si razloiti zakaj.
unih. To so podatki, brez katerih ni mogoe izdelati bilance stanja in uspeha, zato jih je nujno pridobiti, sicer ni mogoe predloiti davne napovedi. December pa je tudi mesec, v katerem se zaenjajo obni zbori domaega in sosednjih drutev. Sam se jih redno udeleujem, e je le mogoe vseh, e posebej tam, kjer imam ebelnjake.
Zima je as za popravila in obnove.
DECEMBER mesec obraunov in priprava davne napovedi

Kljub temu da nae ebele ta mesec mirno poivajo, pa se v ebelarstvu VITA MED ele zaenja prava sezona prodaje. eprav svoje medene pridelke trimo vse leto, se prodaja decembra povea. Zato imam v tem asu veliko dela v polnilnici, v kateri pakiramo med in pripravljamo druge izdelke za prodajo. To je tudi as, ko se porajajo ideje o novi embalai in novih nainih pakiranja, ki jih bom uporabil prihodnje leto. Izteka pa se tudi zadnji mesec koledarskega in davno obraunskega leta, zato je treba pripraviti vse podatke, potrebne za izdelavo poslovne uspenosti naega podjetja. Zato ob koncu leta naredim inventuro, med katero popiem vsa osnovna sredstva, zaloge materiala in blaga ter gotovih izdelkov in zaloge embalae. Ta je ovrednotena po nakupni ceni, surovine in gotovi izdelki pa ne smejo biti ovrednoteni manj, kot je njihova prodajna cena na ra-
Prodaja in promocija ebelarstva
SKLEP
Ko sem se odloal za izziv, da napiem nekoliko dalji lanek o letnem ebelarjenju poklicnih ebelarjev, sem bil v dilemi, kako naj to napiem, da bo razumel tudi ljubiteljski, predvsem pa mlad ebelar. Ugotovil sem, da je to zaradi pomanjkanja prostora nemogoe, kajti poglobljene razlage zahtevajo veliko ve prostora. Soasno pa sem ugotovil, da v Slovenskem ebelarju izhajajo mesena navodila, ki so uporabna tako za velike in male kot tudi za mlade ebelarje, zato sem svoj prispevek pripravil tako, da ga ebelarji, ki so v prvem razredu, ne bodo povsem razumeli. Upam pa, da ga bodo vsaj tedaj, ko bodo tudi sami poskusili preiveti s ebelami!
37
Vzreja matic za svoje lastne potrebe in izvajanje osnovne odbire

Stanko Kapun1 Matica je dua vsej druini: s svojim bivanjem v panju poivlja in vzpodbuja vse. (A. Jana) atica je mati vseh osebkov v ebelji druini. Je mati vseh ebel in trotov, pa tudi njihov oe. Njena edina naloga je zaleganje jajec, zato ima dale najbolj razvite spolne organe, drugi pa so zakrneli ali jih nima. Matica nima kokov za nabiranje cvetnega prahu, ni sposobna nabirati mediine in graditi satovja. Strupno lezo in elo ima enako kot ebela delavka, vendar ga uporablja le pri zaleganju jajec, kot oroje pa ob morebitnem spopadu z drugo matico. Ne sodeluje pri vzreji liink (Kantar, J. N., 2008). Vzreja matic je zelo zahtevno opravilo. Zahteva namre precej strokovnega znanja s podroja biologije ebel in razvoja ebelje druine ter spretnosti pri prenosu (transplantaciji) zarodkov ebele oziroma ebeljih liink na matini mleek. Kakovost matice je torej ocenjena na podlagi njenih gospodarskih lastnosti, kot so donos medu in cvetnega prahu, strnjenost in
1 Dr. agr. znan., univ. dipl. in. agr., KGZS Zavod MS, tefana Kovaa 40, 9000 Murska Sobota, e-pota: stanko.kapun@gov.si 38
M
1
obseg zalege, odpornost proti boleznim, tipine morfoloke lastnosti ebel, rojivost, istilni nagon in mirnost ebel. Gospodarske lastnosti so posledica podedovanega genetskega materiala, strokovne usposobljenosti vzrejevalca glede starosti liink ob cepitvi na matini mleek in ravnanja z vzrejnim materialom v zgodnjih stadijih razvoja matice.
Obnova matic za svoje lastne potrebe

To je nartovani postopek obnove matic, ki jo ebelar usmerja na podlagi svoje strokovne usposobljenosti in operacijskih postopkov vzreje, ki pomembno vplivajo na kakovost vzrejenih matic. eprav gre za vzrejo matic za svoje lastne potrebe, moramo izvesti vse tiste postopke, ki so potrebni za vzrejo matic za trg. Razlika je le v obsegu vzreje, ta pa je odvisna od velikosti ebelarstva. V vsakem ebelarstvu naj bi na leto zamenjali vsaj 30 odstotkov matic. Poznamo razline naine vzreje matic za svoje lastne potrebe, in sicer: 1. vzreja matic z rojilnim razpoloenjem ebelje druine, 2. vzreja matic s prenosom (transplantacijo) zarodkov oziroma liink na matini mleek, 3. vzreja matic po sistemu Jenter.
Vzreja matic z rojilnim razpoloenjem ebelje druine

Mogoe je ta misel za nekatere bogokletna. Osebno menim, da je to za prakso zelo sprejemljiv nain vzreje kakovostnih matic, vendar pod pogojem, da tega naina vzreje ne poenostavljamo preve. V praksi se nam prevekrat dogaja, da vse povprek trgamo rojilne matinike in jih nacepljamo v narejence, ometence oziroma mlade matice dobimo kar iz inkubatorja ter jih po monosti e trimo. Omenjeni nain razumevanja uporabe rojilnih matinikov ne pride v potev, saj pravzaprav oznauje nazadovanje razvoja ebelarstva. Z rojilnim razpoloenje ebeljih druin lahko vzrejamo matice v vseh vrstah ebelarstev na podlagi ve let trajajoih opazovanj in skrbnih zapisov gospodarskih lastnosti ebeljih druin. Nekaj najboljih druin, iz katerih elimo na podlagi njihovih dobrih gospodarskih lastnosti vzrediti kakovostne matice, razvijemo do rojilnega razpoloenja. Na dokaj preprost nain dobimo lepo razvite matinike, matice v njih pa se razvijejo v kakovostne matice, saj so ebele odbrale liinke primerne starosti in jih oskrbele z najboljim matinim mlekom, ki pomembno vpliva na razvoj reproduktivnih organov. Matice bomo vzredili iz tistih ebeljih druin, ki: 1. so se izkazale po nadpovprenem donosu medu, 2. so bile nenapadalne oziroma mirne (mirno sedenje na satovju), 3. so bile zdrave (brez poapnele zalege, smiselno je preverjati tudi okuenost z nosemo in napadenost z varojami), 4. imajo znailne morfoloke lastnosti rase, 5. imajo dobro izraeno istilno sposobnost.
Kdaj se v ebelji druini pojavi rojilno razpoloenje?

To se zgodi takrat, kadar matica v satovju nima ve prostora oziroma praznih celic za zaleganje jajec. Literatura najpogosteje navaja, da se rojilno razpoloenje pojavi, ko sta pokriti dve tretjini zalege. ebelje druine doseejo vrhunec razvoja ter s tem rojilno razpoloenje od konca aprila do sredine junija. Zgodnji razvoj je odvisen od podnebja. Ker ima Slovenija zelo raznovrstno podnebje, to vpliva tudi na zgodneji ali pozneji razvoj ebeljih druin. Na splono je znano, da se zaradi hitrega spomladanskega ogrevanja ebelje druine v Sloveniji najhitreje razvijejo na obmojih s subpanonskim in mediteranskim podnebjem, najpoasneje pa na obmojih s predalpskega in alpskega sveta. ebele zgradijo do 20 matinikov. Vseh 20 matinikov tudi ni primernih za vzrejo matic, zato odberemo samo najdalje oziroma najlepe. Druge zavremo. Matinike lahko nacepimo v narejence, ometence, lahko pa jih do izvalitve matic damo tudi v inkubator. Ko se matice izvalijo, jih damo v skrbno pripravljene plemenilke, da se opraijo. Na ta nain lahko vzredimo zelo dobre matice, vendar manje tevilo. To pa je tudi eden izmed nainov vzdrevanja heterogenosti genetskega materiala Apis mellifere carnice na obmoju Slovenije. Skratka, tudi pri vzreji matic z rojilnim razpoloenjem morajo biti podobno kot pri vseh drugih nainih vzreje matic v ospredju zasledovanje cilja rejskega programa za kranjsko ebelo, ohranitev variabilnosti populacije kranjske ebele na obmoju Slovenije in izboljevanje dednega zapisa ebele glede na rasne in gospodarske lastnosti.
39
Vzreja matic s prenosom (transplantacijo) zarodkov oziroma liink na matini mleek

Ta postopek je precej zahteven, saj zahteva veliko strokovnega znanja ter precej spretnosti in iznajdljivosti. Z metodo vzrejanja se elimo pribliati kakovosti rojevih matic, a to ni vedno lahko.
Priprava vzrejnega materiala

Vzrejevalec pridobi matinik s posebno metodo presajanja (transplantacije) ali precepljanja liink. Iz pravilno in pravoasno presajenih in negovanih ebeljih liink, dobimo vse matice, ki imajo enako dobre lastnosti in so vsekakor enakovredne rojevim. Matiar je po gospodarskih in morfolokih lastnostih najbolja druina, iz katere vzredimo najbolje matice. To je tista ebelja druina, ki jo na podlagi dobrih zapiskov o druini doloimo za matiarja. V tej druini poiemo sat z razvojnim stadijem ebelje zalege, stare priblino dva dni (do 12 ur od izvalitve iz jajeca). Iz
tega sata ometemo ebele, da nas pri cepljenju ne ovirajo. e pred tem moramo pripraviti priblino tirideset nalepljenih nastavkov. Te naredimo s posebnim modelom premera 7,9 mm, ki ga priblino 1 cm globoko pomoimo v raztopljen ebelji vosek. Nastavke nato z elektrinim grelnikom nalepimo na letvice. Lonki so torej lahko narejeni iz voska ali iz umetne mase. Priporoljivo je, da lonke iz umetne mase pred prvo uporabo orosimo s sladkorno raztopino ter jih vstavimo v panj, da jih ebele delavke oistijo. Treba pa je opozoriti, da bo tudi najmanja pokodba liinke pri presajanju povzroila njeno odmrtje. V nastavke matinika nalijemo pogret matini mleek ter mu primeamo enako koliino vode. S posebno cepilko liinko iz celice s hrbtne strani prenesemo v lonek na matini mleek. Biti moramo pazljivi, da liinke ne pokodujemo ali ne utopimo.
Priprava starterja
Vzrejevalec ebeljih matic izbere ebeljo druino, ki je tevilno dovolj mona in ima tudi veliko tevilo mladih ebel. Te mlade ebele so zlasti pomembne za krmljenje vstavljenih nacepljenih matinikov z matinim mlekom. Tako druino imenujemo starter ali rednik. Osem dni po odvzemu matice iz starterja druini potrgamo zasilne matinike in to je pravi as za vnos vzrejnega sata. Po presajanju liink jih prenesemo v brezmatino druino
40
starter. To je druina brez matice z obilo pokrite zalege, zalog hrane in mladih ebel krmilk. ebelar pri ustvarjanju brezmatinega stanja v druini s krmljenjem sladkorne raztopine spodbuja mlade ebele delavke, da pospeeno krmijo liinke z matinim mlekom, in to kljub ugodnim panim razmeram v naravi. Po petih dneh oziroma potem, ko se matiniki zaprejo, jih premestimo v inkubator, v brezmatino ebeljo druino pa lahko znova nacepimo liinke.
Vzreja matic po sistemu Jenter

To je metoda, ki prepreuje neposredni stik ebelarja z liinko, zato je veliko manj monosti za njeno pokodovanje. Matico zapremo v posebno plastino katlo, ki vsebuje sto celic. Matica jih zalee priblino 90 in te so podlaga za prihodnje matinike. Celice s primerno starimi liinkami pritrdimo na letvice, te pa v vzrejni satnik, ki ga vstavimo v brezmatino druino. Nato vsi postopki potekajo enako kot pri vzreji matic s prenosom (transplantacijo) zarodkov oziroma liink na matini mleek.
Priprava plemenia in naselitev plemenilka

Plemenilki ali plemenilniki so majhni panji z dvema ali tremi polovinimi sati A-mere. Zrele matinike ali e izleene matice damo v plemenilke, v vsakega pa naselimo tudi mlade delavke iz ivalnih in zdravih ebeljih druin. ebele morajo biti brez trotov (presejane). Preden v plemenilek naselimo matice in mlade ebele, ga moramo razkuiti.
Odbira ebeljih druin

Leta 2004 je ebelarska zveza Slovenije pridobila status Priznane rejske organizacije Apis mellifera carnica v ebelarstvu. V Sloveniji je dovoljeno ebelariti samo s kranjsko ebelo, ki je podvrsta medonosne ebele Apis mellifera. Ozemlje Republike Slovenije je izvorno obmoje kranjske ebele (Apis mellifera carnica). V izvorno rodovniko knjigo za plemenske kranjske ebele so ebele lahko vpisane le na podlagi ugotovljenih tipinih lastnosti. Zato je zlasti pri odbiri matiarjev in trotarjev e toliko pomembneje poznavanje morfolokih in etolokih znailnosti kranjske ebele (Apis mellifera carnica).
Opraitev matice
Razvoj matice od jajeca do izleganja: izleeno jajece se po treh dneh preobrazi v erko, erka se po sedmih dneh preobrazi v bubo, ta pa se po estih dneh preobrazi v matico. Matica se torej izvali po 16 dnevih. est do sedem dni stara matica izleti na paritveni izlet (t. i. praho) nekaj kilometrov stran od domaega panja. Tri dni po opraitvi zane mlada matica zalegati. Opraeno matico dodamo v brezmatino ebeljo druino. Lahko pa naredimo tudi tako, da v brezmatino gospodarsko druino dodamo zrel (devet dni star) matinik.
Morfoloke znailnosti
Matica:
svetlo rjava, usnjato rjava ali temno obarvana, dobro razvito, trdno oprsje in dolg, zailjen zadek.
41
ebela delavka:
srednje velika, vitka, splona barva je siva, noge so dolge, zadek je zailjen, temen, na prvem irokem obroku bono se lahko pojavljajo usnjeno rjave pike ali lise, prvi obroek je lahko v celoti usnjeno rjav, toment je siv do rumenkasto siv, irok in vpadljiv, dlaice 5. zadkovega obroka so goste in kratke (0,250,35 mm), kubitalni indeks je 2,7 (2,43,0), rilek je dolg 6,46,8 mm.
skovanj opredelila zlasti prof. dr. Joe Rihar in dr. Janez Poklukar (Gregorc, 2010).
Literatura Gregorc, A. (2002): Medonosna ebela in osnove ebelarjenja, Ljubljana, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Babnik, J., in sodelavci (1998): Od ebele do medu, Ljubljana, Zaloba Kmeki glas. Bokal, L. (2008): ebelarski terminoloki slovar, Ljubljana, Zaloba ZRC. Boi, J. (2008): Slovensko ebelarstvo v tretje tisoletje, Ljubljana, ebelarska zveza Slovenije. Kantar, N. J. (2007): Z zdravimi ebelami v XXI. stoletje, 2. razirjena in dopolnjena izdaja, Zaloba Narava, Preddvor. Kantar, N. J. (2008): Matica je pojem, Zaloba Narava, Preddvor. ivic, F. (2003): iveti s ebelami, Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Winston, M. (1987): The biology of the hony bee, United States of America. http://sl.wikipedia.org/wiki/Feromon (9. 5. 2010) www.dijaski.net/get/bio_ref_cebelarstvo_01.odt (9. 5. 2010) http://sl.wikipedia.org/wiki/Nasonov_feromon (3. 5. 2010) http://www.czs.si/mojster.php?sif_mo=21 (10. 5. 2010) http://www.e-podezelje.com/index.php?page_ id=353&master_page=10 (12. 5. 2010) http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/cic/kemkomun. htm (3. 5. 2010) http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/mojast.html (3. 5. 2010) http://www.storzek.net/cebelarstvo-ma-ja/matica.html (19. 5. 2010) http://www.kranjska-cebela.si/Si/kranjska_cebela.php http://cebelarstvo-bukseks.naspletu.com/rodovniske_matice.html h t t p : / / w w w. u r a d n i - l i s t . s i / 1 / o b j a v a . jsp?urlid=2003125&stevilka=5358 http://www.czs.si/cebelar_vzrejamatic.php
Trot:
zadek je temen, nikoli rumen, dlake so sive do rjavosive, kubitalni indeks je 2,0 (1,82,3).
Etoloke znailnosti kranjske ebele:

zelo mirna, redko pika, mirno sedi na satu, odlikuje se po donosu, se ne zaletava v tuje panje, prezimuje v razmeroma majhnih druinah in porabi zmerne zaloge hrane, izrazito intenziven spomladanski razvoj, dobro zalega, nagnjena k rojenju. Kranjska ebela ima specifine biometrine znailnosti. Na obmoju Julijskih Alp in ob zahodni meji Slovenije se stika ve podvrst medonosne ebele, zato ni udno, da se pojavljajo tudi krianci, predvsem med A. m. ligustica in A. m. carnica. Tudi na obmoju avtohtone kranjske ebele A. m. carnica obstajajo krajevni razliki, te pa sta na podlagi svojih razi42
Narejanje rezervnih druin

Marija Sivec a ebelarja bi moralo biti narejanje novih druin prav tako pomembno, kot je pomembna pridelava medu. Ljubiteljski ebelar, ki ebelari na stalnem stojiu, lahko brez nevarnosti, da bi zaradi tega pridelal manj medu, naredi iz vsake druine e eno novo druino, srednje velik ali veji ebelar pa lahko iz enega dela druin naredi toliko novih druin, da so mu te lahko pomemben dodaten del dohodka. ebelarji po svetu in tudi pri nas, tako ljubiteljski kot tudi veji, profesionalni, iz razlinih razlogov izgubljamo veliko tevilo ebeljih druin. Zaradi varoje ali okuenosti ebel z drugimi mikroorganizmi, na katere so ebele dovzetne zaradi oslabljenosti organizma kot posledice varoje, onesnaenosti okolja ali celo neposrednih zastrupitev, neugodnih vremenskih razmer v brezpanem obdobju ali v zimskih mesecih, plaujemo ebelarji visok davek. Da se to ne bi zgodilo, je potrebno veliko ve, kot da po konani pai v panj vstavimo samo neke trakove z nekim sredstvom za zatiranje varoj. Treba je namre poznati ebeljo druino, njen razvoj in zakonitosti, ki vladajo v njej. Z varojo ebelarimo e skoraj 30 let, zato bi se v tem obdobju e morali zavedati, da rezervne druine niso samo dodatno delo in stroek, ampak da nam spomladi lahko uinkovito zapolnijo praznino v izpraznjenih panjih in celo prinesejo dobiek, e jih je preve, namesto da si praznimo denarnice z nakupi novih druin. ebelje druine je mogoe narejati vse od sredine aprila, ko prve, mone druine
potegnejo rojilne matinike, pa vse do zaetka avgusta, v manji meri celo do sredine avgusta, odvisno od vremena, moi druin in trga z maticami. ebelje druine je mogoe narejati tako s satjem z zalego kot s suhimi ebelami. Lahko jih delamo z maticami ali matiniki, v istem ebelnjaku (ali na istem stojiu), kot je matina druina, ali pa jih prenesemo na drugo lokacijo. Ponekod je e v drugi polovici aprila, povsod pa v zaetku maja, potrebno intenzivno pregledovanje ebel, to pa pomeni, da je treba vsako ebeljo druino pregledati vsaj vsakih sedem dni. Tako prepreimo, da bi nam moneje druine nekontrolirano rojile. Vemo, da so vse matice nagnjene k rojenju, in e na hrbtu nimajo barvne oznake kakrne koli e , pogosto ne vemo, da je matica rojila. V monih druinah v panju lahko ostane toliko ebel, da niti izkuen ebelar ne ugotovi takoj, da mu je tam ostal le izrojenec. Zadevo poznam iz svojih lastnih izkuenj. Res je, da je rojenje naraven proces. tevilni ebelarji akajo in potem, e imajo sreo, ogrebejo roje. To je najstareji in najbolj razirjen nain narejanja novih druin, vendar ni ekonomien, saj, kot prvo, zelo veliko rojev pobegne, preden jih ebelar opazi, in drugo, druine pogosto rojijo ob najbolj neprimernem asu, na primer, ko medi ali tik pred tem. e roj pobegne (in pobegne jih skoraj polovica), smo izgubili pane ebele iz matinega panja in e roj. Tako imamo dvakrat ni.
43
Narejanje druin med sezono kot prepreevanje rojenja

1. ebele vleejo rojilne matinike
Spomladi vse druine ne potegnejo soasno rojilnih matinikov, saj nekatere vedno prehitevajo. Ob pregledu takih druin temeljito pregledamo satje in ocenimo starost matinikov. e jim ne manjka prav veliko do zapiranja ali e so e zaprti, nujno poiemo staro matico in jo skupaj s satom pokrite zalege in enim medenim satom premestimo v drug panj. Razen enega podremo vse druge matinike. V obe druini dodamo satnice. e ni pae, krmimo. ez nekaj dni druino na hitro pregledamo. e matinik ni v redu ali je kako drugae pokodovan, podremo zasilne matinike in cepimo drug kakovosten matinik iz drugega panja. e ga nimamo, tako druino spet za nekaj asa zdruimo s staro matico. Mogoe je, da ko ebele zaprejo matinik, matice e ni ve v panju. e matice ne nejdemo, ker je ni ali je samo ne vidimo, lahko podremo vse matinike, razdelimo panj na dva dela in en del umaknemo. Kamor koli. ez nekaj dni pogledamo, kje so zasilni matiniki in kje matica. Tako druino pa lahko preprosto razdelimo na tiri ali pet delov, v vsakem pustimo po en lep matinik, matica pa je, kjer je. e bo rojila, bo s sabo odpeljala le pest ebel.
2. Mona druina, ki nima rojilnih matinikov

Take druine so najbolj zaelene za razmnoevanje. Mona druina, ki ni nagnjena k zgodnjemu rojenju, je pa pasemsko ista in nabere veliko medu, je sen vsakega ebelarja. Zavedamo se, da nam bo tudi taka druina slej ko prej rojila, noemo pa je izgubiti (ali dela nje) in bi iz nje radi naredili ve kot e eno druino, saj raunamo na to, da bodo tudi potomke podobne materi. V taki druini poiemo matico in jo skupaj s satom zalege in satom medu premestimo drugam. Pregledamo sate, poiemo jajeca in pod njimi odtrgamo vosek. Pomekamo vsaj vsako drugo jajece, da se pozneje matiniki ne bi drali drug drugega, saj je zlepljene teko loiti. V medie dodamo pokrito zalego, ki smo jo vzeli iz drugih, monih druin, iz vsake druine en sat. Tako imamo panj, poln ebel, soasno pa smo z odvzemom zalege nekoliko oslabili mo drugih druin, zato bodo rojile pozneje. ez teden dni pregledamo druino, pretejemo matinike, tudi tiste lepe zgoraj. Sate z matiniki razporedimo po panjih in dodamo zalego iz media z vsemi ebelami, ki so na njih. e je na enem satu ve matinikov, jih previdno izreemo, da jih ne pokodujemo. Iz drugih panjev vzamemo sate s cvetnim prahom, medom in ebelami, ki so na satu, in vse skupaj dodamo novi druini. Dodamo vsaj eno ali dve satnici in pustimo druino nekaj asa pri miru. Druina, katere matica se je uspeno oplodila, takoj zane zidati satje.
3. Narejanje druin z zalego

Veina slovenskih ebelarjev ebelari v A-panjih, v katerih lahko vsaj na zaetku irijo gnezdo in rojenje prepreujejo tako,
44
ebel je obutno manja. Paziti moramo, da druine ne oslabimo preve, saj priakujemo e glavno pao.
Narejanje druin po konani pai

Po konani pai je miljeno okoli 15. julija, ko prenehata mediti lipa in kostanj. Kako bo postopal ebelar, je odvisno od tega, koliko novih druin ima namen narediti. Po navadi je v tem obdobju brez teav mogoe narediti e eno druino, mogoe pa jih je narediti tudi ve, tako da je razmerje med spomladi izzimljenimi druinami in konnim stanjem 1 : 4.
da zaleene sate premeajo v medie, saj so vsi sati istih mer.Problem nastane pri tistih vrstah panjev, pri katerih se dimenzije medinega in plodinega satja razlikujejo. Ko je plodie polno in matica nima ve kam zalegati, hoe druina rojiti. Druino moramo zaposliti, zato ji damo graditi satnice. Vsak teden monim druinam odvzamemo po en sat z zalego in pripadajoimi ebelami ter ji dodamo satnico(oziroma ko matica v prejnjo satnico zalee prva jajeca, je as za drugo satnico), iz odvzetega pa naredimo novo druino ali nove druine. e nimamo svojih matic, jih lahko kupimo ali e bolje, poskrbimo, da imamo matinike. e nimamo ne enega ne drugega, bodo ebele same potegnile zasilne matinike. ez teden dni poderemo vse, razen najlepega. Ni se treba bati, matica bo enako dobra kot vsaka kupljena.
1. Ob toenju
Pri tem sistemu moramo vedeti, priblino koliko novih druin bomo naredili, v zalogi pa moramo imeti dovolj matic, svojih ali kupljenih. e je med odvzemom medu v panju matina reetka, iz medi poberemo vse sate in jih ometemo. Vseh ebel ne vrnemo v panj, temve jih stehtamo in priblino 2 kg stresemo v pripravljene katle. Taka katla je lahko samo razpoiljalna katla ali razpoiljalni 5-, 6- ali 7- satni panj. V prvem primeru bo treba ebele doma ali na drugi lokaciji e enkrat pretresti , zato v zaprti matinici dodamo matico, brez spremljevalk, tako da je ebele ne morejo osvoboditi , ter katlo zapremo in damo v senco. Tako pripravljene druine, ki so lahko sestavljene iz ebel iz ve panjev, postavimo za kak dan na hladno in jih krmimo. ebele se socializirajo, potem pa jih pretresemo v panj na neko lokacijo, dodamo iztoeno satje in matico odpremo, da se ebele do nje pregrizejo skozi sladkor. Tako druino izdatno krmimo. ebele so zautile matico, ebelarji je med prevozom in pretresanjem nismo po nepotrebnem
45
4. Suhi roji po akacijevi pai

Nekaterim ebelarjem uspe, da do akacijeve pae ohranijo ebelje druine v polni moi in brez rojenja. Ko poberemo med, ostane v panju mnoica ebel, ki naslednje dni nimajo pravega dela, e se takoj ne pojavi nova paa. Po navadi se ne, zato lahko ob toenju, ko ometamo sate, iz takih panjev odvzamemo del ebel. Ker se vse to dogaja okoli 1. junija, lahko takrat naredimo novo druino samo z matico in kilogramom ebel. Postopek je enak, kot pozneje, po konani lipovi pai, le koliina
pokodovali, ebele pa je kot tujke niso ubile. Sprejem je skoraj 100-odstoten. e imamo iztoeno satje, lahko na podoben nain naredimo druino e kar ob toenju, le da v razpoiljalni panj dodamo iztoeno satje. Pri dodajanju matice postopamo enako kot prej. Zveer druino e lahko postavimo na eleno lokacijo, odpremo matico (ebele se do nje pregrizejo skozi sladkor), krmimo in odpremo relo panja.
2. Narejanje druine z zalego

Ob koncu pae je v panju veliko razlino stare zalege. Nove druine naredimo preprosto tako, da iz panja poberemo nekaj satja z zalego. Dovolj je, e v panju ostane pet zaleenih satov. V panj, iz katerega smo pobrali zalego, dodamo iztoeno satje. e ebel ne nameravamo seliti, moramo skupaj z zalego obvezno premestiti tudi matico, saj se bodo ebele v nasprotnem vrnile nazaj in zapustile zalego. Premaknjena druina bo ibkeja, zato ji bo treba dodati e kak sat zalege od drugod. e pa nameravamo nove druine odpeljati na druge lokacije, poberemo samo pokrito zalego, brez matice. ez nekaj dni take druine pregledamo in podremo vse zasilne matinike. e imamo monost, dodamo zrel matinik (ki smo ga kupili pri vzrejevalcu, neposredno pred izleganjem) ali ko je pokrita zadnja zalega oplojeno matico. Zdravimo.
damo iztoeno satje. V panj se bodo vrnile vse izletne ebele. Del ebel s satja otresemo v panj, iz katerega smo jih pobrali, manji del pa jih pustimo na satju, da bodo grele zalego, ter jih premestimo v drug panj na istem stojiu nad matino reetko (na narejenca ali slabo druino). Med iztoimo, sate, v katerih je veliko cvetnega prahu, pa uporabimo za nove druine. Nekaj ebel se bo z nove lokacije vrnilo v stari panj in teh bo gotovo dovolj, da preivijo zimo. Vsakih nekaj dni pregledamo zalego v mediih. Vsakokrat ometemo , po obutku, nekaj satov in ebele uporabimo za nove druine. To delamo toliko asa, dokler se ne izlee vsa zalega in so iz medi odstranjeni vsi sati, ali tako dolgo, kot nameravamo delati druine, recimo do sredine avgusta.
Pri narejanju druin moramo paziti na ve dejavnikov:

1. Narejenec mora biti dovolj moan, da brez teav preivi zimo. Okrog 1. maja potrebujemo od 0,8 do 1kg ebel, okrog 1. avgusta moramo zanj uporabiti vsaj 2 kg ebel, pozneje pa e ve. 2. Nain dodajanja matice Matice, ki jih kupimo ali vzgojimo sami, imajo v matinici spremljevalke. Preden matico v matinici vstavimo v novo druino, moramo te ebele odstraniti, saj bodo nove ebele matico tako prej sprejele. Ko delamo druino, dodamo matico v zaprti matinici. ebele jo lahko hranijo in sprejemajo njen vonj skozi mreo.
3. Narejanje druin s suhimi ebelami

Ob toenju ostane plodie nedotaknjeno, z medom, zalego in matico, ko konamo toenje, pa ga razdremo. Iz panja poberemo vse satje, tisto z zalego in tudi tisto z medom. Matico pustimo v panju in do46
Po nekaj dneh matico odpremo, da se ebele pregrizejo do nje skozi sladkor. Tri, tiri ali pet dni prisilnega brezdelja matici v matinici ne bo kodovalo. 3. Hrana V brezpani dobi je treba vse narejence krmiti, tako kot tudi vse druge druine. Ker nimajo medu in jih krmimo samo s sladkorno raztopino, moramo biti e bolj kot pri drugih druinah pozorni, da imajo tudi dovolj cvetnega prahu. e tega v naravi ni, jim ga mora dodati ebelar, sicer bodo ebele ez zimo oslabele in predasno odmrle, vzrok za to pa ne bo nujno varoja. 4. Zatiranje varoj Varoj se je najlaje znebiti pri narejencih. Ko poberemo suhe ebele, jih takoj pokropimo z oksalno kislino, ko pa jih naselimo v panj, med satje dodamo predpisano sredstvo, ki deluje est tednov. S tem prepreimo, da bi druina propadla zaradi varoze. 5. Pri narejencih z zalego je ve monosti za napake. Paziti moramo, da v druino, ki je bila narejena z zalego, matice ne vstavimo prekmalu in da v panju vsaj 10 dni ni pokrite zalege, torej da po izleenju stare zalege nova e toliko asa ni pokrita. Med tem mora biti v panju sredstvo proti varoji. Pri nas za narejanje novih druin uporabljamo kombinacijo vseh navedenih po-
stopkov. Zaradi narejencev ne pridelamo ni manj medu, kot e jih ne bi delali, le precej manj plezamo po drevju. ebelarimo z A-, DB-, LR- in Candrovimi sati, po veini na meso, torej za prodajo. e najbolj od vseh postopkov so mi ve doma narejeni , Duanovi panji. To so dolge katle za 33 satov, ki jih je mogoe poljubno predeliti in narediti v njih od dve (16 satov) do est druin (pet satov). e so v takem panju ve kot tri druine, jih e jeseni umaknemo, da imajo preostale spomladi dovolj prostora za razvoj. Ko iz drugih panjev poberemo suhe ebele, jih stresemo v predelek, na pet satov, dodamo iztoeno satje in matico v matinici. Krmimo. e ob naslednjem pregledu odkrijemo, da se je kaka matica izgubila, samo odstranimo pregrado do sosednje druine in ju zdruimo. Spomladi postopno prodajamo druine na petih satih, vse, kar od druine ostane, zalega ali med, pa zdruimo s tisto, ki je e ostala, dokler ne prodamo tudi te. Ostanku dodamo zrel matinik in poakamo, da se matica sprai. Med pao imamo tako eno mono druino, po konani pai pa med iztoimo, po panju razporedimo zalego in satje, vstavimo pregrade in dodamo matinike. ez nekaj dni pregledamo druine in tiste brez matice zdruimo s sosednjimi, zdravimo, krmimo, zazimimo in leto je naokoli.
47
ebelarjenje z nakladnim panjem skozi ebelarsko leto

Anton Poganik
Predstavitev ebelarstva Poganik Iztok, s. p.

nai druini ebelarimo e priblino 50 let. ebelar je bil enin oe, sam pa ebelarim od svojega 18. leta naprej. Od leta 2002 je nae ebelarstvo registrirano kot poklicno ebelarstvo. eprav je sede naega podjetja na Gorenjskem oziroma v kofji Loki, imamo stojia za svoje ebele e 15 let na junih pobojih Gorjancev, v prelepi Beli krajini. Tako kot tevilni drugi prevaevalci ebel smo e dolgo tega ugotovili, da na Gorenjskem ni dovolj kruha za ebele in za ebelarja in da so razmere za nas obutno bolje v toplejih pokrajinah, kot sta npr. Primorska in Bela krajina. Predvsem je spomladanski razvoj ebeljih druin tam zgodneji, poleg tega pa lahko ebele ob primernem vremenu brez prevaanja nabirajo cvetlini, akacijev, lipov in kostanjev med. Kot ljubiteljska ebelarja sva s sinom ebelarila s 30 A-panji. Ko se je sin odloil za poklicno ebelarstvo, sva dejavnost zelo hitro razirila na priblino 150 nizkonakladnih panjev. Ob raziritvi je nastalo veliko teav, vendar sva jih ob pomoi prijaznih Belokranjcev hitro reila. Prijatelji so nama pomagali najti starejo hio, v kateri sva med sezono ivela, in zidanico, v kateri sva imela panjsko opremo. Ker smo se v druini zavedali, da tako ne bo lo v nedogled, smo se odloili za graditev svoje hie, v kateri je zgornji etai stanovanje, v spodnji pa so prostori za ebelarstvo. e48
prav hia e ni povsem dokonana, jo uporabljamo od lanske pomladi. Poklicno ebelarstvo je lep, a teak poklic, ki se pomembno razlikuje od ljubiteljskega ebelarstva. Nenehno razmiljamo o tem, kakne bodo ebelje druine, kako pridelati im ve medu in kako ebelje pridelke prodati. Bog ne daj, da bi izbruhnila bolezen, da bi se pojavila zastrupitev ali da bi ebelje druine propadle! Tudi huda gniloba nam je pred leti e nagnala strah v kosti, zato se je bojimo kot hudi kria.
Tehnologija ebelarjenja v nizkonakladnem panju

Avgust, september, oktober, november
Priprave za novo ebelarsko leto se najprej zanejo v druinah, ki jih takoj po toenju kostanjevega medu ne nameravamo prepeljati na hojevo pao. Druine, ki so bile na hojevi pai, pa zanemo na novo sezono pripravljati po toenju hojevega medu. Mlade druine narejence s pogaami razvijamo naprej, tako da napolnijo dve polni nakladi, nato pa jih do sredine septembra dokrmimo e s sladkornim sirupom do dopolnitve zimske zaloge. Poudariti je treba, da narejence naredimo e ob akacijevi pai, zato veliko veino zimske zaloge do jeseni naberejo sami. Najprej v skladu z navodili veterinarske slube in s predpisanim sredstvom opravimo zatiranje varoj. Uspenost preverjamo
na podninih vlokih. e odpada ni ali e je ta majhen, ez nekaj dni varoje zatiramo e z drugim sredstvom. Gospodarskim druinam po toenju vrnemo naklade pod plodie, da jih ebele oistijo medu. ez nekaj dni opravimo e temeljit pregled, pri katerem ugotavljamo stanje ebelje druine. Tako: 1. pregledamo zalego (koliino in kakovost zalege, pri emer smo posebej pozorni na morebitno hudo gnilobo); 2. ocenimo koliino hrane (druina naj ima vsaj 810 kg medu, ki mora biti pravilno razporejen, in cvetni prah); 3. preverimo kakovost satja (izloimo vse nezaleeno in staro satje, iz panja poberemo vse krajne sate, tako da jih je ez zimo v eni nakladi samo osem, sate z medom pa premestimo v spodnjo naklado, da ga ebele prenesejo navzgor); 4. druino omejimo na tri, oz. e je zelo mona, na tiri naklade; 5. nad zgornjo naklado damo prazno naklado, vanjo pa 5-litrsko vedro za krmljenje s sladkornim sirupom (krmimo toliko, da ima vsaka druina od 20 do 25 kg hrane, koliino pa preverjamo s posebej prirejeno tehtnico); 6. na rela namestimo grabljice, da prepreimo vstop neelenim obiskovalcem. Krmljenje s sirupom konamo najpozneje do 10. septembra, ne glede na koliino hrane pa ebelam do sredine oktobra dodajamo e pogao, ki obvezno vsebuje cvetni prah. Gospodarske druine, ki so bile na hojevi pai pripravimo na zimo na podoben nain, razlika je le v tem, da se vse dogaja vsaj mesec dni pozneje. Tako so nam ebele lani ob dobri pai z medom dobesedno
zalile celotno plodie, v katerem je ostalo zelo malo zalege. Ker je znano, da ebele na hojevem medu ne prezimujejo dobro, smo tudi iz vsake plodine naklade pobrali po pet satov z medom, preostale sate razmaknili in poleg zalege v sredino vstavili prazne sate. Vse druine so do konca septembra dobile po 20 litrov sladkornega sirupa, zdaj pa akamo, kako se bo razpletlo do pomladi, in ob tem upamo, da bo ez zimo im ve izletnih dni. Proti koncu novembra opravimo e zadnja dela pred zimo, in sicer: 1. zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino (s posebno stekleniko pokapamo po 5 ml oksalne kisline na zasedeno ulico); 2. sate nad plodiem prekrijemo z 0,5 mm debelim polstom (pogovorno filcem); 3. pod pokrov vstavimo 2 cm debelo poliuretansko peno; 4. pod mreasto podnico vstavimo podnini vloek; 5. slabe mlade druine, za katere nismo prepriani, da bodo preivele zimo, prek Snelgrove deske postavimo na mono druino.
December, januar
V tem obdobju obasno preverjamo stanje v ebeljih druinah: pregledamo panje, pri tem pa smo posebej pozorni na odprta rela in jih po potrebi oistimo. S cevko posluamo, kaj se v panju dogaja: 1. Enakomerno umenje pomeni, da je z druino vse v redu. 2. Mono buanje, ki ne pojenja, pomeni, da je druina verjetno brez matice. Tako druino ob prvi prilonosti pregledamo in ustrezno ukrepamo. 3. Tiina v panju pomeni, da je druina umrla. Tako druino pregledamo, ugo49
tovimo vzrok njenega odmrtja in jo pospravimo.
Februar
V tem obdobju je pri ebelah e ve dela: 1. Odstranimo zapore za mii, da bodo ebele lae prinaale cvetni prah. 2. Ob dovolj toplem vremenu oistimo podnice ter premoen polst in premoeno poliuretansko peno zamenjamo s suhima. 3. Preverjamo koliino hrane; druinam, ki je imajo premalo, dodamo sirup (temperatura zraka mora biti ve kot 10 C), vsem drugim, razen najibkejim, pa pogae s cvetnim prahom. 4. Mo druine preverjamo na podninem vloku. 5. Veliko nam pove tudi izlet ebel na relu (e ebele nosijo cvetni prah, je vse v redu, e nosijo majhne grudice, je druina brez matice, prav tako tudi, e ne prinaajo cvetnega prahu, e je brada zamazana, pa je v druini nosema). 6. Na stojiih postavimo napajalnike z vodo.
mo satnico. 4. Moni druini v dveh nakladah podstavimo e tretjo naklado, v katero prenesemo sate z medom, ki smo jih pred tem razbrazdali. 5. Okoli 15. marca, 50 dni pred zaetkom cvetenja, zanemo pripravljati druine na akacijevo pao. To obdobje traja priblino do 25. aprila, ko plodie omejimo na dve nakladi. 6. Druine ocenimo po moi in jih razvrstimo v mone, srednje in slabe. Mone druine se bodo do akacijeve pae razvile same, srednjim bo treba pomagati z nekaj sati zalege, slabim pa bomo odvzeli zalego, s katero bomo okrepili srednje mone druine in naredili narejence. Teh druin ne vozimo na pao. April je odloilen mesec za dober razvoj druine in s tem posredno tudi za dober donos medu na akacijevi pai. To je mesec, ki odloa o uspenosti ebelarske sezone. Temu primerno moramo ve asa nameniti za tri posege v ebeljo druino. Druinam e vedno dajemo pogae, saj druina ta mesec poje deset kilogramov hrane. 1. 15 dni pred akacijevo pao odstranimo izolacijski material. 2. V zaetku aprila irimo gnezdo z dodajanjem lepih satov ob zalego, z odpiranjem medenih satov in z obraanjem naklade za 180.
Marec
V tem mesecu je pri ebelah e veliko dela. Okoli 5. marca oz. na dan, ko se temperatura povzpne na ve kot 12 C, opravimo prvi hitri spomladanski pregled. 1. Nadaljujemo krmljenje s pogaami, ki vsebujejo cvetni prah. 2. Druino, ki sedi ob strani, premestimo na sredino panja. 3. Z odmikanjem satov z medom od zalege le-to irimo ter tik ob zalego vstavljamo dvado trikrat zaleene lepe sate. Monejim druinam, ki e belijo robove satnih celic, med zalego doda50
April
3. Ob zaetku cvetenja divje enje in regrata dodajamo ob zalego satnice, odpiramo sate s hrano, obraamo naklade za 180 ter po potrebi menjamo in dodajamo naklade. 4. e eno irjenje gnezda izvedemo med cvetenjem sadnega drevja. Ob tem irjenju sate z jajeci prenaamo na drugo in deveto mesto v nakladi, v sredino pa dodajamo satnice. Ob tem tako kot pri prejnjem irjenju obraamo in menjamo naklade. 5. e je vreme ugodno in paa na sadnem drevju dobra, dodamo na plodie matino reetko, nad njo pa medino naklado. S tem razbremenimo plodie ebel in prepreujemo rojenje, ebele pa bodo naklado napolnile z medom. 6. Proti koncu aprila lahko v nekaterih druinah e najdemo matinike. Ukrepamo takole: a) panj odmaknemo s podnice; b) na podnico postavimo novo naklado, v kateri je satje razporejeno takole: ob kraju sta sata z medom, v sredini je sat z odkrito zalego, preostalo pa so satnice; c) naklado prekrijemo z debelo folijo in jo s tem popolnoma loimo od drugih delov panja; ) v drugih satih uniimo vse matinike, naklade postavimo nad naklado s folijo in odpremo luknjo na prvi nakladi nad folijo; d) vse izletne ebele se vraajo v spodnjo naklado, kjer zgradijo satje in kamor prinaajo mediino; iz naklad nad folijo preidejo v spodnjo naklado tako reko vse izletne ebele in v ebelji druini ni ve nagona po rojenju; e) ez devet dni uniimo e matinike, ki so jih ebele potegnile na sredin-
skem satu v spodnji nakladi ali pa jih uporabimo za narejence; odstranimo folijo in spodnjo naklado premestimo na vrh panja, kjer postane medina naklada. Sat z zalego, ki je zdaj e pokrita, vrnemo v plodie ali pa z njim naredimo narejenca.
Maj, junij, julij

Proti koncu aprila ali v zaetku maja, deset dni pred zaetkom cvetenja akacije, pripravimo druine za pao: 1. Matico omejimo na dve nakladi na podnici. 2. Vanju damo v sredino tiri sate z matico in odkrito zalego, ob zalego prazne e zaleene sate oz. satnice in ob kraj sat z medom. 3. Sledijo matina reetka, nad njo dve nakladi z zalego in naklada z medom, ki so ga ebele nabrale na regratu, divji enji in sadnem drevju. Ob zaetku cvetenja akacije iztoimo cvetlini med, druino pa uredimo takole: 1. V plodiu poiemo matico in jo zaasno odstranimo. 2. Iz panja odstranimo od est do osem satov odkrite in pokrite zalege, ki jo bomo namenili za pripravo mladih druin. 3. V sredino naklade na podnici postavimo sat z matico in odkrito zalego, satnice in ob kraju e sata z medom. 4. Sledijo matina reetka, dve medini devetsatni nakladi in na vrhu devetsatna naklada s pokrito zalego. Odtlej je vse v bojih rokah, le upamo lahko, da bo vreme ugodno in da bo akacija obilno medila. Na podoben nain pripravljamo ebele tudi za lipovo, kostanjevo in gozdno pao, s tem da zalege ne odvzemamo ve.
51
darski druini lahko zamenjamo z mlado ali naredimo toliko mladih druin, kolikor matic se je oplodilo.
Metoda Vladimirja Hunjadija (Beli)

e pri pripravi druin pred akacijevo pao smo omenili, da druinam odvzamemo zalego, ki je namenjena za vzrejo novih druin. Postopek je takle: 1. Vso zalego, ki smo jo odvzeli gospodarskim druinam, zdruimo v akumulatorjih in jih v treh do tirih nakladah postavimo na podnico. Podnica je postavljena poleg gospodarskih panjev, da se pane ebele lahko vrnejo v svoje panje. 2. Vsakemu akumulatorju dodamo e tiri sate s cvetnim prahom. 3. V akumulatorjih so tako mlade ebele, zalega (od jajec do pokrite zalege), med in cvetni prah. 4. Nad zgornjo naklado postavimo prazno naklado, v katero vstavimo krmilno vedro s sladkornim ali medenim sirupom, saj je treba akumulatorje, ker nimajo panih ebel, vsaj tiri dni hraniti. V tem obdobju ebele potrebujejo tudi vodo. 5. ebele v akumulatorjih hitro ugotovijo, da so brez matice in zanejo vlei matinike. 6. Po petih dneh preverimo vse akumulatorje in razdremo zaprte matinike, ki so bili vzrejeni na prestarih liinkah. 7. Po osmih, najpozneje pa po desetih dneh, akumulatorje razdremo in naredimo mlade druine z dvema do tremi matiniki.
Priprava mladih druin

Mlade druine je treba pripraviti e maja, predvsem zato, da se do jeseni razvijejo v mone druine in same naberejo veino zimske zaloge. Za vzrejo mladih druin kupimo matinike vsako leto pri drugem vzrejevalcu, za svoje potrebe pa sami vzrejamo matice po metodi Vladimirja Hunjadija.
Raufusova metoda
Narejence pripravimo v gospodarski druini. Za pripravo potrebujemo naklado s tremi pregradami za tiri narejence, tiri pokrove in posebno dvojno matino reetko s tirimi reli. Postopek priprave je taken: 1. Gospodarski druini odvzamemo matico (to sicer ni obvezno, vendar je praksa pokazala, da je odstotek oploditve veji). 2. Iz druine damo v vsak prekat po en sat pokrite zalege in po en sat z medom. 3. Nad plodie postavimo posebno dvojno matino reetko in na njo naklado s prekati. 4. Dodamo matinik, ovit z aluminijasto folijo. 5. Vse tiri prekate tesno pokrijemo in odpremo rela na matini reetki. 6. Panj pokrijemo s pokrovom. Po oploditvi odvzamemo matico in postopek ponovimo. Staro matico v gospo52
Toenje medu
Med toimo v posebej za ta namen urejenem prostoru, v katerem so vse priprave,
potrebne za to opravilo. Na toenje medu se zanemo pripravljati popoldne pred dnevom toenja, s tem da pod media namestimo begalnice. Pri tem preverjamo, ali med medom ni tudi zalega. Poglavitni pogoj, da bodo ebele ez no izpraznile media, je, da v njih ni zalege. Naslednje jutro odvzamemo naklade z medom, jih odpeljemo v prostor za toenje in iztoimo. Ob iztekanju medu iz toila med precedimo, eprav je ta postopek vasih precej zamuden.
Prevozi na pae
O prevozih na pae ni veliko povedati. al, nam za prevoze na pae e ni uspelo kupiti primerno urejenega prevoznega sredstva, ki bi teako prekladanje panjev nadomestil z ustrezno tehniko. Pri nas prekladanje opravljava dva, tako da delo poteka brez vejih teav. Panje prevaava s kombijem in prikolico, v katerih lahko hkrati prepeljeva 50 panjev. e popoldne pripraviva transportne trakove za povezavo panjev, zveer panje pa zapreva in zveeva. e je teren v redu, jih natovoriva neposredno na kombi in prikolico, e to ni mogoe, pa panje prevaava s posebej prirejeno samokolnico. Enako velja tudi za raztovarjanje. e to. Navadno ne prevaava polnih panjev. Izjema je samo prevoz z zgodnje na poznejo akacijevo pao, saj se tedaj mudi, zato prevaava panje s polnimi medii. Na obmojih z medvedom okoli ebelnjaka namestiva elektrinega pastirja in doslej nam medved e ni povzroil kode.
1. izdelava, popravilo in barvanje panjev in panjske opreme vsa dela opravimo sami; 2. zaita satja pred voeno veo za zaito uporabljamo ocetno kislino in veplo, pripravljamo pa tudi hladilno komoro, v kateri bo zaita veliko bolj zanesljiva; 3. prekuhavanje voenega satja in ienje satnikov vosek pridobivamo v parnem kuhalniku, satnike pa istimo v 5-odstotni raztopini natrijevega luga; 4. razkuevanje naklad in druge panjske opreme in orodja naklade, podnice in pokrove obigamo, vse drugo prekuhavamo v natrijevem lugu.
Sklep
Poklicno ebelarjenje je ivljenjski stil, to pa pomeni, da druinsko ivljenje vse leto uravnavajo ebele. Doslej e nisem omenjal priprave in prodaje medu in drugih ebeljih pridelkov, saj se s tem delom ebelarstva ukvarjamo vse leto. e posebej to velja za mesece od septembra do novega leta, ko pripravljamo novoletna darila in je prodaja medenih izdelkov na vrhuncu. Na tem podroju ima najpomembnejo vlogo moja ivljenjska druica, ki skrbno pripravlja izdelke za trg. In e nekaj bi rad povedal na koncu: odloilno vlogo pri napredku v ebelarstvu ima izobraevanje. V nai druini se e leta in leta stalno izobraujemo. Smo redni naroniki in kupci vse strokovne literature, ki jo je mogoe dobiti na slovenskem in srbohrvakem govornem obmoju. Redno obiskujemo predavanja, pred nekaj leti pa sva se s sinom udeleila tudi praktinega usposabljanja v Avstriji in Nemiji.
53
Izdelava in vzdrevanje panjev in panjske opreme

Panje in panjsko opremo izdelujemo in vzdrujemo vse leto, najve del pa opravimo januarja, februarja in marca. Ta dela so:
Trenje ebeljih pridelkov v ekolokem ebelarstvu

Herman Kisilak potovani! Dovolite, da se vam naprej na kratko predstavim. ebele so me oarale e v zgodnji mladosti, ko sem kot vajenec delal pri dobrem ebelarju Juriju Hajdinjaku, ki je bil tudi dolgoletni mentor ebelarskega kroka. Pri njem sem zael spoznavati skrivnosti ebel in ebelje druine, kmalu pa sem si tudi doma priskrbel svoje prve panje. Pozneje me je ivljenjska pot najprej privedla v vojvodinsko mesto Sombor, kjer sem sluil vojaki rok, in potem v Nemijo na delo. Vsepovsod sem izkoristil vsako prilonost, da sem ob svojih obveznostih spoznaval druge vrste ebel in razline naine ebelarjenja. Po vrnitvi v rojstno vas Serdica na Gorikem sem se znova lotil ebelarjenja. Dejavno sem se vkljuil tudi v D Rogaovci, saj sem zadnje tiri mandate predsednik drutva.. e od nekdaj sem stremel k im bolj naravnemu ebelarjenju v dobro mojih ebel. Tako sem ob pomoi in na podlagi dobrega sodelovanja z NVI, enota Murska Sobota (predvsem z dr. Lidijo Matav), e pred desetimi leti zael ravnati po smernicah ekolokega ebelarjenja. Pri EKOINTITUTU KON-CERT sem pred petimi leti pridobil ekoloki certifikat in s tem tudi oznabo BIO za med. Ob zaetku ekolokega ebelarjenja sem doivljal vzpone in padce, predvsem na podroju zatiranja varoj (npr. tudi do 40 % izguba matic). Ker sem videl, da dru54
gi ebelarji (predvsem v sosednji Avstriji) uspeno ebelarijo tudi na ekoloki nain, sem vztrajal in dandanes mi ni al. Pogosto me vpraajo, ali se splaa ekoloko ebelariti. Za odgovor na to vpraanje, je treba nekoliko podrobneje pogledati, kaj vse sploh zahteva ekoloko ebelarjenje. Ekoloko ebelarjenje je brez dvoma povezano z ve dela oz. je asovno intenzivneje, predvsem z vidika zatiranja varoj. ebele je treba e zaradi mehanskega zatiranja varoj z izrezovanjem gradilnikov stalno opazovati. Naj na kratko pojasnim. V plodiu imam dva polovina sata gradilnika, pri katerih izmenino izrezujem trotovino. V pokriti trotovski zalegi je namre najve varoj in z izrezovanjem trotovine je mogoe njihovo razmnoevanje precej zmanjati. Problem je v tem, da je asa za ta ukrep zelo malo, saj od pokritja celic do izleenja trotov mine samo tiri dni. e trotovino izreemo prezgodaj, nismo storili niesar, e se troti izleejo, pa varojam e pomagamo. Tako pri oskrbi osemdesetih panjev kar precej asa preivi v ebelnjaku. Od julija naprej dopuam poljubno izleganje trotov. Pokrovce in sate z izrezano trotovino pretopim v vosek za satnice. Matice je treba vzrejati v svojem lastnem ebelarstvu. Jesensko zatiranje varoj brez keminih sredstev obsega e: dvado trikratno zatiranje z mravljinno kislino (s okmetodo),
lani sem uporabil tudi sredstvo APIGUARD, ki ga je predpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. Nacionalni veterinarski intitut, po prenehanju zaleganja sledi e zatiranje z oksalno kislino (s kapanjem med ulice). Dodatni stroki so predvsem stroki za ekoloki sladkor, ki je trikrat draji od navadnega, in stroki certificiranja. ebelarim s 6080 ebeljimi druinami. Med toimo trikrat na leto, in sicer: cvetlini, akacijev ter kostanjev oz. lipov med. Leta 2010 smo vzorec naega ekolokega medu poslali na mednarodno ocenjevanje ekolokega medu BiolMiel v Italiji in na njem je na med prejel priznanje BIOL HIGH QUALITY. Ve o rezultatih ocenjevanja lahko preberete v letonji drugi tevilki revije Slovenski ebelar (februar 2011), na strani 48.
Ker je sede naega ebelarstva na Gorikem, kjer so sicer naravne razmere za ekoloko ebelarjenje odline, nastajajo teave predvsem pri doseganju vijih cen
za ekoloko pridelan med. Kupna mo ljudi je majhna, zato ni veliko kupcev, ki bi bili pripravljeni za ekoloki med plaati vijo ceno. Kot opaam, se povpraevanje po ekolokem medu poveuje predvsem v Ljubljani, problem pa je, da smo preve oddaljeni od prestolnice.
55
Skratka, vijih strokov ekolokega ebelarjenja ne poplaam z vijo ceno medu. Morda bi s prodajo v vejih mestih lahko dosegel vijo ceno medu, vendar zasledujem drugo filozofijo trenja. e pet let se ukvarjam s ebelarskim turizmom. Naa ekoloka turistina kmetija EBELJI GRADI sprejema skupine obiskovalcev na vodene oglede naega ebelarstva in kmetije. Vodeni ogled vkljuuje kratko predavanje o ivljenju ebel, pokunjo medu in kozarek medice za dobrodolico. Da predavanje ne bi bilo preve dolgoasno, poteka ob demonstraciji. Vsi obiskovalci dobijo ebelarske klobuke in nato se odpravimo v ebelnjak. V ebelnjaku odpremo panj in si ogledamo zalego, matico, med, pa tudi trote Za vodeni ogled zaraunamo minimalno vstopnino. Veina obiskovalcev seveda pri nas kupi tudi med, in ker je razmerje med kakovostjo in ceno dobro, so zadovoljni. Ob obiskih skupin gostom predstavimo tudi nao apartmajsko ponudbo. V ebeljem gradiu so tirje sodobno opremljeni apartmaji, ocenjeni s tirimi zvezdicami (oz. jabolki). Ob tem jim predstavimo tudi, kaj vse lahko doivijo med bivanjem pri nas: medene dneve med bivanjem pri nas gostom ponudimo na domai med, API-komoro, ki gostom omogoa sedenje ali leanje v ebelnjaku ter uivanje
56
ob posluanju ebel in vonjanju razlinih arom medu in voska, udovito okolico za sprehode in kolesarjenje, posebno ponudbo za druine jahanje ponija ali oslice, obisk zajkov, otroko igrie, dve igralni sobi Ve o nas in nai ponudbi lahko preberete na nai spletni strni www.cebelji-gradic.com. Precej gostov, ki pridejo k nam na ogled, se pozneje vrne k nam kot apartmajski gosti. Pri nas je trenje medu tesno povezano z trenjem naih apartmajev in izletnikim turizmom. Gledano s tega vidika, se nam ekoloko ebelarjenje splaa.
Za vse tiste, ki se ne nameravate ukvarjati s ebelarskim turizmom, naj povem e to, da se povpraevanje po ekolokem medu poveuje, zato se zviuje tudi njegova cena. Sam sem preprian, da je prihodnost ebelarjenja v ekolokem ebelarjenju. e pogledamo samo mnoino umiranje ebel, lahko vzrok zanj iemo tudi v nenaravnem zatiranju varoj. Vsako zdravilo ima po navadi tudi kake stranske uinke, in e ima rad svoje ebele, ti zanje ni teko porabiti nekaj ve asa in denarja, tudi e se to z ekonomskega vidika morda e ne splaa. Naj cveti in medi!
Slovenski med z zaiteno geografsko oznabo SMGO

Marko Purnat lovenski ebelarji smo e leta 1999 v okviru nae krovne organizacije ebelarske zveze Slovenije (ZS) uvedli Kolektivno blagovno znamko (KBZ) slovenski med kontrolirane kakovosti. Sprejet je bil tudi Pravilnik za slovenski med KBZ, po katerem mora ta med ustrezati strojim merilom, kot to zahteva ustrezna zakonodaja. Za delovanje sistema KBZ smo vzpostavili mreo dodatno usposobljenih preglednikov, ki so opravljali interno kontrolo na terenu. V sistem KBZ je bilo vkljuenih ve kot 2000 ebelarjev. Osrednji cilji tega sistema so bili: ponuditi triu oz. kupcem taken med, pridelan v Sloveniji, kakrnega ebele prinesejo in obdelajo v panju torej med najvije kakovosti; prepoznavnost medu KBZ ustrezen kozarec z nalepko in prelepko s serijsko tevilko; sledljivost medu ebelar s podelitvijo identifikacijske tevilke (LOT), ki oznauje vse faze pridelave medu od toenja do embaliranja v embalao za prodajo na drobno; interna kontrola nadzor sistema, ki ga izvajajo usposobljeni pregledniki; zadovoljstvo kupcev jamstvo ebelarja, da je med najvije kakovosti; veja prodaja medu in ponos ebelarjev. Z nadgradnjo Kolektivne blagovne znamke slovenski med kontrolirane ka-
kovosti si je ZS prizadevala vzpostaviti sistem blagovne zaite slovenskega medu tudi na evropski ravni. Zato je ZS leta 2003 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) oddala vlogo za zaito geografskega porekla slovenskega medu in pripravila ustrezno Specifikacijo za slovenski med. Na podlagi vekratnih pogovorov smo na predlog MKGP leta 2006 zaito Slovenski med z geografskim poreklom prekvalificirali v zaito Slovenski med z geografsko oznabo, saj naj bi s taknim sistemom zaite lae pridobili zaito nae blagovne znamke na evropski ravni. MKGP je decembra 2008 izdalo odlobo o prehodni nacionalni zaiti Slovenskega medu z geografsko oznabo, ki velja do zaite na evropski ravni. V skladu z Uredbo Sveta (ES) je MKGP vlogo za Slovenski med z zaiteno geografsko oznabo posredovalo Evropski komisiji. ebelarji ZS zdaj upravieno priakujemo pozitivno mnenje Evropske komisije in s tem vpis v Register zaitenih oznab porekla in zaitenih geografskih oznab v EU.
1. Specifikacija za slovenski med z zaiteno geografsko oznabo (SMGO)

MKGP je Specifikacijo za Slovenski med z zaiteno geografsko oznabo potrdilo decembra 2008. Poglavitni sestavni deli Specifikacije SMGO so:
57
Splone dolobe
Sistem SMGO poteka na obmoju R Slovenije v skladu: s Pravilnikom o sistemu SMGO, s Smernicami dobrih higienskih navad v ebelarstvu po naelih sistema HACCP, z naeli dobre ebelarske prakse, z zahtevami zakonodaje RS s podroja pridobivanja in prodaje ivil.
Opis proizvoda: in njegove posebnosti

Opis najpogostejih vrst medu: akacijev, lipov, med oljne ogrice, kostanjev, hojev in smrekov med, in najpogostejih tipov medu: cvetlini in gozdni med. Opis senzorinih (videz, vonj, okus, aroma) in mikroskopskih lastnosti (vsebnost cvetnega prahu), poleg tega pa e tipine znailnosti: vsebnost vode v medu manj kot 18,6 %, HMF najve 15 mg/kg medu, vsebuje cvetni prah rastlin, ki rastejo na obmoju R Slovenije, pridelava, toenje, skladienje in polnjenje medu v embalao za prodajo na drobno.
vodenje evidence o tevilu ebeljih druin, lokaciji pae, prevaanju ebel na pao, datumu in kraju toenja, koliini medu; vodenje identifikacijske oznake (LOT) na skladini embalai in roka uporabe z identifikacijsko oznako L na embalai za prodajo, zagotavljanje sledljivosti medu od pridobivanja oz. ebelarja do porabe oz. kupca, oznaevanje slovenskega medu na nalepki na kozarcu oz. embalai za prodajo medu, ZS vodi register upraviencev in dokumentacijo o izdaji prelepk SMGO.
Pravico do uporabe imena Slovenski med imajo:

ebelarji, vpisani v register na MKGP, imetniki certifikata o skladnosti pridelave medu, ki ga na podlagi zapisa preglednika podeli ZS, polnilci medu, ki kupujejo med pri certificiranih ebelarjih in ki zagotavljajo sledljivost medu ter sklenejo ustrezno pogodbo s ZS. Vsi uporabniki sistema SMGO morajo izpolnjevati zahteve Pravilnika o SMGO.
Kratka opredelitev geografskega obmoja

Ozemlje R Slovenije lei na stiiu alpskega, panonskega, dinarskega in mediteranskega sveta, posledica tega pa sta raznovrstnost in pestrost rastlinstva. Zaradi tega je raznovrsten tudi slovenski med.
2. Pravilnik o slovenskem medu z zaiteno geografsko oznabo

Sistem KBZ je bil v register znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino vpisan leta 2001. ZS je zaela sistem SMGO izvajati v skladu z odlobo MKGP iz leta 2008. Nosilec in lastnik zaitenega imena SMGO je ZS. Poleg dolob v Specifikaciji zaitene znamke za SMGO vsebuje e:
Dokazila, da med izvira z obmoja R Slovenije:

stojie ebel je na obmoju R Slovenije (registracija ebelarstev na MKGP),
58
Sistem SMGO jami kupcem:
da je kupljen med naraven, pristen, pridelan v R Sloveniji ter da ustreza vsem zahtevam veljavne zakonodaje in Pravilnika o zaiti SMGO. Obveznosti in dolnosti lastnika obrata (ebelarja) glede pogojev in naina pridelave, predelave, skladienja ter polnjenja so: zagotavljati sledljivost medu, vodenje evidenc o nainu pridelave, predelave, skladienja in embaliranja v steklene kozarce ali v drugo embalao, primerno za ivila, oznaevanje embalae oz. kozarca z medom z nalepko, na kateri so podatki, ki jih zahteva zakonodaja, in s prelepko za slovenski med, ki zagotavlja, da je konni porabnik tisti, ki kozarec prvi odpre, od vsakega toenja (L) mora odvzeti tri vzorce po 250 g medu in jih opremiti z vsemi potrebnimi podatki, ki zagotavljajo sledljivost, ter jih hraniti e est mesecev po izteku roka uporabnosti. Nadzor delovanja sistema SMGO samokontrola, notranji in zunanji nadzor Obrat oz. ebelarstvo izvaja samokontrolo na podlagi nael HACCP (zagotavljanje sledljivosti, morebitne slabosti, vzroki in preventivni ukrepi, odprava slabosti, vodenje evidenc, ki so doka-
zno gradivo, shramba vzorcev medu, pravilnost oznaevanja in podobno). ZS (JSS, UO, komisija UO za notranji nadzor, svetovalec za zagotavljanje varne hrane) vodi, usmerja in nadzira vse dejavnosti sistema SMGO. Pooblaeni laboratorij opravlja analizo vzorcev medu, odvzetih pri ebelarjih. ebelarski pregledniki izvajajo v skladu z nartom notranji (interni) nadzor na terenu (v ebelarstvih), poleg tega pa ebelarjem tudi svetujejo. Nart pripravi ustrezna komisija UO ZS. Certificiranje obratov ebelarski preglednik na podlagi opravljene notranje kontrole predlaga ZS, da podeli obratu ebelarju certifikat o izvajanju sistema SMGO. V skladu z zahtevami EU ZS izvaja tudi zunanji (eksterni) nadzor delovanja sistema SMGO. Ta nadzor opravlja pooblaena druba Bireau Veritas, d. o. o. Gre za periodine preglede izvajanja sistema SMGO na ravni ZS, v pooblaenih laboratorijih in ebelarstvih. Pravilnik opredeljuje tudi financiranje sistema (za izobraevanje, interni nadzor, laboratorijske storitve) ter doloa ukrepe in sankcije zoper krilce sistema SMGO (opozorilo, zaasni odvzem pravice do uporabe zaitne prelepke, plailo strokov za analizo vzorcev, izguba licence polnilca medu, razdrtje pogodbe med preglednikom in ZS).
59
3. Predstavitev mojega ebelarstva
Stojie ebelnjaka v zaselku Brezje (1 km iz Mozirja) Zdaj ebelarim z 28 ebeljimi druinami: 8 druin je v trietanih A-panjih, 11 druin je v dvoetanih panjih, 3 druine so v nakladnih panjih in 6 druin je v 7-satnih A-panjih. Medoviti okoli: zahodni del okolice Mozirja (proti poboju planine Golte). Medovite rastline v okolici stojia: nektar: cvetlice na travnikih in gozdnih jasah ter leska, divja enja in druge grmovnice, javor, lipa, kostanj; mana: javor, hoja, smreka.
4. Sistem dobre ebelarske prakse

Skrb za zdrave in tevilno mone druine Evidence o ebelarstvu: podatki o velikosti ebelarstva (gospodarskih, rezervnih zazimljenih in izzimljenih druin po letih); podatki o toenju medu: datum, vrsta, koliina, podeljen LOT po letih; panjski listi, starost matice v vsaki druini.
60
Lastna vzreja in zamenjava matic Z naravnimi roji, s selektivno odbiro in vzrejo matic v gorenjskem plemenilku, v 5-satnih A-panjih in v opazovalnem panju (priblino 60 % enoletnih, preostale so dveletne matice). V 3-etanih panjih prezimujem po dve druini aprila odvzamem zaleen sat z matico in iz dvoetanih panjev zelo monih druin e sat z zalego in sat s ebelami ter dodam dva sata s hrano (ostanek zimske zaloge pri nekaterih druinah, ki je ebele ez zimo niso porabile) ter tako naredim novo druino v 5-satnem panju. Stare matice v teh druinah maja zamenjam z zrelimi matiniki in tako vzredim nove matice za poznejo zamenjavo v gospodarskih druinah, nato pa v 5-satnih panjih vzredim e nove matice. Za zagotavljanje genske istosti ebel vsako leto pri priznanih vzrejevalcih kupim 12 matici. Zatiranje varoj V obdobju ebeljih pa z biotehninimi ukrepi: izrezovanjem trotovine in prekinitvijo zaleganja matice; konec julija zatiram varojo 23-krat s okterapijo, po potrebi pa e septembra z mravljinno kislino. Avgusta 2009 sem jih zatiral tudi z apiva-
rom (sredstvo smo dobili vsi ebelarji). V obdobju brez zalege jih zatiram e z oksalno kislino. Zgodaj spomladi, pred zatiranjem, med njim in po njem vedno kontroliram naravni odpad varoj s testnimi vloki pri 50 odstotkih ebeljih druin in ukrepam glede na rezultate. Naravne roje, narejence in ometence v zaetni fazi pokropim z oksalno kislino, da uniim varoje na ebelah. Vzdrevanje zdravstvenega stanja druin Skrbim za redno istoo notranjosti panja, za istoo v ebelnjaku in njegovi okolici, za redno ienje ebelarskega orodja in obleke ter za osebno higieno, pa tudi za minimalno zalogo hrane (sladkorna raztopina, med in cvetni prah) in za pravoasno krmljenje ebel za zimo (do konca avgusta). Sistem zagotavljanja varnih ebeljih pridelkov Vzdrevanje higiene v vseh fazah priprave, pridelave, predelave, skladienja, pakiranja in embaliranja do prodaje medu (po vsaki uporabi redno ienje orodja in pripomokov, posod in toila za med ter prostorov v ebelnjaku, toilnici in prodajalni, pa tudi zaitne obleke in rokavic obasno po potrebi uporabim lug in vroo vodo). Skrb za pomlajevanja satovja Vsako leto zamenjam najmanj 30 odstotkov vsega satja, staro satje pa sproti raztopim v sonnem topilniku. Odveno satje, ki ga shranjujem v zamrzovalni omari, razkuujem z ocetno kislino. Skrb za osebno higieno V prostorih ob ebelnjaku imam kopalnico s toplo vodo.
Tla v vseh prostorih ebelarstva so iz laminata, ki ga je mogoe hitro in dobro oistiti. Za vzdrevanje higiene v mojem ebelarstvu po veini skrbi ena, ki opravlja tudi vsa dela pri toenju medu v toilnici. Ta prostor je sicer loen od ebel. V ebelarstvu ne uporabljam antibiotikov, varoje pa po veini zatiram z alternativnimi sredstvi. Zagotavljanje varne hrane Toenje pristnega medu V zaetku aprila druinam odvzamem sate z ostankom zimske zaloge (med iz sladkorne raztopine) in jih shranim v zamrzovalno omaro za poznejo uporabo pri narejencih ali med brezpanim obdobjem. V vsak panj dam po en do dva polna medena sata cvetlinega medu iz zaloge prejnjega leta. Po potrebi ebele krmim z minimalno koliino sladkorne raztopine samo v brezpanem obdobju, in to v dovoljeni koliini za zimsko zalogo hrane. Za toenje medu se odloim, ko je med zrel oz. ko je z mednimi pokrovci pokrita ve kot polovica oz. ve kot dve tretjini sata. e je paa obilna, tako kot je bila junija lani, med iztoim ele, ko je sat skoraj v celoti pokrit. Kljub temu ob zaetku toenja z refraktometrom izmerim vsebnost vode v medu bolj iz radovednosti kot iz potrebe. Za izdelavo satnic uporabljam skoraj izkljuno vosek iz mednih pokrovkov in neuporabnega, tj. slabo izdelanega devikega satja. V nakladnih in 3-etanih panjih pridobivam med iz nezaleenega satja, zato ta med loim od preostalega in ga prodajam v okviru sistema SMGO.
61
Med toenjem med sproti precejam skozi dve razlino gosti cedili (e je med gosto teko, ga ne precejam, temve ga ez nekaj dni v skladini posodi posnamem). Iztoen med skladiim v nerjaveih 50 kg posodah. Kljub precejanju ez nekaj dni pregledam istost medu v posodah in po potrebi e dodatno posnamem morebitne delce oz. tanko smetano. Med skladiim v posebnem, primerno hladnem prostoru, imenovanem ebelarjeva soba. Za pomirjanje ebel po veini uporabljam lesno gobo ali pripravek dimak. Iz skladinih posod, ki imajo pipico oz. grlo za polnjenje, med pretoim v kozarce za slovenski med v posebni ebelarjevi sobi. Vedno uporabljam samo nove kozarce, te pa dan pred polnjenjem e izperem v topli vodi in jih pustim, da se posuijo. Kristaliziran med utekoinim v skladinih posodah v posebni komori z regulacijo temperature od 40 do 42 C.
Oznaevanje in zagotavljanje sledljivosti pridelanega medu Takoj po toenju medu vsako skladino posodo oznaim z identifikacijsko tevilko LOT, s koliino in vrsto medu ter z datumom toenja (vrsto medu doloim na podlagi opazovanja medenja v naravi in z individualno oceno senzorinih lastnosti medu barva, okus, aroma). Sestava L (LOT-a): zaporedna tevilka toenja, dan, mesec in leto toenja npr.: 2180610 Kontrola in odvzem vzorcev medu: ez nekaj dni po potrebi posnamem morebitno smetano z medu, ga v posodi premeam, izmerim vsebnost vode in odvzamem tiri 250-gramske kozarce medu. Te kozarce opremim z nalepko z zahtevanimi podatki in s prelepko (del vzorca medu vzamem iz vsake posode z istim L in ga nalijem v kozarec, tako da dobim meanico medu iz vseh skladinih posod). Vzorci so pripravljeni za notranji (izvaja laboratorij ZS) in
62
zunanji nadzor ter za arhiv v ebelarstvu. Polnjenje medu v embalao za prodajo na drobno Pri vsakem polnjenju v tipiziran kozarec za slovenski med kozarce takoj opremim z nalepko z zahtevanimi podatki in jih pokrijem s pokrovom. S prelepko opremim kozarec po vnovinem pregledu medu neposredno pred prodajo. ebelarjeva mapa dokazno gradivo (obrazci) o pridelavi zdrave hrane Sploni podatki o ebelarstvu: osebni podatki nosilca dejavnosti, KMG-MID, ifra SMGO, stojie, vrste panjev, naslovi sklopov razlinih evidenc oz. obrazcev. Zahtevane evidence oz. podatki za SMGO (na obrazcih): obrazec 1 premiki ebel; obrazec 2 krmljenje ebel z medom; obrazec 3 lokacija pridelave, toenja in skladienja medu; obrazec 4 oblikovanje maloprodajne serije (LOT in koliina); obrazec 5 polnjenje medu in poraba zaitnih prelepk; obrazec 6 odvzeti in hranjeni vzorci medu in senzorina ocena medu; obrazec 7 notranja in zunanja presoja; obrazec 8 naroilo zaitnih prelepk; obrazec 9 sledljivost medu; obrazec 10 podatki o samokontroli; obrazec 11 evidenca ienja; obrazec 12 izjava posameznika o bolezenskih znakih; obrazec 13 usposabljanje ebelarja (potrdila). Zdravstveno varstvo ebeljih druin: dnevnik zdravljenja (podatki o zdravljenju, zdravilu), diagnostika, poroila veterinarju o zatiranju in odpadu varoj, veterinarski zapisniki. Analize vzorcev medu v laboratoriju ZS potrdila.
Notranji in zunanji nadzor zapisniki preglednika in zunanjega presojevalca. Potrdilo o vpisu v register pridelovalcev Slovenskega medu z zaiteno geografsko oznabo izdala ZS, pod t. 09 0047. Poroila o tevilu ebeljih druin za MKGP. Strokovna literatura: Slovenski med z zaiteno geografsko oznabo, Smernice dobrih higienskih navad, Dobra ebelarska praksa in Zatiranje varoje.
5. Sklepne misli
Vse evidence vodim sproti, ob pojavu posameznih dogodkov, zato zanje potrebujem zelo malo asa. Tudi prej sem vodil vse evidence, vendar sem podatke zapisoval v razline zvezke, beleke in na listie, zato niso bili urejeni. Zaradi tega sem za pregledovanje zapiskov porabil ve asa, da sem nael potrebne informacije, ki jih potrebujem pri razlinih opravilih in ukrepih v svojem ebelarstvu. Dodatno delo ebelarja, vkljuenega v sistem SMGO, je samo izpolnjevanje naroila za prelepke in konec leta poroanje o njihovi porabi, to pa mi vzame zanemarljivih 10 minut asa. Pozitivni uinki: Vsi zapiski in podatki so na enem mestu (ebelarjeva mapa), hiter in uinkovit dostop do informacij v ebelarstvu, laje in uinkoviteje delo s ebelami, Veje zaupanje in zadovoljstvo kupcev, ponos ebelarja, da pridobiva Slovenski med z zaiteno geografsko oznabo.
63
Medene pijae
Marko Cesar
edene pijae Zakaj izdelovati medene pijae? Zaradi obujanja tradicije, porabe presekov medu, dodatne ponudbe ebelarjev in zaradi trenja izdelkov s tradicijo.
Splono o medici, medenem ganju, medenem likerju, medenem pivu in penei medici
Medica je sladka alkoholna pijaa z okusom po medu. Je produkt fermentacije medu in vode. Stopnja alkohola je odvisna od koliine nepovretega sladkorja. Barva medice je odvisna od vrste medu, ki smo ga uporabili v meanici vode in medu, in od tehnolokega postopka. To je ena izmed najstarejih alkoholnih pija, saj so jo poznali e nai predniki. Znano je, da so medico izdelovali prej kot vino. tevilna znamenja kaejo, da so medico izdelovali tudi stari Slovani. Medeno ganje je produkt destilacije medice. Medeno ganje lahko izdelujemo iz vseh vrst medu, najprimerneji pa so aromatini medovi. e vedno velja staro pravilo, da iz slabega medu ni mogoe skuhati dobrega ganja. Zgodi pa se tudi nasprotno, namre, da zaradi preslabega poznavanja tehnolokega postopka iz dobrega medu skuhamo slabo ganje. Taka ganja so v veini primerov kisla, pekoa, prismojena in imajo okus po plesni, patoki in arkem maslu. Posebej nevarni so metilni alkohol, cianvodikova kislina in druge neelene snovi v ganju. Medeni liker je narejen iz sadnega ganja ali sadnega destilata, ki mu je bil dodan med. V likerju morata prevladovati vonj in okus po medu.
Medene pijae so lahko brezalkoholne ali alkoholne. Med brezalkoholne medene pijae sodi medeni napitek v obliki koncentrata ali soka. Alkoholne pijae iz medu so medica, medeno ganje, medeni liker, medeno pivo in penea medica. Vse alkoholne pijae uivamo v majhnih koliinah, saj le tako lahko utimo vse bogastvo okusov in arome medov. Znailnost medenih pija je, da so sladke in da imajo okus po medu. Za izdelavo medenih pija uporabljamo najkakovostneji med, med vrstami pa so najprimerneji cvetlini, gozdni, lipov in kostanjev med. Medeni napitek nas spominja na egnanja ob cerkvah, na lectovo srce, na ase, ki jih ni ve. Lahko je v obliki koncentrata s priblino 65 % suhe snovi ali v obliki soka, vendar mora biti ta zaradi trajnosti pasteriziran. Medenemu napitku lahko dodamo nekatere dodatke, npr. cimet in podobno, paziti pa je treba, da pri dodatkih ne pretiravamo. Medeni napitek vsebuje vse sestavine medu. Bogat je z rudninami in je lae prebavljiv, saj sta glukoza in fruktoza e predelani. Medeni napitek priporoam tudi tistim, ki medu samega ne morejo uivati.
64
Pri meanju lahko uporabljamo tudi medeno ganje. Za izdelavo medenih likerjev, so potrebne tri temeljne surovine: sadni ali medeni destilat, kakovosten med in destilirana voda. Medeno pivo je fermentirana pijaa iz medu, sladu, hmelja in vode. Medeno pivo je pravzaprav blaga alkoholna pijaa, a z izjemno polnim okusom po medu in sladu. Njegov znaaj zaokroa umirjena grenkoba, ki v postopku varjenja dobi rahel okus po hmelju. Je zlate do bakrene barve. Medeno pivo je v zahodnih dravah znano e dalj asa. Ugotovili so, da je to zdrava pijaa, ki zbuja tek in dobro odeja. Penea medica je vrhunski izdelek ebelarja, ki se ukvarja z izdelavo medenih pija. Penee medice so lahko suhe, polsuhe, polsladke in sladke, to pa je odvisno od stopnje sladkorja v penei medici. Peneo medico izdelujemo po klasini metodi iz najkakovostnejih medov. Celoten postopek izdelave peneih medic traja najmanj dve leti. Kolikor dlje traja postopek, toliko kakovostneja je penina. Uivamo jo ohlajeno na 68 C in v posebnih kozarcih, skozi katere lahko opazujemo iskrivost in penjenje ter dolgotrajno uhajanje drobnih mehurkov. Na kaj moramo biti pozorni pri izdelavi kakovostnih medenih pija? Za izdelavo kakovostnih medenih pija potrebujemo: kakovosten med (iz nekakovostnega medu ni mogoe narediti kakovostne pijae),
kakovostno vodo (nekateri priporoajo mehko oz. prekuhano ali destilirano vodo, drugi pa uporabljajo obiajno neoporeno pitno vodo), kakovostno ganje, pri pijaah, za izdelavo katerih moramo za pospeitev fermentacije uporabiti kvasovke, uporabimo najbolj lahtne selekcionirane kvasovke ampanjskega tipa in hrano za kvasovke (kontrolirana fermentacija), opremo (steklo, nerjavea kovina), primerno za ivila Poleg tega je treba: upotevati navodila strokovnjakov, upotevati recepture (s koliinami ne smemo pretiravati!), paziti na higieno (osebno, higieno posode in naprav, s katerimi delamo, ter prostora, v katerem pijaa zori), paziti na temperaturo prostora, saj lahko tudi temperatura vpliva na kakovost naih pija, upotevati as zorenja (ne prehitevajmo!), izvajati organoleptino kontrolo (pokuanje ter ugotavljanje pozitivnih in negativnih lastnosti medene pijae; priporoljivo v drugem prostoru), upotevati parametre (pravilnik o medenih pijaah), paziti na morebitne pomanjkljivosti medenih pija (neharmoninost, preve ali premalo alkoholna pijaa), paziti na pojav bolezni in napak pija.
Na kaj moramo biti pozorni v fazi zorenja medene pijae?

Paziti moramo: da vzorec kontroliramo, da pijaa ni podvrena zraenju (oksi65
dacija, alkohol hlapi, pospeeno staranje, pojav motnosti, vzorec neprimeren za prodajo ), da je posoda vedno polna (pretok v manjo, uporaba inertnih plinov), da je potrebno bistrenje pijae (doloen as naravno samoienje, nato pa z dodajanjem istilnih sredstev ali mehanino s filtri), da dodamo predpisane koliine (prenasienje s istili), da sta temperaturi prostora in tekoine primerni (temperatura je odloilnega pomena pri bistrenju), da pri penei medici pozorno in pazljivo obraamo steklenice ter kontroliramo temperaturo prostora in tlak v steklenicah.
Medene pijae stekleniimo v primerne steklenice. Pri tem moramo posebej paziti tako na istoo steklenic kot tudi na istoo vseh naprav in cevi, ki jih uporabljamo v postopku steklenienja. Zamaki morajo biti najkakovostneji, novi in prav tako primerno razkueni (pluta, silikon, steklo). Pozorni moramo biti tako na temperaturo tekoine (priblino 18C) kot prostora (raztezanje tekoine, izguba arome, mikroorganizmi, sterilnost), seveda odvisno od vrste pijae. bodo izmerili parametre, potrebne za prodajo. Prav tako mora vsak izdelovalec pija pri Carinski upravi RS?? oddati Prijavo za vpis v register troarinskih zavezancev malih proizvajalcev vina in ganja (Obrazec TRO - MP), tako da bo voden kot troarinski zavezanec. Videz in oblika etikete kaeta proizvajalevo izvirnost. Na etiketi velja opozoriti na primerno temperaturo pijae ob zauitju za medice in penee medice je ta od 6 do 8 C, za medene likerje od 8 do 10C in za medeno ganje 15C. Ne nazadnje je pomembna tudi oblika kozarcev, v katerih ponudimo pijao. Kozarci naj bodo pecljati, njihova oblika pa je za razlino vrsto pijae razlina.
Na kaj moramo biti pozorni pri steklenienju medenih pija in opremljanju z etiketo za javno prodajo?
Steklenienje medenih pija je zadnja faza tehnolokega postopka, zato skuajmo stekleniiti kolikor mogoe kakovosten izdelek. Zaradi tega si ebelarji elijo, da je njihova medena pijaa v steklenici im bolj stabilna, brez znakov motnosti, da ima dobre senzorine lastnosti z znailnim vonjem, okusom in barvo. e nameravajo ebelarji medene pijae takoj poslati v prodajo, morajo upotevati veljavna zakonska doloila, po katerih mora medena pijaa izpolnjevati vse pogoje, doloene v Pravilniku o prepakiranih ivilih in Pravilniku o ganih in medenih pijaah. Izdelovalec medenih pija mora vzorce pija, namenjenih za prodajo, dati v analizo pooblaenemu laboratoriju, v katerem
66
Trenje medenih pija

Trenje je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skua z njimi vzpostavljati dobikonosne odnose. V tem obdobju je konkurenca vse huja. Zato so pomembne prepoznavnost in
izvirnost vsakega posameznika ter kakovost izdelkov. Nae medene pijae so priljubljene tako pri posameznikih kot tudi v podjetjih. Za uspeh pri trenju je treba imeti: lino embalao, ki bo pri kupcu vzbudila pozornost, etiketo (prepoznavno, vpadljivo, bogato), elektronski naslov (sprejemanje naroil, poiljanje ponudb), spletno stran (za promocijo zunaj meja, spletni katalog),
letake s pounim gradivom in predstavitvijo svojih izdelkov. Poleg tega: je treba biti vztrajen, prepriljiv in prodoren, se je treba udeleevati ocenjevanj (reference), si je treba pridobiti medijsko podporo, je treba sodelovati na sejmih (zaradi poveanja prepoznavnosti) in, kar je odloilno, ponuditi KAKOVOSTNO VSEBINO.
67
ebelarski zbornik - Celje 2011 naziv ADAMEK - GRAYNA ADAMEK API VITA, PREDRAG MANGER APIFARM RADOSAVLJEVI APIS M & D D.O.O. VRHNIKA APIS PROIZVODNJA OPREME ZA PELARSTVO AVTOPREVOZNITVO IN EBELARSTVO TOME, JOE TOME S.P. EBELARNA MILENA KEPIC S.P. EBELARSTVO LUKA, DUAN UNKO S.P. naslov PASIECZNA 1 KRATKA 2 RADNIKA BR. 63/A UZA 7 SLATINA 60 GLOBOICE 13 VEIDROV TRG 6 SUID 41 pota kraj 34322 42000 14000 1360 44250 8262 1225 5222 1356 1225 3214 1411 4228 8272 8280 5270 33331 9143 4000 GILOWICE VARADIN VALJEVO VRHNIKA PETRINJA KRKA VAS LUKOVICA KOBARID DOBROVA LUKOVICA ZREE IZLAKE ELEZNIKI ZDOLE BRESTANICA AJDOVINA STROZE ST. MICHAEL / KAERNTEN KRANJ drava POLJSKA HRVAKA telefon +48 338 653 219 + 385 42 213 416
REPUBLIKA +381 14 220 113 SRBIJA SLOVENIJA 01 7551 282 HRVAKA +385 44 862 737
SLOVENIJA 07 49 64 017 SLOVENIJA 01 729 61 18 SLOVENIJA 05 38 85 856 SLOVENIJA 01 36 41 106 SLOVENIJA 01 72 96 100 SLOVENIJA 031 219 447 SLOVENIJA 041 985 313 SLOVENIJA 04 510 14 10 SLOVENIJA 051 354 912 SLOVENIJA 07 49 71 155 SLOVENIJA 041 383 020 POLJSKA AVSTRIJA +48 18 414 05 81 +43 664 5320 564
EBELARSTVO RIHAR-KOCJAN, ROBERT GABERJE 42 KOCJAN S.P. EBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE DIAPOL, HREN MATJA S.P. DOLINEK MARJAN S.P., IZDELAVA EBELARSKE OPREME, MD OPREMA DRAGOKI MEDENI KRUHEK, CIRILA MID S.P. DRUTVO ZA DELO NA DOMU KRIJA EVIPLASS EVALD VODOPIVC S.P. EVROTOMEU, BORUT BUKOVEC S.P. GOSPODARSTWO PASIECZNE SADECKI BARTNIK, A. & J. KASZTELEWICZ IMKEREIBEDARF, NEUBERSCH FRIEDRICH IZDELOVANJE IZDELKOV IZ GLINE, MONIKA VOGRINC S.P.
68
BRDO PRI LUKOVICI 8 KOVAKA CESTA 27 GLADE 27, PODLIPOVICA NA KRESU 8 KOSTANJEK 30 STOLOVNIK 49 POLEVA ULICA 12A STROZE 235 UNTERLIBITSCH 7 KIDRIEVA CESTA 7
SLOVENIJA 04 202 66 91
ebelarski zbornik - Celje 2011 fax email kontakt Mr. GRAYNA ADAMEK g. PREDRAG MANGER apifarm@ptt.rs 01 7557 352 apis.md@siol.net g. MIODRAG RADOSAVLJEVI g. DEBEVEC MARKO g. STJEPAN KENEL g. Joe Tome ga. Milena Kepic g. unko Duan g. Robert Kocjan g. ANTON TOMEC APISOL sprej, pripomoek ebelarjem g. MARJAN DOLINEK ga. MID CIRILA bina.angeli@gmail.com 07 49 71 156 evald@super-e.si evrotomeu@yahoo.com +48 18 445 18 72 bialek@bartnik.pl +43 4235 3104 imkerei-neubersch@aon.at ga. Sabina Zakek g. Evald VODOPIVC g. BORUT BUKOVEC Mr. JAKUB BIALEK Herr Neubersch Friedrich ga. Monika Vogrinc ometalniki ebel iz satja dragoki kruhki izdelki domae obrti darilne vreke SUPER-E ebelarska oprema orodje za ebelarje ebelarski repromaterial keramika-lonarki izdelki in dekorativni izdelki
69
razstavni program zaitne obleke za ebelarje ebelarska oprema naravna kozmetika in mila iz ebeljih produktov ebelarska oprema, storitve matine reetke ometalnik za ebele pribor za ebelarje, etikete za med, embalaa LUCKA panj, vedro za krmljenje, satniki ebelarska oprema
+48 338 653 219 adamek@adamek.net.pl
+385 43 776 062 lidija@matesin.com cebelarstvo.tomse@siol.net 01 729 61 31 cebelarna@gmail.com info@lucka-sp.si 01 36 41 307 robineli@siol.net info@czs.si diapol@t-2.net dolinsek.marjan@gmail.com
ebelarski zbornik - Celje 2011 JANA, JANA PUNIK POKRIVA S.P. KIPGO D.O.O., PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE KRE FRANIEK S.P., MIZARSTVOIZDELOVANJE EBELJIH PANJEV LABORATOIRE APIPHYT - APIVITA LOGAR TRADE EBELARSKA OPREMA D.O.O. LUGO D.O.O. MEDIARSTVO, SVEARSTVO PERGER HRABRO S.P. METALIC D.O.O., INOVACIJE, PROIZVODNJA, IMP. - EXP. MODNO KROJATVO, ANDREJ MIGOC D.O.O. NADJA OPI S.P. PETERKA FRANC, EBELARSTVO PELIN DO LACKOVA CESTA 43B BATUJE 83 IDRIJSKA ULICA 10 2000 5262 1360 MARIBOR RNIE VRHNIKA VERTAIZON ENUR DOBROVA SLOVENJ GRADEC LJUBLJANA POLJE PTUJ BOVEC DOMALE KOPLJARI KOEVJE EMPETER V SAVINJSKI DOLINI KAMNIK TRZIN MENGE LAKO BREICE KLOECH SLOVENIJA 02 331 80 10 SLOVENIJA 05 368 45 80 SLOVENIJA 041 420 200 FRANCIJA +33 473 62 95 91
19, ZAC DU GROS CHENE 63910 - CHIGNAT POSLOVNA CONA A 41 GABRJE 10 GLAVNI TRG 34 MARTINSKA 252 SPUHLJA 86 A EZSOA 113 BREZNIKOVA CESTA 17 KOPLJARI BB 4208 1356 2380 1260 2250 5230 1230 34308 1330 3311 1240 1236 1234 3270 8250
SLOVENIJA 04 25 19 400 SLOVENIJA 01 364 23 50 SLOVENIJA 02 88 41 496 SLOVENIJA 01 52 92 246 SLOVENIJA 02 779 35 61 SLOVENIJA 05 3886 382 SLOVENIJA 01 724 26 79 SRBIJA +381 112 423 717
HEROJA ROEMERGRUND, DRAGAN STIJEPI S.P. ULICA MARINCLJA 14 ROMAN PLOTAJNER S.P., SPLONO MIZARSTVO SAMSON KAMNIK D.O.O. STENKO D.O.O. OLSKA ULICA 47 KOVINARSKA CESTA 28 PRUHA 3
SLOVENIJA 041 828 161 SLOVENIJA 03 5701 335 SLOVENIJA 01 8317 255 SLOVENIJA 01 562 17 22 SLOVENIJA 031 352 797 SLOVENIJA 03 573 16 36 SLOVENIJA 07 499 19 50 AVSTRIJA +43 3475 2270
IVILJSTVO KUNSTELJ, KUNSTELJ ANA ZAVRTI 41 S.P. IN KUNSTELJ JOE S.P. TATJANA OLAR, DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI TPV PRIKOLICE, TOVARNA PRIKOLIC D.O.O. WACHS HDL
70
STRMCA 81 A CESTA BRATOV CERJAKOV 13
DEUTCH HASELDORF 75 8493
ebelarski zbornik - Celje 2011 02 331 80 10 05 368 45 81 01 755 13 17 jana.pp@amis.net kipgo.barbara@gmail.com spela_krze@yahoo.com ga. Jana Punik Pokriva ga. Barbara Bandelj Hrenovec g. Kre Franiek g. Remy IVANEC g. ZDRAVKO LOGAR g. Mitja Gornik ga. LEA PERGER g. Andrej Zajc 02 779 35 60 info@smokingsalon-smigoc.si rene.copi@siol.net g. Andrej migoc g. Rene opi g. Peterka Franc rajkoms@eunet.rs 01 8951 941 info@kocevski-med.si g. Dragan Stijepi g. Roman Plotajner 01 8317 179 01 562 17 20 01 723 70 27 03 573 16 36 07 499 19 60 samson@samson-kamnik.si spela.stenko@gmail.com jm-kunstelj@volja.net solar.tis@siol.net tpv-prikolice@tpv.si info@wachs-hoedl.at Herr Erich Hdl g. NEJC MIKU ga. Stenko pela g. Kunstelj Miha ga. Tatjana olar nakladni panj RV in EV, oprema za toenje LR nakladni panj satnice, ebelji vosek, vse za ekoloko ebelarjenje steklena in kartonska embalaa ebelarski klobuki, rokavice, jopii, kombinezoni, toila lectovi izdelki, unikatni medenjaki, svee, med prikolice za prevoz panjev ebelarska oprema
71
embalaa, ebelarska oprema in pribor, literatura ebelarska oprema in pripomoki panji za ebele proizvodi na osnovi medu in propolisa ebelarska oprema in pribor, toila za toenje medu gonila za pogon toil lectovi izdelki, mediarki izdelki, voene svee EKO-FOG za zimsko zdravljenje ebel ebelarska slavnostna oblaila panjske konnice ometalnik za ometanje ebel
+33 473 62 96 55 remy.ivanec@gmail.com 04 25 19 415 01 364 23 51 02 88 41 496 info@logar-trade.si info@lugo.si h.perger@siol.net
Celjski sejem, d. d. Dekova 1 3102 Celje Tel.: +386 3 54 33 000 Faks: +386 3 54 19 164 E-pota: info@ce-sejem.si

Zbornik

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zbornik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

EBELARSKI ZBORNIK

ebelarski zbornik - Celje 2011

Ekoloko ebelarjenje v Sloveniji

2 Ekoloko ebelarjenje v Sloveniji

ebelarski zbornik - Celje 2011

druin, ugotovimo, da jih je veina v skupini z ve kot 20 ebeljimi druinami.

2.1 Izbira stojia za ebelnjak oziroma nakladne panje

2.3 Gospodarjenje s ebeljimi druinami

2.2 Graditev ebelnjaka in izdelava panjev

ebelarski zbornik - Celje 2011

3 Vkljuitev ebelarstva v ekoloko kmetovanje oziroma ebelarjenje

ebelarski zbornik - Celje 2011

3.1 Zakonodaja na podroju ekolokega kmetovanja oziroma ebelarjenja

4 Trenje ekoloko pridelanega medu in drugih ebeljih proizvodov

4.1 Oznaevanje ekolokih pridelkov in izdelkov

ebelarski zbornik - Celje 2011

Demeter oznaevanje pridelkov in izdelkov biodinaminih kmetij

4.2 Monosti trenja

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

Zatiranje varoj v biolokem ebelarjenju

ebelarski zbornik - Celje 2011

Integriran koncept zatiranja varoj v biolokem ebelarjenju

Bioloko zatiranje varoj

ebelarski zbornik - Celje 2011

Glavno zatiranje varoj

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

Prva svetovna konferenca o bioebelarjenju

ebelarski zbornik - Celje 2011

Bioebelarjenje v drugih dravah (podatki so izbrani na podlagi informacij udeleencev konference)

42 (10) 194 (16)

128 (54) 11 (17) n. p.

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

Tehnologija ebelarjenja in zatiranje ebeljih bolezni

ebelji pridelki in njihova obremenjenost z ostanki

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

Apitehnini ukrepi in zatiranje varoj z naravnimi sredstvi

Kratko o ivljenju varoj

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

ebelarski zbornik - Celje 2011

Tehnologija ebelarjenja v poklicnem ebelarstvu

Zaetek in razvoj ebelarstva Silvo Posl

je poroil in se odselil od doma, so z menoj odle tudi ebele.

Nastanek ebelarstva VITA MED, Silvo Posl, s. p.

ebelarski zbornik - Celje 2011

Po prijetnem druenju e skupinska fotografija

ebelarjenje v poklicnem ebelarstvu

ebelarski zbornik - Celje 2011

JANUAR po veini zelo mrzel mesec

FEBRUAR mesec prebujanja ebel

ebelarski zbornik - Celje 2011

MAREC mesec intenzivnega pospeevanja zaleganja matic

ebele na pai na oljni repici