34.

zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, oktober 2012

Peter ZUPANI*, Matej JAN**

TEHNOLOGIJA GRADNJE PODVOZA STRAGONJCA S POMOJO PODRIVANJA

Povzetek V prispevku je predstavljena zasnova in gradnje podvoza Stragonjca pod obstojeo enotirno elezniko progo na odseku t. 40 Pragersko Ormo. Objekt je potreben za ureditev izven nivojskih krianj cest z eleznico v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije eleznike proge Pragersko Hodo. Podvoz je zasnovan kot armirano betonska katlasta konstrukcija. Nadaljevanje podvoza je preko dilatacije izvedeno v armirano betonski kesonski obliki. Prispevek je osredotoen na opis tehnologije gradnje pri kateri s hidravlinimi preami podrivamo podvoz pod elezniko progo in tako omogoamo izgradnjo in namestitev podvoza brez vejih moten eleznikega prometa. Gradnja je prikazana po fazah z opisom potrebne opreme in ukrepov med podrivanjem. Omenjeno tehnologijo gradnje smo podprli z raunsko analizo, katere rezultate predstavimo in komentiramo. Kljune besede: podvoz, eleznica, tehnologija gradnje, faznost gradnje, armiran beton, podrivanje

Construction Technology of the Stragonjca Underpass with Incremental Launching under the Railway Track
Summary The following article presents the design and construction of the Stragonjca underpass under the existing single-track railway on the section no. 40 Pragersko Ormo. The underpass serves as an intersection between the road and railway located on different levels in the framework of electrification and reconstruction of the Pragersko Hodo railway. It is designed as a box-shaped construction made of reinforced concrete. Further, the construction continues through dilatation as caisson construction made of reinforced concrete. The article focuses on the description of the construction technology where the underpass incrementally launched under the railway track by means of hydraulic devices, thus enabling the underpass to be built without major interruptions of the railway traffic. The construction process is shown in phases together with the description of the equipment and measures used. This construction technology is supported by computer analysis with results presented and commented in the following article. Key words: underpass, railway, construction technology, construction phases, reinforced concrete, incremental launching under the railway track

* **

Peter ZUPANI, dipl.in.grad., ELEA iC d.o.o., Dunajska 21, SI-1000 Ljubljana, peter.zupancic@elea.si, Matej JAN, univ.dipl.in.grad., ELEA iC d.o.o., Dunajska 21, SI-1000 Ljubljana, matej.jan@elea.si,

1.

SPLONI PODATKI

Podvoz Stragonjca bo zgrajen v sklopu ureditev krianj cest z eleznico na odseku Pragersko Hodo v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije eleznike proge Pragersko Hodo. Podvoz bo sluil za izven nivojsko krianje nove lokalne ceste Stragonjca 1 z obstojeo enotirno elezniko progo t. 40 v km 1+798,94 pri kraju Gaj. Objekt je zasnovan kot armirano betonska katlasta konstrukcija. Konstrukcija podvoza je zasnovana tako, da omogoa izgradnjo bodoega drugega tira. Zaradi visoke podtalnice je nadaljevanje podvoza zasnovano v kesonski izvedbi s katerim varujemo cesto pred vdorom talne vode, pri tem pa je konstrukcija podvoza in kesona loena z vodo nepropustno dilatacijo. Osnovni podatki:
Investitor: Projektant: Faza obdelave: Dolina podvoza: Dolina kesonov (levo) Dolina kesonov (desno) Razpon preklade: Kot krianja: Vzdolni nagib: Preni nagib: Horizontalni potek: Vertikalni potek: RS, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Langusova ulica 4, Ljubljana ELEA iC projektiranje in svetovanje d.o.o., Ljubljana PGD, PZI 22,28 m 103 m 82 m 9,15 m 75 6-8% 3,5%-6,0 % radij R=inf, R=90 in R=150 radij R=1000

LOKACIJA

Slika 1: Obmoje z mikrolokacijo podvoza Stragonjca 1.1 Geoloko-geomehanske osnove

Analiza geolokih in morfolokih razmer je pokazala, da imamo na lokaciji podvoza in kesonov stabilno in neproblematino stanje. Pri tem je pomembno poudariti, da se slabe nosilne plasti pojavljajo vse do globine ca. 6,0 m. Vpliv geoloke sestave tal na gradnjo podvoza: Do globine 6,5 m predstavljajo najvejo nevarnost peene plasti enote IG-0d1, kjer lahko zaradi vodnega pritiska pride do vdorov vode in peska, na nivoju temeljih tal pa tudi do hidravlinega loma le teh. Upotevati je bilo potrebno tudi mono nestabilnost vkopnih brein zaradi pojavljanj plasti plastinih glin - enota IG- 0c. Od globine 6,5 m pa je bilo potrebno prepreiti morebitne vdore vode iz enote IG-0e (prodne plasti).

Slika 2: Preni prerez podvoza z geolokim profilom (levo-med gradnjo, desno konno stanje) Izbrani ukrepi: Na podlagi geolokih in splonih pogojev smo objekte temeljili na togi temeljni ploi, ki zagotavlja ustrezno nosilnost tudi v slabih slojih pri tem pa z njo prepreimo vdor talne vode v cestno telo. Varovanje gradbene jame smo izvedli s tesnilno zaveso iz zagatnic doline 9,0 m. Zgornji nivo zagatnice sovpada z zaetkom problematinega sloja IG-0d1 (kota 243,87 n.m.v.), dno zagatnice pa se kona na ca. 5,0 m pod nivojem gradbene jame (kota 234.87 n.m.v.). 1.2 Hidroloko-hidravline osnove

Analiza hidrogeolokih razmer je pokazala, da se na lokaciji nahaja visok nivo talne vode. Pri tem moramo poudariti, da na predvideni lokaciji podvoza ni bil zgrajen piezometer zato se je dejanske projektne nivoje talne vode doloilo iz vrtine oddaljene ca. 2 km. Na podlagi hidrolokih kart se je iz oddaljenega piezometra konne nivoje vode transformiralo in ekstrapoliralo na koto na obmoju podvoza. Vpliv podzemne vode na gradnjo podvoza: V fazi projektiranja smo sprejeli odloitev, da se med gradnjo podvoza in kesonov upoteva podtalno vodo na nivoju, ki ustreza 5 letni povratni dobi (246,15 m.n.v.). Ocenjeno je bilo tudi, da lahko med gradnjo brez tesnjenja v gradbeno jamo doteka med 5,0 do 8,7 l/s podzemne vode. Ker pa je lahko prepustnost sloja drugana od ocenjene ter so prepustnosti materiala v razlinih smereh drugane obstaja monost, da bojo ocenjeni dotoki tudi do 2x veji in tako dosegajo vrednosti do 10-18 l/s. Izbrani ukrepi: Konstrukcijo smo zasnovali tako, da varuje cesto pred vodo s 100 letno povratno dobo. Zaradi nevarnosti dviga kesonov (vzgon) se je le tem masa poveala z odebelitvijo temeljne ploe in sten. Na obmoju izkopanega dela gradbene jame se le to varuje z zagatnicami, ki stabilizirajo izkopne breine ter prepreujejo direktno izcejanje podtalne vode preko propustnih slojev. Predvideli smo rpalke s katerimi bo izvajalec nadzoroval pritoke vode do 10-18 l/s.

2.

ANALIZA KONSTRUKCIJE

Konstrukcija podvoza je analizirana s pomojo raunalnikega programa SOFiSTiK z uporabo linijskih in ploskovnih elementov po metodi konnih elementov. Pri projektiranju podvoza so upotevani vsi potrebni vplivi na konstrukcijo za stalno in zaasno projektno stanje v skladu z Eurocodi: stalni vpliv lastne tee konstrukcije, stalne tee sestav, zemeljski in hidrostatini pritiski, reologija betona ter spremenljivi vplivi eleznikega prometa z ustreznimi dinaminimi faktorji na prekladno ploo ( UIC71, SW0 in SW2, pospeevanje in zaviranje, bona sila) in cestnega prometa na temeljno ploo (LM1: TS + UDL), upotevan je tudi temperaturni vpliv. Posebej je analizirano tudi potresno stanje, ki pa zaradi velike togosti objekta ni merodajno. Celotna konstrukcija podvoza je projektirana z betonom kvalitete C 30/37 s potrebno zmrzlinsko odpornostjo ter stopnjo odpornosti proti prodoru vode PV-II. Robni venci in hodniki so predvideni iz betona C 25/30. Zaitni sloj znaa 45 mm. Vsi elementi so armirani z rebrasto armature kvalitete B 500(B). Zaradi visokega nivoja podtalnice je tesnenje temeljne ploe in sten predvideno po metodi bele kadi z omejitvijo razpok in posebnimi detajli delovnih stikov. Posebnost v osnovi zelo enostavne konstrukcije podvoza je njegova tehnologija izdelave, katere statina analiza je opisana v nadaljevanju.. Analizirana je zaasna jeklena konstrukcija, pod katero se potiska objekt na konno mesto, zaasna AB rezila, stabilnost brein, doloene potisne hidravline pree ter analizirano varovanje gradbene jame. 3. TEHNOLOGIJA GRADNJE Z METODO PODRIVANJA

Za izvedbo podvoza Stragonjca je izbrana tehnologija podrivanja konstrukcije podvoza pod elezniko progo. S tem se izognemo relativno dragi izvedbi deviacije eleznike proge in SVTK naprav, med tem pa izbrana tehnologija omogoa minimalno motnjo eleznikega prometa. Pri tej izvedbi se konstrukcijo podvoza z zaasnimi rezili izvede izven eleznike proge na primerni oddaljenosti od tirov, da je zagotovljena zadostna varnost zaasne breine.

Slika 3: Prikaz zaetne in konne faze podrivanja podvoza

Nato se konstrukcijo podvoza s pomojo visokotlanih potisnih rpalk ob sprotnem odkopavanju potiska pod zaasno jekleno konstrukcijo eleznike proge. Potisna pload je betonska debeline 20 cm na katero je poloena jeklena ploevina ter premaz iz masti na parafinski osnovi. Smer potiskanja doloajo na robovih potisne ploadi nameena bona vodila. Na strani objekta, ki se vtiska, se na mestu krilnih zidov izvede AB rezili trikotne oblike. Rezili se ob vrivanju vtiskata v zemljino, sluita pa za varovanje breine ter nudita podporo vzdolnim drsnim nosilcem. Opremo za podrivanje podvoza sestavljajo: Zaasna jeklena konstrukcija iz malega pomonega mostu, ki je tipska in atestirana. Namenjena je varovanju tirnic pri podrivanju podvoza (slika 4, levo) Nosilna konstrukcija malega pomonega mostu iz drsnih prenih jeklenih nosilcev HEB500, vzdolnih drsnih nosilcev na rezilih HEB600 doline 10,7 m, horizontalnega zavetrovanja iz 1+2x HEB800 doline 30 m ter zabitih vertikalnih 2x HEB300 doline 12 m na vsakem koncu zavetrovanja (slika 4, sredina) Visokotlane hidravline pree ENERPAC CLSG-50012 ter SLS serija hidravlinih rpalk (slika 4, desno) Distanniki za zalaganje: glavni distanni elementi so betonski bloki prereza 1,0/2,0 m in doline 3,7 m. Poleg betonskih blokov se med posameznimi cikli potiskanja za hidravlino preo podlaga jeklene distannike irine, ki ustreza hodu bata izbrane pree.

Slika 4: Mali pomoni most, zaasna jeklena konstrukcija ter sistem hidravlinih pre Kot je e bilo omenjeno zagotavlja izbrana tehnologija gradnje minimalne motnje eleznikega prometa v asu gradnje. Glavno motnjo prometa bo predstavljala omejitev hitrosti vlakov na 30 km/h. Poleg omejitve hitrosti bo za potrebe montae malega pomonega mostu ter zaasne nosilne konstrukcije potrebna tudi zapora prometa, ki naj bi predvidoma traja 1 dan. Ureditev prometa v asu gradnje je doloena v posebnem tehnolokem projektu izvajalca. 4. FAZNOST GRADNJE

FAZA 1: Izkop gradbene jame z ureditvijo gradbia V prvi fazi je potrebno izvesti izkop terena do plasti plastinih glin ter izvesti tesnilno zaveso z vtiskanjem zagatnic Larsen 605 doline 9,0 m. Tesni se le obmoje ob progi na strani proti Gaju. Ko je tesnjenje zagotovljeno se lahko izvede izkop do dna gradbene jame. Izvede se vgradnja vodnjakov za znievanje nivoja podtalnice ter AB narivna pload z bonimi vodili.

FAZA 2: Izvedba AB kesonov in podvoza na desni strani eleznike proge (stran proti Gaju) V drugi fazi se izvede konstrukcijo podvoza z zaasnimi rezili ob eleznikem nasipu na narivni ploadi. Izvede se tudi betoniranje posameznih kampad AB kesonov od P7 in do P4. Kampada med P6 in P7 slui kot oporna konstrukcija hidravlinih pre pri fazi podrivanja. FAZA 3: Vgradnja malega pomonega mostu in zaasne jeklene konstrukcije V tretji fazi je potrebna zapora prometa za vgradnjo malega pomonega mostu in zaasne jeklene konstrukcije. Najprej se izvede montaa malega pomonega mostu (v nadaljevanju MPM). Sledi vgradnja temelja za prene drsne nosilce, montaa vzdolnih drsnih nosilcev 2x HEB600 na zaasna rezila ter drsnih pasov 3x HEB140 na prekladni ploi podvoza. V obstojei gramozni gredi pod tiri se izkoplje kanale skozi katerega se vstavi prene drsne nosilce HEB500 doline 26 m. Drsne nosilce je potrebno viinsko pozicionirati z lesenimi klini ter v obmoju eleznikega nasipa podbetonirati. Na tako postavljene drsne nosilce se togo prikljui horizontalno varovanje tirov in drsnih nosilcev proti izrivanju in bonim sunkom. Horizontalno varovanje sestoji iz 2x HEB800 doline 30 m na strani proti Stragonjci ter HEB800 doline 30 m na strani podvoza. Nosilci HEB800 se opirajo na zabite vertikalne nosilce HEB 300, ki se jih postavi po dva na vsakem koncu horizontalnega varovanja, skupaj tiri pare. FAZA 4: Podrivanje podvoza V fazi podrivanja konstrukcije gre za ciklino ponavljanje korakov doline 2 m. Cikli potekajo v naslednjem vrstnem redu. Najprej se izvede izkop zemljine na elni strani med rezili podvoza ter odpelje odkopani material. Sledi utrjevanje temeljnih tal pred rezili in vgradnja jeklene ploevine debeline 4 mm za zmanjanje trenja med utrjenim tereno in talno ploo. Ko je podlaga pripravljena se zane z narivanje podvoza z hidravlinimi preami v ciklih po 25 cm. Cikel narivanja vsebuje potiskanje in vraanje batnice v zaetni poloaj ter zalaganje pre z distanniki. Sledi geodetska kontrola konstrukcije podvoza in posameznih elementov MPM ter potrebne korekcije smeri in viine. Dopua se nekje do 50 mm tolerance odstopanja konne lege konstrukcije podvoza od projektirane. Ko je konstrukcija podvoza v konnem stanju se s klesanjem odstrani zaasni rezili tako, da se ne pokoduje tesnilni trak. Oisti in pripravi se mesta klesanja za nadaljevanje betoniranja po metodi bele kadi. Vgradi se povezovalno armaturo preko podaljkov iz navojnih palic. FAZA 5: Izvedba tirih AB kesonov nad narivno ploadjo (med profili P7 in P8) ter ostalih kesonov na levi strani eleznike proge (proti Stragonjci) Po izgotovitvi konstrukcije podvoza sledi e dokonanje posameznih kampad AB kesonov med profiloma P7 in P8. Sledi premik tesnilne zavese iz jeklenih zagatnic na drugo stran eleznike proge in izkop gradbene jame. Posebno pozornost se posveti varovanju eleznike breine na mestu odstranitve rezil z 12 m jeklenimi zagatnicami. Izvede se e betoniranje posameznih kampad AB kesonov do profila P17.

5. 5.1

RAUNSKI DOKAZI IZBRANE TEHNOLOGIJE GRADNJE Doloitev potrebne potisne sile med podrivanjem

Potisno silo, ki jo moramo generirati za premik konstrukcije smo doloili glede na skupni odpor zemljine. Pri doloitvi upora zemljine smo upotevali trenjske sile v asu potiskanja, sile lepenja tik pred pomikom ter pasivni odpor zemljine pri vtiskanju rezila.

Slika 5: Shematski prikaz porazdelitve upora zemljine med potiskanjem konstrukcije 5.1.1 Upor zemljine pod temeljno ploo (Fu,PL) Upora pod temeljno ploo predstavljajo trenjske sile doloene glede na maso objekta, ki ga potiskamo. V naem primeru masa podvoza z opremo in rezili znaa m=1.313 ton. Pri doloitvi upora pod temeljno ploo zanemarimo dodatni ukrep za zmanjevanje trenja (ploevina 4 mm). Koeficient trenja doloimo z upotevanjem sloja IG-0e. k t = tan( ) = tan(34) = 0,67

Fu , PL = k t * N = 0,67 *13.134kN = 8.859kN

5.1.2 Upor zemljine na bonih stenah B1 in B2 (Fu,B1 in Fu,B2)

Upor smo doloili z upotevanjem mirnih zemeljskih pritiskov na povrino stene. Velikost normalne sile smo doloili z integracijo pritiskov po povrini stene. Za koeficient trenja smo prevzeli povpreno vrednost strinega kota slojev 0c, 0d1 in 0e ob katerih drsi stena. k t = tan( ) = tan(29) = 0,55
Fu , B1 = k t * N 1 = 0,55 * 6.793kN = 3.736kN ; Fu , B 2 = k t * N 1 = 0,55 * 6.068kN = 3.337kN
5.1.3 Upor zemljine pred reziloma (Fu,RE)

Upor smo doloili z upotevanjem pasivnih zemeljskih pritiskov na frontalno povrino rezila. Predpostavimo, da rezila vtiskamo v zemljini s karakteristikami (=29 in s=19 kN/m3) dobljenimi iz povpreja slojev 0c, 0d1 in 0e.

Pri vtiskanju se uporna sila na frontalni povrini rezila doloi z upotevanjem: normalne komponente horizontalnega pasivnega odpora oz. Eph,N, trenja zaradi te sile Ft(Eph,N) ter vlene sile zaradi tangencialne komponente horizontalnega pritiska oz. Eph,T. Konno vrednost smo dobili z upotevanjem X-komponent omenjenih sil. Fu , RE = Eph, Nx + Ft , x ( Eph, N ) + Eph, Tx = 10.665kN
5.1.4 Sile lepenja med jeklenimi nosilci (Fu,DR)

Sile lepenja so bile doloene glede na efektivno maso zaasne jeklene konstrukcije, ki se naslanja na vzdolna drsna nosilca na rezilu. Skupna efektivna masa znaa 56 ton. V izraunu upotevamo koeficient lepenja kl=0,3 (jeklo-jeklo). Fu , DR = k l * N = 0,30 * 560kN = 160kN
5.1.5 Skupni upor zemljine med fazo podrivanja ter doloitev potisne sile

Preglednica 1: Tabelarini prikaz skupnega upora zemljine

Opis sile upora Boan stena Bona stena Temeljna ploa Pasivni odpor pred rezili Sila lepenja med nosilci Oznaka Fu,B1 = Fu,B2 = Fu,PL = Fu,RE = Fu,DR = Skupni upor Fu = Velikostni red 3.736 3.337 8.859 10.665 160 26.757 kN kN kN kN kN kN % skupnega odpora 14% 12% 33% 40% 1%

Za premagovanje skupnega odpora zemljine smo izbrali 6x hidravline pree ENERPAC CLSG50012 (High Tonnage Cylinders) s potisno silo 5.114 kN. Prea zagotavlja hod sp=250 mm ter hitrost potiskanja vp=6,0 cm/min. Izbrana oprema omogoa potisno silo Fp=30.684 kN. S primerjavo sil Fp / Fu dobimo faktor varnosti, ki v tem primeru znaa 1,15. Ocenili smo, da je 15% rezerva sprejemljiva saj zagotavlja potiskanje tudi v primeru variabilnosti sil, kar je realno priakovati. Z upotevanjem izbrane opreme ter dolino potrebnega narivanja, ki v naem primeru znaa 28 m, smo izraunali skupni efektivni as potiskanja. V enem koraku naredimo 250 mm poti kar pomeni, da bomo podrivanje konali v 112 korakih. e upotevamo, da za posamezni korak potrebujemo 6 min dobimo celoten efektivni as podrivanja 672 min (11,2 h). Efektivnemu asu smo priteli e manipulacijski as, ki zajema delovne operacije med koraki kot so: premik pre, korekcija smeri, podlaganjaitd. Ocenili smo, da manipulacijski as znaa ca. 20 min/korak. Skupni as podrivanja konstrukcije do konne pozicije tako v naem primeru znaa 2912 min (49 h).
5.2 Vnos koncentrirane sile v temeljno ploo podvoza in kesona

Pri potiskanju in vnaanju sil v temeljno ploo je bilo potrebno narediti dve kontroli: kontrola kontaktnih napetosti in kontrola cepilnih sil. Pri kontrolah upotevamo kontaktno povrino kvadrata s stranico a=0,5m ter irino elementa d=0,9 m. Za prevzem cepilne sile Zmax smo predpisali cepilno armaturo 8 x 16 (zaprta stremena) med tem, ko za prevzem Zrob, ki se pojavi med preami predpiemo armaturo 4 x 16.

Slika 6: Shematini prikaz napetosti pod hidravlinimi preami

5.3 Kontrola zaasne jeklene konstrukcije in AB rezila

Fazo podrivanja smo analizirali z dvema raunskima modeloma: Model 1: Zaasna jeklena konstrukcija pod elezniko progo. Model 2: Zaasna armirano betonska rezila. V statini analizi loimo dve situaciji in sicer, aktivno podrivanje pri katerem se nam pojavijo trenjske sile v kombinaciji z zemeljskim pritiskom ter pavzo, ki predstavlja manipulacijski as v katerem na konstrukcijo deluje zemeljski pritisk v kombinaciji s prometno obtebo.
5.3.1 Predpostavke v 1. raunskem modelu

Zasnova jeklene konstrukcije upoteva ekscentrino pritrjevanje posameznih elementov. Preni drsni nosilci skrajano PDN so podprti z nelinearnimi elastinimi vzmetmi. Vertikalni zabiti nosilci oz. piloti so podprti z elastinimi vzmetmi. Simulacija podrivanja se je aproksimirala s potujoimi drsnimi nosilci (vzdolni drsni nosilci na rezilu in podvozu skrajano VDN). Drsni stik med PDN in VDN so bili modelirani z nelinearnimi kontaktnimi vzmetmi, ki omogoajo prenos tlanih sil (sprostitev kontakta pri nategu). Dinamini faktor PDN znaa 1,11 med tem ko je dinamini faktor VDN" znaa 1,26. Pri spremembi lokacije VDN (napredovanje podrivanja) smo spreminjali tudi dolino elastine podlage pod PDN. Soodvisnost VDN ter zaetkom podpiranja PDN je doloena z zaasno breino pod naklonom 2:3. Nepodprto obmoje je doline ca. 9,0 m.

Slika 7: Konceptualna zasnova statine analize postopnega podrivanja

Rezultati analize: Med gradnjo smo zagotovili ustrezno nosilnost in stabilnost elementov v MSN ter omejili deformacije in vibracije v MSU. Kontrole so bile opravljene skladno s standardi EVROKOD.

Preglednica 2: Prikaz deformacij in rotacij za MSU

Tip kontrole kontorla vertikalnega radia kontorla horizontalnega radia kontrola prenega premika kontrola vertikalnega premika dovoljene vrednosti v = 6,5 mrad 1 = 3,5 mrad uy =21,2 mm uz =28,3 mm izraunane vrednosti (SOFiSTiK) 4,6 mrad 1,1 mrad uy = 4,9 mm uz = 26 mm

uy,max=4,9 mm

uz,max=26 mm

Slika 8: Raunski model jeklene konstrukcije s prikazom napetosti in deformacij med podrivanjem
5.3.2 Predpostavke v 2. raunskem modelu

Med podrivanjem upotevamo mirne zemeljske pritiske. Vpliv korekcije smeri med podrivanjem upotevamo s spremembo zemeljskih pritiskov od mirnega proti pasivnemu odporu (klasificiramo kot trenutna obteba faktorirana s 1,0).
Rezultati analize: Med vtiskanjem smo kontrolirali horizontalne pomike rezila, ki so v naem primeru znaali 8 mm kar je precej manje od dovoljenih L/150. Armaturo v rezilih smo doloili z analizo v MSN. Na zasuti strani rezil je bilo potrebno vgraditi 24/10 cm, na notranji strani pa je zadostovala armatura 18/10.
uy,max=8,0 mm

Slika 9: Raunski model rezila s prikazom napetosti in deformacij med podrivanjem

5.4

Varovanje gradbene jame

Stabilnost zaasne gradben jame smo preverili z dejansko razporeditvijo IG-enot ter njihovimi materialnimi karakteristikami povzetimi iz Geoloko, geomehanskega in hidrogeolokega elaborata. Za kontrolo stabilnosti varovanja sta bila merodajna dva prereza. Prvi prerez je bil doloen preno na os ceste in zajema kontrolo varovanja breine s pomojo zagatne stene med tem, ko je bil drugi prerez doloen pravokotno na os eleznice ter zajema kontrolo stabilnosti proste breine pod naklonom 1:2.
5.4.1 Predpostavke v raunskem modelu

Kota podzemne vode Q(5) se nahaja na 246,15 n.m.v., kar je ca. 2 m pod vrhom nasipa Podtalnica je upotevana tako, da se voda rpa v gradbeni jami in se v zaledju oblikuje iztekanje vode v gradbeno jamo glede na vodoprepustnost slojev Pri izkopu z zagatno steno upotevamo obtebo nad breino 15 kN/m2 v irini 4 m. Pri izkopu proti eleznici upotevamo obtebo vlaka nad breino 51 kN/m2 v irini 3 m.
Rezultati analize:

Kontrola globalne stabilnosti proste breine pri eleznici (breina pred rezilom) je pokazala, da do poruitve pride pri faktorju 1,45. Podobno smo dokazali, da je izkop varovan z zagatno steno (prerez preno na cesto) stabilen pri faktorju 1,25. Poruitev se zgodi pri faktorju 1,5.

Slika 10: Raunski model varovanja gradbene jame (levo: faktor stabilnosti breine pri eleznici, desno: faktor stabilnosti breine varovane z zagatnico)
6. LITERATURA

[1] ELEA iC, Nart gradbenih konstrukcij 3-A/20 Nart podvoza Stragonjca pod el. Progo t. 40 v km 1+798,94, PGD, t. narta 3-A/20 (331120016), t. proj. 1073/1 [2] IRGO Consulting, Geoloki, geomehanski in hidrogeoloki elaborat za objekt podvoz Stragonjca na elezniki progi Pragersko Hodo (proga 40, km 1+795), 18.04.2012 [3] SOFiSTiK AG, SOFiSTiK Analysis Programs, version 27.0, 2012 [4] Z_Soil 9.15 [5] ENERPAC, http://www.enerpac.com/en (24.92.2012)