Dobra Pcelarska Praktika

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje DOBRA PÊLARSKA PRAKTIKA
MAASP2 - Programa za poddr{ka na

sovetodavnite uslugi vo zemjodelstvoto www.apicentar.com.mk
0

DOBRA PÊLARSKA PRAKTIKA
M-r Aleksandar UZUNOV
D-r Hrisula KIPRIJANOVSKA
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Programa za poddr{ka na sovetodavnite
uslugi vo zemjodelstvoto

GRM International AB
Skopje, 2010


0


1
Proektot e implementiran od: Proektot i pe~ateweto na materijalot
finansiski se poddràni od:

APICENTAR
Trening i repro centar za p~elarstvo

ul. Dimitrija ûpovski 76-2-6
1050 Skopje
Republika Makedonija

E-mail: info@apicentar.com.mk
Web: www.apicentar.com.mk

Materijalot e podgotven od:
Asistent m-r Aleksandar Uzunov
Profesor d-r Hrisula Kiprijanovska

bul. Aleksandar Makedonski b.b.
1000 Skopje

E-mail: uzunov@zf.ukim.edu.mk
hrisulak@zf.ukim.edu.mk
Web: www.fznh.ukim.edu.mk

APICENTAR Trening i repro centar za p~elarstvo - Skopje

Publikuvano vo Skopje, 2010 godina.
Proekt za poddr{ka na sovetodavnite
uslugi vo zemjodelstvoto - MAASP2

ul. Frenklin Ruzvelt br.35
1000 Skopje

E-mail:
vesela.domazetova@grminternational.org.mk

GRM International AB
CIP
. ,

638.1(035)

,
/ ,
. : :
, 2010. 40 . : . ; 30

: . 39

ISBN 978-9989-2778-2-5 ()
ISBN 978-9989-845-41-3 ()
1. , ()
)
COBISS.MK ID 84586762


0
Materijalot e podgotven vo sorabotka so eksperti od oblasta na p~elarstvoto i
agroekonomijata, a istiot sluì kako nastaven materijal pri implementacija na edukativniot
proekt DOBRA PÊLARSKA PRAKTIKA, namenet za odgleduva~ite na p~eli od Berovo i
Bitola. Proektot go implementira{e Trening i repro centarot za p~elarstvo APICENTAR
od Skopje so celosna finansiska poddr{ka od strana na Proektot za poddr{ka na
sovetodavnite uslugi vo zemjodelstvoto - MAASP2.

Materijalot i delovi od materijalot zabraneto e da se kopiraat, reproduciraat ili koristat
za kakvi i da bilo nameni bez prethodna pismena soglasnost od strana na Proektot za
poddr{ka na sovetodavnite uslugi vo zemjodelstvoto - MAASP2 i Trening i repro centarot za
p~elarstvo APICENTAR. Reprodukcijata bez soglasnost na avtorite e kazniva po zakon.
Fotografiite, grafikonite, tabelite i nacrtite se avtorski za{titeni.

Site podatoci i informacii prezentirani vo ovoj materijal se na avtorite i ne na subjektite
ili licata konsultirani pri podgotovkata na istiot. Avtorite, koavtorite, organizatorot i
finansierot ne prezemaat nikakva odgovornost vo slu~aj na pogre{no interpretirawe ili
upotreba na prezentiranite metodi i tehniki vo ovoj materijal i posledicite koi bi
nastanale od istoto.

Vo tekot na implementacija na proektot DOBRA PÊLARSKA PRAKTIKA i podgotovkata
na ovoj materijal, pokraj avtorite, u~estvo i pridones dadoa pove}e eksperti od oblasta na
p~elarstvoto i agroekonomijata, i toa:

M-r Lazo Dimitrov (TERA KONSALTING - Skopje- www.tera-consulting.com)
Sesija broj 3

Asis. m-r Aleksandar Cvetkovi} DVM (Fakultet za veterinarna medicina - Skopje)
Sesija broj 5

G-din Branko Sokolov (APICENTAR Trening i repro centar za p~elarstvo- Skopje)
Sesija broj 5 i 10

G-din Ilija Petrovski (APICENTAR Trening i repro centar za p~elarstvo - Skopje
i student na Fakultetot za veterinarna medicina - Skopje)
Sesija broj 10

G-din Ivan Dodevski (APICENTAR Trening i repro centar za p~elarstvo - Skopje i
student na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana - Skopje)
Sesija broj 3

G-dinot Aleksandar Mihajlovski (urednik na MELITAGORA), g-din Sre}ko Stankovski od
Kumanovo i g-din Vojislav Katranxiev od Strumica, so svoite detalni i korisni sugestii,
dopolnitelno go podobrija i pribliìja materijalot do odgleduva~ite na p~eli vo Republika
Makedonija.

Zna~aen pridones za podobruvawe na materijot dadoa i u~esnicite (odgleduva~i na p~eli) vo
proektot od Berovo i Bitola, koi dobronamerno ni gi voo~uvaa tehni~kite i stru~ni gre{ki
za {to najiskreno sme im blagodarni.


1

SODR@INA

VOVED ............................................................................................................................................ 3

DOBRA PÊLARSKA PRAKTIKA ...................................................................................... 4

Sesija broj:

1 PREGLEDI NA PÊLNITE SEMEJSTVA ................................................................ 5

2 ZAZIMUVAWE I ZIMUVAWE NA PÊLNITE SEMEJSTVA ........................ 10

3 MATI^NA EVIDENCIJA I SMETKOVODSTVENA EVIDENCIJA NA
PÊLARSKOTO PROIZVODSTVO .............................................................................

14

4 PRIHRANA NA PÊLNITE SEMEJSTVA .............................................................. 22

5 PRIMENA NA OKSALNA KISELINA ZA KONTROLA NA VAROOZATA 26

6 ZIMSKI PREGLED I KONTROLA NA REZERVITE NA HRANA VO
PÊLNITE SEMEJSTVA ................................................................................................

29

7 PRV PROLETEN PREGLED I SANACIJA NA PÊLNITE SEMEJSTVA ... 31

8 PROLETEN RAZVOJ .......................................................................................................... 33

9 UPOTREBA NA RAMKA GRADE@NIK ...................................................................... 35

10 PROIZVODSTVO NA MATICI ................................................................................... 37

BIBLIOGRAFIJA ....................................................................................................................

40
ANEKS 1 - Karton za mati~na evidencija na p~elnite semejstva .................................... 41


2


3
VOVED

Dobrata zemjodelska praktika (DZP), so
svoeto po{iroko zna~ewe, pretstavuva
tehnologija na odgleduvawe rastenija i
ìvotni na na~in koj {to najdobro
soodvetstvuva so nivnata genetska osnova,
agro-klimatskite uslovi, ìvotnata
sredina i zdravjeto i bezbednosta na
odgleduva~ot (farmer, zemjodelec) i
potro{uva~ite.
Preku implementacija na osnovnite
principi na DZP se postignuva:

Podobrena bezbednost na primarnite
zemjodelski proizvodi;
Za{tita na potro{uva~ite i ìvotnata
sredina;
Pravilno iskoristuvawe na avtohtonite
vidovi rastenija i ìvotni i za~uvuvawe
na biolo{kata raznovidnost;
Za{tita i human tretman na ìvotnite;
Maksimalna bezbednost po zdravjeto i
rabotosposobnosta na zemjodelcite;
Maksimalen ekonomski efekt so
pravilno iskoristuvawe na
raspolo`livite prirodni resursi i
upotreba na soodvetna agrotehnika;
Obezbeduvawe kvalitetna i bezbedna
surovina za prerabotuva~kata industrija
i lesno sproveduvawe na GLOBALGap i
HACCP; i
Olesneto plasirawe na primarni i
preraboteni zemjodelski proizvodi na
pazari {to baraat primena na sistemi za
bezbedna hrana i so toa ovozmoùvawe
pogolema zarabotuva~ka na site nivoa.

Principite pri implementacija na spome-
natata praktika se definiraat i razvivaat
vo kontekst na lokalnite agro-klimatski
uslovi, prirodnite resursi, genetskiot
potencijal i mo`nostite i sposobnostite
na zemjodelcite. Toa prakti~no zna~i deka
principite i tehnikite na DZP se
razvivaat za sekoj sektor i region posebno,
no sepak vo ramkite na glavnite i osnovni
principi. Zasega, site principi na DZP po
sektori (s u{te ne se vklu~eni site
sektori) se inkorporirani vo zaedni~kiot
standard na GLOBALGap (prethodno
EUREPGap), koj{to globalno se nametnuva
kako vode~ki privaten standard za
bezbednost na hrana na najgolem broj od
maloproda`nite i golemoproda`nite
sinxiri za hrana vo Evropa i svetot. Ovoj
standard ne e obvrzuva~ki za
proizvoditelite na hrana i pretstavuva
privaten t.e. volonterski standard so
koj{to se garantira na~inot i principot
na proizvodstvo na bezbedna hrana.

Vo p~elarstvoto, kako sostaven del na
zemjodelskoto proizvodstvo, isto taka
moè da se upotrebuvaat i implementiraat
spomenatite osnovni principi na DZP.
Me|utoa, GLOBALGap s u{te nema razvieno
principi specifi~ni za odgleduvawe
medonosni p~eli, a {to e slu~aj so nekoi
zemjodelski t.e. potesno sto~arski granki.
Pozitivniot aspekt na ovoj standard se
sogleduva od faktot {to istiot dozvoluva
golem stepen na sloboda pri kreirawe na
specifi~nite principi, tehniki i metodi
za sekoj sektor i spored lokalnite
mo`nosti i potrebi. Vo toj kontekst
razvieni se pove}e lokalni principi na
Dobra p~elarska praktika (DPP), a eden
takov obid pretstavuva i implementacijata
na ovoj proekt i materijalot {to
proizleguva od nego.
DPP vo uslovi na Republika Makedonija,
poradi svojata orografska, klimatska i
ekolo{ka specifi~nost, zna~i primena na
karakteristi~ni metodi na odgleduvawe
p~eli, no vo ramkite na op{to prifate-
nite i globalni principi na GLOBALGap.

Implementacijata na proektot i
sozdavaweto na ovoj materijal ima za cel,
preku 10-te pi{ani i rabotni sesii, da gi
pretstavi najsoodvetnite i najprimenetite
merki pri odgleduvawe medonosni p~eli
(bez poseben fokus na bolestite na
medonosnite p~eli, pakuvaweto i
skladiraweto na medot, marketingot i sl.)
i da gi soedini vo eden paket nare~en
Dobra p~elarska praktika. Potrebno e da
napomeneme deka pri implementacija na
proektot nema da gi obrabotuvame temite
od oblasta na biologija na medonosnite
p~eli, nitu da gi pretstavuvame osnovnite
oprema i alat. Naprotiv, najgolem del od
sesiite }e bidat posveteni na prakti~niot
i aplikativen aspekt od DPP vo stil lesno
razbirliv za iskusnite, no i za
po~etnicite vo p~elarstvoto.


4
DOBRA PÊLARSKA PRAKTIKA

Osnovnite principi pri odgleduvawe na
p~elite i implementacija na Dobra
p~elarska praktika se:

Lokacija na p~elarnikot
P~elarnikot da e lociran vo ekolo{ka
po~ista, ponezagadena sredina i
odale~en od sekakov vid industrija i
intenzivni zemjodelski praksi;
P~elarnikot da ne e lociran vo
blizina na gusto naseleno i
frekfentno so lu|e mesto;
Vo zavisnost od lokacijata i
raspolo`livata nektarska i polenska
pa{a treba da se odredi optimalniot
broj na p~elni semejstva po kvadraten
metar:

Tabela 1 - Optimalen broj na p~elni
semejstva po povr{ina
Broj na p~elni semejstva
Golemina na
parcela
Visoko
urbanizirana
sredina
(slaba pa{a)
Neurbanizirana
sredina
(podobra pa{a)
500 m
2
i pomalku 1 5
501 m
2
do 1000 m
2
2 10
1001 m
2
do 2000m
2
5 30
2001 m
2
do 4000 m
2
10 50

Vo p~elarnikot treba da se odrùva
higiena i istiot da ne pretstavuva
opasnost i zagaduva~ na ìvotnata
sredina;
Prepora~livo e p~elarnikot da raspo-
laga so ~ista i sveà voda;

Oprema, alat i repromaterijali
Opremata i alatot treba redovno da se
odrùvaat vo ispravna sostojba i
istite redovno da se dezinficiraat;
Koristena oprema i alat (od drug
p~elarnik) ne treba da se koristat ako
prethodno ne se dezinficirani;
Od veterinarni i zdravstveni pri~ini
dvièweto na p~elite, ko{nicite i
ramkite sekoga{ treba da bide strogo
kontrolirano i vnimatelno;
Sa}eto redovno treba da se zamenuva i
da se izbegnuva koristewe na temni ili
crni sotovi;

Fotografija 1 - Boja, kvalitet i
ispravnost na sa}eto: (a) sotna osnova, b)
koristeno vo medi{te, v) koristeno za
leglo i g) mnogu koristeno za leglo

Sa}eto {to ne se koristi sekoga{
treba da bide soodvetno za{titeno od
voskovniot molec so pomo{ na
pravilno skladirawe, ventilirawe,
upotreba na mravja kiselina i dr.;

Rabota so p~elnite semejstva
Manipulacijata so p~elite sekoga{
treba da bide humana (bez nagme~uvawe
na p~elite), umerena i kratkotrajna, a
s so cel da se izbegnat stresni
sostojbi kaj p~elnite semejstva
(pregled pri niska ili visoka tempera-
tura, su{en period i sl.);
Redoven pregled na p~elnoto semejstvo
preku nadvore{no nabquduvawe na
frekfencijata i na~inot na letawe na
p~elite od letoto (otvorot);
Kontrolata (pregled) na p~elnite
semejstva treba da bide sekoga{ so cel
i da se izbegnuva pre~esto i
nepotrebno otvorawe na ko{nicite;
Upotreba na mehani~ki i biolo{ki
metodi pri borbata so bolestite,
{tetnicite i neprijatelite na
p~elite;
Zabrana za upotreba na antibiotici
(preventivno i kurativno) i repelen-
tni materii pri rabota so p~elite;
Za{tita na odgleduva~ot na p~eli od
mo`nosta za mehani~ka i hemiska
povreda;

,

.


5
Sesija broj 1

PREGLEDI NA PÊLNITE
SEMEJSTVA

Celta na pregledite na p~elnite semejstva
e utvrduvawe na sostojbata na istite preku
konstatirawe na:

razvojna faza na p~elnoto semejstvo;
prisustvo na matica;
zdravstvena sostojba na legloto i
p~elite;
koli~ina na hrana i sl.

Pregledite moè da bidat: osnovni,
informativni i specijalni.

Osnovnite pregledi moè da se izveduvaat
vo tekot na celata godina, no sepak naj~esto
vo aktivnata p~elarska sezona.

Tabela 2- Godi{ni periodi za izvr{uvawe
osnovni pregledi (orientacioni)

Nizinski
region
Planinski
region
Proleten 10-15 mart
20 mart -
01 april
Ranoleten 10-20 juni 01-10 juli
Docnoleten 01 avgust 15 avgust

Osnovnite pregledi sekoga{ treba da se
izveduvaat so jasno definiran plan, so cel
istite da bidat zavr{eni vo najkratok
moèn vremenski period. Ovie pregledi
moè da se izvr{uvaat vo temperaturen
rang od 18 do 30C
0
i pri mirno i son~evo
vreme.

Pri ovie pregledi detalno se pregleduva
celata ko{nica i p~elnoto semejstvo so
cel detalno da se utvrdi sostojbata.

Brzite (informativni) pregledi moè i
treba da se izveduvaat vo sekoe godi{no
vreme i po potreba. Ovie pregledi se
sveduvaat na brzi i kratki pregledi so
krevawe na poklopnata daska, gornoto telo
(ko{nici so pove}e delovi) ili
plodi{teto (za kontrola na podnicata). Vo
posebni situacii moèn e pregled na
maksimum 2 do 3 ramki (vo sredina za
utvrduvawe na sostojba so leglo i nastrana
za utvrduvawe na sostojba so hrana) od
ko{nicata.

Vaèn pregled pretstavuva i specijalniot
pregled za pojava na roidbeno raspoloè-
nie (vidi sesija br.8). Dokolku odgleduva-
~ot na p~eli e vo mo`nost, ovoj pregled (koj
trae 30-ina sekundi) treba da se praktikuva
vo razvojniot (proleten) period na 7 do 8
dena.

Kako pravilno se izvr{uva
pregledot?

Za uspe{en i brz pregled potrebno e da se
raspolaga so soodveten osnoven p~elarski
alat i oprema, kako {to se:

Za{titna p~elarska kapa, mantil ili
skafander i visoki obuvki;
âdalka, ramkopodignuva~, ~etka, prs-
kalka za voda i dr.;
Kufer za sitniot alat i pribor;
Prenosno sanda~e i drà~ za ramki; i
Bele`nik ili karton za evidencija
(vidi sesija br. 3).

Za{titnata obleka treba da bide
izrabotena od kvaliteten svetol (najdobro
bel) materijal, koj moè brzo i lesno
higienski da se odrùva (perewe). Site
otvori na za{titnata obleka (racete,
nozete i polovinata) treba da bidat
zatvoreni za da se izbegne navleguvawe na
p~elite i eventualno bocnuvawe.

Alatot i priborot prethodno treba
detalno da bidat dezinficirani (vo vrela
voda ili so brener) so cel da se izbegne
prenos na bolesti.

âdalkata dobro se raspaluva (trat,
igli~ki od bor, govedski izmet i
Mnogubrojnite i ~esti pregledi bez
konkretna cel nepotrebno go voznemi-
ruvaat p~elnoto semejstvo, go zgolemu-
va rizikot (o{tetuvawe ili uni{tuva-
we na maticata) i go namaluva rentabi-
litetot na p~elarskata farma.


6
sl.), a odredena koli~ina od materijalot za
~adewe se ponesuva vo kuferot za alat.

Pred i za vreme na pregledot odgleduva~ot
na p~eli ne treba da koristi nikakvi
aromati~ni sredstva (dezodoransi, kremi i
sl.), da ne konsumira alkohol, luk, kromid i
sli~no i racete ili celoto telo prethodno
da bide izmieno so nearomati~en sapun.

Isto taka, odgleduva~ot na p~eli treba
psihi~ki da bide smiren i skoncentriran
na rabotata.

Pristapot do ko{nicata se izvr{uva od
zadniot del ili od strana (prethodno
vizuelno se kontrolira letoto t.e. vlezot),
i vo slu~aj na potreba (voznemireno p~elno
semejstvo, lo{i vremenski uslovi i sl.)
umereno se koristi ~adalkata i se ~eka 30-
ina sekundi po {to se otstranuva kapakot.
Istiot treba da se prevrti i da se stavi
ili pokraj ko{nicata ili na prethodnata
(ve}e pregledana) ko{nica.

Potoa so vnimatelni dvièwa se kreva
poklopnata daska i se vnesuvaat malku ~ad,
po {to istata se prevrtuva i se ostava pred
ko{nicata levo ili desno od letoto.
Pregledot na p~elnoto semejstvo se
zapo~nuva so utvrduvawe na brojot na
zaposednati ulici (me|uramkov prostor) so
p~eli, so {to se odreduva op{tata sostojba
i razvoj na p~elnoto semejstvo.

Pregledot na ramkite zapo~nuva so
sozdavawe dovolen prostor za krevawe na
prvata ili vtorata ramka od koja i da bilo
strana. Ova se pravi za da se izbegne
nagme~uvawe na p~elite ili maticata {to
predizvikuva dopolnitelno voznemiruvawe
na p~elite i zgolemen rizik od bocnuvawe.
Korisno e krajnite ramki nikoga{ da ne
bidat idealno zalepeni do stranite na
ko{nicata, tuku samite ko{nici da imaat
kraen sloboden prostor od 1/3 od normalna
ramka. Prvata ili vtorata ramka se kreva i
sekoga{ bez isklu~ok se drì vo
vertikalna (identi~na kako vo ko{nicata)
polo`ba so toa {to se pregleduva od dvete
strani. Za najdobra preglednost pri
pregledot odgleduva~ot na p~eli treba da e
zavrten so grbot kon son~evata svetlina.

Nacrt 1 -Pravec na dvièwe na ramkite
pri po~etok na pregledot

Prvopodignata ramka se pregleduva i se
stava ili vo sanda~eto ili vo posebno
dizajniraniot drà~ za ramki. Sozdadeniot
prostor ponatamu se koristi za pridviù-
vawe na drugite ramki i za nivna nepre~ena
manipulacija.

Fotografija 2 - Drà~ na ramki pri
pregled na p~elnite semejstva

Pri pregledot sekoja ramka se kreva i
pregleduva od dvete strani pri {to treba
da se zabeleì prisustvoto na matica (se
bara otvoreno leglo), koli~inata i
kvalitetot na leglo vo site razvojni fazi i
koli~inata na polen i med. Potrebno e da
se posveti vnimanie na zdravstvenata
sostojba na legloto (otvoreno i zatvoreno)
i vozrasnite p~eli.

Alatot, opremata i delovi od ko{-
nicite sekoga{ se postavuvaat na
ko{nicite koi ve}e se pregledani. Na
ovoj na~in, p~elnite semejstva koi
doprva treba da se pregledaat, nema da
bidat voznemireni.
Dokolku na ramkite se zabeleàt
sneseni jajca nema potreba od barawe
na maticata. Vo takva situacija taa e
prisutna vo najgolem broj od slu~aite.


7
Vo zavisnost od celta na pregledot i vo
interes na vremeto treba da se znae deka vo
ko{nicata generalno postojat nekolku
standardni (ova ne e pravilo) regioni kade
moè da se najde legloto, polenot, medot i
maticata.

Nacrt 2 - Regioni vo ko{nicata kade {to
naj~esto se nao|a leglo, med, polen i matica

Poradi vremenskata dolìna na detalnite
pregledi sekoga{ e potrebno da se vnimava
na mo`nosta od pojava na grabe`, pa zatoa
ovie pregledi treba da se izbegnuvaat vo
bespa{ni denovi. Dopolnitelno treba da se
vnimava i na vremenskata izloènost na
ramkite so med, polen i leglo nadvor od ko-
{nicata, koe treba da bide {to pokratko.

Vo tekot na raboteweto, odgleduva~ot na
p~eli, treba da manipulira so umereni i
ramnomerni dvièwa, duri i vo slu~aj na
bocnuvawe. Dokolku nastapi bocnuvawe,
osiloto treba vedna{ da se otstrani i
mestoto da se isplakne so voda ili so ocet
(prskalka). Vo slu~aj na voznemiruvawe na
p~elite potrebno e nekolkupati vo tekot
na pregledot da se upotrebi ~adalkata.

Pregledanite ramki se vra}aat vo
ko{nicata po redosled kakov {to bile
pred po~etokot na pregledot. Na kraj,
prvoizvadenata ramka se vra}a nazad i
ramkite se potisnuvaat vo sprotivniot
pravec. Na toj na~in tie se nao|aat vo
idealna pozicija za sledniot pregled.

Nacrt 3 - Pravec na dvièwe na ramkite
pri krajot na pregledot
Potoa se vra}a poklopnata daska nazad i
ko{nicata se zatvora so kapakot. Pred da
se pristapi kon drugata ko{nica vo
bele`nikot ili kartonot za evidencija
treba da se zapi{e s {to e konstatirano
so ovoj pregled.

Kako pravilno se odreduva
sostojbata na p~elnoto semejstvo?

Poradi sezonskiot razvoen karakter na
p~elnoto semejstvo sekoga{ treba da se
vnimava pri ocenuvaweto na razvojot na
p~elnite semejstva, kako i rezervite so
hrana. Razvojot na p~elnoto semejstvo ne
moè da se ocenuva spored brojot na ulici
so p~eli, leglo i med vo razli~ni sezoni od
godinata. P~elite maksimalnata razvojna
faza ja dostignuvaat vo prolet, dodeka vo
tekot na zimata tie se nao|aat vo klube t.e.
fazata na miruvawe.

Grafikon 1 - Dinamika na razvoj na p~elno-
to semejstvo vo tekot na godinata

Kriteriumite i ocenkite treba da se
formiraat spored prose~nata razvojna
faza na celiot p~elarnik t.e. p~elnite
semejstva da se sporeduvaat pome|u sebe vo
istiot p~elarnik i za momentalnata
sezonska kondicija.

Primer: pribli`no 3 ramki so leglo vo
rana prolet se ekvivalent na 8 ramki na
leglo vo leto ili 4 ramki leglo na esen.
P~elnite semejstva vo site navedeni tri
situacii treba da se vrednuvaat so ista
vrednost ili ocenka. Sepak, so podolgo
prakti~no iskustvo, ova odreduvawe na
razvojot na p~elnite semejstva se izveduva
polesno i poto~no.

Ramki so otvoreno i
zatvoreno leglo
Region na naj~esto
dvièwe na maticata
Med i polen


8
Kako izgleda zdravo p~elno
semejstvo?

Navremenoto prepoznavawe na naru{u-
vawata vo p~elnoto semejstvo ima osobeno
zna~ewe vo borbata protiv bolestite. Taka,
odgleduva~ot na p~eli treba brzo, lesno i
vizuelno da utvrdi dali se raboti za zdravo
ili zaboleno p~elno semejstvo. Glavnoto
vnimanie treba da bide naso~eno kon
zdravstvenata sostojba na legloto i
vozrasnite p~eli.

Zaboluvawata i naru{uvawata na p~elnoto
semejstvo, konkretno varoozata, detalno e
razraboteno vo sesijata broj 5.

Fotografija 3 i 4 - Silno i razvieno (levo)
i slabo (desno) p~elno semejstvo

Fotografija 5 i 6 - Zdravo, kvalitetno
(levo) i nekvaliteno (desno) p~elno leglo

Fotografija 7 i 8 - Zdrava (levo) i
zabolena (desno) p~ela rabotni~ka

Kako najlesno da se najde maticata?

Potrebata od nao|awe na maticata i
manipulirawe so nea e mala vo tekot na
godinata, pa zatoa treba maksimalno da se
izbegnuva. Dokolku ~esto se praktikuva
ovaa aktivnost, (pri sekoj pregled) odzema
golemo vreme i energija {to rezultira so
namaluvawe na rentabilitetot na nivo na
farma.

Maticata treba da se bara vo slu~ai na:

zamena na maticata;
formirawe novi p~elni semejstva;
formirawe p~elni semejstva za
proizvodstvo na matici (starter,
fini{er, oplodnik i sl.);
izedna~uvawe ili spojuvawe na p~elni
semejstva i sl.

Osnovno pravilo za poefikasno nao|awe na
maticata vo p~elnoto semejstvo e istata da
bide jasno obeleàna so boja ili plo~ka.

Fotografija 9 - Obeleàna matica (vidi
sesija br. 10)

Poradi specifi~niot na~in na dvièwe na
maticata i prisustvoto na p~eli
neguvatelki okolu nea, istata moè
polesno da se locira. Sepak, i za ovaa
p~elarska tehnika potrebno e da se ima
odredeno iskustvo.

Kako {to prethodno napomenavme,
maticata naj~esto se nao|a vo centralniot
del na ko{nicata i vo regionot na leglo, so
poseben akcent na otvorenoto leglo.

Kaj ko{nicite so pove}e delovi maticata
ima tendencija na dvièwe od dolu nagore
t.e. po~esto se nao|a pogore, a so upotreba
na mati~na (Hanemanova) re{etka mo`no e
maticata polesno da se locira. Taka, so
postavuvawe na re{etkata(ite) pome|u
delovite i nivna kontrola posle tri do
~etiri dena, maticata moè da se najde vo
toa telo kade {to ima jajca.


9

Nacrt 4 - Metod za polesno pronao|awe n
maticata

Dokolku itno treba da se pronajde
maticata, vo p~elno semejstvo so pove}e
delovi, potrebno e pri pregledot najnapred
da se trgnat gornite delovi na strana i
maticata da se bara od dolnite kon gornite
delovi. Razdvojuvaweto na delovite }e
ovozmoì odvojuvawe na celinata na
p~elnoto semejstvo i }e onevozmoì
dvièwe i polesno locirawe na maticata.
Golem broj od odgleduva~ite na p~eli, pri
sekoj pregled na p~elnite semejstva, uporno
i nepotrebno ja baraat maticata {to
voop{to ne e apitehni~ki i ekonomski
opravdano.

Kako odgleduva~ot na p~eli da se
za{titi pri rabota so p~elite?

Odgleduvaweto p~eli pretstavuva edna od
umstveno i fizi~ki ponapornite
zemjodelski profesii, a faktot {to se
raboti so insekti dopolnitelno ja
ote`nuva sostojbata. Isto taka, poradi
specifi~nosta vo odgleduvaweto na
p~elite (ko{nici, nepristapni lokacii,
rabota so za{titna obleka i sl.)
upotrebata na mehanizacijata i
avtomatizacijata e delumno vozmo`na.

Fizi~kite povredi (naj~esto na polovinata
ili racete) moè da se izbegnat so
vnimatelno rakuvawe. Treba da se
izbegnuvaat nagli i brzi dvièwa pri
krevawe na naj~esto te{kite delovi od
ko{nicata, a teloto sekoga{ treba da bide
postaveno i podgotveno vo pozicija koga
teì{teto na tovarot se nao|a vo dolniot
del na nozete.

Alergijata od p~elen otrov (vo razli~en
stepen na manifestacija) so najgolemo
vnimanie i serioznost treba da se zeme
predvid pri rabota so p~elite. Zatoa, pred
da se po~ne so odgleduvawe na p~eli
potrebni se sodvetni medicinski
ispituvawa na stepenot na senzitivnost.
Dopolnitelno, po sovet na medicinsko
lice, vo p~elarnikot treba sekoga{ da
imame sredstvo za ublaùvawe na
alergiskata reakcija.

Upotrebata na za{titni rakavici e
prepora~liva za tie lica (po~etnici ili
hipersenzitivni) koi s u{te ne moàt da
go nadminat stravot od bocnuvawe ili
imaat zgolemena reakcija na apitoksinot.
Treba da se znae deka za{titnite rakavici
se neprijatni pri rabota, a vo golem broj
slu~ai dopolnitelno gi voznemiruvaat
p~elite. Zatoa, najdobro e po~etnicite
sekoga{ da bidat pridruèni od poiskusno
lice.

[ansata za pojava na toploten udar kaj
odgleduva~ot na p~eli, poradi rabota vo
topli i naporni uslovi, moè da se izbegne
so redovno odmorawe i konsumirawe mnogu
te~nosti.

Rabotata so ~adalkata ja zgolemuva
mo`nosta od predizvikuvawe izgorenici na
teloto, no i mo`nosta za predizvikuvawe
poàr. Zatoa, odgleduva~ot na p~eli treba
da bide isklu~itelno vnimatelen pri
rakuvaweto so ~adalkata i pokraj sebe
sekoga{ da ima rezervi na sveà voda.

+ jajca = matica
- jajca matica
mati~na re{etka


10
Sesija broj 2

ZAZIMUVAWE I ZIMUVAWE NA
PÊLNITE SEMEJSTVA

Periodot (avgust-septemvri) i fazata na
zazimuvawe pretstavuvaat najzna~ajni
aktivnosti od p~elarskata tehnologija koi
imaat izvonredno zna~ewe vo odnos na
procentot na preìveani p~elni semejstva,
kako i vrz ja~inata na istite vo
ranoproletniot period. Od tie pri~ini
krajot na letoto i po~etokot na esenta se
smeta za po~etok na novata p~elarska
godina.

Vo ovoj period odgleduva~ite na p~eli
svoeto vnimanie najmnogu treba da go
posvetat na slednive aktivnosti:

sozdavawe silni p~elni semejstva so
pravilen raspored na legloto, hranata
i p~elite vo ko{nicata;
stimulirawe na maticata so cel da se
sozdade pove}e leglo i mladi p~eli;
obezbeduvawe dovolni koli~ini na
kvalitetna hrana za p~elnoto semejstvo
vo zimskiot period;
obezbeduvawe pravilna ventilacija vo
p~elnite ko{nici;
kontrola na zdravstvenata sostojba na
p~elite i sproveduvawe tretman
protiv raznite bolesti, {tetnici i sl.
(vidi sesija broj 5);

Vedna{ po zavr{uvaweto na poslednoto
vadewe med potrebno e p~elnite semejstva
da se ograni~at na prostor (delovi)
dovolen za smestuvawe na celoto
semejstvoto. Site dopolnitelni delovi
treba da se otstranat i sa}eto soodvetno da
se za{titi od voso~niot molec. Ovaa
operacija se izveduva vo tekot na
docnoletniot osnoven pregled vo tekot na
mesec avgust ili podocna vo septemvri.

Dokolku vo p~elarnikot imame slabo (2 do
3 ulici p~eli) ili sredno (3 do 4 ulici so
p~eli) razvieni p~elni semejstva treba
istite da gi spoime kon porazvienite.
Spojuvaweto e neophodno so cel da se
dobijat silni p~elni semejstva koi
zimskiot period }e go pominat bezgri`no i
koi na prolet }e obezbedat dovolno p~eli
za formirawe dopolnitelni p~elni
semejstva (nukleusi).

Poradi visokite letni temperaturi, koi
redovno se javuvaat vo Republika
Makedonija i nedostatokot na redovna
nektarska pa{a, najgolem broj od p~elnite
semejstva ja namaluvaat povr{inata pod
leglo so {to podocna se namaluva ja~inata
na celoto p~elno semejstvo. Ova
namaluvawe najmnogu e izrazeno kaj
p~elnite semejstva koi se odgleduvaat
stacionarno i vo nizinskite regioni, kade
{to su{niot period se pojavuva u{te vo
prvata polovina na letoto.

Zatoa, odgleduva~ite na p~eli potrebno e
navreme da zapo~nat so redovna
stimulativna prihrana so cel da se zgolemi
povr{inata na leglo vo ko{nicata, a
posledovatelno i brojot na p~eli vo istata.

Podocne`noto i odloèno stimulativno
prihranuvawe moè da ima negativni
posledici po kondicionata sostojba na
p~elite koi {to u~estvuvaat vo
odgleduvaweto na legloto, a koi treba da
preìveat do prolet.

Stimulativnata prihrana se primenuva vo
relativno mali koli~ini (300 ml) od
{e}eren sirup vo koncentracija od 1:1.
Ovaa prihrana se dava vo interval od 3 dena
so pove}ekratno povtoruvawe (5 do 7 pati).

Tabela 3 - Period i interval na docno-
letno stimulativno prihranuvawe
Period 01 - 20 avgust
Interval sekoj 3 den
Koli~ina 300 ml
Koncentracija 1 ({e}er) : 1 (voda)
Golemiot broj slabo ili sredno raz-
vieni p~elni semejstva imaat pomala
ekonomska va`nost od pomaliot broj
silno razvieni (produktivni) p~elni
semejstva.


11
So redovna stimulativna prihrana se
obezbeduvaat odli~ni uslovi za odgleduva-
we na dovolno leglo i mladi p~eli, koi }e
u~estvuvaat vo formiraweto na zimskoto
klube, od koe najmnogu zavisi i uspehot na
prezimuvaweto na p~elnoto semejstvo.

Po stimulativnata prihrana, a so cel da se
zadovolat potrebite za zimska hrana na
p~elnite semejstva, potrebno e da se
zapo~ne so osnovnata esenska prihrana.

Vo zavisnost od ja~inata na p~elnoto
semejstvo koli~inata na zimska hrana vo
ko{nicata potrebno e da bide pome|u 16 i
20 kilogrami.

Osnovnata esenska prihrana se primenuva
na toj na~in {to pogolemi koli~ini (2 do 3
litri) {e}eren sirup se davaat vo interval
od 5 do 7 dena ili vo zavisnost od
konsumiranata koli~ina vo hranilkata.

Koncentracijata na sirupot moè da bide 1
({e}er) : 1 (voda) ili 2 ({e}er) : 1 (voda).

Tabela 4 - Period i interval na osnovno
esensko prihranuvawe
Period 15 avgust - 15 septemvri
Interval sekoj 5 - 7 den
Koli~ina 2 - 3 litri
Koncentracija
1 ({e}er) : 1 (voda)
2 ({e}er) : 1 (voda)

Kontrolata na koli~inata na zimska hrana
vo p~elnoto semejstvo najdobro se izveduva
so pomo{ na p~elarska vaga ili so edno-
stavno podignuvawe na ko{nicata od zadni-
ot del, metod za koj e potrebno soodvetno
iskustvo pri odgleduvawe na p~elite.

Fotografija 10 - Odreduvawe koli~ina na
zimska hrana

Za pravilno odreduvawe na koli~inata na
zimska hrana, pri koristeweto na ovoj
metod, sekoga{ treba da se zeme predvid
teìnata na prazna ko{nica, vosokot
(sa}e), legloto i p~elite.

Vo sesijata broj 4 podetalno e obrabotena
problematikata na prihrana, prihrana so
dodatoci, kako i postapkite za izbegnuvawe
transfer na patogeni preku prihranata.

Kako se podgotvuva p~elnoto
semejstvo pri zazimuvawe?

Pravilniot raspored na ramkite vo
p~elnata ko{nica, vo tekot na
zazimuvaweto i zimuvaweto, zna~itelno
moè da vlijae vrz procentot na
preìveani i uspe{no prezimeni p~elni
semejstva. Taka, vo zavisnost od tipot na
ko{nicata, p~elnoto semejstvo treba
sekoga{ centralno da bide postaveno vo
ko{nicata.

Nacrt 5 - Raspored na legloto i medot

Nad klubeto sekoga{ treba da ima prostor
za formirawe meden venec koj treba da
obezbedi hrana za prviot period od zimata.

Temnite i te{ki tipovi med, vo
slu~aj na esenska pojava vo ko{nicata,
potrebno e da se izvadat (centrifuge-
raat) i da se zamenat so osnovna
esenska prihrana.
P~eli i klube


12
Vakviot raspored vo ko{nicata dozvoluva
slobodno prirodno dvièwe na p~elnoto
semejstvo od dolu kon gore i lesen pristap
do hranata vo strani~nite ramki.

Kaj ko{nicite so pove}e delovi (2), u{te
pri zazimuvaweto, potrebno e 1/3 od
legloto i p~elite da bidat vo gorniot del
so {to navremeno }e bide premostena
preprekata pome|u delovite.

Kako najdobro se obezbeduva pravilna
ventilacija vo ko{nicata?

Dvièweto na vozduhot, gasovite i vlagata
vo ko{nicata treba da bide nepre~eno, so
cel istite da moàt lesno da se izmenuvaat
i so toa da se obezbedat odli~ni mikrokli-
matski uslovi za zimuvawe na p~elite.

Najdobri uslovi za pravilna ventilacija vo
ko{nicite se obezbeduva ako:

se izbegnuva upotreba na
zatopluva~ki materijali vo
(slameni pernici) i okolu
ko{nicite (terpapir, najlon i sl.);
se koristat ko{nici so dlaboka ili
otvorena podnica;
maksimalno se otvora letoto na
ko{nicata, no so postavuvawe na
za{tita protiv gloda~ite (~e{li i
sl.);
se otstranuvaat hranilkite i se
osloboduva otvorot na poklopnata
daska preku koja se postavuva
popre~na letvi~ka i materijal
(obi~en vesnik) koj ima visoka
higroskopnost;
ko{nicite se navednuvaat nanapred;

Najgolemo zna~ewe za pravilna ventilacija
vo ko{nicata ima otstranuvaweto na edna
(kaj LR ili DB10 ko{nicite) ili 2-3 ramki
kaj DB12. Na ovoj na~in se formira eden
vozdu{en tunel preku koj se odviva
dvièweto na vozdu{nite masi, a voedno
legloto i p~elnoto klube se doveduvaat vo
pokompaktna pozicija, vedna{ do hranata.

Nacrt 6 - Sozdavawe vozdu{en tunel

Zimuvawe na p~elnite semejstva

Vo tekot na zimskiot period aktivnostite
na odgleduva~ot na p~eli vo p~elarnikot se
svedeni na minimum. Sepak, treba da se
prezemat nekoi aktivnosti za da se
obezbedi maksimalen mir na p~elnite
semejstva, a voedno da se ima uvid vo
sostojbata na istite.

Zatoa odgleduva~ot na p~eli, vo tekot na
zimata, treba da:

obezbedi mir vo p~elarnikot od
doma{ni i divi ìvotni, ptici
(klukajdrvci i sl.) i glodari;
izveduva povremeni (edna{ vo dva
meseci) brzi informativni
pregledi na p~elite semejstva pri
son~evo i toplo vreme (vizuelen
pregled i po potreba otvorawe na 2
do 3 kontrolni ko{nici);
vo situacija na visok sneg i negovo
topewe potrebno e da se is~isti
letoto na ko{nicite i da se postavi
seno pred niv;
p~elarnikot, so postavuvawe na
ogradi i pregradi, treba da se
za{titi od direkten udar na veter;

Kontrolata na hrana, dokolku
zazimuvaweto e korektno napraveno,
potrebno e da se napravi vo vtorata
polovina na zimata (fevruari - mart) koga
potro{uva~kata na hrana e najgolema.

Zatoa, ovoj period e najvaèn za dodavawe
na zimskite poga~i.
Odgleduva~ot na p~eli sekoga{ treba
da obezbedi maksimalni uslovi za
eliminirawe na vlagata od ko{nicite
za{to istata pretstavuva najgolem
neprijatel na p~elite vo zimskiot
period.


13

Grafikon 2 - Potro{uva~ka na hrana vo te-
kot na zimskiot period (vo kg/mesec)

Koga i kako se dodavaat poga~ite?

Dokolku p~elnoto semejstvo pravilno se
podgotvi vo tekot na ranata esen, prakti-
~no nema nikakva potreba za dodavawe na
zimskite poga~i pred fevruari.

Incidentno dodavawe poga~i vo noemvri
ili dekemvri e potrebno dokolku
odgleduva~ot na p~eli konstatira deka
koli~inata ili rasporedot na hrana vo
ko{nicata e nepovolen.

Grafikon 3 - Period vo koj intervencijata
so hrana (poga~i) e najneophodna

Poga~ite najdobro e da se nabavat od
registrirani i profesionalni proizvedu-
va~i na poga~i, kaj koi mo`nosta za
nesakani pojavi (truewe, prenos na bolesti,
stvrdnuvawe i sl.) e minimalno.

Pred dodavawe poga~ite treba da se
zatoplat vo nekoja prostorija za da ne bidat
vo tvrda sostojba. Istite treba da se
dodadat brzo i vnimatelno poradi {to
najdobro e ovaa operacija da ja pravat dve
lica.

Za{titniot najlon od poga~ite se otsekuva
od ednata strana po celata dolìna (moè
lenti ili triagolnik) i {iro~ina i so
otvorenata strana se postavuva nad ramki-
te. Treba da se vnimava za da se:

izbegne potisnuvawe na p~elite
(najdobro e malku so umeren dim da
se potisnat nadolu);
izbegne zatvorawe na otvorot
(poga~ata da se postavi kon zadnata
strana) na poklopnata daska so {to
}e se popre~i pravilnata ventila-
cija;
izbegne zatvorawe na poklopnata
daska (poradi tvrdata poga~a);

Fotografija 11 - Pravilno postavena
zimska poga~a

Dokolu vo tekot na nekoj od
informativnite pregledi se voo~i deka
dodadenite poga~i se ve}e konsumirani od
strana na p~elite, odgleduva~ot na p~eli
moè (ako ima potreba) da intervenira so
dopolnitelna poga~a.

Ranoto (vo tekot na esenta) ili za sekoj
slu~aj dodavawe poga~i e nepotrebno i
ekonomski neopravdano.
Podgotovka na medni poga~i vo doma{ni
uslovi, poradi transfer na bolesti,
moè da bide fatalno za p~elnite
semejstva.


14
Sesija broj 3

MATI^NA EVIDENCIJA

Redovnoto zabeleùvawe na nastanatite
promeni vo p~elnite semejstva, za
odgleduva~ite na p~eli pretstavuva
osnoven izvor na podatoci koi treba da se
iskoristat za sproveduvawe na selekcijata.

Osnovnite podatoci i informacii koi
odgleduva~ite na p~eli redovno gi
zabeleùvaat pri rabota so p~elnite
semejstva im koristat za planirawe na
idnite aktivnosti. Ovie podatoci i
informacii voobi~aeno se odnesuvaat na:

prisustvo na matica;
koli~ina na leglo, polen i med;
pojava na roevo raspoloènie;
pojava na znaci na bolesti;
prisustvo na {tetnici i dr.

Site navedeni podatoci i informacii
imaat op{t karakter i glavno se koristat
pri sekojdnevnite aktivnosti vo p~elarni-
cite i te{ko moè da se iskoristat za
sproveduvawe na selekcija kaj p~elite.

Me|utoa, golem del od spomenatite poda-
toci i informacii, ako sistematski i re-
dovno se zabeleùvaat, moè da pretsta-
vuvaat osnova za uspe{no sproveduvawe na
prakti~na i ednostavna selekcija.

Taka, podatocite i informaciite vo odnos
na:

razvoj na p~elnoto semejstvoto;
odbranbena sposobnost (tempera-
ment ili agresivnost);
medoproduktivnost;
zdravstvenata sostojba i
roevo raspoloènie.

uspe{nite odgleduva~i na p~eli, gi
koristat za sproveduvawe na selekcijata.

Ovie podatoci i informacii, odgledu-
va~ite na p~eli mora sistematski i
redovno da gi zabeleùvaat, so cel na
krajot na proizvodnata godina da bidat vo
mo`nost da gi iskoristat za potrebite na
selekcijata. Ovoj izbor na osobini t.e
karakteristiki koi }e se sledat e napraven
od prakti~ni pri~ini, poradi toa {to
odredeni karakteristiki na p~elite se vo
mnogu bliska zavisnost pome|u sebe, no i so
odredeni karakteristiki koi gi
manifestira maticata.

Redovnite kontroli i aktivnosti na
odgleduva~ite na p~eli vo nivnite
p~elarnici pretstavuva osnovniot izvor na
podatoci i informacii. Pri redovnite
kontroli na p~elnite semejstva potrebno e
sistematski i uredno da se vnesuvaat
podatocite i informaciite vo numeri~ka
forma.

Toa prakti~no zna~i deka pri sledeweto na
gorenavedenite 5 karakteristiki na p~el-
nite semejstva potrebno e vo posebno dizaj-
niraniot karton ili list (tabela 5, Aneks
1) da se vnesuvaat podatocite iskaàni vo
brojki (ocenki) od 1 do 4.

Tabela 5 - Karton za mati~na evidencija

Za poefikasno vodewe na mati~nata
evidencija razvien e poseben softver so
koristewe na programata Microsoft Office
Excel 2007 (APIMAT 1.0).

Evidencija i ocenuvawe

Samoto zabeleùvawe i ocenuvawe na
izbranite karakteristiki uspe{no }e se
izvede samo ako dobro se poznavaat istite,
poradi {to tuka }e se obideme da gi
pretstavime, no i da go pretstavime
na~inot na koj {to se izveduva
ocenuvaweto za niv.
Vodeweto evidencija pri rabotata so
p~elite pretstavuva osnovna aktivnost
pri implementacija na Dobrata p~elar-
ska praktika.


15
o Razvoj na p~elnoto
semejstvo

Ovaa karakteristika ima izvonredno
zna~ewe i vlijanie vrz uspe{nosta i
rentabilnosta na p~elarskoto proizvod-
stvo vo tekot na celata godina.

Razvojot na p~elnoto semejstvo e
karakteristika koja vo najgolem stepen
zavisi od kvalitetot na maticata i
nejzinite proizvodni sposobnosti za
nesewe jajca.

Zatoa odgleduva~ite na p~eli treba da
vnimavaat na povr{inata na leglo, brojot
na zaposednatite ulici (me|uramkov
prostor) so p~eli i brzinata i periodot na
razvoj na p~elnite semejstva. Kolku ovie
karakteristiki se poizrazeni tolku i
razvojot na semejstvoto e podobro.

Fotografija br.12 Fotografija br.13
Slabo p~elno Silno p~elno
semejstvo semejstvo

Evidentiraweto se izveduva na toj na~in
{to najvisoka ocenka (4) se dava za tie
p~elni semejstva koi imaat brz i energi~en
razvoj, dodeka za sprotivnite slu~ai se
ocenuva od 3 do 1 vo zavisnost od stepenot
na razvoj. Ovaa karakteristika se ocenuva
pri sekoj redoven pregled ili kontrola kaj
site p~elni semejstva.

o Odbranbena sposobnost
(temperament ili agresiv-
nost)

Poznato e deka nekoi p~elni semejstva
imaat zabeleìtelno izrazen temperament
(agresivnost) za razlika od drugi kade {to
ovaa karakteristika se manifestira vo
poblaga forma. Tie p~elni semejstva koi
manifestiraat blag temperament (ne
bockaat, ne se vozbuduvaat brzo, sporo se
dviàt po sa}eto i sl.) se ocenuvaat so 4
dodeka agresivnite, vo zavisnost od
stepenot na napadite i bockawata na
p~elite se ocenuvaat od 3 do 1.

o Medoproduktivnost

Osnovnata cel poradi koja {to gi
odgleduvame p~elite e proizvodstvoto na
p~elni proizvodi, pritoa najmnogu
mislej}i na organizirano proizvodstvo na
med.

Vo tekot na aktivnata p~elarska sezona
lesno moè da se zabeleàt razlikite
pome|u p~elnite semejstva koi imaat
zabeleìtelno proizvodstvo na med i tie
kade {to koli~inata na proizvedeniot med
e mala.

P~elnite semejstva koi imaat proizvedeno
najgolema koli~ina na med se ocenuvaat so
4. Site drugi p~elni semejstva so pomali
koli~ini od najdobrite se ocenuvaat vo
zavisnost od koli~inata na proizvedeniot
med, so ocenki od 3 do 1.

o Zdravstvena sostojba

Pojavata na znaci na razni zdravstveni
naru{uvawa (bolesti) kaj p~elite direktno
se odrazuva na rabotosposobnosta i
kapacitetot na p~elnoto semejstvo, a preku
nego i na proizvodstvoto na p~elni
proizvodi.

Pojavata na izrazeni znaci na site bolesti
(bez varoozata) se ocenuva so 1. Kaj
zdravite p~elni semejstva sekoga{ se
ocenuva so 4, dodeka ako ima zna~itelna
pojava na varooza (Varroa destructor) vo
zavisnost od stepenot na invadiranost
mo`na e gradacija od 3 do 2.

Amerikanska trule` Varooza (Varroa
na p~elarnik vo Grcija destructor)


16

o Roidbeno raspoloènie

Roidbenoto raspoloènie kaj p~elnite
semejstva e mnogu ~esta pojava i vo golem
stepen predizvikuva ekonomski {teti na
p~elarskoto proizvodstvo.

Koga vo nekoe p~elno semejstvo }e naideme
na roidbeno raspoloènie vo kartonot za
evidencija potrebno e da zabeleìme so
znakot (H).

Fotografija br.16
Roj - ~esta slika vo p~elarnicite

Obrabotka na podatocite

Dokolku redovno, vo tekot na celata
godina, se vodi kartonot za evidencija na
sekoe p~elno semejstvo lesno }e moème
me|usebno da gi sporedime site p~elni
semejstva vo p~elarnikot.

Site vneseni brojki (ocenki) pri
pregledite }e moème da gi obrabotime i
analizirame na sledniov na~in:
Na dnoto na sekoja kolona-karakteristika
(razvoj na semejstvo, temperament i dr.) }e
se izvadi prosekot za kolonata, pa od site
proseci na 5-te koloni }e se izvadi
zaedni~kiot prosek t.n. proizvodna vred-
nost koj pretstavuva numeri~ka vrednost na
dadenoto p~elno semejstvo.

P~elnite semejstva, koj koi }e sretneme dva
ili pove}e znaci (H) vo kolonata za roevo
raspoloènie, }e gi eliminirame od
selekcijata. Isto taka, ako zabeleìme
deka za nekoe p~elno semejstvo vo kolonata
za zdravstvena sostojba se nao|a edinica (1),
istoto }e treba da go eliminirame.

Samo maticite od najdobrite p~elni
semejstva }e gi ostavime vo ponatamo{na
selekcija i istite }e gi tretirame za
rodona~alni~ki.

Ovoj vid mati~na evidencija e daleku
pokorisen od postoe~kata praktika (vode-
we dnevnici i sl.) poradi toa {to celosno
se odbegnuva narativnoto ocenuvawe koe
podocna nema da moè da go iskoristime za
sporedba na performansite na p~elnite
semejstva.

Na ovoj na~in, so karton za evidencija,
lesno }e moème me|usebno da gi sporedime
p~elnite semejstva i da gi eliminirame
slabite, a da gi favorizirame (izbereme)
kvalitetnite i produktivni p~elni
semejstva.

Izbor na matici - rodona~alni~ki

Na prolet, pred periodot za proizvodstvo
na matici potrebno e da se presmetaat
proizvodnite vrednosti za site p~elni
semejstva od ednogodi{nata evidencija.
Maticite od p~elnite semejstva so najviso-
ka proizvodna vrednost }e pretstavuvaat
rodona~alni~ki (majki na idnite matici) i
nivnite jajca i larvi }e se koristat za
proizvodstvo na novi matici.

Isto taka, maticite od p~elnite semejstva
so najniska proizvodna vrednost, treba da
se zamenat so mladi matici koi
poteknuvaat od maticite rodona~alni~ki.

Mati~nata evidencija pretstavuva osno-
ven izvor na informacii za sostojbata na
p~elnite semejstva vo tekot na celata
p~elarska godina.
Pojavata na roidbeno raspoloènie kaj
p~enite semejstva, vo tekot i pred
glavnata nektarska pa{a, e najgolema
pri~ina za neiskoristuvawe na raspo-
lo`liviot kapacitet na medonosnata
flora.


17
SMETKOVODSTVENA EVIDENCIJA
NA PÊLARSKOTO PROIZVODSTVO

P~elarstvoto e biznis koj dava
pozitivni finansiski rezultati

P~elarskoto proizvodstvo e biznis
aktivnost koja se izveduva so cel da se
dobie pozitiven finansiski rezultat t.e.
da se ostvari dobivka.

Sovremenite pazarni uslovi ne
dozvoluvaat proizvodstvoto da se izveduva
samo za da se dobie proizvod. Vo vakvi
uslovi potrebno e da razbereme deka pove}e
ne se upotrebuva jas proizvedov tuku jas
prodadov, a namesto jas rabotev treba da
upotrebuvame jas zarabotiv. Odgleduva~ite
na p~eli ne se pove}e samo proizvoditeli,
tie se menaxeri na sopstveniot biznis. Toa
podrazbira deka pokraj proizvodstvoto, tie
treba da planiraat, da organiziraat, da
donesuvaat odluki i da go kontroliraat
celiot proces, od nabavka na reproma-
terijali, do proda`ba i naplata na final-
nite proizvodi.

[to e smetkovodstvena evidencija?

Smetkovodstvena evidencija e redovno i
sistematsko zabeleùvawe (evidentirawe)
na proizvodnite i finansiskite podatoci
za p~elarskiot biznis.

Zo{to e potrebna smetkovodstvena
evidencija?

Mnogu ~esto mislime deka go poznavame
svojot biznis i nemame potreba da gi
zabeleùvame podatocite za istiot. Znaeme
kolku p~elni semejstva imavme prethodnite
godini, znaeme kolku med proizvedovme,
znaeme {to upotrebuvavme za proizvodstvo.

Pokraj ova, a so cel da vidime kolku go
poznavame svojot biznis, potrebno e da se
zapra{ame:

Kolkava be{e mojata dobivka vo
prethodnata godina?
Kolku bea moite tro{oci, a kolku
moite prihodi?
Kolku se zgolemeni tro{ocite na
moeto proizvodstvo, a kolku e
zgolemena cenata na finalnite
proizvodi?
Kolkavi se tro{ocite za preselba na
p~elnite semejstva?
Dali dopolnitelnite tro{oci za
selidba gi pokrivaat zgolemenite
prihodi od proda`ba na med?
Koja e najniskata cena po koja moàm da
go prodavam medot?
Zo{to pred dve godini imav pogolema
dobivka?
Zo{to i pokraj toa {to imam
najgolemi prinosi, ostvaruvam najmala
dobivka vo odnos na drugite?
Dali imam potreba od finansiski
sredstva?
Dali da zemam kredit i koga?

Ova se samo del od pra{awata {to sekoj
odgleduva~ na p~eli si gi postavuva sebesi,
so cel da gi podobri rezultatite na svojot
p~elarnik.
O~igledno deka e te{ko da se dade odgovor
na ovie pra{awa samo vrz osnova na na{ite
se}avawa. Za sekoe pra{awe potrebno e da
gi pregledame podatocite {to sme gi
zabeleàle vo na{ata smetkovodstvena
evidencija.

Smetkovodstvenata evidencija moè da ja
koristime za planirawe i sledewe na
tro{ocite za proizvodstvo, da ja merime
dobivkata, da gi sporeduvame na{ite
rezultati so tie {to se ostvareni vo
prethodnite godini, da se sporeduvame so
drugite odgleduva~i na p~eli, da odlu~ime
dali da investirame, da aplicirame za
kredit i da pokaème na bankite deka sme
sposobni da go vratime kreditot.

Moè da zaklu~ime deka smetkovodstvenata
evidencija e alatka koja treba da ni gi dade
osnovnite podatoci so koi }e moème
podobro da go planirame, organizirame i
kontrolirame p~elarskiot biznis.

Smetkovodstvenata evidencija e naj-
dobrata alatka koja gi dava osnovnite
informacii so koi odgleduva~ite na
p~eli moàt podobro da go menaxiraat
svojot p~elarski biznis.


18
Vodewe na smetkovodstvena
evidencija

Naj~esto lu|eto mislat deka vodeweto na
smetkovodstvena evidencija e sloèn i
kompliciran proces, koj {to odzema mnogu
vreme.

Glavnata pri~ina za vakvoto gledi{te e
nedostatokot od organiziran i sreden
na~in za sobirawe, ~uvawe, sreduvawe i
zabeleùvawe na podatocite.

o Sobirawe na podatocite

Za da postoi smetkovodstvena evidencija
potrebno e da se poseduvaat podatoci.

Sekoj od nas, koga nabavuva repro-
materijali i oprema, dobiva i nekakov
dokument (fiskalna smetka, faktura,
smetkopotvrda). Koga se predavaat
proizvodite se dobivaat potvrdi za
predadeni proizvodi, a se dobivaat
dokumenti i koga se ispla}aat proizvodite.
Imame dokumenti za zemji{teto {to go
poseduvame, postojat dokumenti za zakup na
zemji{teto ili pa{ata, osiguruvawe na
opremata, isplateni subvencii i sl.

Ostanuva samo mal broj podatoci koi treba
da se soberat, a toa se naj~esto podatocite
za koi nemame nekoj dokument, kako na
primer: broj na p~elni semejstva, zalihi na
proizvodi i repromaterijali, najmena
rabotna sila, mehanizacija i sl.

o ûvawe na podatocite

Otkako podatocite se sobrani, potrebno e
istite da se ~uvaat, so cel da bidat sekoga{
dostapni i da moàt lesno da se najdat.

Zamislete si dali e vozmo`no da:

go naplatite predadeniot med, dokolku
ne gi ~uvate dokumentite za koli~inata
na prodadeniot med;
gi zemete subvenciite, a nemate
dokument za kupenite matici i nukle-
usi;
barate isplata na {teta, a nemate doku-
ment za utvrdena {teta.

o Sreduvawe i zabeleùvawe
na podatocite

Mnogu ~esto sreduvaweto i zabele-
ùvaweto na podatocite se odloùva od
eden den za drug, so {to se natrupuvaat
golem broj na podatoci, a vo isto vreme i
zaboravame {to navistina se slu~ilo i
zaboravame mnogu podatoci za koi nemame
dokument. Na ovoj na~in dobivame
pretstava deka smetkovodstvenata eviden-
cija e komplicirana i sloèna, a ~esto
gubime mnogu vreme za da se potsetime {to
to~no se slu~ilo.

Za da se izbegnat vakvite problemi,
najdobro e sreduvaweto i zabeleùvaweto
na podatocite da se izveduva redovno i vo
pokratki vremenski periodi.

Podredete gi dokumentite spored vremeto
t.e. datumot na nivnoto izdavawe,
grupirajte gi dokumentite spored namenata
(repromaterijali, osnovni sredstva,
proda`ba, dokumenti za p~elarnikot).
Sreduvaweto i grupiraweto na
dokumentite treba da ovozmoì istite
lesno i brzo da gi najdete koga }e vi
pritrebaat. Otkako }e gi sredite poda-
tocite, vnesete gi istite vo soodvetnite
formulari.

Edna{ nedelno odvojte malku vreme za
da gi sredite i zabeleìte podatocite.
Odredete edno mesto (papka, klaser,
fioka) kade }e gi ~uvate site dokumen-
ti koi {to se povrzani so biznisot.
Najgolem del od potrebnite podatoci
nie gi imame na dofat na raka, iako ne
sme dovolno svesni za toa.

Vodeweto smetkovodstvena evidencija,
koga postoi organiziran i sreden sis-
tem, bara mnogu malku vreme i napor.


19
Smetkovodstvena evidencija za
potrebite na p~elarskiot biznis

Vo ovoj del }e go prezentirame sistemot koj
go narekovme Smetkovodstvo na p~elarski-
ot biznis, a go razvivme so cel da gi
zadovolime potrebite na odgleduva~ite na
p~eli za vodewe na smetkovodstvena
evidencija. Sistemot se sostoi od redovno
sobirawe, ~uvawe, sreduvawe i zabeleù-
vawe na podatocite za p~elarskiot biznis.
P~elarskata godina (od avgust do juli) e
zemena kako osnova za smetkovodstveniot
period. Kako sostaven del na sistemot
razvien e i softver so koristewe na
programata Microsoft Office Excel 2007
(APIFIN 1.0), so cel da se ovozmoì
elektronsko ~uvawe na podatocite i
avtomatsko presmetuvawe na glavnite
pokazateli za uspe{nosta na p~elarskiot
biznis.

Smetkovodstvo na p~elarskiot
biznis

Sistemot se bazira na vlezni podatoci za
tro{ocite i prihodite na p~elarskiot
biznis i izlezni podatoci - pokazateli za
postignatite rezultati.

Vkupni tro{oci

Vkupnite tro{oci se podeleni na fiksni i
varijabilni.

o Fiksni tro{oci

Fiksnite tro{oci se postojani i ne se
menuvaat vo zavisnost od obemot na
proizvodstvo. Kako fiksni tro{oci moè
da se definiraat i tro{ocite koi ne e
mo`no da se razgrani~at na oddelni
proizvodi. Vo na{iot sistem, kako fiksni
tro{oci se javuvaat amortizacija i
dopolnitelni tro{oci.

Amortizacija kako tro{ok e rezultat na
namaluvawe na vrednosta na postojanite
sredstva. Najednostavno, postojanite
(osnovni) sredstva moè da se definiraat
kako sredstva koi ne se tro{at celosno vo
tekot na eden proizvodstven proces i
moàt da se koristat pove}e godini. Vo
p~elarstvoto postojani sredstva se: ko{ni-
cite, centrifugite, pakerkite i dozerkite,
prikolki, objekti i sl..

Postojat pove}e vidovi na amortizacija na
postojanite sredstva. Vo ovoj sistem zemena
e vremenskata amortizacija, {to pret-
stavuva ednakvi godi{ni iznosi na
namaluvawe na vrednosta na postojanite
sredstva vo nivniot vek (godini) na
koristewe.

Fotografija br.17
Selidben p~elarnik

Dopolnitelni tro{oci se tro{oci koi ne
se direktno zavisni od proizvodstvoto i
koi moè, no i ne mora da se pojavat.

Vo ovoj sistem kako dopolniteln tro{oci
se definirani: danoci, taksi, kamata,
odrùvawe na oprema, ~lenarini vo
zdruènija i sl.

Amortizacijata e izdvojuvawe na del
od prihodot vo tekot na site godini na
koristewe na postojanite sredstva, so
cel na krajot da se poseduvaat finan-
siski sredstva za da se kupi novo
postojano sredstvo.
Smetkovodstvo na p~elarskiot biznis
pretstavuva modificirana i osnovna
verzija na smetkovodstvena evidencija,
koja treba da gi zadovoli osnovnite
potrebi na odgleduva~ite na p~eli.


20
o Varijabilni tro{oci

Varijabilnite tro{oci se zavisni od
obemot na proizvodstvo. Istite se
pojavuvaat samo koga ima proizvodstvo i se
zgolemuvaat so zgolemuvaweto na obemot na
proizvodstvo. Ovie tro{oci nastanuvaat so
upotrebata na repromaterijali (inputi) vo
proizvodstvoto. Toa se tro{oci za nabavka
na matici, nukleusi, voso~ni osnovi,
lekarstva, {e}er, poga~i i sl.

Vkupen prihod

Vkupniot prihod e sostaven od prihodite
dobieni so proda`ba na p~elnite
proizvodi, dopolnitelni prihodi i
presmetani prihodi na prinosot.

o Prihodi od proda`ba

Prihodite od proda`ba se dobivaat preku
proda`bata na p~elnite proizvodi.

Prihod od proda`ba = koli~ina h cena

Prihodite od proda`bata lesno e da se
vidat, bidej}i se dobiva gotovina. Taka
moè da se prodava med, mati~na mle~,
vosok, polen, propolis, matici, nukleusi i
sl..

Fotografija br.18
Proda`ba na p~elni proizvodi

o Dopolnitelni prihodi

Dopolnitelnite prihodi se prihodi koi se
dobivaat i se povrzani so p~elarskiot
biznis. Taka moè da se pojavat prihodi od
subvencii, grantovi, razli~ni donacii ili
naplata na {teta.

o Presmetani prihodi na
prinos

Ova se prihodi koi se dobieni preku
dobivawe na proizvod, no istiot ne e
prodaden za gotovina. Zatoa ovie prihodi
se presmetuvaat upotrebuvaj}i prose~na
cena za toj proizvod. Takov e slu~ajot so
proizvodi koristeni za doma{na ishrana,
podareni proizvodi, med ostaven za
prezimuvawe na p~elite i sl. Mnogu ~esto
ovie prihodi se zanemaruvaat od strana na
odgleduva~ite na p~eli.

Pokazateli

Postojat golem broj na pokazateli koi
moème da gi koristime so cel da gi vidime
i sporeduvame rezultatite od na{eto
rabotewe. Naj~esto vo praktika gi
koristime naturalnite pokazateli i
kaùvame deka dobivame 20 kg med po
ko{nica ili deka upotrebuvame 3 poga~i za
prihrana.

Sepak pokraj naturalnite, postojat i golem
broj na ekonomski i finansiski pokazateli
koi moàt da dadat slika za rezultatite od
na{eto proizvodstvo. Vo ovoj del }e se
obideme da prezentirame del od ovie
pokazateli.

o Bruto marà

Bruto maràta pretstavuva razlika pome|u
vkupniot prihod i vkupnite varijabilni
tro{oci.

Bruto marà = vkupiot prihod
- varijabilni tro{oci

Bruto maràta e dobar pokazatel za
efikasnosta na proizvodstvoto. Pogolema
bruto marà zna~i dobivawe na pogolemi
prihodi so pomali tro{oci. Moè da se
Varijabilnite tro{oci se tro{oci za
inputite koi se koristeni vo proizvod-
stvoto i dorabotkata na p~elnite
prizvodi.


21
koristi za sporeduvawe na razli~no
proizvodstvo na edna ista farma.
Na primer moè da se sporedi
odgleduvaweto na p~eli samo za
proizvodstvo na mati~na mle~ vo odnos na
odgleduvawe samo za proizvodstvo na med.
Moè da se kaè deka bruto maràta
iskaàna po edinica kapacitet (ko{nica),
pretstavuva finansiski rezultat koj ima
skoro ista zna~ewe kako i prinosot na med
izrazen po edinica kapacitet.

o Dobivka/Zaguba

Dobivka (profit) ili zaguba kako
finansiski rezultat se dobiva koga od
vkupniot prihod }e se odzemat vkupnite
tro{oci (vkupnite fiksni i varijabilni
tro{oci).

Dobivka = vkupniot prihod - vkupni
tro{oci

Koga vkupniot prihod e pogolem od
tro{ocite imame dobivka, a obratno imame
zaguba. Kolku e dobivkata pogolema, tolku
e na{iot biznis pouspe{en.

Na dobivkata moè da se gleda i kako
nadomest {to se dobiva za na{iot vloèn
trud. Taa moè da sluì i za sporeduvawe
na na{iot biznis so biznisot na drugite
odgleduva~i na p~eli koi imaat sli~ni
proizvodni uslovi.

o Cena na ~inewe i polna cena
na ~inewe

Cena na ~inewe se dobiva koga }e se
podelat vkupnite varijabilni tro{oci so
koli~inata na dobien proizvod.

Cena na ~inewe = varijabilni tro{oci
koli~ina

Polna cena na ~inewe se dobiva koga }e se
podelat vkupnite tro{oci (varijabilni i
fiksni) so koli~inata na dobien proizvod.

Polna cena na ~inewe = vkupni tro{oci
koli~ina

o Gotovinski tek na
kapitalot

Gotovinskiot tek na kapitalot dava slika
za prilivite i odlivite na finansiski
sredstva po meseci vo tekot na godinata.
Preku nego moè da se vidi vo koi meseci
imame nedostatok na finansiski sredstva,
a vo koi imame pozitivna sostojba.
Nedostatokot na finansiski sredstva
zna~i deka }e bide potrebno da najdeme
dopolnitelni izvori za finansirawe.

Polnata cena na ~inewe ja pokaùva
minimalnata cena po koja treba da gi
prodavame proizvodite so cel da gi
pokrieme tro{ocite za inputite,
osnovnite sredstva i drugite tro{oci.
Cena na ~inewe ja pokaùva
minimalnata cena po koja treba da gi
prodavame proizvodite so cel da gi po-
krieme tro{ocite za inputite.


22
Sesija broj 4

PRIHRANA NA PÊLNITE
SEMEJSTVA

Prihranata na p~elnite semejstva sekoga{
treba da se razbere kako aktivnost preku
koja moème da gi koregirame tekovnite
nedostatoci i toa pred s vo odnos na
nedostatokot na hrana.

Tuka prete`no }e se zadrìme na te~nata
prihrana so upotreba na {e}er. Sekoga{ i
bez isklu~ok treba da se potencira deka
medot i polenot pretstavuvaat prirodna i
najdobra hrana za medonosnite p~eli.
Zatoa, dokolku se raboti za kvaliteten med
i polen, najdobri efekti so prihranata }e
postigneme so nivno koristewe.

Periodi i potrebi od prihrana

Prihranata naj~esto se upotrebuva pri
zazimuvawe i proleten razvoj na p~el-

nite semejstva, no vo zavisnost od
potrebata moè da se upotrebuva i vo
periodite pretstaveni vo tabela br. 5.

Pokraj pretstavenite periodi, prihranata
moè i mora sekoga{ da se upotrebuva
dokolku ima potreba da se izbegne
gladuvawe na p~elnite semejstva (pomalku
od 8 kg. hrana vo ko{nicata).

Osnovni preduslovi za nepre~ena
prihrana

Prihranuvaweto na p~elnite semejstva
pretstavuva neophodna, no vo isto vreme i
mnogu rizi~na aktivnost, koja sekoga{
treba da se izveduva so posebno vnimanie.
Zatoa, odgleduva~ite na p~eli treba da
imaat na raspolagawe funkcionalna
oprema i dobro da gi poznavaat
procedurite pri podgotovka na prihranata.

o Oprema

Vo zavisnost od na~inot na prihrana, te~na
ili cvrsta, postojat golem broj na t.n.
hranilki. Najmnogu se koristat
plasti~nite hranilki za te~na prihrana
koi se postavuvaat nad poklopnata daska.

Aktivnost
Mesec
8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7
Esenska stimulativna
prihrana

Esenska osnovna
prihrana

Zimska prihrana
(poga~i)

Interventna prihrana
pri nedostatok na hrana

Proletna stimulativna
prihrana

Letna interventna
prihrana

Tabela 6 - Osnovni periodi i potrebi od prihrana na p~elnite semejstva
Prihranata ne treba i ne smee da se
zloupotrebuva za dobivawe pogolemi
koli~ini na t.n. med.
Pred da zapo~neme so prihrana, pret-
hodno treba da se odredi koli~inata na
hrana vo semejstvata (Sesija br. 2)
Prihrana na p~elnite semejstva ne
smee da se praktikuva vo period na
nektarola~ewe.


23
Sekoga{, bez isklu~ok, potrebno e da se
koristat hranilki so pogolem volumen, so
cel da se ovozmoì maksimalna fleksibil-
nost vo odnos na koli~inata na hrana. Kako
najprakti~ni i najpopularni se pokaàa
Milerovite hranilki, koi vo isto vreme
moè da se koristat za te~na ili cvrsta
prihrana. Dopolnitelno, istite hranilki
imaat mo`nost za ventilacija {to e mnogu
prakti~no pri selidbeno p~elarewe.

Plasti~na Milerova
hranilka hranilka

o Period od denot

Najdobar period od denot za te~na prihrana
pretstavuva popladneto ili poto~no pred
da padne mrak. Na ovoj na~in sigurno }e se
izbegne mo`nosta od pojava na grabe`
pome|u p~elnite semejstva.

Fotografija br.21
Ve~erna prihrana

Koga se izveduva prihrana na podolg period
(nekolku dena) treba zna~itelno da se
namali (zatvori) otvorot (letoto) na
ko{nicata.
o Na~in na podgotovka

So cel da ne se pogre{i vo kvalitetot na
prihranata, najdobro e istata da se
podgotvuva na najednostaven na~in. Zatoa,
{e}erniot sirup sekoga{ treba da se
podgotvuva po istiot recept i od
kvalitetna {e}erna surovina.

Te~na

Vo higienski ispravna i zatoplena voda (do
maksimum 40 C
0
) se rastvora potrebnoto
koli~estvo bel i rafiniran {e}er od
poznato poteklo. Vrieweto i zagoruvaweto
na {e}erniot sirup, poradi pojava na
toksi~ni supstancii, moè da predizvika
truewe kaj p~elite.

Koncentracii

Najdobra koncentracija na {e}erniot
sirup za stimulativna prihrana na esen ili
prolet pretstavuva 1:1 (1 kg {e}er : 1 l
voda) ili 50%. Stimulativnata prihrana
dava najdobri rezultati koga se aplicira
na sekoj 2 - 3 dena vo pomali koli~ini od
300 do 500 mililitri.
Koncentracijata koja {to naj~esto se
koristi za nadopolnuvawe na rezervite na
hrana iznesuva 60-65% ili 1,5 : 1 (1,5 kg
{e}er : 1 l voda). Ovaa prihrana moè da se
aplicira vo pogolemi koli~ini i do 3 li-
tri vo interval od 4 - 7 dena, no vkupno ne
pove}e od 5 kg {e}er na silno p~elno semej-
stvo.

Tabela 7 - Koncentracii i koli~ini na
{e}eren sirup
Sostojki
[e}er
(kg)
Voda
(litri)
Sirup
(litri)
Koncentracija

50%
0,6140 0,6180 1
1,8420 1,8540 3
3,0700 3,0900 5
4,2980 4,3260 7
5,5260 5,5620 9

65%
0,8550 0,4640 1
2,5650 1,3920 3
4,2750 2,3200 5
5,9850 3,2480 7
7,6950 4,1760 9
Poradi opasnost od pojava na grabe`,
kaj oplodnici, nukleusi i slabi p~elni
semejstva treba da se izbegnuva
upotreba na te~nata prihrana.


24
Cvrsta

Proizvodstvoto na cvrsta hrana (poga~i) e
posloèna operacija pri koja golem broj
odgleduva~i na p~eli gre{at i so toa
predizvikuvaat biolo{ki (truewe) i
ekonomski (stvrdnati i neiskoristeni
poga~i) gubitoci. Zatoa, kako najdobar
na~in go prepora~uvame upotrebuvaweto na
gotovi poga~i od poznati, dokaàni i
profesionalni proizvoditeli.

Sopstvenoto proizvodstvo dava nestan-
darden kvalitet, a voedno se gubi mnogu
vreme i ogromna energija.

Cvrstata hrana, kako po pravilo, se
aplicira od gornata strana na p~elnoto
semejstvo ili vo posebni komori za vakov
vid hrana. Ovoj vid hrana e najdobar za
prihrana vo zimskiot period, kako i za
prihrana na starteri, fini{eri, nukleusi
i oplodnici.

Fotografija br.22
Postavuvawe poga~a
o Dodatoci

Dokolku vo prirodata p~elite imaat na
raspolagawe odredena koli~ina polen,
voop{to ne e potrebno dopolnitelno
prihranuvawe so razli~ni dodatoci ili
aditivi. Vo Republika Makedonija gene-
ralno se raspolaga so dovolni koli~ini
polen vo pogolemiot del od godinata.

Sepak, ako koli~inata na polen vo
prirodata ne gi zadovoluva potrebite na
p~elnite semejstva, potrebno e da se
intervenira so dodatok so visoka sodrìna
na proteini.

o Higiena

Bidej}i prihranata naj~esto se podgotvuva
na edno mesto, a se aplicira na site p~elni
semejstva, potrebno e sadovite i opremata
da bidat redovno i temelno dezinficirani.
Isto taka, hranilkite treba redovno
(minimum 2 pati godi{no) da se
dezinficiraat.
Poga~ite, {e}erot i drugite dodatoci
sekoga{ treba da se obezbeduvaat od
poznati i registrirani proizvoditeli, koi
jasno ja deklariraat sodrìnata, rokot na
upotreba i nivnite kontakti. Vodata treba
da bide od poznato poteklo, a vo slu~aj na
potreba moè da se provrie i potoa oladi
za da se dodade {e}erot.

Rotaciona stimulativna prihrana

Ovoj vid prihrana prete`no se koristi za
proleten razvoj, no samo kaj tie p~elni
semejstva koi proletniot period go
pre~ekale so dovolna koli~ina na med.

Su{tinata se sostoi vo horizontalna i
vertikalna rotacija na delovite od
ko{nicata kade {to ima pogolema
koli~ina na med. Samata rotacija treba da
gi predizvika p~elite povtorno da go
preraspredeluvaat ostanatiot med so {to
maticata postojano }e dobiva informacii
kako da ima redoven vnes na nektar od
nadvore{nata sredina (i pokraj toa {to
toa e istiot med od ko{nicata).

Rotaciite, vo zavisnost od koli~inata na
medot i ja~inata na p~elnoto semejstvo, se
Poga~ite od nepoznati proizvoditeli
potrebno e da se testiraat na pomal
broj semejstva (3 do 5), a potoa dokolku
nemaat nedostatoci da se apliciraat
na celokupniot p~elarnik.
Upotrebata na med za podgotvuvavawe
cvrsta (pa duri i te~na) hrana i ako e
prirodna hrana za medonosnite p~eli,
ekonomski e neopravdano. Dopolnitel-
no, moè da pridonese za {irewe na
bolesti.


25
izveduvaat na sekoj 14 - 21 den vo vkupen
period od 2 meseca (mart - april). Ovaa
prihrana pove}e se praktikuva kaj
ko{nicite so pove}e delovi (LR i FR),
dodeka delumno e vozmo`na i kaj DB.

Pri obrabotkata na proletniot razvoj na
p~elnite semejstva (Sesija br. 8), podetalno
}e se zadrìme na ovaa tehnika.

Otklopuvawe med

Kako i prethodniot tip na prihrana i tuka
(vo istiot period) se upotrebuva
ostanatiot med na ramkite vo p~elnite
semejstva so toa {to istiot, so pomo{ na
p~elarski e`, se otvora i vra}a povtorno
vo ko{nicata. Golemo vnimanie treba da se
posveti na higienata pri ovaa operacija
bidej}i istata moè da predizvika grabe`.
Popladneto e najdobriot period od denot
za ova aktivnost.

Fotografija br.23
Otklopuvawe med so p~elarski e`

Rezervi na medni i polenski ramki

Dokolku, vo tekot na sezonata, ste uspeale
da za~uvate celi ramki so zatvoren med i
polen istite moè da gi upotrebite za
nadopolnuvawe na rezervite ili
stimulativno prihranuvawe. Ova e
najednostavniot, a moèbi i najdobriot
na~in na prihrana koj obezbeduva idealen
kvalitet na hranata za prezimuvawe i
razvoj na p~elnite semejstva.

Vo slu~aj na pojava na med medlikovec (vo
esenskiot period), koj e nepogoden za
prezimuvawe na p~elnite semejstva,
potrebno e istiot da se izvadi i
centrifugira za ~ove~ka upotreba.
Nadopolnuvaweto so hrana kaj tie p~elni
semejstva moè da se izvede so dodavawe
ramki so med i polen ili so dodavawe
{e}eren sirup so dodatoci.

Rezultati od prihranata

Po nekolkudnevna upotreba na koja bilo od
predloènite metodi, za prihrana na
p~elnite semejstva, lesno moè da se
zabeleì zgolemuvawe na povr{inata so
otvoreno i zatvoreno leglo.

Ramkite so med i polen koi se dodavaat
vo p~elnite semejstva ne smeat da
poteknuvaat od izumreni, bolni ili
somnitelni p~elni semejstva.


26
Sesija broj 5

PRIMENA NA OKSALNA KISELINA
ZA KONTROLA NA VAROOZATA

Varoozata e ektoparazitsko zaboluvawe kaj
p~elite predizvikano od krleòt Varroa
destructor (porano Varroa jacobsoni).
Zaboluvaweto e otkrieno vo 1904 god.,
ra{ireno e vo celiot svet i predizvikuva
ogromni {teti vo p~elarstvoto.

Od momentot na negovoto otkrivawe pa s
do denes, nau~nicite rabotat na otkrivawe
na hemiski sredstva koi efikasno }e
deluvaat na krleòt, a pritoa nema da
bidat {tetni po zdravjeto na p~elite i
nema da ostavaat rezidui ({tetni za
~ove~ka ishrana) vo p~elnite proizvodi.

Site dosega koristeni akaricidi za
suzbivawe na varoozata go ispolnuvaa samo
prviot uslov, dodeka problemot so nivnite
ostatoci vo p~elnite proizvodi ne moè{e
nikako da se re{i. Zatoa, po~naa da se
primenuvaat novi hemiski sredstva
(organski kiselini i eteri~ni masla), koi
i pokraj malubrojnite nesakani dejstva se
odobreni za upotreba vo organskoto
p~elarewe vo celiot svet. Od site niv, vo
odnos na podgotovka, aplikacija, cena i
efikasnost, na prvo mesto e oksalnata
kiselina (OK).

Op{ti karakteristiki na oksalnata
kiselina

1. Oksalnata kiselina e dvobazna
organska kiselina vo oblik na
bezbojni kristali. Vo mali
koli~ini se nao|a i vo urinata od
ìvotnite i lu|eto. Vo oblik na
soli se nao|a i vo rastenijata.
Sostaven del e na medot. [umskiot
med sodrì do 221 mg/kg;
2. Oksalnata kiselina i nejzinite
soli - oksalati se upotrebuvaat kako
belilo, kako sredstvo za
otstranuvawe na bemki i za sinteza
na boi;
3. Ovaa kiselina e mnogu efikasno
sredstvo za le~ewe na varoozata kaj
p~elite, no so nea treba vnimatelno
da se rakuva.

Upotreba na oksalnata kiselina

Oksalnata kiselina e edno od
najefikasnite sredstva za borba protiv
varoata, no ako nepravilno se upotrebuva
moè da bide i mnogu opasna za p~elite i
odgleduva~ot na p~eli. Vo slu~aj na
nepravilna upotreba p~elite uginuvaat po
2 - 3 meseci. Za da se izbegnat ovie nesakani
posledici, pri upotrebata na oksalnata
kiselina vo docna esen ili rana zima mora
da se pridrùvame na slednive 4 zlatni
pravila koi voedno se i nedostatoci na
tretmanot so OK:

1. Vo semejstvoto ne smee da ima leglo;
2. Mora da se koristi to~no predvide-
nata koli~ina rastvor po edna ulica
so p~eli;
3. Poèlno e barem dva dena po
tretmanot da bidat izletni;
4. Tretiraweto se vr{i samo edna{ na
edna generacija p~eli.

PREDNOSTI

niska cena i ednostavna upotreba .
nema ostatoci od {tetni supstan-
cii vo vosokot i medot;
pravilnata upotreba onevozmoùva
zgolemuvawe na koncentracijata vo
medot nad fiziolo{kite koli~ini;
efikasnost i do 99%;
verojatnosta za pojava na otpornost
na varoata na OK e minimalna.

Pri snabduvawe na oksalna kiselina
najva`no e da se vnimava na datumot na
proizvodstvo. Najdobro e da se koristi
preparat so {to ponov datum iako rokot na
traewe e 3 godini. Se nabavuva onolku
kiselina kolku {to e potrebno za eden
tretman i pritoa treba da se ima predvid
deka po edno semejstvo se tro{i 1 - 1,5 g.

Na~ini na upotreba na oksalnata
kiselina

1. Postapka na nakapuvawe
2. Postapka na prskawe


27
POSTAPKA NA NAKAPUVAWE

Ovaa postapka se sproveduva vo periodot
koga nema leglo i koga nadvore{nata
temperatura e 0 - 10C (kaj nas obi~no
noemvri - dekemvri). Za taa cel potrebno e
prvo da se podgotvi 1 litar rastvor na
sledniov na~in:

1. 600 ml voda so 600 g {e}er se zagreva
na 35-40C;
2. Sirupot se prefrluva vo {i{e od 2
l. vo koe preku inka se stava 36 g.
dihidrat na OK;
3. [i{eto se zatvora i silno se
protresuva s dodeka kristalite na
OK ne se rastopat;
4. Rastvorot se prefrluva vo po{irok
sad za da moè podocna nepre~eno da
se zema;
5. Vaka podgotveniot rastvor moè da
se ~uva vo ladilnik do 6 meseci;

Grafikon 4 - Dinamika na razvoj na
krleòt i period za tretman so ramka
grade`nik i OK

Potoa, so pomo{ na graduiran medicinski
{pric (najdobro e da bide so volumen od 50
ml) se zema od rastvorot i se kapnuva po 5
ml vo sekoj me|uramkov prostor kade {to e
locirano klubeto. Va`no e da se znae deka
mora da se nakapuva samo po p~elite.

Vo slu~aj koga klubeto e pome|u delovite,
nakapuvaweto se vr{i na p~elite vo
dolniot del od klubeto. Ova se pravi od
pri~ina {to p~elite ramnomerno }e ja
Tabela 8 Potrebna koli~ina na {e}eren sirup so OK pri nakapuvawe na p~elite

Slabo Srednosilno Silno
ml 30 40 50
Br.sem. ml gr. OK ml gr. OK ml gr. OK

1 30 1,1 40 1,4 50 1,8
2 60 2,2 80 2,9 100 3,6
3 90 3,2 120 4,3 150 5,4
4 120 4,3 160 5,8 200 7,2
5 150 5,4 200 7,2 250 9,0
6 180 6,5 240 8,6 300 10,8
7 210 7,6 280 10,1 350 12,6
8 240 8,6 320 11,5 400 14,4
9 270 9,7 360 13,0 450 16,2
10 300 10,8 400 14,4 500 18,0
11 330 11,9 440 15,8 550 19,8
12 360 13,0 480 17,3 600 21,6
13 390 14,0 520 18,7 650 23,4
14 420 15,1 560 20,2 700 25,2
15 450 16,2 600 21,6 750 27,0
16 480 17,3 640 23,0 800 28,8
17 510 18,4 680 24,5 850 30,6
18 540 19,4 720 25,9 900 32,4
19 570 20,5 760 27,4 950 34,2
20 600 21,6 800 28,8 1000 36,0

O
k
s
a
l
n
a

k
i
s
e
l
i
n
a

R
a
m
k
a

g
r
a
d
e
`
n
i
k


28
raznesat kiselinata i vo gorniot del pri
nivnoto dvièwe (kontaktno raznesuvawe).

Fotografii br.24 i 25
Metod so nakapuvawe

Rastvorot na OK deluva kontaktno i
p~elite go raznesuvaat niz klubeto triej}i
se edna od druga taka {to sekoja p~ela i
sekoja varoa za kratko vreme doa|a vo
kontakt so rastvorot. P~elite vedna{ go
probuvaat rastvorot, no poradi negovata
golema kiselost se otkaùvaat od
me|usebno ~istewe.

Tretmanot e najdobro da se sproveduva pri
povla`no vreme (magla, do`d) bidej}i
toga{ efikasnosta e pogolema. Prisutniot
{e}er vo rastvorot ja vpiva vlagata od
vozduhot i ja odrùva povr{inata na telo-
to na p~elata povla`na {to ovozmoùva
podobro dejstvo na OK. Pa|aweto na
krleòt se sledi vo period od najmnogu 14
dena. Vo toj period preku 90% od krleìte
}e padnat. Ostatokot }e pa|a so namalen
intenzitet vo narednite 2-3 meseci.

Kaj uspe{no tretiranite semejstva (i
upotreba na ramkata grade`nik vo
proletniot period) ne e potrebno nikakvo
dopolnitelno tretirawe protiv varoata se
do zavr{etokot na glavnata p~elna pa{a
narednata godina.

POSTAPKA NA PRSKAWE

Generalno i pri ovoj na~in na primena
vaàt istite pravila kako i pri postap-
kata na nakapuvawe, no so dopolnitelna
pretpazlivost okolu mo`nite povredi i
o{tetuvawa. Kako modifikacija moè da
se koristi samo topla voda (37C) vo koja se
rastvora 30 gr. dihidrat na OK. Od ovoj
rastvor so pomo{ na ra~na prskalka se
prska 3 - 4 ml. po p~elite na sekoja strana
od ramkata.

Fotografija br.26
Metod so prskawe

Glaven nedostatok na ovoj na~in e tokmu
vadeweto na ramkite so p~eli odnosno
rasturaweto na klubeto. Ova e i pri~inata
{to ovoj na~in ne na{ol mnogu {iroka
primena. Drug vaèn moment kaj postapkata
na prskawe e toa {to e primenliva vo
tekot na celata godina i posebno e pogodna
za primena vo vremeto na prirodno ili
ve{ta~ko roewe na semejstvata. P~elite vo
rojot se prskaat (pri poniski temperaturi)
so 30-50 ml od rastvorot pred da se smestat
vo podgotvenoto ìveali{te.

Za{tita na odgleduva~ot na p~eli

Vo odnos na za{titnite merki koi treba da
se prezemat pri raboteweto treba da se
znae deka podgotveniot rastvor e mnogu
slab i ako kapne na koàta treba samo
dobro da se ispere so mlaka voda i sapun.
Posebno opasni se kristalite na OK koi ne
smeat da dojdat vo kontakt so koàta, o~ite
ili da se vdi{at. Zatoa e najdobro da se
nosat za{titni rakavici, maska i o~ila.
Ako toa se slu~i, temelno isplaknete so
voda i pobarajte pomo{ od lekar.

Fotografii br.27 i 28
Vnimatelno rakuvawe i za{titna oprema
pri upotreba na OK


29
Sesija broj 6

ZIMSKI PREGLED I KONTROLA NA
REZERVITE NA HRANA VO
PÊLNITE SEMEJSTVA

Vo tekot na mirniot zimski period
osnovnite aktivnosti na odgleduva~ite na
p~eli, vo p~elarnikot, se sveduvaat na:

poseta na p~elarnikot;
obezbeduvawe mir na p~elite od
mo`no voznemiruvawe (ptici,
glodari i sl.) i
kontrola na rezervite na hrana.

Dosega{nata praktika, a vo golem broj
slu~ai i literatura, prepora~uva
minimalno voznemiruvawe na p~elnite
semejstva vo tekot na zimskiot period. Ova
pravilo treba i mora da se po~ituva
sekoga{, no isto taka treba da se znae deka
vo zimskiot period potrebno e da se
napravat 1 do 2 brzi i informativni
kontroli.

Golem broj odgleduva~i na p~eli koristat
crevo za naslu{nuvawe na p~elnite
semejstva. Dokolku pri umeren udar na
ko{nicata p~elite sozdavaat jasen i
kratok zvuk slobodno moè da se zaklu~i
deka toa p~elno semejstvo e vo red. Ovie
kontroli treba da se pravat maksimum 2 do
3 pati vo zimskiot period, a najefikasno e
ako namesto crevo se koristi medicinski
stetoskop.

Brz (informativen) zimski pregled

Osnovnite preduslovi za uspe{en pregled
se: relativno visoka zimska temperatura (3
- 8 C
0
), mirno i son~evo vreme, rabota so
pomo{nik i prethodno podgotven raboten
plan i materijal.

Najdobro e ovoj pregled da se kombinira so
periodot za dodavawe poga~i. Taka, }e se
izbegne edno dopolnitelno otvorawe i
voznemiruvawe na p~elite. Site potrebni
materijali (list za evidencija, poga~i,
fotoaparat i sl.) treba prethodno da bidat
podgotveni za koristewe.

Pregledot zapo~nuva so podignuvawe na
kapakot na ko{nicata i negova rotacija
(obratno) i postavuvawe na zemja. Se
pregleduva zatopluva~kiot materijal
(vesnici) i po potreba se prevrtuva od
suvata strana. Potoa, vnimatelno na pove}e
mesta se odlepuva poklopnata daska i
istata se stava nad prevrteniot kapak.

Ponekoga{, na dolnata strana od
poklopnata daska, moè da se najdat p~eli
ili matica poradi {to treba se vnimava od
nivno potisnuvawe.

Nabrzina treba da se zabeleàt slednive
raboti:

pozicijata na p~elnoto semejstvo;
koli~inata na hrana;
sostojbata so vlaga; i
prisustvo na glodari.

Najdobra pozicija na p~elnoto semejstvo e
predniot centralen del od ko{nicata,
dodeka ekstremnoto pomestuvawe na levo
ili desno e nepoèlno. Mnogu pova`no e
dali klubeto se nao|a na dolniot ili
gorniot del od ramkite. Dokolku vo
ko{nicata ima dovolno rezervi na hrana, a
klubeto se nao|a na sredniot ili dolniot
del od ramkite, toga{ potrebata od
dopolnitelna hrana (poga~i) e minimalna.
Vo sprotivno, dokolku klubeto e gore (do
poklopnata daska) intervencijata so
poga~i e neophodna i treba itno (po
mo`nost istiot moment) da se izvr{i.

Nacrt 7 -Povolna i nepovolna polo`ba na
p~elno semejstvo vo zimskiot period
Brziot pregled, vo tekot na zimskiot
period, minimalno gi voznemiruva
p~elnite semejstva samo ako pravilno
i vnimatelno se izveduva.
Vnimatelnoto i brzo rabotewe e
najva`niot preduslov za uspe{na
zimska kontrola na p~elnite semejstva.


30
Vo slu~aj vo ko{nicata da ima nekoj vid
glodar treba vedna{ vnimatelno da se
podigne ko{nicata i da se odvoi podnicata.
Na toj na~in glodarot vedna{ }e ja napu{ti
ko{nicata i p~elnoto semejstvo normalno
}e prodolì vo zimata.
Ponekoga{, vo ko{nicite, moè da se
zabeleì prisustvo na vlaga koja ima mnogu
negativno vlijanie vrz zdravjeto i razvojot
na p~elnoto semejstvo. Zatoa, vo takov
slu~aj vnimatelno treba ko{nicata da se
navedne napred za da moè nasobranata voda
nepre~eno da istekuva. Dopolnitelno treba
da se zameni zatopluva~kiot materijal so
nov po {to ko{nicata vnimatelno se
zatvora.

Vremetraeweto na celiot pregled na edna
ko{nica ne smee da bide podolgo od 2
minuti, period za koj treba da se izvr{at
site mo`ni aktivnosti.

Dodavawe poga~i

Naj~esta i redovna aktivnost na
odgleduva~ite na p~eli, vo zimskiot
period, e dodavaweto na poga~ite. Mnogu
pogre{no e misleweto deka poga~ite treba
da se dodavaat na po~etokot i sredinata na
zimata (vidi sesii br. 2 i 4). Sprotivno na
toa, dokaàno e deka potro{uva~kata na
hrana kaj p~elnite semejstva e najgolema vo
periodot fevruari - mart.

Ovoj stav e potvrden i preku sprovedenata
anketa od strana na Fakultetot za
zemjodelski nauki i hrana od Skopje, pri
{to nad 200 odgleduva~ite na p~eli od
Makedonija svoite p~elni semejstva vo 52%
gi izgubile vo periodot fevruari - mart
kako posledica na nadostatok na hrana.
Zatoa, dokolku semejstvata se pravilno
zazimeni, poga~ite treba da se apliciraat
pri sredinata ili krajot na januari.

Istraùvawata od strana na Fakultetot za
zemjodelski nauki i hrana od Skopje
pokaùvaat deka prose~nata dnevna
potro{uva~ka na hrana vo p~elnoto
semejstvo vo zimskiot period iznesuva 49,4
gr.. Me|utoa, dnevnata potro{uva~ka se
dviì od 31,5 gr. vo oktomvri do 64,4 gr. vo
fevruari, koga e najgolem rizikot od
gladuvawe na p~elnite semejstva. Zatoa,
neophodna e dopolnitelna pretpazlivost vo
ovoj period od godinata.

Kako {to prethodno napomnavme, brziot
pregled treba da se iskoristi za dodavawe
poga~i po mo`nost kaj site p~elni
semejstva.

Pred da se dodat poga~ite istite treba da
bidat zatopleni na sobna temperatura za da
omeknat, a so toa i podobro da se
apliciraat. Poga~ite, od dolnata strana,
moè da se otvorat celosno, vo oblik na
triagolnik ili lenti (vo zavisnost od
konzistencijata na poga~ata) pri {to taka
podgotveni vedna{ moè da se apliciraat
pri pregledot.

Fotografii br.29
Aplicirana poga~a vo zima

Pri dodavaweto na poga~ite sekoga{ treba
da ja koristime ~adalkata za potisnuvawe
na p~elite od ramkonosa~ite kon poniskite
delovi od ramkite. Ova se praktikuva so
cel da se izbegne nagme~uvawe na p~elite
koga se aplicira poga~ata. Upotrebata na
dim treba da bide umerena (kako prirodno
da dimi).

Zvukot na p~elite pri ovoj pregled }e ni gi
dade istite informacii kako i pri pregled
so crevo ili stetoskop. Pogolemite
nedostatoci, kako {to se: nedostatok na
matica, lo{a strani~na pozicija na
klubeto, pojava na bolest i dr. }e se
saniraat so nastapuvaweto na prvite topli
denovi so 12-15 C
0
. Toj period naj~esto doa|a
za 30 - 45 denovi.
Odgleduva~ite na p~eli, bez strav i
somne` za opstanokot na p~elnoto
semejstvo, treba da go praktikuvaat
informativniot zimski pregled.


31
Sesija broj 7

PRV PROLETEN PREGLED I
SANACIJA NA PÊLNITE
SEMEJSTVA

Prviot proleten pregled na p~elnite
semejstva, po zavr{uvawe na zimskiot neak-
tiven period, pretstavuva osnovna aktiv-
nost preku koja odgleduva~ite na p~eli se
zapoznavaat so:

Brojot na uspe{no prezimenite
p~elni semejstva;
Sostojbata na p~elni semejstva:
o Koli~ina na p~eli (broj na
ulici) i prisustvo na matica;
o Povr{ina so leglo;
o Koli~ina na hrana;
o Zdravstvena sostojba; i
o Sostojba na ko{nicite.

Za izvr{uvawe na pregledot neophodno e da
se ispolneti slednive uslovi:

Vremenski uslovi:
o Temperatura nad 15C
0
vo
senka pri son~evo i mirno
vreme;
Drugi uslovi, da se raspolaga so:
o Evidenciski listovi;
o Dopolnitelni (1 ili 2)
podnici;
o Flomaster ili komplet za
obeleùvawe matici;
o Opaluva~ (Brener);
o Iskopana dupka za otpadoci;
o Hranilki; i
o Dopolnitelna pomo{ od
drugo lice.

Vremetraeweto na pregledot na sekoe
p~elno semejstvo ne treba da bide podolgo
od 5 - 10 minuti, pri {to potrebno e da se
proverat site ramki. Prvata aktivnost pri
pregledot sepak e nadvore{noto
nabquduvawe, preku koe }e dobieme
informacija za aktivnosta na p~elite.

P~elnoto semejstvo se otvora (spored
principite od sesija br. 1) i se zabeleùva
brojot na ulici zaposednati so p~eli,
prisustvo na matica (dali ima leglo),
povr{ina pod leglo:

Tabela 9 - Ocenuvawe pri pregled
* Vrednostite se promenlivi od godina vo godina i ne
se kalendarski fiksirani

Koli~inata na hrana vo p~elnoto semejstvo
ne smee da bide pod 7 - 9 kilogrami ili vo
povr{ina od 3-4 ramki so med. Pri ovoj
pregled, pokraj kontrolata na zdravstve-
nata sostojba za site bolesti, potrebno e
posebno vnimanie da se posveti na
nozemozata i varoozata. Vo ovoj period ne
e retka i pojavata na vla`ni i muvlosani
ramki, koi vedna{ treba da se otstranat od
p~elnata ko{nica.

Sanacija na p~elnoto semejstvo

Pri pregledot neophodno e, dokolku
odgleduva~ot na p~eli najde, da gi otstrani
ili zameni:

o Vla`nite i muvlosani ramki;
o Ostatocite od zimskite poga~i;
o Mrtvi p~eli i delovi od p~eli i
eventualno nekoj natrapnik vo
ko{nicata;
o Vla`niot zatopluva~ki materi-
jal.

Najva`nite merki pri ovoj pregled, pokraj
ve}e spomnatite, se kontrolata, ~isteweto
i zamenata na podnicata.

Kaj silnite p~elni semejstva podnicite
sekoga{ se ~isti i bez nikakvi ostatoci.
Sostojba na
p~elnoto
semejstvo
Broj na ulici
zaposednati so
p~eli
Broj na
ramki so
leglo
Slabo razvieno 2-3 1-2
Sredno razvieno 3-5 3-4
Silno razvieno 6 - 10 5 -7
Podnicata pretstavuva ogledalo na
p~elnoto semejstvo i spored nejzinata
sostojba (tro{ki, mrtvi p~eli, ostatoci
od hrana i sl). }e moè da se in-
formirame za tekot na zimuvaweto.
Sekoga{ treba da se vnimava na faktot
deka poslabite p~elni semejstva porano
ja napu{taat ko{nicata pri poniska
temperatura.


32
Dodeka kaj slabite p~elni semejstva
podnicite se ne~isti, so ostatoci i vlaga.
Vo takov slu~aj ITNO i NEODLO@NO
treba da se zameni podnicata so nova, ~ista
i dezinficirana podnica.

Ovaa operacija najdobro se pravi koga se
ima na raspolagawe edna rezervna podnica,
koja po podignuvaweto na celata ko{nica i
otstranuvaweto na kontaminiranata podni-
ca, se vmetnuva i ko{nicata vedna{ se
vra}a na mesto.

Fotografija br.30
îsta i nova podnica so bela hartija

Ovaa operacija najdobro e da se izvr{uva so
pomo{nik, a na novata podnicata da se
stavi bela hartija koja sluì za kontrola
na brojot na padnati krleì. Vo slu~aj da
ne se raspolaga so dopolnitelna podnica,
potrebno e ne~istata mehani~ki da se
is~isti i po mo`nost da se opali.

P~elnoto semejstvo, dokolku e nepravilno
rasporedeno (rasfrlano) niz ko{nicata,
potrebno e da se konsolidira. Najdobar
na~in e koga site ramki so leglo se
soedinuvaat i postavuvaat centralno, a
vedna{ do niv levo i desno se postavuva
hranata. Vo slu~aj da se najde maticata
(bidej}i ima malku p~eli) istata treba da
se obeleì.

Vo slu~aj na nedostatok na matica vo nekoe
p~elno semejstvo neophodno e istoto, so
upotreba na mreà, da se spoi so drugo
p~elno semejstvo. Imeno, bezmati~noto
p~elno semejstvo se postavuva nad
normalnoto so toa {to namesto poklopna
daska pome|u niv se postavuva mreà od 3
mm. Istata, po maksimum 24 ~asa i
izedna~uvawe na mirizbite, se otstranuva i
semejstvata se spojuvaat.
Dokolku vo p~elnoto semejstvo ima
nedostatok na hrana najdobro e vedna{ da se
intervenira so rezervna ramka so med (ili
od drugo p~elno semejstvo koe ima vi{ok na
med) ili so dodavawe na poga~a. Vo slu~aj
koga vremenskite uslovi dozvoluvaat moè
da se postavat i hranilkite za prihrana i
p~elnoto semejstvo da se prihranuva so
{e}eren sirup (od po~etok pomala
koli~ina od 300 ml., a potoa pogolema).

Zootehni~ki merki

Pri izveduvawe na aktivnostite od prviot
proleten pregled, neophodno e da se zapazat
i osnovnite zootehni~ki i higienski merki
so cel da se izbegnat nesakani posledici po
zdravjeto na site p~elni semejstva vo
p~elarnikot. Imeno potrebno e da se
iskopa higienska jama, kade {to }e se
frlaat site ostatoci od podnicite i
drugite delovi na ko{nicata (mrtvi p~eli,
tro{ki i sl.). Isto taka, potrebno e vo ova
vreme vo godinata da se postavi higiensko
poilo za da moàt p~elite navreme da se
naviknat i da go koristat istoto.

Fotografija br.31
Higiensko poilo

Evidencija

Prviot proleten pregled pretstavuva
odli~na mo`nost za zapo~nuvawe redovno i
kontinuirano vodewe na mati~na, no i
finansiska evidencija.
Raspolo`livata koli~ina na ~ista
voda e od ogromno zna~ewe za brziot
razvoj na p~elnoto semejstvo i e
nophodna za proizvodstvoto na mati~en
mle~.


33
Sesija broj 8

PROLETEN RAZVOJ

Aktivnostite vo ovoj del od aktivnata
p~elarska godina (mart - april), dokolku
navreme i pravilno se izvr{uvaat, naj-
mnogu }e pridonesat za iskoristuvawe na
pretstojnata medonosna pa{a.

Voedno, ovie aktivnosti moè da se
iskoristat za podobruvawe na op{tata
sostojba i kondicija na p~elnite semejstva
koi nepravilno zimuvale.

Rotacii

Rotaciite na ramkite i delovite
pretstavuvaat manipulacii preku koi
odgleduva~ot na p~eli na brz i efikasen
na~in go stimulira razvojot na p~elnite
semejstva. Postojat 2 metodi na rotacii:

Horizontalni

Ovie rotacii se izveduvaat na toj na~in
{to ramkite (1 do 2 ramki kaj poslabo
razvienite p~elni semejstva) ili celi
delovi (kaj razvienite p~elni semejstva) se
rotiraat za 180 stepeni. Na toj na~in
polenot i medot se postavuvaat vo
neprirodna (predna) pozicija vo ko{ni-
cata. P~elnoto semejstvo, ovaa pozicija,
te`nee da ja vrati vo prvobitna sostojba
pri {to intenzivno ja prefrluva hranata
(sega) od napred kon zadniot del na
ko{nicata.

Nacrt 8 - Horizontalni rotacii kaj ramka
i delovi na LR i FR
Na toj na~in se postignuvaat slednive
efekti:

1. Poradi kontaktot na p~elite so
hranata (prefrluvaweto), maticata
po~nuva da sozdava pove}e leglo;
2. Prefrluvaweto na hranata sozdava
prostor za maticata; i
3. P~elite se angaìrani pri {to se
izbegnuva roidbenoto raspoloè-
nie.

Za ova operacija neophodno e podnicite da
bidat podvi`ni i da ne se zgre{i so
eventualna nivna rotacija.

Vertikalni

Vertikalnite rotacii vsu{nost
pretstavuvaat zamena na mestata na
delovite. Ovaa operacija e vozmo`na samo
kaj LR i FR ko{nicite.

Nacrt 9 - Vertikalni rotacii kaj LR i FR

Kako i kaj horizontalnata rotacija i tuka
se postignuvaat istite efekti, no vo pogo-
lem obem. Rotaciite moàt da zapo~nat ko-
ga gornoto telo vo najgolem stepen }e bide
ispolneto so p~eli, a ovaa metoda moè da
se povtori u{te 3 - 4 pati vo proletniot
period i vo intervali od 14 - 21 den.

Prihrana

Prihranata ima najgolemo zna~ewe za
stimulirawe na maticata i posledovatelno
razvivawe na p~elnoto semejstvo. Ovaa
operacija e ednostavna, no potrebno e da se
izvr{uva redovno.
Imeno, vo ranoproletniot period (vo
zavisnost od godinata i mestopolo`bata),
prepora~livo e p~elnite semejstva da se
prihranuvaat stimulativno so cel da se
potikne maticata da sozdava pove}e leglo.
180
0


34
Ovaa operacija vsu{nost go simulira
prirodniot vnes na nektar, koj vo ovoj
period e nestabilen i neredoven.

P~elnite semejstva se prihranuvaat so
{e}eren sirup vo odnos 1:1, na sekoi 2 - 3
dena i vo period od minimum 3 nedeli.
Dokolku nekoe od p~elnite semejstva
neredovno i nedovolno ja iskoristuva
prihranata (ostanuva vo hranilkata),
potrebno e da izvede pregled za da se
utvrdat pri~inite. Naj~esti pri~ini se:

slabo p~elno semejstvo;
nedostatok na matica; ili
blokirano p~elno semejstvo so
polen ili med (docna prolet).

Pro{iruvawe

Vo tekot na proletniot razvoj, no i so
praktikuvawe na redovna stimulativna
prihrana, p~elnite semejstva moàt da
la~at golemi koli~ini vosok. Ovaa osobina
potrebno e maksimum da se iskoristi za
izgradba na novi sotovi.
Vo novo izgradenite sotovi maticata
snesuva jajca, a p~elite skladiraat polen i
nektar (podocna med).

Na ovoj na~in se obezbeduva:

1. Dovolno prostor za pravilen i brz
razvoj;
2. Maksimalno angaìrawe na p~elite
i izbegnuvawe na roidbeno raspolo-
ènie; i
3. Maksimalno proizvodstvo na
visokovreden vosok.

Pro{iruvaweto (rano na prolet) se izve-
duva so dodavawe 1, 2 ili 3 ramki so sotni
osnovi (silni p~elni semejstva) pred s na
poziciite 2 i 9. Podocna moè da se dodaat
celi delovi, koi treba da se pome{ani so
stari (temni i pravilno izgradeni) ramki.

Nacrt 10 - Dodavawe ramki so sotni osnovi

Nacrt 11 - Dodavawe delovi so sotni osnovi

Ventilacija

Poradi pojavata na relativno visoki
temperaturi vo ovoj del od godinata i
mo`nosta za pojava na roidbeno
raspoloènie, neophodno e da se obezbedi
maksimalna ventilacija na p~elnite
semejstva. Vo ovoj period (so retki isklu-
~oci) nema mo`nost za pojava na grabe`
pome|u p~elnite semejstva, pa zatoa letoto
i drugite pomo{ni otvori (gorni leta)
potrebno e da bidat celosno otvoreni.

Ramka grade`nik

Ramkata grade`nik, pokraj pro{iruva-
weto i ventilacijata, pretstavuva odli~no
sredstvo vo borba protiv roidbenoto
raspoloènie i varoozata. Zatoa,
odgleduva~ite na p~eli potrebno e ova
ramka redovno da ja koristat kaj site
p~elni semejstva (vidi sesija broj 9).
So cel da se izbegne mo`nosta od
pojava na grabe`, prihranuvaweto
treba da se izveduva vo popladnevnite
~asovi.


35
Sesija broj 9

UPOTREBA NA RAMKA GRADE@NIK

Redovnata upotreba na ramkata grade`nik
pretstavuva edna od najdobrite tehniki i
metodi na sovremenoto p~elarewe.

Cel i zada~a na ramkata grade`nik

Vo sovremenoto p~elarstvo, ramkata
grade`nik, se koristi za:

Proizvodstvo na trutovi;
Borba protiv Varroa destructor;
Spre~uvawe roidbeno raspo-
loènie; i
Proizvodstvo na vosok.

Preduslovi za koristewe na ramkata
grade`nik

Neophodni se slednive preduslovi za da
moè efikasno da se upotrebuva ramkata
grade`nik:

Aktiven p~elarski del od godinata;
Mirni i topli vremenski uslovi;
Nektarska i polenska pa{a;
Razvieno p~elno semejstvo.

Podgotovka na ramkata grade`nik

Ovaa ramka pretstavuva ednostavna prazna
ramka, soodvetna na koristeniot tip
ko{nici, na ~ij ramkonosa~ ima fiksirano
5 santimetarska sotna osnova.

Fotografija br.32
Podgotvena ramka grade`nik

Mo`no e ramkata grade`nik, posebno kaj
DB ko{incite, da bide podgotvena od dve
sotni osnovi, pa na ovoj na~in pobrzo se
gradi celokupniot sot na ova ramka.

Fotografija br.33
Ramka grade`nik so dve sotni osnovi

Voveduvawe na ramkata grade`nik

Za da bide polesno prifatena od strana na
p~elnoto semejstvo, prepora~livo e ramka-
ta grade`nik da se poprska so {e}eren
sirup. Istata potoa se postavuva na
pozicija 2 i 9 kaj LR i DB10, dodeka kaj
DB12 na pozicija 2 i 11.

Nacrt 12 - Ramka grade`nik kaj LR i DB12

Kaj p~elnite semejstva so 2 dela ramkite se
postavuvaat, poradi polesna manipulacija,
na gornoto telo. Vo tekot na rotaciite,
kako i za periodot za otsekuvawe,
neophodno e da se vnimava pozicijata na RG
sekoga{ da bide vo gornoto telo.

Upotreba na ramka grade`nik

Pokraj upotrebata pri proizvodstvoto na
matici (vidi sesija br. 10) i zazimuvaweto
na p~elnite semejstva (sesija br. 2, namesto
obi~na ramka da se izvadi RG), ovaa ramka
naj~esto se koristi vo kombiniranata
metoda. Ovaa metoda gi obedinuva borbata
protiv krleòt i roidbenoto raspolo-
ènie, no voedno pridonesuva i za
zgolemeno proizvodstvo na vosok.

So po~etokot na intenzivniot proleten
razvoj, ovie ramki (po 2 vo p~elno
semejstvo) se voveduvaat na gorenavedenite
pozicii. Najdobro e, dokolku se raboti so
metodot na izedna~eni semejstva, ramkite
da se vovedat vo site p~elni semejstva vo
ist period ili den.


36

Fotografija br.34
Voveduvawe ramka grade`nik vo p~elnite
semejstva na APICENTAR

Po nekolku dena (od 2 do 3 nedeli) }e dojde
do izgradba na sotot, snesuvawe na jajca od
strana na maticata i zatvorawe na legloto.
Neophodno e 70% (ova e minimalno) od
trutovskoto leglo da bide zatvoreno,
bidej}i samo na toj na~in krleòt e
zaroben vo legloto na ramkata grade`nik.
Vo toj moment najdobro e da se izvadat
ramkite grade`nici i da se zamenat so novi
podgotveni ili zatvorenoto leglo da se
ise~e i ramkite povtorno da se vratat na
istoto mesto.

Fotografija br.35
Izgradena (70%) ramka grade`nik

Istata procedura, vo zavisnost od ja~inata
na p~elnite semejstva i vremenskite i
pa{ni uslovi, se povtoruva u{te nekolku
pati vo tekot na aktivnata p~elarska
godina.

Fotografija br.36
Se~ewe na ramkata grade`nik vo
APICENTAR

Pokraj razli~nite na~ini za iskori-
stuvawe na otse~eniot trutovski sot, pred
s kako proteinska hrana na p~elite,
otstranuvaweto na legloto od sotot vo
golem stepen ja uslo`nuva celata metoda.

Na ovoj na~in se postignuvaat slednite
glavni efekti:

Se otstranuva 40 do 50% od krleòt
vo p~elnoto semejstvo, bidej}i
istiot 8 do 11 pati po~esto odlu~uva
da vleze vo trutovska vo odnos na
rabotni~ka }elija;
Se ovozmoùva sloboden prostor za
la~ewe na vosok i izgradba na sotot;
Vrabotuvawe na p~elite i
izbegnuvawe pojava na roidbeno
raspoloènie.

So praktikuvawe na ova metoda, pokraj
biolo{kata borba protiv krleòt i
pojavata na roidbenoto raspoloènie,
proizvodstvoto na vosokot ima pozitiven
ekonomski efekt vrz celokupniot
p~elarski biznis.
Vo tekot na neaktivniot p~elarski period,
dokolku RG se ~uvaat (bez posledno
otsekuvawe i so ~ekawe na ra|aweto na
trutovite) za ranoproletno proizvodstvo
na trutovi za oploduvawe na maticite,
neophodno e istite da se za~uvaat od
voso~niot molec i glodarite na istiot
na~in kako i drugite ramki.


37
Sesija broj 10

PROIZVODSTVO NA MATICI

Proizvodstvoto na matici pretstavuva
najsloènata aktivnost koja na odgleduva-
~ite na p~eli im odzema mnogu energija i
vreme. Od druga strana pak, sovremenoto
p~elarstvo ne moè da se zamisli bez
koristewe na mladi i kvalitetni p~elni
matici. Ovaa aktivnost bara dobro
poznavawe na biologijata na p~elnoto
semejstvo, no voedno i golemo p~elarsko
iskustvo.

Tuka }e ja pretstavime najednostavnata i
najbrzata metoda za organizirano proizvo-
dstvo na kvalitetni matici, so cel brzo da
se zgolemi brojot na p~elnite semejstva vo
p~elarnikot.

! Ovoj skraten materijal sluì kako
potsetnik za odgleduva~ite na p~eli
koi prisustvuvale na prakti~nata
sesija za proizvodstvo na matici.

Preduslovi za proizvodstvo na matici

Neophodni se nekolku (pred)uslovi za
organizirawe na proizvodstvoto na matici:

Silni i zdravi p~elni semejstva;
Prepora~livo e upotreba na
standardna p~elarska oprema od
eden tip, kako i specijalna oprema i
alat za proizvodstvo na matici;
Odbrana majka rodona~alni~ka so
odli~ni performansi (Evidencija);
i
Odli~no poznavawe na celokupnata
tehnologija na proizvodstvo na
matici.

Pokraj navedenite uslovi neophodno e
odgleduva~ot na p~eli da znae kolkav broj
na matici saka da proizvede.

Najdobar period, vo godinata, za pro-
izvodstvo na matici pretstavuvaat
mesecite maj i juni.

Oprema i alat

Neophodna e slednata oprema i alat za
nepre~eno proizvodstvoto na matici:

Kalap za proizvodstvo na voso~ni ~auri;
âuri;
Nosa~i na ~auri;
Ramka nosa~ na ~auri;
Kafezi za za{tita na mati~nicite;
Igla za presaduvawe.

Fotografija br.37
Kalap za proizvodstvo na ~auri

Fotografija br.38
Ramka nosa~i na ~auri

Fotografija br.39
Igli za presaduvawe larvi


38
Tehnologija

Tehnologijata na proizvodstvo na matici se
sostoi od:

Formirawe starter (koj }e posluì
i kako fini{er);
Presaduvawe;
Formirawe nukleusi;
Kontrola i obeleùvawe na matici.

Starterot se formira na toj na~in {to vo
edna prazna ko{nica na edno telo se
prefrlaat 2 ramki so med i polen (svetlo
òlto), 5 ramki so zatvoreno leglo bez
jajca i larvi (portokalovo), 1 ramka
grade`nik (zeleno) i mnogu mladi p~eli
(moè od pove}e p~elni semejstva).

Koli~inata na mladi p~eli e krucijalna za
proizvodstvoto na kvalitetni matici, pa
zatoa neophodno e vo starterot da se stavi
golema koli~ina na p~eli. Podocna, vo
praznite mesta, }e se vovedat ramkite so
nosa~i na mati~ni ~auri.

Nacrt 13 - Raspored na ramki vo starterot

Fotografija br.40
Formiran starter

Starterot se formira 24 ~asa pred da se
presaduva, a potrebno e da se proveri od
divi mati~nici posle 3 dena od
presaduvaweto. Presaduvaweto na larvite
potrebno e da se napravi vo tekot na miren,
topol (25-30 C
0
) i po mo`nost vlaèn (min.
65%) den. Moè da se presaduva na otvore-
no, vo avtomobil ili prostorija kade {to
}e se obezbedat posakuvanite uslovi.

Materijalot za presaduvawe, prepora~livo
e da poteknuva od najdobroto p~elno se-
mejstvo. Za izveduvawe na ovaa selekcija
neophodno e redovna evidencija na p~elni-
te semejstva (vidi sesija br.3) vo p~elarni-
kot, no i planirana razmena na genetski ma-
terijal (larvi, mati~nici, matici i
trutovski semejstva) so drugi (uspe{ni i
iskusni) odgleduva~i na p~eli.

Presaduvaweto na otvoreno treba da se
izvr{i vo uslovi na {arena senka i bez
direktno izloùvawe na larvite na sonce.
Celiot alat i oprema za presaduvawe (igla
i ~auri) neophodno e prethodno da bidat
dezinficirani. Starosta na larvite treba
da bide pome|u 8 i 12 ~asa, a istite da leàt
vo odredena koli~ina na mati~en mle~ (vo
forma na bukvata s). Transferot treba da
se izvede brzo so cel da ne se dozvoli da se
isu{at ve}e presadenite larvi. So pomo{
na iglata, larvata se zafa}a od dolnata
strana i vo istata pozicija se ostava vo
~aurite (prethodno ispolirani od strana
na p~elite vo starterot).

Fotografija br.41
Idealna larva za presaduvawe

Fotografija br.42
Zafa}awe na larvata
Za postignuvawe najdobri rezultati,
vo starterot (kako p~elno semejstvo)
ne smee da se nao|a matica.


39

Fotografija br.43
Transfer na larvata

Dokolku starterot pravilno e formiran
istiot moè da koristi i kako fini{er.
Toa prakti~no zna~i deka od presaduvaweto
na larvite istite moè da se inkubiraat se
do 15-ot den od razvojot (11-ot ili 12-ot den
od presaduvawe) t.e. 1 den pred ra|aweto na
maticite. Neophodno e da se napravi edna
kontrola na procentot na prifa}awe na
mati~nicite i uni{tuvawe na divite
mati~nici (3-ot den od presaduvawe). Na 6-
ot ili 7-ot den, dokolku raspolagate so
kafezi, istite moè da gi iskoristite za
za{tita na ve}e zatvorenite mati~nici
(prepora~-livo).

Formirawe oplodnici

12-ot den od presaduvaweto neophodno e da
se podgotvat oplodnicite vo koi istiot den
}e se vmetnat mati~nicite. Dokolku se
zadocni, maticite }e se rodat i nivnoto
prifa}awe i koristewe e ote`nato.

Oplodnicite se formiraat vo novo telo vo
koe treba da stavite 2 ramki so zatvoreno
leglo (gusto zaposednati so p~eli), 1 ramka
so med i polen i da se stresat dopolnitelni
mladi p~eli od 1 do 2 ramki. Matica ili
drugi mati~nici ne smee da ima vo
oplodnikot.
Vo vakviot oplodnik, 2 ~asa po
formiraweto, treba da se vmetnat 1 do 2
mati~nici. Oplodnicite najdobro e da se
smestat pod {arena senka i da im se dodade
po 1/3 poga~a. Tri dena po voveduvaweto na
mati~nicite se vr{i kontrola, pri {to se
pregleduva dali maticite se rodeni t.e.
samo se proveruva dali mati~nikot e
pravilno otvoren (od dolnata strana so
kapa~eto).

Fotografija br.44
Pravilno otvoren mati~nik

Kontrola i obeleùvawe na matici

Kontrolata na oplodenost na maticite se
izveduva na 14-ot den od denot na
voveduvawe na mati~nicite vo oplodni-
cite. Pri kontrolata potrebno e da se
utvrdi dali na ramkite ima pravilno
zaneseno jajca i larvi, {to e siguren znak
za oplodenost na maticata. Potoa, najdobro
e da se najde maticata i istata da se
obeleì za da moè sekoga{ polesno da ja
najdeme vo p~elnoto semejstvo.

Kalendar

Vo tabelata se prikaàni najva`nite
aktivnosti pri proizvodstvoto na matici.

Tabela 10 - Kalendar na aktivnosti
Den Aktivnost Zabele{ka
-1
Podgotovka na
starter
1 den pred
presaduvawe
0 Presaduvawe
Se presaduva edno-
dnevna larva
3
Kontrola na
mati~nici
Kontrola na
prifa}awe
6
Postavuvawe
kafezi
Vnimatelno!
12
Formirawe
oplodnici i
stavawe na
mati~nicite
Vo rok od 24 ~asa
treba site da se
rodat
16
Kontrola na
izlezenost
Se proveruvaat
mati~nicite
24 -
28
Kontrola na
oplodenost
Se obeleùvaat

Sekoga{, bez izklu~ok, neophodno e da se
vnimava na zdravstvenata sostojba na
koristenite p~elni semejstva i higienata
na opremata i alatot pri proizvodstvo na
matici. Vo sprotivno moè na brz i
ednostaven na~in da se prenesat p~elni
bolesti vo sopstveniot p~elarnik.


40
BIBLIOGRAFIJA

1 Bienefeld, Kaspar (2005) Imkern, Schritt fr Schritt. Franckh-Kosmos Verlags-GmbH & Co. KG,
Stuttgart, Germany

2 Department for Environment, Food and Rural Affairs - DEFRA, (2005) Managing Varroa. Crown,
United Kingdom

3 Drazic, Maja et al. (2009) Pelarski prirunik 2009 (Planer). Grafika Hrase, Hrvatska

4 Grupa autora (1990) Pelarstvo. Nakladni zavod ZNANJE, Zagreb

5 GLOBAL G.A.P. [on line] http://www.globalgap.org, 2009

6 Health & Consumer Protection Directorate (2007) Food traceability. European Commission,
Brussels, Belgium

7 Jones, Richard (1999) Beekeeping as a business. Commonwealth Secretariat, London, United
Kingdom

8 Liebig, Gerhard (1998) Einfach imkern. Stuttgart, Germany

9 Meglic, Milan i Augustin, Vladimir (2007) Varoja, ebela, ebelar. ebelarska zveza Slovenije,
Lukovica, Slovenija

10 Reli, Branko (1995) Pelarenje kao profesija i hobi. Nolit, Beograd.

11 Rogelj, Mira Jenko (2002) ebelarski prironik. Cebelarska zveza Slovenije, Lukovica, Slovenija

12 Umeljic, Veroljub (2006) Pelarstvo. Kolor pres, Lapovo, Srbija


41

Aneks 1 - Karton za mati~na evidencija na p~elnite semejstva

Dobra Pcelarska Praktika

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Dobra Pcelarska Praktika

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje DOBRA P^ELARSKA PRAKTIKA

MAASP2 - Programa za poddr{ka na

You might also like