Voda2 V Slav Frazeologii 2013

. 2.
voda2cimlap.indd 1
VODA WODA VODA WODA VODA WODA

VODA WODA VODA WODA VODA
WODA VODA WODA VODA WODA VODA
WODA VODASegdknyvek
WODA VODA WODA
VODA a
WODA
VODA
WODA VODA WODA
nyelvszet
tanulmnyozshoz
156.
WODA VODA WODA VODA WODA
VODA WODA
VODA WODA
VODA WODA

VODA
WODA VODA
WODA VODA WODA
WODA
VODA
WODA frazeolgiban
VODA WODA VODA
A vz
a szlv
s paremiolgiban
VODA WODA
VODA WODA VODA WODA
Water
VODA WODA
VODA Phraseology
WODA VODA WODA
in Slavonic
and
Paremiology
WODA VODA
WODA
VODA WODA VODA
VODA WODA VODA WODA
. 2. VODA WODA
VODA WODA
:
VODA WODA VODA
WODA
VODA
WODA
VODA
WODA

VODA
,
TINTA KNYVKIAD, BUDAPEST, 2013
,
2013
WODA
VODA WODA,
VODA
WODA
VODA
2013.09.06. 13:10:19

A vz a szlv frazeolgiban s paremiolgiban
Water in Slavonic Phraseology and Paremiology
Szlv ktet.indd 5
2013.09.06. 15:00:08
Szlv ktet.indd 6
2013.09.06. 15:00:08
Etvs Lornd Tudomnyegyetem

Blcsszettudomnyi K ar
Etvs Lornd University

Faculty of Humanities
szLv s baLti
institute of slavonic
and baltic studies
fiLoLgiai intzEt
A vz a szlv frazeolgiban s
paremiolgiban
Water in Slavonic Phraseology and
Paremiology

T. 2.
:
, ,
:
. (), . (), .
()
Tinta Knyvkiad, BUDAPEST, 2013

, , 2013
Szlv ktet.indd 7
2013.09.06. 15:00:08
Segdknyvek a nyelvszet tanulmnyozshoz 156.
Sorozatszerkeszt
Kiss Gbor
ISSN 1419-6603
ISBN 978-615-5219-45-0
1. ktet: ISBN 978-615-5219-46-7
2. ktet: ISBN 978-615-5219-47-4
A szerzk, 2013
A szerkesztk, 2013
TINTA Knyvkiad, 2013
A kiadsrt felels
a TINTA Knyvkiad igazgatja
Mszaki szerkeszt: Janurik Szabolcs, Heiszer Erika
Bortterv: Temesi Viola
Szlv ktet.indd 8
2013.09.06. 15:00:08
2.
Szlv ktet.indd 103
2013.09.06. 15:00:08
.
. , 2013. 376383

cest une tempte dans un verre
deau

,
E-mail: aleste_63@mail.ru
: . . (2005), . .
(2008), . . (2006), . . (2012), . . , . .
(2008), . . (2013), . . (1995) .
, , ( ),
. , , ,
- .
, () () . . . . . . : ;
( );
( 2008).
- :
, ,
, -
() ( 2008).

. . . , : ( - ,
, ) (
, ) ( 2013: 81).

.

cest une tempte dans un verre deau
.
377
(.) .: cest une tempte dans un

verre deau, ( . , 1832) . , -.
, ,
(I . . .) excitare fluctus in simpilo
, .

(IIIII . . .).
, , , , ( . 2005: 59).
Beaucoup dagitation pour rien ( , - , ) (ReyChantreau 2007: 858).
, : - (, , , ) .
, - cest une tempte dans un verre deau
. ,
- .

, . , ,
, ,
. . (-7, 07.02.2006).

.
, .
.
.
20012005
(-7, 11.05.2001).
.
, ,
. ,

- tempte mdiatique () ( ) cette
() tempte ().
378
. .
venues de gauche, Sos-Racisme en tte, nont pas mu le patron du Point, FranzOlivier Giesbert, qui dnonce dans cette tempte mdiatique dans un verre deau .
Franz-Olivier Giesbert a admis dimanche soir quil sattendait bien ce que a remue
un peu, mais pas cette tempte mdiatique dans un verre deau (AFP, 04.12.2011).
, -
: (
deau () , - mdiatique. .

, , , .
. , .
, ,
( , 28.08.2001).
. , , . :
(-7, 24.01.2007).
- .
, . , (-7,
05.04.2002).
,
. .

: + .
-, ?
,
? (-7, 10.10.2007).

: -
379
, -
, , .
, .
Le
Point,
Le silence aprs la tempte dans un verre deau mdiatique
().
Le silence aprs la tempte dans un verre deau mdiatique. Aujourdhui, Mathieu
Kassovitz est de retour avec Les rivires pourpres . Une adaptation fidle du roman
ponyme de Jean-Christophe Grang qui, nonobstant quelques dfauts, rappelle lessentiel : savoir quil est un metteur en scne talentueux (Le Point, 22.09.2000).
,
.
.
Vendredi Lundi tempte dans un verre de vin. Le 3, F5 (15 h 45), documentaire.
Une pre bataille commence entre la domination sculaire du vin franais et larrive
de vins du Nouveau Monde et dailleurs (Afrique du Sud, Chili, Australie, NouvelleZlande, etc.) (Le Point, 29.04.2000).
Le problme est gnral mais la question nest pose qu Eva Joly, qui, passant outre
cette tempte dans un verre de champagne, a pris sur ses deniers quelque 5 000 francs
pour payer dignement la tourne. Justice Le prsident du tribunal a refus un petit
budget la juge qui voulait offrir (Le Point, 16.02.2000).
Tempte dans un verre de blanc. Dans le Haut-Rhin viticole se multiplient les dclarations vengeresses et les menaces daction collective. La rvolte gronde dans les rangs
des trs dignes prsidents dassociations du sud de lAlsace. Les uns crient au drame
financier, les autres laveuglement bureaucratique ... (Le Point, 18.02.2000).
un verre deau ( ) un verre de vin ( ), un verre de

champagne ( / ), un verre de blanc ( ). .

, , , ,
. .
, . , . , .
, ,
.
380
. .
:
Tempte dans un verre de cassoulet
Au restaurant La Corde, Mo Bachir va encore plus loin en proposant depuis deux ans
un cassoulet froid, servi dans un verre pied, accompagn dun velout chaud la saucisse et lard fum. Une hrsie, un scandale bouleversant la clbre recette du plat servi
dans sa terrine en terre cuite? (Le Point, 15.05.2008).
.: Cassoulet (m) 1) ( ,
; 2) . ; ( 2005: 165).
, La Corde
,
( 2005).
. ,
, cassoulet, un verre un verre pied (
). ,
Une hrsie, un scandale (, ).
, .
Bourgogne : Chablis, tempte dans un verre dor [: , ] (Le Point, 03.09.2009).
.: Chablis () ( 2005: 173).

Aussitt, tempte dans un verre dents [ / ]. Instruite par notre confrre et concurrent, toute la moutonnaille de la bien-pensance mdiatique sest mise bler en mme temps au parjure, la vue de notre couverture de la semaine dernire sur la Prsidente (Le Point,12.06.2008).
,
-.
, .
, - ,
. - , , . ,
( , 30.03.2001).

, .
-: , .
. .
381
(, 1997) .
.
, , . , . , , , , ,
, , , (-7, 13.11.2001).
,
, , , . , , .
, - . .
, ( 1997) + .
[ ]
, . ,
, , , .
( Daily, 05.10.2006).
,
, . - , ,
.
+ .
Comme de donner aux rsultats plus dimportance quils nen revtent, et danalyser
comme un sisme ce qui peut ntre quune tempte [ ]
(pour ne pas dire un clapot [ ; ]) dans un verre deau
moiti vide, de surcrot [ , ]
(Le Point, 18.06.1999).

,
( 1995: 73). , , .
, , .
382
. .
Selon la version entendue dans les couloirs du ministre, selon laquelle le CEMA a t
enjoint de taper sec par llyse, est fermement dmentie dans son bien de discuter
tranquillement du dossier, autour dun verre bien frais [ / ]. Sans trop agiter les glaons, pour ne pas provoquer une nouvelle tempte [ ] (Le Point, 05.07.2010).
,
.
- ,

, ( 2008: 310).

:
. -
, (-7, 07.12.2000).

. ( 2008: 311).
.: une tempte dans un verre deau ( .
2005: 59, ReyChantreau 2007: 858).
une tempte dans un verre deau ( ),
, . , . - ,
. . , , []
( 1995: 59). ,
, . - .
-, , : , , ,
. - 140 , ,
. (cest une
tempte dans un verre deau) .
383
= . http://www.ruscorpora.ru.
AFP = http://www.afp.fr.
Le Point = http://www.lepoint.fr.
. 2005 = . ., . ., . .
. , 2005.
2005 = . ., . . - .
. 10-, . , 2005.
2005 = . ., . . -
. , 2005.
1997 = . ., . . . . , 1997.
ReyChantreau 2007 = Rey A., Chantreau S. Dictionnaire dexpressions et locutions. Paris,
2007.
1995 = . . .
. , 1995.
2008 = . . ( 1990-
2000- ). , 2008.
2008 = . ., . . . , 2008.
1989 = . . . . 2-e, . . , 1989.
2013 = . .
-. .: . -, 2013.
.
. , 2013. 384388
-

( )
,
,
E-mail: tanya-834@mail.ru, mirra_iglu@mail.ru
: , - , , , .
, , - .
( 1984, 1999). : 1) (, ,
, ), 2) , 3) ,
. . , .
,
-. . . , - , (.
2001: 190).
, , , 5 : , ,
, . , , . , . . ,
( 1996: 79) - .
,
- , .
68 ,
(
).
,
:
. ,
385
(. 1991: 240).
,
XVIIIXX .
. , .
, .
- :
/ /
, / , / ,
(. . : , 1932).
, , / , (. . : , -, 1906).
, , / , (. . :
, 1925).
/ / , , / , (. . []: , 1933
1936).
.
, , . ,
, , .
, , ,
(. 2000: 5556).
, , , ( 2000: 35):
, / , (. . : ,
19181921).
, (. . : , 1929).
:
, , / (. . : III, 19231930).
, - .
, :
: ; (.
2008: 99100).
386
. ., . .
, :
, , / (. . : , 1964).
, , / , /
(. . []: , ,
19291938).
, , ,
.
,
. , , . ,
. :
, / , , / ,
(. : , 1898).
,
, ,
, (
1996: 87).
,
, :
, / , (. . : ,
1917).
, / , (. . : , ,
1930).
, , / , (. . :
, 19101912).
, , .
, . ,
, :
, / (. . : ,
1932).
, / , / (. .
: , 1903).
, , / (. . :
, 19621964).
, :
, , / (. . :
, 1898).
387
, .
, ( 2004: 110).
, .

, :
/ , (. . :
, 1797).
, , , / , ,
(. . : , 1838).
, (. . : , 1934).
, , / (. . :
, , 19281929).
: : ,
, ( 2000: 43). XVIIIXX . :
, / , , : / , / , /
(. . : , 1934).
, / , (. .
: , 1930).
, , , / (. . : , 1743).
:
, , /
(. . : , , 1919).
:
, / , ,
(. . : , , 1924).
, , .
, ,
. .
, :
, , / , , ,
(. . : , 1928).
,
-
388
. ., . .
XVIIIXX . .
, , , .
, : , , .
, , , . .
- , .
2008 = . ., . .
. , 2008.
1984 = . . . , 1984.
1991 = . . (.) . . . 1. ,
1991.
1999 = . .
. . , 1999.
2001 = . . . , 2001.
2004 = . . . . . . ,
2004.
2000 = . . . , 2000.
1996 = . . : (, , , , ) .
1996/6: 79100.
.
. , 2013. 389395

, ; ,
E-mail: elena-m-m@mail.ru
, , ,
. ,
. ,
. ; !
( 2006: 48). , , , , ,
. , , ,
.
. , .
,
, ( 2006: 60). , -., :
roste jako z vody ( . ).
, ,
: . , . vait z vody , (. ), nevydlat ani na slanou vodu ,
(. ).
,
: . ;
; , ; . uplynulo mnoho vody; utee / utk to
jako voda; to vzala voda (. . , . ). , ,
hrne se sem jako velk voda (. . ).
, , , .
. tich voda behy mele,
,
.
390
. .

, ,
, ,
(. po vod).
, -., . -. . to je voda na jeho
mln.
, : . . nabrat vodu eetem / nabrat vodu do sta.
, -.,
, , : udlat nco z jedn vody naisto (.
- ) .
, , ,
, / (
: mltit przdnou slmu, . ) . mt e
jako vody (. , .
). honit vodu , , . / ,
. . . (, ), . , , , , :
.
, , , ,
( 2006).
: ,
.
,
, , . : ,
, , , ,
, ( 2006: 48). jsou jako ohe a voda
(. ), spojovat ohe s vodou ( ,
. ), milovat jako ohe vodu ( -., , . ). , mt rd jako vodu v bot
(. - ). ,
391
(
), (z blta do loue, . ), ,
, , . ,
, : st se dr na vod ( , , .
, . . ). , , : dret se nad vodou
(. ), . .
je
z vody venku (. ). : skoit do vody,
: .
, , ,
jako by se byl do vody propadl /
jako by se voda zavela. , : pustit k vod / poslat k vod -.,
-., . ., , , .

, *mo- ( mol , -
, , ).
, , : tee mu voda do bot (. ,
).
, , : . , . sjede to po nm jako voda po huse.
.
- , , : .
, ,
, , : , . . , .
, , : spt jako na vod ( , . ).
, : sp, jako by ho do vody hodil
(. . , ). , ,
392
. .
, ,
, , .
, , ,
, ( 2006: 292), ,
. ,
: , .
,
, .
, . . , , ( . 2005: 105).

, .
, ,
, , , , : , , , , , , , ,
, , , . , ,
: / , ;
/ -., ; , , ; - , ; -
, , ; ,
; /
, . : kalit / zkalit vodu lovit /
zalovit v kalnch vodch, nalt ist vody (. ),
, .
, , ,
. , , ,
*bag-: . baina , . bahno , . . ( , ) . bahno : , ,
, ; ,
.
,
393
: ; , , (.) , , ( , ), vr. ,
, , ,
: , .
, , , .
blto , . hzet bltem (.
).

, . ,
, ,
. ,
(, ; ), (, , ,
; ), (, , ).
, de
(stel , kulek , jisker , kvt ).
: . (, , , , ); (); (, , ); (, , , ); (, );
(, , , ); (, );
(, , ) . .
-. .
,
. ,
moe (lid , svtel , blta , kamen , starost , vzpomnek , asu , prce ), eka (lid , krve ), vlna (stvek ,
odporu , vlas ), pliv , , (novch len
, penz , adatel , zjemc , citi
), proud , , (vna , krvi , slz , lid
, voz , svtla , slov , vzpomnek ).
. ocean , . rybnk
, zplava
(dopis , kvt , svtla , nabdek , host , slov ). potok , (potu
, slz ). , , , : nval (. , :
lid do divadla , k , citu ,
394
. .
radosti , krve do hlavy , kale , prce

); pval (otzek , slov , nadvek
).
, ,
- . . ,
, ( 1996: 233)
. , ,
, . ,
, , . , . (
) -
, , .

, , , , ,
, ,
.
. 2005 = . ., . ., . . .
- . , 32005.
2006 = . . (.) .
, 2006.
1974 = . . (.) .
. , 1974.
ermk a kol. 2009 = ermk F., Filipov K., Holub J. a kol. Slovnk esk frazeologie a
idiomatiky. Praha, 2009.
Gebauer = Gebauer J. Staroesk slovnk. T. 12. Praha, 19031916.
Machek 1968 = Machek V. Etymologick slovnk jazyka eskho. Praha, 21968.
MokienkoWurm 2002 = Mokienko V., Wurm A. esko-rusk frazeologick slovnk. Olomouc, 2002.
395
2006 = . . , 2006.
1996 = . . . ,
. , 1996.
.
. , 2013. 396402

,
E-mail: zorienka@mail.ru
, , ,
, , ,
. , , , , . ,
.
, - , . ,
. ,
, , . , ,
,
.
, . ,
, , ( 1997: 242245). , , (,
, ) ( 2002).
, ,
.
, .
( [|
|]; [ | |]), . - ,
. .
, , , , , ,
. . . .
. ,
: .
-, ( 2002: 49).

397
[| |] (). , , , , :
; ,
, ; , , , -. . , , , , , , ( 2001: 69).

. , , ,
( 2002). , ( )
,
.
, , . , , ,
, , . ,
( 2005: 83).
, [ | |] ();
, , , , [|
|
| / | / | | / / | |] ().
. ,
, , .

, . , (), : ,
,
( 1968).
, , , , , .
, , , , , . ,
. -
, . : [ |
|
] (); [ | |] (). , ,
, : , , .
. , ,
. , , .
398
. .
, , , : [| |] () ||
[ | |] (). , ,
( 2005: 85).
, , , : . ()
, ,
, ; 1. , ; 2. , ;
3. - ( 2005: 101); .
, . , , , ( 2005: 85).
. : [ | |] () ||
[ | | | |] () || [| | |] (, ) || [ | |] () ||
, [| | / | | ] (, ,
, , ) || [| | |] () ||
[ | | |] (, , ) || ,
[ | | / | |] ().
[
] (). ,
- , , .
, , , , , . : ,
, , ( 2005: 84). ,
. [ | |]
() .
, , . , ,
: [ | |]
(). , , , ( 1993: 276). :
[| | | |]
( 2003: 83); [| |] (); , [
|, | |] (); [| | | | |]
399
(). ,
.
, , , , , . XVIII .
.
, , , , , , , . ,
.
( 1988: 22), ,
, .
, , ,
, . ,
. [|
| |] () ,
. , . , , , ( 2011).
, , [ |] () .
,
, .
() :
, [ | |] (); , [ | | |] (). ,
,
.
, . , , : (
1957: 39). , , ,
, , ( 1992: 10). : . ; . ba si jak diabe
wody witej ( ); . bt se nkoho jako ert sccen vody ( ); . bt sa ako ert svtnice ( ) ( 1994: 35). , ,
.
, ,
400
. .
, .
: [|
| |] () :
[| | |] , ().
.
, - , .
- , , , - . : [ | |] (, , ,
) || [| | |] () || [| | |] (, , , , , ); [| |]
(, , , , , , , , , , , ) ||
[| | |] (, , ,
, , ).
[ | | |] () ,
.
,
: , , .
, , .
. , ,
:
[| |] ()
[ | |] ()
[ | |] ()
[ | |] (, ,
, ) [| |] ,
() , [
| | / | |] () .

.
, ,
.
, .

, , ,
, .

- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- - .
- .
- .
- .
- .
- - .
- .
- .
- - .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- - .
.
- .
- .
- .
- .
- .
- - .
- .
- .
- - .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
- - .
- .
401
402
. .
- .
- .
- .
- .
- .
- .
2003 = . . , . , 2003.
2002 = . . . . . , 2002.
1968 = . . . .: . . 1. , 1968. 267275.

1993 = . . ,
. . , 1993.
2005 = . . . , 2005.
2001 = . . , , .
. , . , 2001.
1994 = . ., . .
- , , , ,
, . .: Rozprawy Komisji Jzykowej XX.
Wrocaw, 1994. 2542.
2005 = . . .:
. , 2005. 97103.
1997 = . . .
.: Slowo. Tekst. Czas. Szczecin, 1997. 242245.
2002 = . . . .: . , 2002. 307315.
1957 = . .
. , 1957.
1988 = . . sub speciae . .:
Z problemw frazeologii polskiej i slowiaskiej. . 4. Warszawa, 1988. 1525.
1992 = . : .
, 1992.
2011 = . . . .
. . . 46. . 4. , 2011. 4753.
.
. , 2013. 403410
Istraivanje frazema sa sastavnicom voda

u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji
MENAC-MIHALI Mira
Zagreb, Hrvatska
E-mail: mmenac@ffzg.hr
1. Frazemi sa sastavnicom voda istraivali su se u stotinjak hrvatskih govora

prema posebno izraenim upitnicima i u slobodnom razgovoru s ispitanicima. Primjere navodimo uglavnom iz knjiga (Maresi 2008; Menac-Mihali 2005 i MenacMihali 2011) i iz neobjavljenih istraivanja provedenih u okviru rada sa studentima
Filozofskoga fakulteta u Zagrebu.
2. Popis potvrenih frazema sa sastavnicom voda
Natuknica, tj. frazem iz kojega se mogu izvesti i razumjeti razliiti potvreni
frazemi istoga sadraja, kao i objanjenje znaenja natuknice, tj. frazema (iza znaka
jednakosti), zapisani su hrvatskim standardnim jezikom malim obinim slovima,
primjeri, tj. potvrde frazema u reenici u raznim govorima, biljeene su kosim slovima uobiajenim dijalektolokim znakovima; u okruglim se zagradama iza svake
potvrde donosi kratica imena naselja u ijemu je govoru frazem zabiljeen. Donosimo samo dio prikupljenih primjera:
bistar kao voda = pametan: Bistar ka voda (Ga, Si).
biti (plivati) kao riba u vodi = dobro se snalaziti, osjeati: Ode san ki riba u vodi
(i). Ko riba u vodi (Drenik, Ramanovci, Str). Kj rba v vd (Pet). Pliva
kaj riba vu vod (MS).
biti {sav} u goloj (jednoj) vodi = biti potpuno mokar: Bijo san u goloj vodi (Ga).
Vs je u glj vdi (St).
biti gola voda = biti potpuno mokar: On je gola voda (i). Bja san gl vda (St).
uvati (drati) koga kao vodu (malo vode, kap vode) na dlanu = brinuti se
o kome, pruati komu sve, njeno (s ljubavlju) postupati s kim: Dri je ko
kap vode na dlanu (i). Dri ga ka kap vode na dlanu (i). Dri ga kak kap
vode na dlanu (a). va j kk vd na dln (PS).
dobar kao krena voda = jako dobar: Dobar ko krena voda (Lo).
dola je voda komu na mlin = uspio je tko, bolje je komu: Dla mu j vda na
mlin (KP). Dla m je vda na mlin (Vir).
drati vodu u zubima = utjeti, prestati govoriti: B ti j drti vd v zb
ngo skj mlti (PS).
drati kao cjedilo (reeto) vodu = ne znati uvati tajnu, izbrbljati: Dri ka reeto vodu (DP). Dri ga ko cidilo vodu (Op). na dr tjne k cdlo vdu (St).
drati koga na luku i vodi = loe hraniti koga: Dr nas cli dn na lk i vdi
(PS).
guska vodu iz reeta pije = eli nemogue: Guska vodu iz reeta pije (Str).
404
Menac-Mihali Mira
hodati kao po vodi = hodati visoko diui noge: Hda kk po vdi (Bak).
ii preko vode po vodu = biti nezadovoljan dobrim, traiti jo bolje: Nmoj ti
prko vod po vd (PS).
ii kao voda uzbrdo = ne ii: Ide kaj voda v brg (MS).
ide voda iz (iza) zubi (na zube) komu = gladan je tko: Ie mu voda iz zubi (Do).
Gr mu vda n zbe kad vdi frtule (St). Ide mi voda iza zubi (e).
iz vatre u vodu skoio bi tko za koga = nita ne bi napravio za koga: Tolko mi
je drag da bi za iz vatre u vodu skoijo (Ga, Si).
izmisliti / izmiljati (otkriti / otkrivati) toplu vodu = rei / govoriti, otkriti / otkrivati ono to je svima poznato: Izmislila je toplu vodu (i). Clo vrme izmja tplu vdu, ponvja sv ta je odvna pznato (St). Otkrva tpl vd
(PS).
kao da je tko u vodi stajao dok su mu mjerili duinu = prekratke su hlae
komu: Ima krtke xlae kaj da je vu vod sta dok s m merl din (MS).
kao da je voda donijela koga {izgledati...} = {izgledati} jako neuredan, iscrpljen, blijed: Zglda tk kj da te vda donsla (Bak). Spljan j kda ga j
vda donla (PS).
kao da je voda nanijela ega = ima ega puno: ma pnic kda da j j vda
nanosla (PS).
kao da je voda stala komu = nemiran je tko: Ko da mu je voda stala (Lo).
kao hladnom vodom poliven = neugodno iznenaen: Ko (kak) hldnon vodon
polvien (Vs).
kao iz vode [rasti / narasti] = brzo [rasti / narasti]: Reste ki iz vode (Ga). Naresla
ko iz vode (Lo). Reste ko iz vode (Op). Raste ka iz vode (i). Riest kak iz
vodie (Vs).
kao ulje iznad vode = poseban je tko, iznad svih: Uvik oe bit ko ue svr (svri)
vode (Lo).Mee se ka ue svr vode (Ot). Ka ue svr vode (Si).
krv nije voda = bliska osoba, roak; osjeaj prema bliskoj osobi, roaku: Krv
nie voda (e). Kf ni vda (Pet). K nj vda (PS).
luk i voda = nita vano, beznaajna stvar: Ovo je sve luk i voda (i). T j s
lk i vda (KP). Lk i vda (Kri). T kj si si t namsla ti j lk i vda
(Vv).
ljuljati se kao trupa na vodi = jako se ljuljati: Juja se ko trupa na vodi (Op).
moi vie izgovorit nego Mala rika vode pronese = biti brbljav: Vie more izgovorit nego Mala rika vode pronese (Op).
mutiti vodu = initi zbrku, unositi razdor, namjerno stvarati potekoe: Uvik
muti vodu (Vs).
mutiti vodu komu = pokuavati prevariti koga: Nemoj mi mutit vodu! (Ga).
Nemj mi mtt vdu, n dn se j prvrit! (St).
naglo kao nagla voda = naglo, iznenada: Nglo k ngla vda (PS).
napiti se vode kao vol (aba) bare = jako se napiti: Napio se vode ko vol bare
(Str). Napio se vode ko aba bare (Str).
ne bi dao {au} vode {pit (u raetu)} tko = 1. krt je tko: Ne bi d vode u raetu (Do). Ta ti ne bi dala ni vode pit (Si). Ne bi ni vode d (i); 2. nije
Istraivanje frazema sa sastavnicom voda u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji
405
eljan ni najmanje pomoi komu: Da vmra, n bi ti dl vod (PS).

Nt ti n bu dl, ni u vd prt smt (Vv).
nee se vru vode napiti tko = nee se umoriti tko, izvui e se od posla tko:
Nee se taj vru vode napit (Lo).
neka voda nosi koga / to = pomirio se, sloio se tko s kim / im, pristao na to:
Nk ga vda nsi (PS). Nk t vda nsi, kpla bm s jabk kj su ti
stal (Vv).
od slatke vode [lijenik itd.] = slab, laan, nikakav [lijenik itd.], nazovi-lijenik, nazovi-uitelj: n ti je zidr (pitr, likr) o(d) slke vod (St).
odnijeti mrtvima vodu = zaspati: Odnijo je mrtvin vodu (Do).
palo je u vodu to = propalo je to, nije uspjelo: N dgovor pda vodu sv
se promnlo od jur (St).
piti to kao vodu = piti lako, u velikim koliinama (o alkoholu): Pije vino ko
vodu (i). Pti kk vd (Vir).
plivati kao sjekira u vodi = ne znati plivati: Plva kk skra vu vdi (Bak).
Plva kk skra v vdi (PS).
prevesti edna / ednog preko vode {Vrljike} koga = obmanuti, prevariti koga:
More ga edna privesti priko vode Vrike (Do). Privee ga ednog priko
vode (Go). Privest ga edna priko vode (Ru). Prvest iednega prko vodie
prevesti edna preko vode (Vs).
pria ne dri vodu = to ne zvui uvjerljivo: Ta ti pria ne dri vodu (Ot).
pruiti au vode komu = pomoi komu u tekim prilikama, u bolesti i sl.: Str
je i sm, nma mu k prit ml vod (St).
puno e vode protei (proteklo je) {po Savi} = proi e dosta vremena: A, j
b pn vd prtkl po Sv dok s b prva stina doznla (Vv). Proteklo
je od onda puno vode (Zg).
pusti ve jedanput vodu! = prestani govoriti gluposti!: Psti v jempt vd!
(Vir).
pustiti vodu niz livadu = odnositi se ravnoduno, bezbrino, pustiti da sve ide
svojim tijekom: Pusti vodu niz livodu (Lo). Puti vodu niz livodu (Ot, Si).
ruku iz vatre u vodu za koga = nita ne uiniti za koga: On bi za me ruku iz
vatre u vodu (Lo).
sjeckati vodu kokoima = besposliariti: Sicka vodu kokoima (Lo).
stajao je u vodi tko dok mu je kroja uzimao mjeru = prekratke su hlae komu:
A kk ti j t l zil? Dok t j njdar mr brl, si stl v vdi (PS). Stl
si vu vd dok ti j njdar mru brl (Vv).
teko je (lako je) abu u vodu {natjerati} = lako je koga nagovoriti na ono emu
je po prirodi sklon: Teko abu u vodu natirat (i). Teko abu u vodu natirat (Do, Ga). Teko abu u vodu (Lo). Teko ti je abu u vodu natirat (i).
Tko bu natrati vu vdu (KP). Tko bu natrati v grbu (Ra). Tek
je b v vd natrti (Vir). Lfk je ab vu vod natirat (MS).
tiha voda brege dere = miran i tih, ali prodoran i vrijedan: Tha vda brga j
(Pet). Tha vda brg glda (Ra). Tha vda brg dr (Vv). Tixa voda
brega gloda (MS). Tiha voda brga j (Se).
406
Menac-Mihali Mira
tjerati (vui) vodu na iji mlin = djelovati komu u prilog, raditi u iju korist:
Vodi vodu na svoj mlin (DP). Goni vodu na svoj mlin (Do). Tiran vodu na
svoj mlin (Go). Vue vdu na svuoj mlin (Vs). Trti vd na svj mlin
(Vir). Stlno tira vod na svoj mlin (MS, Se).
to je kao vodu piti = to je lako, nije problem: T je k vdu pt, njlnja stvr
na svtu (St).
to ne dri vodu = to nije uvjerljivo, to nita ne dokazuje: T ta gvri ne dr
vdu, ne ti nko pvrovat (St).
tresti se (drhtati) kao prut (iba) {na vodi} = tresti se od straha, jako drhtati;
tresti se od hladnoe: Trese se ka prut na vodi (DP). Dre ki prut (Ga, Ot,
Si). Strh ju j, d kak ba na vd (Vv). Drfe kaj iba na vod
(MS). Drfe kak iba na vod (Se).
tui vodu u muaru = raditi uzaludan posao: Nemoj t vdu u martr (Vs).
u vodi mjesec pokazivati = matati, sanjariti: Vu vod mseca ke (MS).
ui u se kao burget kad ga namoi u vrelu vodu = smravjeti, smanjiti se: Ua
u se ko burget ka ga pokisa u vrilu vodu (Op).
ulje nad vodom = poseban, iznad svih, najbolji: Uvik oe bit ue nad vodon
(Do).
uplovit u mirne (mirnije) vode = smiriti se, srediti se, poeti mirnije ivjeti:
Kad plvin u mlo mrnje vde, mre bt da u se i ont (St).
utopiti (popiti) koga u kapi (lici, ai) vode {kad bi mogao} = unititi koga,
prevariti koga: Popija bi te u ai vode (i). Utopije bi ga u lici vode (DP).
Popijo bi nas u kapi vode (Do). Ppi bi ga u ml vodie (Vs). Da mr,
ftopla bi m od jda f vd (Vv).
voda {je} dola do grla komu = upao je tko u nerjeive probleme; dosadilo
komu to: Dola mu voda do grla (DP). Dola mu je voda do grla (Lo, Ot).
Voda mi je dola do grla (i). Vod je duola do garla (Vs). Dla mi j
vda do gla (KP). Dl je vda d gla (Vir).
vru se vode napiti = namuiti se, teko raditi: Tj s nj ngda vr vod npil
(PS).
znati {to} kao vodu piti = jako dobro znati {to}: Znan to ko vodu pit (Go).
Zn s kk vd pti (Pet). J sm t znla kk vd pti (PS). Znti kk
vd pti (Vir). Zn psmicu kak vdu pti (Vv).
zubi putaju (ine) vodu komu = ima tko jaki poticaj za jelom, cure sline komu
(gledajui ili oekujui ukusno jelo), mirie jelo komu, veseli se dobru jelu
tko: Putaju mi zubi vodu (Ga). Ptju mi zbi vdu ka(d) se stin Tnkne
kotnjde (St). Zubi mi ind vdu (Vs).
eljan kao suha zemljica vode = silno eljan ega: len si kk sva zmlica
vde (Bak).
ivjeti (biti) na (o) kruhu (luku) i vodi = postiti; gladovati, loe se hraniti, oskudno se hraniti, siromano ivjeti: ivi o kruvu i vodi (i). ivi na kruvu i
vodi (Ga, i). ve o krvu i vdi k u prn (St). vli su na lku i vdi
(KP).
ivjeti kao bubreg u hladnoj vodi = dobro ivjeti: ivi ko bubreg u hladnoj vodi
(Pleternica).
407
3. O prikupljenim frazemima
Prikupljeni hrvatski dijalektni frazemi mogu se podijeliti
na opepoznate, potvrene na irem hrvatskom ili izvanhrvatskom podruju:
biti (plivati) kao riba u vodi; uvati (drati) koga kao vodu (malo vode, kap vode)
na dlanu; voda {je} dola do grla komu itd.;
na lokalizme, potvrene samo u jednom govoru ili grupi govora: ljuljati se
kao trupa na vodi; moi vie izgovorit nego Mala rika vode pronese; ui u se kao
burget kad ga namoi u vrelu vodu itd.
Popisani frazemi sa sastavnicom voda imaju razliitu motivaciju.
3.1. Najvie se takvih frazema odnosi na ovjeka.
3.1.1. Frazemi govore o karakternim osobinama ili stanju osobe, npr.:
bezbrinost: pustiti vodu niz livadu
brbljavost: drati kao cjedilo (reeto) vodu; moi vie izgovorit nego Mala rika
vode pronese
brinost: uvati (drati) koga kao vodu (malo vode, kap vode) na dlanu
dobrota: dobar kao krena voda
izgladnjelost: ide voda iz (iza) zubi (na zube) komu
iznenaenje: kao hladnom vodom poliven
lanost: od slatke vode [lijenik itd.]
mirnoa: tiha voda brege dere
neradnitvo: nee se vru vode napiti tko
nezadovoljstvo: ii preko vode po vodu
pamet: bistar kao voda
posebnost: kao ulje iznad vode; ulje nad vodom
prodornost: tiha voda brege dere
snalaljivost: biti (plivati) kao riba u vodi
krtost: ne bi dao {au} vode {pit (u raetu)} tko
3.1.2. Frazemi mogu govoriti o ovjekovu vanjskom izgledu, njegovim tjelesnim
osobinama, odjei:
bljedoa, iscrpljenost: kao da je voda donijela koga {izgledati...}
izgled odjee: kao da je tko u vodi stajao dok su mu mjerili duinu; stajao je
u vodi tko dok mu je kroja uzimao mjeru
mokrina: biti {sav} u goloj (jednoj) vodi; biti gola voda
neurednost: kao da je voda donijela koga {izgledati...}
3.1.3. esti su frazemi kojima se opisuje ovjekova aktivnost, ponaanje i zbivanje
u vezi s njim:
besposliariti: sjeckati vodu kokoima
dospijevati u problematinu situaciju: voda {je} dola do grla komu
drhtati: tresti se (drhtati) kao prut (iba) {na vodi}
gladovati: ivjeti (biti) na (o) {suhom} kruhu (luku) i vodi
hodati: hodati kao po vodi
408
Menac-Mihali Mira
izgladnjavati: drati koga na luku i vodi

ljuljati se: ljuljati se kao trupa na vodi
matati: u vodi mjesec pokazivati
muiti se: vru se vode napiti
ne plivati: plivati kao sjekira u vodi
ne uspijevati: ii kao voda uzbrdo
otkrivati poznato: izmisliti / izmiljati (otkriti / otkrivati) toplu vodu
pogodovati: tjerati (vui) vodu na iji mlin
pomoi: pruiti au vode komu
postiti: ivjeti (biti) na (o) {suhom} kruhu (luku) i vodi
prevariti: prevesti edna / ednog preko vode {Vrljike} koga; utopiti (popiti)
koga u kapi (lici, ai) vode {kad bi mogao}
rasti: kao iz vode [rasti / narasti]
sanjariti: u vodi mjesec pokazivati
sliniti: zubi putaju (ine) vodu komu
smanjiti se, smravjeti: ui u se kao burget kad ga namoi u vrelu vodu
smiriti se, srediti se: uplovit u mirne (mirnije) vode
utjeti: drati vodu u zubima
tresti se: tresti se (drhtati) kao prut (iba) {na vodi}
unititi: utopiti (popiti) koga u kapi (lici, ai) vode {kad bi mogao}
uspjeti: dola je voda komu na mlin
varati: mutiti vodu komu
zaspati: odnijeti mrtvima vodu
znati: znati {to} kao vodu piti
3.2. Frazemi sa sastavnicom voda pokazuju da je njezina velika koliina bitna
karakteristika: kao da je voda nanijela ega.
Takvi frazemi govore o posljedicama utjecaja vode:
ako voda koga nosi, bit e neuredan i sl.: kao da je voda donijela koga
{izgledati...}
polijevanje hladnom vodom donosi iznenaenje: kao hladnom vodom poliven
prisutnost vode pridonosi rastu: kao iz vode [rasti / narasti].
3.3. Dva frazema sa sastavnicom voda, s glagolima razliita znaenja, dijelom
se svojega znaenja poklapaju: sjeckati vodu kokoima, tui vodu u muaru.
4.1. Uz sastavnicu voda samo se u 7 (od 84 razliita potvrena frazema) vezuju
pridjevi, i to: hladna, krena, nagla, slatka, tiha i vrela. U antonimnim su odnosima
hladna / vrela, nagla / tiha, iako frazemi u kojima se pojavljuju nisu u antonimnom
odnosu niti su strukturno niti znaenjski u bilo kakvoj vezi (kao hladnom vodom poliven, ivjeti kao bubreg u hladnoj vodi / ui u se kao burget kad ga namoi u vrelu
vodu; naglo kao nagla voda / tiha voda brege dere), kao to nisu u vezi ni frazemi
u kojima je sastavnicom isti pridjev hladan.
S druge strane dva frazema s pridjevom gol imaju isti semantiki talog uz
razliitu morfoloko-sintaktiku realizaciju: biti {sav} u goloj (jednoj) vodi, biti
gola voda.
409
4.2. U dijelu potvrenih frazema uz sastavnicu voda javlja se jo jedna imenica:

breg, bubreg, burget, cjedilo, dlan, duina, grlo, guska, kap, koko, kroja, krv, livada, Mala rika, mjera mjesec, muar, pria, prut, riba, sjekira, iba, vol, zemljica.
4.3. U dijelu potvrenih frazema uz sastavnicu voda javljaju se jo dvije imenice: kroja + mjera; kruh+ luk, vol+bara, aba + bara.
4.4. U nekim se frazemima druge imenice javljaju fakultativno:
{aa}, {raeto}: ne bi dao {au} vode {pit (u raetu)} tko;
{Sava}: puno e vode protei (proteklo je) {po Savi}
4.5. U jednom se frazemu sastavnica voda pojavljuje u razliitim padeima
2 puta: ii preko vode po vodu.
4.6. U jednom je frazemu uz vodu sastavnica poimenieni pridjev: odnijeti
mrtvima vodu.
5. Neke su imenice sastavnice vie frazema
5.1. u 3 frazema
zubi: drati vodu u zubima; ide voda iz (iza) zubi (na zube) komu; zubi putaju
(ine) vodu komu. Navedeni frazemi pokazuju s jedne strane da ne
moemo jasno razgraniiti primjere u kojima zubi znae kotano tkivo
u eljusti od onih u kojima znae usta. Tri promatrana frazema u
bitnom se razlikuju i po tome to u prvom od njih voda znai tekuina za
pie, a u druga dva znai slina. Ta dva frazema imaju isto ili vrlo slino
znaenje bez obzira na razliit izraz.
5.2. u 2 frazema
reeto: drati kao reeto vodu; guska vodu iz reeta pije Iako su dva navedena
frazema razliitoga znaenja, u oba se sluaja temelje na nemogunosti
zadravanja vode u reetu, odnosno o curenju vode. Srodan im je frazem
pria ne dri vodu, iako se sastavnice razlikuju.
kap: uvati (drati) koga kao vodu (malo vode, kap vode) na dlanu; utopiti
(popiti) koga u kapi (lici, ai) vode {kad bi mogao} Frazemi sa
sastavnicom kap imaju razliito znaenje, ali se oba temelje na slici
male koliine tekuine.
luk: drati koga na luku i vodi; luk i voda Unato tome to jedan frazem
sadrava i sastavnice drugoga, znaenja su im razliita.
mlin: dola je voda komu na mlin; tjerati (vui) vodu na iji mlin Iako je
perspektiva u ova dva frazema razliita, u talogu je oba frazema dobrobit,
uspjeh.
ulje: kao ulje iznad vode; ulje nad vodom Dva frazema istog znaenja razliite
su strukture, a slinog sastava.
vatra: iz vatre u vodu skoio bi tko za koga; ruku iz vatre u vodu za koga
Frazemi imaju dvije iste sastavnice i znae isto.
aba: napiti se vode kao aba bare; teko je (lako je) abu u vodu {natjerati}
Iako dva frazema imaju dvije iste sastavnice, iako im je zajednika
povezanost abe s vodom, znaenje frazema potpuno je razliito.
410
Menac-Mihali Mira
6. Umjesto zakljuka
Po svom sastavu, strukturi i znaenju hrvatski se dijalektni frazemi u bitnom
ne razlikuju od frazema hrvatskoga standardnog jezika, ali u pojedinim govorima
postoje fonoloke, morfoloke, tvorbene, leksike i sintaksne inaice. Na temelju
84 prikupljena frazema sa sastavnicom voda u vie desetaka hrvatskih govora moe
se zakljuiti da je inventar dijalektnih frazema znatno bogatiji od standardnoga: pronaeni su i mnogi lokalizmi.
Puno je vode proteklo Savom, ali je napokon dola voda na na mlin, uspjeli
smo se skupiti. Moda e netko misliti da je prouavanje frazeologije luk i voda, da
je to kao vodu piti, da izmiljamo toplu vodu ili pak da nam pria ne dri vodu.
Nadamo se da nas zbog toga ne ele utopiti u ai vode. Mi ne sjeckamo vodu
kokoima i ne tuemo vodu u muaru. Frazemima emo se vraati nije teko abu
u vodu natjerati. eljni smo i dalje novih frazema kao suha zemljica vode.
Kratice
Bk (Bakovice), Br (Brnaze), a (akovec), i (ila), Do (Dobrine), DP (Donje
Pazarite), Ga (Gala), Go (Gospi), KP (Klotar Podravski), Kr (Krievci), Lo (Lovre),
MS (Mala Subotica), Op (Opuzen), Ot (Otok), PD (Primorski Dolac), Pet (Peteranec), Ra
(Raane), R (Veliki Raani), Ru (Runovi), Se (Serdahelj), PS (Podravske Sesvete), Si
(Sinj), SM (Sveta Marija), St (Split), Str (Strizivojna), i (ibenik), Vir (Virje), Vs
(Vrboska), Vv (Vrbovec), e (epe)
Rjenici
Fink-Arsovski 2006 = Fink-Arsovski . Rjenik poredbenih frazema: hrvatsko-slavenski.
Zagreb, 2006.
Menac i dr. 2003 = Menac A., Fink-Arsovski ., Venturin R. Hrvatski frazeoloki rjenik.
Zagreb, 2003.
Literatura
Fink-Arsovski 2002 = Fink-Arsovski . Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra.
Zagreb, 2002.
Fink-Arsovski 2010 = Fink-Arsovski , Kovaevi B., Hrnjak A. Bibliografija hrvatske frazeologije. Zagreb, 2010.
Maresi 2008 = Maresi J., Menac-Mihali M. Frazeologija krievako-podravskih kajkavskih govora s rjenicima. Zagreb, 2008.
Menac 2007 = Menac A. Hrvatska frazeologija. Zagreb, 2007.
Menac-Mihali 2005 = Menac-Mihali M. Frazeologija novotokavskih ikavskih govora
u Hrvatskoj (s Rjenikom frazema i Znaenjskim kazalom s popisom sinonimnih frazema).
Zagreb, 2005.
Menac-Mihali 2007 = Menac-Mihali M. Iz frazeologije slavonskoga dijalekta. okaka
ri 4. Vinkovci, 2007. 107124.
Menac-Mihali 2011 = Menac-Mihali M., Menac A. Frazeologija splitskoga govora s rjenicima. Zagreb, 2011.
.
. , 2013. 411417

,
E-mail: menyhart@nytud.hu
, .
,
.
, , ( 1993).
,
. , , .
,
: 1) , ( ); 2) , ; 3) , ; 4) , (Hoppl et al. 1994). ,
, ,
. ,
: , , , , ( 7).
, .
, ( 1993).
, , , , ,
(. )
( 1993). :
, , (
). ,
, , , ( 1985).

, .

, . ,
412
( 1994).

,
, ( 1989), :
, , , ,
! ( 4: 173).
(. rolvass) , (,
, .) ,
,
( 1994).
. e , , ,
, . (, , ) ( 1993). . : e
; , , . , . , , , , ,
. (Pcs 1985: 13). , ( ) , , ( 1989). :
, .
, . , , . ,
, , .
. (Pcs 1986, Hegeds 1952, Menyhrt 2007).
: )
) .
. ,
,
- , .

.
, .
413
, , .
, .
( 1989).
, , ,
. , () ,
:
, , , , , -, ! , ,
! ( 7: 445).
, , ,
, . , ,
, . : .
, : , ,
- .
: , .
(Pcs 1986: 189190). 1 , ,
, , .
( ),
.
- ,
. , (, , ). : , , ! (Pcs 1986: 11), :
, ( 4:
105). , :
, , (Pcs 1986: 52).
, 40-
, , :
, ! ( 1989).
: , , ,
, , ( 7: 440). , .: , . ,
1
Elmene Szent Jnos az Jordn vizhez, megmond Szent Jnos az Jordn viznek: Tisztulj
meg Jordn vize, mert elj az n uram teremtm, tebenned megkeresztelkedik istensgnek hatalmnak
ltala. Az Jordn vize megszlala s ezt mond: Jjjn el az n uram, teremtm, n megtisztultam.
nbennem megkeresztelkedhetik istensgnek hatalmnak ltala.
414
,
, . ,

(. 1994, 1993).
, , ( ) .
. : , ; ,
( 7: 445) , ( 7: 450).
: , !
, , ! (Pcs 1986: 16). , :
, , ( 7:
430); (Pcs 1986: 32).

. ,
( ),
, , . . ,
, (Pcs 1986: 34). ,
,
:
(Pcs 1986: 164). 2 , , :
, , , , ( 7: 434). ,
, ,
, ,
. ,
: ,
? , !
, , 77 , 77 (Pcs
1986: 79).
, ,
.
(
) , --, , , , (.
1994), .
,
,
( 1989)
2
Menj vissza, te Igzet, a fa tetejre, a nd tjre, madarak tollra, s tenger vizibe.
415
.
, , -, . ( 1989).
, , , , , (,
), .
, , , . , ,
, , , , (
1989). :
.
( ); 3 , , ;
, , (
1989). ( ),
, , . -, 1941 . , .
1950 .:
Naht, az n desanym lebetegedett, nagyon beteg volt. Meg volt erst igzve. []
Naht vessnk vizet neki. Elmentem a ktra, hoztam egy vdr keldr vizet. Nem
szltam senkinek egy szt sem. Akkor vettem egy kanna vizet belle, letettem a tzhelyre. Akkor elvettem a klestyt, elvettem egy szenet vele. [] Akkor azt a szenet
belvetettem a kannba. [] Akkor azt a szenet ismt belevetettem a kannba, hrom
szenet. Akkor onnt elvettem a szenet kezemvel, az ujjamval belemrtottam a kannba,
bszenteltem a tzbe hromszor. Odaadtam desanymnak, akkor hrom cseppet ivott
a kannbl. Akkor azt a vizet elvettem, megmostam a fejt, a szvt, a htt, s amenynyi megmaradott, azt elvittem ki s egy karnak a tetejbe felntttem, hogy desanymnak hasznljon ez a vzvets (Hegeds 1952).

, , ,
, , .
,
klesty, ,
(clete);
, , , . . (
. MenyhrtGulys 2009). , () , ,
. , , , (
416
1989).
, ,
, , . .
.
. ( ) 60- XX , , ,
: []
,
, , .
4 ,
. ,
, , , ,
(74 , , ,
2007 .).
.
,
. ( , ),
( 1989). ,
, ,
, .
(. )
, .

, .
.
.
, , -
, . , , ,
, ,
.
,
.

, (. ).
, .
,
417
. ,
.
= . . 7. , 1983.
= . . 4. , 1891.
Hegeds 1952 = Hegeds Lajos: Moldvai csng npmesk s beszlgetsek. Budapest, 1952.
Menyhrt 2007 = Menyhrt Krisztina (szerk.): Ritulis szvegek s spontnbeszd-szvegek
interdiszciplinris vizsglata. A Hegeds-archvum feldolgozsa 1. [Interaktv CD.] Budapest, 2007.
Pcs 1986 = Pcs va: Szem megltott, szv megvert. Budapest, 1986.
1985 = . (.) . . 3. , 1985.

1989 = . . .: . , 1989. 97121.
1993 = . . , 1993.
1989 = . . .:
. , 1989. 122150.
1993 = . . , 1993.
1989 = . ( . .: . , 1989. 151193.
1994 = . . , 1994.
1994 = . (.) . , 1994.
Hoppl et al. 1994 = Hoppl Mihly, Jankovics Marcell, Nagy Andrs, Szemadm Gyrgy:
Jelkptr. Budapest, 1994.
MenyhrtGulys 2009 = Menyhrt Krisztina, Gulys Judit: Mondom Isten hatalmbl,
Boldogasszony parancsolatjbl: rgi szvegek interdiszciplinris vizsglata. In: Tanulmnyok a mentlis lexikonrl. Budapest, 2009. 409427.
Pcs 1985 = Pcs va: Magyar rolvassok I. Budapest, 1985.
.
. , 2013. 418423
?

,
E-mail: igel1@yandex.ru
, . , ,
.
, , ,
. . ( 1995). , ,
, . (,
). , ( , ).
, -
.
,
. . , ,
( , , , ) (. 2002,
2004).
.-
.-
.-.
woda
voda
voda
woda
woda
voda
wda
-
0,97755
0,9697
0,96068
0,9032
0,9951
0,92021
0,9566
0,9333
0,9233
0,8859
0,89356
0,9331
0,90222
-
0,99842
0,99571
0,99846
0,9997
0,8961
0,99980
0,9997
0,9931
0,9974
0,9973
0,89461
-
0,99538
0,99871
0,99725
0,98646
1.
-
2,9727
2,9641
2,9564
1,9029
1,8912
2,9065
1,9563
1,9264
1,9207
1,8832
1,7882
0,9331
0,9022
419
,
(4
4 ). ,
:
1) - ( , ,
).
2) - ( ).
3) - (
).
4) - ,
. , .
5) - .

, . , , -
. ,
,
, .
. , mdln , vr , , kapuscnka ,
ebin . : kapnica , slatina
, snenica , sodavica .
. , . woda sodka , woda do picia , woda pynca , wody gruntowe ,
woda podskrna , wody ciekowe , woda wezbrana , wody terytorialne , woda podowa
; . pitna voda , kolinsk voda ; .-. , ,
; . ,
, , ,
, , , , , , ; .
; .-. sodka woda , twjerda woda
, pitna woda , mineralna woda ,
stejata woda , baca woda , wulka woda (wulke
wody) , ; .-. k pieju woda, pitna woda ;
. kollnska voda , pitn voda .
, - . , -
420
. .
, , , ,
( ) .
, , .
-, , , , , . woda ycia (.) ; . (i, ) -; .
boi si jak diabe wiconej wody ; .-. boje so
ka ert swjeeneje wody ,
.
-, ,
: . ; .-. peiwo
wode , wode ; .-. po woe , po
woe je , z wodu ( ), pod wodu ,
; . i .
-, , ,
.
, -
() . , .
, , , .
, ,
:
1) .
*prsn *prskn, . prskas ( 3: 360), . ( , , ), .
, (, . , ), . . prsen , ( ); .. , , ; . przany
, ; . pesn ; . presn ( , ); . pasni , , , (. Sychta 1969).
,
( . 2008). .
mage vesi , mage , , ; .
glas vandu , glas .
2) : (, , , , , ), (, , ,
421
, , , , ), (), (, ), , - (, ), (). ,
.
. uj i mbl, mbl .
3) (,
, , , fresca), , .
( fresca , dulcis , presny
).
1.

- ,
. ,
, , . dulcis, *sold-k, (. makea vesi; . desvz),
: .
? - .
422
. .

. ( ) ( ) : .
salddens , ,
.
, , (, , ) , , ,
,
, .
, .
, ,
,
( , , ).
, ,
, , , . (), , .
: , , ,
-.
, . ,
.
2007 = ., . - .
, 2007.
. 2000 = , , : - . , 2000.
1992 = . ., . . - - . , 1992.
2006 = . ., . - - . , 2006.
. 1973 = . ., . ., . . - . , 1973.
. 1982 = ., ., ., . - . , 1982.
1962 = . . (.) - . , 1962.
1986 = . . - . /
- . , 1986.
- 2007 = - . -
. , 2007.
1963 = . . - . , 1963.
423
1995 = . . (.) . .
, 1995.
- 1963 = ., - . . - : . ,
1963.
1974 = . . (.) - .
, 1974.
= . . . 3. , 1986.
Lyberis 2001 = Lyberis Antanas: Lietuvi-rus kalb odynas. Vilnius, 2001.
Mane et al. 2005 = Mane Mukades, Dhimitri Lidja, Zykaj Xhemile, Myrto Ludmilla, Malo
Natasha: Fjalor Rusisht-Shqip. / - . Tiran, 2005
Ramut 1893 = Ramut Stefan: Sownik jzyka pomorskiego czyli kaszubskiego. Krakw, 1893.
SeverPlotnikova 2006 = Sever Joe, Plotnikova Olga Sergejevna: Rusko-slovenski in slovensko-ruski moderni slovar. / - -
. Ljubljana, 2006.
Starosta 1984 = Starosta Manfred: Dolnoserbsko-nmski sownik: ulski sownik dolnoserbskeje rcy. / Niedersorbisch-deutsches Wrterbuch. Leipzig, 1984.
Sychta 1969 = Sychta ernard: Sownik gwar kaszubskich na tle kultury ludowej. T. 4. Wrocaw, 1969.
2002 = . . .
, 2002.
2004 = . . .
, 2004.
2008 = . . . .: . . .
. , 2008. 6882.
.
. , 2013. 424430
-
, ,

( )

-,
E-mail: kmizin@i.ua

- (, , ,
) , , .
, (., .,
2010), -
, , , , - . , tertium comparationis ( . 2012: 1011). - - / .
:
. .
, , , , , .
, . - ,
. ,
- -.
() .
, (),

. ( , ),
. , , , , , ,
,
.
, , , , , , ,
.
425
. . ,
,
, , ,
, ( 2008: 135). ,
( ,
). . ,
( 2005: 30), , (, ) .
: -
, .: (as) big as the ocean
, () . . ; .
-., (, ,
); (as) deep as the ocean 1. (. .
); 2. , ; 3. -.; (as) blue
as the ocean -. , -, ,
, .
(as) blue as the ocean -
, : -.
, ,
,
.
, ,
, , ,
, , ,
( 2001: 119). , .: () -.,
(, , ); , -., ( , ). ,
, .: , ,
(, , ).
,
.: , . , , .:
/ - ; ;
; . , , , .:
, .
426
. .
, , , , .: (as) blue as the sea -; (as) deep as

the sea 1. ; 2. , ; 3. .
,
, .:
( -); (, , ) -, .
, ,
. , , -, (),
, . . ,
,
.
, ,
.: (. . , ). ,
, -
( 2004: 241): .
, : 1. ; 2.
, , ; 3. () . - , . ,
- , - ,
, ,
.
, , - . ? , ? ,
, ,
. ,
, (),
.
,
, - . BACH
(), . . . , () (Strom) (Bach).

. . . ,
: - / ,
, ,
427
, ,
, .
, , , , , , , , . , , , , , .: / .
- , ,
/ ( : !).
: , .:
-. -. , -. , (
); (, ) / , , , , ,
.: () /, . ,
, -
, , (Bergbach): Augen, klar wie ein Bergbach , .
,
.: , , ,
.
, , , , :
, ,
. ,
, -
. , ,
( 290 ). / () - es flog ein Gnschen
ber Rhein und kam als Gickgack wieder heim , . , , .: Zustnde wie am oberen Nil .

. , (FLUSS) (BACH) ,
( ) ,
.: wie der Fluss, so die Brcke , ; es ersaufen mehr im
Becher als im Bach , .
, , ,
. ,
(, ) .
428
. .
, , ,
.
.
-
, , .
.
,
, . ,
( ), .:
.
,
:
( , ,
, ).
,
.
- Sumpf ()
Moor ( ), : (as) drunk as a bog
(. . ).
, ,
, .: . , ; . 1. -. , , ; 2. , ,
; () 1. ,
-. , , ; 2. , , , ;
() -., ,
(, ); () , , , . , ( ).
, , ,
.
, .: , ; ;
. ,
, .
, :
, , , , ,
429
, , , .:
-./-.;
; ,
(. . Sei wie das Veilchen im Moose,
sittsam, bescheiden, rein; nicht wie die stolze Rose, die immer bewundert will sein);
; ; .
, , ,

. ,
, , .:
, ;
;
;
. -
, , , - .
, ,
, , .:
, ;
; .
, ,
, ;
.
, , .: , .
, .
,
-
- . ,
, ,
, , . ,
,
, , , .

-

430
. .
2004 = . . . ,
2004.
2008 = . . . , 2008.
2005 = . . . .: . ., . . (.) . , 2005. 2436.
2010 = . . -
( , , ). In: Jzykowy obraz wiata sowian a kultura. LublinRowne,
2010. 1119.
2012 = . . , , . . , 2012.
2001 = . . . .: . , 2001. 119121.
.
. , 2013. 431437

,
E-mail: mirzoeva@list.ru
,
: , ,
. , , , ,
. , .
, ,
,

, , ( )
( ), (, , ) ( 1986: 32). , . . , -
, ,
, . . ( 1996: 39),
, ,
.
, .
, . -, -.
. ,
: , - , , ( 1988: 197).
,
.

, -
432
. .
,
. ,
, :
: ( ).
, (. 17:12) : ,
, . :
, , ( 2003). : (.). :
, , , , , , , , ,
(ASIS). -
(
. the matter is wrapped in mystery; . dunkel war
der Rede Sinn, ,
, /).
23 , , . , ,
.
, , . ,
( 2000: 15). . . : , . , (
) , ( 1989: 211).
,
,
XXI .
, , ,

,
. - , , ,
(), . , , - (., , ,
.).
, . . , , , -
433
,
, ( 2000: 57).
. ,
, XIX :
, , , -, ;
,
, ,
(. . : , , ).
, ! . . , , . ,
! , , ,
, ? (. . : ).
, (. . -: . ).
,
= , : 2. . , , , ,
, . [] || ,
( , ). 4. . , , . . . .
(). , ,
: (.-. . . . .
) (.) -. , .
, , : ? , , : (. C. : ). , , , . , , , :
, , ,
,
,
, , 20 . (. : .
4).
, , , ,
, -, -, ; : ,
434
. .
, , ; , , , , !
(. . : ).
, ,
, . . :
, , : ! ,
. !
, : , .
, . ! - , , , !.. - ! ! (. . : ).
,

; ,
, , :

:

; , ,
(. . : . . 6 . . 13).

/,
:
, , (. . : ).
, , , ,
(. . -: . ).
, ,
XXI , ;
( ), . (
; , , , ):
435
, , .
- ,
. , , (. : ).
- (
, )
:
, ,
( , 08.07.
2003).
-, , , , ( , 24.06.2003).
, ,
()
(. : , ).
, .
, . ,
, (. : ).
, , , ,
.
:
, , , ,
. ,

(. : ).
.
, , , : . , ,
, (. ,
. : ).
, , , ,
? , . , ,
- (. .
: ).
436
. .
, ,
, (
,
) :
, , , ,
(. . : ).
, . . :
, , , , . :

, , ,
(. . : ).
, , ;
, : ( , ):
( , , , ).
. , , ,
. , , (
: ).
: ( ):
-
, . , 1998 (
http://astra-tv.com/temna-energiya-vo-oblatseh),
, :
. , , ( ,
).
, ,
, ,
437
( ), , , , , .
,
, , ,
.
ASIS = . . -
ASIS. http://www.trishin.ru/left/dictionary.
= . . (.) . . 14. , 19811984.
2003 = . . , 2003.
2000 = . ., . . (
). , 2000.
1996 = . . - . , 1996.
1989 = . . . , 1989.
1986 = . . .
, 1986.
1988 = . . . .:
. . , 1988.
173203.
2000 = . . - .
2000/4: 5664.
.
. , 2013. 438444

,
E-mail: veranya2@bk.ru
,
, ,
.
, , ,
. , ,
, ( )
, , ,

, ( 2012).
, , , . . ,
. -
,
, ,
()
( 2007: 6).
- - , - . -
, , . .
.
,
, , .
439

,
,

.
, , .

,
( 1975) . . . . , . . , . . ,
-,
.

, () .
, . .
,
.
, , .
, , - .
, (
1975: 347).

( , ).
, , , . .
: , . , , .
,
, . . . .
,
.
440
. .
, , . , , . , , .
,
.
, , ( ).
, , , , , .
, ,
,
. . . ,
-, ,
; -, ,
- ( 1988: 145). , , :
, , , ,
( 1988: 147).
, ,

: ( ); ,
, ( ,
) -:
1) 1. ,
[]; 2. ,
[]; 3. , []; 4. [];
8. . . ; ;
; ; ;
, ; ;
( 2000).
2) , -, . , . , a-o, . 1. . , , ; ; ; , ; ; ,
( 2000).
3) , -, . , . , , a (.) o, . 1. ()
(); () ( ; .);
() (.: ; .);
( ) -.; (.: ,
; .); -. (.: ,
; . .); (.:
, ; . .) ( 1992).
441
:
, , , , .
:
1) ( )
;
2) ,
, . .
(, - )
;
3) ,
.
, -
, , , . , ,
- - .
,
, - .
, . (, , , , , .) ( 2012).
, , ,
.
-
(3 ) ,
.
1) , :
) ; ;
.
) : ; ; ;
, ; .
) : ; ;
; ; .
442
. .
2)
( 2012) , (
):
) : Su ta keskinletirir, , ,
, . , , , !
) , ,
Sudaki rdek gibi, ,
. :
, ,
.
)
Su gibi akyor zaman : ,
, ,
,
.
) ,
, , , . , . Akan su yosun tutmaz ,
: ; ,
. , ,
, , . , : .
) Su kayay ayrr, kelime insanlar ( ,
) , .
, : , ; , .
,
,
.
, , -
( - - ). .

( ):
443
- ,
,
, . . ,
.; , . . ( ), (
) .; , , ,
, . . ( ),
( ) .;
(,
, .);
;
, , ( . );
, ;
- (,
);
( * , , . .).
, ,

, .
, - . ,
. ,
, , , , ( 1988: 44).

, , .
,
. , , :
, ,
, . , , , .
444
. .
,
: ,
.
,
, , . , ,
,
,
- .
, - ,
. ,
, .
2000 = . . (.) -
. , 2000. http://efremova-online.ru/slovar-efremovoy/voda/9857.
1992 = . ., . .
. , 1992. http://www.ozhegov.org/words/3650.shtml.
2012 = Trke Szlk [ ]. 2012. http://www.sozluk.
mikrobeta.com.tr.
2000 = . . (.) . , 2000.
http://ushakov-online.ru/slovar-ushakova/voda/5617.
1975 = . . (.) . ,
, , . , 1975.
2012 = . . , , . .:
. (. ,
2012 .). , 2012. 5052. http://www.moluch.ru/conf/phil/archive/28/2587.
2007 = . . . 2007/5:
58.
1988 = . . (.) . , 1988.
1988 = . . . , 1988.
.
. , 2013. 445451

-
,
E-mail: lena_kmiec@hotmail.com
, , . ,
, ,
. . . , . . , . . , . , . .
, . . , . . , . . , . ,
, . . , . . .
,
, .
, , .
,
,
.
,
, -, ,
,
.
, , , , ,
: (.), (.), aquam (stud.), wodr
(mod.). ,
, , , , . , ,
(, , , ), , , - , , . (, , , , ,
, , ) :
, , , , , , , , , , ,
, , , , , , , , , ,
446
- . .
, , , , / , , , , , ,
, , (. 2009). , , : woda wacha, waser, mokre.
woda
.
1. , ; 2. ; 3. ; 4. ( 2000: 102103, 2003: 150);
woda 1. zodziej kradncy rzeczy maej wartoci; 3. kradzie
z oszustwem; 4. policjant; 6. sowo ostrzegawcze przy grze w karty (Stpniak
1993: 636). , -
. - . .
, . . , ,
Wasser ( 2008: 7578).
, . . , (. 2008: 76). ,
waser (wi.) , wasserzupka (warsz.) zupka wodnista, nieesencjonalna,
zawierajca niewiele skadnikw odywczych. ,
, ,
, :
, ,
; ,
( 2008: 76).
( ! ,
), ( ), : , 1. ;
2. . :
woda wzbiera niebezpieczestwo; kto idzie, nadchodzi,
wodny frajer osoba okradziona. . ,
, , , () .
,
: ,
; , woda, wodolej, wodolejca,
wodolejec kamca, robi wod z mzgu, wod la / pola / polewa, na wod napuci okama, pic na wod (fotomonta) nonsens, puste frazesy. ( 2008: 89): , ,
, , .,
447
. , :
, , ( ), , ( ),
(). la wod
, ( ,
): (. XX .; .) ; .
, , ,
( . : ),
,
(.) , . (.),
(.) (.
2008: 46). .
, , . ()
, , -. , ,
, . : la /
nala mwi, kama , wyraa si negatywnie o czyje grze; la farmazony (przest. oszust) / kit (przest. kamstwo,
bzdura) / rzewn wod / cyn (uczn.) klama.
nie lej wody, bo mi w butach chlapie nie opowiadaj nieprawdziwych historii .
, : pouring words, Wasser auf Mhle
gieen . , ,
- ( .) , ( 2005: 549) (.
, ).
. . ( 1989:
144147). , , , kawaki, elbeton, beton . , ,
( 1989: 146).
woda la wod wodolejca, wodolej, wodzi / zwodzi / zawodzi kama, nie spenia obietnic,
. . , (.) , . , , ,
. napuci na wod
(warsz.) oszuka , (
) (. wyprowadzi w pole, wpuci w maliny, puci w trb).
, , . ,
, , robi wod z mzgu kama; mie wod w gowie by gupim. .
448
- . .
() , , , (), . nie m wody (baranie) nie mw niejasnoci, nie utrudniaj sytuacji, mcenie mwienie bez sensu, mci 1. awanturowa si; 2. rozrabia
w zakadzie karnym; (.) -. ,
-., , , ,
. , , , , ( 2005: 108).
, ( ), , .
pic na wod, pic() karma dla byda (pasza) i wojska (. ); tuszcz (, ), , , ,
: -. -. , ,
-. -. . /
, ,
, . 1. (.) ;
2. (.) ; 3. (.)
, ,
, ; 1. , ; 2.
,
,
, , ,
.
. , , (
) : wod puszcza (przest.), spuci wod z kija (uczn.), robi
kropelki (pot.); > : cedzi
kartofelki, wyyma sztat (modz.) oddawa mocz, siusia; , , (. . , ,
odla si), - : jele wod pije
stosunek seksualny ,
, , , .,
Kali nie nie ba si jeleni ( Kali jeba si nie leni) odbywa
stosunek seksualny. , , ., Wasser / water , : Wasser
lassen, eine Stange Wasser in die Ecke stellen, water sports.
, , ,
/ wod ,
, , ( ., .,
., ., .).
449
, a () (.
). , , () (. 2006). , .
, . . -

.
,
, - (
2006: 334335). , , , , .
: / / ; /
( ; . 2009: 96),
,
, .
aqua
vitae . , , , , ,
- ,
woda ycia. .

; ,
() ( . 1998: 86). /
: ( , 1. , 2. ,
), ( ,
, , ), , , (,
). ,
, , . (. cicha woda czowiek na
pozr tylko potulny, spokojny, niemiay).
: zysta woda z procentem, trunek bardziej rozgrzewajcy ni woda, , ., .
fire water liquor, Gordon water gin, whoopee water liquor or wine, water hole
bar, tavern. woda serdelkowa wdka , selcerska, Selters,
Salz salcerska, serdelkow (Wieczorkiewicz 1966: 450).
: woda sodowa alkohol,
450
- . .
woda wita wdka, woda na kociach denaturat (

), gadka woda (warsz. ok. 1866 r.)
mieszanina likieru maraschino z sokiem malinowym, arakiem i wod.
, , - , :
1. ; 2. ; 3. ; 4. . , ,
, , ;

. ,
, .
. 1998 = . ., . ., . . .
- . -, 1998.
2000 = ., . . - . , 2000.
2003 = . . . , 2003.
2008 = . ., . . . . , 2008.
2003 = . . . , 2003.
2005 = . ., . . . . , 2005.
AnusiewiczSkawiski 1996 = Anusiewicz J., Skawiski J. Sownik polszczyzny potocznej.
WarszawaWrocaw, 1996.
Dbrowska 1998 = Dbrowska A. Sownik eufemizmw polskich, czyli w rzeczy mocno, w sposobie agodnie. Warszawa, 1998.
Kania 1995 = Kania S. Sownik argotyzmw. Warszawa, 1995.
Karolak 1998 = Karolak S. Sownik frazeologiczny rosyjsko-polski. Warszawa, 1998.
Kasperczak et al. 2004 = Kasperczak M., Rzeszutek M., Sml J., Zgkowa H. Nowy sownik
gwary uczniowskiej. Wrocaw, 2004.
Krzyanowski 1994 = Krzyanowski J. Mdrej gowie do dwie sowie. Warszawa, 1994.
Skorupka 1993 = Skorupka S. Sownik frazeologiczny jzyka polskiego. Warszawa, 1993.
Stpniak 1993 = Stpniak K. Sownik gwar przestpczych. London, 1993.
Wieczorkiewicz 1966 = Wieczorkiewicz B. Gwara warszawska dawniej i dzi. Warszawa,
1966.
2009 = . . . . , 2009.
2006 = . . . .
, 2006.
451
2012 = . ., . .
-
. , 2012.
2001 = . .
, 2001.
2006 = . . ( . . ).
, 2006.
2006 = . . . , , . . , 2006. http://www.omsk.edu/article/vestnik-omgpu15.pdf.
2006 = . . , , (, , , ) . , 2006.
2008 = . . . , 2008.
1989 = . . . , 1989.
2002 = . . . .: Sowo. Tekst. Czas 6. SzczecinGreifswald, 2002. 6380.
2006 = . . . . , 2006.
2009 = . . XIX .
-, 2009.
1996 = . . . ,
. , 1996.
2000 = . . , . -, 2000.
2003 = : . 2002/3. http://www.gramota.ru/biblio/magazines/ryzr/rzr2002-03/28_390.
2003 = . . ( ,
/ / water). .: . : .
2 . . 1. , 2003. 195196.
.
. , 2013. 452457
(
)

-,
E-mail: elena_kairovna@mail.ru
-
( : ),
(. 1999), , , , . . .
,
( )
( : , ), ( ) : : , ; : .
. . , , , , .
( 1999: 282), . . , , , ,
, ( 2002: 112133). , ,
.
283 , 9 , ( 2008).
, (. 2010).
( ) 7 :
: .
, .
, .
, .
, .
, .
.
( )
453

( 2010):
, .
, .
: .
, : .
, , . . . :

. []
. ,
,
: :
(: ) ( 1978: 115).
/ , / -
. : ; ; ; ; .
1. : , ; ; ,
, , ;
. , ,
( ), ,
, . , , , ,
. , , , , ,
, , / (
, ): : ; , .
2. .
/ ( ; . . , , . . - ): , .
3. .
, , / ; ( ) /
( ): () , .
454
. .
4. . , ( ): , .
5. . , , . , , ,
, : /
(. ) , / , (. , ).
. . , ( 1985: 185),
.
,
. . , ( 1: 539540). ,
. , . ! , , ; , ;
, , ,
(. 78:13). . . .
. , . :
. . . . , - (
2002: 160). ? , . (, , )
,
( 1908: 313).
, ( 1908: 313), ,
, krew nie woda, przela szkoda krew nie woda, rozlewa j szkoda, 1578 . (NKPP 1970: 198, 1908: 313).
, : . , . Blut ist nicht Wasser, . krew nie woda, : . Blut ist dicker als Wasser, . Blood is thicker than water,
. . .
1896 . , Blut ist
dicker als Wasser, ,
1180 .
: Sippe blut
verdirbt von Wasser nicht (. ) (Hartmann
1896: 442). . , ,
, , , , ,
(Hartmann 1896: 443).
( )
455
,
. : 1. ; 2. , ( 2008: 100). ,
() . ,
, ,
. . . 1960 . . . . , .
, .
. , ,
, (http://forum.hayastan.com/
lofiversion/index.php/t38284.html; 30.05.2013).
,
. , . . . ,
, ,
-(), ,
, (.
, .) ( 2002: 160).
, .
!
? ( , :
. // -7, 20.06.2000)
, , , . - ( , : :
! // -7, 25.04.2008).
! , ( : . // ,
15.04.1997).
. ,
, , ,
, , :
) ( ),
,
, :
456
. .
, .
, .
: .
, - .
) , :
, .
, .
, .
, .
(http://forum.lingvo.ru/actualthread.aspx?tid=48525; 30.04.2013)
, , ,
, .
, ,
,
.
= . ., , . ., . .
. . 1. . 2-, . . , 2008.
2010 = . ., . ., . . . , 2010.
2008 = . ., . . .
, 2008.
1985 = . . .
, , , , ,
. --, 1985.
1908 = - . , -
. . 2. 2. ( 24.) , 1908.
NKPP 1970 = Nowa ksiga przysw i wyrae przysowiowych polskich. Pod red. J. Krzyanowskiego. T. 2. Warszawa, 1970.
Wander = Wander Karl Friedrich Wilhelm: Deutsches Sprichwrterlexikon. Ein Hausschatz
fr das deutsche Volk. Bd. 15. Leipzig, 18671889. [Nachdruck: Darmstadt, 1964; Kettwig, 1987.]
1999 = . . . , 1999.
2002 = . . . . , 2002.
( )
457
2010 = . . . .:
, , . . 29. , 2010. 238245.
1978 = . . . , 1978.
1999 = . . : . ,
1999.
2002 = . . . , 2002.
Hartmann 1896 = Hartmann M. Blut ist dicker als Wasser. Zeitschrift des Vereins fr Volkskunde. Berlin, 1896.
.
. , 2013. 458464

.

,
E-mail: o_miroslava@bk.ru
, ,
,
. , ,

, , -
( 2008: 119). ,
.
,
( 1974:
143). :
.
( 1982: 56),
,
-, . .
( 1982: 81).
: ,
. ,
,
,
.

:
,
.
459
:
,
.
( 1: 47)
, :
, ,
, .
, ,
.
( 1: 59)
- ,

- .
- , , ( . 2007: 498), .

, . ,
. , . 1915
, . , :

.

.
( 1: 114)

, .
,
: , ( . .
460
. .
), ( ). . ,
, . ,
, .
, , ,
:

, , .
( 1: 114)
1918 , .
, ,

.
, , , ,
( 1997: 109). ,
, :
: , ( 2: 424).
, , , ( 2: 425).
,
1920 :
, ( 1: 143).
.
,
.
,
. :
,
.

, , . ,
, , , -
461
1917 : ,
, .
:

, , ,
,
.
( 1: 54)

,
, , , .
, ,
( . 2007: 106). .
, ( 2: 27). ,
, ,
- .

( . . ), ,
(
2011: 30).
, :
.
, ,
, :
, , : ( 1:
202). :
( 1: 209).
, . ,
:
462
. .
,
.
( 3: 364)
(
. 2011: 163168) , , .
, ,
-
.
. : . - . ( 3: 371).

, , .
, 1930- ,
,
.
,
, , :
,
.
( 3: 135)
, , ( 2011: 164), .
, ,
, :
,

.
( 3: 106)
, .
, , , , ,
463
( 2007: 25). , ,

.
,
. , .
,
. ,
, . , , , ,
. ,
,
, , .
= . . 4 . . 13. ,
19931994.
. 2007 = . ., . ., . . . - . , 2007.
= . . (.) 4 . . 2. , 1986.
1997 = . ., . . . , 1997.
2008 = . . . , 2008.
464
. .
1974 = . ., . . . , 1974.
2007 = . . . , 2007.
2011 = . . : , , . , 2011.
2011 = . . . , 2011.
1982 = . .
. , 1982.
.
. , 2013. 465470

,
E-mail: ostaniya@mail.ru

, , , , , . ,
, ,
, , , ,
- .
, , , ,
( 2005: 198).
, , , .
. , -
,
, ( 2005: 270).
, , , (. ,
. , . , . , . , . , . , . ).
( ),
, , , , , (. 2008: 230),
.
, , ,
, , , , ,
, ., .
466
. .
,
, , .
.
(- ), . ( ), . , . ,
. , ( 2005).
: ) , (, ), )
, ) ( , ) ( 2010).
. ,
, ,
,
.
( 1979: 89).
, . ,
,
, ( 2000).
, ,
, . , ,
( 2000: 185).
, - , .
. ,
, , , , ( 2009: 257260).

,
.
.
, , , ,
, ,
, , , , .
, , ,
, .
, , , :
467
, (, ),
, .:
;
, , .
,
, ( 2006: 366).
,
, , ; , ,
, , , ( 2006: 366). ,
, ,

() , .:
, ;
; , ; ; () , , .
, ,

, .: ;
; () , ;
.
, , , , , , , , .
; ( 2006: 368); ;
, ;
, : ,
; ,
( 2006: 366) , ,
, , ( . ).
, ; ,
.
;
,
, , -
468
. .
, , , , ;
.
, .:
( . .) , .
; , ( ).
() ,
, .: ,
; , ,
; , , , , ;
, . ,
( 2006: 369) ,
. ;
;

( 2007: 232).

() , , .:
( ).

,
, .: : ; ( . .) ,
. . (
2007: 232).
, , .: , ( 2006: 368) (, ); (, ) ,
, , ? (-); (
. .) ( ) ()
() . , , (
); () (, ) .
: , , , ( ).
, .: , ; , , ; ;
; , ;
469
()
; ( );
( )
( , , ).
,
, , , . ( 2011:
331). , .:
, ;
, .: () () ()
; , , ( );
( . .) () ( . .) .
, (
); , ( 2006: 367) . ,
, ( . ).
, , , .: ; .
, , , , , .
() ,
, ,
. ,
,
.

.
2005 = . . .
. , 2005.
2005 = . ( , ).
55 (2005): 197211.
2011 = . . . . . , 2011.
2000 = . : . , 2000.
470
. .
2007 = . . . -, 2007.
2010 = ., . . 17
(2010): 4246.
2008 = . . : .
, 2008.
2009 = . ( ) . . . . 9.
. 3. , 2009. 257260.
1979 = . . . ,
1979.
2006 = . - . . 1. , 22006.
.
. , 2013. 471475

,
E-mail: palch56@mail.ru
,
,
. , .
, , , , . . , . . , . .
, . . , . . , . . , . . , . .
,
: . , . , . , . . , . . , . . , . . , . . .

,
, . ,
, ,
. ,
, ,
.
.
, . . , ( /)
( /) ( . 1998).

. . , ; , , (
). , , , , .
472
. .
- . , , , (), , .
,
, , . . : ,
( , ); , , ; ( , ) (
2006: 106108). , ,
; , . ,
, : ; ; , ,
, ; : -, , , ;
. , (); ,
(. ); , ()
( 2006: 49). , : dry water (.
) .
, , , , .
, , ; ,
( ?
, , , , , , /
, ); ; , , ,
( 2006: 106108).
. , . . ,
,
,
( 1996: 9). , , ( 1996: 9).
. .
, , , , ( 1999: 133).
.
473
, . . , ,
( 1986: 133).
, ,
. . . . ,
, , - , . .,
( 1996: 233). , .
.
(C). ,
,
.
. ,
: over there , ( 1969: 737); over the sea , ( 1969:
737); over the water , ( 1969: 737); beyond the
sea, beyond seas , ( 1969: 132).
,
, , ( ). , , , . ,
,
.
, . ,
, , , 16 .
se laisser aller au courant
courant
. , (DEL 1985: 271). (, . .) / (,
. .) ( ) ,
, ; (). : to join hands over running water (.
, ) (EDD 4: 403).
(). ,
474
. .
, , , ,
, , ( 2004: 225).
,
the Silent Highway ( 1969: 858).

: qui craint le danger ne doit pas aller en mer
( 1963: 315).
. ,
/ ,
,
, . qui
craint le danger ne doit pas aller en mer ,
(DEL 1985: 297).
, , , ,
.
, .
, , ,
, : () () ( 1988);
(, ) ( 1988); () ( 1988);
/ , ().
. , ,
. kanoti = kapati; .
; . kania; . ; . kanouti ( 2: 184).
, . , .
lethe .
. , . ,
. ,
: .
.
, , , , : ,
; ; ,
(C 1995: 386).
, , : , !,
: , !
,
475
: , , ,
, (. : . , . , . , o.
. .). , , . , , , , , . . (. : . , . cudowna woda, . uhlenkov voda).
( ), ostr voda. : , . ,
:
, .
(Daj boe dobry de, prvia voda, ako ohei , , , , ),
: ( 1995: 389).
, ,
.
. .
1969 = . . - . , 1969.
1963 = . . - . , 1963.
= : - . . 14.
, 19791994.
2006 = . . . , 2006.
1995 = . . . , 1995.
= . -, 1.03. . - . , 20012003.
1988 = . , 1988.
DEL 1985 = Dictionnaire des Expressions et Locutions. Paris, 1985.
EDD = Wright J. The English Dialect Dictionary. Vol. 16. Oxford, 18981905.
1986 = . . . -
. , 1986.
. 1998 = . ., . ., . ., . . ( ). .:
. XII . , 1998. 442458.
1999 = . . . .:
. , 1999. 133142.
2004 = . . . , 2004.
1996 = . . . ,
. , 1996.
.
. , 2013. 476484

(). , .
,
.
, . , , , .

.
,
.
. .
,
, .
,
. . . , ,
,
( 1999b).
. . . . , .

: , ( 1997: 9). . . , , ,
( 1996: 224).
. . ,
.
, ,
( 1999).

. - (2005) , :
477
( 103); ( 103);
( 103); ( 103); ( 104);
( 105); () ( 109) . .
. , : , ( 1: 351); ( 1: 353);
( 1: 355); ( 1: 355); ,
( 1: 356); ( 1: 356); , ( 1: 367); , ( 2: 143);
( 2: 143).
, i :
() ( 21); i ( 21);
, ( 21); ( 22);
() , ( 21); i i, i ( 21);
i ( 22).
, i i
i , : i, ( 43); i i (
43); i , ( 44); ( 44);
, ! ( 301).
,
, : Ticha voda brehy podmyva (Tvrd 575); To je voda na jeho mlyn (kame) (Tvrd 575); Voda mladm,
vino starm (Tvrd 575); Boj sa tichej vdy (Tvrd 575); lia vodu do koa (MFS
112); Ako ho bol (studenou) vodou oblial (MFS 265); Ani svten voda mu nepome (MFS 265); B sa nieoho (niekoho), ako ert svtenej vody (MFS 265);
brka v pohri vody (MFS 265); hna niekomu vodu na mlin (MFS 265); z neho
ako z husi voda (MFS 266); rs ako z vody (MFS 266); skoil by aj do vody zaho
(MFS 166) .
, , , . ,
, ,
. : i , ( 44).
h /
( 585).
, , . ( 103) ( 103), .
( , Janko Gondik, Az gigr
fa), . ,
478
, . , , .
, h
( ) ( 585).
. . ,
. . , .
, , . , ,
( 1957).
, , , , . ( ) , , .
,
h , ,
( 585); , , ( 585), . , , , aranyos
vz , ,
.
,
.
. , .
(Szentkt )
,
.
, , su okutmak ,
( , ) ( 792).
h
( 585) , .
Ani svten voda mu nepome (MFS 265), () . (i)
( 21) . vz se
mossa le rla (. [])
(ONG 726/527). , ! ( 301).
479
, .
, :
1. , :
,
, . ,
.
. :
( 2: 143). , ( 2: 143) . , :
! ( 277). , .

( 488) .
, Boj sa tichej vdy (Tvrd
575). suyun yava akanndan, insanin yere bakanndan sakn
(. , ) ( 792) . : Ell vz, htul tz (MAR 760). :
Addig lpj a vzbe, mg kvt ltod (.
, ) (ONG 727/570); Nincs
a vznek rakoncja (gerendja) ! (. []) (ONG 728/588); Nincs jg alatt gerenda, se vzen rakonca (MAR 760); Ne menj a vzbe, nem halsz bele (. , )
(ONG 728/587); mri a vizet maga eltt (. []
) (ONG 727/559). : su uyur dman uyumaz ,
( 792).
2. , , , :
p. ( 105); . () ( 22);
p. ( 1: 355); . i, ( 43);
. , i ( 301); . , ( 301);
. () ( 21).
: Elveszett, mint k a vzben (MAR 760); vzre
480
visz valakit , (.
-. ) (ONG 727/552); vzben hagy valakit
(. -. ) (ONG 727/546); vzbe esik valami -. (. ) (ONG 727/543); hideg vzzel lentttk , (.
) (MAR 760).
3. , ,
:
p. ( 107); . (i, )
( 22); p. ( 107); .
i ( 22); p. ( 1: 355); p.
( 106); . i ( 21); . nelievaj vodu
do potoka (DOB 49); . lia vodu do koa -. (.
) (MFS 112); . suyu mzrakla delmek
(. ) ( 792); . vizet markol
(MAR 761); . suda balk satmak (.
) ( 792).
4. , , ( ):
p. ( 1: 356); . i ( 21); .
, (. ) ( 594); . ( 44); . tzn-vzen
t kveti (. ).
5. , , :
p. ( 423); . i i
( 43); . slan vodu chlpa (.
) (MFS 222); . nezarobi si ani na slan vodu
(. ) (MFS 222); . z malej vody mal ryby
(DOB 57); . nlunk is vzben fznek (.
) (ONG 727/545); . suyuna tirit , (. ) ( 792); . sudun ucuz
(. ) ( 792); ( 106).
6. , :
. , i ! ( 219);
( 108); . i ( 21); .
( i) ( 21); . i i ( 21);
. zavarosban halszik (ONG 732/36); .
v mtnej vode dobre ryby lapa (Tvrd 575); . lovi v mtnych vodch (MFS 146); . mti vodu (MFS 146); ( 108).
481
7. , :
p. ( 108); . ( 21); .
( 22); p. , ( 109); .
(. ) ( 592);
. vizet vesz a szjba (. ) (ONG
727/568); . nevie ani vodu zamti , (MFS 266).
8. , , :
p. ( 104); . () , (
22); . su akar gz bakar , (. , ) ( 792); p. [ ] ( 108); . Sok
vz lefolyt azta a Dunn (.
) (MAR 760); . gy olvas, mint a vzfolys (ONG 729/601); . su
gibi okumak , (. [])
( 792).
9. , , :
. i ( 22); . l, mint hal a vzben , (. ) (MAR 760); . Egszsges, mint
hal a vzben (MAR 760); . kint van a vzbl /
(. ) (ONG 727/548); . ()
, ( 21); . j vz a malmra (kerekeinek)
-. (. / ) (ONG 726/534).
10. , , :
p. ( 105); p. ( 105);
. / ( 22); . ,
( 21); . tiszta vizet nt a pohrba (. ) (ONG 726/563); . su gtrmek , ( 792); .
( 592).
, , . , . ,
(), , . (. ), (.
) ( 488), (. ) ( 488),
,
. . (. 1991).

:
482
. () , ( 21); . to je voda na
jeho mlyn (kame) (Tvrd 575); . malmra hajtja (folyatja) a vizet , (. [] - ) (ONG
464/340); . malmra jr a vz (. )
(ONG 464/339); . j vz a malmra (kerekeinek) -. (ONG 726/
534); . - ( 526);
. -
( 592);
. ( 1: 99); .
( 1: 99); . i ( 21); . , i
! ( 219); . v liike vody ho utopil (MFS 267); . megfojtan (megln) egy kanl vzben (ONG 329/160); .
bir kaik suola bomak ( 520);
. , ( 2: 227); .
( 2: 227); .
( 2: 227); . Bartod ([a] j bart) vize desebb az ellensg mznl
(ONG 72/332);
. ( 1: 372); .
( 433); . tzn-vzen t kveti
;
. ( 108); . () ( 21); . ,
( 592);
. ( 656); .
( 592); .
A szalmaszlba is megkapaszkodnk, mint a vzbe fl
(ONG 611/149);
. ( ) ( 2: 144); .
(
118); . Tich voda brehy podmva (DOB 53); . Lass vz partot mos
() (ONG 728/582).
.
, .
,
, . , ,
.
. . . .
.
483
. . , . ,
( 1974). . . , , .
. . ,
( 1997).
,
.
.
= . . . . 12. , 1984.
= . . ( ): . , 1988.
= i i i . , 1953.
DOB = Dobinsk P. Slovensk obyaje, povery a ary. Bratislava, 1991.
MAR = Margalits Ede: Magyar kzmondsok s kzmondsszer szlsok. Budapest, 1990.
ONG = O. Nagy Gbor: Magyar kzmondsok s szlsok. Budapest, 1985.
= - . , 1996.
= . ., . ., . . . , 2005.
= - . , 1966.
= - . , 1968.
= - . , 1977.
= - . , 1983.
= . ., . . i . ,
1998.
= - . , 1985.
MFS = Smiekov E. Mal frazeologick slovnk. Bratislava, 1974.
Tvrd = Tvrd Peter: Slovensk frazeologick slovnk. PrahaPreov, 1933.
2012 = . . - . , 2012.
1997 = . . . . , 1997.
1978 = . . . , 1978.
484
1999 = . . . -, 1999.
1999a = . . . -, 1999.
1999b = . . . - , 1999.
1974 = . . . ,
1974.
1996 = . . . , 1996.
1957 = . . XIX
XX . , 1957.
1991 = . . . 1991/1: 8798.
Baczerowski 2008 = Baczerowski Janusz: A vilg nyelvi kpe. Budapest, 2008.
Melicherk 1953 = Melicherk Andrej: Slovensk prislovia. Bratislava, 1953.
Nyomrkay 2000 = Nyomrkay Istvn: A vilg nyelvi kpe az idegen szavak tkrben egy
horvt drmban. Magyar Nyelvr 124 (2000): 487494.
.
. , 2013. 485490

,
E-mail: olena_perelomova@mail.ru
, .

.
, .
.
, , , : ,
,
( 2005: 69).
, , :
, , ,
, ,
, , , - ( 2005: 75).
-
, , - . ,
, .
.
.
40-
. . . , . .
, . . , . . .
.

, .
486
. .
. .
( ) , , , . . ,
,
( 1860).
. , ,
, ( 1818: 5).
, , , : (
1818: 111).
. ( ), . ( ,
) . ( . -
), .
. , .
. . , . 50-
,
. 60- -
.
. . , . . , . .
. , 2040- . . , . . , . .
.
, , . , .
- . , , .
. , : , .
. , , , .
, , , ,
, ,
, , , .
487
. .
. ,
, , , , ( 1989).

, . . ,
,
, .
,
- , , ,
. , , . : , ( 1985: 9).
, () , , , , .
.
. : [] , (
1985: 378).
,
(
), .
, , , - , .

.
, - .
, .
,
.
, .
.
, .

-
488
. .
.
.
- .
() 1. , ,
; 2. . . , , , , ; 3. . ,
; 4. .
( 1971: 716717).
: , , ;
( ) ;
( ) ; - ; (, ) ; , ; , ;
) , ; ) ; () -, ,
( 1971: 716717).
:
, , , . . ,
- : , ,
, (. . , 1958, 515), ,
(., ., 1957, 70) (
1971: 718).
, - - :
, -, ! ().
:
:
,
,
.
( 1994: 208)
, , :
,
,
489
, ,
.
, , ,
, ,
. -- , . , .
:
, ,
:

,
!..
,
,
.
( 1984: 281)
, ,

, . -
.
,
, , , : ,
(, 1864, 1284); () () ()
. , , (.
., , 1951, 102); () ,
. ., . , , (., VI, 1957, 34); [] [] , , . :
, . , (, , 1955,
23) ( 1971: 716718).
, ,
. ,
, .
1984 = . . .: 6 . . 3.
, 1984. 274283.
1994 = . . , 1994.
490
. .
= . . 4 . . 12. , 1907
1909.
= 11 . . 1. , 1971.
1985 = . . , 1985.
1860 = . . ,
. .: . . . . 2.
, 1860. 139230.
1989 = . . . , 1989.
1818 = . . . , 1818.
2005 = . . . . , 2005.
.
. , 2013. 491497
Fele vz, fele voda

Aneb voda v maarskch a eskch paremich
PETOVSK Flra
Budapest, Maarsko
E-mail: petovska@gmail.com
Voda pokrv asi 70% povrchu Zem a tvo vce ne 50% lidskho tla. Je na
n zaloena existence ivota na Zemi, lovk bez pitn vody nepeije vc ne 23
dny. Nen proto divu, e v maarskch a eskch sbrkch pslov a ren nachzme znan mnostv frazeologizm spojit s vodou. Jsou mezi nimi vrazy nen
a zastaral, ale mnoh z nich jsou i dnes znm a aktivn uvan (nap. Folyik rla
a vz; Kenyren s vzen l).
Frazeologizmy, jim se v pspvku budeme vnovat, pochzej jednak z maarskch sbrek nsledujcch autor: Vilmos Brdosi (Brdosi 2003), Jnos Erdlyi
(Erdlyi 1851), Ede Margalits (Margalits 1990), Anna T. Litovkina (T. Litovkina
2005) a Gbor O. Nagy (O. Nagy 2010). Jednak z eskch prac, a to z elakovskho Mudroslov nrodu slovanskho ve pslovch (elakovsk 1949) a sbrky
Dany Bittnerov a Franze Schindlera (BittnerovSchindler 2003). Po sesbrn frazeologizm, ve kterch disponuje lexm voda, jsme mli k dispozici 177 eskch a
332 maarskch dat, jejich poet se po vylouen opakovn snil na 140 eskch
a 195 maarskch frazeologism. Pklady jsou v lnku uvdny v pvodn (nkdy
archaick) podob podle zdroj.
Je dleit zmnit se o tom, e elakovskho sbrku nememe povaovat za
pln vrohodn pramen. Ji jeho nzev naznauje, e se v nm jedn o mudroslov
nrodu slovanskho, a ne ryze eskho. elakovsk tud ve znamen panslavizmu
asto slovanizoval eskou pareminologii. A to tm, e doslovn pekldal pslov
jinch slovanskch jazyk do etiny. Frazmy, u kterch uvd jejich pvod a
taky rusk, ukrajinsk, polsk, slovensk, luickosrbsk, bulharsk, chorvatsk, slovinsk i srbsk originl jsem ovem nebrala v vahu. Je ale mon, e fakt pekladu neuvd v kadm ppad. Rozuzlen tto otzky ale tato prce neme povaovat za svj el.
Frazmy, ren i pslov asto navazuj na dvn zvyky a innosti, kter souvis s hmotnou i duevn kulturou danho nroda. Pvodn smantick strnka tchto
vpovd se asem zpravidla peije a dostane vednj smysl. Dvodem zastarn
me bt napklad zmna v kultue, znik obyeje nebo innosti souvisejc s jejich
vznikem (srov. Benk 1988: 135).
Po srovnn zkoumanch 335 frazeologizm meme ci, e se v nich odr
rozdly i podobnosti smlen a zpsobu nazrn na svt a tak jazykov fantazie
eskho a maarskho nroda. Po lexiklnm a smantickm srovnn materilu nachzme znan poet shod (21%), kter jsou nsledujc:
492
Petovsk Flra
Blaze rybm u vod

as nouze, dobr voda z loue
Chlb a voda selsk strava
[Chlb a voda, co kozck strava]
Chudina z vody va
Co je do studnky, kdy v n voda nen
Darmo proti vod plovati
Do Dunaje vodu nositi
Do lesa dv nevoz, do moe vody nenos
Jak se zhyzd jednou vadou, nesmyje se
dnou vodou [Voda vecko opere, krom
ern tvi a zlho jazyka]
Jet dotud mnoho vody utee [uplyne]
Kzat vodu, pti vno
Kad rd na svj mln nahn vody
Kde vrba, tam i voda
Krev nen voda
Lskou by t sndl a na lco vody utopil
Mel dokud vodu m
Na mlyne voda dl
Ohe a voda dob jsou sluhov, ale zl
pnov
Rda koka ryby j, ne do vody nechce
Stem vodu nenabere
Snze jest v kaln vod ryby loviti
Tich voda bv hluboka
Tich vody behy podmvaj
U velik vod velik ryby bvaj
V povt [v strniti] ryby loviti, a ve vod
ptky lapati
Voda kudy jednou tekla, potee opt
Voda nehod se ani do bot, neku-li do bicha
Voda nejlep npoj
Voda nem trmy
Voda s ohnm se nesn
Vodu, ohe a enu tko si podmaniti
Vody by mu nepodal
Ztratil se jako sl ve vod
l, mint hal a vzben

Szomjas krnek a zavaros vz is j
Kenyren s vzen l
Szegny ember vzzel fz
Rossz kt az, melybe vizet kell hordani
Vz ellen szik [Vz ellen nehz az szs]
Dunba hordja a vizet
Erdre tkt, tengerbe vizet [Tengerbe
hordja a vizet]
A vz csak a bnt nem mossa le
Sok vz lefolyik mg addig a Dunn [Tiszn]
[Sok vz lecspg addig az eszterhjrl]
Vizet prdikl, s maga bort iszik
A maga malmra hajtja a vizet
Ahol vz van, ott hal is van
Vr vzz nem vlik
Megfojtan [elveszten] egy kanl vzben
Knny az rls, csak vz legyen hozz
(Molnr) ha vize van, bort iszik, ha vize
nincs, vizet iszik
Tz, vz, vigyzz
A macska is szereti a halat, de kerli a vizet
Rostban nem lehet vizet hordani
Zavaros vzben j halszni
[Vznek regben fogjk a nagy halat]
Veszteg ll vznek nem kell hinni
Lass vz partot mos
Nagy vzben fogjk a nagy halat
Vz htn nyulat les
Amely kuvasz egyszer tszta a Dunt,
nem fl tbb a vztl
Csizmjban sem szereti a vizet
A vz a legjobb ital
Nincs a vznek gerendja [rakoncja]
Vz a tznek ellensge
Tz, vz s asszony pen gyzhetetlen
Vizet sem adhatna neki [rdemli meg]
Elveszett, mint k a vzben
493
Tyto shody frazeologism mohou bt pouze smantick (nap. Voda kudy jednou tekla, potee opt; Amely kuvasz egyszer tszta a Dunt, nem fl tbb a vztl),
ale tak lexikln, a to jak sten, tak pln. sten jsou, kdy nachzme shodu
ve smyslu, a tak lexikum je podobn (nap. Ztratil se jako sl ve vod; Elveszett,
mint k a vzben), a pln jsou, kdy se vedle smyslu shoduje i forma frazeologickch jednotek (nap. Voda nejlep npoj; A vz a legjobb ital). Identick frazeologick jednotky rznch jazyk mohou poukazovat na spolen pvod (v ppad
etiny a maasrtiny nejpravdpodobnji na latinsk anebo nmeck kalk; srov.
tak europeizmy), na pevzet z druhho jazyka (z etiny do maartiny nebo naopak a to formou pmou nebo zprostedkovanou) a tak na od sebe nezvisl vytvoen. Na poslze jmenovan ppad navazuje tak vysvtlivka Gbora O. Nagye
v jeho klasick prci Mi fn terem? Pe o tom, jak ren A sajt (a ms) malmra
hajtja a vizet evokuje vzpomnku na minulost. Uvd, e v 16. a 17. stolet nebylo
neobvykl, e si nkter pansk velkostatk dal vykopat nov koryto pro potok, aby
pevedl vodu na vlastn mln (O. Nagy 1993: 15). Rzn postupy a zvyky se mohly
vyvinout a existovat prbn na vce mstech nezvisle na sob a mohly bt tak
pevzaty i vce nrody. A proto ren s nimi spojen nememe v kadm ppad
povaovat za vpjku. Vzpomenut ren m napklad sv ekvivalenty v rznch
evropskch jazycch: nm. er treibt alle Wasser auf seine Mhle; fr. il apporte de
leau son propre moulin; it. egli tira laqua al suo mulino; ru.
-. a tak e. Kad rd na svj mln nahn vody (Benk 1988: 136).
V nsledujc sti pspvku se pokousme o pedloen spojitosti mezi smantickou strnkou a pznanmi motivy frazeologickch jednotek. Za pznan motivy povaujeme ty, kter se objevuj ve znan sti frazeologizm, tj. jezen a pit,
tonout, umvn se, mlynastv, rybolov, rzn zvata, prvky jako olej, ohe, krev,
hlna, rzn typy vod (jako nap. moe, jezero, eka) a pedmt, ve kterch se voda
skladuje (nap. studna, dbn, sklenice), pohyb vody sam a pohyb lovka i vc
ve srovnv s vodou atd. Vzhledem k rozsahu nebude monost k uveden vech frazeologizm, ale doufm, e i nsledujc pklady podaj obraz o spolench rysech
eskch a maarskch frazm.
1. V kontextu jezen a pit (vno, pivo, chleba, kol, kae, polvka, vaen) nachzme vodu, jako zkladn podmnku ivota. Ve zkoumanch frazmech se ale
voda (nkdy tak spolu s chlebem) asto objevuje v negativnm smyslu, jako reprezentace skromnho ivobyt i chudoby: Chlb a voda selsk strava. Chlb a voda,
co kozck strava. Kenyren s vzen l. Nlunk is vzben fznek. Megteszem, ha vizet iszom is. Protikladem chudoby vody je bohatsv, ili vno nebo pivo. Tady je taky dobe vidt rozdl tradice pit vna v maarskch a pit piva v eskch zemch
v maarskch frazeologizmech nachzme sp vno a v eskch pivo: Otthon vzzel,
msutt borral; Bort hord a l, mgis vizet iszik; (Molnr) ha vize van, bort iszik, ha
vize nincs, vizet iszik; Kinek bora nincs, igyk vizet; Na maso pivo, na zel voda.
V souvislosti s pijanstvm a utrcenm penz kli kupovn alkoholu se voda
objevuje v pozitivnm kontextu: Voda nejlep npoj; A vz a legjobb ital; Kzat
vodu, pti vno; Vizet prdikl, s maga bort iszik; Nech piva, pij vodu, nei kapse
na kodu; Jez chleba, pij vodu, nepijde na chudobu; Kdyby sedlk vdl, jak voda
chutn, nikdy by o statek nepiel.
494
Petovsk Flra
Nsledujc pejorativn a ertovn vyjden jsou zase vyjdeny milovnky lihovin a pedstavuj vodu jako nedouc a nechutnou: Istenadta vize, se ze, se bze;
Vzitaltl nd terem orrodban; Nem szerette a vizet; Azt hiszi az tel, hogy kutya ette,
ha vizet isznak r; Voda nehod se ani do bot, neku-li do bicha; Csizmjban sem
szereti a vizet. Jsou ale tak asy, kdy se i voda cen, a to hlavn v nouzi i nemoci:
Dokud lovk zdrv, i voda mu sladka; Szomjnak a vz is z; Szomjas krnek a
zavaros vz is j; as nouze, dobr voda z loue; M-li chlb a vodu, nem hladu;
Lpe vodu pti v radosti, ne med v alosti.
2. V souvislosti s pijanstvm a opilstvm znme tak dal ertovn frazeologizmy, kter jsou vyjden v kontextu myt se. Csak mosdsra hasznja a vizet;
Ksznje meg a vz, ha megmosdol benne; Akkor ltott (utoljra) vizet, mikor a bba
megmosdatta [megfrszttte] (srov. tak Vizet csak keresztelskor ltott).
Umt ale meme nejen tlo, ale tak dui anebo se o to meme alespo
pokusit, protoe hanebnho inu se lovk stejn nezbav. S penesenm smyslem
slova istota, tj. se ct a poctivost souvis nsledujc pklady: A vz csak a bnt nem
mossa le; A Duna vize se mossa le rla; Vz se mossa le rla; Jak se zhyzd jednou
vadou, nesmyje se dnou vodou; Voda vecko opere, krom ern tvi a zlho jazyka; ist tvi mlo vody teba (srov. tak Pravda ve vod neutone, a v ohni nesho; Rhztk a vizes ruht [lepedt]).
3. Voda jako prostedek bohatstv a tst se objevuje v kontextu mlynastv
(mln, mlyn, mlen): Kad rd na svj mln nahn vody; Kad thne vodu na
sv kolo; Minden molnr a maga malmra hajtja a vizet; Potee kdys voda i na mj
mln; J vz a malmra [kerekeinek].
Kdy nkdo hodn mluv, meme o nm ct, e: M vce ei ne mlyn vody.
Pro oznaen velkho mnostv existuje tak: ei m co vody; Vizet [Dunt] lehet
vele rekeszteni; Annyi, mint a tenger vize. A tm tak pechzme k dalmu motivu.
4. Sbrn msta a nin, ndre pro vodu (Dunaj, Tisza, moe, jezero, studna,
sito, ko, dbn, sklenice, hrnek) souvis nejastji se zbytenm, marnm, nesmyslnm skutkem i ponnm: Dunba hordja a vizet; Dunba vizet, halomra fldet;
Tengerbe hordja a vizet; Erdre tkt, tengerbe vizet; Do Dunaje vodu nositi; Rostban nem lehet vizet hordani; Rostval meri a vizet. Podobnou vpovd meme
pt tak n smrt: Tartsa meg az Isten, mint vizet a rosta. Maai upozoruj, e
se pro vodu nechod se stem a ei, e s (rozbitm) dbnem: S rozbitm dbnkem
se nechod pro vodu; S dbnem se chod tak dlouho pro vodu, a se jde pro pivo
(srov. tak Addig jr a kors a ktra, amg el nem trik; Addig szik a tk a vzen,
amg el nem merl). Kdy nkdo hled samozejmost, nco, co m ped nosem, k se, e to hled v Dunaji: Dunban keres vizet. Naopak, kdy nco hled na nesprvnm mst, dl nesmysl, tak: V povt (v strniti) ryby loviti, a ve vod ptky
lapati; Vz htn nyulat les.
5. Plynut a nenvratnost asu vyjadujeme zejmna v pirovnn s pohybem
vody: as utk jak voda; as plyne jako voda, kad chvilky vn koda; Co bylo,
to za vtrem po vod uplynulo; Elment mr annak a vize; Rg elmosta a vz (srov.
tak Co prolo, jak by do vody prolo; Ihat arra mr hideg vizet). Nebo naopak,
jestli se nco udje jenom zadlouho: Mnoho dotud jet vody utee [uplyne]; Sok
vz lefolyik (mg) addig a Dunn [Tiszn]; Sok vz lecspg addig az eszterhjrl.
495
Nejvt a nejznmj ekou Maarska je Dunaj, druhou zase Tisa, kter je

vlastn levm ptokem Dunaje. Jmna tchto dvou ek se ast objevuj tak ve frazeologizmech. Kdy se nco stalo dvno, kme, e: Akkor mg a Tisza vize is msfel folyt, a kdy nco potrv vn vyjdujeme to nemyslitelnou udlost, e by
Dunaj vyschnul: Sokig, mg a Duna nem r bokig.
6. ivly jako ohe a pda, ale tak olej se objevuj jako protiklad vody a vyjduj rozpor, neptelstv i neshodu: Voda se s ohnm nesn; Tk shoda ohe,
voda; Spe se voda s ohnm shodne; Vz a tznek ellensge; Tzet a vzzel nem lehet sszebkteni; Egyik tz, a msik vz; Tz s vz; Az olaj nem keveredik vzzel;
Olaj s vz; Szrazon s vzen.
ivc voda se ale me stt tak neptelem, kterho se musme vyvarovat a to
hlavn v ase povodn, tzn. sluhou je dobrm, ale ne tak pnem: Hor je voda ne
ohe, ped ohnm se utee, ped vodou neme; Ohe a voda dob jsou sluhov,
ale zl pnov; Tz, vz, vigyzz; Ohn nelze upliti, vody utopiti, vtru udusiti a
pravd zahynouti; Vodu, ohe a enu tko si podmaniti; Tz, vz s asszony pen
gyzhetetlen; A fld anya, a vz mostoha; Btorsgosabb fldn, mint vzen jrni.
Existuj vci, kter voda pohlt navdy: Ztratil se jako sl ve vod; Elveszett,
mint k a vzben; Co by se po nm voda slehla (srov. Elnyelte a fld), pravda ale
vdy vyjde navrch: Vyjde pravda navrch, jak olej nad vodu; Pravda ve vod neutone, a v ohni nesho.
7. Pojem utopen (se) se vyskytuje zejmna v maarskch frazmech, pro
etinu nen tak pznan. Voda m v tchto ppadech negativn charakter, pedstavuje njak velk, nkdy neeiteln problm i osud, ktermu nememe uniknout: Nem hal vzbe, kinek fel kell akadni; Ki fell isten elvgezte, hogy felakasszk,
nem hal vzbe; Akr egy kanl vzbe fulladjon az ember, akr a Dunba; Ne menj
a fra, nem esel le, ne menj a vzbe, nem halsz bele; Ha nagy vzbe nem akarsz halni,
a patakokat is kerld; Est kerlte, vzbe halt; Nagy vznek eredett, belehalt; Azt sem
tudja, nagy vzbe haljon-e vagy kicsibe; Kanl vzbe is belehalhat a lgy.
lovk v problmech, stejn jako tonouc se, chop se kadho een, chyt se
slmy, trnu, trvy, stromu, v v happy end, ale tak v to, e opatrnost me pedejt problmu: Kdo do vody upadne, teba trnu se chyt; Vzbe esett ember a habhoz is kap; Ktfel kap, mint a vzbe hal; Fhz-fhoz kap(kod) [fbe-fba kapaszkodik /a szalmaszlba is /minden szalmaszlba belekapaszkodik], mint a vzbefl;
Vzbe ne hgj, ha kvet nem ltsz; Addig lpj a vzbe, mg a kvt ltod!
Kdy se na nkoho moc zlobme, utopili bychom ho i ve lci vody: Lskou by
t sndl a na lco vody utopil; Megfojtan [elveszten] egy kanl vzben, ale me
se tak stt, e lovk, ktermu sme chtli ublit, se z pot dostane a nalezne se
v jet lep situaci, ne v jak byl ped tm: Vzbe lte a bkt, tba a halat.
Bt ve vod nebo pod vodou ale ve vtin ppad vbec neznamen pjemnou zleitost: Chod cel pod vodu sputn. Dostat nkoho na vodu / pod vodu nebo nechat pod vodou, znamen zaplst ho do problm: Lenyom a vz al valakit;
Vzben hagy valakit; Vzre tesz valakit. V situaci, kdy se lovku naslibuje vechno
mon, ale nakonec nic nedostane, meme pout frazeologizmus: Vzre visz (szomjan hagy) (srov. Slibuje hory doly, a kdy k skutku pijde, nepod vody [a nepodal
by jednomu vody]).
496
Petovsk Flra
Existuje tak ne pli zdvoil vzva, kdy chceme, aby nkdo odeel, anebo
kdy chceme vyjdit, e mu nevme: Bjj [menj] a vz al (szradni)! Cho se
suit pod vodu! Ironick je vyjden (Ezzel aztn) kinn [kint] van a vzbl ve smyslu, e se z vody nedostal a m pod problmy. Kdy se ale lovk dostane nad
vodu, to znamen, e se opil: Fljebb jrt a vznl.
8. Ve frazeologizmech se velice asto objevuj zvata (viz Katus 1992; Forgcs
2005a, Forgcs 2005b). Ve spojitosti s vodou nachzme nejastti ve vod ijc
ryby a by, ale tak psa, o kterm se taky k, e je nejlepm ptelem lovka.
Jsou v nich ale k nalezen tak dal domc zvata (koka, vl, k, osel, svin, hus,
kue), div (ptk, zajc, moucha) i exotick (opice) zvata. Vystupovn exotickch zvat v eskch a maarskch frazeologizmech nen vbec obvykl, a me
poukazovat na novj pvod. Zvoln Most ugrik a majom a vzbe! uvme ve vznamu a te uvidme, jestli se to povede.
Smantika frazeologizm se zvaty je velice rznorod, spojuj je pedevm
lexmy oznaujc zvata, ale asto vyjduj njakou vlastnost lovka. Nap. Hallgat, mint hal a vzben je mlenliv, Hamarbb forr a vize, mint a csirkt megfogta
bere kadou monost jako uritost, Lepereg rla, mint kutyrl a vz je marn
mu vynadat.
Tvrd pracujc i chud lovk se zpravidla objevuje ve tvi vola nebo kon:
Bort hord a l, de vizet iszik; Szomjas krnek a zavaros vz is j. Ryba se zase objevuje v kontextu blahobytu nebo jako ztlesnn bohatstv, stejn jako voda, ve kter ije: Blaze rybm u vod; l, mint hal a vzben; Egszsges, mint hal a vzben;
rl, mint a bvzbe esett hal; Rda koka ryby j, ne do vody nechce; A macska is
szereti a halat, de kerli a vizet; Aki a vztl fl, nem eszik halat; Ahol vz van, ott
hal is van.
Voda, ve kter ij ryby, me bt velk, mal, kaln, star a stojat. V mal
vod nachzme mal ryby, ve velk vod velk: V mal vod mal ryby; U velik
vod velik ryby bvaj; Nagy vzben fogjk a nagy halat. k se, e v kaln vod
se lpe lov, tj. lovk se snadnji uplatn za nespodanch okolnost: Snze jest
v kaln vod ryby loviti [V kalnch vodch dobe ryby lovit]; Jobb halszat esik zavaros vzben [Zavaros vzben j halszni]. Plat tak, e m vt nroky si nkdo
klade, tm vt m anci k dosaen velikho spchu: Vznek regben fogjk a
nagy halat. Je ale tak: V stojat vod ryby hnijou.
9. Na zvr se podvejme, jak adjektiva se mou pojit s vodou. Ji jsme se
zmnili o vod velk, mal, kaln, star a stojat, avak nachzme tak vodu studenou, vlanou, horkou, plivou, istou, dobrou, tichou, pomalou, plytkou i hlubokou.
K vyjasnn situace meme dospt napklad nalitm ist vody do sklenice: ntsnk tiszta vizet a pohrba! Kdy se propsne monost, zapj se vodou studenou:
Ihat mr arra hideg vizet. Vlanou vodou oznaujeme lovka hloupho: Langyos
vz; Plivou vodou tvrd alkohol: Tzes vz; Hork voda se vyskytuje ve frazeologismu: Forr vizet a kopaszra [kopasznak]!, kter se pouv jako vysmvn se pleatmu lovku, a je znm z lidov pohdky, ve kter chytr prastko pelst tucet
vlk. Pelstt ns me ale tak lovk, kter moc nemluv z toho dvodu, e je
zken. Mme se ho proto vyvarovat: Veszteg ll vznek nem kell hinni. Tich i
pomal voda jak znmo doshne svho cle: Tich voda behy podmv [podml,
497
ryje, podrv], (prudk ped se b). Lass vz partot mos. Hodit nkoho do hlubok vody znamen povit ho tkm kolem ji na zatku: Bedob a mly vzbe.
Tak kdy nkdo na sebe vezme tk kol anebo porozum podstat vci, ekneme:
Nem csekly vzben tapogat; Nagy vzbe veti a hljt.
Porovnvn frazeologickch jednotek dvou jazyk je vlastn porovnnm dvou
kultur. Kulturn, historick, politick, sociln a jin ideo-etnick aspekty text a tak
frazeologizm tvo jejich nrodn charakter, tzv. lingvo-relie (srov. Baczerowski
1997: 40). Kad jazyk kategorizuje svt jinak, ale ze zkoumanho materilu meme zrove vyvodit, e vrazivo a expresivn npl frazeologizm spojench
s vodou je v etin a maartin znan podobn. Po lexiklnm a a smantickm
srovnn materilu obou jazyk jsme urili 21%-n ekvivalenci, a nali jsme tak
pznan motivy v podobnm i stejnm vznamu. Frazeologizmy odrej udlosti, zkuenosti a ponauen dvjch dob, zprostedkuj vztah mezi souasnost a
minulost a maj asto ertovn i ironick charakter. Jsou mezi nimi takov, kterm
dodnes rozumme a aktivn je pouvme, ale tak ada takovch, jejich pvod i
vznam byl zapomenut (srov. Opln Krolyi 1996: 89). Jako tma dalho vzkumu by bylo vhodn zvolit napklad frekvenci uvn tchto frazeologizm v dnen
dob a to na zklad eskho i maarskho nrodnho korpusu.
Slovnky
Brdosi 2003 = Brdosi Vilmos: Magyar szlstr. Budapest, 2003.
Erdlyi 1851 = Erdlyi Jnos: Magyar kzmondsok knyve. Pest, 1851.
T. Litovkina 2005 = T. Litovkina Anna: Magyar kzmondstr. Budapest, 2005.
Margalits 1990 = Margalits Ede: Magyar kzmondsok s kzmondsszer szlsok. Budapest, 1990.
O. Nagy 1993 = O. Nagy Gbor: Mi fn terem? Budapest, 1993.
O. Nagy 2010 = O. Nagy Gbor: Magyar szlsok s kzmondsok. Budapest, 2010.
Literatura
Baczerowski 1997 = Baczerowski Janusz: A kontrasztv szemantika krdseihez. In: Kiss
Gbor, Zaicz Gbor (szerk.): Szavak nevek sztrak. Budapest, 1997. 4043.
Benk 1988 = Benk Lornd: A trtneti nyelvtudomny alapjai. Budapest, 1988.
BittnerovSchindler 2003 = Bittnerov Dana, Schindler Franz: esk pslov. Soudob stav
konce 20. stolet. Praha, 2003.
elakovsk 1949 = elakovsk F. L. Mudroslov nrodu slovanskho ve pslovch. Praha,
1949.
Forgcs 2005a = Forgcs Tams: A diszn-val kapcsolatos szlsok a magyarban s ms
nyelvekben. In: Nyelvtudomny I. (Acta Universitatis Szegediensis. Sectio Linguistica 1.)
Szeged, 2005. 103114.
Forgcs 2005b = Forgcs Tams: llati szlsok s kzmondsok. A felfuvalkodott bktl
a szomszd tehenig. Budapest, 2005.
Katus 1992 = Katus Elvira: Lovak a bolgr s a magyar frazeolgiai egysgekben. In: Nyomrkay Istvn (szerk.): Szlavisztikai tanulmnyok. Budapest, 1992. 99103.
Opln Krolyi 1996 = Opln Krolyi Mria: Npnevek a cseh s a magyar frazeologizmusokban. Nvtani rtest 18 (1996): 8589.
.
. , 2013. 498501

,
E-mail: wagada2201@gmail.com
, , .

, , .

-, (. . , . . , . . , . . ,
D. Crystal, S. Herring), -
, .
, , ,
.
- - , .
- ,
(, ),
( 2012).

, ,
.
.
, .
, (,
, ).
, , . . , () ()
. , ,
499
(
2011), , .
,
. . -,
, . , ,
-
.
, ( . . ), . , ,
(
, ?).
,
. , (
2007). , .
, ,
, . , :
1) (, ), , ,
;
2) , ,
,
( , ), ,
;
3) , , -, ,
(
,
. );
4) , - . , ,
.
500
. .
, ,
. , (
);
5) .
, , ( ).
,
,
, , .
, ,
, . : 1) , ;
2) ( 1988: 239). , . ,
(, ). - , , .
,
,
, .
( , ), ( , -).
,
, ( ,
).
, ?
-, - . , , ( ),
,
. , , -,
, .
,
-, -
501
. , , ,
, .
1988 = . ., . . . . . , 1988.
2007 = . ., . .
. , 2007.
2011 = . . .
.: : , , . , 2011. 217220.
2012 = . . -. .: . . 42. . 1.
, 2012. 329335.
.
. , 2013. 502508

,
E-mail: irem2003@ukr.net
,
,
, , , , . , ,
( 2013: 154).
( ),
. . . , ,
, (
2012: 59).
, , , ,

.
, . . , :
, ,
, , ,
, ( 2007: 137). .
(. 8:4).
:
( ) : Allah gkten bir su indirdi ve onunla yeryzn lmnden sonra diriltti [ ,
] (16:65).
: .
7
(. 7:1920). (. 7:21),
. (11:4244).
, , ,
503
, , - (, 44). ,
, (34).
, , , ,
. : ,
( ),
, , (
2001: 32); .:
, 3 .
, .
(. , 30.03.2013).
:
, , . , (gazeta.ua).

: ( ) 1. ;
2. : ( 2003:
550); ( 2003: 550).
(. ): Nuh Nebiden kalma (. c ) (AvDS 1988: 981),

, ( ), , ( ).
, - ,
. . ( . 2004).

( : [ ] ; Bizden sonra tufan olsun), Aprs nous le dluge. XV, , , (17211764).
XV,
( . 2008: 50).
, ,
. : .
. benden sonra, benden sonra, . . ondan sonra;
504
. .
: -2012 (radiosvoboda.ua), (. , 28.07.2008).

, : Benden sonra
tufan olmasn [ ] ( ).
:
, [
, ] (. 7:1112) , - : ( 2001: 33). : , , , , . ( 1999:
762); ( 2005:
732). , , .
, , , ,
. . , , ,
Nuh tufan , Byk Tufan ,
.
, : Komuda Nuh tufan. Saanak ya Yunanistann bakentini vurdu. 24 yandaki bir kadn sel sularna kaplp ld [ .
. 24- ,
] (. Sabah, 23.02.2013).
tufan
, alk tufan kopmak (. ), kahkaha tufan kopmak (. ).
, ( ) , .
,
, ,
, ( 2011: 83), .: : ! , ; ? (. 4:11); ,
, ; , ,
, (. 4:14). ,
, .
: 1. , -., -.;
(.) , , ; 2. , , ( 2008).
505

, , , (. , , . , ).
, . , (
) ( ; ).
, (
[ . aqua vitae ] , -
, ,
- ,
), , , (
,
: 8- ).
, 1947 , . , , . , .

1956 .
( ) , :
: , ,
,
(. , 12.01.
1999).
(. ab- beka, ab-

hayat, ab- cavid, ab- cavidan, ab- hayavan, ab- Hzr, ab- skender, ab- zindegani, dirili suyu, hayat suyu, lmezlik suyu) (Besir Su) : Musa aleyhisselam gen arkada ile
(Yua aleyhisselam) ile birlikte Hzr (aleyhisselam) iki denizin kavutuu yerde
aramaya gitmitir [ , ,
(. ) ] (18:
6082). .
:
, . , , , ,
, (Uluda 2012: 20).
, , , (uisge beatha)
506
. .
. ,
, ,
: (. ) ,
(. imam suyu) ( )

, .
,
, ,
, , . ( 2013: 120).
,
, , , ,
(. , , ),
, ( . 5:17).
, , , :
(, ) ( 2003: 120).
,
: , ()
( 2003: 769). , ,
, .

, ,
( 1970). ,
.
kutsal su (. )
:
Rusyann rkutsk kentinde kilisedeki kutsal su itikleri belirtilen 204 kiinin akut
barsak enfeksiyonu nedeniyle hastaneye kaldrld bildirildi [204 , ,
] (. Bir gn, 27.01.
2010).
, ,
; .
,
: Su gibi mrn olsun / Sular gibi mrn olsun / Su gibi mrn uzun olsun / Sular
kadar mrn olsun (.
); Su gibi aziz olmak (. , ):
507
Su zerine sylenecek ok ey var. lk akla geleni, atalarmzdan yadigar bir dua; ksa
ve z: Su ikram edildiinde iilir, kredilir, arkasndan suyu verene su gibi aziz
olasn diye dua edilir [ . ,
, , : , , , , , :
, ] (. Milliyet, 16.12.2011).
,
, , . . ,
, , , , ( 2013: 8). :
,
,
-
.
. 2008 = . ., . ., . .
. , 2008.
2008 = . . . .
, 2008.
. 2004 = ., . ., ., ., ., .
. . , 2004.
2005 = . . (.) . -
. . 3-, ., . , 2005.
1999 = . . (.) ( XI )
, 1999.
2003 = . . . . , . .
, . . . , 2003.
2011 = . . (. .)
. , 2011.
AvDS 1988 = Ataszleri ve deyimler szl. Hazrlayan: Aksoy mer Asm. Istanbul, 1988.
Uluda 2012 = Uluda S. Tasavvuf terimleri szl. stanbul, 2012.
2007 = . . . , ,
. , 2007.
1970 = . . .
1970/3: 8789.
2013 = . . .
. .: Die slawische Phraseologia und die Bibel. Greifswald, 2013. 5969.
508
. .
2001 = . . . . , 2001.
2013 = . . . .:
. , 2013. 119130.
2013 = . . .
. , 2013.
.
. , 2013. 509513

. :
-

,
E-mail: olya_p1981@mail.ru
, , , . , ,
,
.
: , , ,
,
, ( 1984: 310).
, , , , , , , - , . .

, .
, , ,
. ,
- , ,
, , .
- , ,
, .
, , ()
,
, , ,
, , .
, . , . , . , . , . , . ,
. , . , . , . , . , . ,
. , . , . , . , . .
, , , , , , .
510
. .
-,
, ,
od morza do morza.
- , . . , , . .
, , , . , .
- . , -.
, (
2006: 411) Morzu wody przylewa (. ) (Adalberg 1889
1894: 317). ,
. ( ,
), (
). , -
: , , , , , .
, ,
( 2006: 411).
Morze przepyn, na brzegu uton (Adalberg 18891894: 317). , . -
, .
,
( 2006: 411). Kto zna morze, wie, co gorze (. , ,
) (Adalberg 18891894: 317).
. - ,
, .
, - : , , ,
, , , , . , .
, ,
XIX XX c , , .
- .
,
, (
511
). , , , , ,
. . , XIX . ( 1984).
, , , . od morza do morza
.
71 , .: I panowa bdzie od morza do morza, od Rzeki a
po krace ziemi ( ); ,
! ( . ).

,
. .
od morza do morza
, , . : Tysice giny
bez echa, bez wspomnienia. A z tych wszystkich klsk, mordw, jkw, dymw i
poarw podnosi si tylko jeden czowiek coraz wyej i wyej, olbrzymia coraz
straszliwiej, zaciemnia ju niemal wiato dzienne, rzuca cie od morza do morza.
By to Bohdan Chmielnicki (H. Sienkiewicz: Ogniem i mieczem);
, , , ,
! (. );
, ,
, , (. ).

- . ,
.
,
, , . ,
, ,
. ,
( 2009).
. . , , , ,
, /
( 2009:
66). , . .
.
, , -
512
. .
, - (
, , ), , .
, od morza do morza
) - .
, (
1998; . 1999, 2000, 1993, USJP 2004, Skorupka 1967, Kosiska n. 2008, Mldner-Nieckowski
i in. 2004).
Ksiga przysw przypowieci i wyrae przysowiowych (Adalberg 18891894).
, , , ,
( , , , ), ,
,
.
, -
, ,
, .
, ,
, ,
, .
1999 = . . (.)
. , 1999.
2000 = . . (.) -
. X, 2000.
1993 = ., . -
. , 1993.
1998 = . ., . . . , 1998.
2006 = . - 3 . . 2. ,
2006.
Adalberg 18891894 = Adalberg S. Ksiga przysw przypowieci i wyrae przysowiowych.
Warszawa, 18891894.
Kosiska n. 2008 = Kosiska A., Sobol E., Stankiewicz A. Sownik frazeologiczny PWN.
Warszawa, 2008.
513
Mldner-Nieckowski i in. 2004 = Mldner-Nieckowski P., Mldner-Nieckowski . Nowy

szkolny sownik frazeologiczny. Warszawa, 2004.
Skorupka 1967 = Skorupka S. Sownik frazeologiczny jzyka polskiego. Warszawa, 1967.
USJP 2004 = Uniwersalny sownik jzyka polskiego. Wersja 1.0. PWN SA, 2004.
2004 = . . ( , , ).
2004/23: 6674.
2013 = . : - - XIX XX .
Studia Ukrainica Poznaniensia 1. Pozna, 2013. 232243.
2009 = . . - : . . . 1. , 2009. 4556.
2009 = . .
( , ). 2009/2: 6676.
2011 = . . . , 2011.
2001= . . 10. , 2001. 33.
1984 = . 50 . . 31. , 1984.
.
. , 2013. 514518

,
,
E-mail: olgitsa2010@yandex.ru
, ,
, , , .
,
, ,
. , , . , , ,
, , ,
. , . , , , , ; , . ,
,
. . : , ,
. , :
.
, , . , - ,
. ,
.
, .
. , ,
515
, , , , . , , , , , ,
, . ., ,
.
. .
, , , , , . .
, ,
.
, 80% ,
, , .
, ,
, .
- ,
, .
: ,
; ; ;
; , ;
.
, , . , . ,
: , ; , ; , ;
, ; ,
; : ; , ; .
, , , , . ,
, , :
; (. . ; . Tich
voda behy mele); .
: , , , , : Too much water drowned the miller.
, , ,
, , , :
, , .
, ,
. , ,
516
. ., . .
, , , X is welcomed as water in a
leaking ship.
, , ,
, , , .
, , . , , , ,
. , ; ,
; , ; ,
; ; .
- , , ,
, ; , ;
.
, , ,
, : ;
; .

: / ;
, ; : , .
, o , , , : ,
; , ;
; ; , ; Much water has flowed
under the bridge (. . ).
,
, : Much water runs by the mill that
the miller knows not of.
, , , ,
- , , . When the sea gives up, its dead.
, , ,
, - , . - , / .
, , -
517
,
: ; , ; , .
, , Still waters
run deep , , , , .
.
, ,

,
, : , ; ,
, ; () .
, , .
- , , , :
, ; ; ,
, ; . Wade not to unknown waters.
, - . ,
.
. ,
,
, ,
, , , , : ,
; (: . , ; . Blut ist nicht Wasser; . Blood is thicker
than water).
, . , , . -
. , / .
After rain comes fair weather. Z toho mrana nebude d (.
).
Dostat
se z det pod okap (. - ). ,
518
. ., . .
-i . - : , . :
.
, , . : , ,
, , , ;
, . , , , , .
, -
. , , .
2006 = . . . . , 2006.
2005 = . . - . . 5-,
. , 2005.
.
. , 2013. 519525

( )
,
,
E-mail: tamara@viewertec.com, turuta@list.ru

,
E-mail: margaret28618@ukr.net
, , ,
( 2008: 22), ,
,
.

, , ,
, , ( . 2010). ,
, :
, , . ,
( , ) , , ( . 2010).
,
-
, , , ,
, , .
,
.
360 ,

.
520
. ., . ., . .
,
, . . ,
, . . (.
2005, 1988).
, , , ,
, , , , ,
. : , , , , ,
; ,
, .
, - , - ( 2008: 26).
, . . , ,
.
( 2008: 26).

, , ,
( 1996: 60).
, -
, , ,
, ( 1996: 143).
, ,
: , .

, , .
521

, ( 1: 216).
, . . , ,
, ,
: ,
, , , . . (
2012: 186).
,
, , ,

(93%), 7%
( ), ( ),
( , )
.
, , ( ),
( / ).
,
, .
, , (, , , ). ,
, , , , , . , , , , , ,
.
: ) ( ) ) ( , ;
), .
.
A) .

, ( , , ; ,
).
,
,
, : , ; , ; ;
522
. ., . ., . .
. , : , ; , : , .
, ,
, ,
: ,
( 2001: 269284). (
), ( []) ( ),
,
( , ,
).
, ,
: .
, , , , , :
? (, , ) ;
: () .
, , ( , ; ,
), (, ;
), ( , ; ,
) , , , (
, ).
) . .
:
1) .
, , : ; ; ;
; ,
. ,
: ;
; .
,
,
. , ,
, , : ( -.), , ;
523
, ; , ;
.
, , (
): , ; , ;
, .
2) : ) , -. -. , , : ; ;
, , ; , ; ) , , -.:
, ; , ; ,
; ; ; ) , - :
; , ; ;
: ; .
, ,
(, , . .),
.
, , , , , (,
): ; ;
( ).
, , , , . , - ,
. , , ,
. .
3) (, ), -
, : ,
; ; ( );
; , , .
, , , -. -.:
; , ; , ; ;
, ; , ;
; ; .
- , ,
,
. , -.
524
. ., . ., . .
( ),
( ; ; ;
; ,
), ( ), (
), ( ), /
( ; ; ), ( ; );
( ; ;
, ).
4) (
). , -.,
-. , ; ,
; -.; .
5) ( ), -. , , .
- -, ,
. ,
, (.
2004). : ; ; , , ; ; .
-, .

, ( ) (
) ( 2008: 31). ,
, , , . , , ,
, :
, ,
.
( . 1998: 88). , , ( /
) - -, , .
, ,
.
525
,
: ) ( ), ) ( ),
. ,
,
( ), ( ), (, ) ( ,
) , ,
( ), ( ), ( ),
.
. 1998 = . ., . ., . . . - . -, 1998.
1984 = . . . . 12. , 1984.
= . . (.) . . 14. , 19811984.
1978 = . . (.) .
, 1978.
1997 = . . (.) . . 12. , 1997.
2008 = . . . , 2008.
. 2010 = . ., . ., . .
. . .
. , 2010. 1021. http://vestnik.pstu.ru/pedag/
archives/?id=&folder_id=422.
2004 = . . ( ). . . . .
, 2004.
2005 = . . (
, , ). . , 2005.
2012 = . . . .
, 2012.
2001 = . . . . . 2-e,
. . , 2001.
1996 = . . : ,
. , 1996.
1988 = . . . , 1988.
.
. , 2013. 526532
Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze

jzykowej kategorii negacji we wspczesnym jzyku
polskim i rosyjskim
PSTYGA Alicja
Gdask, Polska
E-mail: finap@univ.gda.pl
Wyrniane w jzyku kategorie oraz ich znaczenia zwizane s z procesem percepcji i postrzeganiem. Do podstawowych i uniwersalnych kategorii pojciowych,
ktre w sferze jzykowej dysponuj rodkami sucymi ich wyraaniu, naley negacja. Jzykowa kategoria negacji moe realizowa si na dowolnym poziomie jzyka, z ktrych kady ma waciwe sobie wykadniki. Z punktu widzenia kategoryzacji naley przy tym podkreli rnorodno znacze wystpujcych w jej obrbie
(Pstyga 2010). Negacja nie jest bowiem pojciem jednoznacznym, a wyraanie semantyki negacji moe wynika z samych treci negatywnych zawartych w jednostkach leksykalnych (w strukturze sowa, w rdzeniach, formantach) i frazeologicznych,
cechach definicyjnych, jak rwnie z wartociowania negatywnego i konotacji wartociujcych. Wyprofilowanie jzykowej kategorii negacji skania ku ujciom kognitywnym, pozwalajcym przy braku ostroci granic na wyrnienie centrum,
jako poziomu podstawowego z jednostkami najbardziej zblionymi do prototypu, i
obszarw peryferyjnych, obejmujcych jednostki, ktre moe czy jedynie podobiestwo (Kleiber 2003, Langacker 2003, Pstyga 2010, Taylor 2001, 2007). W ramach dotychczasowych bada materia leksykalny potwierdzi zasadno wyodrbienia w modelu struktury kategorialnej nastpujcych domen w przestrzeni negacji: negacja jako jdro kategorii, ktre aktywizuje inne nazwy, w cisym
centrum brak, przeciwdziaanie, przeciwiestwo, przeciwstawienie, zaprzeczenie;
oddalone od centrum (ale nie peryferie) odwrotno, zwalczanie, odrzucenie, na peryferiach sprzeczno, faszywo, likwidacja, wykluczenie, odmienno, niech, obojtno, wrogo, rywalizacja.
W niniejszym artykule podejmuj problem semantyki negacji zawartej w zwizkach frazeologicznych, nawizujc tym samym do wstpnych bada w zakresie ich
moliwoci przekazywania treci negatywnych bd negatywizujcych i budowania
wartociowania negatywnego (Pstyga 2012). Na przykadzie wybranych frazeologizmw z komponentem woda we wspczesnym jzyku polskim i rosyjskim, w ktrych semantyce wyranie wyczuwane s konotacje negatywne oraz wartociowanie
negatywne, co znajduje swe odzwierciedlenie w ich definicjach sownikowych i potwierdzaj realizacje tekstowe, mona wykaza zasadno ich rozpatrywania w strukturze jzykowej kategorii negacji. Uwzgldniam zatem kompozycjonalno struktury
frazeologizmw oraz jej rozkadalno, jak rwnie relacje motywacyjne. Frazeologizmy stanowi bowiem szczeglnego rodzaju niecige jednostki o skonwencjonalizowanych relacjach midzy form a znaczeniem. R. W. Langacker interpretuje je
Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze negacji w jzyku polskim i rosyjskim
527
jako poczenia formalnych i semantycznych schematw konstrukcyjnych, podkrelajc moliwo ich czciowej kompozycjonalnoci i czciowej rozkadalnoci
(Langacker 2005: 42). Podobne ustalenia w zakresie motywacji zwizkw frazeologicznych p roponuj w swych pracach A. M. Lewicki oraz W. Chlebda (zob.
Lewicki 1993, Lewicki 2003, Chlebda 1991, Chlebda 1993, Chlebda 2001). A. M.
Lewicki podkrela, e komponenty leksykalne poczenia s znakami majcymi
odniesienie do waciwych sobie sensw (Lewicki 2003: 262), co jest znaczce dla
relacji motywacyjnych frazeologizmw. S one jednostkami jzyka, ktre mog by
motywowane przez poczenia wyrazw, jednake jak dalej stwierdza autor cao poczenia moe nie wartoci semantyczne, ktre wynikaj nie tylko z sumy
znacze tych komponentw, ale te z sytuacji, w jakich dane poczenia mona uy
(Lewicki 2003: 262). Oznacza to, e obok motywacji leksykalnej i referencjalnej
zwizki frazeologiczne podlegaj motywacji globalnej, a frazeologizacja wyraenia
nie opiera na zaniku motywacji kategorialno-gramatycznej, lecz na zaniku motywacji
leksykalnej lub globalnej (Lewicki 2003: 265269). Dla niektrych zwizkw frazeologicznych istotna okazuje si motywacja kulturowa lub te stereotypowa, odwoujca si do utrwalonych sdw o przedmiocie. Badania W. Chlebdy w zakresie
frazematyki (reproduktw wedug nowej terminologii autora zob. Chlebda 2010)
wykazuj, e komponenty frazeologizmw nie odgrywaj w nich roli pozbawionych
znaczenia (leksykalnego i gramatycznego) etonw; na odwrt, s w ich skadzie
wyrazami, ktrych charakterystyki leksykalno-gramatyczne zmieniaj si, ale bynajmniej nie zanikaj, ktre wic mog peni w wypowiedzi co najmniej funkcj
quasi-znakow. Dziki temu nawizywanie do pierwotnych znacze, obrazw,
emocji jest w aktach wykorzystywania jednostek frazeologicznych w ogle moliwe
(Chlebda 1991: 94). Pytajc o pokad dosownoci i motywacj zwizku frazeologicznego (Chlebda 1991: 93), autor zauwaa, i nie ma takiego zwizku, w ktrym
nie daby si odszuka sensowny pokad dosownoci (Chlebda 1993: 332), jego
dwuprzestrzenno, dwuwartociowo znaczeniowa w ramach realizacji tekstowych powoduje, e w umyle odbiorcy powstaje pewna nowa jako semantyczna,
bdca albo znaczeniem dosownym danej grupy wyrazowej z przymieszk jej znaczenia frazeologicznego, albo znaczeniem frazeologicznym, wzbogaconym o elementy znacze podstawowych skadnikw tego frazemu (Chlebda 1991: 99). Biorc pod uwag czciow przynajmniej kompozycjonalno, rozkadalno oraz
motywacj zwizkw frazeologicznych, za punkt wyjcia mona przyj stwierdzenie A. M. Lewickiego, i struktura ich planu wyraenia, waciwoci syntagmatycznych i relacja midzy planem wyraania a planem treci sprawiaj, e odrbno
komponentw tych jednostek jest w peni uwiadamiana przez uytkownikw jzyka
(Lewicki 2003: 276).
Woda wedug definicji sownikowych jest przede wszystkim ciecz bezbarwn,
amorficzn, ale te oznacza zbiorniki zwodne (por. w sowniku jezyka polskiego:
1. ciecz bezbarwna, bez zapachu i smaku, rozpowszechniona w przyrodzie, niezbdna do ycia; tlenek wodoru; 2. naturalny lub sztuczny zbiornik tej cieczy, np.
staw, rzeka, jezioro, morze; 3. pot. sowa bez treci; pustosowie; 4. pot. pyn
wysikowy, surowiczy zbierajcy si w jamach ciaa wskutek choroby (SWJP 1996:
1239); oraz w sowniku jzyka rosyjskiego: 1. , ,
528
Pstyga Alicja
, , ,
; 2. , ; 3. , . ., , ; 4. , , ;
5. . , ( 1998:
139). W jzykowym obrazie wiata, opartym na relacjach midzy jzykiem, rzeczywistoci i kultur, woda wystpuje jako podstawowy skadnik wiata i jest zestawiana z innymi ywioami: ogniem, ziemi i powietrzem. Perspektywa ogldu wiata,
wpisana w okrelony i akceptowany przez okrelon spoeczno jzykow system
wartoci, stanowi o wartoci poznawczej tego komponentu, a same dowiadczenia
spoeczne (por. negatywne w jzyku polskim: 3. pot. sowa bez treci; pustosowie
czy pozytywne w jezyku rosyjskim: 4. , ,
) s utwalone w pewnej mierze w samej jednostce leksykalnej,
a przede wszystkim we frazeologii.
W polskich i rosyjskich zwizkach frazeologicznych (frazelogia wykazuje
w tym zakresie charakter paralelny por. 2007) woda ujawnia si zatem
zarwno jako sia dobroczynna, ale te ywio niszczcy. Ten wanie aspekt sprawia, e aczkolwiek woda jest skadnikiem (pynem) niezbdnym do ycia jako
ywio i sia niszczca wnosi ona okrelone konotacje i wartociowanie, dajce wymiar negatywny, co ujawnia si w badaniach prowadzonych w ramach jzykowego
obrazu wiata (Bartmiski 2007, 2007, C 2001), a take w zakresie bada nad wartociowaniem. Wartociowanie jest nieodcznym elementem
ludzkiej konceptualizacji i kategoryzacji, nie oznacza to jednak, aby zwizek midzy
jzykiem a wartociami by atwy do uchwycenia i opisania (Krzeszowski 1999: 15).
Relacje pomidzy wartociowaniem i jzykiem, znaczeniem leksykalnym i ekspresj
aktu mowy pozwalaj na ujcie wartociowania jako elementu definicyjnego jednostki na poziomie rodkw systemowych jzyka, a take na poziomie uycia
jzyka i rodkw tekstowych jako siy wartociujcej czy nacechowania wartociujcego (Puzynina 1992).
T zoono semantyki i dowiadczenia odzwierciedla wyekscerpowany z podstawowych sownikw frazeologicznych wspczesnego jzyka polskiego i rosyjskiego materia egzemplifikacyjny:
Woda w ramach przeciwstawienia jako sia zarwno dobra, jak i za funkcjonuje w obu jzykach w folklorze i kulturze magicznej, a reprezentuj j zwizki
wyrazowe ywa woda i martwa woda ros. i ; definicje
zawieraj sowniki rosyjskie: 1. . , , ; 2. . ,
, , ( 1995: 87);
1. . ; 2. . , -. , , ( 1995: 87),
a take . ( 1995: 88).
Przeciwstawienie ywiow, ktre przenoszone jest na zjawiska i charaktery
oraz sposb postpowania czowiek komunikuj nastpujce frazeologizmy polskie
i rosyjskie: ogie i woda, ogie z wod przeciwstawne zjawiska, siy, rzeczy, dwa
niezgodne charaktery, dwie osoby majce niezgodne, cakowicie odmienne usposo-
529
bienie (WSF 2005: 310) oraz ( 2001). Frazeologizm . . . , , -. ( 1981: 87 por. pol. wyla dziecko
z kpiel) rwnie naley do tej grupy.
Natomiast amorficzno wody, jej ruch i jego nieoczekiwana zmienno w odniesieniu do zachowania czowieka pokazuj jego podstpno, niejawno, zaskoczenie (zwaszcza w kontekcie ujawniajc wartociowanie negatywne): cicha woda
o kim, kto na pozr jest spokojny, zrwnowaony, a potrafi zaskoczy swoim
zachowaniem (WSF 2005: 624), ros. , ( )
1. , , ; 2. . , , ; 3. -. ,
, ; 4. . -.
( 1981: 91), , , ( 1981: 88); kto w gorcej wodzie kpany o czowieku niecierpliwym, porywczym, popdliwym, impulsywnym
(WSF 2005: 124); a take kamie w wod (przepa, zgin, znikn itp.); jak kamie w wod, w wodzie; jakby w wod wpad kto zagin, co zagino bez ladu
(WSF 2005: 158) ros. ,
( 1981: 88).
Niebezpieczestwo ywiou, ktrym jest woda odzwierciedla ze zachowanie
czowieka we frazeologizmach puszcza si na niebezpieczne, mtne, zdradzieckie
wody czego zaczyna robi co nagannego, niebezpiecznego itp. (WSF 2005: 625);
zamci, mci wod wzbudzi, wzbudza niepokj, spowodowa zamieszanie
(WSF 2005: 625626) ros. . , ( 1981: 89); owi, apa ryby w mtnej wodzie
czerpa zyski, w sposb nieuczciwy, korzystajc z niejasnej sytuacji, z zamieszania (WSF 2005: 238) ros. ( 1998: 139); pic na
wod (fotomonta) kamstwo, mydlenie oczu (WSF 2005: 351); robi, zrobi komu wod z mzgu pot. wiadomie wprowadza, wprowadzi kogo w bd, oszukiwa, oszuka kogo (WSF 2005: 625); kto utopiby kogo, rad by, chciaby itp.
utopi kogo w yce wody kto nienawidzi kogo (WSF 2005: 227) ros. ( 1998: 139), a take ros. -. , -., , ( 1981:
8788) i . ; , ( 1981: 90).
Woda moe te konotowa ze zamiary, intencje, jak we frazeologizmach: co
jest wod na czyj myn co sprzyja czyim planom, zamiarom, najczciej zym,
co jest komu na rk (WSF 2005: 624) ros. -. , . ., -. ,
( 1998: 139) lub pienidze id, pyn jak woda pienidze s szybko wydawane
(WSF 2005: 625). Niepewno i nieprzewidywalno ywiou zawarta jest w semantyce frazeologizmw co (jest) (palcem) na wodzie pisane co jest niepewne, wtpliwe, nie mona na to liczy (WSF 2005: 360) ros. ( )
530
Pstyga Alicja
( 1998: 139) oraz ros. . .

. o -. , , (, , ,
) ( 1995: 87); czerpa wod sitem, rzeszotem, przetakiem robi cos
nadaremnie, bezskutecznie, bezcelowo, robi co nie dajcego rezultatw, wykonywa czynnoci pozorne (WSF 2005: 53) ros. /
. , , ( 1981: 89); la wod mwi, pisa za duo, niecile, nie na temat (WSF
2005: 206) . , -. , ( 1981: 89).
Wody nie tylko jako ywiou naley si bardzo ba, por.: ba si kogo jak
kogo, czego jak diabe wiconej wody bardzo si ba kogo, czego (WSF 2005:
9); woda sodowa uderzya komu do gowy komu zaczo si wydawa po jakim
(nawet nieznacznym) sukcesie, awansie, e jest bardzo wan osob (WSF 2005:
582), ale reakcja czy dziaania mog te by nieadekwatne, wszak szklanka wody
to niewielka (ograniczona) ilo pynu: burza w szklance wody reakcja zbyt silna
w stosunku do przyczyn, ktre j wywoay, awantura z bahego powodu (WSF
2005: 28) ros. ( 1998: 139). Ruch wody rwnie interpretowany niejednoznacznie wykorzystuje z kolei frazeologizm: co spywa po
kim jak woda po gsi co nie wywiera na kim wraenia, kto nie przejmuje si
czym, lekceway co (WSF 2005: 498), ros. 1. . .
, -.; 2. , , , . . -. -. ( 1995: 87).
Wymiar pozytywny (aczkolwiek w kontekcie moliwy jest rwnie wydwik
negatywny) frazeologizmu zawierajcego w strukturze komponent woda, a w definicji komponent negatywizujcy (np. pozbawi lub te spowodowanie sytuacji,
w ktrej mona liczy tylko na wasne siy, wystawi kogo na prb): wyla kube,
wiadro zimnej wody komu na gow, na czyj gow, na kogo, na co nagle pozbawi kogo zudze, ostudzi czyj zapa, otrzewi (WSF 2005: 625) ros.
-.
, , ; -. ( 1981: 87), , , ,
( 1998: 139); rzuci, puci kogo na gbok
wod sprawi, e kto znalaz si w sytuacji, w ktrej moe liczy tylko na wasne
siy, wystawi kogo na prb (WSF 2005: 111) oraz nabra wody w usta przesta
mwi, pisa, na jaki temat, zamilkn, milcze (WSF 2005: 266) ros.
, ( 1981: 90);
w pewnym stopniu y, siedzie itp. o chlebie i wodzie le si odywia, dostawa
bardzo mao jedzenia (WSF 2005: 36) i ,
-. -., -. , , ( 1981: 88, 1995: 88).
W budowaniu negatywnej semantyki frazeologizmw z komponentem woda
w obu jzykach naley zatem podkreli rol motywacji semantyczno-kulturowej. Specyfika poziomu frazeologicznego kadego jzyka frazeologizmy stanowi szczeglnego rodzaju niecige jednostki jzyka o skonwencjonalizowanych relacjach
531
midzy form i znaczeniem wynika bowiem z zakodowanej w nim tradycji oraz

informacji kulturowej. Jest to rwnie przyczyna usytuowania wikszoci przywoanych frazeologizmw na peryferiach jzykowej kategorii negacji. Uwzgldniajc
wykadniki formalne negacji na poszczeglnych poziomach jzyka, w duym uproszczeniu naley zatem wskaza na dwa obszary negacji: negacj na poziomie kategorii
gramatycznych w ramach negacji wyrazowej oraz negacj na poziomie syntaktycznym, w wypowiedzi / tekcie, w zwizkach frazeologicznych, a take negacj zawart w intonacji (Pstyga 2010: 29), co sugeruje, e granice poszczeglnych obszarw nakadaj si, poniewa rzeczywiste zachowania jzykowe mwicych wymagaj uwzgldnienia wielu aspektw jednoczenie. Najbogatszy i najbardziej pojemny
semantycznie jest zatem obszar negacji w wypowiedzi / w tekcie, zwaszcza z wykorzystaniem wartoci negatywnych zawartych w zwizkach frazeologicznych.
Sowniki
SWJP 1996 = Dunaj B. (red.) Sownik wspczesnego jzyka polskiego. Warszawa, 1996.
WSF 2005 = Kosiska A., Sobol E., Stankiewicz A. (oprac.) Wielki sownik frazeologiczny
PWN z przysowiami. Warszawa, 2005.
. 1998 = . ., . ., . . . - . -, 1998.
1998 = . . (.) . , 1998.
2001 = . . . . , 2001.
1981 = . . (.) . . 1. , 1981.
1995 = . . (.) . . 1. , 1995.
Literatura
Bartmiski 2007 = Bartmiski J. Stereotypy mieszkaj w jzyku. Studia etnolingwistyczne.
Lublin, 20007.
Chlebda 1991 = Chlebda W. Elementy frazematyki. Wprowadzenie do frazeologii nadawcy.
Opole, 1991.
Chlebda 1993 = Chlebda W. Frazematyka. In: Bartmiski J. (red.) Wspczesny jzyk polski.
Wrocaw, 1993. 327334.
Chlebda 2001 = Chlebda W. Frazeologia. In: Gajda S. (red.) Najnowsze dzieje jzykw sowiaskich. Jzyk polski. Opole, 2001. 178206.
Chlebda 2010 = Chlebda W. Reprodukty na warsztacie. In: Chlebda W. (red.) Na tropach
reproduktw. W poszukiwaniu wielowyrazowych jednostek jzyka. Opole, 2010. 1421.
Kleiber 2003 = Kleiber G. Semantyka prototypu: kategorie i znaczenie leksykalne. Krakw,
2003.
Krzeszowski 1999 = Krzeszowski T. P. Aksjologiczne aspekty semantyki jzykowej. Toru,
1999.
Langacker 2003 = Langacker R. W. Model dynamiczny jzyka oparty na uzusie jzykowym.
In: Dbrowska E., Kubiski W. (red.) Akwizycja jzyka w wietle jzykoznawstwa kognitywnego. Krakw, 2003.
532
Pstyga Alicja
Langacker 2005 = Langacker R. W. Wykady z gramatyki kognitywnej. Lublin, 2005.

Lewicki 1993 = Lewicki A. M. Frazeologia. In: Bartmiski J. (red.) Wspczesny jzyk polski.
Wrocaw, 1993. 307326.
Lewicki 2003 = Lewicki A. M. Studia z teorii frazeologii. ask, 2003.
Pstyga 2010 = Pstyga A. Sowotwrcza kategoria negacji. Prefiksalne negatywa rzeczownikowe we wspczesnym jzyku polskim i rosyjskim. Gdask, 2010.
Pstyga 2012 = Pstyga A. Z bada nad kategori negacji: frazeologia w strukturze jzykowej
kategorii negacji. In: Hordy M., Mokijenko W., Szutkowski T., Walter H. (red.) Sowo.
Tekst. Czas. T. 11. Frazeologia sowiaska w aspekcie onomazjologicznym, lingwokulturologicznym i frazeograficznym. SzczecinGreifswald, 2012. 101108.
Puzynina 1992 = Puzynina J. Jzyk wartoci. Warszawa, 1992.
Taylor 2001 = Taylor J. R. Kategoryzacja w jzyku. Prototypy w teorii jzykoznawczej. Krakw, 2001.
Wierzbicka 2006 = Wierzbicka A. Semantyka. Jednostki elementarne i uniwersalne. Lublin,
2006.
2007 = . . . In:
Chlebda W. (red.) Frazeologia a jzykowe obrazy wiata przeomu wiekw. Opole, 2007.
4966.
2007 = . ., . . . , 2007.
.
. , 2013. 533539
O nkterch hydronymech
v eskch a makedonskch frazmech
RIBAROVA Slavomira
Zagreb, Hrvatska
E-mail: sribarov@ffzg.hr
1. vod
Pedmtem naeho rozboru bude srovnn vybranch eskch a makedonskch
frazm a idiom (dle v textu IF), a to na materilu s hydronymickm komponentem s pedpokladem, e ze srovnn vyplynou urit zvltnosti v obou jazycch.
Hydronymum jako podtyp toponyma, resp. anoikonyma, se definuje (rmek
1999, milauer 1966) jako pomstn jmno, kter pojmenovv vodn zdroj, plochu
i tok, nap. eky, potoky, prameny, moe, oceny, rybnky, jezera, pehrady atd.
rmek pitom zahrnuje mezi n i pben jmna, kter uvaj zejmna rybi
(rmek 1999: 163).
Analza, kter vychz z eskch frazeologickch prac, se bude tkat jen vybranch oblast, a to nzv ek, jeliko poskytuje srovnateln materil na vce rovnch. Za prv, v obou jazycch hydronyma i proto, e eky byly ve stedovku hlavnmi dopravnmi cestami a mly velk vznam ve frazeologickch slovncch,
z nich jsme erpali (viz Literatura), jsou patin zastoupena malou skupinou IF. 1
Za druh, v obou jazycch je hydronymick komponent nositelem smantick strnky
IF a je zastoupen substantivem. Za tet, na zklad hydronymickho komponentu
se mou zaadit do dvou zkladnch skupin:
1. Slovesn frazmy s tm hydronymickm komponentem pat ke klasickm
evropeismm: pekroit Rubikon / uinit zvan rozhodnut napt se z eky /vody zapomnn Lthe, v makedonskm frazmu jen jako v eskm bez propria napt se z eky zapomnn
osudov zapomenout.
2. Hydronymick komponenty z domcch zdroj, jak slovesn: bt ktn Vltavou n. bejt ktnej Vltavou bt prav, typick Prak, (
[] ) nic mu neme pomoci, neekan
zmizet, tak i neslovesn perifrze: stbropnn Vltava Vltava, Zlat kaplika
(nad Vltavou) Nrodn divadlo, Skopje, a v makedonskch
IF i vtn: reakce, kdy je nkdo tvrdohlav,
() () projde hodn asu, a pirovnn:
nemt vech pt pohromad, bt velmi mlo
inteligentn.
Co nepekvapuje, jeliko: Pevn vtina komponent ve SFI je apelativn povahy, okrajov se tu vyskytnou propria. [] a pedstavuj 0,63% vech frazm (ermk 2007: 351).
534
Ribarova Slavomira
Zastoupenost rozlinho hydronymickho komponentu z domcch zdroj nevyluuje fakt, e se v obou jazycch jedn o nejvt eku na danm zem (dokonce
srovnateln svou dlkou: Vltava 433 km, Vardar 388 km), kter v IF projevuj svou
symbolickou platnost. V rmci tto skupiny ns bude zajmat, jestli jsou tyto IF vznamov srovnateln. Krom toho, pes konfrontaci tchto dvou skupin, chceme
ukzat, v jakm pomru je uit IF s klasickm evropeismem ve srovnn s tmi
z domcch zdroj, resp. jestli se objevuj rozdly mezi jazyky.
2. Rozbor
Analza se bude tkat slovesnch a pirovnvacch IF s komponenty Rubikon,
Vltava a Vardar, v rmci eho se zamme na: srovnn uplatnn IF (slovesn a
pirovnn) s hydronymy Rubikon oproti Vltava, tj. v makedonskch IF Vardar
v komunikanch internetovch sfrch a poukzat na mon dynamick vvojov
tendence.
2.1. IF s hydronymickm komponentem, patc ke klasickm evropeismm
Frazm pekroit Rubikon / je v obou jazycch frazeologick kalk, spolen vtin evropskch jazyk, kter pat ke klasickm frazeologickm evropeismm. Terminologicky se zde jednotliv autoi li:
zatmco ermk, jeho terminologii pouvme, zaazuje propria zastoupen v IF
do t skupin: klasick evropeismy, domc zdroje a kvazipropria (ermk 2007:
351), M. echov pouv termn frazeologie kulturn (v um slova smyslu) a v jejm rmci rozliuje podle pvodu antick, kesansk a historicko-kulturn frazmy
(echov 1993), kdeto jin autoi mluv o frazeologickch internacionalizmech.
Ve spojitosti s touto skupinou a na rozdl od nkterch prac, kter mluv o stupu
star kulturn a vbec tradin frazeologie z extralingvistickch pin, M. echov
tvrd prv opak a na zklad vzkumu ukazuje, e roste obliba antickch obraznch vyjden a mezi pklady zaazuje i frazm pekroit Rubikon (echov 1993,
echovKarhanov 1995), co potvrzuj pklady z eskho Nrodnho Korpusu
(NK) a internetu (hlavn blog a fr). Z celkovho pot 67 vskyt lemmatu Rubikon v NK (SYN2010) dokonce 14 je frazeologickch, nap.:
Nov deska skupiny Krytof m ctidost <pekroit Rubikon> jejho hudebnho vvoje, ne zcela se j to ale da (SYN2010).
Opel jsem se o gau a pemlel, e jsem prv pekroil Rubikon (SYN2010).
Vera Evropsk unie pekroila Rubikon. Zdnliv nenpadn, na jakmsi polozapomenutm Kypru (http://cs.wordpress.com).
V esku byl pekroen Rubikon. Tak pravil premir Neas. M samozejm pravdu,
protoe to sm uinil (http://www.blisty.cz).
Na rozdl od etiny naznauje pevn vtina vskyt na internetu v makedontin uritou ztrtu expresivity IF u frazmu s hydronymickm komponentem Rubikon, nap.:
O nkterch hydronymech v eskch a makedonskch frazmech
535

? (http://www.utrinski.com.mk),
a ve srovnn s eskm materilem ukazuje znan men poet vskyt na internetu,

nap.:
, !
, (http://www.utrinski.com.mk).
Je zapoteb podotknout, e ke stejn historick udlosti 2 se vztahuje frazm:

kostky jsou vreny, tj. peklad latinskho Alea iacta est!, kter
podle mskho historika Suetonia pronesl Caesar pi vydn rozkazu o pekroen
Rubikonu. 3 Pi pouit je mezi frazmy jemn vznamov rozdl: v ppad vrench
kostek jde vc o nezvratnost rozhodnut.
2.2. Hydronymick komponent z domcch zdroj
I kdy hydronymum z domcch zdroj je v obou jazycch nejvt eka na danm zem (Vltava a Vardar), jejich symbolick a smantick hodnota je v kadm
jazyce jin. Hydronymum Vltava je v IF symbolem practv, v rznch odstnech,
jak je vidt z pklad:
Nepipad mi, e je ktnej Vltavou (SYN2010).
Pevn se IF pouv jako vod pi vlastnm pedstavovn v nzvu osobnho blogu i textu s kladnou konotac, nap.:
Takov lovk je Ji Hanibal (1. z 1934), Libek ktn Vltavou, ale u od roku
1955 ijc v Ostrav (http://www.seniortip.cz).
Fotografie z cyklu Mizejc Praha mus zprvu v kadm obyvateli hlavnho msta, kter
je ktn Vltavou a m na to vk, navodit nostalgickou nladu (http://www.gallery.cz).
ast je tak pouit pi zdraznn vlastnho pvodu:

Zesnul pan Altfeldov, Amerianka Vltavou ktn, v zadumn pemlela (SYN
2010).
Jmenuji se Miloslav Ludvk a narodil jsem se 5. z 1963 v Praze. [] Porodnice ve
Vinohradsk nemocnici, kde jsem piel na svt, mi dovoluje pouvat hrd titul Prak ktn Vltavou (http://www.miloslavludvik.cz).
V roce 49 p. n. l. Caesar pekroil antickou eku Rubikon, pestoe vdl, e podle mskho
zkona nikdo ozbrojen nesml tuto hranin eku pekroit, co mezi Caesarem a Pompeiem rozpoutalo obanskou vlku. Dvodem tohoto rozhodnut byla jeho touha stt se nejmocnjm v m, co
se mu nakonec i splnilo, protoe jako dsledek Pompeius uprchl do ecka a Caesar se pak stal jedinm
vldcem ma.
3
M. Novotn uvd, e podle nkterch autor Caesar jen citoval star vrok eckho dramatika
Menandra (4. st. p. Kristem), a pr neekl latinsky alea iacta est, ale ecky anerrifth kybos (Novotn
2003).
536
Ribarova Slavomira
Vojtch Dyk se narodil v Praze, a tm pdem je v kapele jedin istokrevn Prak ktn
Vltavou (http://www.festivalrajbas.cz).
Taky se projevuje individuln postoj uivatele vi practv, nap.:

Jak bych mohl bt Prakem, kdy nejsem ktn Vltavou. ikov toti nen Praha. Tam
tekla z kohoutk voda od Kranho, tud z Jizery (http://ladislavsmrcka.blog.idnes.cz),
kter me bt a humorn, nap.:

Jsem ktn Vltavou, tedy vlastn nektn (smch) (http://www.pametnaroda.cz).
Jeliko m ve vznamu i sloku ctit se praskm patriotem, jej zdraznn me

jt a k emon a negativn zabarvenm diskuzm pod lnkem v novinch, nap.:
Jako prak ktn Vltavou vm, e snad vtina prak v souasnosti tvo naplaveniny! (http://www.lidovky.cz).
Vtina pklad na internetu neukazuje dn aktualizace krom tchto, v podstat ojedinlch pklad na zmny frazm, vznikl z poteby vtipn je smanticky
aktualizovat, nap.:
Su Brk ktn Vltavou: U su prost Brk ale pvodn jste Prak ktn Vltavou
(http://host.divadlo.cz),
kde pravostrann komponent je v protikladu s pozmnnou levou stranou pirovnn,

m dochz k zlehen a konfrontovn dvou nespojitelnch vznam.
Dal pklad je spojen adjektiva ktn s jinou ekou:
Proto jsem Prak obrazn ktn Vltavou a souasn Jihozpadoech reln ktn
suickou Otavou (http://www.lf2.cuni.cz),
nebo pouit jako pirovnn, s rozenm vznamu, e nkdo, kdo nen z Prahy, se
chov jako Prak:
A po Praze jezdm jak ktnej Vltavou (http://www.motorkari.cz).
S ohledem na okrajovost tchto pklad, ekli bychom, e se sp jedn o ojedinl a efemrn ppady a ne o nznaky vvojovho pohybu tohoto frazmu. To
tak potvrzuje NK, kde z celkovho 3025 vskyt lemmatu Vltava jsou jen 2 vskyty frazmy, kter jsou ve uveden.
Na rozdl od toho hydronymum Vardar se objevuje v jinch vznamech. Samotn eka je spojen s pvlastkem s vznamem: 1. kaln, zakalen; 2. zamen, matn; 3. pen. nesrozumiteln, nezeteln, nejasn, a ne stbropnn jako
je tomu u hydronyma Vltava. V IF hydronymum m vznam
velk voda a objevuje se nejastji v lncch komentujcch politick dn, nap.:

. (http://www.plusinfo.mk).
537
Skoro u vech IF s hydronymickm komponentem Vardar se objevuj smantick aktualizace. Nap. u frazmu , ( [] ), se
asto vyskytuje vmna druh sti IF, kter je ve Slovnku ( 2008) zaznamenn pod heslem eka , kter je sice men ne Vardar, ale je pi
tom nejvtm ptokem eky Vardar. V tomto spojen je hydronymum Vardar nositelem velk vody na rozdl od men (). Pi aktualizaci, kterou jsme zaznamenali na internetu, nastv vmna tto sti a pipojenmi dodatky, jako jsou
hydronymum Dunaj, nap.:

(http://www.utrinski.com.mk),
nebo Nil, nap.:

, !
(http://a1on.mk).
Nastv i prohozen obou st, tak hydronymum Vardar se stv nositelem

vznamu men voda, zamuje tedy vznam komponentu .
Dal smantick rozen je viditeln u pirovnn: a , kter se podle Slovnku ( 2008) vztahuj jen
k lovku. Pklady ukazuj, e me bt i nco neivotnho,
jako napklad nezeteln a podivn byznys, nap.:
(http://www.utrinski.com.mk),
nebo dokonce n pohled s vznamem nejasn, nechpav, nap.:

, , ,
(http://ludaglava.blog.mk).
ertovn frazm , ve kterm se pomoc sjednocen

dvou diametrln rozlinch nocionlnch vznam ( bystr a
matn) zvrazuje negativn kategorizace nechpavho a mlo inteligentnho chovn lovka. Pklady ukazuj na paradigmatickou substitun komponentu
msto , nap.:
(http://www.utrinski.
com.mk).
Podobn jako u pedchozho frazmu i zde se projevuje, e

, krom svho zsadnho antropocentrickho vznamu, nap.:
:))) (http://forum.crnobelo.com),
se me vztahovat na nco neivotnho, jako je napklad n zpsob pemlen

nebo logika, nap:
:) (http://forum.kajgana.com).
538
Ribarova Slavomira

(http://forum.kajgana.com).
Tyto rzn aktualizace mou naznaovat uritou dynamiku frazeologie, ovem

kvli neexistenci makedonskho korpusu nememe ovit jejich frekvenci.
3. Zvr
V obou jazycch se srovnvan IF s hydronymickm komponentem daj povaovat za antropocentrick a expresivn s tm, e hydronymum je nositelem symbolick platnosti, kter vstupuje do frazmu a vyvolv asociace s konkrtnm denottem. Uivatel mus primrn znt vznam frazmu a nen tedy natolik dleit,
aby uml pesn vysvtlit dvod jeho pouit. Ovem bez celkov obecn znalosti
lze pedpokldat uritou nejistotu pi uit frazmu u uivatel.
Rozbor ukazuje vt produktivitu frazmu s hydronymem Vardar ne s hydronymem Rubikon v makedonskch IF, stejn jako i nznaky ztrty expresivity u IF
s hydronymem Rubikon, co me naznaovat urit stup v rmci tzv. kulturn frazeologie. To vak nebylo ppadem s eskm materilem. Dvody k tomu lze hledat
v intralingvistickch a extralingvistickch pinch.
V rmci skupin IF s hydronymickm komponentem z domcch zdroj je v makedontin viditeln u jen podle samho potu IF zaznamenanch ve frazeologickch slovncch a i podle rznorodosti kolokac pi internetovch vskytech vt
dynaminost tto skupiny.
I kdy hydronyma z domcch zdroj jsou v obou jazycch reprezentovna nejvt ekou na danm zem, jejich symbolick a smantick hodnota je v kadm
z jazyk jin. Zatmco v etin je smantika IF vzan na definovan vztahu identity
(practv), v makedonskch frazmech m vraznou evaluativn sloku, a to pi
hodnocen bu intelektuln neschopnosti jedince nebo naznauje neistou prci.
V obou jazycch je pouit tchto IF kolokviln a expresivn.
Kvli neexistenci makedonskho korpusu si prce neklade dn aspirace dlat
zvry co do potu vskyt, ale na pkladech ukzat urit vvojov tendence frazm. Ve uveden aktualizace IF a
mou bt nznakem dynamick tendence tchto frazm v makedontin.
Ovem aktualizace me bt i pleitostn (viz Vltava), kter neukazuje tak rozen smantick posuny.
Podrobnj vzkum frekvence frazm me poskytnout konkrtnj vsledky a tak doufme, e v blzk budoucnosti se zpstupn i makedonsk st paralelnho korpusu InterCorp, a tm pdem se umon i statistick oven tchto poznatk.
Internetov zdroje
Novotn 2003 = Novotn M. Rubikon. http://www.rozhlas.cz/strednicechy/slova/_zprava/
87680.
SYN2010 = esk nrodn korpus. stav eskho nrodnho korpusu FF UK. Praha, 2010.
http://www.korpus.cz.
539
Slovnky
ermk 2009 = ermk F. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. Pirovn, vrazy neslovesn, vrazy slovesn. Praha, 2009.
2008 = . .
, 2008.
2003 = ., .
. . 1. , 2003.
2008 = . . . 2. ,
2008.
2009 = . . . 3. ,
, 2009.
Literatura
echov 1986 = echov M. Dynamika frazeologie. Nae e 1986/4: 178186.
echov 1993 = echov M. Kulturn frazeologie v souasn komunikaci. Nae e 1993/4:
179183.
echovKarhanov 1995 = echov M., Karhanov K. K recepci kulturnch frazm v souasn komunikaci. Nae e 1995/3: 138145.
ermk 2007 = ermk F. Frazeologie a idiomatika esk a obecn. Praha, 2007.
FukPokorn 2009 = Fuk B., Pokorn J. Zakopan pes. Praha, 2009.
milauer 1966 = milauer V. vod do toponomastiky. Nauky o vlastnch jmnech zempisnch. Praha, 1966.
rmek 1999 = rmek R. vod do obecn onomastiky. Brno, 1999.
2002 = . . , 2002.
.
. , 2013. 540546

,
E-mail: almira_k@ukr.net
, ,

, .
,
, ,
, ,
. . ,
, , . ,
,
.
. , (, )
. , ,
, - ,
.
, (., ., 1991: 15),
. , ,
. . , !
, ! (. . )
( 1896: 271) ; ,
, ( 1896: 56),
, : ,
.
.
, . . , ,
541
,
- ,
,
, , . . ( 1967: 713).
, . , :
1) :
< > ( 1967: 273);
( 1967: 449);
2) , : () , () (
1967: 491); , ( 1967: 506);
3) : ( 1967: 229);
< > , () ( ) ( 1967: 233).
, , . . ,
.
,
, ., ,
, , ,
( 1967: 190); , <>
, -. ( 1967: 457).
, . , ,
- ,
, , <> ,
-. ()
, ( 1967: 127).
, - .
. . ,
. . ,
, . , , , ,

. , . . ,
, ( 1999).
, ,
. ,
-
542
. .
.
, .
, ,
, , , .
. . , . . . . - , , . . :
( . 2009: 102); . ( . 2009:
119). , , . .
(, , . .) ( . 2009: 12).

. .
: ( 2008: 597);
( 2007: 238); ! . ( 2007: 275).
, ,
.
2030- XX . . . ,
. , , . . .
, , ,
,
, (
)
: , ; ,
, . ( 1958).
, , . . . (),
:
, , . . , ,
. -
, :
,
( 1958).
543
. .
, , . : , ; , .
: , - . ,
:
, . , -
, , . ,
. , . . , .
? ? . .
. , ,

. , , ,
, (. : , ).
(, ,
): , . , , , ,
, ,
. , , , ,
, , , , , . , , , . , , . , ,
(. : , ).
. : ! ! !;
; : 1111 . , :
! ( , 58, . );
, ! ( );
, ! ! (
); , ( ).
, < >
:
, , , ,
, ! -
544
. .
? ?.. , ! , / /
/ (-, : , ).
: ,
: ,
! ( );
( ).
: ,
?;
( ).
, , .
: BRITA !;
; , .
90- ,
. ( ) (Sprite! !; Fanta. ! .). Invite
; . Yupi!; . Zuko! , 20-, 5- Invite
, . , . , -,
, 1990-
Invite, . :
2 .
Invite :
1) - , :
. , ( ) ( ).
, ( )
( , , ) .
.
- . (. : , , , , 21.05.2010).
2) . , ,
, , :
545
, -, ( ,
). , , , , , . . , ( ).
(.-.):
: !
- (
).
, . ,
, , . : (
) (. : .
).
Sprite! ! Fanta. !
, . Sprite! !
(. 2007: 260) . , .

.
:
1) , , ,
: (. ,
, 2008, 7); Sprite ; . (- );
2)
:
, ,
.
. : , ,
. , , .
- (- ).
Fanta. ! . , .
546
. .
, , , , .
, .
. . [19291930]. .: . .
30 . . 10. , 1958.
. 2009 = . ., . ., . .
. . 12. ,
2009.
2007 = . . . . , 2007.
2008 = . . . , 2008.
1967 = . . . , 1967.
1896 = . . . , , ,
(). -, 1896.
1991 = . . .
. , 1991.
2006 = . . , . ,
2006.
1999 = . . . .: . ,
1999. 130132.
.
. , 2013. 547553

-:

,
E-mail: l.salionovych@gmail.com

, . ,
. , . , . , . , . , . .
. , . , . , . , . , . .
, ,
, .
, ,
, , . , . . , .
,
, , - .
,
, -. , .
- , ,
, , , , , : , -.
, ., , , ., ,
ICTV.
(71 ) -
( . 1999,
2004, 2001, 1984 .).
, - , ,
, , - , . , ,
548
. .
-, , . . , , ,
. , , . - .
. ,
- ( . 2012, 2008).
, - , . -, .
- ,
,
, , -, ,
, .
, 71 , , , , 42 .
(29) -, , , , , : -
, ; (.);
, , ; , , ; ;
(.); , ; ,
(.); - , , . . .
, , 29, : -, , -,
; , . ;
; , ;
- (.); , , , . . (.); -
, ;
, , .
, : ,
, ( , 08.10.2009) 1 , ;
1
http://www.pravda.com.ua/news/2009/10/8/4229360
-:
549
,
, (, 20.10.2012) 2 , ; (
i, 05.03.2013) 3 ; : , ,
(, 07.03.2013) 4
.

.
live,
: , ! , , , :)) (-
, 13.04.2013) 5 . , .
,
-, , , . , :
(, 06.10.2011) 6 .
13 :
, , ; - , , . .; , ; ;
-
- , ; , . .; , -; - ,
; , ,
(.); , , , ; - ,
; ; ;
; ; -
; , .
-
, :
2
http://www.svoboda.org.ua/dopysy/dopysy/005033
http://newsradio.com.ua/2013_03_05/Us-zm-ni-do-viborchogo-zakonodavstva-vilami-po-vodpisan-ekspert
4
http://fakty.ictv.ua/ua/index/read-news/id/1471299
5
http://pressua.info/blogi/item/2192
6
http://glavcom.ua/articles/4956.html
3
550
. .
(, 05.09.2011) 7 ;
? ( , 25.01.2008) 8 ;
- (NEWSru.ua, 04.03.2013) 9
-;
(-,
28.02.2013) 10 ; - (, 15.12.2006) 11 ; ( , 27.05.2009) 12 ;
(, 27.01.2012) 13 ,
,
; : (NEWSru.ua 08.04.2012) 14 ; : (Finance.ua, 14.12.2012) 15 ;
- (, 30.10.2007) 16 ;

, (Newsper.net, 07.09.2012) 17 ;
(, 03.04.2013) 18 , -
; ( , 23.02.2012) 19 ,
, -
; ,
. ?
(ZIK, 19.02.2013) 20 ; (ZIK, 29.01.2009) 21
7
http://www.telekritika.ua/daidzhest/2011-09-05/65489
http://gazeta.dt.ua/economics/burya_v_sklyantsi_vodi_chi_provisnik_velikih_kataklizmiv.html
9
http://www.newsru.ua/ukraine/04mar2013/vivodi.html
10
http://www.rbc.ua/ukr/digests/other/melnichenko-hochet-vyvesti-na-chistuyu-voduchernovetskogo-28022013112100
11
http://ua.korrespondent.net/ukraine/281394
12
http://www.pravda.com.ua/articles/2009/05/27/3976212
13
http://news.ub.ua/30128-yanukovich-hoche-viyti-suhim-iz-vodi.html
14
http://www.newsru.ua/ukraine/08apr2012/mafia.html
15
http://news.finance.ua/ua/~/2/0/all/2012/12/14/293082
16
http://expres.ua/articles/2007/10/30/20742
17
http://newsper.net/ua/article/region/3/theme/84?id=1191523&date=2012-09-07
18
http://fakty.ictv.ua/ua/index/read-news/id/1473438
19
http://molbuk.ua/vnomer/politic/komentar_politic/44784-gor-burkut-chistoyi-vodi-populzm.html
20
http://zik.ua/ua/news/2013/02/19/394517
21
http://zik.ua/ua/news/2009/01/29/167425
8
-:
551
, , .
,
, . , , : (,
30.11.2007) 22 . , , ,
- ( - ), , :
2005 ,
( , 10.12.2008) 23 .

, : .
(5 , 08.12.2004) 24 ; , ,
( , 14.12.2007) 25 ; (, 25.09.2009) 26
;
(Gazeta.ua, 05.10.2011) 27
;
:
: . ,
(NB News, 09.04.2013) 28 ; . : , (i, 08.03.2013) 29 .
, - , , + : , ( , 08.06.2006) 30 , , :
22
http://www.unian.ua/news/224396
24
http://5.ua/newsline/119/0/3230
25
26
http://www.unian.ua/news/337908-nardepi-prodovjuyut-tovkti-vodu-v-stupi.html
27
http://gazeta.ua/articles/politics/_kirilenko-radit-opoziciji-ne-kalamutiti-peredvibornu-vodu/
403031
28
http://nbnews.com.ua/blogs/83941
29
http://tvi.ua/program/2013/03/13/znak_oklyku_schodnya_vid_12032013
30
23
552
. .
(
, 14.07.2005) 31 - .
-,
: -
. , 2009 (
, 16.09.2008) 32 .
: ( ,
26.01.2013) 33
. ; (
, 22.12.2005) 34
2006 ; : ,
, (,
12.10.2011) 35 ; (i , 29.07.2011) 36 : e i ()

-
..
, -
-. ,
, ; ;
; ; ; ;
; ;
. , , , ( , , , ).
(,
VII - 439,7% ) -: , ,
, , - -
31
http://news.liga.net/ua/news/politics/397329-timoshenko-nazvala-rozpad-koal-ts-bureyuu-sklyants.htm
33
34
35
http://www.unn.com.ua/uk/news/494290-a.german-dumayu,-chto-eto-vageno---vozmuschat,mutit-vodu-v-horoshem-smysle-etogo-slova
36
http://www.radiosvoboda.org/articleprintview/24280469.html
32
-:
553
, -, (, ) - ,
, , -.

.
. 1999 = . ., . ., . . . . . 12. , 1999.

2004 = . . (.) .
, 2004.
2001 = . ., . . . , 2001.
1989 = . . . . . 13.
, 1989.
1984 = . . . . 12.
, 1984.
2000 = . ., . . . , 2000.
1993 = . ., .. . , 1993.
1983 = . . . . , 1983.
1987 = . . . , 1987.
1989 = . ., . . . , 1989.
1986 = . .
. , 1986.
1981 = . .
. 1981/2: 3541.
1982 = . . .
1982/1: 2632.
. 2012 = . . . .: . .,
. . . . , 2012. 46111.
1999 = . : , , . , 1999.
2004 = . . . , 2004.
1996 = . . . ,
1996.
2008 = . . . , 2008.
1990 = . ., . . .
, 1990.
.
. , 2013. 554560
:

-,
E-mail: selena754@inbox.ru
,
, ,
. ,
,
, . 1
() ,
,
, , , , , , .
, , , , (, , , .)
.
, , - ,
, , , , . (
1984: 278). ,
, , .
. .
, ,
, , ; .
: ,
( ; ); ( );
(.); ,
(.) (. 2001).
1
,
(., .,
2003, 1997 .).
555
, , -
- , . , , ( . 2010). , ,
, - .

, , . (.: . ,
. , ), .

,
,
: , , , , , , . 2
, , , , ,
- , ,
, .
, , ,
.
, , , (.
. . :
, ) , , , , , , ,
, , , . ., , , .
, (1) :
, () ; , ;
; ;
, ;
2
. . , . . . . ( 2010).
556
. .
( 2010: 131, 752).

: [] , () () ( 2010: 752).
(2a) : ,
; , ; , [] ; , (
2010: 752, 49); (3a) : , ;
( 2010: 776777); 3 (4a) : ,
; , ; ,
; ; (5a) : ,
?; ; ,
( [ ] ) ( 2010: 202203);
(6a) : ( ), () ; ( 2010: 1009) :
( 2010: 401).
,
( ): (): ;
, ; : ,
; : () (
); : , ;
() ( 2010: 752).
, , ( , ) ( ),
.
,
, , , (, ),
. , .: (2) [
() ]; [] [] [ ];
, ; , ( 2010: 129130); (3) (
): , ; , : , ;
, ; (), ,
; , ;
, ; , , []
(); () () () .
3
: , ; ; :
, ; . .
557
( 2010: 129133).
, . (4)
: , ; , , ; ,
( 2010: 202, 130131), (5)
: , () ( 2010:
133) ; (6)
: , ; :
( 2010: 130) .
( , ) , ( ) ;
, ; ( 2010: 132),
.
, ,
, , , ; , , . .,
, . .
:
: ; , ; ,
; ! : ( )
( 2010: 129); : ;
, ; , :
( ) ( 2010: 406); :
, ; , (
2010: 131) ,
; [] () () ( 2010: 421).
()
: 1) : , ; : ; 2) : , ;
( ) ; ()
( , , ); 3) : ; ; ,
; ; ,
() . . ( 2010: 129133).
, , ,
, - . . . ,
:
, - ( 2002: 282).

, . -
558
. .
, , , . , , () ,
, () , , ,
, , :
, ( , ) ();
, ; , () . () , , .
, , :
() ; , ; ; ( 2010: 129130).
,
. ,
, , , , , , ,
, ,
. ( , ,
) ,
- , ,
, .
,
, ( ,
, . .). . . , ,
, : , , . ,
, ( 1988).
:
, , : , , ,
, [] ,
: ( 2010: 4041). , , , : :
( 2010: 40).
, ,
, , ,
; , ;
, ( 2010: 45),
.
559
: , (, ) / ()
; , ( 2010: 45). . , : , ; ( 2010: 39).
, ,
, : , ; , ( );
, ( 2010: 130132).
() ( ), ( , . .) , , , (. 1988: 106). , ,
( 1988: 148).
,
, ,
, ,
. .
: ; , ; : , ; ,
; -: ;
; : ; : ;
, . . ( 2010: 200, 552553).
: , () ; , ;
, , ( 2010: 131, 200) . 4

. ,
,
(. . ), ,
: ,
( 2010: 50); , (.
) ( 2010: 45). . , , . . ,

( 2007: 258),
. ,
4

( , , ,
, .), , .
560
. .
() ,
, , , ,
( 2010: 270) , .
, , , ,
: .
(. ).
, (, , , ) , ,
.
2010 = . ., . ., . . . , 2010.
2005 = , . .
. -, 2005.
2002 = . . . . :
. .: . . . ,
2002. 281283.
1984 = . . . .: . .
(.) . , 1984. 274293.
2003 = . .
: /. .: , , . . 24. , 2003. 5054.
1988 = . . .
.: . , 1988. 105113.
1997 = . . -
( ). . , 1997.
1988 = . . : , . .: .
. . . 1. , 1988. 148152.
2001 = . . . . , 2001.
2010 = . . : ( ). . , 2010.
2007 = . . [. .:] , . . . -, 2005. Acta Ethnographica Hungarica 52
(2007): 258260.
.
. , 2013. 561566
-

,
E-mail: nsemenenko@yandex.ru
, ,
. ,
, . ,
, ,
.

(, ), ,
-
.
. , (, . .). ,
, ,
.
( ) , .
, -
, - . , ,
562
. .
, ,
, - , -
. , ( ) .
- :
, , , .
, - . ,
- ,
, -
(. . , . . , . . , . . , . . , . . .).
, - ,
, ( 2010). . . , . . ,
. . , . . . - ,
, -
, , , ,
, , , .
- ,
, - ( ) ,
. , , , ,
. , ,
563
, , , , , , , .
, , ,
,
, . ,
, , . . , ,
,
,
.
, , . ,
. ,
, ,
. , : , . .
( 2005),
, : , , -
.

,
() (), : )
) ,
/ .
/ ,
,
, / ,
, , , .
-
,
.
/ -, . ,
564
. .

, .

.
, , , ,
, .

. , , . ,
, ,
( 2009: 312331)
() . 98
,
- ,
( . 2001: 6064).
, , ,
, , ,
.
.
: (1) , , ; (2) ; (3)
() .
(1) /
/ ,
,
.
,
. , .
(2)
, , , -.
, , ,
.
565
(3)
/ ,
. / ,
.
,

,
. , , . ,
-
(),
, ,
( , , . .). ,

, ,
.
- . : ( 2010), (
2009) ( 1960), ,
, ,

: (1) / ; (2) / ; (3)
/ .
(1)
, , ; ;
, , ; , ;
, , .
(2) , , ,
; ; , ; ,
566
. .
(); , (); ,
(); , ( ).
(3) , ,
; ,
; , (); ( ).
:
) ,
, , ( )
, ( ).
) / , ,
, , .
/ , / / ,

.
,

.
,
, , ,

, .
2005 = . . . , 2005.
2010 = . ., . ., . . . , 2010.
2009 = . . . , 2009.
1960 = . . . , , . , 1960.
2010 = . . . .: .
. , 2010. 2937.
2011 = . . : , , .
, 2011.
.
. , 2013. 567576

,
,
E-mail: claudia.scandura@uniroma1.it, anastasia.kondrasheva@uniroma1.it

6 1872 , , . , ,
, , , , , .
1887 , ,
. , , ,
, . , ,
.
1934 ,
, , .
, .

: ,
, , , , , ( 1990).
. , . , , , ,
, .
, , 19191920- , 1921 ( ). ,
,
(19211922), .
: ,
, , . , , ,
, , -
568
: , , .
, , .
, .
- !
?

!
: !
, , ?
.

.

.
; ,
, -
,
,
: , .
,

?

!..
: !
!
, !
, !
: !
!

?

, ,
!
, , ,
!..
: !
( 1990)
, ,
569
, , . , , : ?
! ! ! ( 1990).
, , ,
, . , , ; ; . (), ,
, , .
,
.
( . . ), , , ,
, , , ,
, , :
- ! ? ( 1977),
: / ( 1977).
, , . ,
, , ,
. , , , , .
,
. . , ,
-, , - 1912 , : ( ,
, ), , , , , . , ; ,
( 2005).
, ,
, ,
, .
, ,
. : ,
, , !,

. ,
, .

, :
570
( , , !)
, ,
: ! ( ,
. , ,
, , ) ( 2005):
,
,

!
,
,
!
( 1990)
, , :
, ,

:
, , .

.
( 1990)
:
,
, , , , ,
, , , , , .

( ),
, .
.
, , .
,
,
, ,
- , .
571

( , , !),

.

,
-
.

.
!
.
( 1990)
, 30 . . , ( 1976). ( . ), (), ,
. .
:
, ,
, , ,
, ,

,
.
( 1987)
, , ,
( , , !).
: . , : ,
. , (. 26:7475).
. -
.

,

.

.
572
, , ,
-?
, ,
?

: .
, .
, ,
,
.
, ,
.
, ,

(, , ?),
.

.

,

, .

: Pax Romana.
( 1990)
,
, . , , ( 2005).
( ) (,
), ,
.

. , . ,
.
.
,

:
,
, ,
573
,
, ?
( 1990)
, . , ,
, , ,
(, ). ,
:
;
,

.
,
;
,

( 1990)
, , .
,
. ,
( , , ).
, ,
,
. , ,
, , , ,
( 2005).
, , : ( ), ,
, / ( Roma quadrata), /
( ),
(
) , , Pax Romana (
).
, , ,
, ,
574
, , , ,
, . , , ( ) , , , , ,
. ( ) , ( , ).
,
. ,
, ,
.
, , , -, : , ,
, , , ,
. -, , ,

.
:
,
,
.
( 1990)
. , ,
. . , , , . , , . ,
,
: , / , ( 1990).
, ,
,
. ,
,
,
.
, .
575
.
.
, ,
.
( 1990)
, ,
, ,
.
, ( )
(, , , ), (, , , , ),
. (), . ,
( , , )
,
,
.
, ,
, , , ,
. , , , , . .
, , , .
,
, .
. ,
, .
,
,
, , .
, , . ,
(, ),
, .
= . XIXIX . . . . . . . , 1991.
1971 = . . 4 . . 1. , 1971.
1990 = . . , 1990.
576
2005 = . .
XIXXX . , 2005.
1990 = ., .
. . . .: . .
, 1990.
1977 = . . .: . . . 3. Mnchen, 1977.
1995 = . . . .: . . . . . . . . , 1995.
1976 = . , , . , 1976.
.
. , 2013. 577580
,

(
)

,
E-mail: vslipetska@ukr.net
,
(. , . , . , . , . , . , . ) , . ,

, , , , ,
, , ( 2008: 20).
, .
,
,
( 2006: 74).

. , . , . .
. , . , . .
. . .
. ,
, , ,
( 2005). .
, , , , , ( ,
.), ,
,
, (, , ) ( 2004: 342).
, , ,

578
. .

, .
, .
, ,
,
( 2001: 42). , , , , . , , , ,
( 2007: 291).
. , .
, .
, , , , ( 2009).
, .
,
, ( 2004: 72).
, , . ,
, , , ,
, .
, , , .
, :
1) , , , , :
; , (traditions.org.ua);
(www.novogor.perm.ru); It is like drinking a glass
of water (www.lenntech.com/water-proverbs.htm);
2) , , ,
: , ; (traditions.
org.ua); (www.novogor.perm.ru); to drown in a glass of
water; Dont get near the water until you learn how to swim (www.lenntech.com/
water-proverbs.htm);
3) , : ;
(traditions.org.ua); , (www.novogor.perm.ru); It leaks water everywhere (www.lenntech.com/waterproverbs.htm);
4) , , : (www.
novogor.perm.ru); That is water under bridge; Plenty of water ran under bridges;
Gone water does not mill anymore (www.lenntech.com/water- proverbs.htm).
, , 579
, . . , ,
, : . ,
; ; , ;
(traditions.org.ua); .
; , ;
, ; , (www.novogor.perm.ru); . Blood is thicker than water; Water is the king of
food; Its like drinking a glass of water (www.lenntech.com/water-proverbs.htm).

, ,
. , : . , ; ; , ; ,
; ; ; ,
(traditions.org.ua); . ; , ; (www.novogor.perm.ru).
,
, , , , : to keep ones head above water ;
to be in low water ; to be under water ; to get
into hot water ; ordeal of boiling water ;
to be in dead water ; It leaks water everywhere ,
; to be in bad waters ; to have water up to the throat
; to work under water
(www.lenntech.com/water-proverbs.htm).

, , , , , , ,
: , ; ;
, (traditions.org.ua). , : It leaks water everywhere; Still waters run deep (www.lenntech.com/
water-proverbs.htm).
,
(60%).
. . /
; . / ; . plenty of / very / high / hot / bad, : .
; ;
(traditions.org.ua); . ;
(www.novogor.perm.ru); . You are in hot water; Come hell or
high water; Plenty of water ran under bridges; to be in bad waters (www.lenntech.
com/water-proverbs.htm).
580
. .
, , , , ,
.
. ,
,
.
2004 = . . ( , , ).
2004/23: 6674.
2005 = . . . . , 2005.
2009 = . .
. http://www.info-library.com.ua/books-text-10709 htm.
2006 = . . . 82 (2006): 7375.
2001 = C . . . . , 2001.
2007 = . . . , 2007.
2008 = . . . , 2008.
.
. , 2013. 581586

,
E-mail: olga270284@yandex.ru
, , , . .
, , .
, . . , .
,
.
104,5, . , , ,
. .
. , .
, - .
, , , ,
. , ,
, ,
.
, .
- () . . , . . , . . , . . , . .
, . . , . . , . . , . , . . .

(. 626 ).
, , .

,
( , ,
582
. .
). , ,
, , .
,
. . (, , . .) .
, (.
):
; , ;
.
, , (. : , ;
; , . .) ( 1995: 96).
.
, . , , , ,
. , , . , .
; , . .
-. - . / -, -,
, / , , / (). ()
, ,
,
. , (: );
/ ;
/ / ; / ().
.
, , ,
- . . . : . . ! ! / , ! ! / ! ! ? ?.. /
? / ().
, . . . , , ,
, . : , ? /
? / , , : / ;
583
/ , / ; / , , / , (); . / (); /
/ ; ,
(); , / . /
/ ; , /
, / / ().
,

, (448 ).
,
.

.
: / . /
/ ; , /
, / , /
, ; , , /
, / , /
; , / , /
/ , ! (). .: , . . , .
, ( 2: 353).
. . . , .
. .
.
(228 ) : / ,
, / / ();
, / , / /
(). . , ,
. , .
, , ,
, , , . ,
,
( 1995: 333).
,
, ,
.
, .
584
. .

. . .
, . ,
: . . war , . a wir , .-.
*leidh- , .-. *ledh- , (. .-. ledina ), .
. *leth ; . aqua , . a ; .-. kora , .-. *krosno- ; . aqua , *eik- .
, :
, / , / /
(). . . , : , / , / / ().

, , .
()
. , .-. eagor
, . zers, . . .: . aqua ,
. ak ; . letum ; , . . ( ): , ,
( 1996: 76).
. , , / ,
, ; ! / ,
(); , ! / ,
! (), .
, , ( , ,
): /
, , , / , /
(); , , ; / , ; / ,
(). , , : / ().

. ,
, .
(, , , , ,
) , , . , , ,
. , , ,
585
, . , , , . :
, : / ,
, / , , / ,
(); / , /
/ ().
. .
. : . . , . a kam ; . sanguis ,
. song .
( ) ( 1996:
77). . , , ,
, , . , , , ( , ). , . : . 1898 . ,
. , . -
.
. , ,
.
. ,
. , , , , ,
, , .
: ,
/ , , ! (); / / ,
(). . . , , ( )
,
, : , / (). ,
:
, / ! ().
, . . .-a wip , , .-. wip , . dobur , . dubba , . aqua , . eg
( 1996: 78). -
586
. .
. ,
. . . : - , /
; , / , /
/ ().
,
, .
, , .
, .
= . . . . 2. -, 1881.
2005 = . . . -, 2005.
1996 = . . . . , 1996.
1995 = . . (.) . .
, 1995.
.
. , 2013. 587592

:

,
E-mail: ludmila.stepanova@seznam.cz
,
. , , .
, ( )
.
-,
, , .
, , ,
.
, , ,
. . , . .
, , ( 2001),
. . ,
concept ,
( 2004). , , - , ,

, , , , . , , - , -
- ( 2010: 219).
, . ,
,
. -
588
, ,
, .
- :
, (, , . .) , ,
, , , . .

.
- , .
, , , , , ,
.
, ,
: - 10
: ( ) ;
[]; () ; ( ); () ; . (Stpanova 2007: 413414),
( mt moe eho . -. ): pelvat moe (. ) ,
. ; poutt se na moe bez vesel (.
) , -. (SFI
1994: 458); kapka v moi (SFI 1988: 129); je toho jako kdy plivne
do moe (. , )
(SFI 1983: 209). : .
, ,
.
, .:
, je za sedmero (sedmermi, devatermi) horami [a za devatermi ekami] (. / [ ]), za kopeky odjet (. ).

(. t),

: tich voda; ()
tich voda behy mele; / []
strkat hlavu do oprtky; zem se slehla po kom.
,
589
.
() , ,
tich voda behy mele (. ), , , : , , , , , , ( .
2005: 497498).
, ,
: oi jako studnky .
-
: , .
, , , .
:
: ; , ;
. : napt se z eky zapomnn.

. , , (
., .,
2008, 2007 .). , ,

-.
, . .
.
:
1) , : / kalit /
zkalit (zakalit) vodu, : . , , , ;
2) , : () (polvka) jako voda;
3) : / ;
() polt studenou vodou koho; [zstal]
jako kdy ho studenou vodou poleje; [zstal] jako by ho studenou vodou polil;
( ) ; () ;
4) , ,
: pt koalku (vodku ap.) jako vodu;
5) , , :
[ ] uteklo (uplynulo) mnoho (hodn) vody [od t doby]. : , hnt (nahnt) / nahnat vodu na mln;
590
6)
( ) ( ): iv voda;
mrtv voda.
. , ,
.
:
1) :
-. , -.,
, , ; /
, -. , . .
XIXXX ., ., , . . :
( 4: 175). :
dv tpat na kom; nechvat / nechat (dt) na sob dv tpat (.
-.; ); orat a vlet s km; nechvat / nechat (dt) sebou orat (. -., );
2) , :
, .
, .: je jako pna (. ); ml jako ryba (.
); ml, jako by mu pimrzl jazyk (. ,
); sed jako zaezan (. );
3) : 1. -.
-.; 2. -. , , .
, : , ( )
(). ,
,
: . i ; . i
. , (- ), . , ( .
2005: 172173). , .:
(, ) .
jako mvnutm kouzelnho proutku
.
() , , , .
. (. ,
591
. ),

(. . 2005: 9899). . . ,
- : , , .
.
, , ( 1982: 27).
,
,
,
. , , , . ( . 2005:
9899).
,

. , , () , -., ,
( ;
; ;
; ;
. .).
, . , (,
, , )
.
- (. ;
) ( 1997: 103).
,
nae (vae) krva se napila z va (na) loue (.
) pbuzn po Adamu (. ).
,
, , : z jedn vody naisto (.
) -, ; pihnat se
jako velk voda (. , ) ; spt jako na vod (. ) , ;
rst jako z vody (. ) ; nevydlat si
ani na slanou vodu (. )
.
,
, , .
592
- ( - )

.
. 2005 = . ., . ., . . .
- . -, 2005.
= . . . . 14. , 1980.
1997 = . ., . . . . , 1997.
2001 = . . . . ,
2001.
SFI 1983 = Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. Pirovnn. Praha, 1983.
SFI 1988 = Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. Vrazy neslovesn. Praha, 1988.
SFI 1994 = Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. Vrazy slovesn. D. 1. Praha, 1994.
Stpanova 2007 = Stpanova L. Rusko-esk frazeologick slovnk. Olomouc, 2007.
2010 = . . . -
. , 2010.
1982 = . . --, 1982.
2008 = ., . , .
, 2008.
2008 = ., . . Olomouc, 2008.
2007 = : .
In: Kritik und Phrase. Festschrift fr Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag. Wien, 2007.
643656.
.
. , 2013. 593597

,

-,
E-mail: stolbovaya39@mail.ru
,

()
. , ,
, .
.
, , , .
, ,
, , , , , ,
. , ,
, .

. , ()
, .
, , . ,
, , , . , (),
, (). , , . . , ,
, , ( 2009: 26). -
594
. .
, .
,
, , , .
( ) : .
, . ( :
), (: ,
), . , ,
, , .
. , , , , ,
, ,
. , ,
, , ,
, . , , .
,
( ), ,
( ). . , ; , ; , ; . fish in trouble waters = .
. .
, .
.
.
, , .
, ,
. ,
, . , . ,
,
. . roar double tides (. ). ,
595
,
.
/ water,
: . ; , ; ; ; = lash waves - , ;
; ;
1. ; 2.
; ; = of the
first water , ; - ; . be in low water ;
be in great straits ; be at the lowest ebb(tide)
; be at an ebb ; be /hold, keep, stand /
at bay , ; be in deep water
; be in hot water ; be all at sea ,
; still waters run deep = .

water,
, , .
= like water off a ducks back .
( ), , ,
, , .
, . .
, ,
. . , . . , .
. : . Still waters
run deep (Silent waters run deep)
, (. .
). : .
, ,
, , , ,
, , . . ,
. : .
Though the stream is placid, perchance it hides the deeper wave.

IV .: Ther the flode is deepest the water standis
596
. .
stillist. C silence, dumb, stillness, deep water , , , , - , , . . Light grieves are loquacious,
but the great are dumb ( ).
,
I: Our passions are most like to floods and streams, / The shallow murmur but the deep are dumb (Sir Walter Raleigh to Queen, 1599).
,
, .

: God defend me from the still Water and Ill keep myself
from the Rough (Thomas Fuller, 1732).
:
, .
.
,
-. , :
( ). .
, , .
,
.
. , ,
,
.
, , , . . . , . , , []
, , ,
. ,
, ( 1985: 147).
,
,
, .
597
, .
, . , ,
, ,
.
, . , be at the lowest ebb(tide) ,
, . . , ,
-.
,
, -
- , . Between the devil and the deep (the blue) sea .
, (, ) , .
, ,
,
, ,
: . .,
.
,
- , . (
) devil sea, ,
. Between two evils tis not
worth choosing.
-
, . .
.
.
1985 = . . . , 1985.
2009 = . . . . , 2009.
.
. , 2013. 598603

,
E-mail: panda.stojanovska@gmail.com
(. phrases logos )
.
,
( 2006: 15).

. ,
. ( 2006: 21).
.
. .
1)
:
, ;
(); () ;
;
;
; ;
;
;

;
;
( ) ;
; , ; () ;
1. ; 2. ( , .); 3. ( );
4. . ;
. , ;
599
. , ;
; ,
, ;
/ () /, ;
;
, . ;
1. ; 2. ; 3. ,
;
/ /
;
(, , , ) ,
, () ( )
;
/ / ; / / ;
; ();
() , ,
;
;
; () ; ;
(, ) ; ;
/ 1.
; 2. ,
;
() <>
;
() ;
() ; (, ) ; <> ; ; ()
, , , ,
, ;
(, . ) , ;
1. , , ; 2. ; 3. , ;
() ; 1. ,
; 2. ; 3. 1. ;
() 1. , ; 2. .
1. , (.);
600
/ ; () 1.
; 2. , ;
(, , ) ;
, ;
; ; / ()
( ) /
, ;
1. , ; 2. ;
;
(.) 1. ; 2. ; 3. , ;
.
? ? ;
,
;
;
() 1. ; 2.
;
<> , ;
()
;
1. ; 2. ,
; 3. , ;
()
;
;
() ( ) , ; <> , ; <>
;
, , ;
/ () /, /
, ;
, ,
;
/ () (); /
() () 1. /
; 2. /
1. ; 2. , ;
/ (, , ) () , /, /
;
601
() <> () ,
;
. ;
/ ; . ;
, ;
;
,
, ;
;
1. , ,
; 2. ;
( ) ;
;
/ () 1. / ; 2. / ; 3. / ;
;
, ; ,
;
;
- , ;
(), () ;
;
;
, ;
;
1. ; 2. ;
;
;
,
;
(, ) , , ; ;

;
,
; <> ;
;
602
;
() , ;
, ;
, ;
, ;
, ()
;
1. ; 2. ;
, ;

;
() ,
;

;
( )
.
2) :
;
( ) () ;
;
;
;
/ ;
;
;
, ;
, ;
, , ;

;
;
() , .
,
. : 1)
; 2) ;
3) .
.
603

. : () ,
; ; ;
, , ;
, ; ,
; ;
.

.
(94) 20 , .
( )
: :
, (), () ; :
<> ; :
. .
. .
.
. 2001 = . ., . ., . . . - . -, 2001.
2003 = ., .
. . 1. , 2003.
1999 = . . , 1999.
= . . . http://www.ozhegov.org.
1978 = . . (.) .
, 1978.
1981 = . . - . , 1981.
2006 = . . , 2006.
2002 = . . , 2002.
2008 = . .
, 2008.
.
. , 2013. 604611
Kaj Slovenci potrebujemo kot Sahara vodo

STRAMLJI BREZNIK Irena, KOVA Mija
Maribor, Slovenija
E-mail: irena.stramljic@um.si, mijakovac@hotmail.com
0. Uvod
Duhovne in zdravilne lastnosti vode so vidne v tevilnih kulturah in religijah,
zakodirane so v tevilnih obredih ter shranjene v razlinih ljudskih izroilih. Simboline pomene vode je mogoe zdruiti v tri prevladujoe teme, te so: voda je vir
ivljenja, je sredstvo oievanja ter sredie preporoda in obnavljanja (Chevalier
Gheerbrant 2006), ki se neposredno ali posredno odraajo tudi v tevilnih pregovorih in frazemih razlinih jezikov. Voda je za ivljenje nepogreljiva, saj znanstveniki
razlagajo, da se je prav to zaelo v vodi. Tudi lovek prebije prve mesece svojega
ivljenja v plodovnici materinega telesa in to navezanost na vodo ohranja tudi po
rojstvu. loveko telo namre sestoji iz vode, ki obsega do 70 odstotkov telesne mase, posledino pa mora biti njegova prehrana vse ivljenje preskrbljena z zadostno
koliino vode. Zato ni presenetljivo, da je leto 2013 razglaeno za Mednarodno leto
sodelovanja na podroju voda, ki izpostavlja dostop do vode kot kritini element
razvoja, varovanja okolja, odsotnost dostopa do vode pa kot kljuni dejavnik lakote
in revine.
Prispevek izhaja iz besedilnokorpusne analize frazema potrebovati kaj kot Sahara vodo oz. vode, ki na posreden nain kae vodo kot omejen vir in s predstavo
o njenem pomanjkanju v puavi intenzificira potrebo. Na gradivu slovenskega korpusa Gigafida smo pridobili podatke o njegovi znotrajfrazemski strukturi (oblikoslovne, pravopisne in druge znailnosti sestavin), pomenski rabi, spogledujoi se
kdaj tudi s preneseno in dobesedno rabo hkrati, pogostnosti, besedilni distribuciji ter
s tem odgovorili na vpraanje, esa smo Slovenci zelo potrebni.
1. Pojavitve frazema v korpusu
Gigafida je referenni, enojezini in pisni korpus slovenine, ki je javno in
prosto dostopen na spletu in obsega milijardo pojavnic. Vsebuje besedila od leta
1990 do 2011. To pomeni skoraj vsa besedila iz predhodnih dveh korpusov FIDA
in FidaPLUS ter z dodanimi 380 milijoni besed, zbranih na novo v letih 2009 do
2011 (Logar Berginc et. al 2012). Ti podatki se pokaejo relevantni pri nadaljnji interpretaciji.
Enostavno iskanje po nizu kot Sahara ponudi 135 pojavitev tega konkordannega jedra, a med njimi so mnoge pomensko nerelevantne, npr. Srce mi je divje utripalo in usta sem imel suha kot Sahara po peenem viharju. Zato smo rezultate iz
preglednice dobili z uporabo monosti naprednega iskanja. V iskalni niz smo vtipkali
kot, nato smo v njeno okolico v razdalji deset mest levo in desno vpisali e besedo
Sahara, njej pa smo po enakih pogojih dodali e slovnini obliki vodo oz. vode, saj
605
sta se pojavili kot monosti pri enostavnem iskanju. Od skupno 117 pojavitev jih je
bilo pomensko ustreznih le 93.
kot Sahara vodo /vode
PO LETIH
1992
1993
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
1
1
1
1
3
6
3
2
2
3
3
2
13
9
2008
14
2009
10
2010
14
Drugo
2011
SKUPNO
Leposlovje
93
asopisi
Revije
Internet
PO VIRIH
Ekipa
Finance
Veer
Delo
Dnevnik
Gorenjski glas
Dolenjski list
Skupno
Mladina
Adria media
drugo
Skupno
rtvslo.si
24ur.com
siol.net
dz-rs.si
internet,
novice
Skupno
RTV
Slovenija
Didakta
19
1
1
12
12
2
4
51
6
4
12
22
5
4
4
1
4
18
1
1
Preglednica 1. Pojavitev frazema po letih in virih
Kot kae preglednica 1, je prva pojavitev frazema v korpusu iz leta 1992 in od

takrat ima veinoma 1 ali 3 pojavitve do leta 1999, ko je pojavitev 6. Do leta 2006
nato raba niha med 2 oz. 3 pojavitvami, ko se povzpne do 13 pojavitev. Med leti
2007 in 2011 pa je raba dokaj pogosta, saj se giblje med petimi in tirinajstimi pojavitvami. Podatki o virih pa kaejo, da je frazem najpogosteji v asopisju in revijah
(78,5%), mnogo manji (29,5%) je dele spletnih besedil. Iz tega je mogoe izpeljati
sklep, da je njegova raba pogosteja v publicistiki.
Je pa zanimiv e en podatek v zvezi s pojavitvami. Korpus potrjuje prvi primer
rabe iz leta 1992 in pri tem je treba upotevati dejstvo, da so v njem besedila ele od
leta 1990, eprav lahko zasledimo podatek, da je bilo 0,03 odstotka besedil v korpusu
FIDA tudi e iz leta 1989 (Gorjanc 2005: 48). Torej gre za najzgodneji sledljiv primer rabe tega frazema, saj ga ne prinaata niti Slovar slovenskega knjinega jezika
(1998) niti Slovenski pravopis (2001). ele v Slovarju slovenskih frazemov (Keber
606
Stramlji Breznik Irena, Kova Mija
2011: 843) pod iztonico Sahara najdemo frazem potrebovati kaj kot Sahara vodo
zelo mono potrebovati kaj. Potrditve zanj pa avtor po korpusu Nova beseda Intituta za slovenski jezik Frana Ramova navaja s primeri rabe iz let 1999, 2001 in
2005. Hkrati navede kot sopomenske e frazeme potrebovati kaj kot puava vodo
in potrebovati kaj kot puava de. Zaradi prostorske omejenosti ni mogoe prikazati precej zapletenih razmerij med variantami frazemov in njihovimi sinonimi. Izhajamo iz opredelitve, da variante nastajajo, e se oblika nekoliko spremeni, vendar
ohrani svojo strukturo in pri tem frazem ne spremeni pomena. Variante so tako grafemske, morfemske, besedotvorne, leksikalne in sintaktine (Rode 1975: 439442).
Enako P. Gantar za sinonimne teje le frazeme, ki imajo enak pomen in enako skladenjsko vlogo, a ne vsebujejo enakih predmetnopomenskih sestavin (Gantar 2003:
209224).
2. Oblika frazema in variacije njegovih sestavin
Korpusna analiza, kot bo predstavljeno v nadaljevanju, je pokazala, da je osnovna, najvekrat pojavljajoa se oblika frazema z glagolom potrebovati kaj kot Sahara vodo. Gre za glagolski primerjalni frazem s trodelno strukturo, saj vkljuuje
najvekrat primerjano besedo (potrebovati), primerjalni veznik (kot) in primerjalno
besedno zvezo (kot Sahara vodo). S semantinega vidika gre za tip primerjalnega
frazema, v katerem je A-del nedesemantiziran, C-del pa potencira pomen prvega
dela, to pomeni, da je pomenski intenzifikator glagolskega dela, ki mu daje pomen
zelo potrebovati (Fink-Arsovski 2002: 12, 29).
Variantnost je znailnost jezikovnih sredstev na razlinih ravneh jezikovnega
opisa, torej je znailnost tudi frazeolokih enot, njihova vesestavinska zgradba in
sintaktini odnosi med sestavinami pa omogoajo pogosto in raznoliko variantnost,
ki ji lahko sledimo prek korpusnih podatkov o njihovi rabi (Krinik 2006: 263) oz.
na podlagi njihovih podatkov lahko opravimo tudi kulturoloke in sociolingvistine
analize (Stramlji Breznik 2007a, Stramlji Breznik 2007b, Krinik 2010). Variante
so torej tiste spremembe v zgradbi, ki (bistveno) ne vplivajo na pomen in funkcijo
frazema in so t. i. neprenovitvene modifikacije (Krinik 2006: 265, Gantar 2007:
229). Nastajajo znotraj frazema in se najpogosteje realizirajo kot leksikalne variante
na ravni predmetno- in slovninopomenskih ter pravopisnih prvin. Vse to pa je treba
loiti od prenovitvenih modifikacij (Krinik 2006, Krinik 1987a, Krinik 1987b,
Krinik 1988, Krinik 1990, Krinik 1994), pri katerih so spremembe oblike in /
ali pomena frazema funkcionalno izrabljene in so lahko ne samo sobesedilne (Gantar
2007: 236244) oz. zunajfrazemske (Krinik 2006), ampak tudi znotrajfrazemske,
ki obsegajo glasoslovne oz. pravopisne, oblikoslovne, besedotvorne, sestavinske,
skladenjske spremembe, kot je bilo prikazano na primerih frazeolokih prenovitev
v oglasih (Stramlji Breznik 2012). Slednji pa je treba od prenovitvenih in neprenovitvenih modifikacij (variant) loiti e napane rabe frazemov, ki presegajo meje
ustaljene variantnosti in od tvorca niso zavestno ustvarjene. Ker so torej take variante
nefunkcionalne, pomenijo odstop od frazeoloke norme (Krinik 1994, Krinik
2006). V nadaljevanju se bomo osredinili le na primere leksikalne variantne zapolnitve sestavin.
607
2.1. Predmetnopomenske leksikalne variante se nanaajo tako na glagolsko sestavino potrebovati in samostalniko sestavino Sahara.
Sestavina Sahara ima zaradi ohranjanja pomenske celovitosti frazema manj
monih zamenjav. Sem bi lahko uvrstili zamenjave z leksemi, ki sodijo v skupno
pomensko polje podroje brez vode: suha zemlja, puava. Zanimivo pa je, da se
v besedilih realizirajo tudi monosti, ki presegajo sliko puavskega okolja in se na
njegovem mestu pojavljajo izrazi za iva bitja (riba: Slovenski nogomet potrebuje
derbije kot ribe vodo; roica: Loka potrebuje pasijon kot roica potrebuje vodo;
ejni: Zmago potrebujemo kot ejni vodo) ali snovi (hrana: Lev potrebuje enske
tako, kot potrebuje vodo in hrano; kruh: Ekstremni portnik kot kruh in vodo potrebuje pravo dozo strahu), ki so ustrezno ponazorilo za intenzifikacijo potrebe oz. pomanjkanja, a v teh primerih gre za bolj individualne in prenovitvene modifikacije.
Najpogosteja je frazemska realizacija z glagolom potrebovati, ki ga pa lahko
zamenjujejo pomensko sorodni glagoli, ki izraajo eljo, potrebo, nujo po em: eleti si (Mikko Hirvonen si eli zmage kot Sahara vode), priakovati (Toliko asa
smo eljno, kot Sahara vode, priakovali odmeven uspeh), akati na (Vsi v reprezentanci na Matjaa Smodia akajo kot Sahara na vodo), rabiti pog. (Ekipa jih
rabi kot Sahara vodo), primanjkovati (Tudi kontrol v meniju fotoaparata primanjkuje kot vode v Sahari), manjkati (Teh nam v hokeju manjka kot Sahari vode), pogreati (smo v mestu kot Sahara vodo pogreali parkirna tipala), hrepeneti (Tisto, po emer mladi vozniki hrepenijo kot Sahara po vodi), hlepeti (Ta je hlepela
po enah kot Sahara po vodi), iskati (Nogometa, ki ga je slovenska reprezentanca
iskala kot Sahara vodo), piti (Toliko asa ste samevali, da zdaj ljubezen pijete kot
Sahara vodo).
2.2. Enaki pomeni so lahko izraeni tudi z glagolsko-imensko besedno zvezo
in v tem primeru gre za skladenjske variacije, kot so: biti zaelen (portna srea je
v vrhunskem portu zaelena kot voda v Sahari), biti kot (Zato sta omenjena nogometaa mestnim tekmecem kot voda v Sahari), biti potreben (Poleg tega pa je pogoltnil viagro in je bil potreben kot Sahara vode), biti redek (Prilonosti so redke
kot voda v Sahari), biti manj (Je bilo v tanku bencina pa manj kot vode v Sahari),
biti pomemben (Karneval je v naem mestu skoraj tako pomemben kot voda v Sahari), biti slaba ponudba (Ponudba je slaba kot je ponudba vode v Sahari).
K skladenjskim variacijam lahko pritevamo tudi raziritve skladenjska vzorca
frazema. Zasledili smo monosti (a) odvisnike raziritve: potrebovati /rabiti kaj,
kot puava / Sahara potrebuje /rabi vodo (npr. Interblock potrebuje toke tako, kot
potrebuje puava vodo); (b) predmetne: priti kaj prav kot voda osamljenemu popotniku sredi Sahare; () prislovnodoloilne raziritve: potrebovati kaj kot ejni vodo
v puavi (npr. Ko smo zmago potrebovali kot ejni vodo v puavi); (c) besednozvezne raziritve: primerjalni del je lahko okrepljen s prislovom bolj ali tako: potrebovati kaj bolj /tako kot Sahara vode.
2.3. Med slovnino-pomenske spremembe lahko uvramo sklonsko spremenljivko sestavine voda. Korpusna analiza je potrdila tri, to so toilnika, rodilnika in
mestnika varianta, in sicer kot Sahara vodo, kot Sahara vode in kot Sahara po
vodi. Slednja ima samo 2 pojavitvi (npr. BMW-jeve serije tri dajejo vozniku tisto,
po emer mladi ali dinamini vozniki hrepenijo kot Sahara po vodi), pogojeni
608
z vezljivostjo glagolov hrepeneti oz. hlepeti po em, zato se bomo usmerili na interpretacijo toilnike in rodilnike oblike.
kot Sahara vodo
PO LETIH
1996
1998
1999
1
2
2
2001
2002
2003
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
SKUPNO
1
2
1
4
5
8
6
4
1
asopis
Revije
Internet
PO VIRIH
Ekipa
Delo
Dnevnik
Gorenjski
glas
Dolenjski list
Skupno
Adria media
drugo
Skupno
24ur.com
rtvslo.si
siol.net
Skupno
14
7
5
1
3
30
2
2
4
2
1
1
4
38
Preglednica 2. Distribucija frazema z glagolom potrebovati in drugimi glagoli ter

s toilniko obliko sestavine voda
Ugotovili smo, da je toilnika oblika samostalnika voda najpogosteje rabljena

ob glagolu potrebovati, saj se pojavi 30-krat. e to odtejemo od primerov, kjer je
zajeta skupna raba glagola potrebovati in drugih glagolov (38 pojavitev), ugotovimo,
da je le v 8 primerih glagolska sestavina druga. To pomeni, da glagol ohranja tudi
v frazemu svojo trdno toilniko vezavo (ele 2008: 310).
kot Sahara vode
PO LETIH
1992
1993
1
1
1997
1998
1999
2000
4
3
asopisi
Revije
PO VIRIH
Ekipa
Finance
Veer
Delo
Dnevnik
Gorenjski
glas
Dolenjski
list
Skupno
Mladina
5
1
1
5
7
1
1
21
6
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
1
1
3
1
9
4
2008
2009
2010
10
Drugo
2011
SKUPNO
Leposlovje
55
Internet
Adria
media
drugo
Skupno
rtvslo.si
24ur.com
siol.net
dz-rs.si
internet,
novice
Skupno
RTV
Slovenija
Didakta
609
2
10
18
4
2
3
1
4
14
1
1
Preglednica 3. Distribucija frazema z glagolom potrebovati in drugimi glagoli ter

z rodilniko obliko sestavine voda
Nasprotno pa kae, da je rodilnika oblika omejena le na 18-kratno pojavitev ob

glagolu potrebovati, medtem ko je veinsko (37-krat od 55 pojavitev) prisotna pri
drugih glagolih oz. glagolsko-imenskih izrazih. To lahko razloimo na dva naina,
bodisi, da gre za pojav delnega rodilnika, nastalega z opustitvijo koliinskega izraza
(potrebovati [veliko /malo /nekaj] vode) ali pa gre za pomensko in posledino vezljivostno kontaminacijo z glagoli (eleti si esa, primanjkovati, manjkati esa, biti
potreben esa). Na podlagi analize torej lahko potrdimo, da je najpogosteja in torej
izhodina oblika frazema potrebovati kaj kot Sahara vodo.
Iz nekaterih navedenih primerov pa je opazno, da ima tudi sestavina Sahara
poleg tipine imenovalnike oblike e sklonske monosti predlone toilnike (v Sahari) ali rodilnike (sredi Sahare) rabe, kar je v prvem primeru pogojeno z monimi
druljivimi okoliinskimi mesti ob izglagolskem deleniku (zaelen) ali glagolih
(primanjkovati, manjkati, hlapeti), v drugem primeru pa z druljivimi okoliinskimi
mesti ob glagolsko-imenski zvezi (priti prav) v pomenu koristiti.
2.4. S stalia pravopisne norme se pojavljata dve variaciji: e omenjena pogovorna raba glagola rabiti (2 pojavitvi) in zapis zemljepisnega lastnega imena Sahara
z malo zaetnico, kar je preprosto napaka ali pa jezikovna malomarnost (9 pojavitev),
veinoma s spletnih virov, in to blogov oz. forumov.
3. Pragmatine znailnosti frazema
Razbrati jih je mogoe iz analize delovalnikov, ki so skladenjsko pogojeni in odvisni od vezljivostnih lastnosti glagola. Glagol v frazemu nastopa z dvema besedilno
realizirajoima sestavinama, to sta prvi (kdo /kaj) in etrti delovalnik (koga /kaj).
3.1. Na vpraanje kdo /kaj potrebuje dobimo odgovor, da so to s stalia ivega oz. lovekega zlasti osebe: (1) s podroja porta (trener, posamezni portnik),
610
(2) prebivalci Slovenije in posameznih mest (Slovenci, prebivalci Preloke, Novomeani), (3) pripadniki doloene drubene skupine (ateistke) in (4) ljudje glede na
spol (moki, enska).
Med neivimi delovalniki pa se pojavijo zelo sorodne skupine leksemov, ki so
na nek nain metonimije za ljudi, ki so, predstavljajo ali delujejo v takih organiziranih zdruenjih, in sicer: (1) portne organizacije in njihovi lani (klub, ekipa, reprezentanca, motvo), (2) specifini porti (nogomet, rokomet, hokej), (3) politine
strukture (drava, vlada, oblast, dravni zbor, stranka), (4) gospodarstvo (ivilska
industrija, podjetje, trg) in (5) podroje kulture (glasilo, film).
3.2. Kot kae, se na: (1) podroju porta najbolj pogrea (nogometaa, napadlaca, igralca), (2) politika pogrea (obrambnega ministra, pravega loveka), (3) gospodarstvo (direktorja), (4) javni sektor (lektorja, zgodovinarja), (5) ljudje pa (intimnega partnerja, mokega).
Objekti potreb pa so: (1) na podroju porta (toke, zmaga, rezultat, uveljavitev,
uspeh, avtogol), (2) politika potrebuje (oblast, nadzor, zakon, reforme, razpravo,
korektnost, varevanje), (3) gospodarstvo (investicije, kapital, denar, finanno injekcijo in e nekaj specifinih potreb, kot so: vodovod, turizem, turbodizel motor),
(4) javni sektor (vrtec, kardiokirurki center), (5) na podroju duhovnosti potrebujemo (vero, duhovne vaje, mir), nedvoumno pa smo potrebni tudi (6) sprostitve (dopusta, tua, poitka in humorja) ter (7) spolnosti, ki po pojavitvah predstavlja dobro
desetino vseh izraenih potreb, in sicer 4-krat neposredno z besedo seks, 1-krat
z grobo nije pogovorno besedo, a veinoma (10-krat) je ta potreba leksikalno neizraena, a iz konteksta razumljena (poleg tega pa je pogoltnil viagro in je potreben
kot Sahara vode).
4. Sklep
Besedilnokorpusna analiza nam je potrdila, da je glagolski primerjalni frazem
s trodelno strukturo, katere primerjalna besedna zveza je v vlogi pomenskega intenzifikatorja, skupaj z variantami in svojo izhodino obliko potrebovati kaj kot Sahara vodo, v slovenini dokaj pogost. Njegova raba prevladuje na podroju publicistike, kjer je pogosto stilotvorno in vrednotenjsko sredstvo. Pragmatina analiza
pa je odkrila, da se frazem najpogosteje uporablja v kontekstu porta, politike, gospodarstva in lovekove intime. S tem pa se samo potrjuje dejstvo, da so to podroja
jezika, ki so leglo frazeoloke rabe.
Korpusni viri
Besedilni korpus Nova beseda. Dostopno 11.05.2013, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html.
Referenni korpus slovenskega jezika Gigafida. Dostopno 11.05.2013, http://demo.gigafida.net.
Slovarji
ChevalierGheerbrant 2006 = Chevalier J., Gheerbrant A. Slovar simbolov: miti, sanje, liki,
obiaji, barve, tevila. Ljubljana, 2006.
611
Keber 2011 = Keber J. Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana, 2011.

SSKJ = SAZU in ZRC SAZU, Intitut za slovenski jezik Frana Ramova in avtorji Slovar
slovenskega knjinega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediem
slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Elektronska izdaja na ploi CD-ROM.
Ljubljana, 1998.
Toporii 2001 = Toporii J. (ur.) Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001.
ele 2008 = ele A. Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana, 2008.
Literatura
Zagreb, 2002.
Gantar 2003 = Gantar P. Stalnost in spremenljivost frazema v slovarju. In: Gajda S., Vidovi
Muha A. (ur.) Sodobni jezikovni poloaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole, 2003. 209
224.
Gantar 2007 = Gantar P. Stalne besedne zveze v slovenini: korpusni pristop. Ljubljana,
2007.
Gorjanc 2005 = Gorjanc V. Uvod v korpusno jezikoslovje. Domale, 2005.
Krinik 1987a = Krinik E. Prenovitve kot inovacijski postopek. Slava I. Ljubljana, 1987.
4956.
Krinik 1987b = Krinik E. Prenovitve stalnih besednih zvez v Kosmaevi prozi 30. let.
In: Zadravec F. (ur.) Socialni realizem v slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi. Ljubljana, 1987. 517532.
Krinik 19871988 = Krinik E. Frazeoloko gradivo v SSKJ. Slava II/2. Ljubljana, 1987
1988. 143162.
Krinik 1988 = Krinik E. Frazeologija v moderni. Magistrska naloga. Ljubljana, 1988.
Krinik 1990 = Krinik E. Tipologija frazeolokih prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih. Slavistina revija 38 (1990): 400420.
Logar Berganc et al. 2012 = Logar Berganc N., Grar M., Brakus M., Erjavec T., Arhar
Holdt ., Krek S. Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES:
gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana, 2012.
Menac-Miheli 2005 = Menac-Miheli M. Frazeologija novotokavskih ikavskih govora
u Hrvatskoj. Zagreb, 2005.
Rode 1975 = Rode M. Semantini odnosi v frazeologiji. Slavistina revija 23 (1975): 439
442.
Stramlji Breznik 2007a = Stramlji Breznik I. Druina v slovenskih pregovorih in frazemih.
In: Krinik E., Eismann W. (ur.) Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah: Europhras
Slovenija 2005. Strunjan, 12.14. september 2005. Ljubljana, 2007. 251266.
Stramlji Breznik 2007b = Stramlji Breznik I. Pragmatini frazemi s strukturo naj se mi,
(e) in pod nobenim pogojem v slovenini. In: Fink-Arsovski ., Hrnjak A. (ur.) Slavenska frazeologija i pragmatika. Zagreb, 2007. 198202.
Stramlji Breznik 2012 = Stramlji Breznik I. Frazemi in vzorci v oglasih. In: Koriakowcewa E., Gardziska J. (ur.) Aktualne problemy jzykoznawstwa sowiaskiego. Siedlce,
2012. 197206.
.
. , 2013. 612618

,
E-mail: ewa.stras@us.edu.pl
,
,

, . ( )
-, ( 2007), --, ( 2011), -,
(Adamiczka 2011). ,
,
, , . ,
, , ,
,
. ,
, , , :
, ; , ; ( ); wyprowadzi
na czyste wody; w mtnej wodzie ryby owi; w gorcej wodzie kpany . . , , , , , .
.
. -, , ,
, , , , ,
. , , -
. 1) , 2) 3) ,
, .
613
1) , ,
.
, , .
, ,
, cicha woda.
, , ,
, , , . ,
, . , , , -
, :
cicha woda brzegi rwie (Stypua 1974).
,
, ,
. , ,
, , , .
, ,
. .
ani ladu nie zostao, zniko bez ladu (Karolak 1998). , , , .
. , ,
, .
, , , .
, , , , , ,
- . (, ) -. , -. (
) ( 2003).
korci kogo, ponosi kogo (Karolak 1998)
. , nosi,
.

, .
pyn
z wod (Skorupka 1987) ,
( 1998) pyn z prdem
(Skorupka 1987). , , , , . ,
614
,
, .
, , , .
, .
, , ,
, , ,
( ) ( 1998) ycie pynie, dni, minuty, lata pyn
(Skorupka 1987). , ,
.
, ,
.
( 2003) czas pynie jak woda (Skorupka 1987),
, , woda rzeka. czas jak rzeka (pynie)
. duo wody upynie (upyno) (zanim). , , ,
.
,
, ,
( 1998), co idzie samo do rk (Skorupka
1987), . , , , . , , ,
.
, , , , , co idzie jak woda (Lukszyn
1998). , , .

woda na myn ( ) co jest wod
na czyj myn (Lukszyn 1998) . ,
-. ,
, ,
- , .
, (,
) , . , , ,
-
615
la wod na czyj myn (Lukszyn 1998),

, .
, .
2) , .
woda tryska; bije ze rda (Karolak 1998),
, , , .
,
la
, , , .
,
, , . la wod ,
, ( 1998), , , , , ,
, , , , ,
.
, , la wod na szabl
, (Skorupka 1987), . , ,
, . , ,
, . ,
, , ,
, , ( )
ogniem si ich nie rozdzieli (Lukszyn 1998).
( . 1998), , ,
, , .
, ,
,
( 1995). , (
), , ,
. , () obla kogo zimn
wod; wyla komu kube zimnej wody na gow (Lukszyn 1998). , ,
, ,
, , ( 2003). , ,
( kube ).
616
, , , 10 ,
, .
,
, , ,
30 , , , .
, , , , , , (, , ).
(. ) ,
, , ,
, , , , . jak kamie w wod (w wodzie) (Lukszyn 1998).
, , . .
,
,
. - , (,
, . .), -.
( 2003) . ( ), ,
.
,
, , ,
.

(. , kube). , ,
, .
nosi wod rzeszotem;
czerpa wod sitem (przetakiem) (Lukszyn 1998). , , , .

, ( 2003).
.
, ,
, ( )
, , -. ( 2003). , . ,
, .
617
3) , , -. , ( 2003). , , , .
, , , , ( 2001).
,
. , , , -, dziesita woda po kisielu (Lukszyn 1998). , , ,
, (
. 1998),
, , . . .
, , , ,
.

, , , ,
: ( 2003) pienidze pyn jak woda (Stypua 1974), pienidze id jak woda. ,
spywa po kim jak woda po gsi (kaczce)
(Lukszyn 1998) .
,
, ,
, . nabra wody
w usta (Lukszyn 1998), , , , . ,
.
,
. ,
, ,
. ,
.
, , ,
, , , , , , , ; , , , , ; , , .
618
, , ,
,
. , , , .
, , , , ,
, .
. 1998 = . ., . ., . .
. - . -, 1998.
1998 = . . (.) . , 1998.
2003 = . . . -, 2003.
2001 = . . (.) .
, 2001.
1995 = . . (.) . . 1. , 1995.
Karolak 1998 = Karolak S. Sownik frazeologiczny rosyjsko-polski. T. 12. Warszawa, 1998.
Lukszyn 1998 = Lukszyn J. (red.) Wielki sownik frazeologiczny polsko-rosyjski i rosyjskopolski. Warszawa, 1998.
Skorupka 1987 = Skorupka S. Sownik frazeologiczny jzyka polskiego. T. 12. Warszawa,
1987.
Stypua 1974 = Stypua R. Sownik przysw rosyjsko-polski i polsko-rosyjski. Warszawa,
1974.
2007 = . . -
( ).
773. , 2007. 5052.
2011 = . .
, . 2011/1: 171174.
Adamiczka 2011 = Adamiczka M. . In: Lengua rusa, visin del
mundo y texto. Granada, 2011. 6974.
.
. , 2013. 619625
Komponent voda v esk frazeologii v povdom

vysokokolsk mldee
INDELOV Jaromra
st nad Labem, esk republika
E-mail: jaromira.sindelarova@gmail.com
Voda je v nejobecnj rovin vnmna jako zdroj ivota, stejn tak jako pda
nebo vzduch. V lidsk mysli nevytv pouze pedstavu tekutiny, kterou lovk do
svho tla pijm, ale me zahrnovat celou adu konotac rznho pvodu. Voda
me bt kilov ist i przran a je symbolem oitn, omlazen, novho zatku a smyt viny (voda ktu). Mnohdy me figurovat tak jako synonymum pro
osven a v reklamn sfe pak asto jako prostedek k regeneraci. Voda tedy nen
znakem pouze na rovni jazyka, jen je korelac oznaujcho a oznaovanho, ale u
znakem druhotnm, kter zahrnuje rzn konotace, je se projevuj nejen v jazyce
(frazmy typu iv voda) i literatue, ale i v jinch sfrch, jako nap. v malstv,
sochastv apod., a tak se stv mtem, kter pedstavuje v jistm smyslu vznamov
posun (Novosadov 2012).
Komponent voda se vyskytuje ve frazeologii a paremiologii s rznou intenzitou
ve vech jazycch, v nich zaujm i z hlediska kuturologickho vznamn msto.
Do eskho prosted pronikly nap. nkter pslov (frazeologick jednotky v irokm slova smyslu dle jen FJ) i ze vzdlenho asijskho prosted (Kdo j ovoce,
m pi tom myslet na ty, kdo vypstovali ovocn stromy. Kdo pije vodu, m myslet
na pramen) rznho pvodu, nap. korejskho (I vodu pij s mrou, dv-li se na tebe
dt), japonskho (Bez vesel v lunu se pes vodu nepeplav), nskho (Kdo se chce
nauit plavat, mus skoit do vody) apod., a africkho prosted (Krokodl je siln,
jen kdy je ve vod). Velmi frekventovan jsou FJ pvodu slovanskho, nap. eskho (Kon me pivst k vod, ale napt se mus sm. Krev nen voda) i polskho
(Jez chlb a pij vodu, nepijde na chudobu) apod., ast jsou i FJ pochzejc z latiny (K psmu ivotu je teba jen voda a chlb) nebo pertiny (Komu stoj voda nad
hlavu, jedno jestli loket nebo sto).
V esk frazeologii zstvaj dodnes iv tak mnoh citty s komponentem
voda jednak od znmch osobnost, jako nap. Bohatstv je jako mosk voda. m
vce se pije, tm je vt ze (Arthur Schopenhauer), Dstojnost pro lovka je tolik,
co pro rybu voda (John Adams), jednak i od neznmch autor (Lska je jako voda.
Vude je j dostatek, ale v dlani ji neudr).
Pirozen hranice mezi folklrnmi pslovmi na stran jedn a okdlenmi
vrazy na stran druh nen ostr a pmoar, jak ostatn dokazuj i ve uveden
pklady. Tak nap. s cittem Co je nad kmen tvrd, co nad vodu mk bt me?
Tvrd vak kmen voda mkk vyhloub pec (Publius Ovidius Naso) koresponduje
iroce znm psloven prototyp v rznch jazycch, kter autora nem. Nap. v rutin ; v latin Gutta cavat lapidem, v anglitin
Constant dropping wears away the stone, v nmin Steter Tropfen hhlt den Stein,
620
indelov Jaromra
v italtin La gocciascava la pietra, ve francouztin Goutte goutte leau creuse la

pierre, ve panltin Continua gotera cava lapiedra aj. Dleit vak je, e z hlediska konotativn univerzlie podlhaj oba typy parmi dominantn symbolice, kterou pedstavuje v obecn rovin pojem voda.
Zejmna ve slovansk frazeologii a paremiologii pedstavuje komponent voda
velice bohat a zajmav nmt k ad vzkum, a to nap. z aspektu historicko-etymologickho, etnolingvistickho, nenho a srovnvacho, smantickho, pragmatickho a kognitivnho atd., piem odkrv dynamick procesy ve frazeologii, kter
zce souvisej s kulturnmi, spoleenskmi a politickmi zmnami v ivot jednotlivch nrod. Sledovn vskytu FJ v pirozench jazycch z hlediska synchronnho
pak umouje nejen registrovat aktuln zmny ve frazeologickm fondu rznch
nrod, ale sledovat i promny a vvojov tendence v konkrtnch jazycch, a proto
jsme se rozhodli k tmatu budapesk konference provst vlastn eten.
Vzkum jsme realizovali na konci loskho roku a zamili ho na frazeologickou kompetenci eskch vysokokolskch student jako pedstavitel souasn mlad generace. Na zklad dotaznkov analzy jsme zjiovali u student oboru Uitelstv pro 1. stupe zkladnch kol na katede bohemistiky Pedagogick fakulty
Univerzity Jana Evangelisty Purkyn v st nad Labem rove jejich znalosti FJ
s komponentem voda v esk frazeologii (aktivn vyuvn pasivn znalost neznalost) a sledovali frekvenci vybranch FJ z hlediska jejich ivosti v eskm vysokokolskm prosted.
U vzorku 200 student jsme navzali na spolen vdeck nmecko-rusko-slovensk projekt Bible and Christianity in Phraseology (GreifswaldSankt Petersburg
Ruomberok, 20102012), jeho clem bylo sledovat odkaz spolenho kulturnho
ddictv v povdom souasn mlad generace na vybranm souboru biblickch FJ
internacionlnho charakteru ve tech jazycch (s porovnatelnou vchodiskovou situac ve zmnnch spoleensko-politickch pomrech: Balkov 2012, Kovov
2013, indelov 2013), a na vzkum paremiologick kompetence u mlad a stedn
generace v esk republice realizovan na obdobnm principu (indelov 2012).
Ke zjiovn frazeologick kompetence vysokokolsk mldee v na sond
jsme pistupovali obdobn jako autoi mezinrodnho projektu dichotomicky a oprali jsme se o metodiku vypracovanou D. Balkovou, hlavn eitelkou projektu (viz
Balkov 2012, Balkov 2013; srov. tak Kovov 2012, Kovov 2013). U oslovench respondent jsme sledovali v prvn fzi vzkumu jejich frazeologickou kompetenci v irm smyslu, tedy z hlediska aktivnho uvn FJ s komponentem voda
v zu vetn pasivn znalosti (avak bez posouzen sprvn smantick interpretace
FJ), ve druh fzi v um pojet tzv. frazeosmantickou kompetenci, je pedstavuje
vy stupe frazeologick kompetence a odr hlub rove znalosti zahrnujc
adekvtn smantickou interpretaci FJ.
V dal sti textu vyhodnotme nkter specifick vsledky prvn sti sondy,
jej clem bylo porovnat ivost FJ v povdom vysokokolsk mldee a zjistit jejich
preferenn vyuitelnost v souasnm eskm jazyce.
V dotaznkov sond, kter zahrnovala 55 FJ s komponentem voda, jsme ovovali, zda budouc pedagogov jsou schopni podle vlastn zkuenosti posoudit vybran pslun vzorek FJ z hlediska jeho uvn.
Komponent voda v esk frazeologii v povdom vysokokolsk mldee
621
Pi vbru FJ obsahujcch komponent voda jsme vychzeli ze Slovnku esk

frazeologie a idiomatiky (ermk 2009) a do dotaznk jsme zaadili jak rzn pirovnn (ermk et al. 2009a: 388390), nap. rst jako z vody, a vrazy vtn (ermk 2009: 967970), nap. To je voda na jeho mlejn / mln, tak i vrazy neslovesn
(ermk et al. 2009b: 387388), nap. velk voda. U nkterch vybranch FJ jsme
uvedli i jejich varianty, piem studenti mli podtrhnout nejznmj z nich. Tak
nap. u pirovnn . 7 (slo oznauje poad FJ v dotaznku) mohli studenti podtrenm upednostnit a zvolit jednu z uvedench variant: bt / hnt se /valit se /pihnat
se /pihrnout se (nkam) jako velk voda, obdobn i u neslovesnho vrazu . 19:
z jedn /prvn vody (naisto) i u vtnho vrazu . 38: Vodu s ohnm nesmch /
Voda se s ohnm nesn.
Respondenti vybrali jednu z pti monost na tech rovnch: 1A znm, pouvm, umm vysvtlit vznam (piem museli uvst vznam); 1B znm, pouvm, neumm vysvtlit; 2A znm, nepouvm, umm vysvtlit (opt museli vyloit
jeho vznam); 2B znm, nepouvm, neumm vysvtlit; 3 neznm.
Vsledky naeho eten s clem posoudit frazeologickou kompetenci v irm
smyslu ukzaly (viz graf . 1 Frazeologick kompetence I a graf . 2 Frazeologick komptence II), e tm polovina oslovench respondent (47%) uv pslun FJ s komponentem voda aktivn (FJ oznaen na rovni 1A a 1B), zatmco
k pasivn znalosti (FJ oznaen na rovni 2A a 2B) se hls 28% student. tvrtina
respondent (25%) oznaila posuzovan FJ jako neznm (rove 3).
Frazeologick kompetence I
(Graf . 1)
2A+2B:
3131 =
28%
Frazeologick kompetence II
(Graf . 2)
3: 2721 =
25%
3: 2721 =
25%
2B: 105 =
1%
1A+1B:
5148 =
47%
2A: 3026 =
28%
1A: 5089 =
46,4%
1B: 59 =
0,6%
Zskan vsledn hodnoty svd o pomrn dobr znalosti posuzovanho souboru FJ, v nm pevauje aktivn uvn a pasivn znalost nad neznalost, piem
tm polovina respondent uv pslun FJ aktivn a i jejich pasivn znalost pevauje nad neznalost, co jsme tak s ohledem na zvry z pedchozch vzkum
pedpokldali (srov. s podobn zamenmi frazeologickmi vzkumy v eskm prosted, ble viz indelov 2012, indelov 2013).
622
indelov Jaromra
K nejastji uvanm FJ s komponentem voda pat tyto FJ (uvan v uvedench variantch a azen sestupn od nejvy hodnoty): pihnat se (nkam) jako
velk voda (FJ . 7), rst jako z vody (FJ . 12), Tee mu (voda) do bot (FJ . 26),
Voda je (tepl) jako kafe (FJ . 31), Voda je jako led (FJ . 33), kter aktivn uv
vech dv st oslovench student. Velmi frekventovan jsou tak dal FJ jako Usnul jako kdy ho do vody hod (FJ . 15 v potu 199), Mt aludek jako na vod (FJ
. 10 v potu 198), Tich voda (FJ . 23 v potu 196), Tich voda behy mele (FJ . 43
v potu 196), ek velkou vodu (FJ . 44 v potu 191), Utee to jako voda (FJ . 55
v potu 190), Sam voda pihov ho! (FJ . 53 v potu 188), Pt nco jako
vodu (FJ . 11 v potu 188), iv voda (FJ . 25 v potu 184), Velk voda (FJ . 24
v potu 183), Zmizel jako by se do vody propadl (FJ . 6 v potu 180), (mt) asu
jako vody (FJ . 8 v potu 170), Let / utk to jako voda (FJ . 5 v potu 168) atd.
Nsledn uvedeme nejmn znm (a tedy i nejasn) FJ s konkrtnmi poty
respondent (azeno sestupn od nejvy hodnoty), kte posuzovan FJ oznaili
neznm. Pat k nim nap. Z jedn vody up na plot (FJ . 39 v potu 186), Voda
je (tepl) jako louh (FJ . 34 v potu 185), Sjede / sveze se to po nm jako voda po
huse (FJ . 30 v potu 184), Snze jest v kaln vod ryby loviti (FJ . 41 v potu 180),
Je to jako voda z fusekl / z vyvaen fusekle (FJ . 29 v potu 180), Co m viset, neutop se, i kdyby voda pes ibenici leela (FJ . 42 v potu 177), Mt e jako vody
(FJ . 9 v potu 166), Voda rozum nekal (FJ . 40 v potu 154), Voda je jako iletky
(FJ . 48 v potu 151), Spt jako na vod (FJ . 16 v potu 120), Pije to jako vodu
(FJ . 51 v potu 109), Voda bere, voda dv (FJ . 46 v potu 82), Vodu s ohnm
nesmch /Voda se s ohnm nesn (FJ . 38 v potu 75).
Dalm kritriem bylo posoudit frazeologick soubor obsahujc komponent voda na ose centrum (jdro) postcentrum perifrie se zmrem urit ivost jednotlivch sledovanch FJ. Pi stanoven hraninch (procentulnch) hodnot tchto t
oblast rznho vskytu sledovanch FJ jsme vychzeli ve shod s autory mezinrodnho projektu ze soutu odpovd 1A + 1B a 2A + 2B. Prvn psmo odpovd jednotkm centra frazeologickho zu respondent v procentulnm rozpt: 10076%,
druh odr rozpt 7551% a piazuje FJ do postcentra. Posledn psmo s hodnotou 500% tvo FJ nachzejc se na perifrii i na plnm okraji frazeologickho
zu vysokokolk (viz graf. . 3, ble Balkov 2013).
Exponovanost FJ podle hraninch psem
(Graf . 3)
Men rdius hraninch hodnot psem centra a postcentra oproti dvojnsobn

hodnot perifern oblasti vychzel z aktulnch vsledk dvjch vzkum (srov.
Balkov 2012, Balkov 2013; Kovov 2012, Kovov 2013; indelov 2012,
623
indelov 2013), v nich se v povdom vysokokolsk mldee ukzalo psmo

periferie z hlediska exponovanosti FJ podstatn ir ne dal dva typy psem. Akoliv vsledky na sondy ukzaly, e v komunikaci budoucch pedagog pevauje
postaven sledovanch FJ v centru (36 FJ) na rozdl od postcentra (pouze 7 FJ) a
perifrie (12 FJ), nemnili jsme (s ohledem na dal zamlen srovnvac analzy
frazeologickho materilu) hranin hodnoty psem.
V centrlnm psmu (v jdru) se pirozen nachzej FJ, kter studenti nejastji
uvaj (bez ohledu na schopnost sprvn interpretace) a nkter z nich jsou ji uvedeny v textu ve. K nim lze na zklad vslednho statistickho zhodnocen piadit i dal FJ, jako nap. Voda je jako kitl (FJ . 32), Voda hu po luinch, bory
um po skalinch, v sad skv se jara kvt, zemsk rj to na pohled (FJ . 35),
To je voda na jeho mlejn /mln (FJ . 36), Voda to odnesla /vodnesla (FJ . 50), U
hodn vody uplynulo od (FJ . 54), Zstal / stl jako by ho (studenou / horkou vodou) polil /poleje. / Zstal /stl jako by ho vodou polil /jako kdy ho vodou poleje /
jako vodou opaen (FJ . 18), Kde sou / jsou ty asy? Voda je vzala (FJ . 27),
Hodn / mnoho vody uplynulo / uteklo (u) od t / t doby. / Uteklo u mnoho vody
(pod mostem), co / Utee / uplyne jet hodn vody, ne / U hodn vody v ece
uplynulo od t doby, co (FJ . 28), Jako kdy se do vody propadne (FJ . 52), Je
mokr jako by ho do vody hodil (FJ . 14), Zmizel /ztratil se jako by se nad nm voda
zavela / jako kdy se nad nm voda zave (FJ . 17), je to jako voda (FJ . 3).
Dosaen hodnoty jednoznan dokazuj, e pevauje postaven sledovanch
FJ v centru nad obma dalmi typy, co je dkazem toho, e mlad vysokokolci
jsou v kontaktu s FJ s komponentem voda a ty jsou v jejich komunikaci stle iv.
V poscentru se nachz pouze sedm FJ, je uvdme v poad podle sestupnch
hodnot: mrtv voda (FJ . 20), Ani vody by lovku nepodal (FJ . 49), z jedn /prvn
vody (naisto) (FJ . 19), Voda se nad nm zavela (FJ . 47), Nemelem, nemelem,
sebrala nm voda mlejn (FJ . 37), Vodu s ohnm nesmch / Voda se s ohnm nesn (FJ . 38) a Voda bere, voda dv (FJ . 46).
Na perifrii se nachz dvanct z posuzovanch FJ, je jsou azeny podle dosaench hodnot sestupn: spt jako na vod (FJ . 16), Voda je jako iletky (FJ
. 48), Voda rozum nekal (FJ . 40), Sjede to po nm jako voda po huse (FJ . 13),
mt e jako vody (FJ . 9), (jako) voda (z fusekl) (FJ . 4), Co m viset, neutop se,
i kdyby voda pes ibenici leela (FJ . 42), Je to jako voda z fusekl / z vyvaen
fusekle (FJ . 29), Snze jest v kaln vod ryby loviti (FJ . 41), Sjede / sveze se to
po nm jako voda po huse (FJ . 30), Voda je (tepl) jako louh (FJ . 34) a Z jedn
vody up na plot (FJ . 39).
Jen ve strunosti piblme i vsledky druh fze vzkumu, v n jsme se pokusili navzat na nmecko-rusko-slovensk projekt (viz v textu ve) a usouvztanit
frazeologickou kompetenci vysokokolskho mldee v irm smyslu s frazeologickou kompetenc v um smyslu, resp. s jejich frazeosmantickou interpretac, a
to na zklad podanch definic, opis i jinch ekvivalentnch obraz.
Graf . 4 Frazeosmantick kompetence (viz ne) zobrazuje vsledky tto
druh sti sondy, je zcela potvrdily, e FJ odpovdajc rovni 1A a 2A pevauj
(73,4%) nad rovn 1B a 2B (1,6%), co je dkazem toho, e posuzovan frazeologick soubor byl z velk sti (tm ze t tvrtin) sprvn interpretovn (jen k 1,6%
624
indelov Jaromra
FJ z jejich celkovho potu nebyl podn dn vklad, nebo byla pslun FJ interpretovna chybn) oproti jedn tvrtin FJ v tomto souboru, kter byly oznaeny respondenty jako neznm (rove 3).
Frazeosmantick kompetence
(Graf . 4)
1B+2B:
164 =
1,6%
3: 2721 =
25%
1A+2A:
8115 =
73,4%
Vsledky naeho eten v eskm prosted (ve shod se zvry autor mezinrodnho projektu z prosted ruskho, nmeckho a slovenskho) potvrzuj, e
adekvtn rove frazeologickho (specifickho jazykovho) vdom pedpokldajc
pesnou a sprvnou znalost vznamu konkrtn FJ nemus bt nutnou podmnkou
spn komunikace, nebo rodil mluv dok na zklad svho jazykovho (a
v jeho rmci i frazeologickho) povdom pout FJ vhodnm a pijatelnm zpsobem a k tomu jim posta velmi asto jen povrchov smantick znalost pslun FJ
(srov. se zvry Kovov 2012: 686).
Sonda do esk frazeologie prostednictvm pirovnn, neslovesnch a vtnch
vraz s komponentem voda nm umonila odhalit jdro a periferii souboru 55 FJ
s komponentem voda z hlediska jejich ivosti v eskm vysokokolskm prosted.
Prezentovan vsledky na sondy do frazeologick a frazeosmantick kompetence v eskm vysokokolskm prosted mohou poslouit nejen ke konfrontaci
sledovanch jev nap. s povdomm slovensk vysokokolsk mldee (srov. s podobn zamenm vzkumem D. Balkov na FF KU v Ruomberku realizovanm
v tomto roce), k vytvoen pedstavy v nadnrodnm mtku o souasnm spolenm
jdru nebo periferii FJ s komponentem voda z hlediska jejich ivosti v aktivnm a
pasivnm frazeologickm zu vysokokolskch student v souasnosti, ale i k obecnjm zvrm v souvislosti se sledovnm frazeologick kompetence a fondu frazeologickch internacionalism v povdom mlad evropsk generace. Zvry naeho
vzkumu a jejich konfrontace s obdobn zamenmi projekty u ns i v zahrani
mohou odhalit nejen specificky nrodn, nbr i ir kulturologick a integran tendence v souasnm evropskm prosted.
625
Jsme pesvdeni o tom, e nejen tato sonda, ale i dal obdobn zamen vzkumy potvrd, e dynamika frazeologickho fondu je stle promnliv, nebo odr
nejen kulturn a spoleensk zmny v dan epoe a v konkrtnm prosted, ale i vvojov zmny vetn generanch rozdl v konkrtnm jazyce, a proto je zapoteb
vnovat jejmu synchronnmu bdn i nadle pozornost.
Literatura
Balkov 2012 = Balkov D. Frazeologick kompetencia mladej slovenskej genercie (na
materili biblickej frazeolgie). In: Sowo. Tekst. Czas. T. XI. Frazeologia sowianska w aspekte onomazjologicznym, lingwokulturologicznym i frazeologicznym. SzczecinGreifswald, 2012. 171178.
Balkov 2013 = Balkov D. Biblick frazeolgia v po/vedom slovenskej, ruskej a nemeckej mladej genercie. In: Die slawische Phraseologie und die Bibel. GreifswaldSankt
PetersburgRuomberok, 2013. 2230.
ermk 2009 = ermk F. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. T. 4. Vrazy vtn. Praha,
2009.
ermk et al. 2009a = ermk F., Hronek J., Macha J. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. T. 1. Pirovnn. Praha, 2009.
ermk et al. 2009b = ermk F., Hronek J., Macha J. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky. T. 2. Vrazy neslovesn. Praha, 2009.
Kovov 2012 = Kovov V. Frazeologick kompetencia slovenskej strednej genercie
(na materili biblickej frazeolgie). In: Sowo. Tekst. Czas. T. XI. Frazeologia sowianska w aspekte onomazjologicznym, lingwokulturologicznym i frazeologicznym. Szczecin
Greifswald, 2012. 686693.
Kovov 2013 = Kovov V. Biblick frazeolgia v porovnvacch relcich frazeologickej kompetencie slovenskej, ruskej a nemeckej mladej genercie. In: Die slawische Phraseologie und die Bibel. GreifswaldSankt PetersburgRuomberok, 2013. 102110.
Novosadov 2012 = Novosadov B. Co ekme od vody a kdo za to me? In: Markething,
29.10.2012. http://www.markething.cz/co-ocekavame-od-vody-a-kdo-za-to-muze.
indelov 2012 = indelov J. Paremiologick kompetence mlad a stedn generace (na
materilu pslov biblickho pvodu). In: Sowo. Tekst. Czas. T. XI. Frazeologia sowianska w aspekte onomazjologicznym, lingwokulturologicznym i frazeologicznym. Szczecin
Greifswald, 2012. 604611.
indelov 2013 = indelov J. ( ). In: Die slawische Phraseologie und die Bibel. GreifswaldSankt PetersburgRuomberok, 2013. 171178.
.
. , 2013. 626632
:

,
E-mail: slawick.shulzhenko@yandex.ru
, :
. ( 1820 ,
) , . , . ,
, , , . . . [] , ,
. , , . [] : ;
( 1995: 447).

,
-, , , .
. .
, ,
(, ), ,
, , ,
( 2009).
, , ,
,
. (, , , .),
, ,
- :
, . , ,
,
,
627
. , -: ,
, . , , -
- . , ,
(),
, .
, .
. . , , , .
, ,
,
. ,
. ; , , , ,
, .
,
, . ,
, , , . ,
,
. , -2
-17. , .
, , (
- ) , ,
, ,
- , , , .
, , , , .
,
, , . -
. ,
: / .
628
. .

, ,
. ,
- , .
,
, , -, , . , ,
- .
, ,
, , , , . . , ,
(- )
, I.
,
, . , , , , .
, , ( , ).
, , , , , , - .
/ , / .
, , .
,
, , ,

, , ,
. ,
, , - . ,

, ,
, . (), ( ), () ., ., .
629

: , , .

. ,
,
, , ,
- (
-).
, , . , , , , :
, , , ;
, .
, , , , , , , , , . ( ), (). , ,
,
, , .
,
,
,
, . ,
, , - ( ), , , ,
. , , ,
.
, .
, , . ,
, , ,
. , ,
,
, , , (
, , , . .).
630
. .
, ,
, , ,
, . , . (, , , , , )
, , . ,
, ,
. ,
.
, :
, -,
. , ,
,
,
. , , , .
, , , , , . , , , , , . , , .
40- I ., ,
.
: - ,
. ,
, ! (Quos ego!), , ,
,
, : , !
!.

631
, , . , , .
, , , , ,
1812 , - . , , ,
, , , - .
, ,
. , ,
.
, ,
- .
,
. ,
,
.
XIX -
(1844)
. ,
, .
, ,

. .
- , , XIX , . .
,
, ,
.
(1896) . , ,
, .
632
. .
. ( . . ),
, , ,
, :
- (1889); (1891); (1893).
,
.
, , , ,
-; . , ; . ; . ;
. .
, , ,
, . ,
, .
, , , .
,
, , ,
.
, ,
, ,
, .
1995 = . . 17 . . 8. . 1. , 1995.
2006 = . . . , 2006.
2009 = . . , , . ,
2009.
2006 = . . , . . 3. , 2006.
1990 = . . , , . , 1990.
.
. , 2013. 633638
Jako ryba ve vod Wie ein Fisch im Wasser

Mint hal a vzben
Kontrastivn analza eskch, nmeckch a maarskch
frazm o vod
TLGYESI Tams
Budape, Maarsko
E-mail: tolgyesi.tamas@btk.ppke.hu
Ve svm pspvku se sousteuji na esk, nmeck a maarsk pslov, pirovnn a ren o vod. Na zklad lexiklnch rozdl mezi zkoumanmi frazmy
zjiuji stupn jejich ekvivalence, tj.
1) ekvivalence pln, nap. . kzat vodu a pt vno; nm. Wasser predigen und
Wein trinken; ma. vizet prdikl s bort iszik;
2) ekvivalence sten, nap. . krev nen voda; nm. Blut ist dicker als Wasser; ma. a vr nem vlik vzz;
3) ekvivalence nulov, nap. . ohe a voda dob jsou sluhov, ale zl pnov;
nm. Feuer und Wasser sind zwei gute Diener, aber schlimme Herren; ma. .
1. Ekvivalence pln
esk, nmeck a maarsk idiomy vyjaduj stejn obsah ekvivalentnmi lexiklnmi prvky, jako nap. . jsou jako ohe a voda; nm. sie sind wie Feuer und
Wasser; ma. olyanok, mint a tz s a vz nesnej se; . kzat vodu a pt vno;
nm. Wasser predigen und Wein trinken; ma. vizet prdikl s bort iszik co jinm
rad, sm nein.
Po cel Evrop znm frazm je . to je voda na jeho mln; dn. det er vand p
hans mlle; fr. cest de leau son moulin; nm. das ist Wasser auf seine Mhle;
niz. het is water op zijn molen; pol. co jest wod na czyj myn; rus.
to mu poskytuje (proti tob) vhodu a posiluje jeho postaven (srov.
SFI 4). V maartin se nejastji pouv podoba valakinek a malmra hajtja
a vizet; . nahnt vodu na n mln; nm. Wasser auf jemandes Mhle tragen.
Krom ren . nosit vodu do moe; nm. Wasser ins Meer tragen; ma. vizet
hord a tengerbe dlat zbytenou prci; rozvdt vci obecn znm; pidvat neho tomu, kdo toho m hojnost existuj varianty s nzvy mstnch ek v rznch
zemch, nap. nm. Wasser in den Rhein (tak in die Donau /Elbe) tragen, ma. vizet
hord a Dunba (srov. . do Dunaje vodu nositi, elakovsk 1893). Ve slovintin
se dve kalo vodo v Savo nositi (elakovsk 1893, Savelieva 2009, SSKJ 2000).
V anglitin se vedle to bring water to the sea pouv carry coals to Newcastle
nosit uhl do Newcastlu. Toto msto v severovchodn Anglii bylo v 18. stolet
vznamnm exportrem uhl. Srov. t . nosit dv do lesa; nm. Holz in den Wald
tragen; rus. .
634
Tlgyesi Tams
Jako ryba ve vod se vyskytuje v rznch pirovnnch, nap. . ct se jako ryba

ve vod; nm. er fhlt sich wie ein Fisch im Wasser; ma. gy rzi magt, mint hal
a vzben ct se velmi dobe; . zdrav jako ryba (ve vod); nm. gesund wie ein
Fisch im Wasser; ma. egszsges, mint hal a vzben. V anglitin se msto ryby k
jin vodn zve hes happy as a clam je astn jako keble, pop. hes living in
clover ije v jeteli. Netypick forma tto rostliny tylstek je symbolem tst.
Poltina vyjaduje stejn pojem takto: y jak u Pana Boga za piecem nebo y jak
pczek w male t jako kobliha v msle.
2. Ekvivalence sten
Frazm . krev nen voda (pol. krew nie woda) je v nmin a maartin vyjden jinmi konstrukcemi: nm. Blut ist dicker als Wasser (angl. blood is thicker
than water) krev je hust ne voda; ma. a vr nem vlik vzz krev se nepromn
ve vodu. elakovsk ve sv sbrce Mudroslov nrodu slovanskho v pslovch
uvd tyto vznamy: Pslov tohoto rozlin jest uvn; nejvce v tchto smyslech
se be: 1. Vmluva smilnch a nezdrelivch, pak tak zlostnch a hnvnch lid
sanguis fervet. 2. Rna vysoko se v: drah ivot lidsk. 3. Ohledem na lkastv.
4. Svoji a pbuzn se vce miluj. (elakovsk 1893: 364).
eskmu poekadlu tich voda behy mele (pol. cicha woda brzegi rwie) odpovd nm. stille Wasser sind tief tich voda bv hlubok; ma. lass vz partot
mos pomal voda behy mele. Stejn pojem vyjaduje rutina frazmem
v tich tni bvaj erti. esk a nmeck frazm oznauje
zdnliv klidnho lovka, skrvajcho sv pocity a pohnutky, kter me vybuchnout nebo reagovat pekvapiv odvn a neobvykle (SFI 4). Ma. idiom navc
znamen, e vytrvalou prac meme doshnout svch cl (O. Nagy 1985).
. rda koka ryby j, ne do vody nechce; nm. die Katze frisst gerne frischen
Fisch, aber ins Wasser geht sie nicht koka rda ere erstvou rybu, ale do vody
nejde a ma. a macska is szereti a halat, de kerli a vizet i koka m rda rybu, ale
vod se vyhb se tk lid, kte by rdi mli bezstarostn ivot, ale nic pro nj
udlat nechtj. Anglick a polsk varianta se od naich pslov trochu li: angl. the
cat would eat fish but would not wet her feet koka by rda jedla ryby, ale nechce
si namoit nohy; pol. jadby kot ryby, ale nie chce ogona macza koka by rda
jedla ryby, ale nechce si namoit ocas.
Ren . vylt dt s koupel (nebo dnes bn vylt s vanikou dt); nm. das
Kind mit dem Bade ausschtten se pouv v mnoha dalch jazycch, nap. pol. wyla
dziecka z kpiel aj. Ma. gyereket a frdvzzel kinteni odpovd angl. to throw
the baby out with the bath-water a fr. jeter le bb avec leau du bain vylt dt
s vodou ke koupn.
Pslov angl. the pitcher goes so often to the well that it is broken at last; nm.
der Krug geht solange zum Brunnen, bis er bricht; ma. addig jr a kors a ktra, amg el nem trik (srov. . dotud se se bnkem pro vodu chod, a se rozraz,
Komensk 1954) kon ve vtin slovanskch jazyk jinak: . tak dlouho se chod
se dbnem pro vodu, a se ucho utrhne (SSJ 1971); pol. dopty dzban wod nosi,
dopki mu si ucho nie urwie; rus. ,
Kontrastivn analza eskch, nmeckch a maarskch frazm o vod
635
. elakovsk pe, e pslov tohoto smysl vbec ten jest, e ve

do jistho jen asu m sv trvn; zvlt pak vztahuje se v mravnm ohledu na ty,
kdo nebezpeenstv miluj a pleitosti k hchu se nevaruj; tudy hlavn se ho uv o zlodjch, marnotratncch, nepoestnch enkch atd. (elakovsk 1893: 266).
V etin se nkdy z legrace k tak dlouho se chod se dbnem pro vodu, a se
(do)jde pro pivo.
. utopil by ho na lci vody se shoduje s ma. megfojtan egy kanl vzben
velmi ho nenvid. Na rozdl od nich se v nmin k er mchte ihn in einem
Lffel Wasser ersaufen chtl by ho utopit na lci vody.
V ekvivalentech . do t doby uplyne jet mnoho vody mus se jet dlouho
ekat se podobn jako u frazmu nosit vodu do moe objevuj nzvy mstnch ek:
nm. bis dahin fliet noch viel Wasser den Rhein (tak die Donau /Elbe) hinunter,
ma. sok vz lefolyik mg addig a Dunn (srov. . mnoho jet dotud Dunajem vody
uplyne, elakovsk 1893), pol. do tego czasu jeszcze duo wody w Wile /Odrze upynie. V chorvattin se dve kalo vnogo joe za toga vode po Savi /Dravi prejde
(tebih Golub 2010).
Kdy nmecky mluvc lovk m na nco velkou chu, k mir luft das Wasser im Munde zusammen sbh se mi voda v puse. V eskm a maarskm ren
je msto vody slina: . sbhaj se mi sliny v puse (pop. stech); ma. sszefut a nyl
a szmban.
SSJ uvd . nalt nkomu istou vodu ci pravdu (SSJ 1971). V maartin se nejastji k ntsnk tiszta vizet a pohrba nalijme istou vodu do sklenice.
Nmeck ren obsahuje msto vody vno: nm. jemandem reinen Wein einschenken.
V dnen etin se nezdka tak objevuje varianta nalt nkomu istho vna.
Pirovnn . zmizel jako kmen ve vod (pol. znik jak kamie w wod) m
v nmin a maartin jin zvr: nm. er verschwand wie ein Blitz zmizel jako
blesk; ma. eltnt, mintha a fld nyelte volna el zmizel, jako by ho pohltila zem
nebo eltnt, mint a kmfor zmizel jako kafr.
Tvrdmu, hlubokmu spnku se v etin k sp, jako by ho do vody hodil.
V podobn situaci se v nmin pouvaj pirovnn er schlft wie ein Stein sp
jako kmen, er schlft wie ein Toter sp jako mrtv (srov. . sp jako zabit). Maarsk ekvivalenty jsou alszik, mint a bunda sp jako koich a alszik, mint a tej
sp jako mlko. Kdy nkdo sp lehce, snadno a asto se probouz, tak se tomu k,
e sp jako na vod. Msto tohoto frazmu se nkdy v maartin vyskytuje alszik,
mint a nyl sp jako zajc.
. roste jako z vody roste velmi rychle odpovdaj nm. er wchst wie Unkraut
roste jako plevel a ma. gy n, mint a gomba roste jako houba.
Zd se, e pslov . chudina z vody va; nm. arme Leute kochen mit Wasser;
ma. szegny ember vzzel fz je znmo pedevm v centrlnch jazycch stedoevropskho jazykovho arelu (srov. nap. angl. beggars cant be choosy ebrci nemohou bt vybrav a pol. biedacy nie mog by wybredni chudci nemohou bt
vybrav). Pvodn vznam nucen t nuzn. V dnen etin se k vait z vody
ve smyslu pracovat bez nutnch prostedk, materil a znalost. Tvarov podobn
idiom . tady se tak va jen z vody; nm. hier wird auch nur mit Wasser gekocht;
ma. nlunk is vizben fznek (Erdlyi 1862, O. Nagy 1985, Sirisaka 1891) znamen,
636
Tlgyesi Tams
e ani my nemme optimln vchoz podmnky a nejsme na tom tedy lpe ne ostatn. Pslov je bn v dnen nmin, kdeto v eskm a maarskm jazyce je
archaick.
Pi svm vzkumu jsem hledal frazmy o vod i ve slovncch a sbrkch pslov z 19. stolet, dky kterm jsem nael tak dnes ji funkn zastaral idiomy.
V esko-nmeckm slovnku Kotta teme . v mal vod mal ryby (bvaj),
z malej vody mal ryby (Kott 1878). elakovsk uvd . u velik vod velik ryby
bvaj, v mal vod mal ryby (elakovsk 1893). Simrockovo dlo Die deutschen
Volksbcher obsahuje nm. im groen Wasser fngt man groe, im kleinen Wasser
gute Fische ve velk vod se chytaj velk, v mal vod dobr ryby (Simrock 1846).
Ballagi v maarsko-nmeckm slovnku pe ma. vznek regben fogjk a nagy
halat; nm. in groen Wssern fngt man groe Fische (Ballagi 1890). Erdlyi a
Margalits ve svch sbrkch pslov maj tak ma. viznek regben fogjk a nagy
halat ve velk vod se chytaj velk ryby (Erdlyi 1862, Margalits 1897). V dnen
maartin znamen reg star, ale zde m jet vznam velk. Smysl idiomu
je m vt kol na sebe vezmeme, tm vtho spchu meme doshnout.
3. Ekvivalence nulov
Nkter frazmy nemaj idiomatick ekvivalenty v jistch jazycch, nap. pslov pravdpodobn indinskho pvodu . kon me pivst k vod, ale pt ho
nepinut; nm. Pferde lassen sich zum Wasser bringen, aber nicht zum Trinken
zwingen (srov. tak angl. you can lead a horse to water but you cant make it drink;
pol. mona doprowadzi konia do wodopoju, ale nie mona zmusi go do picia) se
v maartin nepouv.
Ani pslov . ohe a voda dob jsou sluhov, ale zl pnov; nm. Feuer und
Wasser sind zwei gute Diener, aber schlimme Herren v maarskm jazyce nenajdeme.
Podobn vznam jako poekadlo tich voda behy mele m . on je tich voda
zdnliv mrn, pokojn, nenpadn lovk (pop. dt), kter se vak leckdy nhle,
neekan, pekvapiv projev njakm npadnm zpsobem (SFI 2); nm. er ist
ein stilles Wasser. V maartin se k pouze ve zmnn lass vz partot mos
pomal voda behy mele.
V nmin se dodnes pouv frazm das Wasser hat keine Balken voda nem
trmy. Maarsk pslov a ren od Margalitse z roku 1897 dokldaj, e se v maartin dve tak kalo nincs a viznek gerendja voda nem trmy. Pslov znamen, e se ve vod nememe nieho chytnout, proto je nebezpen jt do hlubok
vody, neumme-li dobe plavat (O. Nagy 1985). etina zkouman idiom nem, ale
nael jsem dtsk kadlo, kter obsahuje zmnnou moudrost:
Nesta mt odvahu! Pamatuj si s nmi,
voda nem podlahu, eka nem trmy.
Chce-li chodit na hloubku, u se plavat, holoubku.
Ve svm pspvku jsem chtl zjistit, jestli jsou nkter frazmy charakteristick
jen pro etinu, nminu a maartinu. Abych to mohl urit, pokusil jsem se najt
anglick a jin ekvivalenty zkoumanch pslov. Je obecn znmo, e anglitina je
Kontrastivn analza eskch, nmeckch a maarskch frazm o vod
637
pvodem germnsk jazyk, kter funguje v dnen dob jako globln lingua franca.
Kdy se v nm njak idiom nachz, znamen tedy, e je bn pouvn nejen v anglicky mluvcch zemch, ale potenciln vlastn globln, celosvtov.
Vzkum ukzal, e pslov, kter zn etina, nmina i maartina, se valnou
mrou objevuj i v jinch jazycch, nap. . to je voda na jeho mln; dn. det er vand
p hans mlle; fr. cest de leau son moulin; ma. valakinek a malmra hajtja
a vizet; nm. das ist Wasser auf seine Mhle; niz. het is water op zijn molen; pol. co
jest wod na czyj myn; rus. . Jsou vak tak ppady,
kdy m kad jazyk sv vlastn varianty podle toponym, nap. chor. vnogo joe za
toga vode po Savi /Dravi prejde; ma. sok vz lefolyik mg addig a Dunn; nm.
bis dahin fliet noch viel Wasser den Rhein (tak die Donau /Elbe) hinunter; pol.
do tego czasu jeszcze duo wody w Wile /Odrze upynie. Existuje nkolik frazm
v etin, nmin a maartin, kter nemaj ekvivalenty v jinch jazycch, pop.
se vyjaduj jinmi jazykovmi prostedky, nap. . ct se jako ryba ve vod; nm.
er fhlt sich wie ein Fisch im Wasser; ma. gy rzi magt, mint hal a vzben ct se
velmi dobe; . zdrav jako ryba (ve vod); nm. gesund wie ein Fisch im Wasser;
ma. egszsges, mint hal a vzben (srov. angl. hes happy as a clam je astn jako
keble, hes living in clover ije v jeteli; pol. y jak u Pana Boga za piecem, y
jak pczek w male t jako kobliha v msle). . chudina z vody va; nm. arme
Leute kochen mit Wasser; ma. szegny ember vzzel fz je znmo pedevm v centrlnch jazycch stedoevropskho jazykovho arelu (srov. angl. beggars cant be
choosy ebrci nemohou bt vybrav; pol. biedacy nie mog by wybredni chudci nemohou bt vybrav).
Prameny
BirSchlandt 1937 = Bir Izabella, Schlandt Henrik: Szlsok s fordulatok magyarnmet
gyjtemnye. Budapest, 1937.
BittnerovSchindler 2003 = Bittnerov D., Schindler F. esk pslov. Soudob stav konce
20. stolet. Praha, 2003.
elakovsk 1893 = elakovsk F. L. Mudroslov nrodu slovanskho v pslovch. Praha,
1893.
Erdlyi 1862 = Erdlyi Jnos (szerk.): Vlogatott magyar kzmondsok. Pest, 1862.
Forgcs 2004 = Forgcs Tams (szerk.): Rgi magyar szlsok s kzmondsok. Budapest,
2004. http://mek.oszk.hu/09100/09112/html/index.html.
Komensk 1954 = Komensk J. A. Moudrost starch ech. Praha, 1954.
Margalits 1897 = Margalits Ede: Magyar kzmondsok s kzmondsszer szlsok. Budapest, 1897.
Simrock 1846 = Simrock K. Die deutschen Volksbcher. Frankfurt am Main, 1846.
Singer 1999 = Singer S. Thesaurus proverbiorum medii aevi. Lexikon der Sprichwrter des
romanisch-germanischen Mittelalters. Berlin, 1999.
Sirisaka 1891 = Sirisaka Andor: Magyar kzmondsok knyve. Pcs, 1891.
Wander 1896 = Wander K. F. W. Deutsches Sprichwrter-Lexicon. Bd. 4. Leipzig, 1876.
Zaorlek 2000 = Zaorlek J. Lidov ren. Praha, 2000.
Ztureck 1896 = Ztureck A. P. Slovensk pslov, poekadla a slov. Praha, 1896.
638
Tlgyesi Tams
Slovnky
Ballagi 1890 = Ballagi Mr: Uj teljes magyar s nmet sztr. Budapest, 1890.
Kott 1878 = Kott F. . esko-nmeck slovnk zvlt grammaticko-fraseologick I. Praha,
1878.
MokijenkoWurm 2002 = Mokijenko V. M., Wurm A. esko-rusk frazeologick slovnk.
Olomouc, 2002.
SFI 1 = ermk F. et al. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky 1. Pirovnn. Praha, 2009.
SFI 2 = ermk F. et al. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky 2. Vrazy neslovesn. Praha,
2009.
SFI 3 = ermk F. et al. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky 3. Vrazy slovesn. Praha,
2009.
SFI 4 = ermk F. et al. Slovnk esk frazeologie a idiomatiky 4. Vrazy vtn. Praha, 2009.
SSJ = Havrnek B. (red.) Slovnk spisovnho jazyka eskho IV. Praha, 1971.
SSKJ = Bajec A. et al. Slovar slovenskega knjinega jezika. Ljubljana, 2000. http://bos.zrcsazu.si/sskj.html.
Literatura
Fldes 1996 = Fldes Csaba: Deutsche Phraseologie kontrastiv. Intra- und interlinguale Zugnge. (Deutsch im Kontrast 15.) Heidelberg, 1996.
Ivaneti 2002 = Ivaneti N. More u frazeologiji. Fluminensia 14 (2002): 6784.
Savelieva 2009 = Savelieva E. Glagoli premikanja v frazemih slovenskega knjinega jezika.
Slovenski jezik. Slovene Linguistic Studies 7 (2009): 115134.
tebih Golub 2010 = tebih Golub B. Analiza Prireja (Sprichwrter) Ignaca Kristijanovia.
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 2010/1: 163202.
Tlgyesi 2009 = Tlgyesi Tams: Lexikln germanismy v dnen etin. Studie kontaktovlingvistick. Piliscsaba, 2009. http://mek.oszk.hu/08400/08488.
Vaek 19961997 = Vaek A. Kontaktov lingvistika a jej perspektivy III. etin 7
(19961997): 1321, 3344.
.
. , 2013. 639645

,
E-mail: trirfr@mail.ru
- . , , , ,
.

,
, .
,
, . , - : , , , . -
,
, ,
, , -, , , , .
.
, , ,

.
, , ,
. , : , ,
, .
,
, .
,
, ,
, .
640
. .
, . ,

: . : , ,
.
,
.
. -
, , ,
, : , , , , , , , , .
.
, , - -
,
- , ,
.
,
. 1 . 2

, 3 , 4 . 5
,
, . 6

, . - ,
; ,
: , , , , ,
.
[] - .
! , , ! (http://www.orenburzhie.ru/?p=4618)
1
http://knm.ru/news/9054
http://koipus.ru/?news=2852
3
http://msn.kg/ru/news/39012
4
http://volgainform.ru/allnews/1167506
5
http://www.belgazeta.by/ru/2009_06_08/ekonomika/18965
6
http://vb.uz/news/a-248.html
2
641
- , 3 120 ,
5 . (http://www.proza.ru/2012/
12/16/1579).
, / , /
. / (http://www.stihi.ru/2009/06/14/4240).
- , , , . . (http://fotograf-frolov.com/art/220).
, , , , ,
, , : , ,
.
,
. , .
,
(http://vk.com/club18647250).

,
(http://www.profile.ru/items_23599).

, .
,
.
, ,
.
, , .
, , .
-; , : , , , , ,
.
, ,
,
. 7 , ,
7
http://www.voltaire.ru/press.php?article=204896
642
. .
; 8 , ; 9
-. 10
.11 . , :
, 2003 ,
; 12 (http://sankurtur.ru/press/item/2263).
,
,
, , - , .
, .
, , ,
, :
, , , ,
, . [] . - -
(http://www.e-reading-lib.
com/chapter.php/142182/25/Pered_licom_zakona.html).
- ,
. []
.
. (http://intensocoffee.ru/lorenzo.php).
,
. . . ,
, 8
http://www.bereg.vrn.ru/7880.html
http://www.chas-daily.com/win/2012/07/13/g_015.html?r=32
10
http://www.belcanto.ru/12120302.html
11
http://www.golosarmenii.am/ru/20155/home/12605
12
http://www.kommersant.ru/doc/678965
9
643
,
( 2008). ,
, , .
:
, , , . ( ) : 1. , ( ); 2. , (
); 3. , (
); 4. ( ); 5.
( ); 6. , (
).
.
-,
; ,
.
: [ ] ,
, ,
(http://alonely.ru/viewtopic.php?id=2620).
- , , : ,
, - ,
- . -
, ; -
, , ,
, : - . . .
(http://www.motonews.ru/drivingbike.moto?id=12);
, ,
(http://www.lib.ru/detektiwy/chejz/
lovmert.txt_with-big-pictures.html).
, ,
: . - ,
(http://forum.travian.ru/showthread.php?t=103171).
644
. .
., ,
: , . ,
. . (http://prozakonkurs.ru/
contest_2012/love_2012_1/4770/); : ,

(http://www.ateism.ru/talk/
talk01.htm).
:
. []
, , , (http://www.npacific.ru/np/library/publikacii/smyshliaev/
geolkam/1_iz_glubiny.htm).
- , , ,
, ,
. ,
, , .
, , (. : ).
,
. , , .

, , , , ,
. , -, , , .
, () ( )
.
. , . ,

, , ,
, ,
, .
645
. 2007 = . ., . ., . . . . , 2007.
1997 = . ., . . . . , 1997.
2009 = . . (.) .
, 2009.
2005 = . ., . .
. , 2005.
2008 = . ., . . . , 2008.
.
. , 2013. 646651
Frazeologick jednotky dolnozemskch Slovkov

s lexmou voda
TUSKOV Tnde, ILKOV Mria
SzegedBudapest, Maarsko
E-mail: m.zsilak@gmail.com
Pvodnou koncepciou naej autorskej dvojice bolo predstavi sbor prslov

a porekadiel znmych medzi dolnozemskmi Slovkmi, ktor sa rozrili prostrednctvom roenky abiansky kalendr. 1 Vychdzali sme z faktu, e v jednotlivch
slach roenky bol permanentne uverejovan soldny poet prslov a porekadiel,
ktor boli vyuvan aj vo vyuovan v slovenskch evanjelickch elementrnych
kolch, preto prevaj v kolektvnej pamti Dolnozemanov (Tuska 2002: 90120,
ilkov 2000: 9294). rili sa aj inmi publikciami, porov. inzert abianskeho
kalendra: Kto miluje porekadl, tomu odporame sbierku: 365 najkrajch slovenskch porekadiel. Dostanete ju za 20 filierov v Egyhzi Knyvkereskeds Bkscsaba (K 1935: 96). Po pretudovan roenky, ktor yychdzala medzi rokmi
19211948, sme museli kontatova, km prslovia a porekadl tematickch okruhov pracovitos, mravnos, statonos apod., t. j. sbor prslov, porekadiel a slov
s mravnounm zmerom bol uverejnen vo vekom pote, zatia tie, ktor obsahuj lexmu voda, predstavuj nepatrn mnostvo. Upriamili sme preto pozornos
na synonym v svislosti s rozlinmi fyzickmi podobami vody: para, hmla, mrz,
inova, d, sneh, mlka at. resp. na hydronyma. Excerpovali sme aj frazeologick
jednotky s verbami, ktor semanticky svisia so substantvom voda. Kee sa ani
naalej neukazoval vsledok v zhode s naou hypotzou, museli sme nevyhnutne
rozri pramenn materil o alie publikcie a in skupiny frazeologickch jednotiek. almi pramennmi materilmi boli Komlsky slovensk vkladov slovnk
a Atlas udovej kultry Slovkov v Maarsku (Divianov 1996, Synok 2000). Sledovali sme zrove nreov povahu prslov a porekadiel a problm petrifikovanos vs. dynamika paronymie, najm na materili ustlench prirovnan s loklnym
a krajovm koloritom, ktor maj povahu neologizmov.
1. Strun charakteristika pramennch materilov
Nov ttne hranice vytvoren po prvej svetovej vojne priviedli Slovkov na
juhovchodnej asti Dolnej zeme do izolcie. Vtedajie prirodzen kontakty s materskm nrodom sa stali akopdnymi, bval bezprostredn styky skoro nemonmi. Prirodzenm dsledkom toho bolo, e obben slovensk asopisy a kalendre sa nedostali k svojim vtedajm itateom. To znamenalo, e abianski evanjelick Slovci ako aj Slovci v lokalitch juchovchodnej Dolnej zeme ostali bez
1
Pojem Dolnozemsk Slovci sa v prspevku pouva v uom zmysle, vzahuje sa na Bkskoandsku oblas, t. j. na juhovchodn regin sasnho Maarska. abiansky kalendr pvodnm
pravopisom abiansky Kalendr, v prspevku v skratke K.
Frazeologick jednotky dolnozemskch Slovkov s lexmou voda
647
svojich obvyklch tan. Spomenut problm medzi prvmi spoznal evanjelick farr abianskej cirkvi Dr. udovt igmund Szebernyi, ktor sa poksil njs rieenie.
U na jese 1919 zredigoval na rok 1920 roenku pod nzvom abiansky kalendr,
ktor vychdzal kad rok do roku 1948.
Kalendr mal aj vchovno-vzdelvaciu funkciu, kee redaktori sa snaili, aby
jednoduch udia, abnia a itatelia z reginu sa aj pomocou neho vzdelvali.
Neprehame, ke tvrdme, e sce nie vlune, ale najm tento kalendr sa vo vekej miere priinil o rozvoj kultrnych nrokov Slovkov juhovchodnej asti Dolnej zeme. O jazyku kalendra sa d jednoznane kontatova, e sa snail vyhovie
normm Czambelovej jazykovej kodifikcii, vplyv ktorej sa v slovenskom spisovnom jazyku prejavoval v prvch troch desaroiach dvadsiateho storoia. Nsledkom
mnohostrannm snahm kalendra sa stala tto roenka jednm z kultrnych kdov
dolnozemskch Slovkov (Tuska 2002: 7589). Prslovia excerpovan z abianskeho
kalendra maj skr povahu spisovn, v malej miere sa na ich jazykovom stvrnen
prejavuj znaky hovorovosti resp. nreovosti.
V slovenskej komunite v Maarsku sa z asu na as pociuje potreba vyda
lexikografick dielo, ktor zahruje nreov lexiku, ktor je aktvne pouvan len
v komunikcii najstarej genercie. Vzniklo niekoko prc z pera neprofesionlov,
ktor predstavuj vedecko-populrnu rove, jedinm dielom s odbornmi lingvistickmi nrokmi je Komlsky slovensk nreov vkladov slovnk Juraja Synoka.
Autor zdvoduje vznik svojho dvojjazynho lexikografickho diela nasledovne:
Nebola venovan pozornos slovnej zsobe, jej zloeniu a kvalite. Tento vkladov slovnk obsahuje komlskymi Slovkmi uvan, od spisovnej slovenine odlin, slovn zsobu a vysvetuje ju. To neznamen e zo slov a vrazov zaradench
do slovnka sa niektor nevyskytuj aj v tch Slovkmi obvanch lokalitch v Maarsku, kde sa hovor tie stredoslovenskm nrem. Argumentciu pokrauje nasledovne: Zozbieranm komlskej nreovej lexiky, ustlench spojen, chceme
zachova hodnoty nho jazyka (nreia) pre budcnos. Bola to srna loha, ve
tieto nreov slov sa pomaly zabudn (Sinok 2000: 5). Slovnk v rozsahu 322
strn sa neme povaova za ucelen dielo, autor m v rukopise pripraven al
materil na doplnenie nreovej lexiky Slovenskho Komla.
Nreov rz frazeologickch jednotiek exscerpovanch z Komlskeho slovenskho nreovho vkladovho slovnka sa prejavuje vo vetkch zlokch poda
kritri Jozefa Mlacka: a) pre nreov stvrnenos ktor sa prejavuje v konkrtnej
forme vyjadrenia obsahu na hlskoslovnej, morfologickej a syntaktickej rovine;
b) kritrium vskytu a rozrenosti sa obmedzuje v prvom rade na Slovensk Koml, resp. na arel stredoslovenskch nre v Bksko-andskej oblasti; c) faktor
kombincie formlnych a vznamovch prvkov sa uplatuje v nvznosti na loklne
fenomny, ako prroda, relie dolnozemskho dedinskho prostredia at. (Mlacek
2007: 232).
Atlas udovej kultry Slovkov v Maarsku je etnografickm dielom, po obsahovej strnke kompendiom tradinej kultry Slovkov v Maarsku v podobe, v akej
sa dala zachyti na konci 20. storoia. Lexiklnou zsobou je autentickm pramennm materilom pre lingvistov. Opierali sme sa o kapitolu vodnej tdie, ktor m
nzov Vrstvy tradinej kultry Slovkov v Maarsku a ktor analyzuje tvoriv proces,
648
Tuskov Tnde, ilkov Mria
vznik novch nrovch variantov. Problematika je ilustrovan na loklnom prslov

z astej, ktor bude citovan na patrinom mieste.
2. Interpetcia materilu
Prslovia a porekadl z jednotlivch sel abianskeho kalendra s lexmou
voda po smantickej strnke patria k viacerm tematickm okruhom. Identifikovali
sme ich poda zbierky A. P. Ztureckho.
aba o sa po samom zlate vodi bude, predsa njde mlku (K 1922: 5152).
Ztureck uvdza jazykov synonym tohto prslovia v XII. kapitole, ktorej nzov
signalizuje vznamov okruhy Dobr a zl mravy, pravda a viera a v rmci ktorej
s pod bodom 7 zoskupen prslovia, ktor sa semantcky zarauj k pojmu Nenapravitenos. Osobitnm heslovm slovom je lexma aba: Njde si aba mlku
aba kalu had aba kalu njde aba kalu neopust (508/175).
K nasledujcemu prsloviu sme nali u Ztureckho vzdialenejie synonym
aj po semantickej aj po jazykovej strnke: Ihlou sa studa nevykope (K 1923: 49).
VIII. kapitola, Veobecn pravidl mdrosti a opatrnosti, 10. bod: Primeranos
a neprimeranos konania, heslo voda (372/578583) uvdza podoby: Darmo lia
vodu do koa Darmo nosi vodu v rieici Darmo tisne mechr do vody Mrna
prca koom vodu naiera Z kamea vodu envytisne Za nitkou sa ihla njde.
Aj pri alom prslov sme narazili na akosti pri zaraovan: Ak voda, tak
ryby (K 1924: 46).
Poda klasifikcie Ztureckho sa me zaleni do viacerch kapitol, najbliie mu je semanticky a formlnym rieenm typ uveden pod bodom 7/d, Rodiia
a deti: Ak rodiia, tak dietky (71/274700) z I. kapitoly: lovek, jeho vek, pohlavie, rodina a domovina, alebo typ Ak viera, tak ppe (176/965969) z III. kapitoly,
ktor m nzov Pomery spoloensk a je delen na viacej ast. Citovan typ je zaraden do asti B, Sprva, podriadenos k bodu 2, ku ktormu s zaraden prslovia
so semantickm okruhom Vplyv, vlastnosti a osudy sprvy (spravovania), a pod.
Lexmy voda a ryba zbliuj citovan prslovie aj s V. kapitolou s nzvom Majetok
a viva, najm s asou A. Majetok a chudoba, v ktorej sa do 1. bodu zarauj prslovia so semantikou Pohodlie v bohatstve, ma-nema: Vek voda, vek ryby,
mal voda, mal ryby (241/30). Prpadne me prs do vahy aj al bod uvedenej kapitoly a asti, a to bod 6., Trpenia a akosti chudoby, s lexmami mal, mlo:
Z malej vody mal ryby (248/84).
Z alieho sla kalendra citujeme prslovie, ktor obsahuje synonymum substantva voda, v zmysle in fyzick forma vody: Rann d a ensk pla dlho
netrv (K 1925: 25). Ekvivalent tohto prslovia uvdza aj Juraj Synok pod heslom D i d: rann d, ensk pla netrv dlho (Synok 2000: 63). U Ztureckho je zaraden do I. kapitoly, lovek, jeho vek, pohlavie, rodina a domovina
do 2. bodu: Mui a eny vo veobcnosti, k heslovmu slovu ena, ensk: Rann
d, ensk pla, pansk lska a aprlov chva to vetko na zajaom chvoste vis
(48/180/E 392).
Km citovan ronky abianskeho kalendra uvdzali po jednom prslov s lexmou voda v ronku z 1927. roku sme nali tri. Prvm bolo: abe je vdy mlo
649
vody (K 1927: 74), ktor nem doslovn ekvivalent u Ztureckho. Semanticky

najbliie s mu typy: Daj mu kouch, i kou ti stiahne (155156/453); Podaj ertu
prst, nu a za cel ruku uchyt (155156/465), a alie (zaraden pod sla 457471,
477479, 488499 na uvedench stranch) v III. kapitole s nzvom Pomery spoloensk, zoskupen v bode 17, Vyuvanie inch, alebo v 18. bode s vznamom Nevak, neuznanie. Druh je: Darmo erta zvra, umva, ist, predsa ho nikdy nevybieli. U Ztureckho v XII. kapitole, Dobr a zl mravy, pravda a viera, v 7. bode
Nenapravitenos, medzi prsloviami pod heslom ert s uveden varianty: Darmo
erta zvra, predsa ho nikdy nevybieli. Darmo erta umva, predsa ho nikdy
nevybieli. Darmo erta ist, predsa ho nikdy nevybieli (506507/135). Tretie
prslovie v roenke z 1927. roku bolo: Pravda sa neutop vo vode a nehor v ohni.
U Ztureckho je obmena: Pravda sa neutop vo vode a nezhor v ohni, ktor je zaraden do XII. kapitoly, Dobr a zl mravy, pravda a viera, bliie do 1. bodu so smantickm okruhom Pravda, jej nezatajitenos a vazstvo (501/16).
V roenkch z 1929. a 1931. roku sa opakuje prslovie: Kde si zmoknul tam sa
su (K 1929: 102, K 1931: 95). U Ztureckho je zaraden spisovn variant: Kde
si zmokol, tam sa su v II. kapitole udsk telo, jeho potreby, choroba a smr, v 13.
bode, v ktorom s zoskupen prslovia so smanikou korhestvo. Smantick okruh
sa alej len, a) Prslovia vo veobecnosti, heslovm slovom je hrdlo (105/350).
V prsloviach citovanch z abianskeho kalendra hovorov charakter sa odzrkadoval v prvom rade v slovoslede, nreov rz nadobda len prslovie z roeniek z 1929. a 1931. roku, tvarom verba v prterite zmoknul.
Je prekvapujce, e v abianskom kalendri sa neuvdzaj veobecne znme
prslovia s lexmou voda resp. typy s verbami, ktor smanticky tesne svisia so substantvom voda, ktor uchovva kolektvna pam Komlanov (ilkov 2000: 93):
Ruka, ruku umva, tak sa obe cistie (Ztureck 1975: 139/85). Komlsky nreov
vkldov slovnk uvdza podobu uvedenho prslovia pod heslom ruka: ruka ruku
umva (Synok 2000: 222).
ich voda brech podmva a strm preskakuje (Ztureck 1975: 160/561). Komlsy nreov vkladov slovnk m variant: tich voda breh podmja (Synok
2000: 291).
Topiaci sa aj slame chit (Ztureck 1975: 473/153). 2 Nreov charakter komlsych ptslov sa prejavuje na hlskoslovnej a morfologickej rovine ako aj v lexike.
Komlsky vkladov nreov slovnk obsahuje pomerne mlo prslov a porekadiel, autor miestami cituje ich elvivalenty zo Ztureckho zbierky bez blich
bibliografickch dajov. Napr. heslo hlava: pad snech ako vrapacie hlavi. Ztur:
Sech pad ako vrabce (Synok 2000: 91). Heslo klobik: Klobike stvaju, pna
Krista vtaju. Ztur: Klobiky vstvaj, pnu bohu chvlu vzdvaj (Synok 2000:
112). Heslo mrz: Pre na psa mrz (Synok 2000: 144) neobsahuje odkaz na Ztureckho.
Nasledujce frazeologick jednotky maj rz slovia: Kopaka: Kad kopaka
edom d (= okopvanie rastln, innos okopvania) (Synok 2000: 116), eck:
2
Informtorka: Albeta Orbnov-Molnrov (1913).
650
Tuskov Tnde, ilkov Mria
pae Boe, en po eckich (= elanie v ase brky, aby kodu mal kad) (Synok
2000: 247).
Zraden je aj pranostika: Martin: pre Martin na bielom koi (= 11. novembra
sa oakva prv sneh) (Synok 2000: 137).
Prevan vinu frazeologickch jednotiek v Komlskom vkladovom slovnku tvoria ustlen prirovnania. Nedostatkom metodickho postupu autora je, e
podva len ich maarsk vklad, ktor je najastejie doslovnm prekladom, vznamovo ich neklasifikuje. ilkov sa poksila zisi ich semantiku konzultciou
s Komlanmi, podali vak len konkrtnu prhodu, na zklade ktorej prirovnanie
vzniklo (ilkov 2003). Jednoznane dolnozemskej proviniencie je prirovnanie uveden pod heslom maslo: voda ako maslo (Synok 2000: 138), v Bksko-andskej
oblasti je toti kvalitn mkk artzska voda.
Podklad nasledujcich prirovnan je prrodn obraz Na voe: slnko je ako na
voe (Synok 2000: 155), Dha: pi ako dha (Synok 2000: 72).
In skupina odra dolnozemsk dedinsk prostredie: Sisk: pije ako sisk
(Synok 2000: 228), Pik: zmokn ako pik /mora (Synok 2000: 187), Hus: rozumie sa do voaoho ako hus do piva (Synok 2000: 96), Kura: zmokn ako kura
(Synok 2000: 25), Peti: popl peti (Synok 2000: 183), ini: pivo ako konskie
ini (Synok 2000: 256).
Heslovm slovom alch ustlench prirovnan s verb ktorch semantika
je nvzn na lexmu voda, resp. jej rozlin podoby: Doznoji sa: doznoji sa ako
kvon (Synok 2000: 69), Chii: chiila zima (= zaalo mrzn) (Synok 2000: 98),
Kvapnu: kvapnu voao (Synok 2000: 126), Plva: pluva ako sekera vo voe
(Synok 2000: 87), Rosplaka: d sa rosplae (Synok 2000: 219), Zamori sa:
zamra sa ako kaica (Synok 2000: 303), Zarosi sa: zarosi sa ako mora /morka
(Synok 2000: 305).
Anna Divianov v vodnej tdii k Atlasu udovej kultry Slovkov v Maarsku, pri analze vrstiev tradinej kultry slovenskej minority v Maarsku pouke
medzi inmi na tvoriv proces, vznik novch nrovch variantov. Problematiku
ilustruje loklnym prslovm z novohradskej obce, z astej: No, mohlo to tak vyzera
ako ke sa aa Bainsk v Balatone kpai (Divianov 1996: 17, 48). Prslovie
sa pouva v situcii, ke sa niekto nesprva primerane, ke sa veci nemaj po poriadku. Samotn Mria Badinsk-Prakov porozprvala autorke prhodu, na zklade ktorej sa star schma (formlna strnka prslovia) naplnila novm obsahom:
koncom 1950. rokov ju zobrali vnuky k Balatonu, kde sa kpala v pendeli, v spodnej siastke tradinho enskho odevu.
Podobnm procesom vznikali pravdepodobne aj frazeologizmy znme v Slovenskom Komli, z ktorch niektor u akiste preli procesom od neologizmu k stupu.
Literatura
Divianov 1996 = Divianov Anna (red.): Atlas udovej kultry Slovkov v Maarsku.
A magyarorszgi szlovkok npi kultrjnak atlasza. Bkska aba / Bkscsaba, 1996.
Mlacek 1984 = Mlacek Jozef: Slovensk frazeolgia. Bratislava, 1984.
Mlacek 2001 = Mlacek Jozef: Tvary a tvre frazm v slovenine. Bratislava, 2001.
651
Mlacek 2007 = Mlacek Jozef : tdie a state o frazeolgii. Ruomberok, 2007.

Synok 2000 = Synok Juraj: Komlsky slovensk vkladov nreov slovnk. Komlsi
rtelmez tjsztr. Slovensk Koml / Ttkomls, 2000.
Tuska 2002 = Tuska Tnde: A abiansky Kalendr 19201939. vfolyamaiban megjelent
cikkek nyelvszemllete. Doktori rtekezs. BkscsabaBudapest, 2002.
Ztureck 1975 = Ztureck Adolf Peter: Slovensk prslovia, porekadl a slovia. Bratislava,
1975.
ilkov 2000 = ilkov Mria: Typy obraznho vyjadrovania sa v komlskom slovenskom
jazyku. In: Chlebniczk Jn (red.): 250 rokov v Slovenskom Komli. Bkska aba,
2000. 91100.
ilkov 2003 = ilkov Mria: Frazeolgia v Komlskom slovenskom vkladovom nreovom slovnku. Studia Russica XX. Budapest, 2003. 495499.
.
. , 2013. 652656
-
?

,
E-mail: t_yaroslava@yahoo.com
,
,
, .

, .
,
.

.
, (
2002, 2005). ,
, ( 2008). , , ,
, ,
(HDA 9, 2008).
, ,
. . : ,
,
: - ( 1: 9).
, -, , , - , () ( 2005). : - (= ) (= ), .
, ,
, , . . Sonne ins Meer
taucht (. ),
, .
, ,
, , ; . bjeti ; . buja ,
, ; . bjat , bujniet ; . ; .
. bujati ; ( ), . *bhu- /
*bh-, . bystr , , . bhyn , , . buro-lang ; . brs ;
- ?
653
. bra ; . bujumak , bjk

( 1: 314). ,
,
( 2008),
.
: (= ) ( )
. Paradies,
, , . ,
.
(. , . iriy) , , , . , ( 1979) .
, ( 2005).
. Sonnenland (. sunnlant ; .
himmlisches Land (Grimm 1984) Engelland (. England; , . Jenseits . (HDA 4, HDA 8) , ,
, .

; ., . . raj; . rj; .
. paj; . paj; , .
ry-, rh , , , rayh , , ; rti
, . rs , , , . rt
, . . raj
(< *rj) *roi- (rei-) , rka ( ) ( 5:
16). , .
( 5: 1617).
Paradies (Duden 2001: 583),
, , , , , , , , ; . parads(i) (8. Jh.); . par(a)ds(e); . . parads,
( . paradijs, . paradise, . paradis, . paradiso, . paraso)
. paradsus, paradsum; .
, , *pardz (= . pairi-daza) , ; (Septuaginta) Paradies ,
. Garten Eden (. gan ganan ),
(Duden 2001: 583, Pfeifer 1989: 1956).
. . viretum , ,
,
654
( Grimm 1835, 2005, 2008). , . , . , . ,

. wyraj . : . *jar , . jer
. *ir-, r-, . ;
- (?); , .
. iuriay ( 1: 380).
* , ,
, . ,
( 2005). , , , , ( 1: 370, 2005).
, , ? , ; . (.) , (), , ; . , ;
. Bernstein; . . gintras, . dztars, dzintars; . Bernstein = Brennstein brennen , . fuccinum (Weismann 1982: 81) . Brennstein
( 13 .) (. ), Agtstein, Achatstein, Achat ( 18 .),
( 1: 9). , (.)
, (), , .
altre , ( 3: 201) . , , , . (16 .), . Bernstein; . electrum , , . Bernstein ( 1: 69, 4: 558, 1: 305, 6: 547548).
, , .
. () ,
-, . -. , , . , , , , ,
. , , ,
, ( 2002). (2005)
, , , ,
( 2005).
(1993) . (-, , , , ) :
1) ,
. ,
-.
. - , . -
- ?
655
: , . -
, , . ,
, ,
( 1993);
2) - ,
. ,
( 1993).
(3965 . . .), , ,
. , .
, ( 2005);
3) -,
( 1993, 2005, 2002).
. ( 2005).
- , . : , ; X - , . .
- - , -, , ();
.
( 2005).
, - ,
, -
, , .
, , . , , ,
, ,
.
.
, . ,
. . ,
,
( 1988).
, :
,
, ( 2007: 167168).
656
= . . . . 14. ,
1956.
C = . . 16. , 19822012.
1979 = M: -
. . 1. WinnipegManitoba, 1979.
1993 = . . . , 1993.
2002 = . . (.) . .
, 2002.
= . . . 14. , 1986
1987.
Duden 2001 = Duden. Das Herkunftswrterbuch. Etymologie der deutschen Sprache. Bd. 7.
Mannheim, 2001.
Grimm 1984 = Grimm Jacob und Wilhelm: Deutsches Wrterbuch. Bd. 16. Mnchen, 1984.
HDA = Handwrterbuch des deutschen Aberglaubens. Bd. 110. Hrsg. von Hans BchtoldStubli. BerlinLeipzig, 19271942.
Pfeifer 1989 = Pfeifer W. Etymologisches Wrterbuch des Deutschen. Bd. 3. Berlin, 1989.
Weismann 1982 = Weismann Erich: Weismanns Petersburger Lexikon von 1731. Teil 1.
(Specimina Philologiae Slavicae 46.) Mnchen, 1982.
2008 = . . , 2008.
2005 = . . , 2005.
2007 = . ., . . . . . , 2007.
1988 = . . . .: . . (.) . , 1988. 7892.
Grimm 1835 = Grimm Jacob: Deutsche Mythologie. Gttingen, 1835.
.
. , 2013. 657663
Primena frazeologizama s komponentom voda

u srpskom i maarskom jeziku, s posebnim osvrtom
na upotrebu u manjinskom okruenju
URKOM Aleksander
Budimpeta, Maarska
E-mail: urkom.aleksander@gmail.com
1. Predmet
Maari i Srbi vekovima ive jedni pored drugih i neprekidno meusobno utiu
jedni na druge na raznim poljima ljudskog ivota. Nije drugaije ni sa njihovim jezicima, sa njihovom primenom kao i sa uticajem jezika na njihov ivot. Maari i Srbi
danas ive u svojim nacionalnim dravama gde predstavljaju jeziku veinu, meutim, u pograninim oblastima, a neretko i duboko u susednoj zemlji, Srbi i Maari
ive u blioj i daljoj dijaspori, gde predstavljaju manjinsko stanovnitvo sa svojim
manjinskim jezikom.
Predmet ovog rada je pokuaj da se jednim interdisciplinarnim pilot-projektom
pokau neke od karakteristinih razlika u korelaciji manjinski-veinski jezik. Interdisciplinarni karakter ovog rada se ogleda u izabranoj temi i metodama. U radu e
se dati opis karakteristinih frazeolokih jedinica sa komponentom voda sa aspekta
sociolingvistikog istraivanja. Istraivanje pokuava da odgovori da li se u upotrebi
karakteristinih frazeologizama odraava i specifini pogled na svet datog naroda,
odnosno grupe korisnika datog jezika i koliki uticaj imaju veinski jezici na manjinske i obratno. Rad e se meu ostalim baviti i promenom jezikog koda koji se vrlo
esto primeuje kod korisnika manjinskih jezika, nadalje sa tipinim jezikim problemima koji se kod ovih grupa uoavaju.
2. Aspekti
Poto se u ovom radu koristi interdisciplinarni pristup istraivanju, na poetku
treba definisati koji su oni osnovni aspekti na osnovu kojih e se istraivanje odvijati.
Sociolingvistika ispituje uzajamni odnos jezika i drutva, odnosno ispituje odnos izmeu jezike i drutvene strukture. Teorijska osnova sociolingvistike je da struktura
drutva i ponaanje u drutvu upravljaju primenom jezika, odnosno da i primena jezika utie na njih same (Kiss 2002: 14). Sociolingvistika dalje prepoznaje jeziki
varijetet, koji odbacuje jedinstvenost kao osnovni karakter i u prvi plan dovodi upravo raznolikost kao glavnu osobinu. Jeziku varijantu smatra pojavom istog znaenja
koja se tokom primene jezika dobija u dve ili vie razliitih formi. One su podjednako
upotrebljive i zamenjuju se bez opasnosti da e se izgubiti gramatika ispravnost
reenog, meutim razlikuju se po njihovom drutvenom poimanju (prihvaanju)
jedna forma odgovara kodifikovanom jezikom standardu, dok druga ne, i time je
udaljenija i manje prihvatljiva (Gncz 2001). Ovde se otvara pitanje i manjinskih
658
Urkom Aleksander
jezika koji mogu da predstavljaju jeziku varijantu svog veinskog jezika i koji u sebi sadre sve one rizike koji su skriveni u jezikoj raznolikosti. Na ovaj nain sociolingvistika kao jedan od svojih vanih zadataka smatra prikaz raznolikosti primene
jezika i ne na poslednjem mestu opisivanje primene jezika zajednica koje su sa jezikog aspekta ugroene, kao na primer manjinski jezici. Ona ide i dalje kada daje i
odgovor na pitanje ta je konstantno i neophodno, kada suprotno generativnoj gramatici kae da su upravo raznovrsnost i promene ono to je konstantno i neophodno
u jeziku (Imrnyi 2009). Uz ove aspekte istraivanja se usko vezuje i ideologija jezikog standardizma koja forsira jeziku jedinstvenost na utrb jezike raznolikosti,
u okviru koje brojni predstavnici standardizma smatraju da je standardni jezik razvijeniji, bolji, ak i lepi od drugih varijanti jezika (Lanstyk 2009: 33). Ovim pristupom pripadnici manjinskih jezika su neminovno ugroeni i postavljeni u poziciju
da svoj identitet i jeziki kod prilagoavaju veinskom jezikom kodu jer ideologizovanje jezike upotrebe kao posledicu ima i negativno presuivanje po pitanju znanja jezika govornika, njegove mentalne sposobnosti i karaktera na osnovu varijante
jezika koju upotrebljava, odnosno na osnovu konkretnih leksikih elemenata i formi
(Lanstyk 2009: 37). Usled ovoga dolazi do pojave kada u nestabilnoj dvojezinoj
ili viejezinoj situaciji jedna zajednica, odnosno njeni pripadnici prelaze sa jednog
jezikog koda na drugi, postepeno i u jednom utvrenom pravcu. Ovde je najee
re o skupu govornika koji pripadaju jednoj manjinskoj grupi (zajednici) koja stupa
u kontakt sa zajednicom govornika (veinskom zajednicom) kojoj su sa aspekta dominacije podreeni (Maitz 2008: 154). Smer je karakteristino oigledan i kree se
postepeno po fazama sa jednojezinog stanja na privremeno dvojezino stanje, nakon ega se prelazi na jednojezino stanje veinskog jezika (Bartha 2007). Meutim,
u tom procesu, koji je oigledno neminovan dolazi do pojave jezikih problema
koji nastaju tokom komunikacije i koji govorniku predstavljaju prepreku, smetnje,
potekoe u komunikaciji, a mogu je i prekinuti. Ti problemi mogu biti raznovrsni,
ali sa aspekta ovog rada naveemo samo nekoliko njih: 1) nepravilna upotreba jezikih izraza, 2) nedostatak jezike kompetencije, 3) nedovoljno poznavanje gramatikih formi datog jezika, 4) sluajna upotreba loih konstrukcija (Lanstyk 2007).
Frazeologija u klasinom smislu rei predstavlja granu lingvistike koja se bavi
prouavanjem spojeva leksikih elemenata koji dobijaju specijalno znaenje, razliito od onog koje imaju njegovi elementi pojedinano. Ti spojevi leksikih elemenata,
drugim reima frazeoloke jedinice se sastoje iz vie rei i predstavljaju kombinaciju
rei koja je ustaljena i jeziki korisnici je kao celinu poznaju (Forgcs 2007: 15).
Najee govorimo o gramatikim (idu od jedne usamljene rei pa sve do jedne
cele reenice), slikovitim (gde spoj elemenata koji je nastao na osnovu predmetne
stvarnosti prelazi na nivo apstraktnog, kao na primer stara izreka koja potie od
profesije mlinara: a maga malmra hajtja a vizet) i opisnim frazeologizmima (gde
jedna re ili izraz dobijaju takvu dopunu koja u stvarnosti nema osnove, kao na primer: megnyjtjk a nyakt [= felakasztjk obesiti]) (Hadrovics 1995: 29).
U frazeologizmima je ukorenjena ona slika sveta u kojoj ivi jedna nacija, a
sa njom i drutveno-politike tradicije, koje svedoe o pripadanju jednom kulturolokom i civilizacijskom krugu (Baczerowski 2012: 457). Prema tome frazeologija
u sebi uva mnoge informacije koje su karakteristine za razne drutvene i socijalne
Primena frazeologizama s komponentom voda u srpskom i maarskom jeziku
659
grupe i time predstavlja odlinu riznicu i za sociolingvistika istraivanja. U dodiru

sa jednim stranim jezikom (bilo da je on manjinski ili veinski) ubrzo shvatimo da
postoji nekakva nepoznata dimenzija u kojoj se nalaze isti predmetni i referencijalni
pojmovi, ali su oni na drugi nain opisani od onog kako je to opisano u naem
maternjem jeziku (Hegeds 2000).
Brojne frazeoloke jedinice ne postoje samo u jednom jedinstvenom (potpuno
fiksiranom) obliku ve se u svakodnevnoj upotrebi koriste u vie formi (Forgcs
2007: 36). Gore navedeni aspekti sociolingvistikog i frazeolokog ispitivanja e biti
dotaknuti u metodama i rezultatima ovog rada.
3. Metoda
U ovom radu se navode rezultati terenskog rada koji je autor vrio u Vojvodini
meu maarskim stanovnitvom i u Maarskoj u okolini Budimpete kod pripadnika
srpske manjinske zajednice.
Cilj ovog rada je da da jedan blii prikaz na koji nain i u kojoj meri postoji
meusobni uticaj manjinskog na veinski jezik, odnosno veinskog na manjinski
u razliitim drutvenim i socijalnim grupama i kako se to ogleda u jezikoj percepciji, odnosno upotrebi pojedinih frazeolokih jedinica.
Kod prikupljanja materijala karakteristinih za Srbe u Maarskoj, jeziki podaci
su prikupljani u okolini Budimpete, najpre u naseljima Pomaz i Lovra.
Okolina Budimpete i sama naselja Pomaz i Lovra predstavljaju karakteristine
centre srpskog ivlja u Maarskoj. U toj oblasti ivi najvie Srba, u najveem broju
oni govore srpskim maternjim jezikom i oni predstavljaju one pripadnike srpske populacije u Maarskoj koji su na ovim terenima ve vekovima.
Sa druge strane, jeziki materijal karakteristian za Maare u Srbiji je prikupljan
u naselju Pair i okolnim naseljima u blizini Subotice, gde se moda najbolje ogleda
odnos snaga manjinskog i veinskog jezika, koji je karakteristian i za Srbe u Maarskoj. U naselju Pair i okolnim naseljima ive Maari vekovima, najvei broj govori maarski jezik kao maternjim i samo je delimino izvrena asimilacija u onim
razmerama, koja je karakteristina na primer za Suboticu, ili Novi Sad.
Kod prikupljanja jezikog materijala prvenstveno su korieni upitnici sa tipinim sociolingvistikim pitanjima koja su se odnosila na drutveni i socijalni poloaj
jezikog korisnika. Pored ovih pitanja u upitniku se nalazio i deo koji se odnosio na
tipine frazeoloke jedinice sa komponentom voda, gde su korisnici trebali da odgovore kada se one koriste i ta znae. Frazeologizmi su prvenstveno uzeti iz frazeolokih renika: Srpsko-engleskog frazeolokog renika (Kovaevi 2002) i Maarskosrpskohrvatskog frazeolokog renika (VajdaBurzan 1984).
4. Rezultati istraivanja kod korisnika maarskog manjinskog jezika
Kod ove grupe korisnika istraivanje se vrilo u tri grupe: kod osoba do 30 godina, kod osoba izmeu 30 i 50 godina i kod osoba iznad 50 godina. Prvenstveni razlog ove podele je bio pokuaj da se uporede rezultati ovih grupa kako bi se dobili
specifini podaci o mlaim korisnicima, korisnicima u srednjim godinama i starijim
korisnicima.
660
Urkom Aleksander
U grupi do 30 godina upitnik su ispunile osobe sa srednjom ili viom (fakultetskom) spremom. U ovoj grupi nije identifikovana specifinost koja karakterie pojedini stepen kolske spreme, tako da se u ovoj grupi nije vrila podela prema zavrenoj kolskoj spremi. Ovde se radi o osobama koje ive preteno u takvim naseljima
gde je maarsko stanovnitvo u veini. Sve osobe su kao svoj maternji jezik oznaile maarski jezik, u skoro svim upitnicima je na pitanje da li se drue sa osobama
koje govore iskljuivo srpski odgovor bio da nemaju bliskog prijatelja koji ne govori
maarski jezik i da sa Srbima odravaju vezu najee samo kao poznanici, susedi.
U najveem broju upitnika je na pitanje koliko dobro razumeju tampu i emisije na
televiziji koji su na srpskom jeziku odgovor bio: manje-vie, meutim, u svim odgovorima je navedeno da bez problema reavaju svoje poslove u ministarstvima,
u banci, na poti, itd. Na pitanje gde sigurno ne koriste svoj maternji jezik, u najveem broju odgovora je navedeno da ga ne koriste u banci i kao obrazloenje je navedeno da inovnici u banci ne govore maarski jezik. U poti, na poslu, u prodavnici, u koli, kod lekara svi su naveli da govore na svom maternjem jeziku. Na pitanje koliko je za njih vano da znaju srpski jezik u svom svakodnevnom ivotu,
u najveem broju odgovora je naznaen odgovor manje-vie, a kao obrazloenje
data je injenica da mogu i bez njega da ive svoj ivot kvalitetno i bez problema.
Na pitanje da li poznaju neke narodne obiaje ili dogaaje u kojima se obavezno
koristi voda, odgovori su najee bili krtenje, Uskrs.
U drugom delu upitnika navedeno je pet frazeolokih jedinica na srpskom i pet
na maarskom jeziku. Zadatak je bio da se ponudi ekvivalent na drugom jeziku i da
se odredi kada se taj izraz koristi ili na koga se odnosi. Na srpskom jeziku je navedeno: 1) prevesti (nekog) ednog preko vode; 2) prvi se maii u vodu bacaju; 3) vatra
i voda dobre su sluge, ali zli gospodari; 4) tiha voda breg roni; 5) krv nije voda. Na
maarskom jeziku su navedeni: 1) l, mint hal a vzben; 2) vizet prdikl, bort iszik;
3) tzn-vzen t; 4) kenyren s vizen l; 5) a maga malmra hajtja a vizet.
Ovde se u velikoj meri primeuje identina slika. Osobe koje su ispunile upitnik
nisu razumele znaenje najveeg broja frazeologizama koji su ponueni. Oigledna
razlika se uoava i u smeru poznavanja ovih izraza. U smeru iz srpskog na maarski
odgovori su sigurniji i taniji, nije retko da se pogode i ekvivalenti, dok se u smeru
sa maarskog na srpski esto javljaju greke. Kao to je potpuno suprotno razumevanje primera prevesti (nekoga) ednog preko vode kome daju znaenje pomoi drugome u nevolji, odnosno dolazi do zabune zbog znaenja jedne od komponenti, koja
ih povede u jedan sasvim drugi pravac, kao kod primera tiha voda breg roni gde na
osnovu prevoda izraza csendes [tih] odreuju znaenje da kad je neko utljiv,
ali na kraju kae neto veliko ili pametno.
U ovoj grupi ni jedna osoba se nije setila nekog drugog frazeologizma, koji nije
bio naveden u upitniku.
Kod druge grupe kod osoba izmeu 30 i 50 godina rezultati tipine sociolingvistike analize se otro dele na grupu sa osnovnom i srednjom strunom spremom i na grupu sa viom (fakultetskom) spremom. Pripadnici obe grupe su oznaili
kao svoj maternji jezik maarski jezik i svi ive u naseljima u kojima je maarsko
stanovnitvo u veini. Prva vea razlika se uoava u njihovom drutvenom i socijalnom ponaanju i prihvatanju veinskog korisnika u svoj ui krug ivota. Kod osoba
661
sa osnovnom i srednjom strunom spremom se jasno vidi da izbegavaju bliski kontakt sa onima koji ne govore maarski, dok se kod osoba sa viom (ili fakultetskom)
spremom to ne vidi, njihov kontakt sa korisnicima maarskog i korisnicima srpskog
jezika je identian i ide i do vrlo bliskog. Druga znaajna razlika je u razumevanju
srpske tampe i emisija na televiziji, gde pripadnici prve grupe imaju problema sa
razumevanjem, a druga je nema. Kod pitanja koliko je vano u njihovom svakodnevnom ivotu da se govori srpski, prvoj grupi je to manje-vie vano, dok je kod
druge grupe znanje veinskog jezika jedno od njihovih istaknutih ciljeva u ivotu.
Kod percepcije frazeolokih jedinica ova jasno uoljiva razlika se gubi. Slino
kao i kod grupe ispod 30 godina uoljiva je razlika smera percepcije. I kod ove grupe smer sa srpskog na maarski jezik je sigurniji. U ovom smeru su i ekvivalenti
ei. U smeru sa maarskog na srpski jezik odgovori su dati samo u obliku bukvalnog prevoda i skoro da ni jedan ekvivalent nije pogoen, ak ni kod osoba sa viom
kolskom spremom. Tipine greke su u samom prevodu kada primer prevesti (nekoga) ednog preko vode prevode sa szomjazik a vzre. Slino ve ranije navedenom problemu, greke nastaju i kad se znaenje jedne komponente stavi u prvi plan
i zanemari dublje i ire znaenje, kad se kod primera vizet prdikl, bort iszik navodi da frazeologizam govori o popu koji pria kako treba iveti, ali on sam se ne
dri toga. Kod ovog poslednjeg primera je u vie sluajeva uoen i tipini primer
promene koda kad se kao srpski ekvivalent navodi vodu predikal, a vino pije.
U treoj grupi kod osoba iznad 50 godina sa sociolingvistikog aspekta nije
potrebno vriti podele po zavrenoj strunoj spremi, prvenstveno i zbog toga to su
na upitnik prvenstveno odgovorili zemljoradnici sa osnovnom kolskom spremom
i nekoliko zanatlija sa srednjom strunom spremom. Opta karakteristika ove grupe
je da su sve upitane osobe govorile maarski kao maternji jezik, da ive u naseljima
gde je maarsko stanovnitvo u veini, da ili uopte nemaju prijatelje koji ne govore
maarski, ili ih dre samo za poznanike. tampu i emisije na srpskom jeziku tee, ali
ipak razumeju. Svoje poslove u javnim institucijama po njihovim reima obavljaju bez problema. Znanje srpskog ne smatraju vanim za svoj svakodnevni ivot.
to se tie ispitivanja frazeolokih jedinica, u ovoj grupi se primeuje ea
upotreba frazeologizama, u najveem broju upitnika dat je odgovor kada se koriste
dati frazeologizmi ili na koga se eventualno odnose. ee su navedeni ekvivalenti
i dat je i niz drugih frazeologizama (ili eventualno skupova rei koji prema njima
imaju slian karakter kao i ponueni frazeologizmi) kao to su: sekao vodu i vatru,
prei vodu sa suvom nogom, ubacili ga u duboku vodu, svaka voda treba da tee
u svom koritu, krag ide na vodu dok se ne polomi, iz stene ini da voda izvire
Tipine greke nastaju sa grekom u prevodu kada prevesti (nekog) ednog
preko vode prevode kao tadni valakinek a vizet, aki szomjas, pa iz toga proizilazi i pogreno znaenje pomoi nekome u nevolji, ili slino kao i u ranije navedenom primeru kada se komponenta tih u primeru tiha voda breg roni prevodi sa
csendes (csendes vz partot mos), gde se znaenje opet koncentrie na komponentu
tih i objanjava kao ovek koji je tih vie vredi nego onaj koji glasno vie.
U vie primera se uoava i uticaj veinskog jezika na percepciju frazeologizama, ali
jedan od tipinih je na primer: a vr nem vz (tano: a vr nem vlik vzz) koji je
jednostavno preveden sa srpskog na maarski.
662
Urkom Aleksander
5. Rezultati istraivanja kod korisnika srpskog manjinskog jezika

Iako je terenski rad vren u takvim specifinim centrima gde su Srbi u veini
(Lovra), u manjini sa dugom tradicijom (Pomaz) i nunoj manjini (Budimpeta), rezultati istraivanja su pokazala da po pitanju percepcije frazeologizama meu ovim
grupama ne postoje znaajnije razlike. Znaajnije razlike se ne utvruju ak ni u starosnim grupama, izuzev da se lako utvruje tipina sociolingvistika konstatacija
da stariji ljudi i ljudi sa niom kolskom spremom pokazuju vee interesovanje za
ouvanje svog maternjeg jezika (Bartha 2007).
Kod svih odgovora je dobijena jedna slina opta sociolingvistika slika: sve
upitane osobe su se izjasnile da im je maternji jezik (jezik prvenstvene socijalizacije)
srpski, svi su naznaili da izbor svojih bliskih prijatelja ne povezuju sa njihovim
maternjim jezikom, odlino razumeju tampu i televizijske emisije na maarskom
jeziku. Jedna od retkih razlika je utvrena kod pitanja gde se slue iskljuivo maarskim jezikom i zato gde je kod odgovora iz Lovre dobijen esto odgovor: svugde i zato to smo primorani, dok je kod osoba iz druge dve grupe odgovor najee bio: svugde i zato to ivimo u Maarskoj. Kod svih grupa je znanje maarskog jezika bilo istaknuto kao jedno od vrlo vanih pitanja u njihovom ivotu,
gde je navedeno da je znanje maarskog jezika potrebno za uspean i normalan ivot u Maarskoj. Kod pitanja koje obiaje moete da poveete sa vodom najei
odgovori su bili: slava, krtenje, dodole. Retko su navedeni dodatni frazeologizmi, ali bilo je i nekoliko pokuaja kao to su: do toga e mnogo vode tei na
Dunavu, ist kao voda, mint a tz s vz, to pije vodu, to ne pije vodu.
to se percepcije frazeologizama tie utvruje se jedna potpuno kontrastna karakteristika od one koja je uoena kod Maara u Vojvodini. Oekivano je da je smer
percepcije i razumevanja frazeologizama u skladu sa modelom da bolje razumemo
frazeologizme na svom maternjem jeziku (znaenje) i da bolje prevodimo frazeologizme na svoj maternji jezik (upotreba). Rezultati istraivanja su pokazali sasvim
drugaiju situaciju. Slino Maarima u Srbiji i Srbi u Maarskoj pokazuju da im je
smer sa srpskog na maarski jezik sigurniji, u veem broju se poklapaju ekvivalenti,
znaenja su jasna. U smeru sa maarskog jezika na srpski vrlo retko se pogaaju
ekvivalenti, esto se ni ne daje primer na srpskom, dok je znaenje jasno. Tipine
greke su sline i sa grekama uoenim kod Maara u Srbiji kao na primer kod pogrenog preuzimanja znaenja kad primer kenyren s vizen l prevode kao posti
ili na dijeti je, prilikom nerazumevanja znaenja daju kontrastno znaenje kad od
a maga malmra hajtja a vizet razumeju da je sam sebe prevario ili kod nerazumevanja primera na svom maternjem jeziku daju sasvim drugo znaenje, za prevesti
(nekoga) ednog preko vode daju znaenje nekome pomoi, za tiha voda breg roni
daju znaenje bolje nekada utati, nego uvek govoriti ili za krv nije voda daju
znaenje ne mogu se svi ljudi promeniti.
6. Zakljuak
Ovim kratkim ispitivanjem je utvreno nekoliko vanih injenica. 1) Po pitanju
ekvivalencije je utvreno da se u upotrebi retko pronalaze ekvivalenti, dok se znaenje ee pogaa. Ovo se posebno uoava i u razlikama koje se uoavaju u smeru
663
percepcije frazeologizama, gde je utvreno da je i kod Maara u Vojvodini i Srba

u Maarskoj jai smer sa srpskog prema maarskom jeziku. 2) Utvreno je da je
vrlo esta i promena jezikog koda u sluajevima kada korisnik ne raspolae potrebnim leksikim znanjem i svoj nedostatak nadoknauje znanjem drugog jezika. To
se najee uoava u onim sluajevima kada je re o osobi koja ne raspolae odgovarajuom jezikom kompetencijom ni na svom maternjem jeziku (polujezinost,
Kiss 2002). 3) Tipini jeziki problemi su nerazumevanje znaenja, pogrena skoncentrisanost na jedan ekvivalent unutar datog frazeologizma, nedostatak jezike kompetencije. 4) Primeuje se da veinski jezik ima velik uticaj na manjinski jezik u izboru forme, reenja, mogunosti. U manjinskom jezikom izrazu se lako uoava i
veinski pogled na svet kako u percepciji veinskog znaenja, tako i u percepciji
same veine kao ispravne baze. 5) Utvruje se i jezika ugroenost koja se prvenstveno uoava kod govornika srpskog jezika u Maarskoj, gde se primeuje jak veinski uticaj na korisnike manjinskog jezika i njihova prinuenost da sputavaju primenu svog maternjeg jezika.
Renici
Kovaevi 2002 = Kovaevi ivorad: Srpsko-engleski frazeoloki renik. Beograd, 2002.
VajdaBurzan 1984 = Vajda Jzsef, Burzan Mirjana: Magyarszerbhorvt frazeolgiai sztr. jvidk, 1984.
Literatura
Baczerowski 2012 = Baczerowski Janusz: A frazeolgia mint az emberi vilgkp tkrzdse. Magyar Nyelvr 136 (2012): 457460.
Bartha 2007 = Bartha Csilla: A magyar nyelv megrzsnek lehetsgei s korltai a Muravidken egy szociolingvisztikai vizsglat tkrben. Kisebbsgkutats 16 (2007): 214240.
Forgcs 2007 = Forgcs Tams: Bevezets a frazeolgiba. Budapest, 2007.
Gncz 2001 = Gncz Lajos: Nyelvi s szociolgiai vltozk sszefggse a Krpt-medencei
magyar beszlkzssgeknl kisebbsgi s tbbsgi helyzetben. Magyar Nyelv 97 (2001):
152170.
Hadrovics 1995 = Hadrovics Lszl: Magyar frazeolgia. Trtneti ttekints. Budapest, 1995.
Hegeds 2000 = Hegeds Jzsef: Nyelvi vilgkp magyar nyelv idegen nyelv. Magyar
Nyelv 96 (2000): 129138.
Imrnyi 2009 = Imrnyi Andrs: Generatv nyelvszet s szociolingvisztika. Magyar Nyelv
105 (2009): 5062.
Kiss 2002 = Kiss Jen: Trsadalom s nyelvhasznlat. Szociolingvisztikai alapfogalmak. Budapest, 2002.
Lanstyk 2007 = Lanstyk Istvn: A nyelvhelyessg mint nyelvi problma. Kisebbsgkutats
16 (2007): 199213.
Lanstyk 2009 = Lanstyk Istvn: Nyelvi ideolgik s filozfik. Frum. Trsadalomtudomnyi Szemle 2009/1: 2744.
Maitz 2008 = Maitz Pter: A szociolingvisztikai nyelvcsere-kutatsok lehetsgeirl s korltairl. Magyar nyelv 104 (2008):154173.
, , ,

,
E-mail: fedhod@mail.datanet.hu
, ( 2005: 151).
. : ! !. :
, .
, , , , , !
, :
, ?
, .
?
, .
, , !
(. . : )
:
, , ( paprika), (halszl), -,
( desvz), , ,
, (bikavr), ( frccs, hosszlps, stik,
szikvz), , Unikum, (Kbnyai vilgos), X- ( ,
), (tliszalmi)
.
, ,
(, ),
. , , .. .
:
,
. , .
-
. , - .
, ,
(http://www.turizmusonline.hu).
Szlv ktet.indd 664
2013.09.06. 13:50:14
, ,
665

?, : ,
, , , ( ) .
(hungarikum),
, . ,
,
,
,
.
:

..
, , ,
,

.
:
, ..
, .
:
.
, ,
AB OVO, . .,
. . . ( 1986). ? ,
[ ] [podobaj sa] ako vajce
vajcu. ,
,
: (.. )
?
. ,
. 1 2013 .
,

, .
.
, , ,
.
,
. (put all ones eggs into one basket),
,
( 2008: 263
265). :
Szlv ktet.indd 665
2013.09.06. 13:50:14
666
,
- . , ,
, .
, ( 2008: 263).

- , , ,
(
2008: 264).
,
: (. )
(. ). .
: ;
. , , .
. . .
, ,
,
, , .
. , , , ,
( 2005: 106107).
, , ,
- .
, . , ..
( 2013: 3031.). ,
, (nabera vodu koom)
, (. ; ), (. ;
).
, , . . . .
. :
,
-
Szlv ktet.indd 666
2013.09.06. 13:50:14
, ,
667
- . ,
.
, -
. , ,
, (
2008: 112113).
:
, ,
( ? ? ?). : * ( .
Durchschlag)? -
.
, 100
( ):
, , ; 2 , 2 , , , 23 ( : , . // ,
, .., 18751900).
, , , , , ( .: , ! //
, 24.09.2003).
,
, - . ,

- ,
- ,
:
, , , , , (. : , 1999).
:
, , , , (.
: , 2001).
,
(. -: , 2007).
: ( )
Szlv ktet.indd 667
2013.09.06. 13:50:14
668
: , , . , ,
, , , .
,
, (.
! (. . : , 1915): , ,
..

: bors paprika, .. , . : ,
, (Nagycsarnok),
, :
, ,
. ( : des Anna
, = desvz [Kosztolnyi
Dezs] , Ers Pista
/.)
-. .
, . halsz+l (, . + / / )
: - hal+leves (.. . +) ,
.
l , / , : gymlcsl, ivl (
), pecsenye leve (/ - ), trgya leve (
) .. , l (
leves)
(O. Nagy 1994: 425426, 434435; Brdosi 2003: 207), l
: (tele van lvel, . = ).

. . . ,
,
( 2002).
,
,
Szlv ktet.indd 668
2013.09.06. 13:50:14
, ,
669
, (gulys),
(gulya ?? , . MK 1985: 475) .
,
.

:
: , ,
, , . :
.
,
. 90-
, : 1990-
:
, .
: : , , ?.. , ,
, . ,
, (
: , 1992).
, , . .
. ,
:
, , / ,
/ ,
- /
.
(. . : , 19291930)
, ,
, , ( , : , 1936).
. ,
, . ,
:
, , ,
N. ! ,
( , : , 1927 ).
Szlv ktet.indd 669
2013.09.06. 13:50:14
670
( )
.
!
, , (
vrhas ..
. 2001).
,
. , - ,
.
- , : csapvz, .. .
+ ( ktvz), ( forralt vz, : = forr vz!)
- (., , ).
: ,
, , ,
, - .
, , ( ),
. ,
,
, , ,
. (, , -,
, ?)
? .
(.
2008: 67). ,
, :
,
( 2008: 67). , , ,
,
,
, :
.. ( ),
-, -, -. :
, , , -, , vs. *
, ,
* .
Szlv ktet.indd 670
2013.09.06. 13:50:14
, ,
671
, , , .
.
:

.
2025 ( 34
116 ). ,
( , -
Mlynsk pramen) . : (
) 90- ,
1000 .
.
( , ,
) : -.
(. 1987: 8),
,
.
- ( ), .

,
( ,
, .)
(
-: -) , .
: , .
, (
)
(. ,
Vadldsokodalom = +++ ), , (
). ( , )
. ,
.
Szlv ktet.indd 671
2013.09.06. 13:50:14
672
, ,

- [Gordon, Hajd-BT] -
( ) (: ) ,
, . ( ) 2012 .

- . - [Bajnai Gordon] 2012 .
( ), . 10 , ,
, . , -,
- . (
) . Sok ld disznt gyz (. )
.
, -, -
,
. () ,
, -
,
. , ,
, , , .
, ,
, - - , .
, ,
. ,
, ?
.
(bikavr) , ,
, , .
( 6- )
[Grdonyi Gza: Egri csillagok]. , 100 -
Szlv ktet.indd 672
2013.09.06. 13:50:14
, ,
673
, .
, ,
(vitzek) . , , , , ,
, . ,
.
(bikavr) , ,
.
[Garay Jnos],
1846 ., 1851 . bikavr
[Magyar kzmondsok knyve] [Erdlyi Jnos].
.. :
, , (
) ?
( : bikavr .. cuve, ..
,
kkfrankos/frankovka. , ,
, ,
, , . .)
:
( frccs, hosszlps, hzmester, stik, szikvz), , Unikum,
(Kbnyai vilgos), ( , ), ,
, : .
.
.
, , ,
. ,

, ,
. : 1. frccs ( ), 2. hosszlps (. +), 3.
hzmester (. ) ( ) (szikvz),

,
. - 150
, . ,
? ?
Szlv ktet.indd 673
2013.09.06. 13:50:14
674
,
, ( ). : (
2005: 349). ( )
, . [Kbnyai
vilgos] - .
, 1999 . (
, ) ,
. :
1849 . , 13 6
1849 . ,
. 150 .
( )
,
( 2005: 343).
( ) ( )
, (
,
). : , (. plinkafz)? , ?
(
40 ) : Das ist ein Unicum! [ !]
1790 . II, [Zwack], ,
.

- ( - )
, (tliszalmi) , , - . ,
, . szalmitaktika, , (
,
) . 1945
. [Fggetlen Kisgazdaprt] 57% ,
,
( ,
Szlv ktet.indd 674
2013.09.06. 13:50:14
, ,
675
)
. ( , , :
. 2001.) : ?
(tli) - , .
-:
- ,
,
.
. 1869
,
,
, , .
,
. ,
100 .
,
, , .
, 1869 , 1888 ,
.
,
, , . ., :
,
, . , -
, .
, .. ,

, - .
. ,
: . ,
, . . .
, , :
, , ,
(. )
: ? ( 1997: 47).
Szlv ktet.indd 675
2013.09.06. 13:50:14
676
. . ,
, .. , . ,
, , :
, , , , ,
, , : . ,
,
s--r (sur), ;
; : b--f (. buf ) o-k-s (. Ochs) ( 1933: 79).
. . . ( ), (
):
, ,
, , ,
:
. , ( 1997: 6970).
.. , , ,
(). . . . ,
:
: , , , sus . . .
porcus . ., uerres . . -
porca . . porcus femina . -, (
: le porc
, le verrat -, la truie
porcus troianus). , -, uerres, , , , *er-os, *er-s-.
. hers , , , ,
, ;
..
( 1997: 69).
, :
- . ,
Szlv ktet.indd 676
2013.09.06. 13:50:14
, ,
677
, .
- ,
. (
) - ,
. 110 , 6
. 5-
, , ,
( ), (..
) ,
.. .
, 2014 .
,
, , ,
- ,
. ? ( ) 80 90
5- , .. , ..
.
,
,
.. ( ).
, , ..
.

. . . :
,
:
, ? , , : , ( 2012: 19).
. . .
(
),

. (
Szlv ktet.indd 677
2013.09.06. 13:50:14
678

), (.. : )
() , ..
, . :

( ) ,
.
= . www.ruscorpora.ru.
. . , 1987.
2005 = ., . . . : , 2005.
2005 = . ., . ., . . . - . -, 2005.
2004 = . . (.) . , 2004.
1997 = . . . . , 1997.
Brdosi 2003 = Brdosi Vilmos: Magyar szlstr. Budapest, 2003.
MK 1985 = Juhsz Jnos et al. (szerk.) Magyar rtelmez kzisztr. Budapest, 1985.
2008 = . ., . .
. , 2008.
2013 = . : ?
. .: . Budapest, 2013. 2234.
1986 = . . . , 1986.
2012 = . . :
? .: Die Phraseologie in Raum und Zeit.
. Greifswald, 2012. 1520.
2002 = . . .
2002, 47. http://rus.1september.ru/articlef.php?ID=200204709.
1933 = . : . , 1933.
2001 = . . -- ( ). Rossica Olomucensia 40.
Olomouc, 2001. 385396.
Szlv ktet.indd 678
2013.09.06. 13:50:14
.
. , 2013. 679685

,
E-mail: maria_fenko@mail.ru
, , .

, .
, , ,
, , ( 1995).
, .
, , ,
, : , . , , , , , , ,
, , (. , . , . ,
. .).
, , , - (. , . , . ).
,
, , ,
. . , (. , . , . , . ). ,
, ( ).
, ,
() , , ( 2007: 10).
- , , ,
, -
. ,
680
. .
, ,
, , , .
,
, . ,
,
, ,
.
, . , , , . , , , .
,
, , , ,
, , , . ,
.
, ,
, , , .

, . : , ,
, , ,
. - . ,
, , ,
, .
. , : , -
( 1901).
, , ,
, .
, , , , .

, .

.
() (). ,
. :
, , ,
( 1988: 240). : [| |] (); [| | ] ();
681
[ | | |] ();
[|: | ] (); [| |
] ()
.
: [| |
|
] () , , ,
.
, ,
: [| | | |] ();
[| | |] ().
, .
, ( . 1987).
, , , ,
. :
[ | |] (). ,
, ( ) . , , ,
( 1993: 145).
, , .
, , , -,
( 2002: 151). .
, . -
. ,
, , :
[| | | | |]
(); [| | |]
(). ,
: [ | | |]
(); [ | | |] (
20 03: 48); [| | |]
(); , , [, , | | |] ();
[ | |] ().
, , ,
, , , . :
[ | | | ] () [ |
682
|
. .
|] (). . ,
( 1994: 190).
,
, . : [| | |
|] (); [| | | |]
(); [ | |] (). , : [| | | |] ();
[| | |] (); [| | |] (), .
, , ,
: , , , [| |
|, | |] (); ,
[ | |, | |] ().
,
, , , .
, , , . , , .
: , , . , . , , , :
[| | | | |] (). ,
, , ().
() .
, . . .
. ,
: , (). , . ,
: , , ,
, , ( 1989: 326).
, -, . , ,
. . :
.
( 1992: 10).
: ; ;
; .:
[ | | |] , ().
683
:
[| |] , ();
[| |] () || [ | |]
(); [ | |] || [ | |] (); [ ||] ();
[| |] ();
, , , [| | |, |
|] () || [| | |] () || [ | |] ().
. ,
, .,
: [|
|] (); [ | |
|
] (). , , ,
: [| | |] () || [| | |] ( 2003: 83).
, : [| | | |
] (); [ | | |] () ||
[ | |] ()
|| [ | |] () ||
[ | |]
(, , , ) || [| |] () || , [ |
|, | |] () || [| |] (). [ | | |] () , .
,
, , ( 12 19 )
. ,
, , , .

, , : [|
|
|] () || [ |
|
] () || [ | | ]
() || [ | |] () ||
[| |] () || [|
| | |] () || , [|
| | |] () || [| |] () || [| |] ().

, , : , , , .
684
. .
, : [|
| |] (); [| |
] (); , [ | |]
(); [| |] (, ) || ,
[ | |, | |] ().
, , ,
, .
, ,
, , ,
, , , , . .

-

-

2003 = . . , . , 2003.
2006 = . . : .
, 2006.
1901 = . . - .
3 . . 1. , 1901.
685
1988 = . . . .: . , 1988.
240.
1993 = . . . 6 ,
9 . . 1. , 1993.
2007 = . . . , 2007.
2002 = . . .
.: : , , . , 2002. 150159.
1989 = . . . , 1989.
1995 = . . . 1995/45: 3538.
1994 = . . . , 1994.
1992 = . . : . , 1992.
. 1987 = . ., . ., . . . , 1987.
.
. , 2013. 686693
?

kia, pokisao, pokisnuti

,
E-mail: zfink@ffzg.hr
1. .
: , (), ,
().
, . , .
. . ,
, .
, , ,
, . , , ,
, , , ,
, .
.
, , , , , .
2.
.
kia kys-, kisjeti ( ) (Skok 2:
84). kia .
, , : , -.. : kia metaka, kia batina, kia problema, kia suza, kia
novca, kia poljubaca . . kini
: , , ; . kia dad
687
dadjeti, , .
pokisnuti ,
, . , : ,
. pokisao, (1. , ; 2. . ), , ,
, , .
3. kia, kini, pokisnuti pokisao.
dad dadjeti . . ,
. ,
.
3.1. ,
kia, , , .
ima koga, ega kao gljiva <poslije kie>
,
, ( ):
Ali ako e se due kretati tu po politici, mora se naviknuti da takvih budala ima kao
gljiva poslije kie (http://www.forum.hr/showthread.php?t=134289&page=11).
No, problem vie nije u tzv. graanskim inicijativama, kakvih u Hrvatskoj ima kao
gljiva poslije kie, i koje svake godine posisaju nevjerojatnih milijardu kuna javnog ili
privatnog novca (http://www.index.hr/indexforum/postovi/74623/).
, nicati (rasti) kao gljive <poslije kie>, , , -: .

, , , ,
. .
Na Ginzi, u najpoznatijem poslovnom sreditu Tokija, kao gljive poslije kie niu ogromne prodavaonice odjee i obue europskih dizajnera (Veernji list, 2010).
,
. , (, ), .
, : () < >.
688
, , . :
rasti kot gobe po deju

() < >
() < >

wyrasta (rosn) jak grzyby po deszczu
rosc jak geb po deu
ros ka hriby po <opym> deu (deiku)
rst jako houby po deti
rs ako huby po dadi
pousser comme des champignons <aprs la pluie>
crescer como cogumelos <aps a chuva>
crecer (brotar i sl.) como hongos (championes)
spuntare (crescere) come <i> funghi <dopo la pioggia>
als paddestoelen uit de grond schieten
schieen wie Pilze aus der Erde (dem Boden)
ploppa upp (vxa upp) som svampar efter regn
, .
3.2. kia (plakati kao kia), kini (plakati kao kina godina).
.
,
(zaplakati), ljuta tuna.
Teko mi je jako kad to vidim. Plaem ko kia, a nekako mi je najtee kad vidim nekog
tatu da se igra sa svojom curom il dekom odmah zamiljam mog Antu kako se igra
sa naima (http://forum.roda.hr/archive/index.php/t-42759.html).
Ja sam zaista plakala kao kina godina jer me je vlastiti otac na sceni ljubio kao to
me nije nikad u ivotu (Anja ovagovi Despot).
, , ,
, *plakati kao kina kia.
. plae kaj ljuta godina (Skok 1: 584),
.
, , plakati
kak ljuta godina, . .
(Maresi et al. 2008: 89). , , kini: plakat ka ljuta (kina) godina (Menac-Mihali 2005: 177).
689
: , / < ()> , / <

()> .
; . jokati kot de plaka ako d. : grta
som ett regn.
plakati kao kia ( ) ,
(. . ), .
, -, .
plakati kao kina godina
, .
3.3. , pokisnuti pokisao: pokisnuti kao mi, pokisao (mokar) kao mi, pokisnuti do <gole> koe.
, . , - mi , ,
- , koa
(. <> ).
Koje uasno vrijeme. Danas sam pokisnula ko mi i sad se grijem u krevetu i uope
nemam namjeru u dogledno vrijeme izai iz njega (http://www.forum.hr/showthread.
php?t=654850&page=281).
Kad je mokar poput mia uletio u dnevni boravak i stresao svoju dugu kovravu crnu
kosu poput psa uliara, mama je zaurlala na njega kao da je uinio neto uasno (Ivona
ajatovi).
Jedino mi je ao to je padala kia i to su svi ti ljudi morali pokisnuti do gole koe kako
bi uivali u naoj prezentaciji (Veernji list, 27.09.2010).
:
, , : () ().
:
moker kot mi

()

690
mokr jako my
mokr ako my
nass wie eine gebadete Maus
blt som en mus

zmoknout jako my
zmokn ako my
, : <as> wet (soaked) as a drowned rat, get <as> wet (soaked)

as a drowned rat,
, : bli genomvt som en kloakrtta.
, , , .
molhado como um pinto

mojado como un pollo [estar]
bagnato come un pulcino
ficar encharcado como um pinto

bagnarsi come un pulcino
3.4. . , kao pokisla koko , . ,

, . kao pokisla koko ; , . . , , .
kao pokisao,
, . , .
Mama se vratila kui kao pokisla koko, a situacija se nije izmijenila ni za milimetar
(iro Gavran).
I frulila je tu bezono, premda joj je Milo poslao znaajan pogled i otiao u prizemlje
s Ambrozom kao pokisao. Svi su bili kao pokisli (Vinja Stahuljak).
itao mi je bukvicu, a ja sam stajala kao pokisla koko i nisam ni usta otvorila (HSRPF).
Silvestar, sve nogu pred nogu, kao pokisao uzmie ulicom (HSRPF).
( )
,
:
691

jak zmoka kura
struchy ka zmoknjena kokoka
jako zmokl slepice
ako zmoknut sliepka (kura, kura)
come un pulcino bagnato

als een zielig vogeltje
, ( ) ,
:
kot polit cucek

als een geslagen hond
wie ein begossener Pudel
<piteux> comme un chat mouill
3.5. ,
kia, , ,
.
pljuti (lije, pada) kao iz kabla . pljutati lijevati ( , , )
, pljutati - . padati , .
, , . . , -
.
Ovdje su jaki pljuskovi rijetki, meutim, trenutno lije kao iz kabla (HSRPF).
, , :
j (, )
lije kot iz kafa
o
( , )
()

692
leje jak z cebra

lije so (kida so) <ka> z kanami
leje jako z konve
leje sa ako z krhly (vedra, diee)
es giet wie aus Kbeln (Eimern, Kannen, Giekannen)
, , , . nebo se
otvorilo : (, ) , , .
.
,
. . : ( ), :
( ), : otevela se nebesk stavidla, : der
Himmel hat seine Schleusen geffnet, die Schleusen des Himmels haben sich geffnet, : the sky (skies) opened, the heavens opened.
Kia lije, ini mi se da se nebo otvorilo, sada doista ne moemo izai (HFR).
pljuti (lije, pada) kao iz kabla nebo se otvorilo .

3.6. , kia zlatna kia ( : ),
, , ,
, . ,
zlatan. ,
( ), , ,
.
4. , kia, kini, pokisao pokisnuti . /
, , , -, , -,
, . , , . ,
, . . , .
, , , , ,
kia, kini, pokisao, pokisnuti.
zlatna kia.
693
,

.
. 1998 = . ., . ., . . . - . -, 1998.
2011 = . . - . -, 2011.
2008a = . ., . .
. , 2008.
2008b = , . ., , . . . , 2008.
2001 = . . . , 2001.
2007 = . . , 2007.
Ani 2003 = Ani V. Veliki rjenik hrvatskoga jezika. Zagreb, 2003.
Fink Arsovski i dr. = Fink Arsovski . i dr. Hrvatsko-romansko-germanski rjenik poredbenih frazema. [Rukopis.]
Gluhak 1993 = Gluhak A. Hrvatski etimoloki rjenik. Zagreb, 1993.
HFR = Menac A., Fink Arsovski ., Venturin R. Hrvatski frazeoloki rjenik. Zagreb, 2003.
HRFR = Menac A., Fink Arsovski ., Mironova Blaina I., Venturin R. Hrvatsko-ruski frazeoloki rjenik. Zagreb, 2011.
HSRPF = Fink Arsovski . i dr. Hrvatsko-slavenski rjenik poredbenih frazema. Zagreb,
2006.
IvenkoWlke 2004 = Ivenko A., Wlke S. Hornjoserbski frazeologiski sownik. Budyin /
Bautzen, 2004.
Maresi et al. 2008 = Maresi J., Menac-Mihali M. Frazeologija krievako-podravskih kajkavskih govora s rejnicima. Zagreb, 2008.
Matei 1982 = Matei J. Frazeoloki rjenik hrvatskoga ili srpskog jezika. Zagreb, 1982.
Menac-Mihali 2005 = Menac-Mihali M. Frazeologija novotokavskih ikavskih govora u
Hrvatskoj. Zagreb, 2005.
RHJ = Rjenik hrvatskoga jezika. Gl. ur. J. onje. Zagreb, 2000.
Skok = Skok P. Etimologijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Kn. 12. Zagreb, 1971
1972.
1999 = . . , 1999.
2007 = . ? , 52007.
Fink Arsovski 2002 = Fink Arsovski . Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra. Zagreb, 2002.
.
. , 2013. 694700

,
E-mail: rusistka12@gmail.com
. , , . , .
,
, , . , , (Biedermann 1992: 335356).
. ,
, (Biedermann 1992:
335356).
. , ., ., (
2003: 15). , , : ,
.
,
.
, , .
, , , ,
. ,
, . ,
- , :
. [ ] ; . czerpa wod sitem (rzeszatem;
przetakiem); . je to jako nabrat vodu do sta; . Wasser in ein Sieb schpfen;
Wasser in einem Sieb tragen; . andar per aqua con vaglio; . coger aqua
en cesto; . puiser leau dans un crible . (-
). , , .
, . : Nev, holka, chlapci
nev, na eici vodu nem, voda ti vytee, chlapec ti utee, bude lsky konec.
695
, (.
. vodu stem nenabere .).
. , .
, , . , . , , , - , , .
(. ; . ). , ,
. , -, ne dri vodu
( ).
,
. , , ,
,
. ,
[ ] ,
penidze id jak woda.
, - , , : . () ; . () ; . co spywa
po kim jak woda po gsi; . sjede to jako po nm jako voda po huse; . like
water off a ducks back .
(, ).
, -,
.
(. Wasser ins Meer tragen; . nosit vodu do moe) (. lia vodu do Dunaja).
.
. ,
, , . , ,
( ) ,
, . la wod mt e jako vody : 1.
2. .

696
(,
, ); (1. ; 2. ); ( , ).
mt e jako vody , ,
. . ,
. , mt asu jako vody ( ,
, - ).
like water .
,
, mt asu jako vody.
. . ( ) : . ; . i jak woda; .
let (utk; plyne) to jako voda. , ( - )
, -. ,
; . duo wody upynie, zanim; . bis dahin fliet
noch viel Wasser den Rhein hinab (hinunter); . odvtedy u vea vody pretieklo
dolu Dunajom .

. , ,
, , ; , , , , ,
, .
, , ,
: . (,
); , (); . zmizel, jakoby se do vody propadl; zmizel, jakoby se nad nm
voda zavela; . zgin jak kamie w wodzie: zgin jak w wod wpad; ( ) , , ins Wasser fallen ( ,
). , (. utopil by kogo w lyce
wody ). , ,
, . ,
rzuczy na gbok wod; puszcza si na niebiezpieczne
wody; puszcza na szerokie wody.
- ,
, , . , , , ,
: . ; (
697
); ( , ,
) hnt se jako
velk voda. [ , ].
, . , . ,
, (. ;
),
(. dret se nad vodou; . dra sa
nad vodou; . den Kopf ber Wasser halten). neka voda nosi ( , ).
, , .
, ,
(. woda na czyj myn; . Wasser auf jemandes Mhle
leiten). - , : . jemandem das Wasser abgraben.
, ( ,
). , , . , + - (.
). , , , . cicha woda , , , , .
tich voda tich voda. , ,
. ein stilles Wasser (Mller 2005: 322), .
, ( ),
( ) ,
( ).
, ( );

( ).
, . , ,
.
, , . . , .
, (.
; ).
698
, , , , , (. mt oi jako studnky).
. ; , . . , , . , ,
: wyprowadzi na czyste wody.
.
(. [] ; . wya kubel (wiadro) zimniej wody komu na gowe; . zstal, jakoby ho studenou (horkou) vodou
polil; . wie mit kaltem Wasser bergossen; ins kalte Wasser springen). ,
, , .
,
- ,
[]
; ., , je mokr, jakoby ho do vody hodil.
.
( ), jakoby ho do vody hodil sp, jakoby ho do vody hodil kdo.
. .
, ,
(. ).
(. mit Wasser kochen , ;
. vait z vody - , , ).
,
( ; . jako voda; . ako voda). . bt jako
voda z fusekl .
.
. ,
, .
(. beim Wasser und Brot sitzen);
y o chlebie i wodzie , , .
, ,
, - , , , . , .
699
: , . (,
) ; ; ;
. (. pacem
na wodzie pisane).

; ,
(. ; ; . pierwszej wody), (. . of the first water; . aus
reinsten Wasser).
: , , , - ,
( ). , das Wasser luft jmdm. in dem Mund zusammen
(ide woda na usta komu).
(. . ; . sbhaji se sliny komu).

. , , ,
. , (.
vodu ke a vno pije; . vodu ke a vno pije; . Wasser predigen und
Wein trinken), , , (wierczyskiwierczyska 2008: 196). jmdm. Wasser in den Wein gieen
-, .
.
.
, , , : . sp, jakoby ho do vody
hodil kdo; . sp, ako keby ho do vody hodil , ,
- .
,
, .
w gorcej
wodzi kpany, , , hei gebadet, Wasser .
, jmdm. das Wasser nicht reichen knnen
- ein Schlag
ins Wasser ().
, , - , ;
; ; ;
; ; .
,
, .
700
spt
jako na vod ( ) mt aludek jako na vod ( );
, woda sodowa uderzya komu do
gowy; robi komu wod z mozgu;
- (. uvati kao malo vode na dlanu)
( . 2008: 132). , ,
,
, .
, . , ,
. , , - . , - , .
2003 = . . . , 2003.
2008 = . ., . .
. , 2008.
ODI = Cowie A., Mackin R., McCaig I. The Oxford Dictionary of Idioms. Oxford, 1994.
wierczyskiwierczyska 2008 = wierczyski A., wierczyska D. Slovnk pslov v devti jazycch. Praha, 2008.
2008 = .
. .: . , 2008.
130133.
Biedermann 1992 = Biedermann H. Lexikn symbolov. Bratislava, 1992.
Mller 2005 = Mller K. Lexikon der Redensarten. Mnchen, 2005.
.
. , 2013. 701707
Istraivanje frazema sa sastavnicama koje znae oborine

u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji
FRANI Anela
Zagreb, Hrvatska
E-mail: afrancic@ffzg.hr
Dosadanja istraivanja hrvatske frazeologije rezultirala su brojnim leksikografskim i leksikolokim radovima u kojima se donosilo bogatstvo frazeoloke grae te
se ona obraivala s razliitih aspekata. Nerijetko su predmetom rada bivale pojedine
tematske sastavnice frazema. Toj skupini pripada i ovaj rad koji se temelji na hrvatskim dijalektnim frazemima sa sastavnicama koje znae oborine. Frazeoloka je
graa prikupljenima iz dvaju izvora. Prvi ine dijalektni frazemi prikupljeni u okviru
projekta Istraivanje hrvatske dijalektne frazeologije (voditeljica prof. dr. sc. Mira
Menac-Mihali) te u sklopu terenske nastave Katedre za dijalektologiju i povijest
hrvatskoga jezika Filozofskoga fakulteta Sveuilita u Zagrebu. Ta se dijalektna (kajkavska, akavska, tokavska) frazeoloka graa leksikografski obrauje te objavljuje.
Dosad su objavljene tri knjige (Menac-Mihali 2005; MaresiMenac-Mihali 2008;
Menac-MihaliMenac 2011). Drugi izvor dijalektnih frazema na kojima se temelji
ovaj rad jesu dosad objavljeni hrvatski dijalektni rjenici u kojima su frazemi jedna
od sastavnica rjenikoga lanka. Prema enciklopedijskoj definiciji pod oborinama
se razumijeva voda u tekuem ili vrstom stanju koja iz oblaka pada na povrinu
zemlje ili nastaje na zemlji kondenzacijom, odn. sublimacijom vodene pare iz sloja
zraka koji je u neposrednom dodiru s tlom (entija 1980: 129). S obzirom na to
padaju li iz oblaka ili se iz zraka taloe na tlo, oborine se dijele na vertikalne (kia,
rosulja, snijeg, tua, solika) i horizontalne (rosa, mraz, inje, poledica).
Rjenik dijalektnih frazema sa sastavnicama koje znae oborine
Frazemi su grupirani prema nadnatuknicama (tj. nazivima oborine). Nadnatuknica, natuknica (tj. frazem u kojemu se javlja naziv oborine) te znaenje frazema zapisani su (uvijek kada je to mogue) hrvatskim standardnim jezikom. Primjeri kojima se potvruje uporaba frazema u pojedinim mjesnim govorima hrvatskih narjeja
biljeeni su uobiajenim dijalektolokim znakovima. U okruglim zagradama iza
svake potvrde donosi se kratica imena naselja u ijemu je govoru frazem zabiljeen
ili, kad je frazem ekscerptiran iz rjenika, prezime njegova autora i godina objavljivanja. Nadnatuknica se biljei verzalom, primjeri kurzivom, a natuknica i znaenje
frazema obinim tipom slova.
KIA
dobiti batina kao kie = dobiti puno batina, biti otro kanjen: Dbil j btin k
k (KP). Dobli smo od jca batn k ki (PS). Dbit batn kaj ke (Kranjevi 2003).
702
Frani Anela
izuvati se prije kie = prerano to oekivati: Ne izuvaj se prije kie (Ga). Izuva
se prije kie (Si).
kia je kao u ruci = uskoro e kia: Kia ti je ko u ruci (Lo).
kia kao da se mi popiao = slaba kia: To je n bi d kak daj se mi
bil poscal (Serd).
kia pada (lijeva) kao iz kabla = veliki je pljusak: De ide (toi) kaj z kabla
(Vr). De curi kak da se zlevle z kabla (Ob). Zabrvili smo lmbrlu, a ka
lva k iz kbla (St). Ve dva sata lije kia ko iz kabla (Sekuli 2005).
kia pada i sunce grije (sije), Cigani se ene = /kae se kada pada kia i istodobno grije (sije, prosijava) sunce/: Dj gl z blok, d cri i snc
grj Cgani s n! (Vv). Da d cri i snc svty vi s da s
Cygny nyj (SM).
kie magare, kia e = nazdravlje (kae se u ali kad tko kihne): Kija magare,
kia e (Ga, Lo).
kia pada, d cri, str bab rit srbi (stra baba luk sad) = /izreke
kojima se poprauje padanje kie/ (SM, Lipljin 2002).
kia uhitila kiu = pijan je tko, opio se tko: Kia uhitila kiu (Bego-Urban 2010).
ne znati ni s kie pobjei = biti nesnalaljiv: na n zna ni s k pbi (KP).
plakati kao kia = jako, neutjeno plakati: Ple k ka (St). Ple ko ka (Kr).
Bi kk ka (Ra). Vdim j, d i pl k ka (PS). Na sprevd s plakal kaj d (SM). Ple se kak d (MS, Serd).
pada {kia} iz drveta i kamena = jako pljuti (kia): Pda /ka/ z drva i s kamna (PS).
popio bi kiu Isusovu = moe puno popiti, sve bi popio, nema mjere u piu:
Popijo bi kiu Isusovu (Do). Popijo b i on i kiu Is usovu (Ga). Popijo bi kiu
Isusovu (Lo). Popijo b i kiu Isusovu (Ot).
rascvasti se kao drek na kii = pretjerano se raznjeiti: Rscvel si se kk drk na
ki (Bk). Dda s j rscvl kk drk na ki (PS).
rasti kao gljiva / gljive poslije kie = brzo rasti: Reste (raste) ko giva iza kie
(i). Raste ka giva poslin kie (i). Raste kak gljiva puoklje deja (Iv).
ravna se ka kii = sprema se kia: K d ie s ravna, tr sn f kup d iety
(SM).
MAGLA
bijel kao magla = sijed: Ls ble kak mgla (Serd).
hvatati maglu = bjeati: Vaat mglu (Sekuli 2005).
ii u maglu = ii u nepoznato: I u mglu (Sekuli 2005).
kao kroz maglu = nejasno: Sat se kaj kroz mglu (Kranjevi 2003). Vdin kaj
kroz mglu (Kranjevi 2003). Vdit ko / kak kroz magl (Matkovi 2004).
Kak z mglu (Lipljin 2002).
magla (no) pojela (progutala) je / pojest e koga = nestao je / nestat e tko;
ubijen je tko: Pzi da t n b mgla pojla (Vv)! Kaj da ga je megla pogutnula (pojela) (Ma). Mgla ga je pjla (Veenaj 1997). B ga mgla (n)
pjila (atoviKalinski 2012). Klik mm ptlam rta mgla pojla
(MaresiMiholek 2011).
Istraivanje frazema sa sastavnicama koje znae oborine u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji
703
maglu loviti = raditi uzaludan posao: Io je meglo lovit (Bre).

{gusta} magla (da) se moe noem (karama) rezati = jako gusta magla: Rezati
meglo z noom (s korjama) (DB). Tak je gosta megla kaj jo lehko z noom
rezo (Bre). Vuny j takva m iegla kaj j z nm r iezal (SM). Mgla da
bi ju z noom rzal (Lipljin 2002).
nogom udariti u maglu = uzalud to uraditi: Vritnul je v meglo (GM).
prodavati komu maglu = obmanjivati, varati koga, baviti se sumnjivim poslovima: Nmoj mi prodvati mglu (KP). Mgl m prodj (PS). Nekomu
meglu prodavati (Pet). Prodvti mgl (Vir). Lke j e mglu prodvati
(Vv)! Prodavati mglu (Sekuli 2005). Prodv magl (Matkovi 2004).
Titi mglu (Lipljin 2002).
tovariti maglu = baviti se beskorisnim poslom: Tovrit mglu (Kranjevi 2003).
vui se kao {boina} magla = sporo hodati: Vlje s kak megla (Ko). Vlee
se kaj megla (Or). Vlee se kak boina megla (Pa). Vlee se kak megla
(Pr). Prtegny n uog! V ee s kaj m iegla {bz v ietra} (SM). Vl s
kk mgla (atovi 2005).
ROSA
{mlad} kao rosa u podne / oko podneva / kao podnevna rosa = star, ostario:
Mld je k rsa u pdne (St). Mlad je ka rosa u podne (DP). Ja san ko rosa
u podne (Do). Mlad ko rosa u podne (Lo). Bit ko rosa u podne (Lo). Mlad
ko rosa u podne (Op). Mlad ki rosa u podne (Si). Mlada je ki rosa u podne
(i). Si ml kk rsa kr pldn (PS). Mlt si kk poldna rsa (Bk).
Mlt si kk polda rsa (KP). Ml j kk polda rsa (PS). J, j sm
mlt kk polda rsa (Vv). Mlad ko rsa u podne (Sekuli 2005). Ml kk
rsa pldan. Mld kk poldanja rsa (atoviKalinski 2012). Mld kaj
rsa u pdne (Kranjevi 2003). Mld je ka ros u pln (imunovi 2009).
Mldi kak rosa v pldan (Lipljin 2002). Jl zronca mlda? J kak poldna rsa (MaresiMiholek 2011).
mlad kao rosa / kao kap rose = (jako) mlad: Mlada je ki kapja rose (i). Mrica
je bla mlda k rsa, a dala se za strjega vka (St). Mlad ko rsa (Sekuli 2005). Mld kk rsa (atoviKalinski 2012).
prdnuti na rosu = onemoati, ostarjeti; umrijeti: Gl ga, jdva d, i n j pdnol
na rs (PS). A, n pdnol na rs, n sp tk dgo dk rsa n otj (PS).
I na v nkam nmr, prdnla j na rsu (Vv). Pdnul j na rsu (atovi
Kalinski 2012).
rosa ispod nosa = /kae se kad tko prdne/: T ti rsa isp nosa (atovi
Kalinski 2012).
rosa do nosa = jaka rosa: V jutr j bila r uosa d n uosa (SM).
rosa kao more = jaka rosa: Ros kak mre (Jurii 1973).
SNIJEG
bijel kao {padan} snijeg = 1. jako, izrazito bijel; sasvim ist: Blo kak snk
(Ko). Ml j k uo bl kaj (padn) snk (SM). prala san rbu, sd
je bla k sng (St). Bil ko snig (i). Bil ka snig (Ot). Bieli kak snieg (Iv).
Biele ko snijeg (Ri). Pltno j blo kk sn (PS). Frung su j na oblku
704
Frani Anela
bl ko snk (Vv). Bl kk sng (Jurii 1973). Bl kaj sng (Kranjevi

2003). Ubkla je vtu blu k sng (imunovi 2009). Bli kak snk (Lipljin 2002). Ma zn blz bla kak padni sng (MaresiMiholek 2011);
2. potpuno sijed: Bl j kk sn (PS). Bl j k snk, prj n bl tkof
(Vv).
bijeljeti se kao snijeg = isticati se svojom bjelinom, istoom: Kja ti se bli
k sng (St). Bili se ko snig (Lo). Prv zronca lpa, kak snk s bl
(MaresiMiholek 2011).
gavrani (vrane) snijeg mijeaju (rade) = gavrani (vrane) navjeuju snijeg, padat e snijeg: Govrani snega meajo (Bre). Vran sn iega dlaj (SM).
lanjski snijeg = neto nevano, bezvrijedno, odavno zaboravljeno, o emu ne
treba raspravljati: T t je lski snk (Vir). Znmo m za t, pa t j lski
snk (Vv). T je z mne blo pa prlo k lnjsk sng (St). To ti je ko
laski snig (Do). Ona je laski snig (i). To je meni kaj lanjski sneg (Bre).
Eh, to je ve lanjski sneg (DD). Eh, tuo ti je ve lonjski snieg (Iv). Naj pripovedati za lanjski sneg (Ob). Ne govori o laskon snigu! (DP). Tau je lajnski
snejg (Vr). To ti je lanjski snjeg (Za). n dr d tbe k do lnjskg snga
(St). Dri do me ko doa lonjskega sniega (Iv). Stalo mi je do tebe ko do laskog sniga (i). alin za in ko za laskin snigon (Lo). Sia me se ko laskog
sniga (Ot). T z frt pta kk su, a ni mr z t kk za lski snk (Vv).
T mri z m kk za lski sn (PS). Sa te se kk lskoga snga (Bk).
T mri z me k za lnjsk sng (St). Stara se za me ko za laski snig (Lo).
Briga me z te ka i za laski snig (Br). Briga te za me ka za laski snig (DP).
Briga me z te ka i za laski snig (Ga). Brige ga za menon ki za laskin
snigon (Ot). Briga me z te ka i za laski snig (Si). Briga m za t kak za
lsky snk (SM). ln za njin ko za lnjskn sngon (Babi 2008). Lanjski
sng (Sekuli 2005). Ljnski snig (atoviKalinski 2012). Lski snk
(Lipljin 2002).
obijeljeti kao snijeg = osijedjeti, postati potpuno sijed: Pri su i gvi mldi
dni, v j obl ko snk (Vv).
obui se kao da je (kao da pue) sjever sa snijegom / snijeg sa sjeverom = jako
se toplo obui: Tak sy s bkl kaj dr s i evr sn iegm puhal (SM).
Jko s j oblkl kda da j snk svrom (PS). Oblen si kda je sver
sngom (Bk).
pao je komu snijeg po glavi = osijedio je tko: Opal mu j snk po glvi (Lipljin
2002).
snijeg do koljena (guzice, grla) = visok snijeg; puno snijega: Zplo snga do
klna (St). Zapalo sniga do kolina (guzice) (DP). Snijego ja bile de guto (Ri).
Sng d kolna (Babi 2008).
snijeg do koljena ako klekne = malo snijega. Kuk j sn iega pal? D k iena ak sy pkekn (SM).
snijega se najesti = biti lud: Sem se n snga najla (Serd).
zapisati na snijegu = raditi beskoristan posao koji nee ostaviti traga: Zapi t
t na sngu! (St). Zapii ti to na snigu! (Op).
705
TUA
letjeti kao tua = brzo se kretati (hodati, voziti): T bba let kk ta (atovi
Kalinski 2012). Vatrogasc so ltli kak ta, valdr ngd gorlo (MaresiMiholek 2011).
Kratak osvrt na frazeme sa sastavnicama koje znae oborine
U dosad prikupljenim hrvatskim dijalektnim frazemima ne nalazimo sve nazive oborina, nego samo neke od njih. Npr. sastavnica frazemskih struktura nisu
rosulja, solika, poledica i inje. Neki su nazivi vrlo rijetkim sastavnicama frazema
(npr. tua), dok neke nalazimo u veemu broju frazema potvrenih u govorima koji
pripadaju svim trima hrvatskim narjejima (npr. kia, magla, snijeg).
Svi su nazivi oborina u frazemima imenice po vrsti rijei, a najee je rije
o imenicama enskoga roda (iznimkom su snijeg i mraz). Gramatiki broj u kojemu
se nazivi oborina javljaju u frazemima iskljuivo je jednina. U frazeolokim postavama nazivi oborina potvreni su u razliitim (ne svim) padeima, dominiraju nominativni oblici, neto su rjei nazivi oborina u genitivu i akuzativu, a sasvim su rijetke potvrde u lokativu, dativu i instrumentalu. Vokativni oblici naziva oborina
izostaju u analiziranome korpusu.
U frazeolokoj grai prikupljenoj u tronarjenome hrvatskom jezinom podruju, pretkazive su (i potvrene su) razlike na fonolokoj, morfolokoj, tvorbenoj,
sintaktikoj i leksikoj jezinoj razini. Te se razlike oituju u gotovo svim sastavnicama frazemskoga izraza, pa i u nazivima oborina. Najoitije su razlike u nazivima
oborina na fonolokoj razini (npr. snk, sng, sng, snieg, snejg, snjeg, snig). Na leksikoj se razini razliitost (dijalektna sinonimija) uoava samo u primjeru sinonimnoga para kia de. Od pretpostavljenoga sinonimnog niza tua grd krupa
potvren je samo jedan lan niza (tua).
Od ukupno 47 potvrenih frazema najbrojniji su frazemi sa sastavnicom
kia, odnosno njezinom (rjeom) inaicom de (17 potvrda). Iza njih po brojnosti
slijede frazemi koji u svojoj strukturi imaju leksem snijeg (12 potvrda) ili magla
(11 potvrda). Rosa je, u usporedbi s kiom, snijegom i maglom, rjea sastavnica dijalektnih frazema (6 potvrda). Tua se od svih naziva oborina sree najrjee u frazemskim postavama (1 potvrda).
Frazemi koji u svojoj strukturi imaju naziv oborine razliiti su po broju rijei.
Najkrai se frazemi sastoje od sveze dviju rijei (npr. loviti maglu), a najdui imaju
reeninu strukturu (npr. rascvasti se kao drek na kii).
Meu frazemima zamjetan je broj poredbenih, i to ponajprije onih sa sastavnicama snijeg i rosa. Poticaj usporedbe jesu bjelina snijega i kratkotrajnost rose. Sa
snjenom bjelinom usporeuju se uglavnom predmeti, a s kratkotrajnou rose osobe, upravo njihova mladost. Nekim se poredbenim frazemima opisuje sama oborina
(npr. gustoa magle slikovito se iskazuje frazemom magla da se moe noem (karama) rezati, a intenzitet padanja kie frazemom kia pada (lijeva) kao iz kabla.
Dijalektni frazemi s nazivom oborine u svojemu sastavu mogu biti pozitivno
konotirani (npr. mlad kao rosa), negativno konotirani (npr. prodavati maglu) ili
pak biti neutralni u konotativnome smislu (npr. rasti kao gljiva poslije kie).
706
Frani Anela
U prikupljenoj frazeolokoj grai sa sastavnicama kia, snijeg, magla, rosa,

tua frazemi su djelomino desemantizirani (tj. takvi u kojima barem jedna sastavnica zadrava prvotno leksiko znaenje: npr. plakati kao kia), potpuno desemantizirani (tj. takvi znaenje kojih nije u direktnoj vezi s prvotnim leksikim znaenjem
pojedinih njegovih sastavnica: npr. prdnuti na rosu), te takvi u kojima nijedna od
komponenata nije desemantizirana (bijel kao snijeg). U potonjim se frazemima koristi njihova slikovitost da bi se pojaalo frazeoloko znaenje (bijel kao snijeg ne
znai samo bijel nego izrazito bijel).
U analiziranoj grai rijetki su frazemi s rimom (npr. rosa do nosa).
Pojedine sastavnice frazeoloke strukture variraju, ali te varijacije ne dovode
do promjene znaenja frazema: pl kk ka / bi kk ka; raste ko giva iza
kie / raste ka giva poslin kie; ml kk polda rsa / mld k rsa u pdne; vlei
se kaj megla / vlei se kak boina megla / v iey s kaj m iegla bz v ietra
Pojedini frazemi o kojima je u radu rije potvreni su u velikome broju istraivanih mjesnih govora (npr. bijel kao snijeg, mlad kao rosa u podne). To su opepoznati frazemi, sastavnice aktivnoga ili pasivnoga rjenika govornika svih triju
hrvatskih narjeja. Nai emo ih, liene dijalektnih znaajka i u standardnojezinoj
frazeologiji. Znatan dio frazema potvren je samo u nekoliko prostorno bliskih
mjesnih govora (npr. frazem izuvati se prije kie potvren je samo u govorima Cetinske krajine; frazem popio bi kiu Isusovu potvren je samo u govorima Cetinske
i Imotske krajine), a neki su frazemi svojstveni samo jednome govoru (npr. frazem
rosa do nosa potvren je samo u govoru meimurskoga naselja Sveta Marija). Potonje (rijetke) primjere s velikom emo dozom opreza nazvati frazemima lokalizmima jer istraivanjem frazeologije jo neistraenih govora nije iskljueno da se se
naii na njihovu iru rasprostranjenost.
Iako je analizom obuhvaen tek mali broj mjesnih govora hrvatskoga govornog podruja (njih pedesetak), uoava se brojnost frazema koji u svojoj strukturi
imaju nazive oborina. Daljnjim istraivanjem ona e zasigurno biti jo vea.
Umjesto zakljuka
Budui da su oborine sastavni dio ljudske svakodnevice, pretkaziva je njihova
zastupljenost u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji. Usporedba sa standardnojezinom
frazeologijom pokazuje velik stupanj slinosti, ali i stanovite razlike (mnogi dijalektni frazemi nisu potvreni u standardnome jeziku, a neke standardnojezine frazeme ne nalazimo u korpusu dijalektne frazeologije). Potpunija slika zastupljenosti
naziva oborina u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji dobit e se nakon istraivanja
jo mnogih neistraenih govora. S promjenama koje zahvaaju mjesne govore gase
se mnogi frazemi. Znamo da oni nisu lski snk te ih je potrebno to hitnije
zabiljeiti. Na posao koji nam predstoji ne moramo ltti kak ta, ali se ne smijemo ni v eey kaj m i egla bz v ietra jer, zakasnimo li sa zapisivanjem, mogli bismo
se plakaty kaj d to smo propustili tu vrijednu jezinu batinu sauvati od zaborava.
707
Kratice imena naselja

Bk (Bakovice), Br (Brnaze), Bre (Brezje), i (ila), Do (Dobrine), DP (Donje Pazarite),
Ga (Gala), GM (Gornji Mihaljevec), Iv (Ivanec), Ko (Kotoriba), KP (Klotar Podravski),
Kr (Krievci), Lo (Lovre), Ma (Makovec), MS (Mala Subotica), Ob (Oborovo), Op (Opuzen), Or (Orehovica), Ot (Otok), Pa (Palovec), Pet (Peteranec), Pr (Prelog), Ra (Raane),
Ri (Rinkovec), PS (Podravske Sesvete), Si (Sinj), SM (Sveta Marija), Serd (Serdahelj), St
(Split), i (ibenik), Vir (Virje), Vr (Vrhovljan), Vv (Vrbovec), Za (Zabok)
Rjenici
Babi 2008 = Babi I. Studenaki rjenik. Studenci, 2008.
Bego-Urban 2010 = Bego-Urban M. krinja uspomena. Dubrovaki jezini pabirci. Dubrovnik, 2010.
Jurii 1973 = Jurii B. Rjenik otoka Vrgade. Zagreb, 1973.
Kranjevi 2003 = Kranjevi M. Rnik gcke akvine. Otoac, 2003.
Lipljin 2002 = Lipljin T. Rjenik varadinskoga kajkavskog govora. Varadin, 2002.
MaresiMiholek 2011 = Maresi J., Miholek V. Opis i rjenik urevekoga govora. urevac, 2011.
Matei 1982 = Matei J. Frazeoloki rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Zagreb, 1982.
Matkovi 2004 = Matkovi D. Rjenik frazema i poslovica govora Vrboske na otoku Hvaru.
Jelsa, 2004.
Menac i dr. 2003 = Menac A., Fink-Arsovski ., Venturin R. Hrvatski frazeoloki rjenik.
Zagreb, 2003.
Sekuli 2005 = Sekuli A. Rjenik govora bakih Hrvata. Zagreb, 2005.
atoviKalinski 2012 = atovi F., Kalinski I. Rinik Crja zagrebekga. Zagreb, 2012.
imunovi 2009 = imunovi P. Rjenik brakih akavskih govora. Zagreb, 2009.
Veenaj 1997 = Veenaj I., Lonari M. Rjenik Gole. Zagreb, 1997.
Literatura
Zagreb, 2002.
Fink-Arsovski 2009 = Fink-Arsovski . Komponenta svijea u hrvatskim frazemima (u usporedbi s nekim slavenskim i neslavenskim jezicima). Sdslavistik online. Heft 1. Sdslavische Phraseologie. Tbingen, 2009. 165177. http://www.suedslavistik-online.de/
01/fink.pdf.
MaresiMenac-Mihali 2008 = Maresi J., Menac-Mihali M. Frazeologija krievako-podravskih kajkavskih govora s rjenicima. Zagreb, 2008.
Menac-Mihali 2005 = Menac-Mihali M. Frazeologija novotokavskih ikavskih govora
u Hrvatskoj (s Rjenikom frazema i Znaenjskim kazalom s popisom sinonimnih frazema).
Zagreb, 2005.
Menac-MihaliMenac 2011 = Menac-Mihali M., Menac A. Frazeologija splitskoga govora s rjenicima. Zagreb, 2011.
Skok 2012 = Skok Z. Kontrastivna analiza hrvatske frazeologije Meimurja i maarskog
Pomurja. [Rukopis disertacije.] Zagreb, 2012.
entija 1980 = entija J. (ur.) Opa enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda.
Zagreb, 1980.
.
. , 2013. 708715
-

,
E-mail: ahrnjak@ffzg.hr
, ,
. , , .
. , . , .
, , , ( 1987).
.

.
. ,
, , ,
, , ( 1995).
. ,
(, ,
) () , .
. : ().
- , , , , . ,
, ,
. ,
, ( 1995). , , ,
709
, ,
, .
, ,
/ , .

, , , , , 1. ; 2. , , , .
, , .
,
. ?
().
, :
,
().
,
().
, , .
- .
, ().
,
-, , , ,
/ , , / , , /
, .
, , , ,
().
,
(Y).
,
,
.
acqua vitae , ,
.
710

.
, , .

,
. , , , ,
( 1894). , ,
.

, .
/
prati se / oprati se od grijeha, , , .
. ,
(Y).
eli li se oprati od grijeha, HDZ sad mora raspisati prijevremene izbore (G).
, / , .

, . / prati /
oprati ruke <od ega> /
-, /
- ,
.
, , , . , , ( 2009).

, .
711
,
, , ().
, , ,
.
().
Mi ve est mjeseci apeliramo da se ovakav zakon ne donese, a na kraju se izglasa akt
od kojeg i premijer na neki nain pere ruke (HNK).
Stimulansi jamano nisu bili diplomatske prirode i to je razlog to Ministarstvo vanjskih
poslova pere ruke od cijelog poslovnog zahvata (HNK).

, ,

, .
, .
. , , , (LakoffJohnson 1980). , , , ,
,
, (LeeSchwarz
2010, LeeSchwarz 2011, Schnall et al. 2008, ZhongLiljenquist 2006).

, , ,
,
. ,
, ,
: imati prljave ruke
, , prljati /uprljati ruke <ime (u emu)> , , imati iste ruke
(Kovaevi 2012).
Tko ima prljave ruke u normalnim, civiliziranim zemljama ide u zatvor. Kod nas u politiku (G).
Milanovi ustvari jedva eka da se aia makne, samo diplomatski ne eli uprljati ruke
pa e to prepustiti drugima (G).
Izraelski premijer Ariel Sharon, umijean u aferu korupcije, izjavio je da ima iste ruke
te da je apsolutno nevin, pie u petak jedan dnevnik (G).
712
ne bi koga opralo ni more Jadransko (. - ), , ,

,
. ,
,
, .
. ,
: sve rijeke <svijeta> , sva mora <svijeta>,
sva voda ega ( <>, <>, -). ,
, , .
A da te slike ustupi Monti ili Copi, eto ti kazne! Ne bi nas opralo ni more Jadransko
(HNK).
Politiari zato i ne znaju to bi s njim. Ali znaju da onoga tko ga dirne nee oprati ni
Sava ni Dunav (G).
Mesieve grijehe ne moe oprati ni sva voda Save i Drave (G).
Ovo je jedan od najveih Raanovih grijehova, koje ne bi oprali ni Zrmanja i Krka zajedno (G).
Sve rijeke ne bi oprale ovo to ste radili jedni drugima u Jugoslovenskom raspadu (G).
On kae da sva mora svijeta ne bi oprala prljavstinu koja je zakopana duboko u njenoj
dui (G).
, ( ),
, , . .
,
( 1894). ,
, , .
, , . (sveta voda) ,
, , . , (sveta voda)
(kri) ,
,
713
, ,
bjeati od koga, od ega kao vrag od tamjana bojati se koga, ega kao vrag tamjana. , ,
, , , ,
, ,
, , , . ,
, (.
Fink 2005). , ,
, , , .
(kri) (sveta voda) ,
, ,
. , . ,
:
. , , ( ,
) , ; . , ; . i i , i
i , () , ; . bjeati od
koga, od ega kao vrag od tamjana, bojati se koga, ega kao vrag tamjana (
2005: 102103).
.

,
,
.
: . ucieka od kogo, od czego jak diabe od wiconej wody, ba si (unika) kogo, czego jak diabe wisonej wody; . uteka
pred km, pred im ako ert pred svtenou vodou, vyhbat sa komu, omu ako ert
kru (svtnej vode), b sa koho, oho ako ert kra (svtenej vody); . vyhba se nkomu, nemu jako ert ki (svcen vod), bt se nkho, neho jako
ert ke (svcen vody).
, (Y).
, .
(Y).
Naa vlast od znanja bjei kao vrag od svete vode (HNK).
neovisno o tome hoe li ih pojaati jo neka integracijski manje uspjena drava
stvorilo bi kandidate drugog reda, status kojeg se boje kao vrag svete vode (HNK).
714
, ,
, ,
. , , .
,
, , , .
, - ,
,
.
HNK = Hrvatski nacionalni korpus. http://www.hnk.ffzg.hr.
G = , Google
Y = , Yandex
1987 = . . (.) . . 1. , 1987.

2007 = . ., . .
. , 2007.
1978 = . . (.) .
, 1978.
1995 = . . (.) . .
. 1. , 1995.
2008 = . . (.) . , 2008.
= . http://phrase-dictionary.info.
1894 = . . 12. -,
1894.
Fink 2006 = Fink Arsovski . Hrvatsko-slavenski rjenik poredbenih frazema. Zagreb, 2006.
Menac et al. 2003 = Menac A., Fink Arsovski ., Venturin R. Hrvatski frazeoloki rjenik.
Zagreb, 2003.
1995 = . . .

. . 1. , 1995.
715
2009 = . .
(
). . . . 15 (2009): 101105.
2002 = . . , ,
. .: . . (.)
. , 2002. 3260.
2004 = . . ( ). . , 2004.
2009 = . ? , 2009.
Fink 2005 = Fink . ega se vrag boji i od ega bjei? O dvama frazemima hrvatskoga i ruskog jezika. Jezikoslovlje 6 (2005): 95106.
Kovaevi 2012 = Kovaevi B. Hrvatski frazemi od glave do pete. Zagreb, 2012.
LakoffJohnson 1980 = Lakoff G., Johnson M. Metaphors we live by. Chicago, 1980.
LeeSchwarz 2010 = Lee S. W. S., Schwarz N. Dirty hands and dirty mouths: embodiment
of the moral-purity metaphor is specific to the motor modality involved in moral transgression. Psychological Science 21 (2010): 14231425.
LeeSchwarz 2011 = Lee S. W. S., Schwarz N. Wiping the slate clean: psychological consequences of physical cleansing. Current Direction in Psychological Science 20 (2011):
307311.
Schnall et al. 2008 = Schnall S., Benton J., Harvey S. With a clean conscience: Cleanliness
reduces the severity of moral judgements. Psychological Science 19 (2008): 12191222.
ZhongLiljenquist 2006 = Zhong C. B., Liljenquist K. Washing away your sins: threatened
morality and physical cleansing. Science 313 (2006): 14511452.
.
. , 2013. 716721
/ :
,

,
E-mail: oxana.chaika@yahoo.es
- , , , , ,
,
(
1965). ,
.

,
. - .
- , . . , . . , . . , . . .,

, , , .
,
. . , , (
1965).
, ,
,
(, : , , , ,
, , . .)
(, : , ); (Button 1991, 2000).
717
: :
, ; , ( . .) ( 2000).
,
, . , , . , . sky
heaven , , . sangue , . sanguis .
cruor . . . , , ,
,
, , ,
, ( 2004).
, / , ,
, . /
, . . ,
,
, ; , ,
, , ( 1995). ,
. .
, , ( ),
, , . .
, : .-.
amta, . , nktar. . . . . , , (. , , ) ( 1971). , ,
, .
, ,
. , , .
. . , ,
, .
, , , ,
, , , . , ,
(. ), ( 1995).
,
: , , ,
, ( 1965).
: , , ,
, ,
, , , , .
718
. .
, , ,
, , . .
,
,
, , ,
- . ( ) .
,
( ) , , , : Happy is the bride that the sun
shines on, / Happy is the corpse that the rain rains on .
, , ; , (Pickering 1995).
. boda molhada , , : . boda molhada, felicidade dobrada
. (Arajo 1997); . to get
married on wet day / , , wedding tears ,
(
) (Wheeler 1998, Ackerman 1986, Pickering 1995); .
( ),
. . o bago de leite caindo ao cho , (bago . ):
, , , ,
: lanar por
cima algumas gotas de gua .
(Povo 19851986).
, . : ,
. , (. )
(Pickering 1995). ,
(Baker 1977). ,

/ / .
Bad luck cleave to you - , ,
. -
719
-
, (Pickering 1995).
copo-de-gua , , (Santos
2000: 120). copo-de-gua .
,
, , ( , , ).
: . 1. ; 2. , ( . 1978).
, , , ,
( 1992). . . salt and sea-water ritual (.
)
, ,
, : if any man would separate them (the couple) let him first separate this (the water) . - (),
(). ,
, . , , -
(Pickering 1995: 269). . bedwetting shoe-wetting . , ; .
, , , . , , , . , / , , .
, ,
.
, , , (Baker 1977).
. ,
, . : Frae below his arm,
hes pulled charm / An stuck it in her sleeve; / And he has made her gang wi him /
Without her parents leave
(Baker 1977).
, ,
720
. .
.

the spitting image of his father (Baker 1977)
image ; ;
spitting ( to spit ).
.
, , , . . ,
.
, . weeting the heed wetting the head, . molhar a cabea ,
, , ,
, , , . .
, . , ,
- , .
,
/ . ,
, , ( 1998). : .
; , ( 1998: 65)
. , ;
, ; .
( 1998: 65); . ; - ( 1998: 65).
rite de passage, / . . the bathing
of the feet (Baker 1977: 51) to bathe ; ; foot . , (. ) . . , . ,
, , ,
, . .
feetwashing (Baker 1977).
,
, . . . . ( ).
, ; ; , . ,
721
(DS 1989). , , .
, , .
, , ,
, , .
. 1978 = . ., . ., . ., . .
.
1978/3: 6376.
1971 = . ., . ., . .
. , 1971.
2004 = . . . . ,
2004.
DS 1989 = A Dictionary of Superstitions. Ed. by Iona Opie and Moira Tatem. Oxford, 1989.
Pickering 1995 = Pickering David: Dictionary of Superstitions. London, 1995.
Santos 2000 = Santos A. N. Novos Dicionrios de expresses idiomticas. Lisboa, 2000.
1995 = . . .
,
. . 2. , 1995.
1965 = . ., . . . , 1965.
1992 = . [ ]
. - . , 1992.
2000 = . . . .
. . . . . , 2000.
1998 = . .
, . . . . . , 1998.
Ackerman 1986 = Ackerman . British Marriage Traditions. London, 1986.
Arajo 1997 = Arajo . Supersties populares portuguesas. Lisboa, 1997.
Baker 1977 = Baker M. Wedding Customs and Folklore. London, 1977.
Button 1991 = Button G. Ethnomethodology and the Human Sciences. Cambridge, 1991.
Povo 19851986 = O Povo Portugus Nos Seus Costumes, Crenas e Tradies. Vol. 12.
Lisboa, 19851986.
Wheeler 1998 = Wheeler J. Customs and Traditions. Edinburgh, 1998.
.
. , 2013. 722728
:

?
-
,
E-mail: chumak@bsu.edu.ru
- ( ,
) .
, ,
,
, , , . . , ( 1998).
( , ) , , ( 1997). ,
, , , , . .
. , ,
. . (), (), (),
(), (, ) . . (. 2002).
( ) ( )
?
.
, . . . . ( 1941),
. . , . . , . . ., . ,
, , , , ,
, - , . .
. .
, -
723
. , , (. .
), , , , ( 1964: 4).
. . , (), (,
, ) - (),
(, ).
, , , XIX
. .
, , - , ,
,
, , , , ( 1972: 257). ,
, , , ,
.
, ,
. , . ,

.
.
, (, )
, . . . ( IV . . .),
: , , . (100 ) (, , . .), , .
, , , , ,
( 2004).
,
. , . . :
724
- . .
, : ( . . ); , : , ,
( . .
).
, , . . . .
( 1995). ,
, . .
, :
1. , , ;
2. , ;
3. ;
4. , , , ;
5. ;
6. , ( 1995).
, .
, .
.
,
, ? , ,
, ? , (, ) , ,
( ): , , , . ,
, , , ?

(-) , (
).
, . . ,
,
, :
725
1.
( ), , , , , ,
. .;
2. () , , , ;
3. :

, .
,
. : , ,
, . , ,
, .
, ,
.
, , .
, ( , ),
, , . ,
, , .
() :
, ,

:
,
,
,
,
:
,
, .
(. : )
- . , . ,
, - (
726
- . .
, , ),
,
( ):
/
,
/
.
(. . : )

- ,
. . . ,

:
,
.

,
.
,
,
,
,
, !
(. . :
)
, ,
.
. , .
, ,
. :
,
.
,
.
(. . : )

.
(. . :
, )
727
, . ,
, , , , , , :
,

, -
.
(. . : )
() ,
,
.
, : -
, - , , , , (, - ).
- ,
,

,
.
- (, ) ,
. , (
1999: 102), .
, , ,
, .
, , , . ,
,
, .
. . . , 1981.
. . . , 1990.
. . . , 1989.
728
- . .
. . . . , 1976.
. . . , 1985.
. . . . , 1988.
1998 = . . (
). . , 1998.
1941 = . . . , 1941.
2002 = . . . . 2002/4: 39.
1997 = . . . , 1997.
1964 = . . XVIII XIX
( ). .:
. , 1964. 3121.
1995 = . . . . . .:
. . , . XX .
. , 1995.
1999 = . . . , 1999.
1998 = . . . .: . .
. -, 1998. 14288.
2004 = . . . . , 2004.
1972 = . . - . .: . , 1972. 255261.
.
. , 2013. 729733

. .

,
E-mail: lana-chumakova@mail.ru
(18251908),
. . .
, 1892 ,
1896 1914 . (), ,
.
. , 1994 . - , ,
- . . .
, , , , , - ().
60 ,
. ,
, , , ,
. , ,
, ,
.
1. i , ( , i )
( 1: . 374)
(
) , i i .
,
i . .
730
. .
i, .
1918 ., ,
, , , , i , .
i ,
= , , ,
i . . ,
, . ,
( 2: 328331), . :
, , , ; , , , , , ; , , ,
.: i , , , ; , . , .
. :
ip , ; . : i ; i
; i , i
. ( 2: 330). , , , , ,
, , ,
, . i-:
i, i .
2. , :
( ) ( 2: . 75)
: .,
. . - , , (,
, . .). :
, ,
(. 17,12) ( . 1998: 87).
: ,
. , 9 , XIX : , , -,
- .
731

, XIX .
,
. , , ,
(: ).
, , , ,
(: . ).
:
? , , : (: ).
Herrlich! Etwas dunkel zwar (Wolff: Preciosa).
Herr, dunkel war der Rede Sinn (Schiller: Der Gang nach dem Eisenhammer).
Cela doit tre beau, car je ny comprends rien. Destouches. Com (Desmazures).
Omnia enim stolidi magis admirantur amantque, Inversis quae sub verbis latitantia cernunt (Lucret: De rerum natur).
, , .
, , (. 17,12).
3. (), () ( 1: . 278)
, ( .
1998: 90). , .

. . ,
: + - : , ,
. ,
.

.
(. . : )
,
,
, ,
.
(. . : )
732
. .
,

,
(. . : )
(. : 1: . 278)
, 30
(35 ), ,
.
4. = ( 1: . 215)
, : , ,
, , . . . ,
: (), , , . :
,
,

.
(. . :
)
(. : 1: . 215)

, ( )
( 1: . 218).
, , , ,
.

, ,
.
5. , ( 1: . 900),
: ( 2: . 820)
. , , , -
.
733
, : 1) :
, ( ), ; 2) , : , , .
, . .
6. , :
; ( 1: . 217, . 104; 2: . 70)
.
, ,
,
, , (.
. 1998: 90). ,
, ,
( . 1998: 90).
. . . , :
, , ,

( 1: 16).
. ( 2:
X. 70); . . :
, , : , , ? ( 1:
. 217); , , , ,
( 1: K. 104).
. 1998 = . ., . ., . . . - . -, 1998.
= . . . 2-, . .
. 14. -, 18801882. [: , 1955.]
= . . . .
i. i. . 12. [.] ,
1994.

1
. . .........................................
. : ? ............................................................................................
. . , ,
........................................................................................................................
.
(. , . farvz) ...................................................................................
T. Litovkina A. New Approaches to Paremiology and Paremiography in Hungary .......
7
22
35
64
67
2
. . ( ) ....................
. . .....................
. .
/water. - ..........................................
. .
.................................................................................
. . ........................................
Bajzek Luka M. Pasti pri prevajanju frazemov iz slovenine v madarino in
iz madarine v slovenino ....................................................................................
Balkov D. iv voda v stojatch vodch frazeologickho zu (dynamika frazm
s komponentom voda) ...............................................................................................
. ?
, e, edan ...................
. . .
......................................................
. .- ..............
Brychnov I. Pohyb ve /na vod /v proudu v esk frazeologii ...................................
Valeni Arh U. Odsev vodnih naravnih katastrof v metaforini rabi na primeru
leksema tsunami/cunami v slovenini .....................................................................
Vasung A. to se krije iza sedam frazeolokih mora? ....................................................
. .
: .................................................
. . - - .....
. .
........................................................................................................................
. .
(
) ........................................................................................................................
105
110
117
123
130
135
144
153
161
169
174
180
190
196
202
207
214
Wysoczaski W. Zespalanie poj z wyrazem woda we frazeologii oraz w paremiologii

polskiej i sowackiej ..................................................................................................
.
( ) ........
. .
........................................................................................................................
.
.......................................................................................................................
. .
( ) ......................................................................
Dobrkov M. Vzah frazeologickej motivcie a funkcie atribtu vo frazmach
s komponentom voda .................................................................................................
Drobiszewska U. Koncept woda w polskich i ukraiskich frazeologizmach
komparatywnych .......................................................................................................
. . , ,
..........................................................................
.
.........................................................................................................................
. . (
. . ) ..........................................
. .
( ) .....................................
.
( , ) ............................
. . ......................................................
. . : ......................
. .
. ......................................................................................................
. .
.....................................................................................................................
Kvcs A. Kontrastivna analiza frazema sa sastavnicom voda na primjeru hrvatskog
i maarskog jezika .....................................................................................................
.
( ) ........................
Kovaevi B., Ramadanovi E. Slika mora u hrvatskoj frazeologiji ..............................
. . ................................................................................
. . ..............................
. . - :
(
- ) .............................................................................
Krinik E. VODA kot izhodina domena v slovenskih frazemih ................................
. ., . .
( , , , ,
) ......................................................................................................................
219
227
231
238
243
248
254
259
266
273
279
284
291
297
302
309
314
321
329
336
342
350
356
362
. .
. . .................................................................................
. .
cest une tempte dans un verre deau
.............................................................
. ., . . -
( ) ...........
. . :
................................................................................
. . ...
Menac-Mihali M. Istraivanje frazema sa sastavnicom voda u hrvatskoj dijalektnoj
frazeologiji .................................................................................................................
. ........
. . ? .......................................................................
. . - ,
, (
) .................................................................................................................
. . .................
. .
.....................
- . . .......
. . (
) ...............................................................................................
. . . .............................................................
. .
...............................................................................................................
. .
...................................................................................................
. ...............................................
. .
...................................................................................................................
Petovsk F. Fele vz, fele voda. Aneb voda v maarskch a eskch paremich ..........
. . ................................................................
. .
................................
. . . :
-
...........................................................................................
. ., . .
..................................................
. ., . ., . . (
) ......................................................................................................
370
376
384
389
396
403
411
418
424
431
438
445
452
458
465
471
476
485
491
498
502
509
514
519
Pstyga A. Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze jzykowej kategorii

negacji we wspczesnym jzyku polskim i rosyjskim .............................................
Ribarova S. O nkterch hydronymech v eskch a makedonskch frazmech .............
. . ............................................................................................................
. . -:
.....................................................................................................
. . : ........................................................................................................................
. . - .......................................................................................................................
., .
....................................................................................................................
. . , (
) ....................................................................................................
. .
.................................................
. :
...........................................................................................................
. .
, ........................
. ...................................................................................
Stramlji Breznik I., Kova M. Kaj Slovenci potrebujemo kot Sahara vodo ..................
.
..................................................................................
indelov J. Komponent voda v esk frazeologii v povdom vysokokolsk
mldee ......................................................................................................................
. . :
................................................................
Tlgyesi T. Jako ryba ve vod Wie ein Fisch im Wasser Mint hal a vzben.
Kontrastivn analza eskch, nmeckch a maarskch frazm o vod ...............
. .
.................................................................................................
Tuskov T., ilkov M. Frazeologick jednotky dolnozemskch Slovkov
s lexmou voda ..........................................................................................................
. - ? ............
Urkom A. Primena frazeologizama s komponentom voda u srpskom i maarskom
jeziku, s posebnim osvrtom na upotrebu u manjinskom okruenju ...........................
. . , , ,
.............................................................................
. .
......................................................................................................................
526
533
540
547
554
561
567
577
581
587
593
598
604
612
619
626
633
639
646
652
657
664
679
. ? kia, pokisao, pokisnuti

..........................................................................................................
. .......................
Frani A. Istraivanje frazema sa sastavnicama koje znae oborine u hrvatskoj
dijalektnoj frazeologiji ...............................................................................................
. -
...............................................................................................
. . / : ,
.....................................................................
- . . :
? .............................................................
. .
. . .........................................
686
694
701
708
716
722
729
Ti nta Kn y v k i a d
H d sztrak
Nagy Gyrgy
ANGOL
Magyar
Kifejezsek
3000 gyakori szkapcsolat,
szls s kzmonds
Makkai dm
Makkai Arany gnes
ANGOL
TRSALGSI
ZSEBKNYV
TINTA KNYVKIAD
TINTA KNYVKIAD
392 oldal, 2100 Ft
220 oldal, 2100 Ft
Vizi Katalin
Vizi Katalin
Angol
Magyar
Magyar
Angol
Alapsztr
Alapsztr
TINTA KNYVKIAD
TINTA KNYVKIAD
208 oldal, 1490 Ft
184 oldal, 1490 Ft
Megvsrolhat a kiadban:
TINTA KNYVKIAD
1116 Budapest, Kondorosi t 17., tel.: (1) 371-0501, fax: (1) 371-0502
E-mail: info@tintakiado.hu, honlap: www.tintakiado.hu
MNYO-Magyar nyelv kziknyvei-hirdets.indd 1
2013.08.12. 11:52:30
A TINTA Knyvkiad kiadvnyai

megrendelhetk az albbi cmen:
TINTA Knyvkiad
1116 Budapest, Kondorosi t 17.
Tel.: (1) 371 05 01; fax: (1) 371 05 02
E-mail: info@tintakiado.hu
www.tintakiado.hu
Nyomdai kivitelezs: Vareg Produkci (www.vareg.hu)

Felels vezet: Bernwallner Viktor gyvezet
Szlv ktet.indd 105
2013.09.06. 15:00:08

Voda2 V Slav Frazeologii 2013

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Voda2 V Slav Frazeologii 2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

. 2.

VODA WODA VODA WODA VODA WODA

VODA WODA VODA WODA VODA WODA

Etvs Lornd Tudomnyegyetem

Etvs Lornd University

Tinta Knyvkiad, BUDAPEST, 2013

Segdknyvek a nyelvszet tanulmnyozshoz 156.

Szlv ktet.indd 103

(.) .: cest une tempte dans un

un verre deau ( ) un verre de vin ( ), un verre de

.: Chablis () ( 2005: 173).

radosti , krve do hlavy , kale , prce

1968 = . . . .: . . 1. , 1968. 267275.

Istraivanje frazema sa sastavnicom voda

1. Frazemi sa sastavnicom voda istraivali su se u stotinjak hrvatskih govora

Istraivanje frazema sa sastavnicom voda u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji

eljan ni najmanje pomoi komu: Da vmra, n bi ti dl vod (PS).

Istraivanje frazema sa sastavnicom voda u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji

izgladnjavati: drati koga na luku i vodi

Istraivanje frazema sa sastavnicom voda u hrvatskoj dijalektnoj frazeologiji

4.2. U dijelu potvrenih frazema uz sastavnicu voda javlja se jo jedna imenica:

Menj vissza, te Igzet, a fa tetejre, a nd tjre, madarak tollra, s tenger vizibe.

1985 = . (.) . . 3. , 1985.

, , , , .: (as) blue as the sea -; (as) deep as

woda wita wdka, woda na kociach denaturat (

Fele vz, fele voda

Blaze rybm u vod

l, mint hal a vzben

Aneb voda v maarskch a eskch paremich

Aneb voda v maarskch a eskch paremich

Nejvt a nejznmj ekou Maarska je Dunaj, druhou zase Tisa, kter je

Aneb voda v maarskch a eskch paremich

: -2012 (radiosvoboda.ua), (. , 28.07.2008).

(. ab- beka, ab-

Mldner-Nieckowski i in. 2004 = Mldner-Nieckowski P., Mldner-Nieckowski . Nowy

Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze

Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze negacji w jzyku polskim i rosyjskim

Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze negacji w jzyku polskim i rosyjskim

( 1998: 139) oraz ros. . .

Frazeologizmy z komponentem woda w strukturze negacji w jzyku polskim i rosyjskim

midzy form i znaczeniem wynika bowiem z zakodowanej w nim tradycji oraz

Langacker 2005 = Langacker R. W. Wykady z gramatyki kognitywnej. Lublin, 2005.

O nkterch hydronymech v eskch a makedonskch frazmech

a ve srovnn s eskm materilem ukazuje znan men poet vskyt na internetu,

Je zapoteb podotknout, e ke stejn historick udlosti 2 se vztahuje frazm:

ast je tak pouit pi zdraznn vlastnho pvodu:

Taky se projevuje individuln postoj uivatele vi practv, nap.:

kter me bt a humorn, nap.:

Jeliko m ve vznamu i sloku ctit se praskm patriotem, jej zdraznn me

kde pravostrann komponent je v protikladu s pozmnnou levou stranou pirovnn,

O nkterch hydronymech v eskch a makedonskch frazmech

nebo Nil, nap.:

Nastv i prohozen obou st, tak hydronymum Vardar se stv nositelem

nebo dokonce n pohled s vznamem nejasn, nechpav, nap.:

ertovn frazm , ve kterm se pomoc sjednocen

Podobn jako u pedchozho frazmu i zde se projevuje, e

se me vztahovat na nco neivotnho, jako je napklad n zpsob pemlen

Tyto rzn aktualizace mou naznaovat uritou dynamiku frazeologie, ovem

O nkterch hydronymech v eskch a makedonskch frazmech

. 1999 = . ., . ., . . . . . 12. , 1999.

( 2010: 131, 752).

Kaj Slovenci potrebujemo kot Sahara vodo

Kaj Slovenci potrebujemo kot Sahara vodo