You are on page 1of 47

1

1
S SO OC CI IA AL LN NA A
A AN NT TR RO OP PO OL LO OG GI IJ JA A
D Dr r. . V VE ES SN NA A V VU UK K G GO OD DI IN NA A
S SI IM MO ON NA A L LE E N NI IK K
2
2
P Pr re ed dm me et t i i n n m me es st to o a an nt t r ro op po ol l o og gi i j j e e v v s si i s st t e em ma at t i i k ki i v ve ed d
Antropos = lovek; logos = znanost
ANTROPOLOGIJ A je oba znanost o loveku. Njen namen je sintetizirati vso znanje o loveku.
Antropologija je dosegla izjemen sintetien podvig. Prouuje (odkriva) neevropske drube, ljudstva. V bistvu je
veda o drugih ljudstvih (razlinih od evropskih). Njeni zaetki predstavljajo odkrivanje neevropskih svetov,
odkrivanje druganih ljudi v smislu naina ivljenja. Odkrivanje in preuevanje je temeljilo na primerjavi tudij
neevropskih drub in kultur.
Znotraj in zunaj antropologije velja soglasje, da je antropologija najbolj generalna veda o loveku.
PREDMET ANTROPOLOGIJE je lovek. Predstave o loveku so v razlinih drubah razline, zato je tudi
predmet antropologije v razlinih drubah razlino pojmovan. Antropologija je takna, kakor razume predmet
njenega preuevanja loveka. Predmet prouevanja je torej zelo nejasen, zaradi esar je teko definirati
podroja antropologije.
P Po o g g l l e ed d n n a a z z n n a an n o o s s t t
Obdobje pred 18. stoletjem
V temobdobju je bil lovek del bojega reda, del bojih zakonov in je tako predmet teologije. Znanost ni bila
potrebna, saj je bila objektivna resninost stvar teologije. Pred 18. stoletjemso za kozmologijo (sistempredstav
o svetu) veljali boji zakoni. Ustvarili so jo po svetem pismu ter katoliki doktrini. Na ta nain so ustvarili
univerzalen red stvari. Veljalo je preprianje, da lovek zunaj tega reda ne more obstajati. Z raznimi
raziskovalci, osvajalci (Vasco de Gama, Kolumb)pa so evropska ljudstva prila v stik z neevropskimi ljudstvi.
Na novo odkriti svetovi pa so krili vsa pravila Svetega pisma ali le-tega sploh niso poznali.
1. epistemoloki rez
Pride do ateistine poteze izvzeli so loveka iz sfere bojih zakonov (tako da za loveka boji zakoni ne
obstajajo). Zaela se je uvajati miselnost, da je bil lovek izvzet iz sfere bojih zakonov, ko je bil ustvarjen.
Vpraanje, ki se s 1. epistemolokim rezom pojavi je: Kakni zakoni torej veljajo? lovek je predmet sfere
naravnih zakonov. Teh zakonov se ne more spreminjati, potekajo po svoji lastni volji. = Ljudje potrebujejo
dejavnost, ki bo ljudi razumela, razloila naravne zakone, ki vladajo lovekemu fenomenu. =Nastane znanost.
2. epistemoloki rez
Emile Durkheimpodroje znanosti razcepi na naravoslovje in druboslovje.
3
3
M M A A R R C C E E L L M M A A U U S S S S
Mauss je klasik antropologije. Izolal se je v tradiciji svojega strica. Znanost je predstavil tako, kot si jo sedaj
predstavljamo mi znanost je projekt, ki po objektivnih znakih ie resnice
Mauss je predstavil tri ideje o znanosti, ki jih je po vzel po Durkheimu:
1. Obstajajo deli lovekega fenomena, ki jih je potrebno izvzeti.
2. Drubeno vedenje loveka usmerjajo zakoni SUI GENESIS.
3. e hoemo ugotoviti, kako zakoni SUI GENESIS delujejo, je potrebno iti v male drube, kjer je druba
preprosteja in pregledneja.
E E S S E E J J O O D D A A R R U U
Esej o daru je Maussovo prvo delo in v njemje skual Durkheimove ideje analizirati na primeru darovanja. Podal
je tri predpostavke o zakonih SUI GENESIS:
1. so objektivni zakoni in se s asomne spreminjajo
2. vsi drubeni zakoni delujejo povsod isto (spremenjena je le oblika)
3. v raziskavo je potrebno vkljuiti majhne, neevropske drube (kot raziskovalni
laboratorij)
Analizo darovanja zane kot Durkheimpri Samomoru: Ali je dar akt svobodne individualne volje? Vse kae na
to, da je: darilo kupi, da vse se sami odloimo, kar kae na individualno aktivnost. Vendar pa je ta
individualna aktivnost le navidezna (npr. nekdo namna cesti hoe podariti 5 mio. $ to je nemoralno, saj ne
more darovati kar vsakemu in tudi ne more kar sprejeti vsakrnega daru). Ni res, da lahko vsakemu kadarkoli in
karkoli podari, prav tako ne more kar izstopiti iz darovanja (npr. mami ne more podariti vibratorja in seksi
perila). Teh pravil, ki nas pri darovanju vodijo, se ne zavedamo, jih pa upotevamo. NEZAVEDNA PRAVILA
Mauss je dejal, da obstajajo 4 osnovni zakoni, ki vodijo darovanja:
1. NAELO OBLIGATORNOSTI
Dar je treba DATI.
V vsaki kulturi, socialni skupini obstajajo doloeni markirani trenutki asa, ko je darilo potrebno dati (npr. rojstni
dan, obletnica,), v temobdobju je obvezno potrebno dati darilo, e ne se okodovanci jezijo, e je to pravilo
kreno, sledi kazen.
Dar je treba SPREJETI.
To je e bolj pomembno, kot dati darilo. e dar ni sprejet, darovanje kot socialni akt ne more potekati. Darilo
mora sprejeti, zato da lahko poteejo e ostala naela darovanja. Sprejeti dar je akt obljube, da se bo dar vrnil.
Poanta daru ni v tem, da ti je darilo ve, temve da ga vzame).
Krenje enega od teh nael je alitev ali napoved vojne. Krenje vodi v konflikt.
2. NAELO RECIPRONOSTI
NARAVOSLOVJE
raziskuje naravne zakone
DRUBOSLOVJE
preuujejo zakone, ki urejajo
drubene zakone
4
4
e dar sprejme, ga mora vrniti. Darovanje je obligacija, ki tistega, ki darilo sprejme, spremeni v dolnika.
Dar pomeni dolg. Ko bo dar vrnjen s proti darom, bo oseba dolnik, nato pa bo spet tisti drugi dolnik (to poteka v
asovnemzamiku). tako tee dolniko razmerje (med otroci in stari pa poteka upniko razmerje).
3. NAELO EKVIVALENTNOSTI
V Evropi to pomeni, da vrnemo enako drago darilo napano branje daril. Pri daru ne gre za ceno. Vraamo
istovrstne darove (darove z isto uporabno vrednostjo). Pri nas imamo kategorije, ko so ekvivalentne (npr.
bonboniera, ampanjec, knjiga predstavljajo enako kategorijo daril). PRIMER: ivi v druini, ki je bogata. Za
rojstni dan dobi vse, kar si eli (otok, avto,). Zaljubljen si v revno dekle, soolko. Ona ti da listek, iztrgan iz
zvezka, na katerempie, da ti eli vse najbolje in da te tudi on ljubi. Ta listek je zate najdragoceneji dar, kljub
temu, da sta njegova ekonomska vrednost in uporabnost nini. Vrednost daru nima nobene povezave z
ekonomsko ali uporabno vrednostjo. Darovi imajo neko posebno, drugo vrednost imajo nekaj, kar imajo le oni
to je MANA (mana je serija neartikuliranih spominov na primarno izkunjo ugodja). Darovi so tipini predmeti, ki
imajo mano. Ne vemo tono, kaj mana je, je pa tono tisto, za kar pri daru gre. Tisto nekaj se v evropskem
svetu racionalizira kot simbolizacija dar dobi simbolno vrednost. Dari govorijo, pripovedujejo zgodbe (npr.
odnosi med darovalci).
4. DAROVI IMAJO SOCIALNO DRUBENO FUNKCIJO
Darovi vzpostavljajo odnose.
Ko daste dar osebi, ki s teboj ni v odnosih, stopi v odnos reguliranega darovanja. Gre za vzpostavljanje
kooperativnih odnosov med nesorodniki. Darovanje je hiter, enostaven, univerzalen nain, da nekoga zvabi na
svojo stran (postane tvoj dolnik). PRIMER: V pravljici kralj daruje princesko zmaju in ta preneha biti kraljevi
sovranik. Darovanje je pretvorba nevtralne osebe ali sovranika v osebo, ki je na tvoji strani.
Darovi ohranjajo socialne odnose.
Darovi se v asovnem razmaku obnavljajo, zato da socialni odnosi obstajajo. Obstajajo tudi v kooperativnih
odnosih. Odsotnost daru pod vpraaj postavi status, odnos. Darov se nikoli ne sme zavrei, niti se jih ne sme
podariti naprej. Dar je stvar, katere lastnosti so nepomembne, simbolizirajo pa odnos (igra simbolnih mandatov).
DAROVI imajo MANO, ko so DANI, prej ne!
A A N N A A L L I I Z Z A A A A V V T T O O S S U U G G E E S S T T I I V V N N E E S S M M R R T T I I
Gre za klasino referenco, ki analizira, kako in kaj ima smrt opraviti s psiholokimi komponentami. Mauss je pri
temuporabil melanezijski material; gre za prestopanje loveke sence. Koncem19. in v zaetku 20. stoletja je
to veljalo za tabu. Prepovedano je bilo stopiti na loveko senco. e si nanjo stopil, si storil prekrek, kateremu je
sledila predpostavka: smrt (umrl si naravne smrti). Mauss se je ukvarjal s problemom, kaj se zgodi s lovekom, ki
prestopi loveko senco. lovek, ki ima status dolgo iveega loveka, dobi status umirajoega, e prestopi
senco drugega loveka. Zane verjeti, da bo umrl. e lovek ve, da bo umrl, se mu spremeni presnova in zane
telesno umirati. Ker to, da ve, da bo umrl, vpliva na njegovo funkcioniranje in presnova sledi temu, kar se
priakuje, da je normalno v doloeni situaciji, ne temu, kar lovek hoe. To je problemkonformizma. lovek
je konformno predpisan doloeni situaciji. To se zgodi tudi, e gre na kodo neke osebe, kar pa je vseeno, kajti e
ne umre, deluje proti kulturno predpisanimnavodilom. Kultura je posamezniku bolj notranja kot si mislijo. Ne
gre za nekaj kar lahko posameznik zavre. e naa presnova uboga kulturne standarde, tudi e je to v nao
kodo. Fiziologija je kulturno definirana oz. organizirana. Razlika je med tem, kaj hoemo in kaj vemo. Vedno
zmaga vedenje, torej nehotenje. Mauss pravi, da kultura usmerja lovekove somatske procese zato, ker je
tako globo v njem.
5
5
Vsaka kultura ima situacijo, ko posameznik deluje proti sebi zaradi organizacije kulture. Pri nas je to primer
diagnoze raka. Tisti trenutek, ko izvemo diagnozo, se spremenijo naa priakovanja in priakovanja drugih do
nas. S to diagnozo na dolgi rok naj ne bi bili ve ivi. lovek, ki ima raka noe umreti, ampak ve, da bo umrl.
Avtosugestija ne deluje, e vemo da bomo umrli. Rak je stigmatiziran kot nekaj, kar je prehod v smrt. Raka lahko
preivimsamo, e vem, da ne bomumrl kar pa je teko, ker smo tako naueni; takna je naa kultura.
Avtosugestivna smrt je napaen izraz. Kultura je tista, ki nampravi, da bomo umrli; torej kultura je v nas, regulira
nae notranje procese. To so vedenja, ki se jih nauimo (od rojstva do 5. leta) in do tega vedenja nimamo
dostopa. Naa fiziologija je takna kot je naa psihosomatika (torej mi ne vemo tono, kakna je naa fiziologija).
Isto telo v razlinih kulturah funkcionira razlino. Mauss je to prvi opisal, vendar je uporabil napaen izraz.
Gre za KOLEKTIVNO SUGESTIJO.
K Ka aj j j j e e p p r r e ed d m me et t a an n t t r r o o p p o o l l o o g g i i j j e e? ?
Vsak od njih pod pojmomlovek pojmuje nekaj drugega.
M M A A R R C C E E L L M M A A U U S S S S
lovek je celota treh dimenzij.
To je triadni model loveka kot predmeta antropologije. Antropologija obravnava vse tri aspekte hkrati (bioloki,
psiholoki in socioloki). Prouuje kako eden vpliva na drugega. Predmet antropologije je lovek kot totaliteta
=nain, kako se loveka prouuje. Termin totaliteta je Maussov.
C C L L A A U U D D E E L L E E V V - - S S T T R R A A U U S S S S
lovek je diadno bitje.
MAUSS
lovek
TRIADNI MODEL
LEV - STRAUSS
lovek
DIADNI MODEL
ROTAR
lovek
SOCIALNO KULTURNA
DIMENZIJA
To je drubena dimenzija.
Veda, ki se ukvarja s tem je
sociologija.
PSIHA
On temu pravi L'ESPRIJ - duh.
To je psiholoka dimenzija.
Veda, ki se ukvarja s tem je
psihologija.
TELO
To je bioloka dimenzija.
Veda, ki se s tem ukvarja
je biologija.
BIOLOKI / FIZINI ASPEKT
Telo
(telesna zgradba, rase, genetika)
Usmerjajo ga naravni zakoni.
SOCIALNO / KULTURNI ASPEKT
Aspekti, vezani na lovekovo
kolektivnost. Usmerjajo ga drubeni
zakoni.
6
6
Ta model v zahodnoevropski kulturi e danes prevladuje. Strauss je poudarjal tudi vkljuitev opazovalca
opazovalec je subjektiven.
B BI I O OL L O O K K O O / / F FI I Z ZI I N NI I A A S SP PE EK KT T
Na ta aspekt delujejo naravni zakoni. Strauss pravi, da je ta aspekt samo na videz poledica naravnih zakonov.
Pravi, da je nao telesno zgradbo proizvedla kultura in ne evolucija. Tudi Darwin ni zapisal, da je lovek
proizvod evolucije. loveka vrsta je po njegovemevolucijsko disfunkcionalna. Preivijo najbolj usposobljeni
za preivetje. Na celotni fizioloki sistem je nevroloko nedodelan (Portman). Meni torej, da se nai mladii
prezgodaj rodijo. Ker se torej prej rodijo, je to evolucijsko disfunkcionalno. Darwin je vedel, da mi nismo rezultat
evolucije, ker smo sami hendikepi, ki bi po vseh pravilih morali umreti. Za loveko vrsto je vpeljal princip
SEKSUALNE SELEKCIJE, kjer ne gre za naravni izbor kot pri ivalih (preivi tista z najdaljim vratom). Pri
seksualni selekciji glavno vlogo vrijo enske. enske se odloijo, koga bodo pripustile k sebi (Rugelj). enske
izbirajo, vendar je Darwin po sebi ugotovil, da ne upotevajo evolucijske opremljenosti (npr. miice). enske so se
razmnoevale z inferiornimi mokimi, kar pa mokimnikoli ni bilo in ne bo jasno. Zaradi tega moki mislijo, da so
enske kapriciozne (resnica pa je, da moki ne razumejo niesar!). Mi smo edina vrsta, ki ne sledi evoluciji.
Zato si je potrebno zamisliti alternativni model to je seksualna selekcija. Vendar to ni res, to ni alternativni
model. Alternativni model je KULTURA. loveka ni mogoe pojasniti z evolucijo.
A A N N T T R R O O P P O O G G E E N N E E Z Z A A - - Kako je naa vrsta nastala?h
1. DIVERGENCA HOMINIZACIJA 2. DIVERGENCA
35 40 milijonov let nazaj 4 milijone let nazaj 35-40 tiso let nazaj
Egiptopitek Reorganizacija telesa Sapientizem izguba instinkta in
pojav kulture
V tej prvi toki opice e ni bilo torej opica ni na prednik. Eden od monih kandidatov za naega prednika je
egiptopitek (maka z oprijemalnim repom, 4 oprijemalnimi okoninami, protoprsti in protoprimatsko lobanjo
zgornji del lobanje je dalji od spodnjega)-
1. DIVERGENCA
(odmik) (35 49milijonov let nazaj)
Razvili sta se dve kljuni veji potomcev egiptopiteka: ena e vedno pleza po drevesih, druga pa je la na tla in
hodi po prednjih dveh nogah (bipedalizem) to so nai predniki. Kljuen del fosilov so zadnje okonine.
Okonine naih prednikov, ki nimajo oprijemalnih prstov, niso proizvedli mogani pa pa noge. Gibalna tehnika
vrste ustvarja sebi najbolj primerna zgradbo. To sta dva izkljuujoa se evolucijska trenda. Kar je dobro za
plezanje je slabo za hojo in obratno. Kar bo lovek rabil, bo opice oviralo in obratno.
HOMINIZACIJA
Zane se reorganizacija telesa, ki poteka relativno hitro (predvsem se spremeni trup, lega srca, plju, rodil,
hrbtenice, glave). Telo se hitro prilagodi bipedalni hoji, ki pa je e stabilna. Spremeni se tudi zgradba glave. Pri
reorganizaciji glave obstaja ve evolucijskih trendov:
7
7
premik obraznega dela naprej,
eljustni del se mora krajati,
eljust se pomika nazaj na vratna vretenca.
Tako se evolucijsko zane prazniti tisti del, ki ga je prej prekrival obrazni del. Tako se tamrazvijejo mogani
elno reenj, ki nastane kot zadnja prilagoditev bipedalni hoji. Ker smo hodili po dveh nogah, so se lahko razvili
mogani. Mogani so fizioloka osnova kulture. elni reenj je tisti organ, ki ga moramo imeti, da lahko
proizvajamo kulturo. Organ, ki evolucijsko nastane, zane funkcionirati. Ko pa vrsta dobi kulturo pa zane
elni reenj obratno delovati na kulturo.
35 40 tiso let nazaj pride do prve tehnoloke revolucije pride do ogromno novih izumov. Novi izumi se
blazno hitro kopiijo. Torej so imeli kulturo in so znanje prenesli na nove generacije. Segmenti kulture so obstajali
e prej, prava kultura pa se je pojavila 35 40 tiso let nazaj..
2. DIVERGENCA
Sapientizacija - odmik od priakovanega razvoja vrste. Nismo tam, kjer bi morali biti. Sapientizacijo povzroi
povraten vpliv kulture na evolucijo.
Kultura omogoa preivetje tudi tistim, ki bi jih evolucija izkljuila PRIMER: Otrok se rodi pri 7 mesecih;
kjer imajo inkubator otrok preivi, kjer jih nimajo, umre. Pomembno je, ali ima kultura sredstva za hendikepe.
Preivetje ni odvisno od telesnega ustroja, pa pa od sredstev kulture za zdravljenje oz. nevtraliziranje
hendikepov. Preivetje je odvisno od kulture. Evropejci imajo znanja o tistih stvareh, boleznih, ki so za ta
del najpogosteja. Vsaka kultura je kumulacija predhodnih izkuenj, prilagoditev na svoje okolje in
pozna, kako nevtralizirati fizioloke hendikepe lastne populacije. Ve kot je kultura dala fiziologiji, ve
hendikepov je lahko preivelo velikost hendikepov, ki lahko preivijo se vea in vea.
Kultura zane nagrajevati hendikepirane organizme, jih preferira. PRIMER: Prej bi nekdo, ki nima
razvite bipedalne hoje izumrl, ker bi ga sovranik pojedel. Zdaj pa takega otroka nauijo hodit. Izgubili smo
torej velik fizioloki aparat in to je totalni hendikep ker moramo otroke uiti hodit. Kot vrsta smo izgubili
programbipedalne hoje, kajti e otroka ne nauimo hoditi po dveh nogah, ne bo znal. Na ravni kulture je skril
svoj hendikep. Pametneji je otrok, ki ga uimo. Evolucija nagrajuje pametneje in ne bioloko sposobneje
organizme. Edina monost za preivetje je pri fiziolokih hendikepirancih uenje. Kulturi je bolj prilagojen tisti,
ki se mora uiti in ne tisti, ki bi se naj. Tako postane hendikep prednost, zato ker nujnost uenja pomeni
boljo prilagojenost kulturi in hitreje uenje. Tisto, kar evolucija kaznuje kultura nagradi. V procesu
antropogeneze smo izgubili instinkte, bipedalno hojo,
Podroje instinkta je podroje, kjer uenje ni mogoe. Kjer je instinkt, uenje ni mogoe. To pa je za kulturo
disfunkcionalno. Mi imamo avtomatizirano seksualno ivljenje in ne instinktivno (moke izda njihov domai
organ) torej gre za vzgojo, ki nam je dana do 1. leta in ne gre za biologijo. Z uenjem imamo dan
avtomatizem in to ni instinkt, kajti instinkt je bioloko dan.
Od nastopa kulture se moramo vse nauiti, ker nimamo ve instinkta. Manj kot ima lovek instinkta, laje se
ui. Otroci nimajo instinktivnega momenta kot ga imajo ivali (postavijo se na noge v 5minutah).
KULTURNO OKOLJE JE TISTO, KI DELA LOVEKA DRUGANEGA OD IVALI; KULTURA LOVEKA
DETERMINIRA!
8
8
M M A A T T R R I I C C A A Z Z A A H H O O D D N N O O E E V V R R O O P P S S K K I I H H M M O O K K I I H H
Ko naletijo na ensko, ki je prava, pobegnejo (obrazec preteklosti: e te ima moki rad, bo zate naredil vse). e
mokega ni strah, mu niste prili blizu in niste prava enska.
PRIMER: Anoreksiarki si v etrtek kupita pomfri, saj nista ta teden e ni jedli. Fatalna moka sta pobegnila, zato
sta ju odpikali in nali druge (ti niso bili fatalni, zato je bil seks nezadosten). Nista hoteli imeti trebuha (ne biti
nosei), zato sta spali z nefatalnimi mokimi.
O tem, kdo je idealen moki, bi se dalo razpravljati. e bi imeli instinkt, se tega ne bi spraevali.
O FATALNIH MOKIH: so prestraene seronje. etudi govori ne, nemogoe, ona ni tista,, ga izda nek
organ (domai izdajalec), ki ima popolno erekcijo. Moki bi naj bili maoti, frajerji, naj bi razumeli in obvladali svet
a jih izda organ! Seksualnega avtomatizma ne moremo popolnoma obvladati, ker ni bioloko dan instinkt,
temve je z uenjemdani avtomatizem.
R R A A Z Z L L I I N N E E O O B B L L I I K K E E K K U U L L T T U U R R
Kulture (tehnike preivetja) se nauimo. Kulture obstajajo zaradi okolja. Posamezni loveki osebki ivijo v
razlinih ivljenjskih okoljih (PRIMER: ivi v slovenski kulturi, potem pa gre v afriko stepo pojavi se
vpraanje kako preiveti.) Razline kulture imajo razline pojmovne koncepte. Gre v bistvu za ontologijo, kako pa
mi vidimo svet pa je posledica kulture. Vsaka kultura ima specifino kozmologijo in zato ne smemo nikoli
ovrednotiti druge kulture s stalia svoje lastne (percepcija drugih kultur). Vsaka kultura ima specifino serijo
pomenov, to je simbolna mrea pomenov za vsako stvar, dejstvo obstaja nek specifien jezikovni izraz
(besede za stvari, ki o jim predpisani pomeni). Kultura je program oz. nart uenja in je pomembna za
posameznikovo preivetje.
K K J J E E J J E E P P S S I I H H O O L L O O K K I I P P O O L L P P R R I I L L E E V V S S T T R R A A U U S S S S U U ? ?
Strauss pojmuje psiholoki pol kot kulturni produkt z individualno variacijo. Do individualne variacije pride
zato, ker nas mama ui simbolno mreo pomenov in sicer na specifien nain. Naueni individualni pomeni se
nalagajo skozi osebno zgodovino. R Iz tega razvije tezo o podrejenosti psiholokega sociolokemu.
Individualna variacija tvori osebnost (to po emer se posameznik loi od drugih). Psihologija je uvrena v
socialno / kulturni pol loveka. Psiholoki ustroj je odvisen od kulture.
S S I I M M B B O O L L N N A A M M R R E E A A P P O O M M E E N N O O V V
Simbolne mree pomenov so v razlinih kulturah razline. Pri nas velja za nekonformnega loveka tisti, ki
pravi, da je bela zelena ali pa tisti, ki razdeli svoj denar.
PRIMER: Potla gre za eno obliko menjave oz. darovanja. Potla je institucija severnoamerikih Indijancev
KVAKIUTLI. Vsi pridejo skupaj in uniujejo stvari (na ogenj meejo bakrene lonce) R darujejo bogovom in
9
9
ostalimpokaejo, koliko lahko uniijo. Druga plemena vedo, koliko so uniili in ta plemena morajo na svoji agi
uniiti isto ali malo ve. Veje unienje pomeni vejo mo in s tem viji status. Kulturno definiran norec pri
Kvakiutlih je tisti, ki pri sebi obdri vse. R Simbolna mrea pomenov je drugana od nae. Zaradi tega so
definicije normalnosti v vsaki kulturi razline. Kvakiutli so za nas paranoiki, ker uniujejo lastnino, zase pa imajo
prav.
Tukaj je Lev Strauss dal pomemben metodoloki napotek totaliteta. Gre za to, da opazuje vse dimenzije
hkrati. Antropolog je namre subjektiven, ker opazuje drugo kulturo skozi optiko svoje kulture ima svoje
predsodke in tega se ne more reiti. Zato je ev Strauss dejal, da znanost ni objektivna.

predmet
v drubi
OPAZOVALEC predmet
kot ga vidi opazovalec
- svoj jezik
- gleda na doloen nain (specifino
subjektivno)
- kulturno in individualno oznaene
slike
- opisuje svoje subjektivno videnje
Pri opazovanju drube ali posameznika pride do doloenih znanstvenih omejitev.
IDEALNOTIPSKO VEDENJE prouevana druba se obnaa tako, kot bi se naj vedla. To je kulturno
pravilo, po kateremtudi antropolog priakuje, da se bodo vedli to zapoveduje kultura. Zaradi te slabosti bi
naj terensko delo trajalo vsaj 1ali 2 leti.
PRETVARJANJE dajejo vtis, da delajo nekaj, kar v resnici ne ponejo (blefiranje) hoejo ustrei
gostu.
MEJA OPAZOVANJA le-ta je doloena. Obstajajo namre doloeni drubeni segmenti iz katerih je
antropolog izkljuen. PRIMER: Kula pohod opazovalca niso spustili k temu obredu, saj se je oln udno
majal.
Lev Strauss pravi, da je za opazovalca, ki preuuje tujo kulturo, pomembno, da ne zna ni (OK). Zaveda se
problemov, da predmeta ni mono vedno sprejeti in da opazovalec gleda skozi svojo kulturo. Izjavil je, da v
empiriji ni resnice, da le-ta obstaja samo v teoriji. Zaradi individualne percepcije je ovir toliko, da ne moremo
ugotoviti resnine empirije. Pravi, da je empirija varljiva.
M Me es s t t o o a an n t t r r o o p p o o l l o o g g i i j j e e v v s s i i s s t t e em ma at t i i k k i i v v e ed d
Mauss je dejal, da je antropologija zdruuje biologijo, psihologijo in sociologijo.
10
10
BIOLOGIJA V ODNOSU DO ANTROPOLOGIJE
Biologija se ukvarja z vsemi ivimi bitji, antropologija pa samo s lovekom. Antropologija v celoti spada v biologijo.
Biologija spada v naravoslovne vede, zato bi po Maussu antropologija morala spadati v naravoslovje.
PSIHOLOGIJA V ODNOSU DO ANTROPOLOGIJE
Psihologija se ukvarja s psiho, obnaanjemvseh ivih bitij. Spada v biologijo.
SOCIOLOGIJA V ODNOSU DO ANTROPOLOGIJE
Sociologija je veda o organizacijskih vidikih ivljenja, o drubi. Sociologija se v celoti vpisuje v antropologijo.
Mauss loi drube, ki so loveke narave in protodrube. Institucije so lastne loveku (nebioloka pravila; fiksna-
kulturna pravila, ki predpisujejo navodila ivljenja; regulirajo fundamentalne oblike drubenega ivljenja).
Institucije so vsa pravila ivljenja. Mauss pravi, da je razlika med institucijami ivali in ljudmi. Element, ki loi
loveke od ivalskih zdrub so institucije.
T T A A B B U U I I N N C C E E S S T T A A
Tabu incesta je primer institucije v loveki drubi. To pravilo je utemeljeno bioloko. PRIMER: idje imajo
stroga pravila poroanja, ki niso eksogamna. Obstajajo bioloke deformacije, prav tako tudi pozitivne.
Tabu incesta je kulturna prepoved. Pojavi se, ko se pojavi kultura 40.000 let nazaj. Prej so se loveki
osebki parili endogamno. lovek je pa vendarle ival, zaradi tega je prepoved lahko samo kulturnega izvora.
Endogamija =pravilo iskanja partnerja znotraj socialne skupine
Eksogamija =dovoljeno je poroanje samo navzven
Vse loveke drube imajo eksogamijo, od kulture pa je odvisno, do katerega kolena je to. Pravijo, da je to
bioloka nujnost. Obstaja vrsta kontracepcij torej bioloke ovire za tabu incest ni, kajti obstajajo kulturne
monosti kontracepcija.
R RA AZ ZL L O OG GI I Z ZA A T TA AB BU U I I N NC CE ES ST T
1. SOCIALNI
Socialni razlogi za tabu incesta so koristoljubni. Ena socialna skupina se zdrui in se povee z drugo socialno
skupino. Dobi sorodnike. To je eksogamija, katere logika je sklepanje zaveznitva. Tylor je rekel, da je to funkcija
eksogamnosti. Omogoa irjenje socialnih vezi navzven, s katerimi ima pozitiven odnos in ne konfliktnega.
Menjava ensk je pridobivanje dobrega sorodstva, razirjanja socialnih skupin. Poroka pomeni raziritev
kooperativnih odnosov izven sorodstva. Druba, ki temelji na ljubezni ni humana. e ima v redu sorodstvo vedno
pomaga, kar je zelo funkcionalno.
2. INDIVIDUALNI
Ti temeljijo na psihoanalizi, ki razlaga, kako se formira elja po ljubezni.
Po emsi izbiramo partnerja?
4
Tri razprave k teoriji o seksualnosti. FREUD je dejal, da je vse ponovitev dejanj, ki jih je bila oseba delena kot
otrok. Prvo ugodje je, ko otrok sesa materine dojke. Mati s tem, ko neguje otroka, stimulira cone, ki se razvijejo v
erogene cone gre za kulturno stimuliranost. Nekdo pa namvzpostavi pravila, to je ponavadi oe. Da se otrok
teh pravil dri, mu vzpostavimo s stimulacijo neugodja. Na ta nain se otrok dri nadaljnjih pravil. Z vstopom
moralne avtoritete (oe) se nauimo socialnih pravil. Kasneje gre za pravila. Ko si otrok, abstraktnih pravil e
ne razume (zato otroku vzpostavimo neugodje avtoritarna socializacija). Tabu incesta je eno temeljnih
11
11
prepovedi, ki se otroka naui. Dojenje je, ko smo stareji, prepovedana dejavnost, mati se ne dotika doloenih
delov naega telesa. Do tistih, ki pa namniso prepovedani, pa imamo po Freudu nevtralen odnos. Freud loi
ustveni aganma (ti so namkasneje prepovedani) in nevtralni odnos (izmed teh si izberemo nekoga, ki nas
spominja na nao mamo; v njemje nekaj, kar nas spominja nanjo; to je isto individualna komponenta nekega
posameznika. Stvari, ki so se nam dogajale, so nam bile brez pomena, sedaj pa so to izvor seksualnega
uitka.Orgazemje iskanje prvotnega uitka, ko namje toplo mleko prilo v usta.)
Tabu incesta nam mora ponuditi neko stimulacijo. Je dokaz, da ni biolokega programa za reprodukcijo.
Bioloki programje endogamen. Upotevane tabu incesta je upotevanje eksogamije.
Psihoanaliza dela z dvema pojmoma:
1. pojemidentifikacije, ki je vedno isto spolna
2. izbira objekta pa je nasprotnega spola
KAJ ENSKE SILI, DA SI IZBEREJO MOKEGA?
Moki se laje identificira z oetom, ki je glava druine. Da si enska izbere mokega (in ne enske), pa je
povezano s socialnim statusom. Naa drub je ovinistina, diskriminatorna. enske so tiste, ki ne morejo dobiti
dobrega socialnega statusa.
RAZLIKA MED SOCIALNO IN KULTURNO ANROPOLOGIJO
KRINA SHEMA povezava antropologije z drugimi vedami in razlika med kulturno in socialno antropologijo
E Et t n n o o l l o o g g i i j j a a, , a an n t t r r o o p p o o l l o o g g i i j j a a, , e et t n n o o g g r r a af f i i j j a a
Ukvarja se s socialno
organizacijo razlinih kultur
(ekonomija, pravni
sistem,)
= deduktivna
Prouuje vpliv kulture na
loveka.
= induktivna
antropologija
sociologija
geografija
psihologija
lingvistika
arheologija
SOCIALNA ANTROPOLOGIJA
KULTURNA
ANTROPOLOGIJA
12
12
ETNOGRAFIJA
Opisovanje tujih, neevropskih kultur. imbolj dosledno mora opisati to, kar lahko etnograf opazi. Zbirati je
potrebno vse podatke, ki se dajo opaziti opazovanje dejstev. J e deskriptivna veda, zgolj popisuje in opisuje.
ETNOLOGIJA
Ima e malo abstraktnosti. e primerjava z etnografijo pridobljene podatke. Preuevanje, zbiranje avtohtonih
tradicionalnih podatkov. Obstajajo 3 vrste komparacije:
= asovna (en obiaj se primerja skozi as) - diahrona
= geografska (na razlinih podrojih; podatki iz enega asovnega obdobja) - sinhrona
= predmetna (vzamemo eno institucijo in jo primerjamo ne glede na as in geografsko lego)
ANTROPOLOGIJA
J e vedno bolj teoretska veda. Primerja to, kar etnografi in etnologi zberejo. Poskua ugotoviti zakonitosti, ki so
vsemkulturamskupne. Struktura je univerzalni dejavnik, ki je prisoten pri vseh kulturah. Strauss pravi, da so te
strukture 4 pravila, ki so skupna vsemkulturam. Meni tudi, da ima antropologija svoj lasten predmet in svojo
lastno mesto v sistematiki humanistinih ved.
Struktura je univerzalen dejavnik, ki je skupen vsemkulturam. Obstajajo 4pravila:
1. red
2. binarizem
3. metaforinost
4. metoniminost
Vsaka kultura si izgradi sistem vrednosti. Obstajajo kulture, ki so manj znanstvene, imajo pa bolj razdelan
rastlinski sistem. Antropologija se neposredno ne ukvarja z empirijo.
VIHTENSTEIN: Dejstvo je vse, kar se primeri in druba to tako poimenuje, simbolizira, oznai. Ljudje smo
socializirani v neko kulturo, integrirani smo v s simbolno mreo pomenov. Mree oznaevalcev se mora vsak
nauiti, ki eli iveti v taki kulturi. Stvari oznaujemo z jezikom. Posameznik se mora nauiti kulture v katero se
rodi in tega si posameznik ne more izbirati. PRIMER: Eskimnikoli ne bo vedel kaj je tropski pragozd. Dogodek je
oznaen in ele potempostane dejstvo. Posameznik vidi drubo kot mu kultura kae realnost. Kultura ponudi
razlago realnosti. Simbolni pomen, v katerega je posameznik socializiran, je edini pravilni. Sistem je
samoreferenen to pomeni, da so vrednosti sistema znotraj povezane (PRIMER: eno besedo lahko razloimo
deskripcija
spoznavanje tujih, neevropskih
kultur
Rekonstrukcija zgodovine
ljudstev
1. asovna primerjava
2. geografska primerjava
3. predmetna primerjava
e malo abstraktnosti;
primerjava z etnografsko
pridobljenimi podatki
Komparativni tudij primitivnih
drub
Skua ugotoviti zakonitosti, ki
niso vsem kulturam skupne
13
13
z drugo). Vpraanje je, do kot znanost konsistentno razlaga. Empirino je zmeraj e gledan ez neko optiko,
gledan e skozi kulturno optiko. Zato antropologija teoretsko pristopi k stvari. Pomembno je, da posameznik
verjame v to stvarnost. Kako kultura to dosee?
K
FROMM: Druba dosee svoj namen, ko posameznik v to verjame in misli, da je to njegova vednost. To druba
dosee preko kategorije ugodja. Prvi dve kategoriji, ki jih novorojeni posameznik loi, sta ugodje in neugodje.
Zakaj je ugodje kljuen element pri simbolni iniciaciji? Vsako pravilo, ki se ga je potrebno nauiti, se
eksplicitno oznai. To se dosee preko ugodja. Ugodje je pozitivni impulz. e se ne vede kot je prav, je otroku
posledica neugodje kazen. e je otrok pravilno socializiran si ne eli neugodja. Gre za modus, ki se more lanu
privzgajati dovolj zgodaj. Ugodje je nagrada za spotovanje drubenih pravil. Srea je kategorija, v kateri smo
konformni. Ko pa odrastemo, ugotovimo, da ni vse kar so nas uili, res. Ugodje je nagrada za konformnost,
morala je meja konformnosti. Uitek pa je nad ugodjem.
K
LACON: Kdor je prestopil mejo uitka, ne mara ve za ugodje. Prestopiti mejo ugodja pomeni zapustiti meje, ki jih
je postavlja druba. Uitek je doseganje ugodja, ki ga druba ne dopua. Uitek sega onstran meje
konformnosti, morale. PRIMER: Pedofilija je e onstran tega, kar druba dopua. Pravi, da pri uitku za
spreobrnitev zakona to so vsa moralna pravila, ki se jih nauimo zavedno ali nezavedno. Tista pravila, ki jih
elimo in so najbolj prepovedana, so onstran moralnosti. V nezavednem se vse vrednosti ez as, ko jih e
potlaimo, nezavedno konstalirajo v loveko vedenje. V nezavednemves simbolni sistemizgubi znake.
Antropologija ugotavlja, da e posameznik vede na doloen nain, ker ga kultura dri za vrat in ker vsak
sam prispeva k temu. Vedenje ni nekaj, kaj je objektivno, moramo e zraven premisliti. Pri vsem tem je
pomemben jezik (lingvistina teorija).
K K A A J J J J E E M M O O R R A A L L N N I I I I M M P P E E R R A A T T I I V V ? ?
Zmeraj moramo delovati v skladu z moralnostjo. Tega kozi proces kulturacije nekdo pooseblja. To je oe. Tisti, do
katerega otrok nima odnosa brezpogojne ljubezni. Oe vedno zagovarja moralo morali imperativ. Oe je
pogojena ljubezen, mati pa je brezpogojna. Ojdipov kompleks = stran bi rad spravil oeta, ker se imata mati in oe
rada. V enoroditeljski druini ima otrok zmedeno identifikacijo, pogostokrat imajo tudi teave s spolno
identifikacijo. Tu ne gre za to, kdo je bioloki oe. To je socialna vloga oeta.
PATOLOKI NARCIS vse naredijo za to, kar se vidi. Mislijo, da se svet vrti okoli njih. Zasledujejo socialni
aplavz vse se naredi kot oni hoejo. To od njega zahteva druba. O tem govori Christopher Losch v
enoroditeljskih druinah manjka oe in s tem moralni imperativ. Kant govori o kategorinem imperativu.
Imperativ ne sme biti hipotetien, pa pa kategorien (delati zmeraj to, kar bi mi priakovali, da drugi delajo v
odnosu do nas). To pomeni, da posameznik deluje moralno, e to njemu koristi. Moralni imperativ semsodi
vsak, ki dosledno upoteva moralna pravila. Vendar pa dosledno upotevati moralo mogoe spet ni dobro.
Moralni imperativ se spremeni v vojni. Takrat je to moralno dejanje drugae bodo drugi tebe. Otroku je potrebno
moralni imperativ vceptiti v zelo zgodnjemotrotvu (najkasneje do 5. leta).
Z ZG GO OD DO OV VI IN NA A V VE ED DE E
14
14
S SP PO ON NT TA AN NA A A AN NT TR RO OP PO OL L O OG GI I J J A A
To je bilo v obdobju do 18. stoletja. Gre za laino popisovanje neevropskih drub. To je potekalo skladno z
njihovimi odkritji. Ti opisi so etnocentrino naravnani (vse kulture ocenjujemo z vidika nae; ponavadi jih
ocenjujemo kot inferiorne, podrejene).
To obdobje traja od odkritja Amerike in skozi srednji vek, do razsvetljenstva (17., 18. stoletje). Odkritja
neevropskega sveta so povezana s tem, da Evropejci ugotovijo, da obstajajo tudi drugane oblike ivljenja.
Postavlja se vpraanje zakaj in kako ti bivajo? To je tudi vzrok, da se zano opisovanja teh ljudstev nastane
neka predantropologija.
R RA AZ ZS SV VE ET TL L J J E EN NS SK K A A A AN NT TR RO OP PO OL L O OG GI I J J A A
J e naslednja faza antropologije. Ukvarja se bolj s teoretskimi vpraanji. V to fazo pride v asu, ko se pojavijo
filozofska odkritja, drugano gledajo na svet in loveka, zato je ta antropologija dosti manj laina kot
spontana. V srednjem veku obstaja dogmatski diskurz vsi znanstveni teksti se ukvarjajo z Bogom. Bog je
vrhovna avtoriteta. Najviji duhovni princip je boanski. V temdogmatskemdiskurzu zanejo delovati filozofi, ki so
razmiljali drugae.
Toma Akvinski kransko orientiran. Zane se ukvarjati z antiko (z Aristotelom). Principe, ki so
uveljavljeni v kranstvu, razlaga z aristotelskega vidika.
Spinoza Boga enai z naravo. Pravi, da boji principi niso boji, pa pa, da je to zakon narave, ki ureja
ivljenje.
Descartes zane z dvomom (skepso), kar prej ni bilo dovoljeno. Osnova vsega razmiljanja je dvom. V
vse je potrebno podvomiti. Tako se pojavijo nova vpraanja in neka sodba se potrjuje. To je e danes
znanstveni princip.
Prav rasizem19. stoletja pomeni najpomembnejo proti teorijo razsvetljenstvu 18. stoletja. Zatempridejo Locke,
Roussau, in razsvetljenska teorija preide na znanstveno.
Z ZN NA AN NS ST TV VE EN NA A A AN NT TR RO OP PO OL L O OG GI I J J A A
Uveljavi se misel, da je narava tista, ki vse doloa. Tudi lovek je naravno bitje in se ravna po naravnih zakonih.
Prehod iz dogmatskega v znanstveni diskurz se imenuje 1. epistemoloki rez. Naravni zakoni so objektivni, v
naravi se stvari ne spreminjajo. Pride do objektivizacije in idealizacije naravnega sveta.V naravne zakone spadata
tudi razvoj lovekih drub. Te so razvite razlino, ker je tako elela narava. Eden od naravnih zakonov je
evolucija, ki ni splona vednost. Ker pa naravni zakoni veljajo v naravi, veljajo tudi za loveka zato lovek
nima ve svobodne volje, je determiniran =njegova pot je vnaprej doloena. lovek je naravno bitje in njegove
organizacijske oblike so po naravnih zakonih (gre za naturalizacijo lovekega fenomena.
N N A A E E L L A A R R A A Z Z V V I I J J A A N N J J A A D D R R U U B B p po o e ev vo ol l u uc ci i o on ni i z zm mu u
UNIVERZALNOST pomeni, da drubeni razvoj velja za vsako sleherno drubo. Ni izjem. Vsaka
druba je la skozi evolucijo, nek razvoj, ki je za vse enak.
UNILINEARNOST razvoj poteka vedno po isti liniji. Faz se ne da preskakovati.
15
15
FAZNOST - gre za faze, ki si sledijo v eni liniji in to velja za vse drube. Po enakem vrstnem redu,
odstopanj ni. Durkheim: Aborigini so najbolj primitivno ljudstvo; ti so na zaetku, Evropejci pa na vrhu.
RAZVOJ vera v neprestan razvoj. Gre za stalni napredek, vsaka naslednja faza je bolj razvita. Vsaka
vije razvita druba je bolj racionalna. Kriterij razvitosti je racionalnost in tehnoloki doseek.
PREDIKABILNOST e se vse drube razvijajo po istih fazah in po isti liniji, potem lahko za vsako
predvidimo, kako se bo razvijala in takna bo postala.
Neevropske drube se prikazuje kot pretekle oblike sedanje evropske drube. Mi smo sedaj dale pred njimi.
Razlika med drubami oz. kulturami je glede na stopnjo razvitosti. Pomembno je vpraanje drube in
posameznika torej med posamezniki tudi ne bi smelo biti genijev, ker bi vsi morali biti isti, kajti naravna logika
determinira posameznike. Razsvetljenci pravijo, da razlike med ljudstvi niso odvisne od biolokih dejavnikov,
temve od uinkov socialnokulturnega okolja, na to pa vplivajo naravni zakoni.
KAKO UPRAVIITI GENIALNE POSAMEZNIKE?
Pozi t i v ne s t v ar i
pomemben je vpliv okolja na posameznika (naravno okolje je tisto, ki ga determinira)
naelo o psihini enakosti (Tyalorjeva doktrina)
zaradi tega naela se tolerirajo drugani (Tolerira se jih zato, ker so pod vplivom okolja postali
drugani. Ta toleranca postavi evropsko kulturo na najviji poloaj.)
Specifinost okolja doloa genialni peat. Primer: Kitajska tradicionalna medicina se je razvila 3000 let pr. n.
t.
Negat i v ne s t v ar i (rasizem, kolonializem, evropocentrizem)
Evolucionizemsproducira rasizem (loveke drube se enai z raso). Evolucijsko logiko, ki je najprej razvita v
filozofiji, ele nato se prenese v biologijo, je uporabil Darwin preivetje najmonejega. Enako kot velja za
vrste, velja za loveke rase tiste, ki so slabe umrejo (Primer: 2. svetovna vojna Hitler je preprian, da je
arijska rasa glavna in da lahko pobija druge.) Z rasizmomje povezan evropocentrizem Evropejci to ponejo e
danes (Primer: Ko pri nogometu da gol rnec, se vsi derejo.). Tehnoloko razviteje drave so si podjarmile druge
kolonializem (opraviilo so imeli v evolucionizmu).
Naslednja faza antropologije je PROFESIONALNA ANTROPOLOGIJA.
F F A A Z Z E E E E V V O O L L U U C C I I O O N N I I Z Z M M A A
1. SOCIALNI in KULTURNI EVOLUCIONIZEM
Morgan Tylor
socialni evolucionizem kulturni relativizem
2. MARKSISTINI EVOLUCIONIZEM
Marx in Engels.
16
16
3. SOCIALNI DARWINIZEM
Vkljuuje rasizemrazvoj drube se enai z razvojemvrst. Ene drube so bolj razvite, tiste, ki pa slabe razvite,
pa se jih lahko iztrebi.
S So o c c i i a al l n n i i e ev v o o l l u u c c i i o o n n i i z z e em m
( (M MO OR RG GA AN N) )
Socialni evolucionizem se razvije iz razsvetljenske antropologije. Zanima ga razvoj lovekih drub in
klasifikacija. Upoteva naelo, da napredek vodi v razvoj vije stopnje racionalnosti. Razlini avtorji imajo
razline modele (tevilo faz).
Socialni evolucionizem se razvije v ZDA. Morgan je pravnik. Zanima se za indijanska ljudstva (najpogosteji
predmet njegovega zanimanja so Irokezi), ki jih brani po pravni poti. ivel je med Irokezi in je prvi predstavnik, ki
lasten etnografski material (+dopisni material) vkljui v antropoloke razprave. Ta paradigma danes ni prisotna,
saj se paradigme zamenjajo (tisto, kar je bilo pomembno v ZDA se prenese v Anglijo in obratno; sedaj se v ZDA
dela kulturni evolucionizem).
Morgan ima svoj model razvoja; zgradi trifazen model:
1. divjatvo (deljeno na 3)
2. barbarstvo (deljeno na 3)
3. civilizacija (eden najbolj znanih modelov)
V zaetku divjatva je obstajala seksualna promiskuiteta, za katero pa ni dokazov.
Vsako od faz deli na zgodnjo, srednjo in pozno (tako je vsehfaz 7 =3+3+1). Morganov model je poseben, ker:
rabi lastne podatke
je podatke s terena delil po kriterijih:
nain sorodstvene organizacije
nain socialne organizacije
nain pridobivanja hrane
stopnja tehnolokega znanja
Vse drube, ki jih spozna glede na te kriterije, deli v svoj sedemstopenjski model. Ugotovi pa, da je malo preve
nasilno postavljen, saj mu praktini podatki nikamor ne sodijo. Zaradi tega se usmeri k teoriji difuzionizma
(teorija, ki trdi, da kulture medsebojno prevzemaj elemente; ima svoja naela; to je veda o medsebojnem
prevzemanju kulturnih elementov). Morgan pravi, da se ti inovativni elementi pojavijo le enkrat in zato pride do
razlik med kriteriji, ki jih je podal. Z difuzionizmom nasprotuje predpostavki o univerzalnosti evolucionistinega
razvoja (=e bi ta veljala, ne bi bilo prehitevanja v razvoju, tako pa to ne dri).
Ta sistem se smatra za pozitivnega, ker upoteva komparativno metodo (primerjava posameznih drub po
kriterijih) in ker je dosleden.
Morgan je tudi izumitelj klasifikatorinega sistema sorodstva (ugotovi, da imajo nekatere drube drugaen
sistemsorodstva kot mi; na sistemje deskriptiven sistemsorodstva =relacije med sorodniki se opisujejo). Pri
klasifikatorinemsistemu se generacijska meja upoteva, vendar pa se vse vre v eno skupino, ureja se le po
spolu (npr. vsi oetovi strici so oetje, vse materine tete so matere, vsi bratranci so bratje oz. sestre).
Posamezniki se grupirajo in so si blije.
V Morganovemasu je bila v modi ideja, da so Indijanci iz Azije (Beringov preliv) in ugotavlja, da je sorodstvo v
Ameriki in Aziji enako, zaradi esar potrdi prej navedeno teorijo, kar pa mu prinese dodatne teave.
V zaetku Morgan upoteva historizem, ki ima diahroni pristop (razvoj loveke drube skozi as; zanimajo nas
spremembe skozi as). Gre za prouevanje socialne / kulturne zgodovine in evolucionizemje prav to. Zaetna
17
17
toka Morganovega historizma je e vedno predrazsvetljenska (Bog je e vedno v zaetku). Kasneje uvede idejo
kreacionalizma (ideja, da je svet ustvaril Bog, zato je Morgan idejna meanica kreacionalizma in evolucionizma).
Konna toka evolucionistinega razvoja pa je blija marksizmu (nov prerod brez stratifikacije in osebne lastnine)
=to je konna toka evolucionistine teorije in to prevzemajo v 5-stopenjskemsistemu tudi marksisti.
K Ku u l l t t u u r r n n i i e ev v o o l l u u c c i i o o n n i i z z e em m
T TY YL L O OR R
Tylor je znan po modelu religijskega razvoja (3 faze animizem, politetizem, monoteizemali enobotvo) .
ANIMIZEM vera v bitja, ki obstajajo (totemizem) npr. kenguru pri Aboriginih
POLITEIZEM antina verovanja. Od animizma se razlikuje po tem, da tamreligija bolj regulira drubeno
ivljenje, tukaj pa bi lahko posegali v ivljenja drugih ljudi;
MONOTEIZEM npr. kranstvo, islam,. To so moderne religije, ki so v najveji meri prisotne pri
Evropejcih.
Religijski razvoj sovpada z razvojem drube in kulture (faze ustrezajo), saj religija predstavlja kognitivne
kulturne vzorce.
Tylor prvi definira kulturo (str. 84 VVG). Kultura je kompleksna celota, ki vsebuje znanje, vero, moralo,
zakone, obiaje in katerekoli druge sposobnosti in navade, ki jih posameznik dobi kot lan drube.
K K O O M M P P O O N N E E N N T T E E K K U U L L T T U U R R E E
Prva pomembna komponenta je nematerialnost. Gre za duhovno tvorbo (npr. maa, poroka). J e izven
materialnega. Kultura so obiaji, navade niso napisani, obstajajo v duhovnih tvorbah.
Druga komponenta je nauenost. Posameznik se vse naui preko socializacije, preko procesa, ki
preslikajo drubo v nas. Pomembno je, da kultura ni bioloka oprema (npr. geni nosijo zapis kulture).
Tretja komponenta je deljenost kulture. Gre za skupnost kulture, kar pomeni, da jo lahko prenaa ena
oseba, vendar pa je tisto, kar se nauimo, deljeno, je del skupine (lahko 200-ih oseb ali vemilijonske
populacije).
Medgeneracijska transmisija kulture. Kultura je svet pomenov v katerih ljudje ivijo. Ti ljudje so
arbitrarni (se od skupine do skupine loijo). Pri kulturi obstaja tisto, kar je v kulturi poimenovano. ivimo v
kulturno poimenovanih svetovih. Transmisija kulture pomeni, da se kultura prenaa (kot se npr. prenaa
gripa). Svet pomenov se da prenaati. To pa poteka diahrono =skozi as (iz ene generacije na drugo), zato
kultura traja veliko tevilo generacij = medgeneracijska kulturna transmisija. Kultura pa se prenaa tudi
sinhrono =med razlinimi generacijskimi skupinami v istemasu (kulturni stik) kulture so v stiku in zato
ena kultura prevzame nekaj od druge. Mi se bomo ukvarjali z diahronim prenaanjem kulture. Ta se v
antropologiji oznauje z izrazomsocializacija oz. inkulturacija. Oznauje celoten proces prenosa kulture iz
e socializiranih odraslih oseb na nove lane. Pojavljata se dva razlina izraza z istimpomenom:
inkulturacija ali kulturacija (otroci se v temprocesu vkljuujejo v kulturo)
socializacija bolj uporabljajo sociologi in pedagogi; to je proces vkljuevanja posameznika
v drubo, v katero se je rodil; otrok sprejema kulturo te drube.
Inkulturacija in socializacija sta dve plati istega procesa. Odvisno je od tega, kateri aspekt se bolj poudari, gre
pa za en proces.
RESOCIALIZACIJA oz. AKULTURACIJA
18
18
Socializacija je usklajevanje s prvo kulturo, ki je enaka materini kulturi, ki jo zastopa materin jezik materin
jezik je vedno eden.
Akulturacija je usklajevanje s kulturo, ki ni prva. Primer: Gastarbajterji, ki se prilagodijo nemki kulturi.
Resocializacija pa pomeni isto kot akulturacija.
Peta komponenta je kompleksnost. Ne gre le za en segment, temve za ve (npr. morala, obiaji,
upotevanje zakonov,).
Tretja pomembna stvar, ki jo Tylor uvede je koncept kulturnega fosila - PREITKI (pojav, na kateremse bere
kultura). To je nekaj, kar predstavlja tradicijo elementi, v katerih se kae kultura. To so obiaji in forma, ki kaejo
kulturo (npr. sedmina na pogrebu). Brezsmiselni obiaji so preitki nekaj, kar poenemo zato, ker se spodobi.
Tukaj se malo navezuje na Malinowskega: vse, kar je brezsmiselno ima svojo funkcijo.
etrta pomembna stvar pri Tylorju je razumevanje eksogamije (poroanje navzven). Razume jo kot taktiko
zaveznitva med plemeni. enske se oddajajo navzven, da se ohranjajo prijateljski odnosi (kooperacija).
Peta pomembna stvar je cross-cousine-marriagge poroke med krinimi bratranci in sestrinami; poroke med
otroci bratov in sester so prepovedane. Primer: S sinommaterine sestre se ne sme poroiti, s sinomoetovega
brata pa se lahko. gleda se za eno generacijo nazaj. Poroke med otroki razlino spolnih starev so dovoljene.
F F I I Z Z I I O O L L O O K K E E O O S S N N O O V V E E
Tu se predstavlja odnos med biolokim in socialno-kulturnim okoljem, ki doloa otrokov razvoj. Vsak
novorojenek je doloen z dvema skupinama dejavnikov:
1. genotip celota vseh genov, ki jih otrok podeduje od svojih starev
2. okolje kampostavimo ta genotip
Otrok pride na svet fundamentalno nedovren, fizioloko nedodelan. Ta fizioloka nedodelanost je absolutno
nadpovprena. Nai otroci so odvisni od nas, ker se rodijo prezgodaj (Portmanovo fizioloko prezgodnje rojstvo).
To kar imajo ivali e ob rojstvu, ima otrok ele ob enemletu. Otroki novorojenek gradi zunaj maternice tisto,
kar imajo ivali e v trebuhu (pomlad zunaj maternice). Otroku manjkajo instinkti, program za gibanje,
nevrofizioloki sistem zato so fundamentalno odvisni od nege potrebujejo drugo telo, da dopolni njihovo
nedodelano telo. Primer: DIVJ I OTROCI e otroka pustimo, da se razvija z ivalmi, nima dodelanega
nevrofiziolokega sistema; doloene moganske predispozicije propadejo. Odvisnost ivali pa ne zahteva
temeljnih preivetvenih programov. Tudi druge vrste so odvisne, vendar je razlika v tipu odvisnosti. Drugi primati
imajo temeljne preivetvene programe v sebi. Rast in razvoj jih sproita. lovek pa teh programov nima. ivali
same sproijo te fundamentalne programe, otroci pa tega nimamo.
FIZIOLOKA ODPRTOST gre za dalje obdobje odvisnosti, ki je odprto do 4. ali 5. leta. Da dojenek preivi,
potrebuje drug organizem. Vzpostavi se odnos med otrokom in drugim telesom, ki nudi dve temeljni potrebi
hranjenje in higieno. Ta objekt je objekt nege. To je mati ali druga enska, ki lahko doji. Moki tega ne morejo
imajo fizioloki hendikep.
Otroci s sabo prinesejo bioloko opremo, ki jo dobijo od biolokih starev genotip. To je njegova bioloka
oprema, ki je fundamentalna.
19
19
KAKO BIOLOKI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA RAZVOJ?
Postopek socializacije je otroku enak individualnemu uloveenju. Inkulturacija oz. socializacija je proces
uloveenja z individualnega vidika, z drubenega pa pomeni pridobivanje novega drubenega lana, novega
pripadnika te skupine.
M Ma ar r k k s s i i s s t t i i c c n n i i e ev v o o l l u u c c i i o o n n i i z z e em m
M MA AR RX X, , E EN NG GE EL LS S
Kljuni vpliv na razvoj Marxove in Engelsove teorije je imel Morgan. Povzameta evolucionistino logiko. Gre za
enaenje zgodovine z razvojem. Zgodovinski razvoj je fazni proces, kije univerzalen in unilinearen.
5-stopenjski model zgodovinskega razvoja temelji na razdelitvi zgodovine glede na doseeno stopnjo razvoja
produkcijskih sil in tipa lastnine izpostavijo se ekonomski kriteriji. Vendarle pa sta uporabila tudi temeljni
kulturno in socialno evolucionistini model delitve zgodovine na tri faze divjatvo, barbarstvo in civilizacijo.
Hierarhino razvranje drub je bilo zanju povezano s hierarhinim vrednotenjem razlik med drubami. Marx:
Evropa je bila superiorna neevropskemu svetu, ker je e dosegla tisto stopnjo zgodovinskega razvoja, ki jo bo
neevropski svet ele moral dosei. Tako je Marx svojemu evropocentrizmu dodal znanstveno nujnost. To
opraviuje tudi evropsko kolonialno poseganje v neevropski svet. Iz situacije kulturnega stika, si je Marx pomagal
z difuzionizmom. V zvezi s preitki pa pravita, da se lahko ostanki minulih faz ohranjajo v naslednjih fazah.
ENGELS v celoti povzame Morganovo lenitev zgodovine na divjatvo, barbarstvo in
civilizacijo, kot prevzame tudi lenitev teh temeljnih faz na podfaze (zgodnje, srednje
in pozno). Zanj so razline naravne razmere odloilni dejavnik za konec popolne
unilinearnosti zgodovinskega razvoja. Oba z Marxom sta zelo slabo oz. sploh
nista razlenila primitivnih drub. Engels je za obdobje pred nastopom civilizacije
povzel obe sprejeto socialno evolucionistino tezo, od nastopa civilizacije dalje pa je
povzel Marxovo razlenitev (sunjelastnitvo, fevdalizemin kapitalizem).
PRVA RAZLIKA Z MORGANOM: Prehod z revolucijo
Razlika modelov dialektinega materializma ter kulturnega in socialnega evolucionizma je v razumevanju prehoda
iz ene faze v drugo. Pri evolucionistih poteka ta prehod spontano, mirno, brez diskontinuitet. Po Marxu in Engelsu
pa z diskontinuitetami, kar oznaita z izrazom revolucija. Revolucija torej zadene vedno preskok v nov tip
produkcijskih odnosov, s tempa pride tudi do zamenjave vladajoega razreda in celotne organiziranosti drube, z
izjemo enega: namre produkcijskih sredstev. Revolucija unii vse, razen sredstev za produkcijo ne. Ta se
razvijajo dalje. Marxovo in Engelsovo teoretsko pozicijo je potrebno iskati tradiciji nemke klasine filozofije, pa
tudi v vplivih evolucionizma. Njuna teorija pa se loi od Darwinove.
DRUGA RAZLIKA Z MORGANOM: Ekonomski dejavnik kae razvitost
Pri Marxu in Engelsu imajo ekonomski dejavniki, predvsemrazvoj produkcijskih sredstev, status vzroka, gibalo
zgodovinskega razvoja. Pri Morganu pa je to pogojeno s tehninimi inovacijami in ni doloeno z ekonomskim
razvojem.
Tako dialektini materializem19. stoletja kot socialni in kulturni evolucionizem19. stoletja zagovarjata
tezo, da je zgodovina kontinuiran, neprekinjen razvoj k racionalnejimoblikamdrubene ureditve. Obe
20
20
zagovarjata primarnost ekonomskih dejavnikov v razvoju. asovno nista sovpadali, nista bili
konkurenni tako reko sta se idealno dopolnjevali. Marx in Engels sta menila, da je drava orodje
vladajoega razred za ohranjanje lastne oblasti. Ko bo odpravljena zasebna lastnina, bo odpravljena
tudi drava razvit komunizem.
J e konfliktna makrosocioloka teorija.
Od odnosov v ekonomski bazi je odvisno, kakna bo drubena nadstavba. Gre za konflikt med lastniki in
nelastniki proizvodnih sredstev. Ta konflikt je nenehen in postane manifesten, ko izbruhne revolucija.
Pri evolucionistih poudarka na konfliktu ni najti.
K Kr ri i z za a a an nt t r ro op po ol l o og gi i j j e e n na a k ko on nc cu u 1 19 9. . s st t o ol l e et t j j a a
Koliina podatkov je prevelika, tako nastopi kriza metode. e pred njo nastopi kriza teorije in kriza socialne in
kulturne paradigme. Ob koncu 19. stoletja Morgan umre, Tylor pa ima mentalne teav (k temu, da se mu zmea,
pripomore Boas).
K KR RI I Z ZA A T TE EO OR RI I J J E E
Kriza teorije nastopi zato, ker v nobenega od modelov (ne v Morganovega, ne v Tylorjevega) ne sodijo empirini
podatki. Pride do prevelike koliine podatkov.
Glavni problemi pri krizi teorije:
Promiskuiteta spolno obevanje vse povprek. Tako bi naj nastala prvotna druba. Vendar Morgan in Tylor
ne najdeta promiskuitete, povsod obstaja tabu incesta, vendar je njegov obseg razlien.
Monogamija / poligamija / poliginija
Patrilokalnost enska se po poroki preseli k mou
Matrilokalnost - moki se po poroki preseli k eni
Difuzionizem - dokae, da ni enotnih kriterijev za razvranje drub; ena druba prevzame nekaj od druge.
Komparativna metoda primerjalna metoda (Morganovi 4 kriteriji); vsi evolucionistini pristopi uporabljajo
kriterije razvranja, kriteriji pa so razlini. (Dokae, da se vzhodnih drub ne da razvrati po kriterijih, ki so
si jih izmislili zahodnjaki.)
K KR RI I Z ZA A M ME ET TO OD DE E
Pri metodi imamo tiste, ki so zbirali podatke kritino in tiste, ki so to delali nekritino. Prvi so se sami zaeli
ukvarjati z antropologijo in tako so vedno ve vedeli o ljudstvih, katere so prouevali. Fisson in Howitt sta
preuevala Aborigine in sta o njih tudi pisala. Bila sta trgovca. Njune knjige so bile zelo brane. Prvi sta uvedla
opazovanje z udelebo (1899) 23 let prej, preden je ta metoda postala priznana v antropologiji. 19. stoletje je
bilo stoletje komparativne metode, 20. stoletje pa stoletje terenskega dela.
drubena nadstavba
ekonomska baza
21
21
S SM MR RT T V VE EL L I I K KI I H H O O E ET TO OV V
Boas je bil Tylorjev uenec. Tylor je hotel reiti antropologijo iz krize, ko je potrebno vanjo vpeljati statistino
metodo. Statistika se mu je zdela edina mona metoda, s katero lahko obdela vse podatke.
Boas je najprej uveljavljal difuzionistino metodo. Ko je Tylor prebral Boasov lanek, je v njemvidel nasprotnika in
mu je onemogoil delo v Evropi. Tako se Boas odloi oditi v Ameriko in tja vnese Tylorjevo paradigmo. Ne
Boasova niti katerakoli druga teorija se ni obnesla.
Rivers in Frazer prevzameta Morganovo paradigmo in preneseta v Veliko Britanijo.
4
e danes je v Veliki Britaniji uveljavljena socialna antropologija, v Ameriki pa je kulturna antropologija.
AMERIKI ANTROPOLOGI SO RELATIVISTI
Tako Boas kot Rivers sta se naslonila na nemko difuzionistino etnografijo 19. stoletja. Prav koncem19. in v
zaetku 20. stoletja ni se naj ele zaela prava antropologija z Boasom.
Boas je bil jasen izraz nemke etnoloke tradicije, s temje bil tudi jasno antievolucionist.
Rivers je bil Darwinovi evoluciji globoko vdan in je hotel krizo antropologije reiti s pomojo difuzionizma.
I In nd di i v vi i d du ua al l n no o u uc cl l o ov ve ec ce en nj j e e
( (p pr re ed da av va an nj je e V V. .V V. .G Go od di in na a) )
Individualno uloveenje je proces vkljuevanja v kulturo (inkulturacija oz. socializacija).
P PR RO OC CE ES S I I N ND DI I V VI I D DU UA AL L N NE EG GA A U UC CL L O OV VE EC CE EN NJ J A A M MI I S SL L I I V V D DI I A AD DN NE EM M M MO OD DE EL L U U
Otrok nastane skozi souinkovitost bioloko/fiziolokih in socialnih dejavnikov. To sta kljuni skupini
dejavnikov, ki oblikujeta loveka. Mejnik med njima je, kako je kaj otroku dano.
Bioloki dejavniki so dani z genotipom geni. Po bioloki poti so otroku dani samo geni. Tako dobimo dedovanje.
Celota vseh genov je genotip. =To je vse in edino, kar je otroku dano po isto bioloki poti.
Socialno okolje pa tvorijo socialno kulturni dejavniki, v katere je otrok vren. Tega otrok ne izbira je zanj
objektivno dano.
G G E E N N O O T T I I P P
1. GENI so nujni, vendar ne zadostni pogoj za uloveenje. To vemo iz primerov divjih otrok in Kallovega
eksperimenta. Ta eksperiment sta izvedla zakonca Kallov, ki sta otrok vzgajala s impanzom. impanz se je
hitreje uloveil, kajti v prvemletu se je razvijal bolje kot otrok. Po prvemletu pa pride do tega, da je impanz
zael plezat zael je prakticirati gibalno tehniko, ki je znailna za njihovo vrsto, eprav ga nihe ni uil.
Gibalna tehnika je genetsko nadzirana se sproi sama. Gibalna tehnika pri nai vrsti pa ni genetsko
nadzirana to je fundamentalna razlika. impanz je zael zaostajati, ko so otroka po 1. letu zaeli uiti jezik.
impanz je izvajal divergenten razvoj razvil se je v smeri kot mu je dana genetsko. impanz seje vedel kot
vsi impanzi, eprav se tega ni uil.
Divji otroci so otroci, ki so preiveli zunaj drube. Imajo pomanjkanje grobe in fine motorike. Niso hodili po
dveh, pa pa po tirih nogah, izvajali so razline grimase. Ti otroci so isti dokaz, da e razvoj ni dan v isti
22
22
kulturi, se osebek tega ne bo nauil sam. = To je dokaz, da loveka vrsta ni genetsko nadzirana. Ti
otroci niso imeli seksualnega instinkta, ki namje dan bioloko. e bi to bilo genetsko vodeno, bi ga morali
imeti. Divji otroci se niso bili ve sposobni nauiti jezika. e do 4. ali 5. leta mogani niso organizirali skozi
govor, se ti deli moganov preprosto ne vzpostavljajo na te funkcije (govor, sluh,). Pri 5. letih se
moganska struktura fiksira. Mi moramo loveke mogane ele narediti, kajti ob rojstvu e nimamo
lovekih moganov.
Materin jezik ima nevrofiziolki strukturat, zato nikoli ne moremo znati drugega jezika tako kot materinega.
Nai mogani znajo samo 30 fonemov, eprav so tako veliki, da bi jih lahko znali ve, vendar nas jih niso
nauili. Mi drugih glasov ne sliimo in tudi govorimo lahko samo tiste foneme, ki so materin jezik.
Govor je, e si zmoen povedati neskonno tevilo besed, ki jih pred tabo ni izrekel nekdo drug. Materin
jezik znamo avtomatino, pri tujem pa mislimo. Materin jezik ima nevrofizioloko korelacijo. Divji otroci so
nampokazali, da e otroka pustimo zunaj loveke vrste, samgenotip ne vodi do uloveenja. Divji otroci ne
preivijo pubertete.
Vasih je bilo za otroke, ki so imeli Dawnov sindromznailno, da so umrli, ker smo jih narobe vzgajali. Otroci,
ki ne organizirajo z ivljenjem svoj nevroloki sitem, umrejo. Nevroloki sistem se mora spremeniti v
lovekega z uenjem.
Divji otroci so dokaz, da z genotipom potrebujemo e okolje. Kellov pa dokazuje, da je potreben genotip
homo sapiensa (dokae, da genotip ni dovolj, pa pa da mora biti genotip homo sapiensa). Genotip je nujen
pogoj, vendar ne zadosten za uloveenje. Potrebujemo e socialno okolje.
2. Genotip doloa normo reakcij. To je za vrsto znailen nain odzivnosti, hkrati pa je vsak organizem
enkraten. Norma reakcije doloa, da se mi sploh lahko odzivamo na neke draljaje in doloa tudi na katere in
kako se odzivamo. Norma reakcije je znailna za vrsto in enkratna za posameznika. Ena vrsta lovi doloen
spekter draljajev. Vsi drugi draljaji pa padejo mimo nas. Torej obstajajo, samo da jih mi ne utimo oz. ne
vidimo. Mi percipiramo samo od do doloene frekvence. Vsi organizmi iste vrste percepijsko spadajo v tisto
frekvenco, ki je norma tiste vrste.Svet ni sestavljen iz tistega, kar mi vidimo, pa pa svet sestavlja majhen del
tistega, kar mi vidimo. Znanost je zato la, ker enai obstoj s tistim, kar vidimo. Norma reakcije je vezana na
genotip, genotip pa je enkraten, zato je tudi norma reakcije enkratna. To pomeni, da se meja pomika gor in
dol, vendar e vedno v mejah normale. Lahko pa se norma reakcije pomembno zamakne. Za te smo mi
rekli, da so nenormalne. To so otroci, ki so genetsko ali nevrofizioloko drugani. Oni imajo drugano
konstitucijo. Kultura, ki otroka obdaja, ga ui v tistem percepcijskem prostoru, ki so za to kulturo znailni.
Norma reakcije nam doloi polje, znotraj katerega se lahko uimo. To je v resnici genetska meja.
Norma reakcije je individualne in je lahko tudi zelo zamaknjena.
3. Celota vseh genetskih informacij, ki doloajo razvoj inteligence, so predispozicija inteligence. e nimamo
predispozicije za neko lastnost, tega ne moremo imeti. Za vse kar imamo, obstaja genetska
predispozicija. Da pa imamo neko predispozicijo, pa e ne pomeni, da imamo lastnost. Absolutne veine
predispozicij nikoli ne pretoimo v lastnosti. Predispozicija je naa monost, naa osnova. Pri uloveenju se
uresnii absolutna manjina predispozicij. Genotip nima lastnosti; dedujemo genske informacije za lastnost.
Predispozicija pa je sestavljena iz velikega tevila informacij. Mi ne dedujemo lastnosti, deduje se
predispozicija genetska oprema, da se ta lastnost lahko razvije. Lastnosti niso dedne. Dedna lastnost
je 100% odvisna od dednosti in 0% od okolja. Takih lastnosti pa ni. Lastnost se spremeni samo z
radioaktivnimsevanjem.
4. Ni enega gena za lastnost.
MONOKAVZALNI MODEL DEDNOSTI =tevilo genov =tevilo dednih lastnosti
G1 L1
23
23
G2 L2
G3 L3
PRIMER: Telesne tee se ne deduje tako. Deduje se tendenca telesnega razvoja, ki ima v razlinih koliinah
razlino teo.
MULTIKAVZALNI MODEL DEDNOSTI
Tukaj en gen doloa veliko tevilo lastnosti in eno lastnost doloa veliko tevilo genov. Temu principu se ree
pleotropskost.
G1 G15
Raziskave na podroju genetskega ineniringa so nemogoe. Genetski ineniring je dovoljen samo na nijih
vrstah, ker je vseeno e umrejo. (???)
Geni funkcionirajo po multikavzalnosti.
Praklon (Eva) ima genotip 30-letnega loveka. Tako pri 20. letih ne bo mogla imeti otroka.
Nimamo gena za lastnost, pa pa genetsko informacijo.
5. Vsaka lastnost je doloena z geni in z okoljem. So lastnosti, ki so bolj pod vplivomgenov in so lastnosti, ki
so bolj pod vplivomokolja. Nobena lastnost ni neodvisna od okolja. Prav tako tudi ni nedednih lastnosti. Vse
lastnosti hkrati oblikujeta genotip in okolja. Loijo pa se po tem, kakna je prebojna informacija danega
okolja.
6. Koliina genetske doloenosti se spreminja glede na lastnost, prostor in as. Vsak od nas ima
doloene lastnosti, ki so bolj pod vplivom okolja in tiste, ki so bolj pod vplivom genov. Lastnost, ki je pod
dominantnim uinkom genotipa, bi se, e bi spremenili okolje, spremenila. Nastala bi lastnost pod
dominantnimuinkomokolja. Primer: e imamo raka, bomo pazili kaj jemo. So okolja, ki so mono prebojna
in tista, ki niso. So obdobja v ivljenju, ko je razvoj lastnosti dominantno pod vplivomgenov in kasneje pod
vplivomokolja.
Tehnino o naemozadju vemo zelo veliko, operacionalno pa zelo malo. Mi lahko danes odgovorimo samo na
vpraanje: Kako so ti geni doloeni?
Stopnja na ravni lastnosti (fenotipa) je bolj podobna starim starem, genetsko pa starem. Ve skupnih
genov ne pomeni nujno veje podobnosti na ravni lastnosti. Mi imamo genetsko ozadje za enkratnost. Vrednost
draljaja se doloa na perceptorju (na organizmu) npr. glasnost zvoka. Ta isti draljaj povzroi 5 razlinih
draljajev napetih razlinih organizmih. Genotip je kljuen, da nas ne morejo narediti istih. Pri klonih jim je
spodletelo okolje. Genotip je garancija za enkratnost.
S S O O C C I I A A L L N N O O - - K K U U L L T T U U R R N N I I D D E E J J A A V V N N I I K K I I
Kako drubeni dejavniki (drubeno okolje) vpliva na razvoj individualnega uloveenja?
L1
L2
L3
L832
L15
L2
L583
24
24
Drubeni dejavniki so nujni, vendar ne zadostni pogoj za uloveenje. Brez drube ni uloveenja (divji otroci).
Da pa druba ni zadosten pogoj, pa dokazuje Kellov poskus.
Drubeno okolje doloa selekcijo predispozicij. Drubeno okolje razdeli predispozicije na tiste, ki se razvijejo v
lastnost in tiste, ki se ne. Od 10
2700000
se jih razvije veliko manj. Isti genotip bi v razlinih okoljih ne preel v
isti fenotip (=vsota vseh lastnosti organizma). Lastnosti v fenotipu je bistveno manj kot predispozicij v genotipu.
Socialno okolje vri funkcijo sita. Vsak genotip pride samo veno okolje.
Od okolja je odvisno, kakna serija lastnosti se bo razvila. Predispozicije niso usoda. Lastnosti so usoda. Mi smo
fenotip. Predispozicije e niso lastnosti. Okolje selekcionira, katere predispozicije se bodo razvile v lastnosti
in katere ne. Predispozicija je nujno potrebna bioloka oprema za lastnost, vendar ni zadostna. Potrebno ji je
dodati okolje. Predispozicije so monost.
manifestni genotip = fenotip
latentni genotip = nerealizirane predispozicije
Zakaj se ena predispozicija spremeni v lastnost, druga pa ne?
Samo predispozicije, ki iz okolje dobijo zadosten stimulans (ustrezen input) se razvijejo v lastnosti. Ti stimulansi
so draljaji. Draljaji iz okolja predispozicijo realizirajo ali ne. Predispozicija potrebuje zadostno koliino
(dovolj) in kvaliteto draljajev (doloeno vrsto), da se realizira v lastnost. Odgovora na vpraanje, koliko
draljajev potrebujemo, ne poznamo. Niso vsi draljaji isto dobri. Kar so za enega otroka dobri draljaji, so za
drugega slabi. Ne vemo kakna je zadostna kvantiteta in kakna kvaliteta. e bi hoteli nadzirati razvoj, bi morali
nadzirati interakcijo genotipa z okoljem. To pa je nemogoe.
Selekcija predispozicij se nanaa na vse predispozicije, ki jih imamo v genotipu.
R R E E A A L L I I Z Z A A C C I I J J A A Z Z O O M M E E J J E E V V A A N N J J E E M M
Ta zadene samo manifesten genotip, tiste predispozicije, ki se realizirajo v lastnost. Realizira se tako, da se
omeji. Omeji se v kvantitativnem (okolje omeji, koliko se neka lastnost lahko razvije) in kvalitativnem smislu
(okolje doloa, v katero konkretno lastnost se bo predispozicija usmerila).
1. Neka lastnost se razvije do neke meje in dalje se ne more ve razviti- Pedagogi in psihologi pravijo, da je
bioloka meja. Vendar pa je to meja, ki jo da okolje. Ob realizaciji predispozicije v lastnost zadenemo ob
socialne meje meje okolja. Primer: Ko je otrok zamenjal tip okolja (iz nijega v srednji sloj), tip uenja,
se je njegov IQ dvignil torej to ni bioloka meja. Okolje s tipom interakcije doloi do kod se neka
lastnost razvije. e menjamo draljaje se lahko neka lastnost bolj ali manj razvije. Noben lovek ne
dosee bioloke meje, pa pa socialno-kulturno mejo. Vendar se v vsakemokolju otrok razlino razvije.
Obstajajo okolje, kjer bi bil razvoj predispozicij v lastnost bolji ali pa tudi slabi.
Nadpovpreno izmerjena vrednost interakcije med genotipom in okoljem je genialnost. Manifestna
genialnost je redka. Genialnost je sluaj, de smo padli v okolje, v katerem je bilo tono dovolj in
tono takni draljaji, ki so potrebni za razvoj lastnosti. Latentno genialni smo vsi. Genialnega
razvoja ne moremo planirati, ker ne vemo otrokovih predispozicij. Omejitev, ki jo doloi okolje, obstaja za
vse lastnosti. V naih olah danes otroci e samo pomnijo in ni ve ne mislijo, ker nimajo asa. Otrok je
dosegel mejo lastnosti, ki jo doloa okolje. Bioloke meje ni, vendarle pa obstaja mi ne moremo leteti.
2. Obstajajo razlini tipi inteligence in mi dominantno razvijemo en tip inteligence. Realizacija enega
tipa gre na raun drugih tipov. Predispozicija se razvije v eno od monih form, ki jih ta predispozicija ima.
IQ TESTI ne merijo inteligence. Inteligenca bi naj bila to, da se dobro znajdemo v problemskih
situacijah. IQ testi merijo matematino in lingvistino inteligenco. Lingvistini IQ testi merijo
25
25
stereotipe (e ni belo je _____; e ni zgoraj je _______;). Matematini IQ testi pa merijo doloeno
izkuenost pri reevanju doloenih problemov, merijo socialno izkunjo in ne inteligence. IQ testi
merijo tono to, e zna nekaj ponoviti po doloenem navodilu. Niso pa objektivni pokazatelj, e
najmanj pa inteligence. Dokler so IQ testi potrjevali rasistine predpostavke, da so belci
inteligentneji od rncev, so jim verjeli, ko pa je prilo do odstopanj, pa jim niso ve. IQ testi
spraujejo po socialni izkunji, ne pa po inteligenci. Sprauje se po kulturi belcev, po igrah, ki jih
obvladajo otroci srednjega razreda, zato ker imajo monost, da se igrajo z doloenimi igrali Merijo
socialno izkunjo, ki je dominantno prisotna pri belcih, pri mokih, pri srednjemrazredu. e se kot
otrok nisi igral na doloen nain, te bodo imeli za norca. Z IQ-testi se reproducira elita. Vendar pa
v njih ni ni znanstvenega. Z IQ-jemlahko napovedujemo uspenost otroka, ker otrok, ki ima viji IQ
e pozna ta svet in se bo v njembolje znael od tistega z nijimIQ-jem. Za uspenost potrebuje
konformizem. Visoko inteligentni ljudje pa so neprilagodljivi in niso konformisti. Okolje doloi,
katero vrsto inteligence bomo imeli (muzikalino, matematino,). Okolje doloi tip lastnosti.
3. Okolje doloi nain prehoda genotipa v fenotip. GX nima v sebi nobene intence, da bi postal doloen
zbir teh in teh lastnosti. Genotip se lahko pretoi v neskonen vir lastnosti oz. fenotipov. Toliko kot je
okolij, bi lahko bilo iz istega genotipa fenotipov. Realizira se samo en fenotip. Vse ostale monosti so s
temukinjene.
4. Okolje je pomembneje od genotipa. Genotip je monost, okolje pa doloi, kaj se bo s to monostjo
zgodilo. Primer: Genotip je 3 kg gline, okolje pa doloi, kaj bo iz te gline nastalo. Okolje doloi, kaj mi
smo. Genotip namje dal samo bioloko podlago za formo, katera forma pa se razvije, pa odloi okolje.
Poleg genotipa in socialnega okolja lahko na potek ontogeneze vplivata e nakljuje in organizem sam.
B BO OA AS S
K KA AJ J N NA AR RE ED DI I N NA A T TE EO OR RE ET TS SK KE EM M P PL LA AN NU U? ?
KULTURA preuevati je treba kulturo in ne drube. Kultura je temeljni predmet antropolokega
preuevanja. Preuuje se religija, jezik, umetnosti, J e prvi, ki poudari pomen jezika. (Domorodcev ne
more razumeti, e ne pozna njihovega jezika). Specifine poteze da neki kulturi jezik.
DIFUZIONIZEM ena kultura od druge prevzema kulturne elemente (tako materialne kot idejne). Boas
ui, da ne smemo drugih kultur soditi iz perspektivne nae kulture. Meni, da moramo na stvar pogledati
drugae. Glavna pridobitev Boasovega difuzionizma je, da iz kultur naredi kulture =kultur je ve. Kulture
so enakovredne moramo tolerirati druge kulture, da pa jo razumemo, se moramo nauiti jezika (nato
gremo tja in jo preuujemo). Boas prinese delo na terenu. Stvari je potrebno popisati in drugimkulturam
priznati obstoj.
T T E E Z Z E E E E V V O O L L U U C C I I O O N N I I Z Z M M A A
Evolucionistini modeli razlagajo razvoj drube fazno. Razvoj poteka vedno k bolj razvitemu. J e univerzalen. as
poteka linearno, kar pomeni, da je druba, ki je kasneja v asu, bolj razvita. Obstaja samo asovna razlika,
kulturni razvoj pa je univerzalen. Vse drube gredo skozi isti kulturni razvoj. To, kar velja za as, velja tudi za
razvitost, za stopnjo razvoja. Druge kulture so naa kultura, ki pa se e niso razvile do nae stopnje. Vse je
ena kultura. Vse se razvije vcivilizacijo. Razline pojavne oblike kultur so vzrok faze v kateri je.
26
26
K K U U L L T T U U R R N N I I R R E E L L A A T T I I V V I I Z Z E E M M
Boas je dejal, da kultura ni ena pa pa da jih je ve. Tylor je razmiljaj e evolucionistino. Nastop kulture se
pojavi v eni toki v zgodovini. Vsaka kultura se je razvijala v svojo smer.To pomeni, da so se razlini kulturni
elementi razvijali po svoje. Vse kulture pa so enakovredne, ker so se zaele v skupnem zaetku 40.000 let
nazaj. Te kulture so zdaj razline. Razlike ni v stopnji, temve v smeri razvoja. Na asovni kronici imajo vse
enako oddaljenost od sredine toke. Kriterij razvitosti izgubi pomen. Evolucionisti pa pravijo, da je naa
civilizacija najbolja in da morajo vsi slediti naemu razvoju. Boas meni, da nobena od kultur ni ve vredna.
Kriteriji razvitosti so enaki.
Ni enega kriterija, s katerimbi sodili vse kulture. Vsemkulturamje potrebno dati enak status. Razlini kulturni
elementi so pri razlinih kulturah razlino razviti (Primer: Telesno gibanje Ameriana in nekega domorodca;
pridobivanje hrane; dihanje Aborigini,.) Vsaka kultura skozi zgodovino razvija svoje kulturne elemente. Kako
pa se ti elementi razvijajo, moramo gledati skozi njihovo kulturo. Da se je razvijala na doloen nain, so vplivali
kulturni, geografski, ekonomski, dejavniki. Najpomembneji so kulturni dejavniki in se navezujejo na tradicijo.
TROBARIJANCI Malinowski
Moki posameznik se ne sme niti pogovarjati s svojo sestro. Tabuiziran je odnos brata s sestro. Zakaj? Mit
pravi, da je imel brat spolne odnose s sestro in kazen je bila, da so njo poroili navzven, v sovrano pleme. Oba
sta kasneje naredila samomor. Zaradi teh posledic se vsi bojijo kriti ta pravila. Ni pomembno, ali je to realno ali
ne. Oni v to verjamejo, je zgodovinsko pogojeno. Te stvari je potrebno preuevati, da razumemo kulturo.
Prouujemo historini del. Skozi zgodovino se izoblikujejo pravila, ki v tisti kulturi veljajo. Specifina zgodovina
naredi kulturo razlino od drugih kultur. Potrebno je preuevati historien del posameznih partikularnih kultur.
Ne moremo rei, da je zgodovina skupna. Boas pravi, da ima vsaka kultura svojo zgodovino = historini
partikularizem.
Ker so zgodovine razline, so tudi smeri razvoja razline. Razlike med pripadniki iste kulture so lahko veje kot
razlike med pripadniki razlinih kultur (ena kultura ni homogena stvar). Primer: mariborski vrtikar in Pueblo
Indijanec: zjutraj vstaneta, okopata vrti, skuhata kosilo, podobno ivljenje. Ljubljanski meneder pa se vozi s
super avtom, ima polikane obleke, Primerjamo lahko samo stvari v podobnih aspektih (npr. pridobivanje
hrane).
R R A A S S I I Z Z E E M M
Darwinov evolucionizemgovori o ivalskih vrstah. Socialni darwinisti so temelj za rasizem. Tiste rase, ki bolj
sposobne, preivijo. Zakaj je to upravieno? e bi bile sposobne, bi one ubile nas! To, kar naj bi veljalo za
ivali, velja tudi za loveke rase. loveke rase bi se naj skozi evolucijo izpopolnile tako, da ene preivijo, druge
ne. Boas meni, da rasa ni tista, ki doloa pojavno obliko kulture. Rasisti enaijo raso in kulturo. Menijo, da
drugana bioloka konstitucija predpostavlja razlino kulturo. Boas pa pravi, da rasa ne pogojuje kulture, ker je
lahko razlika med lani iste kulture veja. Meni, da so razline pojavne oblike kulture doloene z zgodovinskim
razvojemin jezikom.
Boas prvi poudarja, da je jezik tisti, preko katerega se posameznik socializira. Mi vemo, da je to tako, ker so nas
preko jezika to nauili. Zato je Boas od svojih uencev zahteval doloene stvari.
27
27
POGOJI ZA TERENSKO DELO
1. Vnaprej znajo jezik tistih, ki jih prouujejo (terensko delo). Vsak antropolog mora imeti za sabo terensko
delo. Znati mora jezik terena, ker le na tak nain pride do podatkov, ki so realni oz. do spoznanj, ki so
relevantna. e mi razumemo njihov jezik, lahko razumemo njihovo kulturo. Informator nampomaga, da
lae razumemo jezik ali pa namrazlaga posamezne pojave.
2. Vsak gre prouevati pojavno obliko kulture. Gre v pragozd in ivi z domorodci najmanj 1 leto (lahko tudi s
premori). Boas zahteva terensko delo.
3. Metoda je opazovanje. To ni opazovanje z udelebo (to uvede ele Malinowski). Pri Boasu gre
antropologijo iz verande- ivi pri Evropejcih, ki so v stiku z domorodci in jih samo preuuje. Antropolog
torej ni v neprestanemstiku z domorodci. Dovolj je, da jih opazuje, da se z njimi pogovarja, ivi pa lahko
drugje.
4. Dovoljeno je, da ima informatorja pri domorodcih. Gre za predstavnika kulture, ki jo antropolog preuuje
in ta zna jezik antropologa. Informator poda samo svojo resnico in ta je e predelana kultura zaradi
tega Malinowski informatorjev ve ne dovoljuje.
5. Potrebno je vedeti vse, kar je e napisano o tej kulturi. Zbrati mora imve podatkov in ne sme se
fokusirati na samo en del.
6. Vse, kar se da opaziti, mora napisati.
Boas je izpeljal olo CULTURE PERSONALITY, od njegovih uencev pa so pomembni: E. SAPIR, M. MEAD, R.
BENEDICT, A. KROEBER.
S SA AP PI IR R
J e predstavnik zgodnjega psihologizma. Boas je dejal, da mora antropolog preuevati kulturo preko zgodovine.
Sapir pa pravi, da je potrebno preuevati posameznika, vedenje posameznika in tako sklepati na kulturo ter
ne brskati po zgodovinskih vzorcih. S temje postavil temelje za olo KULTURA OSEBNOSTI. Posameznik je
tisti, ki niso kulturo. Kultura nima pomena, le je posameznik ne udejanja preko vedenja, S tem da kulturi neko
eksistenco. Pravi, da kultura ne more biti videna. Vidimo lahko samo uinke kulture, kae se samo na prenesen
nain. Kultura proizvaja uinke in uinki so vidni preko vedenja posameznika. Sapir gleda na vedenja v vseh
nivojih, imbolj ire. Opazimo samo vedenje, zadaj pa je nekaj nezavednega in to moramo preuevati.
Vedenje, ki ima nezavedno osnovo je simptom. Vedenje, ki da posameznik nezavedno prakticira, je
simptomatsko.
K K A A K K O O P P R R I I S S T T O O P P I I T T I I K K P P R R E E U U E E V V A A N N J J U U K K U U L L T T U U R R E E ? ?
1. Vedenje posameznikov je prvi predmet naega preuevanja. Predstavnikomene kulture je specifien jezik.
J ezik dela vse enake. Podrediti se mora jezikovnimpravilomnekega jezika, e eli komunicirati z ostalimi
lani. Socializacija poteka skozi jezik. J ezik razlaga svet, lahko ustvari kozmologijo.
J ezik opravlja socializacijsko funkcijo in kozmologijo (vse kar vemo, vemo skozi jezik). Jezik je skupen
posameznikom, znotraj ene kulture pa so si posamezniki razlini (Boasova teza, ki jo Sapir povzame).
Vsak posameznik variira na svoj nain. Variacija je individualna =gre za materin jezik, ki ga govorijo vsi
Slovenci +jezik, ki ga govori tvoja mama.
Vedenje posameznika je zelo specifino. Obstaja pa tudi neko skupno vedenje in to nas zanima. Sapir pravi,
da antropologijo zanima obi kulturni vzorec.
28
28
2. Do tega obega vzorca pridemo tako, da izloimo individualne variacije in tako pridemo do nekega
idealno tipskega vedenja (=kako bi se naj obnaali). To je obi obrazec, ki nima konkretne oblike, je nima
nihe.
3. Idealen tip vedenja je doloen z idealnim tipom osebnosti. To Sapir imenuje as-if personality. Na to
osebnost sklepamo preko vedenja posameznika. Za tem tipom osebnost as-ifpa stoji neki kulturni
standard. To je tisto, kar se spodobi, kar bi se naj.
4. To Sapir imenuje as-if psihology - to je vsota lastnosti posameznika, ki naj bi deloval na kulturno
specifien nain. To stoji za as-if personality. Kulturni standard je zbir lastnosti, po katerem nas doma uijo.
To je osnova za socializacijske vsebine. Prenaa se tudi implicitno. Kulturni standard mora ustrezati
5. kulturnemu vzorcu. Kulturni vzorec pa stoji za as-if psihology. Kulturni vzorec predstavlja dinamini aspekt
kulture. J e nain vedenja posameznika, za katerim stoji neko pravilo. Primer: Na avtobusu bi naj prostor
odstopili starejim.

Ko izloimo individualne variacije, dobimo as-if personality. As-if psihology pa bi se vstal samoiniciativno in
bi bil zato notranje zadoen. Kulturni vzorec pa je modus vedenja, to je pravilo spotovanje do starejih.
Kulturni vzorec je nain vedenja, zadaj pa stoji pravilo.
6. Konfiguracija to so pravila, ki stojijo zadaj (zakonodaja, 10 zapovedi,). To je statien aspekt kulture.
Sapir pravi, da kulturni vzorec in konfiguracija skupaj tvorita kulturo (gre za dinamini in statini aspekt).
Sama pravila, dokler se ne udejanjijo, ne morejo biti kultura. Posameznik deluje na nain kulturnega vzorca,
zadaj pa je pravilo. Kultura je najbolj abstraktna entiteta.
KULTURA PO SAPIR-u:
1. Kultura je prilagojena okolju; je asovna, medgeneracijska kontinuiteta in je nebioloka.
2. Kultura ni stvar, temve pomeni stvar in kultura je koncept, ne pa realnost.
3. Kultura je vedenje posameznika, vendar ne kar samo vedenje, temve znailno vedenje idealno =as-if
psihology.
4. Kultura je stvar vzorca. Modeli vedenja so kultura.
Konna toka preuevanja je kultura. Sapir vpelje v antropologijo posameznika. Kulturo se da brati tako, da
opazujemo vedenje posameznika. Kultura je abstrakcija antropologa nek miselni pojemantropologa. Dokaz
za to je poroilo antropologa (prouevanje na terenu). Po drugi strani pa Sapir pravi, da na teren ni potrebno
hodit. Poroila razlinih antropologov, ki so prouevali isti teren, so dala razline rezultate =med njimi obstajajo
razhajanja.
MEAD (1934) preuuje adolescenco. Ali je pogojena kulturno ali bioloko? Preuevala je na otoju Samoa.
Ugotovi, da je to kulturno pogojeno in tamso nebesa na Zemlji.
FREEMAN (1980) bil je na Samoi leta 1975 in svojega dela ni objavil dokler ni Meadova umrla. On ugotovi,
da stojijo stvari nekoliko drugae. Ona je preuevala dekleta stara med 18 in 24 let, on pa moke starce.
Pokazali so se kot da imajo stroga pravila (posilstvo za preutnitvo). Punca je bila za preutvo kaznovana
s skupinskimposilstvom, fant pa je el v zapor

Primer, kako lahko izgledata dve abstrakciji na istempredmetu preuevanja.


Kultura je abstrakcija antropologa. J e nezavedna in je tista, ki doloa vedenje posameznika. Posamezniki dajo
kulturi manifestnost. Vedejo se na nain kot jimkultura veleva. Kultura je zbir nekih elementov in vsi elementi so
29
29
med seboj povezani (samoreferennost sistema). Vsi pomeni so med seboj povezani. J ezik odslikava mreo
pomenov.
Z Z N N A A I I L L N N O O S S T T I I K K U U L L T T U U R R E E P P O O S S A A P P I I R R - - j j u u
Sapir pravi tri stvari za kulturo:
Vedno je nauena, ni dana bioloko je transmisivna.
Vedno je skupinska, kolektivna.
Vedno je vzorena.
Preuevati je potrebno vse tri aspekte hkrati. Vsi trije aspekti hkrati predstavljajo kulturo. Da je kultura vedno
vzorena pomeni, da mora za kulturo obstajati kulturni vzorec (=nain delovanja, ki ga posameznik nezavedno
upoteva, ko se vede na nek nain) in konfiguracija. Primer: Pasti po stopnicah ni kulturno dejanje, eprav so
stopnice kulturni proizvod.
Sapir pravi, da je psihologija mona metoda za preuevanje kulture. Ukvarja se s psihosomatiko. Metoda je
psihoanalitska. Psihoanaliza se je zaela ukvarjati z odklonskim vedenjem. Freud je dejal, da obstaja sfera
osebnosti, ki se ji ree nezavedno =dogodki, ki so se namzgodili, vendar smo jih poskuali potlaiti. Nezavedno
je zelo pomembno in kontrolira nae ivljenje. Opazovati moramo vedenje in preko tega sklepati na
nezavedno. Sanje so izpolnitev elja. V sanjah deluje nezavedno. Nezavedno je strukturirano kot govorica.
Sapir pravi, da mora antropolog preuevati vedenje posameznika in sklepati na kulturo. Uporabiti je treba
psihoanalitsko metodo.
Antropologija ne more uporabiti naravoslovnih enot za preuevanje, ker je predmet preuevanja razlien.
Naravoslovje meni, da bodo rezultati zmeraj enaki, e so pogoji isti. To je zato, ker je predmet preuevanja
naravoslovcev objektiviziran (=stvari se dajo izmeriti); je konkretna, objektivna stvar. Druboslovne znanosti pa so
predmet prouevanja in nimajo konkretnih stvari. Vedenje posameznika ni nikoli isto kot vedenje drugega. To
razlinost vnaa zmedo v preuevanje. Zato druboslovje ne sme pasti v logiko naravoslovja.

Ker ni enak predmet preuevanja.


Ker so pogoji prouevanja spremenljivi (preuujemo lahko samo uinke;
opazovalec antropolog vidi kulturo kot jo hoe videti).
V druboslovju je potrebno misliti (Strauss). Druboslovje ne zasleduje nekega ideala.
Postmodernizempravi, da je vsaka resnica vredna upotevanja, ni ene objektivne resnice.
S S A A P P I I R R - - W W H H O O R R F F O O V V A A H H I I P P O O T T E E Z Z A A o o j j e ez z i i k k o o v v n n i i r r e el l a at t i i v v n n o o s s t t i i
Jezik je vmesnik, preko katerega si razlagamo svet. Vsak jezik enako dobro opravlja svoje delo v svoji kulturi.
Razlaga kozmologijo (sistem predstav o svetu). Vsak jezik razlaga en segment realnosti. Nobena kultura ne
razlaga celotne realnosti. Za vsakega posameznika je edina resnica tista, ki mu jo narekuje njegova kultura. Ker
kultura razlaga samo en segment realnosti, ni ni manj realna. Za posameznika je to edina pravilna in mona
oblika. Vsaka kultura razlaga realnost na svoj nain. Kako priti do tega, da se nekaj razlaga na nek nain?
Preko jezika s socializacijo.
30
30
J ezik namdefinira svet. Vsaka razlaga sveta je kulturno in jezikovno specifina. Vsi pomeni, ki jih jezik ustvarja so
samoreferenni (izrazi se med seboj dopolnjujejo, povezujejo). Pojave razlagamo na nek nain, s povezavo.
Jezik je zaprta mnoica znakov. Primer: miza vemo, kaj vse ni to, zato vemo, kaj je miza. J ezik ni eksakten,
en izraz ne pomeni samo ene stvari- Sapir meni, da vse slovnice puajo, zaradi tega prihaja do majhnih
odstopanj med posamezniki. Razlaga sveta je jezikovno specifina. J ezik vpliva na miljenje. Ni mogoe misliti
mimo jezika. Na umje strukturiran na podlagi jezika. Izumi so nove kombinacije e obstojeih pomenov. J ezik,
kultura in posameznik so tri odvisne entitete, ki ne morejo obstajati ena brez druge. Vse je potrebno povezati v
eno. Entitete morajo biti na isti ravnini.
W WH HO OR RF F
Whorf je preueval slovnico. Ugotovil je, da v evropskih jezikih obstajajo asi, medtemko imajo Hopi Indijanci
samo en as sedanjik. Na as tee linearno, oni pa gledajo na as krono vse je sedanjik. V evropskih
jezikih obstajajo metafore (Primer: zvit kot lisica, laen kot volk), Indijanci pa tega ne poznajo. Ne znajo primerjati
dveh kategorij med sabo (ivali in ljudi). ivali namre ivijo z njimi in zato je to isti nivo ivljenjskosti.
Kultura je zastopana v slovnici jezika. Slovnica odraa nain naega miljenja. Kultura je takna, kakrna je
slovnica. Vendar slovnice puajo, zato prihaja do individualnih variacij. Posameznik se lahko v ozkemsegmentu
umakne kulturi.
M M. . M ME EA AD D
Mead-ova se je zaela ukvarjati s kulturno transmisijo (prenos kulturnih prvin na posameznika). Izpostavi dva
pojma: socializacija (celoten stik posameznika s celotnim okoljem) in inkulturacija (vivljanje posameznika v
neko kulturo). Resocializacija je ponovna socializacija. Posameznik, ki je e nauen skozi primarno socializacijo,
a se bo nauil nekaj novega. Vendar pa resocializacija ni tako uinkovita kot socializacija (nikoli ne more uspeti).
Resocializacija je uspena, ko pride do funkcionalne zamenjave (ko se mnogi posamezniki postavijo na mesto
drugega Primer: Ko gre en zdravnik v pokoj in ga nadomesti drugi.). Za funkcionalno zamenjavo je znailno, da
mora znati mlad posameznik enako dobro opravljati delo starega posameznika (stare generacije).
Cilj socializacije je vritev 2procesov:
Proces reprodukcije drube (druba se ohrani skozi as)
Posameznikovo uloveenje (druba mu mora dati mehanizme, da preivi)
1. Druba na posameznika gleda kot na material, ki ga je potrebno obdelati, oblikovati tako, da
bodo delali tako, kot velevajo drubena pravila oblikovanje, ohranjanje drube skozi as. Zato
se druba pri uveljavljanju pravil, ki se jih uimo skozi socializacijo, ne ozira na posameznika in
njihove elje. lovek je v vsaki drubi predstavnik vrste homo sapiens. Glede na to, v katero
drubo je rojen, pa ga bo druba obdelala tako, kot ona hoe.
2. Poleg tega, da posameznika obdela po svojih pravilih, mu mora dati tudi mehanizme, da lahko
preivi (jesti z vilicami, iti v trgovino,). Posameznik mora spoznati drubena pravila in znotraj
teh tehnike preivetja.
Konna toka socializacije je ta, da posameznik eli nekaj, kar od njega zahteva druba
(posameznik pa misli, da je to njegova elja).

FROMMtemu ree: Uspena socializacija se meri s tem, da sam hoe delati


31
31
to, kar mora (ker misli, da je to tvoja elja).
1. Socializacija je represiven proces (nimamo izbire ali bomo govorili slovensko ali ne pristati moramo na to,
da jezik pojmuje stvari na doloen nain).
2. Socializacija je nezaveden proces (vzgoja je hoten, eksplicitni proces). Socializacija zajema predvsem
implicitne procese, je iri proces.
Tisto, kar elimo otroka nauiti, ni nujno uinkovito z besedami, ampak z dejanji. To je nezaveden proces
zato, ker so pravila, ki se jih nauimo, nezavedna, ker jih socializacija tako zapakira.
3. Socializacija je netolerantna do posameznika. To se vidi v tem, da nima izbire e si proti drubi, te ta
izloi (psihiatrine bolninice). Izloi jih zato, ker ne verjamejo v drubeno realnost in lahko v to prepriajo
druge. (Ena realnost razlaga svet na en nain in ne upoteva drugih.) Zahodnoevropska kultura je zelo
represivna za vsak najmanji odklon sledi negativna sankcija (kazen); tudi za nedolno stvar.
4. Socializacija je konzervativna socializacija je vezana na obstojeo drubo, da podaljuje njeno trajanje
skozi prostor in as.
5. Historizacija socializacijskega procesa socializacija je zgodovinsko spremenljiv proces, kar pa pomeni,
da ne poteka v vseh drubah enako, temve, da se spreminja hkrati z njim.
Meadova je izdelala MODEL KULTURNE TRASMISIJE (vse to so linearni modeli kulturne transmisije). Vsi
linearni modeli kulturne transmisije govorijo, da vsi socialni procesi potekajo v eni liniji tip oz. nain socializacije
je doloen s tipomdrube od tu naprej pa potemsledi tip osebnosti.
tip drube tip socializacije tip osebnosti
Primer: agresivna druba agresivna (stroga) socializacija agresivni osebki
Vsak od naslednjih avtorjev vnese v tip socializacije svoj element:
Mead: vzgojne tehnike
Benedict: iniciacijski obredi
Kardiner &Linton: primarne institucije
V V Z Z G G O O J J N N E E T T E E H H N N I I K K E E
avtoritarne vzgojne tehnike (upoteva se avtoriteta; ne pomeni, da so agresivni)
permisivne vzgojen tehnike (stari cartajo svojega otroka)
Najprej preuuje mladenke na Samoi. Zanima jo, kako je z adolescenco (ali se pojavljajo enake teave s
puberteto ali ne? e so, to ni kulturno pogojeno, ampak bioloko v nasprotnemprimeru pa ne). Prouevala je
dekleta, stara med 18 in 25 let, ki so ravno zrela za puberteto. Ugotovila je, da skoraj nobena ni v puberteti.
Stresa tu ni ne zaradi spolne identifikacije, ne zaradi drube. Vsega tega na Samoi ni. Ugotovi, da puberteta
ni bioloki, pa pa drubeni konstrukt. Meadova pravi, da se statusa znotraj drube na Samoi ne da
spremeniti, ker je ta druba fiksna. Druba je zelo toga vertikalne socialne mobilnosti skoraj ni, zato ne
priakujejo niesar ve kot tisto, v emer so. S temso se sprijaznili in ni priakovanj za vsakega bolj ali manj
poskrbijo in ni travm.
SPOL IN TEMPERAMENT V TREH PRIMITIVNIH DRUBAH
(knjiga, 1935)
32
32
Zanima nas, kako je z vedenjem, ki je vezano na spol. Za posamezni spol je znailno kulturno pogojeno
specifino vedenje.
Meadova primerja tri drube: ARAPEE, MUNDGOMORE i n EMBULE.
ARAPEI
enske in moki se vedejo na priblino enak nain Evropejci bi ga opisali kot ensko vedenje. Ni diferenciacije
po spolu (oboji kuhajo, lovijo, delajo na polju, skrbijo za otroke,). Oba spola sta enako mirna.
MUNDGOMORI
Tukaj pa je modus vedenja tak, ki bi ga Evropejci opisali kot mokega (predvsem moki so kanibalski in
agresivni). Tudi enske so agresivne. Detomor je preferenca za poroko. Orgazma ne morejo dosei brez
prisotnosti agresije. Vse to so kulturne norme in pravila.
EMBULI
So ravno obratno kot pri nas. Tammoki niso agresivni, ampak opravljajo hina opravila, skrbijo za otroke, imajo
lepotna tekmovanja. Moki ima tu vlogo kot enska v Evropi. enska pa tam opravlja dela, ki jih v Evropi
opravljajo moki (lov,.. tudi veja agresija).
Iz tega je Meadova ugotovila, da vedenja, povezana s spolom, niso bioloko pogojena, ampak kulturno.
Spolno specifino vedenje je stvar kulture. Pravi pa, da se tega nauijo preko vzgojne tehnike. (Kultura lahko
posameznika isto determinira.)
R R. . B BE EN NE ED DI IC CT T
e vedno prisega na linearne modele kulturne transmisije takrat je bil to edini teoretini koncept. Pravi, da je tip
socializacije pogojen z iniciacijskimi obredi.
I I N N I I C C I I A A C C I I J J S S K K I I O O B B R R E E D D I I
Strogi iniciacijski obredi (obrezovanje, tetoviranje,)
Mili iniciacijski obredi (plavanje ez reko,)
Gre za vrsto obredov, predvsem pri puberteti. Predstavljajo prehod iz otroka v odraslo osebo (vede se po
normativih, ki so znailni za odrasle). Drugod so dosti bolj pomembni kot pri nas.
Za marginalizacijo je znailno uenje specifinih znanj in zaznamovanje telesa (tetovaa, obrezovanje,). Po
marginalizaciji mora biti telo zaznamovano (tega dostikrat tudi ne preivijo). Po obdobju marginalnosti nastopi
ponovno socialno rojstvo in s tempride do socialnega status odraslosti. Benedictova pravi, da je pomembno, da
vemo, kakni so ti obredi. Zanima jo drubena definicija normalnosti (kako se definira normalnost v posamezni
drubi).
Prouevala je tri drube: DABU INDIJANCE, PUEBLO INDIJANCE in KVAKIUTI INDIJANCE. Primerja jih po
tem, kako se definira normalen posameznik.
DABU INDIJANCI
33
33
So sosedi Trobarijancev. Gre za zelo agresivno, zahrbtno drubo. Zlobnost in zahrbtnost sta vrlini, nasmeh pa
je vreden prezira. Znotraj te drube so vasi ves as v sporu (v konfliktni situaciji). Status oz. socialni uspeh
doseejo preko magijskih obredov, ki jih zanje opravljajo vrai. Oni plaajo vrae (3 kure ali svinjo) in reejo, naj
nekomu kodi, pri emer mora prinesti del njegovega telesa (zato zelo pazijo, kjer pustijo svoje stvari npr. lase,
nohte,). Predpostavka je, da e gre tebi slabo, ti je kodoval sosed preko vraa. Potemmora ti iti k vrau in
mu plaa za proti ukrep. Normalen posameznik je tak, ki je s prevaro prevzel mesto v drubi. Njihovi
iniciacijski obredi so zelo kruti.
PUEBLO INDIJANCI
So zelo miroljubna druba. Imajo zelo moan obredni element. Viji kot je socialni status, pri ve delih obreda so
lahko prisotni in obratno. Socialni status se vidi po tem, katero obredno dejavnost opravlja. Normalen
posameznik je miroljuben, tih, ni trmast, se ne prepira, noe nikoli izstopati, v tekmovanjih se brzda;
tipini predstavnik misli, da je vedno kriv. Najveja alitev je, e ti sosed poree travo na vrtu (ti mora mirno
gledati; ne povzdigujejo glasu). Pri iniciacijskih obredih ni zaznamovanja telesa, ni telesnega kaznovanja.
KVAIKUTI INDIJANCI Potla
Znailno je, da se kopiijo materialne stvari. teje tisto, kar so in koliko so uniili. Potla vsi se zberejo in
uniujejo bakrene lonce in volnene odeje. Ni pomembno, koliko ima, ampak koliko unii. Tisti, ki ve unii ima
viji socialni status in je pomembneji. Njihova karakterna poteza je, da se vedno hvalijo, so prepotentni (lahko
alijo druge). e si pri njih skromen, i uden. Najveja alitev je, da ti nekdo ree, da si suenj. Na poroanje
gledajo kot na neko vrste pogodbo (dva se odloita, da bosta ivela skupaj; ljubezen ni pomembna). Obstaja
verbalna agresivnost, ki je zelo oitna navzven.
Ugotovila je, da gre za tri pojmovanja normalnosti to pomeni, da je normalnost kulturno pogojena. Vsaka
druba ima svoj pogled na normalnost.
TUDIJ A NACIONALNEGA KARAKTERJ A
Vsaka kultura ima svoj nacionalni karakter. V knjigi krizantema in me (1946) J aponce obravnava zelo negativno.
KAJ JE KULTURNI OBRAZEC oz. VZOREC?
Ni isto kot pri Sapir-ju. Benedictova pravi, da je kulturni vzorec zelo statien vse kulture na svetu imajo neke
kulturne elemente: normalnost, doloanje sorodstva, To je en spekter kulturnih elementov, ki obstajajo. Prisotni
so povsod, toda zakaj so kulture razline? Razline so zaradi specifine kombinacije teh elementov. Naredi
analogijo z jezikom(noben jezik ne uporablja vseh fonemov 108, ampak nekje do 40).
K
K
A
A
R
R
D
D
I
I
N
N
E
E
R
R
&
&
L
L
I
I
N
N
T
T
O
O
N
N
Sta dva znanstvenika, ki sta ugotovila, da so linearni modeli preve enostavni. Zato sta razvila svojo metodo, ki
pa je bila e vedno, al linearna.
LINEARNI MODEL: druba socializacija osebnost

34
34
Menita, da so to primarne institucije, ki se dopolnjujejo z vzgojnimi tehnikami.
P P R R I I M M A A R R N N E E I I N N S S T T I I T T U U C C I I J J E E
Socializacija poteka v prvotni instituciji; prvi trenutki stika z drubo (otrok-mati =diadni model). Primarne institucije
so osebe in institucije, s katerimi pride otrok prvi v stik. So najbolj tradicionalne; najbolj konzervativno zagovarjajo
kulturna pravila, ki veljajo za neko kulturo. V teh institucijah so ista pravila. Druina je primarna institucija in je
najbolj tradicionalne oblika drubene institucije. Ko pa se vkljui e oe, pa razmerje postane tripartitno.
Osebnost razdelita na dva dela:
bazino
modalno
1. Bazini del osebnosti, je temelji del. Po temso si vsi posamezniki v eni kulturi enaki. Ta je nezavedna. To so
vsi implicitni procesi, ki smo jih bili deleni pri vzgoji. Preko te osebnosti se vri funkcionalna zamenjava. Primer:
Nekdo gre v pokoj, drugi ga bo nadomestil. Ta se bo ujel le, e bo imel bazino osebnost. Gre za nek kulturni
vzorec nain delovanja, ki ga posameznik nezavedno upoteva, ko se vede na doloennain.
Durkheimovo pojmovanje funkcije je intrasistemsko kar posamezni del prispeva k celoti in kaj posamezni deli
prispevajo drug k drugemu. Bazina os je neke vrste programski model, ki se v modalni osi izvede praktino.
Bazina os predstavlja zakon, zaradi esar jo spotujemo. Mi mislimo, da je to nae vedenje, vendar namje to
druba vsilila oz. namjih vcepila preko socializacije. Bazina os nastane v primarnih institucijah (pred 3. letom
osebnosti se mi osebnosti ne spomnimo).
2. Modalni del je konkretizacija bazine osebnosti. Modalno os predstavlja tisto, kar je specifino za
posameznika. Splone vzorce spravijo v bazino os in to je skupni del. V modalnempa je individualno odvisno od
objekta nege (vse mame so razline zaradi razlinih osebnosti). Modalno os doloa nain, kako se uimo od
objekta nege. Po drugi strani pa je modalni del odvisen od individualne zgodovine (kje ivi, kaj stari delajo,
katere vrednote so jim blie,). Prvi objekt nege je kasneja matrica seksualnega objekta. Oe pa je
identifikacijski objekt, zato deki tukaj na boljem. Avtoriteta ti vsili moralni imperativ in ti vsili izbiro objekta.
Koga si bomo iskali, je odvisno od oeta. Bojimo se imperativa in zato bomo upotevali njegovo mnenje. Bazina
os je nujna za modalno os. Skupaj pa predstavljata KONKRETNO OSEBNOST. Bazino os povezujeta s
statusom. Status je statini del kulture, spada v konfiguracijo. Modalno os povezujeta z vlogo (to so pravila, ki so
praktina).
Vsi ti modeli so linearni modeli kulturne transmisije. Tip drube doloa tip socializacije, tip socializacije pa tip
osebnosti. To velja e danes.
Modeli M. Mead so uspeli, ker je ugotovila kako druba vzgaja konformne posameznike (permisivna druba
permisivna vzgoja permisivni tip osebnosti). Vendar ni tako! Permisivna vzgoja je isto kot e manjka voditelj
(oe) v enoroditeljski druini. Permisivna vzgoja se kae v agresivni osebnosti.
P PO OM ME EN N P PS SI IH HO OA AN NA AL LI IZ ZE E
Psihoanalizo je vpeljal samo strukturalizem, drugi ne. FREUD meni, da obstaja neka toka diskontinuitete to je
po Freudu Ojdipov kompleks. Mati otroku nudi vse, kar potrebuje (diada); da mu hrano, mu nudi ugodje,
Diada otrok mati deluje na pozitivni ravni. Nato pa pride oe. Mati in oe imata pozitiven odnos in to je najbolj
zaelen odnos v drubi. Vendar pa oe zahteva, da mati preneha biti seksualni objekt za otroka (odstavi ga od
prsi, ne sme se vedno takoj razjokati ob mami). Kasneje ti mama ne bo ve pomagala, pa si mora znati
35
35
sam.Oe mu hoe vzpostaviti drubeno pravilo tabu incesta to je temeljna prepoved. Na tej toki pa otrok
vzpostavi negativno ustvo do oeta. Pri materi in otroku gre za neko partikularno razmerje otrok eli ugodje
mati mu ga nudi. V ojdipovski situaciji pa univerzalno naelo oz. pravilo zamenja to partikularnost. Univerzalno
naelo je tisto, kateremu se mora tudi mati podrediti. LACON pravi, da gre za vpeljavo zakona. Za otroka to ni
ve partikularnost njegovega pravila, pa pa pravila, ki jih morajo upotevati vsi univerzalna pravila. Oe
zahteva, da otrok odvre partikularno matrico ugodja in je podvren univerzalnim pravilom znotraj ene kulture.
Oe ga vre iz sveta, ki ga pozna kulturni ok (podoben je ojdipovskemoku). Otrok se ne eli odrei temu
ugodju, to je edino ugodje, ki ga pozna in e tega se mu vzame. Ojdipovska situacija mora biti reena,
drugae oseba nima moralnega imperativa. Zakon spotujemo zato, ker je zakon in ne zato, ker bi mu to
koristilo. Kant pravi, da upotevamo zakone iz dveh razlogov:
kategorini imperativ (spotovanje zakona brez posebnih interesov; delovati je
potrebno moralno)
hipotetini imperativ (upotevanje zato, ker nekaj koristi)
Oe da vpeljati zakon. To naredi tako, da ti vpelje neugodje. Ob krenju pravil ti vzbudi neugodje, ob upotevanju
ti vzbudi ugodje. Dokler se otrok ne prepozna v ogledalu svet dojema samo v tem, kar se dogaja do njega. On je
eden izmed mnogih to ugotovi kasneje.
Otrok pozna samo ugodje in neugodje. Telesno neugodje je edino sredstvo, ki namje na voljo (oz. oetu), da
otroka nauimo pravil. Kasneje postanejo ta pravila bolj abstraktna (odstopi prostor starejim, ne ali,). Fond
moralnih pravil je samo podaljek ojdipovske situacije. e oetu to uspe uveljaviti, bo otrok tudi kasneje
spotoval pravila, ker se bo elel izogniti neugodju. Ko smo mali nastopa pravilo oe, kasneje pa so to vsa
pravila. Ko otrok ugotovi, da je tudi mati alosten preostanek kot vsi ostali, se rei ojdipovskega
kompleksa.
Freud pravi. Da ima otrok dve rojstvi: bioloko in ojdipovsko. e ni prisotna avtoritarnost, otrok ne ponotranji
teh pravil. Ojdipovska situacija zasue linearno funkcijo. Omogoa nam, da gre na razvoj v ve strani.
e ojdipovska situacija ni razreena (tu mu lahko pomaga oe), potem je lahko veliko outputov; to vnaa
nelinearnost.
Linearni model v praksi nima potrditve. Zakaj?

R R E E I I Z Z M M A A N N O O V V A A A A N N A A L L I I Z Z A A
Gre za analizo treh tipov osebnosti, ki so nastali v zahodnoevropskemsvetu glede na nain vzgoje oz. razreitve
ojdipa in ekonomsko ureditev.
Odvisno od ideologije, v katerempotek vzgoja, se oblikujejo trije tipi osebnosti:
self-directed
other-directed
patoloki narcis
S SE EL L F F D DI I R RE EC CT TE ED D
S temse ukvarja Freudova psihoanaliza. To je subjekt tistega, emur Weber ree protestantska etika. Dvig malih
podjetnikov, kapital se mora akumulirati znotraj podjetja in kapital se vloi nazaj v podjetje. Zakaj? Na zaetku
industrije je vsak kapitalist svoj gospod, zato skrb za svojo druino sam. To je temeljni tip 19. stoletja in prvih
desetletij 20. stoletja. Funkcija upravljanja in funkcija lastnine nista loeni. Lastnik skrbi za dobrobit lastnega
podjetja. Po protestantski etiki je delo bogovena dejavnost, zvelianje ti prinese delo. Oe, ki je moralni
36
36
imperativ, skozi avtoritarno socializacijo vpelje zakon in ga vse to naui. Ko posameznik ponotranji zakon, ga
upoteva ne glede na posledice. Ta tip osebnosti sledi moralnosti. e upoteva zakon, upoteva moralna
pravila. Moralnosti daje prednost pred lojalnostjo. Prednost daje torej drubenimpravilom, ne instituciji.Subjekt je
kontra institucionalen. Kaj sili posameznika, da daje prednost moralnosti? Sili ga to, da je oe na pravi
nain vpeljal zakon. Oitek vesti regulira posameznikovo vedenje. Ugodje pomeni spotovanje drubenih pravil.
Ta tip osebnosti ima klasino razreitev ojdipa in vzpostavi se mu instanca oetovskega idealnega jaza
posameznik hoe biti taken kot oe. Do ojdipovske faze je naneistina faza (se zjoemo in mama e prileti).
Obstaja samo diada otrok mati.
Pri prehodu iz narcizma v odraslost gre za zamenjavo pravil iz univerzalnih v drubena. Identifikacija z moralnim
imperativom. Tak subjekt je latentno zelo nevaren za drubo. Denar bo vlagal in s tem delovanjem bo postal
moneji. Vendar pa tak osebek ne zaupa institucijam, zaupa sebi, ker je moralen. Za njega so moralna pravila
imperativ.
O OT TH HE ER R D DI I R RE EC CT TE ED D
Od 1929 do 70. let pride do drugega tipa.
Trg se zasii, pride do vmeavanja drave. Vidijo, da se trg ne uravnava samin drava zane poasi izgrajevati
gospodarstvo. Zaradi tega se razvijejo korporacije (veja podjetja), ki temeljijo na timskem delu (=lojalnost
podjetju). Velika korporacija od posameznika priakuje lojalnost dela tisto, kar od njega zahtevajo. Funkcija
lastnine in funkcija upravljanja sta loeni. Posameznik dela tisto, kar mu reejo, da je dobro. Dela se za
dobrobit korporacije (firme) in zato je posameznik other-directed; dela tisto, kar mu reejo drugi. Vzgoja postaja
vedno manj avtoritarna. Tak posameznik ni avtonomen, moralna pravila niso tako dobra, ker se ta subjekt ne
sprauje, ampak se vprauje, ali je to po pravilih korporacije. V temobdobju postanejo pomembne druge oblike
kolektivnih institucij (O, vrtec,). Ta tip osebnosti se povezuje z drubami korporativnega kapitalizma.
Reformatorji poberejo otroke iz tovarn in govorijo, daje to za dobro otrok. Ti postane vzgojen v
kolektivistinem duhu. Ta tip osebnosti skrbi za dobrobit skupnosti (korporacije). Posameznik mora
prisegati na kolektivni duh in posluati druge. Vlogo oeta prevzame ola, avtoriteto zamenja vrstnika skupina.
Prej je bila v olah avtoriteta uitelj, danes pa je ni ve. Funkcija avtoritete se e vedno izvaja, izvaja jo
kolektiviteta (zdruena skupina). Ta posameznik je institucionalen posameznik, v dobrobit skupine je pripravljen
pohoditi svoja lastna pravila. Tukaj se pojavi kolektivni kapitalizem. Sami doloajo ceno na trgu. Tu ni ve
klasine razreitve Ojdipa, eprav razreitev obstaja. Sprejmejo se neka pravila, ki pa jih ne pooseblja ve oe,
pa pa skupina, kolektiviteta. Vzpostavljen je kolektivistini ideal jaz-a. Ne gre za drubo kot celoto, pa pa za
ojo skupino (ola, sodelavci,).
Ta tip verjame v interpretacijo pravil, zato so politino zelo uporabni, ker ne bodo delovali proti institucijam.
Spotujejo mnenje institucij. Pomembno je, kako skupina komentira zakon. Ta tip osebnosti je pokoren oblasti. To
so tisti, ki spotujejo to, kar jimoblast sugerira. Drugi mislijo namesto njih, oni jimzaupajo.
P PA AT TO OL L O O K K I I N NA AR RC CI I S S
Danes se skrb za posameznika se prepua strokovnjakom to ni ve korporacija. Prejnje korporacije
proizvajajo vzdrljive stvari (avto, pralni stroj,) in tako se to ve ne kupuje. Korporacije pa potrebujejo nov
kapital. Proizvodnja je veja, proizvode pa posameznik e ima. Zato potrebujemo subjekt, ki ga prepriamo, da
tudi e ima staro, potrebuje novo potronika logika. Ta logika ni znailna za prva dva tipa. Vsak nov proizvod
je bolji od prejnjega. Potrebno je sproducirati subjekt, ki bo troil. Kaj posameznika sili v potroniko logiko?
IMID. Tisto, kar se priakuje v drubi. Imid nam zagotavlja socialni aplavz, imid se forsira preko medijev.
Potroniki narcis si eli socialni aplavz drugi morajo videti kaj ima. Socialni ugled je premosorazmeren s
stopnjo zavisti bolj kot namnekdo zavida, veji socialni ugled imamo. Patoloki narcis eli, da ga vsi opazijo.
Vse se vrti okoli njega, kar mu ustvarja ugodje. Je produkt permisivne vzgoje. Permisivno vzgojen posameznik
37
37
ima vejo narcisistino noto v sebi. Primer: e se otrokovi zahtevi ne ustree takoj, bo laje sprejel kasneja
pravila.
Homipotentno = tvoja elja sproducira takoj tudi zadovoljitev. Gre za visoko stopnjo doseganja narcisizma in
funkcionalno odsotnost oeta. Oe ni sposoben zagotoviti rke zakona (npr. je predolgo v slubi ali pa ga sploh
ni). Morda je to funkcijo prevzela mati, ki se naslanja na prironike, ti pa govorijo o permisivni vzgoji.
Oe funkcionalno manjka. Otroci so razvajeni, z minimalnimnaporomdobijo ugodje in ni jimpotrebno spotovati
pravila. Drubena pravila jemljejo samo kot nain, kako bo priel do ugodja. V ta pravila igre on ne verjame.
To je njegova narcisistina logika, ki se ji ni rabil nikoli odrei.
Narcisizemje podaljek infantilizma. Ko si odrasel, lahko uiva samo fantilno, pri infantilizmu pa lahko uiva v
vsem, v ve stvareh. Narcisist dosega ugodje isto kot jih je vsvoji infantilni fazi.
Patoloki narcis nikoli ne razrei Ojdipa. Mati je hkrati objekt nege in zakon, na drugi strani ga mora tudi
omejevati. Nikoli ne pade na realna tla. Ideal jaza se pri njemne izoblikuje pri njemje jaz ideal. Posameznik se
hoe zmeraj identificirati s tem, kaken je ideal jaz. Ideal jaza postane J az.
Ideal jaza je edini imperativ. Imperativ je velelnik, njegov imperativ ni moralni, pa pa lastno doseganje ugodja
ego. Nihe ga ni prisilil v drugano gledanje sveta, zato je on vedno v srediu. Uporabi vse, kar se da izrabiti,
samo da dosee ugodje. Spotovanje moralnih pravil zanj ne velja. Ko pa pridejo do ovire, ki je ne znajo
premagati, jimmanjka mehanizemza to, da ubijejo to toko mehanizma (Primer: Uenec dobi enko, gre domov
po sekiro in udari uitelja). Probleme reuje samovoljno. Zanj ni moralnih pravil; ne uti, da bi moral ta pravila
spotovati. Patoloki narcisi so inteligentni. Vsepovsod potegne najbolje. Najbolj ga frustrira to, da v doloeni
situaciji dosee neugodje, ker nima mehanizma, da bi obel to zagato. Patoloki narcis se absolutno prostituira
za malo socialnega aplavza je pripravljen pozabiti vsa moralna pravila. Nima fiksiranega seksualnega
objekta, ker mati pooseblja obe distanci (zagotavlja in odteguje ugodje). Zato je identifikacija z materjo slaba.
Oe, ki bi moral nastopiti, mora otroku povedati, kaj je njegov seksualni objekt. Bioloko reproduktiven je
heteroseksualni odnos, vendar je vano, kaj druba sproducira. Drubena pravila nam mora nekdo vcepiti.
Patoloki narcisi so v veliki meri biseksualci, uivajo na vseh nivojih. Njimni vano, kakni so subjekti, vano je,
da doivljajo ugodje. Seksualna permisivnost ni vano s kom, vano je ugodje.
Slabost patolokega narcisa je v tem, da hoe izgledati mlad. Problem pri doseganju ugodja se pojavi, ko se
starajo.To je najveji ok, travma zanj. Zato se poslui razlinih sredstev (lepotne operacije,). e ne bi bilo na
svetu patolokih narcisov tistih, ki troijo, bi to bilo za drubo in ekonomijo pogubno. So politino in
ekonomsko koristni.
S SI IX X C CU UL LT TU UR RE ES S P PR RO OJ JE EC CT T
V zaetku gre za projekt dveh antropologov (Whiting &Whiting), kasneje pa je prerasel v veliko bazo podatkov
H.R.A.F. Cilj tega projekta je preuiti socializacijska okolja pri razlinih ljudstvih. Preuuje se v dveh
etapah:
1. Socializacijsko okolje (etnografsko ozadje). Struktura (kje so tisti, ki imajo viji ali niji poloaj), tipi druine,
ekonomije, Vso okolje, ki vpliva na to, kako se otrok razvija.
2. Vzgoja otrok. Kako se v drubi parcipira nosenost, kako dolgo bi se naj dojilo,.. preuuje se zgodnje in
pozno otrotvo.
PREUUJE 9 VEDENJSKIH SISTEMOV, KATEGORIJ
1. pripravljenost pomagati drugim (ali so pripravljeni ali ne)
2. hranjenje (odnos do hranjenja ali dobi otrok za jest takoj, ko so zane jokati sli na ure,)
3. samozanesljivost (v kakni meri so posamezniki gotovi v to, kar ponejo, si zaupajo,)
38
38
4. doseek (ali se ceni ali ne)
5. odgovornost (kakna odgovornost se otroku nalaga pomo doma, na polju, paziti sestre,)
6. poslunost (v kakni meri je posameznik pripravljen ravnati se po drubenih pravilih; upoteva mnenje
starejih)
7. dominantnost (ali elijo posamezniki biti glavni; e jimkultura prinese vzorce dominantnosti; ali vse skupaj
deluje kolektivno)
8. druabnost (so kolektivni ali individualni otroci porti, igre,)
9. agresivnost (kako je prisotna v doloeni kulturi
G G U U S S I I J J I I
So pleme v Vzhodni Afriki. Tukaj je zanimiv odnos med mokimin ensko; odnos je hladen, med njimje stalna
napetost, gre za odnos sovranosti. Poroajo se navzven eksogamno (enske se zamenjajo za socialni mir,
bogastvo). Moki hodi k enski samo na obisk, ker ne ivita skupaj. Spolnost se eliminira iz javnega ivljenja, je
tabu. Tudi masturbacija je strogo kaznovana. Takna represivnost ima svojo negativno plat. Zaradi te cenzure
se kae ambivalentnost. Visoka stopnja posilstev. Glavna rekreacija mokih je pitje piva, kar predstavlja
konformno drogo, ki vzpodbuja nasilje, agresivnost in pretepe. Posilstvo je ena izmed posledic pitja. Moki so
veno asa pijani. Iniciacijski obredi so zelo strogi in kruti.
R R A A J J P P U U T T S S I I J J I I
J e kultura v severni Indiji. Odnos med moemin eno je podoben kot pri Gusijih. ivita sicer v isti hii, vendar je
njun odnos hladen. Dokler so dekleta pri starih, so tretirane kot gostje, kot zaasni prebivalci hie, ker gredo, ko
se poroijo, ivet k moi (patrilokalnost). Zato so tudi enske kasneje zelo hladne do svojih otrok, ne nauijo jih
izraati ustev. To je verjetno posledica identifikacije, ki so je bile delene v svoji socializaciji. enske strogo
kaznujejo otroke, sploh e so agresivni do njih. Uijo jih ubogljivosti. Poroke so znotraj ene kaste. Tukaj je v
veljavi e en institut PURDAH enska ne sme zapustiti hinega dvoria v svojemivljenju, samo v redkih
izjemah (ob ceremonijah). Mo in ena nikoli ne jesta skupaj. Otroci jedo z oetomin starejimi, enske pa so
odmaknjene na rob. enska in moki ne spita skupaj. Med seboj se tudi ne smeta pogovarjati v prisotnosti
starejih. e spita loeno, kako pa potekajo spolni odnosi? Moki obie ensko v njeni sobi za kratko fazo in to
je edina njuna komunikacija. Ti obiski so zelo redki, ker se na spolni odnos gleda kot na nekaj negativnega. Moki
s tem, ko izgubi semensko tekoino, izgubi tudi ivljenjsko energijo.
T T A A I I R R C C I I
J e kultura na J aponskem. So zelo kolektivni, miroljubni, imajo vako skupnost. Druini pomagajo po
rotacijskemsistemu (Primer: Vsi iz vasi pomagajo graditi hio.). Dela za vse in drugi zate. Zaradi kolektivnega
odnosa so zelo druabni. Druijo se med seboj tudi ko ne delajo. Uivajo v prostemasu (loijo delo in prosti
as). Zveze med mokimin ensko so monogamne. Mame in oetje spijo v isti sobi kot otroci. Otroci se kaznujejo
ob redkih izjemah, e hudo prekrijo kakno pravilo (zveejo jimroke in noge in sedijo za mizo en dan to je 2-3
v ivljenju). Iniciacijski obredi ne obstajajo. enske lahko doseejo visok socialni status. So visoko cenjene. Moki
in enska sta izenaena =egalitarna druba. enske so lahko celo duhovnice. Ponavadi so stareje od svojih
mo. Tairske matere so bile oznaene kot najtopleje do otroka.
M M I I X X T T E E K K I I
Iz J uxtlahuoca (Mehika). To je ena etnina skupina znotraj veje, kar ima posledica. Manja se razlikuje od veje
po obleki, hrani in jeziku. Veja kae do manje sovraen odnos, kar se vidi pri preuevanju otrok. Ko ti gredo v
olo, jih lahko meejo s kamni in zmerjajo. Mixteki otroci pa to tiho prenaajo. Igrajo se sami zase in ne v
39
39
skupini. Z druenjem obojih lahko pride do pretepa. Otroci tudi skoraj nikoli niso pohvaljeni in so pogosto
kaznovani. Tako jih privadijo na sovrano okolje. Matere pa so oznaene kot zelo tople v odnosu do svojih otrok.
Odnos mo ena: ivi se v razirjeni nuklearni druini dva brata z druinama. Skupni so jedilni, loeni pa
spolni prostori. So v vejih skupinah, ker se poutijo ogroene s strani ire skupnosti.
I I L L O O C C O O S S B B A A R R R R I I O O
Tonga na Filipinih. Zelo blizu so Tairski drubi. Matere so nene, tople, se ukvarjajo z otroci, celo dojijo otroke
drugih mater (sovaank). Zato nobeno mater nikoli ne skrbi kaj bo z otroci, e tekajo po vasi, ker drugi skrbijo za
vse kolektivni duh. Zato se znotraj drube razvije prijateljstvo kot vrednota. Prijateljstvo je zelo cenjeno in
trdno. Druina je nuklearna. Mo in ena ivita skupaj. Obstaja pa nek odnos aljenja (stareji vzamejo otroku
neko stvar, ki jo imajo radi in se jim potem posmehujejo). To naredi otroke poslune. Zelo zgodaj utijo to
kolektivno sankcijo posmeh. To se kasneje kae kot drubeni prezir. Otroke straijo e z zlobnimi duhovi.
Cenjena je izobrazba.
O O R R C C H H A A R R D D T T O O W W N N
NewEngland, ZDA. Nuklearna druina, kratek as dojenja, poudarjen individualizem. Matere ne pazijo na otroke
drugih. Otroke navajajo na poslunost, vendar ne preve strogo-permisija (Primer: e se skregajo se lahko tudi
stepejo in stari ne reejo ni.) To je kot Zahodna Evropa. Vzgojo jemljejo zelo resno. Edina razlika od permisivne
vzgoje pa je, da ga ne razvajajo na isti nain. e se bo otrok zael jokat, ga pustijo, da se pomiri. Zato so tudi
dokaj brez kriminala. Navajajo se na simbolno raven pomanjkanja.

V prvi in drugi drubi je najve pretepov in umorov, sta najbolj agresivni. Med njimi je najve zakonskih zvez, ki
niso konzumirane (=v poroni pogodbi pie, kolikokrat morata seksat,). V obeh drubah moki ne spijo in delajo
z enskami njihova komunikacija je omejena. enske so manjvredne in se hitro poroijo. Pomo otrok pri
hinih opravilih kot jimnaloijo stari.
Prva, druga in tretja so manj kompleksne enostavne. Pri enostavnih je pomo otrok bolj cenjena. Pomo se
teje kot vrednota. V kompleksnih pa se bolj poudarja individualizemin osebni doseek kot pa skrb za druge.
Kaznovanje otrok je bolj strogo v preprostih drubah, kar pomeni, da so otroci bolj moralni. Tukaj je ve
agresivnosti, je pa manj deviantnih nael. Tam, kjer je kaznovanje bolj strogo, so osebki bolj moralni.
S strani drube pomeni spol razloevanje. Bioloki spol se mora prekvalificirati v socialni spol. Da se identifikacija
okrepi, obstajajo razline metode. Otroci mokega spola se naeloma v vseh kulturah igrajo bolj grobe igre =
modus agresivnosti. enske pa iejo telesno bliino drugih in pomo =modus odvisnosti.
Pri starosti med 7 in 11 let postanejo vsi otroci ne glede na kulturo samovoljni in gospodovalni. Vsi otroci gredo
skozi eno fazo, ne glede na kulturo vsi si elijo dominantnosti.
B BR RO ON NI IS SL LA AW W M MA AL LI IN NO OV VS SK KI I
J e predstavnik funkcionalizma v antropologiji. Boas prouuje historini partikularizem zgodovino, Malinowski
pa pravi, da zgodovina ni ni, da je samo eno videnje kulture. Problem pri zgodovini je, da ni predmeta
prouevanja, preuujemo nekaj, kar je bilo. To, da ni predmeta preuevanja, sproducira to, da smo manj gotovi v
to, kar prouujemo.
Malinowski prekine diahroni pristop in izbere sinhroni pristop. Preuuje to, kar se vidi tukaj in zdaj to so stvari,
ki obstajajo, kar je materializirano.
40
40
Problem Malinowskega: To kar obstaja so razline institucije, ki pa so v razlinih kulturah razline. Meni, da je
funkcija kulture predmet preuevanja. Ugotoviti moramo funkcijo.
Durkheimovo pojmovanje funkcije je intrasistemsko (kar posamezni del prinese celoti in kar posamezni deli
pomagajo drug drugemu). Malinowski pa funkcijo razume kot intersistemsko. Funkcija je nekaj, kar kultura
prinese. Gre za kulturni odgovor na bioloko potrebo. lovek je sestavljen kot serija biolokih potreb, vsaka
kultura pa odgovarja na te bioloke potrebe s kulturnim odgovorom. Razline pojavne oblike kultur dajejo
razline kulturne odgovore na bioloke potrebe. Ne glede na to, pa se vedno vri ista funkcija nudenja
zavetja.
Imamo dva sistema: bioloki in kulturni sistem. Funkcija je razumljena kot povezava teh dveh
(=intersistemsko).
Malinowski je preprian tudi o obstoju univerzalne lovekove bioloke narave (posameznik se od posameznika ne
razlikuje). S tem ie univerzalnost. Iskanje funkcije je iskanje univerzalnosti. Institucije preuuje sinhrono, kot
takne. e preueval zgodovino, ne bi ni pridobil, ker ostanejo institucije enake, se ne spreminjajo. Institucije
najbolj dosledno izvajajo drubena pravila, so konzervativne. Na tak nain laje beremo kulturo. Vse kulture
so sestavljene iz institucij in vsako kulturo je mogoe opisati kot setevek njenih institucij.
Antropologijo potrebujemo, ker ta preuuje loveka kot takega. Iti v neevropsko kulturo pomeni, da nam nae
kompleksne institucije postanejo bolj jasne, ker so toliko manj zapletene. V enostavnih drubah se laje prepozna
funkcija institucije.
Obstajajo kulturno regulirane stvari, v katere smo socializirani in vsi mislijo, da je njihova kultura edina pravilna.
Zato posamezniki ne vidijo pomembnosti funkcij, ker jim je samoumevno. (Primer: Zakaj je to naa mama?
Razloimo tako, kot nas je uila mama.) Svet, v katerem posameznik ivi, je zanj samoumeven, Zaradi tega
moramo iti v neevropsko kulturo. Kar se namtamzdi udno, ima neko funkcijo. Ko se namzdi normalno kar oni
ponejo, takrat smo v tisti kulturi toliko, da lahko reemo, da smo jo razumeli. To je ena od predpostavk
terenskega dela. Morgan prvi postavi terensko delo, nato Boas in ele nato Malinowski, ki predrugai standarde
terenskega dela in ti so e danes upotevani.
P P O O G G O O J J I I T T E E R R E E N N S S K K E E G G A A D D E E L L A A
1. ivljenje med domorodci najmanj 2leti.
2. Druga kultura iti mora v isto drugo simbolno mreo. Tako se ti porui stara. Gre za radikalen prelom.
Vseh stvari se mora nauiti znova. Gre za kulturni ok, kar ti omogoa ta uvid, da to vidi v drugi kulturi.
Tammora biti tako dolgo, da se ti izgubi bizarnost (nekaj se ti zdi normalno).
3. Boas meni, da mora znati jezik vnaprej. Malinowski pa pravi, da se ga mora nauiti na terenu, brez
predznanja, ker si lahko sicer kulturo napano predstavlja.
4. Kot antropolog mora vse opraviti sam. Ne dopua informatorjev. Njihove interpretacije so e videne skozi
ene oi. Za informatorje so nekatere realitete in dejstva nevidne.
5. Podatke zbiramo tako, da nimamo nobenega predmeta preuevanja. Popiemo vse, kar se da opisati oz. kar
opazimo. Ni omejitev pri zbiranju podatkov.
41
41
6. Metoda dela je opazovanje z udelebo opazujemo socialno ivljenje skozi udelebo v njem. J esti moramo
tisto, kar oni jejo, udeleevati se moramo vseh obredov, Pisati moramo dnevnik: podatkovnega
(strokovnega) in osebnega (pie izpade, svojo lastno percepcijo).
7. Opazuje se vsakdanje ivljenje.
8. Monografija, ki nastane s temi podatki je konno poroilo iz terena so e interpretirani podatki skozi optiko
antropologa.

Ta standard je iniciacijski obred za antropologa. Kdor tega ne opravi, nima statusa antropologa.
Vendar pa je Malinowski malo vinglal. Na koncu prizna, da se ni dral pravil, ki jih je sampostavil.
Prizna, da je preslabo znal jezik.
Prizna, da je premalo natanno beleil podatke.
Imel je informatorja, na katerega se zelo naslanja (o kulanju je vse izvedel preko informatorja).
Ne je iste hrane in ne ivi v istih lesenih hiah, ne oblai se tako kot oni.
Ima rasistine izpade.
Zamoli serijo podatkov, ki mu ne sodijo v sistem(pri ojdipovemkompleksu).
Uspe pa priti do ogromno podatkov, ki jih na lep nain predstavi. Ima lep nain pisanja.
- njegova paradna tema: AGRONAVTI ZAHODNEGA PACIFIKA 1922=KULA- menjava ogrlic, zapestnic
K K U U L L A A
Kula je centralna institucija na Trobarianskemotoju.
ogrlice in zapestnice iz koljk se menjujejo med otoani
nimajo materialne, kupne vrednosti ampak simbolno
izmenjujejo se vedno v istempravilu (zapestnice: Z V; ogrlice: V Z)
Med temi otoki je morje moni tokovi in olne lahko odnese v napano smer (orientirajo se po morskih tokovih,
ko poteka menjava). e jih zanese na drugi otok, je nevarno. Tega otoana lahko ubijejo, pojedo ali celo
zasunjijo. Malinowskega zanima, zakaj to ponejo. eprav so morski tokovi, venomer potujejo le, ko
menjujejo kula predmete.
POJAVI, POVEZANI S KULO
Izdelava olnov, s katerimi potujejo oln lahko gradi tisti, ki je po statusu viji. V oln se nabae 8 13
ljudi, s seboj vzamejo hrano, kajti stvar lahko traja tudi do mesec dni.
Tono doloeni obredi. Kdo poseka drva, opravi obred, Obstajajo tudi tono doloeni stavki, ki jih morajo
ob zamenjavi zapestnic in ogrlic izrei.
Na otoku jih sprejmejo. Obred vodi poglavar. Potem menjajo darila, vsak lahko menja dar, ki pripada
njegovemu rangu vsak zane s statusomsvojega strica (stric je avtoriteta).
Kulajo samo moki. S kom lahko kula in koliko kula partnerjev lahko ima, je odvisno od tvojega statusa.
Menjava lahko posamezniku omogoi, da si dvigne status. To je edini vertikalni kanal socialne mobilnosti (status
se lahko tudi znia). Vsak tono ve, kaken dar kdo prinaa. Noben ni lastnik teh predmetov, pa pa jih samo
posedujejo (eni jih imajo 1-2minuti, drugi 3-5 let odvisno od menjave).
42
42

Vse to je po mnenju Malinowskega PRAVA KULA.


Obstaja tudi NEPRAVA KULA. Ta poteka znotraj enega otoka. To je manje kroenje, ki ni tako pomembno.
Povezuje se z internimpomenomoz. funkcijo gre za dvig oz. regulacijo socialnega statusa. Obstaja e eksterni
pomen oz. funkcija. Ta ima tiste bolj globalne razsenosti in pretvarja konfliktne odnose v nekonfliktne.
Imamo tri vrste ljudi:
Sorodniki (ti so vedno na nai strani, namvedno pomagajo).
Kula partnerji (vedno, ko pridemo v stik z njimi, nas mora zaititi, nam biti prijatelj, nam popraviti oln in
omogoiti vrnitev domov)
Sovraniki (konfliktnost).

Zato je kulanje absolutno funkcionalno.


Posledica kule ustvarja posebno kategorijo socialnih odnosov. Regulira pravno (tono formulirani postopki) in
ekonomsko razmerje (npr. glede letne ugodnosti,).
Zanimalo ga je ali Ojdipovkompleks kulturno pogojen.
FREUD meni, da je Ojdipov kompleks univerzalen na doloeni toki otrokove starosti (3 mesece 5 let)
sovrai oeta in si eli mater (to se ponavadi zgodi, ko oe zahteva prekinitev stikov z materjo. Kasneje nastopijo
neka socialna pravila, ki jih mora otrok sprejeti.

Malinowski ugotavlja, kako je s tempri Trobarijancih. Tu ni tako. Bioloki oe posameznika predstavlja prijatelja.
Oe o niemer ne odloa to pone stric (mamin brat). On tudi skrbi za otroka, za druino, za svoje sestre. Iz
tega Malinowski izpelje sklep, da Ojdipov kompleks ni univerzalen. Za Malinowskega je funkcija to, kar je
univerzalno.
OJ DIPOV KOMPLEKS:
Otrok je negativno nastrojen do istospolnega partnerja in pozitivno nastrojen do razlino spolnega.
Ojdipovska situacija je po Freudu univerzalna.
Malinowski preverja univerzalnost kompleksa. Ugotovi, da oe ni pomemben v drubi Trobriandcev, pomembne je
stric. Z oetomgre za bolj prijateljski odnos.
E E. . J JO ON NE ES S
Malinowskemu odgovori, da je ta situacija enaka, le da oeta zamenja stric, mamo pa sestra. Oe ima manjo
vlogo zaradi prokreacijske teorije ta razlaga nastanek vseh kultur. Moki tu samo odpre enska rodila, da se
noter lahko naseli duh. Otrok je bioloko isti proizvod matere. Zmanjana vloga oetov narekuje drugano sliko
socialnih odnosov.
R RA AD DC CL LI IF FF FE E - - B BR RO OW WN N
43
43
Epistemoloko logiko jemlje od Durkheima (druba prispeva k funkciji). J e funkcionalist Durkheimovega tipa.
Ima pa drugano pojmovanje funkcije kot Durkheim.
P PO OJ J M MO OV VA AN NJ J E E F FU UN NK K C CI I J J E E P PO O R RA AD DC CL L I I F FF FE E B BR RO OW WN N- - u u
Druba je v bistvu drubeni sistemin tega je potrebno preuiti. Drubeni sistemse spreminja (npr. Marx pravi iz
fevdalizma v kapitalizem). Doloene stvari pa so ostale enake (npr. pri nas princip darovanja). Struktura je del
drubenega sistema, ki se ne spreminja in preko nje lahko preuujemo drubo. Struktura je tako kompleksna
zadeva, da se ne spreminja. Predstavlja doloena pravila (to je statini del strukture). Tisti deli, ki omogoajo
strukturo so drubene institucije (pri nas npr. ola) na tej ravni poteka reprodukcija. Ti elementi strukture se
reproducirajo. Preko reprodukcije se ohranja tak drubeni sistem. Gledati moramo institucije, da vidimo drubo in
preko njih lahko primerjamo evropske in neevropske drube.
R-B je imel nek naravoslovni ideal neevropske drube je elel sistematizirati tako kot biologija iva bitja.
E E. . L LE EA AC CH H
J e zadnji veliki antropolog v Veliki Britaniji. Na eni strani nadaljuje olo funkcionalizma, na drugi strani vkljuuje
Lev-Straussa. Pravi, da hoemo drubo videti po nekih pravilih (interpretiramo neko drubo, njeno vedenje,)
Vsi se drijo teh pravil, ki veljajo v drubi. Imamo pa posamezniki znotraj teh pravil veliko svobode oz. odstopanja.
Realna slika je dejansko odstopanje od tega idealnega modela. Posamezniki imajo svobodo, ker idealno tipska
pravila ne doloajo ivljenje do potankosti. Mone so lastne interpretacije oz. svobodna improvizacija.
Posameznik izkoria dvoumnost pravil in prilagodi to sebi v prid.
Leach pravi, da je drubena slika taka:
Na eni strani drubene norme (to je sveto, idealna slika drube kakor funkcionalna idealizacija; drubena
kategorija).
Na drugi strani je posameznik (to kar on prakticira, nekaj kar je lastno posamezniku).
Pravi, da obstaja neka vmesna drubena realnost DRUBA (to je dejanska slika) in ta zanima antropologijo.
Preko tega ugotovimo neko kulturo. Ta del realnosti pripada eni sferi, ki omogoa komunikacijo med tema dvema
svetovoma.
F FR RA AN NC CO OS SK KI I S ST TR RU UK KT TU UR RA AL LI IZ ZE EM M
FERDINAND DE SAUSSURE je priel s tem, kar se danes imenuje strukturalizem. Iz njegove lingvistike so
rpale druge znanosti. Napisal je knjigo Predavanje iz splonega jezikoslovja. J ezik se pojmuje kot
samoreferenni sistem vsak pomen je to, kar ni drugi. Do tega pride, ker je jezik pojmovan kot zakljuen sistem,
ki se ravna po striktnih pravilih slovnica. Sapir pravi, da vse slovnice puajo. Kultura za drubo je kot slovnica
za jezik.
Kaj pravi Saussure o jeziku?
J e zaprt sistemznakov.
Vemo, kaj nekaj je, ker vemo, kaj ni.
Znak se definira kot razmerje med oznaevalcem in oznaencem; ima svoj pomen. Oznaevalec je
kombinacija glasov, oznaenec pa je to, kar si mi predstavljamo pod tempojmom.
Razlikovanje med JEZIKOM, GOVOROM in GOVORICO
44
44
1. GOVORICA je po njegovem najbolj splona jezikovna gesta. Vkljuuje vse: govorico +artikulacijo +druge
zvoke +govorico nemih vsa dejanja, s katerimi lahko komuniciramo.
2. JEZIK je drubena plat govorice, je tisti del, znotraj katerega lahko verbalno komuniciramo. Za neko stvar
imamo doloen pomen. J e konvencionalni del govorice. Obstaja nek konsenz med govorniki (npr. slovenina).
3. GOVOR pa je individualni govorni akt. Zanj so znailne posameznikove variacije, specifini pomeni. Do tega
pride, ker lahko pod oznaenimrazumemo razline stvari.
Strukturalizemnajprej nastane v lingvistiki in se kasneje preseli v druge vede:
Locan psihoanaliza
R. Barthes simbiotika
M. Faueault zgodovina
C. Lev Strauss antropologija
C C L L A A U U D D E E L L E E V V - - S S T T R R A A U U S S S S
Lev Strauss je avtor strukturalne antropologije. On jezik raziri na kulturo. Tako kot veljajo pravila za jezik pod
vsemi pojavnimi oblikami, tako tudi za kulturo. J ezik je struktura, ki je univerzalna za vse.
Pravi, da je struktura ena, od nje se ne da odstopiti, e elimo nekaj povedati. Ta lei pod pojavnimi oblikami
kulture. Vse pojavne oblike kultur pa variirajo na to strukturo, pravila (primer: varnost hia, otor,.). Vse
kulture, ki jih najdemo variirajo isto strukturo (odvisno je od okolja).
Struktura spada v domeno teorije, je ne moremo videti. Tisto, kar lahko opazimo oz. zaznamo je na ravni pojavnih
oblik kulture. Strukturi je lastno to, kar je skrito pod pojavnimi oblikami kulture. Obstaja 10.000 pojavnih oblik
kulture, ki zgleda kot da s v neredu (Primer: Morgan preve podatkov in slabe teorije.). Strauss pa pravi, da tisto
kar je spodaj, doloa pojavne oblike kulture in ima nek red. Ugotoviti moramo pravila, ki stojijo pod neredom.
V pojavnih oblikah kulture je tisto, kar lahko opazimo navzven, kar lahko opiemo. Struktura pa je nekaj
globinskega, neki podstadij. Pojavne oblike kulture se namkaejo kot zavestne (Primer: v drubo grem, ker to
samhoem. vedenje ni zavestno regulirano). Pojavne oblike kulture variirajo kulturne vzorce. Zato je struktura
e bolj nezavedna. Za preuevanje kulture je potrebno uporabiti lingvistino metodo, ker gre za dve stvari .
Struktura je univerzalna, kultura pa partikularna (posamina). Ne gre preuevati vedenja, pa pa preuuje
MITE posaminih kultur lingvistina analiza mitov. Miti so zgodovina, tisto kar predstavlja tradicijo in so
jezikovni izraz. Vsebinsko govorijo o strukturi , na kaken nain to pa je struktura.
Obstajajo tiri eksaktna pravila, ki v strukturi vedno delujejo:
1. BINARIZEM v jeziku zmeraj obstajata dva pomena (en pomen in njegov nasprotni pomen). PRIMER:
Kvakiutli uniujejo lastnino, mi jo kopiimo. Obstajata dva pomena na ravni kulture. PRIMER: Samomor
v islamu je to rtvovanje pri nas pa je oznaeno kot slabo dejanje.
2. METAFORINOST pravilo strukture, ki ga variirajo vse pojavne oblike strukture. Zamenjava
elementov istih funkcij metafora.
3. METONIMIJA dopolnjevanje elementov po sosledju. Sestavljanje elementov po dopolnilni funkciji.
Razline kulture imajo razline naine oblaenja, prehranjevanja.
4. RED zahteva po redu. Vse kulture teijo k temu, da razloijo, klasificirajo, uredijo svet okoli sebe.
Urejenost sveta predstavlja univerzalno pravilo (PRIMER: Mi klasificiramo hie, bloke, Hopi Indijanci pa
klasificirajo rastline bolj natanno kot mi klasifikacija je kljub temu, da te rastline za njih niso
funkcionalne). Funkcija zato nikoli ni razlog za klasifikacijo, pa pa golo dejstvo, da tamso Strauss.
Malinowski pa pravi, da stvar mora imeti neko funkcijo.
45
45
Vsa ta pravila so nezavedna.
S S T T R R A A U U S S S S K K O O N N N N I I S S M M O O T T E E R R
Ugotoviti moramo strukturo pravila. Metoda je primerjalna analiza vzamemo imve pojavnih oblik kulture
mite in jih med seboj primerjamo. Primerjamo jih po lingvistinih principih (jezikoslovje).
Pod idejo, ki jo ljudje ustvarijo o svoji kulturi, je pomembno odkriti strukturo. Iti preko meja zavesti, prodreti v
nezavedno. imve pojavnih oblik kultur primerjamo, veja je monost, da najdemo neke univerzalne elemente.
Boas je preueval zgodovine, Strauss pa mite.
Strauss govori o lingvistini analizi. Analogija med drubo in jezikom je oitna. Druboslovne znanosti se naj
zgledujejo po lingvistiki. Socialni in lingvistini red se dasta primerjati. Pojavi, ki so znotraj socialnega sistema, so
tudi v lingvistinemsistemu. Ko obstajajo v socialnemsistemu (npr. poroka, sorodstvo), obstajajo za njih izrazi, ki
jih uporabljamo v govoru, zato lahko uporabimo lingvistino metodo. Najprej ugotovimo socialne pojave in
potegnemo povezavo z lingvistiko. Vse moramo prouevati kontekstualno. V kontekstu tega ugotoviti odnose med
temi pojavi/elementi in med vsemi ostalimi elementi.
Ena prvih trdite v, ki jo Strauss ugotovi je, da je sorodstvo kulturna kategorija. J e sistempredsodkov, ki sestoji v
glavah ljudi. Osnovni termin je poroka, vse se vee glede na njo. Sorodstvo ni krvno ni genetsko
determinirano. Bistveno je to, da preuujemo odnose. Strukturalna antropologija mora imeti svoje cilje, ker je
posebna.
Isti zakoni leijo pod vsemi jeziki sveta.(J acobson lingvist)
J ezik je sistemznakov, znak pa je razmerje med oznaevalcemin oznaencem. (Saussure)
Veriga oznaevalcev drsi po oznaencu. Ta povezava med oznaenimin oznaevalcemni ista. Arbitrarna veljava
znakov razline oznaevalce definiramo razlino; oznaevalci so toni, razlika je v oznaencu. Od zadaj je
neka sistemskost, urejenost nezavedno je strukturirano kot govorica (Primer: sanje so od zadaj isto
lingvistino strukturirane).
Strauss pravi, da je znak arbitraren, ampak samo zaasno. Ko pa se umesti znotraj oznaevalne mree, potem
postane fiksen, se uporablja. Uporabljati se mora v nekemkulturnempomenu. Znak je tako odvisen od kulturnega
in jezikovnega konteksta. Locan pravi, da je znak odvisen od subjekta, Strauss pa, da je arbitrarnost zaasna.
Glavni namen govora je komunikacija.
A A N N A A L L I I Z Z A A M M I I T T O O V V
Miti se namtudi zdijo protislovni in so navidezno poljubni Strauss. Pravi, da so isto sluajni. Sprauje se, kako
so si lahko miti na razlinih delih sveta tako podobni, e bi naj bili nakljuni? Torej variirajo isto strukturo. So
enako kot pojavne oblike kulture, ki variirajo isto strukturo. Mit spada v govor in s tempredstavlja bistveni del
jezika. Miti so govorjeni, preko zgodbic spadajo v govor. Preferirajo na neko zgodovino, na to kar bi se naj
zgodilo. Razlagajo nastanek. S tempa doloajo pomen izrazov, ki jih uporabljamo danes v govorici. J e onstran in
tostran jezika. Definira jezik in socialni red v obeh primerih pa se vee na jezik.
46
46
Mit je govor. Obstajajo pa 3 elementi, ki delajo mit poseben smisel mita je v kombinaciji elementov. Govor, ki se
uporablja v mitu ima neke posebne lastnosti, uporablja se poseben nain govora, to pa vlee zraven objezikovna
pravila. Z miti se doloa kontekst. Lastnosti mita so enake ali nad lingvistinim pomenom; to spada v red
socialnega. Mit referira na neke pretekle dogodke in s tem za nazaj doloa pomen; to so kljuni izrazi (npr.
imena).
Elementi, ki spadajo v mit so konstitutivni elementi bistveni; niso posamini odnosi znotraj enega mita, pa pa
gre za skupke odnosov. Strauss jimree paketi, imenuje jih miti. Ti predstavljajo razrede odnosov, ki jih moramo
razporejati znotraj istih pravil, ki veljajo za strukturo.
KAKO PRIDEMO DO SISTEMOV?
Mit je sestavljen iz vseh svojih variacij. NE obstaja prava verzija, vse verzije pripadajo mitu. Vse variante je
potrebno razvrstiti v nek niz, ki kaejo nasprotje ali skupek. Iemo skupke odnosov med njimi. Posamezne
elemente, ki jih najdemo, je potrebno skombinirati in ugotoviti ali so kakna pravila. Nato jih postavimo v nasprotje
in ugotovimo, ali sta nasprotna ali ne. En mit namnudi osnovo, vsi ostali pa nampredstavljajo enake elemente.
Vsak mit ima od zadaj enako logiko kot znanost. Verzije se samo nalagajo, zato ni razlike med mitsko in
znanstveno logiko. Razlika je v naravi stvari za katero se nudi razlaga. Vsaka kultura razlaga druge stvari. Vsi
miti se nalagajo na referenni mit. Mite je potrebno preuevati v vseh stvareh.
S SO OC CI IO OB BI IO OL LO OG GI IJ JA A
WILSON napie knjigo in se vrne k evoluciji, ki je bila tisti as potisnjena na stran. Primerja socialne organizacije
ivali (mravlje, ebele) in ljudi. Preprian je, da e pogleda ivalske organizacije, vidi stvari, ki se analogno
razvijajo pri ljudeh. Meni, da je evolucija edini zakon ivalskih in lovekih zdrub. Tisto kar je predmet
obravnave skozi ta edini univerzalni zakon je genotip. Genotip je edina trajna materija, ki se ohrani vse od
zaetka lovetva pa do danes tako definira genotip Wilson. Genotip je centralni predmet v sociobiologiji.
Nastane oz. ohrani se od takrat, ko je homo sapiens nastal. Evolucija pa se ohrani tako, da preivi tisti genotip, ki
je najbolj sposoben, tisti, ki je najbolj prilagojen, kajti genotip se prilagaja situacijam v naravi. lovek je zgolj
lupina, ki mora nostiti ta genotip.

ZATO:
1. Ker je lovek samo lupina, nima monosti vplivati na gene. Celotna stvar se dogaja na genetski ravni,
lovek je samo privesek.
2. Na genotip vplivajo zakoni evolucije. lovek ni aktiven, je irelevantna kategorija.
e je vse odvisno od genov, kateri pa je princip, ki to pokae? To je INKLUZIVNA ADAPTACIJA = to je
delovanje posameznika, ki je podrejeno genetskemu materialu. Posameznik se prilagaja temu, kar od njega hoe
gen. Gre za prilagajanje nekim notranjim principom genom. Wilson pravi, da je to temeljni princip delovanja
duha. Na kaken nain mislimo, je odvisno od genotipa. Vsi posamezniki ravnajo tako, kot hoe gen. Preivi pa,
e je sposoben preiveti. Gen je podrejen evolucijskimzakonom.
Kritiko sociobiologiji je dal Strauss: Posameznikovo vedenje je lahko altruistino. Vendar kje se vidi, da je gen
tisti, ki to usmerja (Primer: V vojni se ljudje rtvujejo tudi za svoje prijatelje, kljub temu da nimajo istega genotipa).
47
47
K
K
O
O
E
E
V
V
O
O
L
L
U
U
C
C
I
I
O
O
N
N
I
I
Z
Z
E
E
M
M
Ta teorija nadgradi evolucionizem (genotip, fenotip), LEVINS, KAMIN, ROSE. Koevolucionizem meni, da je
razlaga vrst zgreena. Ta pravi, da se genotip prilagodi okolju, tako bolj prilagojeni organizmi preivijo, ostali pa
umrejo. Koevolucionizempa doda e dva dejavnika: genotip +fenotip +sluaj + organizem (vsi tirje so enako
pomembni).
SLUAJ je odmik od idealnega modela interakcije med genotipom in okoljem (kako bi se veina ljudi z nekim
genotipomvedla.). e pa se kaj zgodi, e pride do naravne spremembe, ki lahko spremeni genski zapis (primer
ernobila), so njihovi potomci drugani, ker nimajo vseh dednih informacij, ki bi jih morali imeti (to je sluaj), da bi
se normalno razvijali. Sluaj je tudi razlino okolje individualno socializacijsko okolje. To je bolj nakljuno (da so
nai stari nai stari je nakljuje.). Vsi Slovenci govorimo isti jezik, vsak pa e jezik svoje mame. Sluaj je vedno
materializiran v organizmu (zapie se v genotip ali v nezavedno). Posledica sluaja so vedno materializirane.
Na INTERAKCIJ O med okoljemin organizmomgledajo inverzno. Organizemdoloi vrednost draljaja iz okolja.
Organizemoznai, kako reagirati na draljaj.
ORGANIZEM je nakljuna celota biolokih dejavnikov in ta povzroa odgovor na draljaj. Na isti draljaj
organizem ne odreagira vedno isto ne samo lovek, pa pa vsak iv organizem. Organizem doloa vpliv
draljaja. Organizemdoloi tudi kaj je okolje. Zato se sposoben organizemprilagodi okolje tako kot njemu najbolj
pripomore. Organizemje rezultat okolja, vendar na tak nain kot ga doloi organizem. Organizemvpliva na to, kaj
je okolje, vendar pa okolje nazaj vpliva na organizem. Otroci pa se e vrojeni v to okolje. Organizemsi na svoj
nain prilagodi okolje. Organizemje tisti, ki samsebe doloa preko okolja. Koevolucionizemmisli z okoljemna
materialno okolje (izloi socializacijo).
Najvejo monost preivetja ima tako tisti, ki se bo najbolje prilagodil okolju. Koevolucionisti pravijo, da smo si
ljudje sposobni prilagoditi okolje na najbolji nain tehnologija. To je materialna stvar.
K KU UL LT TU UR RN NI I M MA AT TE ER RI IA AL LI IZ ZE EM M
Nastane v Ameriki v 70-ih letih, predstavnik je Mauss. Kulturne razlike razlaga iz naravnega in
materialnega okolja. Vsaka kultura je umeena v specifino geografsko okolje e smo na severu,
nas obdaja sneg, ob ekvatorju pa ivali in rastline. Geografsko okolje pogojuje tip ekonomije. Tip
ekonomije pa doloa tip menjave. Mauss pa meni, da menjava poteka zaradi nezavednega vsi imajo
enak tip menjave ne glede na geografske okolje. Tip menjave pa vpliva na duhovno kulturo v smislu
Tylorjeve definicije kulture.

You might also like