Ribolovna Osnova Za Ribolovnoto Podracje - Ohridsko Ezero

REPUBLIKA MAKEDONIJA
MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I

VODOSTOPANSTVO
RIBOLOVNA OSNOVA ZA RIBOLOVNOTO PODRA^JE

OHRIDSKO EZERO ZA PERIODOT 2009 - 2014 GODINA
oktomvri, 2009
e :
J
HIDROBIOLO[KI ZAVOD - Ohrid
oktomvri, 2009
1.PODATOCI ZA RIBOLOVNOTO PODRA^JE
OHRIDSKO EZERO
Ohridskoto Ezero e smesteno vo [arsko-Pindskiot karsten
sistem. Toa go ispolnuva najdlabokiot del na Ohridskata Kotlina vo
jugozapadniot del na Republika Makedonja (41o05, N, 20o45, E), delej}i go
svojot jugozapaden del so Republika Alabanija. Kotlinata na istok e
opkruèna so Petrinska Planina i planinata Gali~ica, na jugoistok so
Suva Gora, na jugozapad i zapad so Jablanica, na severozapad so Beli~ka
Planina, a na sever so masivite na Stogovo, Karaorman i Pla}enska
Planina.
Ohridskoto Ezero e najgolemoto i najdlabokoto ezero vo
dasaretskata ezerska grupa od egejskata ezerska zona. Spored eden od
negovite najdobri poznava~i, akad. prof. SINI{A STANKOVI} (1960), toa e
"muzej na ìvi fosili" i pretstavuva refugium za brojni slatkovodni
organizmi ~ii bliski srodnici vo po{irokiot region, od Balkanskiot
Poluostrov i Sredna Evropa, moàt da se najdat samo vo fosilna forma.
Ohridskoto Ezero ima tektonsko poteklo, nastanalo so spu{tawe
na terenot vdol` dve rasedni linii (skoro so meridijanski pravec) vo
nasokata Struga - Starova i Kosel - Qubani{ta (vo pliocenskiot period)
i e postaro od ~etiri milioni godini.
Poznatiot geograf i geolog prof. JOVAN CVIJI (1911) smeta deka
dolgiot ìvot na Ohridskoto Ezero e rezultat na toa {to negovoto dno, so
tektonsko spu{tawe, seu{te se podmladuva.
Spored nekoi presmetuvawa (ARSOVSKI 1974), planinata Gali~ica,
{to se nao|a od isto~nata strana i Ohridskoto Ezero go oddeluva od
sosednoto Prespansko Ezero, godi{no se izdiga za 5,5 mm, planinata Baba
so vrvot Pelister 5 mm, a Ohridskata Kotlina 2,5 - 2,8 mm (Sl. 1).
Sl. 1. Batimetriska karta na Ohridskoto Ezero
Na nadmorska viso~ina od 693,17 m, kota za koja se smeta deka e

najblisku do normalnata, Ohridskoto Ezero zafa}a povr{ina od 358,18
km2 od koi okolu 2/3 (238,79 km2) pripa|aat na Republika Makedonija, a 1/3
(odnosno 119,39 km2) na Republika Albanija.
Ohridskoto Ezero e dlaboko subtropsko ezero so maksimalna
dlabo~ina od 288,7 m. Ezerskiot basen ima stepenasti strani glavno na
isto~niot i zapadniot del, ramno centralno dno i mnogu malku plitki
vodi glavno vo severniot i ju`niot del (pomalku od 10%) vo odnos na
negovata golemina.
Litoralniot region vo severniot i ju`niot del na Ohridskoto
Ezero se protega i do 1,5-2 km dodeka vo isto~noto i zapadnoto krajbre`je
toj e znatno potesen, a na nakoi mesta e pomal od 10 m.
Sublakustriskiot naklon vo isto~niot region, kaj seloto Trpejca

i poju`no, kaj Sv. Zaum (R. Makedonija), kako i vo zapadniot region kaj
poluostrovot Trepet (R. Albanija), ovozmoùva dlabo~inata od 200 m da se
postignuva na oddale~enost na samo 300 m od bregot.
Srednata dlabo~ina na Ohridskoto Ezero iznesuva 163,1 m.
Bregovata linija iznesuva 87,531 km (indeks na razvienost 1,305) od koi
56,025 km na makedonska teritorija i 31,506 km na albanska teritorija.
Maksimalnata dolìna iznesuva 30,372km, {iro~ina 14,8 km, a
srednata {iro~ina 11,79 km. Ezerskata voda zafa}a volumen od 58,638 km3
so vreme na retencija od 83,61 godini (NAUMOSKI 1985). Edinstven istek
(od pred 35 godini reguliran na kota 693,17 m) od Ohridskoto Ezero e vo
severozapadniot del (kaj Struga), preku rekata Crn Drim koja (za eden
podolg vremenski period) imala prose~en istek od 22,24 m3 s.-1 (IVANOVA
1974), (SL. 2).
Sl. 2. Sliv na Ohridsko Ezero
Spored fizi~ko-hemiskite, no i biolo{kite karakteristiki,

Ohridskoto Ezero e oligotrofno (STANKOVIC 1960; PETROVIC 1975; ALLEN i
OCEVSKI 1977), studeno oligomikti~no (HADZISCE 1966), karbonatno ezero
(JONES & BOWSER 1978), glavno so peso~en breg (NAUMOSKI 1990).
2.
OSNOVNI HIDROGRAFSKI I KLIMATSKI KARAKTERISTIKI

NA GEOGRAFSKOTO PODRA^JE
2.1. Hidrografski karakteristiki

Hidrografskite karakteristiki na Ohridskoto Ezero se tipi~no
karstni so eden isklu~ok {to ima povr{inski istek. Glavna hidrografska
karakteristika na Ohridskoto Ezero e {to toa, glavno, se napojuva so
izvorska voda (od brojnite sublakustriski izvori).
Vo Ohridskoto Ezero se vlevaat 40 pritoki (23 na albanska i 17 na
makedonska strana), me|u koi glavno dominiraat suvodolicite koi te~at
samo pri obilni vrneì i pri topewe na snegot.
Prirodniot sliv na Ohridskoto Ezero iznesuval 1.042,25 km2,
odnosno indeksot sliv/ezero iznesuval 2,91. So vnesuvaweto na rekata
Sateska slivot na Ohridskoto Ezero (1962 g.) se zgolemuva za
dopolnitelni 398,36 km2 (\OR|IEVSKI i LALKOVSKA 1998).
Vo vkupnata prirodna povr{ina na slivot, ezerskata povr{ina
u~estvuva so 34,37% dodeka, posle vnesuvaweto na Sateska vo Ezeroto samo
24,10%. Ako kon ovoj sliv se dodade i slivot na Prespanskoto Ezero
(Golema i Mala Prespa, 2.519,1 km2) 1 , toga{ slivot na Ohridskoto Ezero
bi iznesuval 3.959,71 km2 (u~estvoto na ezerskata povr{ina vo vkupniot
sliv iznesuva 7.36%). Se razbira, te{ko moè da se kaè kolkavo e
u~estvoto na Prespanskoto Ezero vo slivot na Ohridskoto Ezero, osobeno
ako se znae deka eden dobar del od karstnite izvori vo Kor~anskata
Kotlina, za koi isto taka se pretpostavuva (zaradi karstot na Suva Gora i
planinata Ivan) deka poteknuvaat od Prespanskoto Ezero kako i od
Maloto Prespansko Ezero i te~at (nadvor od slivot na Ohridskoto Ezero)
vo rekata Devol.
Glavnite povr{inski vodoteci vo Ohridskoto Ezero se rekite
Koselska, Velgo{ka, êrava, a od 1961 godina i rekata Sateska.
Vo princip, rekite se vodoteci koi se vrska me|u kopnoto i moreto
preku koi vodniot svet go preminuva kopnoto nizvodno. Rekite bitno se
1
(HOLLIS i STEVENSON 1997)
razlikuvaat od izvorot do vlivot po kvantitet i po kvalitet. Po priroda

rekite se so dosta promenlivi korita, tie se pro{iruvaat ili stesnuvaat,
pojavuvat i gubat, no sekoga{ gi reflektiraat antropogenite vlijanija i
nivniot karakter vrz zdravjeto na slivovite.
Imaj}i gi predvid vodotecite vo celata zemja i sostojbite so
vodotecite vo slivot na Ohridskoto Ezero se krajno nepovolni. Site reki,
postojani ili povremeni (suvodolicite), minuvaat niz naseleni mesta, i
~esto se optovaruvaat kako so otpadni vodi, isto taka i so cvrst otpad.
Ista e slikata i okolu pati{tata kako i okolu rekite, a osobeno okolu
pogolemite turisti~ki lokaliteti locirani neposredno pokraj Ezeroto.
Se ~ini deka ne moè da se stavi kraj na divite deponii koi mnogu ~esto
pokraj inertni materii (gradeèn {ut), sodràt i industriski i
komunalen cvrst otpad.
Zagriùva~ka e sostojbata so Koselska Reka (sliv 193,3 km2,
dolìna 29 km, a re~na mreà okolu 73 km). Izvorot na Koselska Reka, koja
vo gorniot tek, uzvodno od seloto Kosel e poznata kako Opejn~ka Reka,
(Golem Zli Dol) e na nadmorska viso~ina od 1.840 m kade vo gorniot tek od
slivot e smestena sanitarnata deponija od Ohrid i drugite naseleni mesta.
Na pomalite potoci ima valavici i bojaxilnica.
Pozna~ajni pritoki na Koselska Reka se Skrebatska Reka,
Vapilska Reka, Sirulska Reka i Livoi{ka Reka. Vo koritata na potocite
se frlaat golemi koli~estva na komunalen i industriski otpad
(ponekoga{ i tela na uginati ìvotni), a prima del od industriski i
komunalni otpadni vodi.
Sostojbata u{te pove}e se vlo{uva so toa {to neposredno (na
okolu 300 m) pred vlivot na Koselska Reka vo Ohridskoto Ezero, preku
neregularen baj pas od glavniot kolektor (pumpna stanica Gradinar),
za vreme na poobilni vrneì, (zaradi necelosno odvojuvawe na
kolektorskiot
sistem
od
do`dovnata
kanalizacija
doa|a
do
preoptovaruvawe na glavniot kolektorski sistem) i se prelevaat i

kanalizaciski vodi .
Nesomneno e deka vo idnina treba da se o~ekuva negativno vlijanie

i od atmosferskite vodi koi na pove}e mesta, bez bilo kakov tretman se
vlevat vo Ohridskoto Ezero.
Velgo{ka Reka, poznata kako Su{ica ili pak Letni~ka Reka (sliv
33,8 km2, dolìna 8,5 km i re~na mreà okolu 20 km) ja so~inuvaat vodite
od Letni~kiot i od Ramnenskiot Potok, a od desnata strana gi prifa}a
vodite na potocite ârda{nica i [op~inica. Koritoto na ovaa reka
mnogu brgu od ~isto planinska, u{te pri me{aweto so potokot Sv. Petka,
pred vlezot vo seloto Velgo{ti, e zasipano so komunalen i drug otpad. Vo
slivot, na dolniot tek taa e recipient za otpadnite vodi od ohridskata
industriska zona, taka {to, zaradi karakterot na rekata (suvodolica) i
iskoristuvaweto na vodata (vo sredniot tek) za navodnuvawe, vodotekot vo
dolniot tek (vo su{niot period) glavno go so~inuva otpadna voda.
Rekata êrava (68,6 km2) izvira vo Albanija i taa e glavno
ramni~arska reka. Desnite pritoki na rekata êrava (na padinite na Suva
Gora) glavno se suvodolici. Vo slivot na ovaa reka ima nao|ali{ta na
jaglen i fero-nikelni rudi i verojatno ima izgradeno deponija za jalovina,
taka {to (spored kaùvawa) povremeno rekata êrava, za vreme na obilni
vrneì, vo Ohridskoto Ezero vnesuva te{ko zagadeni vodi.
Slikata za sostojbata so vodotecite vo slivot na Ohridskoto Ezero
ne bi bila kompletna ako kon ova ne se spomene i ve{ta~ki vnesenata
(posle esenta 1961 godina) reka Sateska. Se smeta deka izvorot Petr~ani
(n.v. 920 m) e i izvor na reka Sateska iako vo slivot ima i pritoki ~ii
izvori se na povisoka nadmorska viso~ina (1.640 m n.v. na izvorot na
Vrbjanska Reka, 1.700 m n.v. na izvorot na Slatinska Reka, 2.055 m n.v, izvor
Dupen Kamen na Mramore~ka Reka). Vo slivot na reka Sateska (411,47
km2, profil s. Volino 389,36 km2), so re~na mreà od 117 km, ima 26
naseleni mesta koi kako po pravilo (zaradi potrebata od voda) se
locirani pokraj rekata ili pokraj nejzinite pritoki.
Golemata nadmorska viso~ina na pove}eto izvori na pritokite na
reka Sateska ovozmoùva tie da nosat golemi koli~estva na suspendiran i
vle~en nanos. Ova doa|a do izraz i zatoa {to koritoto na ovaa reka vo
dolniot tek (6,9 km) e regulirano taka {to erozivniot nanos (od 112,907 m3
god-1) vleguva vo Ohridskoto Ezero. Reguliranoto korito (nizvodno od s.
Volino) moè da primi voda so protok do 130 m3 y-1.
Desni pritoki na rekata Sateska se: Vrbjanska, Godivska,
Laktinska, Peso~anska, Ko~unska i Botunska Reka, a levi pritoki se:
Slatinska Reka so pritokite Mramore~ka Reka, Golema Reka, Zlestovska
so Le{anska Reka i glavno suvodolicite Me{ei{ka i Trebeni{ka Reka.
Iako tehni~ki i legislativno necelosno regulirano, povremeno
(pri visok vodostoj) se koristi i staroto re~no korito na rekata Sateska
koe nizvodno od Struga, se vliva vo rekata Crn Drim.
Prvite nau~no zna~ajni otkritija za Ohridskoto Ezero se
napraveni kon krajot na devetnaesettiot vek, vo periodot koga se
postavuvaat osnovite na limnolo{kata nauka. Imeno dvajca eminentni
zoolozi od Univerzitetot vo Viena, STEINDACHNER (1892) i STURANY (1894) vo
Ohridskoto Ezero otkrile izvesen broj endemi~ni ribi i polàvi.
Nekolku godini podocna BRUSINA (1896), od Univerzitetot vo
Zagreb, go pretstavil zna~eweto na tie otkritija pred svetskata nau~na
javnost.
Potoa se redat zna~ajni geolo{ki i geografski istraùvawa
(CVIJI 1911), ihtiolo{ki istraùvawa (KARAMAN 1924), ezerska termika
(STANKOVIC 1944, STANKOVIC & HADZISCE 1953, STANKOVIC 1960, HADZISCE 1966,
NAUMOSKI 1985) kako i mnogu zna~ajni zoogeografski, sistematski,
mikrobiolo{ki i ekolo{ki istraùvawa (SERAFIMOVA-HAXI{~E 1985,
HAXI{~E 1992, NAUMOSKI 1994).
Od osumdesettite godini navamu se vr{eni istraùvawa za
trofi~kite odnosi vo Ohidskoto Ezero (ALLEN
ALLEN 1978., FRALEIGH
ET AL.
OCEVSKI 1977, OCEVSKI
1981., MITI} 1987; 1990., NAUMOSKI 1990; 1994;
NAUMOSKI 1999).
Ohridskata Kotlina (i Ohridskoto Ezero vo nea) ja obikoluvaat

visoki planini taka {to e za{titena od silni vetrovi.
Vodenata masa na Ohridskoto Ezero e dobar akumulator na toplina
za vreme na letniot period, a koja se osloboduva vo zimskiot period i
vr{i ublaùvawe na klimata vo Ohridskata Kotlina. Taka, vo sporedba so
sosednite, Pelagonija ili Ki~evskata kotlina, vo ohridskiot region
letata se posveì, a zimite poblagi (LAZAREVSKI 1993).
2.2. Klimatski karakteristiki
M :
()

............................. 110 km
...................11C
...................2.7C
..................19.6C
. ....................35.5C
( ) .......................................2257 h
10
3. OSNOVNI FIZI^KO-HEMISKI KARAKTERISTIKI
Temperaturata na vodata vo vodniot stolb od Ohridskoto Ezero e

karakteristi~na za suptropski tip na ezera. Taa ima direktna zavisnost od
sezonskite promeni (Sl.3.)
Proyirnosta na vodata vo Ohridskoto Ezero pokaùva sezonski
promeni, koi uslovuvaat razli~na gustina na planktonot, no i na
suspendiranite materii. Prikaànite vrednosti na Sl. 4 pokaùvaat edna
relativna stabilnost, ako se ima prikaànata tendencija.
Koli~estvoto na rastvoreniot kisorod vo vodniot stolb od
Ohridskoto Ezero ima avtohtono poteklo, odnosno, kako sporeden
proizvod se osloboduva pri procesot fotosinteza, a se koristi za
respiracija na ìviot svet i za mineralizacija na organskite materii koi
se sozdale vo Ezeroto, no i na alohtonite materii.
Vrednostite prikaàni na Sl.5 pokaùvaat deka vo celiot voden
stolb od Ohridskoto Ezero vladeat aerobni uslovi.
Koncentraciite na vkupniot fosfor, koj naj~esto e limitira~ki
faktor za produktivnosta na ezerata, pokaùva trend na zgolemuvawe {to
pokaùva na potrebata od negovo postojano kontrolirawe i prevzemawe na
merki na namaluvawe na fosfornoto optovaruvawe na Ohridskoto Ezero.
Indeksot na trofi~kata sostojba na Ohridskoto Ezero, koj moè da
bide prikaàn na osnova na koncentracijata na vkupniot fosfor vo
povr{inskiot sloj na Ohridskoto Ezero (Sl.7) ili na osnova na
proyirnosta na ezerskata voda (Sl. 8) pokaùva slab trend na zgolemuvawe
koe ukaùva na potrebata od prezemawe na seriozni merki za da moè
Ezeroto i vo idnina da go zadrì svojot oligotrofen karakter. Kako
potvrda na ovoj stav e napomenata deka gornata granica na trofi~kiot
indeks za oligotrofni ezera e 40.
11
03
`0
1
05
`0
1
07
`0
1
08
`0
1
08
`0
1
04
`0
2
06
`0
2
07
`0
2
08
`0
2
10
`0
2
11
`0
2
01
`0
3
03
`0
3
06
`0
3
08
`0
3
09
`0
3
11
`0
3
03
`0
4
06
`0
4
07
`0
4
08
`0
4
11
`0
4
06
`0
5
08
`0
5
10
`0
5
06
`0
6
04
`0
7
05
`0
7
08
`0
7
02
`0
8
03
`0
8
04
`0
8
05
`0
8
06
`0
8
07
`0
8
Rastvoren kislorod (mg/l)
8
03 ,5
`0
1
05
`0
1
07
`0
1
08
`0
1
11
`0
1
04
`0
2
06
`0
2
07
`0
2
08
`0
2
10
`0
2
11
`0
2
01
`0
3
03
`0
3
06
`0
3
08
`0
3
09
`0
3
11
`0
3
03
`0
4
06
`0
4
07
`0
4
08
`0
4
11
`0
4
06
`0
5
08
`0
5
10
`0
5
06
`0
6
04
`0
7
05
`0
7
08
`0
7
02
`0
8
03
`0
8
04
`0
8
05
`0
8
06
`0
8
07
`0
8
10
,5
12
,5
14
,5
16
,5
Proyirnost (m)
18
,5
20
,5
03
`0
1
05
`0
1
07
`0
1
08
`0
1
08
`0
1
04
`0
2
06
`0
2
07
`0
2
08
`0
2
10
`0
2
11
`0
2
01
`0
3
03
`0
3
06
`0
3
08
`0
3
09
`0
3
11
`0
3
03
`0
4
06
`0
4
07
`0
4
08
`0
4
11
`0
4
06
`0
5
08
`0
5
10
`0
5
06
`0
6
04
`0
7
05
`0
7
08
`0
7
02
`0
8
03
`0
8
04
`0
8
05
`0
8
06
`0
8
07
`0
8
Temperatura (oC)
11
10
Period (mesec/godina)
Sl. 3. Promeni na temperaturata vo vodniot stolb na Ohridskoto Ezero
Sl. 4. Promeni i trend na proyirnosta na vodata od Ohridskoto Ezero
11,5
11
10,5
10
9,5
8,5
Sl. 5. Promeni na koli~estvoto na rastvoren kislorod vo vodniot stolb na
Ohridskoto Ezero
12
01
05
`0
1
07
`0
1
08
`0
1
11
`0
1
04
`0
2
06
`0
2
07
`0
2
08
`0
2
10
`0
2
11
`0
2
01
`0
3
03
`0
3
06
`0
3
08
`0
3
09
`0
3
11
`0
3
03
`0
4
06
`0
4
07
`0
4
08
`0
4
11
`0
4
06
`0
5
08
`9
5
19
`0
5
06
`0
6
04
`0
7
05
`-7
08
`0
7
02
`0
8
03
`0
8
04
`0
8
05
`0
8
06
`0
8
07
`0
8
03
`
TSI (TP)
01
01
01
01
01
04
`0
2
06
`0
2
07
`0
2
08
`0
2
10
`0
2
11
`0
2
01
`0
3
03
`0
3
06
`0
3
08
`0
3
09
`0
3
11
`0
3
03
`0
4
06
`0
4
07
`0
4
08
`0
4
11
`0
4
06
`0
5
08
`9
5
19
`0
5
06
`0
6
04
`0
7
05
`-7
08
`0
7
02
`0
8
03
`0
8
04
`0
8
05
`0
8
06
`0
8
07
`0
8
11
`
08
`
07
`
05
`
03
`
TSI (SD)
07
06
05
04
03
02
08
05
04
06
10
08
06
11
08
07
06
03
11
09
08
06
03
01
11
10
08
07
06
04
08
08
07
05
03
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
`0
V ku pe n f osf or (Mg /l)

20
18
16
14
12
10
Sl.6. Sodrìnata na vkupniot fosfor vo vodniot stolb na Ohridskoto Ezero

29
28
27
26
25
24
23
22
21
20
19
18
17
16
15
Sl. 7. Promeni na trofi~kata sostojba na vodata od Ohridskoto Ezero na osnova na

proyirnosta na ezerskata voda
50
45
40
35
30
25
20
15
10
Sl. 8. Promeni na trofi~kata sostojba na vodata od Ohridskoto Ezero na osnova na

sodrìnata na vkupniot fosfor vo ezerskata voda
13
4. OSNOVNI BIOLO[KI KARAKTERISTIKI

4.1. Mikrobiolo{ki karakteristiki:
Prirodnite ezera vo R.Makedonija, Ohridskoto, Prespanskoto i
Dojranskoto, dolg vremenski period se pod studiski monitoring so cel da
se sledi sostojbata so kvalitetot na vodata, i kako istiot vlijae vrz
florata i faunata vo niv. Kako pokazateli pokraj fizi~ko-hemiskite
koristeni se i biolo{ki parametri. Me|u niv, istraùvani se i
bakteriolo{kite pokazateli od ekolo{ki i sanitaren aspekt.
Generalno, sogleduvawata pokaùvaat deka i trite ezera si ja
za~uvale svojata prirodna trofi~nost.
Istraùvawata na fiziolo{kite grupi na bakterii, vo vodata od
pelagijalniot region na Ohridskoto Ezero, ukaùvaat na prisustvo vo
istata na organski materii od razli~na priroda. Nivnata kvantitativna
zastapenost zboruva za opteretenosta na vodata so nutrienti od
proteinska, jaglenohidratna, maslena priroda i sl. Stanuva zbor za
proteoliti~ki, lipoliti~ki, heterotrofni, amiloliti~ki, celulozni,
fosfomobilizatori, fosfomineralizatori i drug vid na bakterii.
Kvantitativniot sostav na fiziolo{kite grupi na bakterii
pokaùva niski vrednosti ~ij prosek za dadeniot period 2001-2008 godina
se dvièl vo granici od: 75-966 bacml-1 voda za proteoliti~kite; od 51-1324
bacml-1 voda za amiloliti~kite; od 661-2549 za heterotrofite; od 45-327
bacml-1
za
fosfomineralizatorite;
od
112-1270
bacml-1
voda
za
lipoliti~kite bakterii. Ovie brojki pokaùvaat mali koli~estva na

organski materii od spomenatata priroda. Prose~nite vrednosti za
fakultativno oligotrofnite bakterii koi se pokazateli za vodi so niski
koncentracii na organski materii, no kako fakultativni moàt da se
sretnat i vo sredini so povisoki koncentracii, vo vodata od pelagijalot
na Ohridskoto Ezero, se dvièle vo dijapazon od 700-3951 bacml-1 voda za
dadeniot period. Se zabeleùva deka nivnata prose~na brojnost ja
nadminuva brojnosta na ostanatite grupi na bakterii {to e vo soglasnost
so pogore spomenatoto. Toa jasno se zabeleùva i od slikata za prose~nite
14
vrednosti na fiziolo{kite grupi na bakterii vo vodata od pelagijalot na

Ohridskoto Ezero.
Spored prose~nite vrednosti na heterotrofnite bakterii, vo
spomenatiov period, a soglasno klasifikacijata za povr{inski vodi
spored Tumpling (1969) i Sladacek (1973), vodata vo pelagijalot na
Ohridskoto Ezero e so bonitet od I klasa.
Vo pelagijalniot region od Ohridskoto Ezero ne se evidentirani
indikatori od sanitaren aspekt kako {to se vkupen broj na koliformni
bakterii, Escerichia coli, Clostridium perfringens, {to zna~i fekalnoto
optovaruvawe vo pelagijalnata voda ne e prisutno.
Dosega{nite istraùvawa na sposobnosta za samopre~istuvawe na
vodata, spored odnosot fakultativno oligotrofni heterotrofni bakterii
(FO/O, Petrovic, 1998) od pelagijalot na Ezeroto pokaùvaat deka istata e
zadovolitelna.
Za razlika od vodata vo pelagijalniot region, vodata od
litoralniot region na Ohridskoto Ezero poseduva indikacii za
dopolnitelno optovaruvawe od nadvore{na sredina. Dijapazonot na
prose~nite vrednosti za heterotrofnite bakterii vo vodata od ovoj
region vo dadeniot period se dvièl od 1050-81138 bacml-1. Se zabeleùva
deka nivnata brojnost e zgolemena.
Zagriùva podatokot deka vo vodata od krajbre`niot region
evidentirano e prisustvo na indikatori od sanitaren aspekt, kako {to se
najverojaten broj na koliformni bakterii, Escerichia coli, Clostridium
perfringens.
Prose~nite vrednosti za najverojatniot broj na koliformni
bakterii se dvièle vo dijapazon od 90-1698 bac100 ml-1 voda. Soglasno
Uredbata za klasifikacija na vodite na R.Makedonija, spored ovoj
parameter, vodata od krajbre`niot region se nao|ala vo III i IV kategorija.
Prisustvo na Escerichia coli i Clostridium perfringens vo vodata od
litoralniot region na Ohridskoto Ezero evidentirano e incidentno i toa
najpove}e vo letniot period pred turisti~kite naselbi i vo ustijata na
rekite koi se vlivaat vo Ezeroto. Dosega{nite istraùvawa pokaùvaat
15
deka vodata vo ovoj region, spored zastapenosta na Escerichia coli, vo

najgolem del bila mnogu slabo zagadena, slabo zagadena i umerano zagadena
soglasno klasifikacijata na Kavka (1994).
Osnovna pri~ina koja doveduva do vakvata sostojba na vodata od
krajbre`niot region, e vlivaweto na rekite koi gravitiraat vo Ezeroto:
êrava, Velgo{ka, Koselska, Sateska i koi ja optovaruvaat so organski
materii,
kako
necelosnata
opfatenost
na
otpadnite
vodi
vo
kolektorskiot sistem.
Na{ite sogleduvawa ukaùvaat deka vodata od Ohridskoto Ezero
go zadràla oligotrofniot karakter koj treba da ostane karakteristika i
za naredniot period, so tendencija, vlijanieto koe go vr{at otpadnite
vodi vo krajbre`niot region i predizvikuva incidentni vlo{uvawa na
vodata da bide otstraneto.
broj na bak/ml voda
5000
4000
3000
2000
1000
0
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Period na istrazuvawe
Proteoliti~ki
Heterotrofi
MPA-100%
Lipoliti~ki
Amiloliti~ki
Fosfomineralizatori
MPA-10%
Sl. 9. Prose~ni vrednosti za fiziolo{kite grupi bakterii vo vodata od

pelagijalot na Ohridskoto Ezero za periodot 2002-2008 g.
4.2. Fitoplanktonski karakteristiki:

Fitoplanktonot
edna
od
najzna~ajnite
komponenti
na
akvati~nite ekosistemi od koi, vo najgolema mera, zavisi nivnoto

funkcionirawe.
Fitoplanktonot se sostoi od mikroskopski rastitelni organizmi
adaptirani na suspenzijata vo vodata i izloèni na pasivno dvièwe so
16
vetrot i strueweto (Reynolds, 1984). Ovie organizmi se ednokleto~ni no

mnogu od niv formiraat kolonii i variraat vo golemina od < 1 m do > 500
m.
Vo
Ohridskoto
Ezero
strukturata
periodicitetot
na
fitoplanktonskata zaednica imaat karakteristiki koi se vklopuvaat vo

{ablonite karakteristi~ni za oligotrofnite ezera od umerenata
klimatska zona, no isto taka imaat i sopstveni karakteristiki.
Vremenskiot i prostorniot raspored na fitoplanktonot vo Ohridskoto
Ezero e mnogu kompleksen i vo nego se vklu~eni niza abioti~ki i bioti~ki
faktori.
Ottuka,
faktorite
koi
se
klu~ni
za
sukcesijata
na
fitoplanktonot, ne moè lesno da se determiniraat i naj~esto sukcesijata

ne e odredena od eden ili nekolku faktori, tuku naj~esto od sloènite
odnosi pome|u niv.
Vo Ohridskoto Ezero postoi zna~itelna razlika vo sostavot na
fitoplanktonskata zaednica na razli~ni dlabo~ini vo isti vremenski
periodi, kako i na isti dlabo~ini, vo isti periodi od godinata, no i vo
razli~ni godini, osobeno vo odnos na procentualnata zastapenost na
oddelni grupi algi.
Vo povr{inata i na dlabo~ina od 10 metri, vo tekot na zimskiot
period dijatomeite imaat najgolemo procentualno u~estvo vo vkupniot
fitoplankton, od 54,44% do 76,74%.
Vo tek na proletniot period sinozelenite i zelenite algi se
zastapeni so najgolem procent, pri toa smenuvaj}i se vo svojata dominacija.
Vo tek na 2001 i 2003 godina so najgolem procent (58,7 - 35,3%) bea
zastapeni zelenite algi, so Cosmarium phaseolus kako dominanten vid. Vo
2002 godina Cyanophyta be{e dominantna grupa so procentualna zastapenost
od 57,45% na povr{inata i 70,71% na 10 m dlabo~ina.
Od grupata na zelenite algi, pokraj Cosmarium phaseolus, so
pozna~itelna brojnost se zastapeni: Oocystis rhomboides, Ankistrodesmus
lacustris, Staurastrum paradoxum, Ankistrodesmus falcatus i Oocystis lacustris.
Vo tek na letniot period pretstavnicite na Chrysophyta i Pyrrophyta
se javuvaat kako kompetitori so~inuvaj}i najgolem procent vo vkupnata
17
brojnost na fitoplanktonot (do 85%). Dominantni vidovi od Chrysophyta se

Dinobryon divergens i Dinobryon bavaricum. Vo esenskiot period najzastapeni
se pretstavnici od Chrysophyta, Cyanophyta i Bacillariophyta, smenuvaj}i ja
procentualnata zastapenost od godina do godina.
Procentualnata zastapenost na Pyrrophyta e najgolema vo letniot
period osobeno vo povr{inskiot sloj kade dominira vo fitoplanktonot so
maksimalna zastapenost od 80%, so pomal procent (maks. 61%) e zastapena
na dlabo~ina od 10 m, a po~nuvaj}i od 20 m dlabo~ina pa nadolu, nivnata
procentualna zastapenost e nezna~itelna i sekoga{ e pod 1% i
najverojatno vo ovie sloevi se prisutni kako posledica na toneweto.
Najzastapen vid od Pyrrophyta e Ceratium hirundinella, a pomalku zastapen
Peridinium cunningtonii .
Vo tek na celiot istraùvan period vo Ohridskoto Ezero e
registrirana mala gustina na fitoplanktonot, so maksimum od 272.000 ind l1
vo avgust 2002 god. na 20 m dlabo~ina. Vo ostanatiot period gustinata
be{e sekoga{ pod 100.000 ind l-1, i ~esto pod 10.000 ind l-1.
Toa e edna optimisti~ka tendencija na razvojot na fitoplanktonot
vo pelagijalot na Ohridskoto Ezero, vo odnos na odrùvaweto na negovata
oligotrofna sostojba i vo idnina.
Prose~nata gustina na fitoplanktonot vo vodniot stolb najgolema
e na dlabo~ina od 20 m, a potoa na 30, 40 i 10 m. Od 50 m pa nadolu, so
zavr{uvawe na eufoti~nata zona, gustinata se namaluva i najmala gustina
e registrirana na 150 m, so prose~na vrednost od 1794 ind l-1.
Hlorofilot a e fotosinteti~ki pigment koj gi integrira site
vidovi algi i sluì kako merliv parametar za celata fitoplanktonska
produkcija, odnosno koncentracijata na hlorofilot a e najvoobi~aena
merka na algalnata biomasa. Vo prosek, 1.5% od organskata materija na
algite e hlorofilot a. Taka, ako e poznata sodrìnata na hlorofilot a,
moè da se presmeta biomasata na fitoplanktonot vo vodnoto telo
(Nrnberg & Shaw, 1999; Raschke, 1993; Marshall and Peters, 1989).
Sodrìnata na hlorofilot a vo Ohridskoto Ezero, vo tek na
celiot istraùvan period, najvisoki vrednosti dostigna vo proletniot
18
period, a potoa zna~itelno opa|a{e vo letnite meseci koga bea

evidentirani najniski vrednosti na hlorofilot a vo vodniot stolb.
Osobeno niski bea vrednostite vo povr{inskiot sloj.
Vo esenskiot period vrednostite bea poniski vo sporedba so
zimskiot period. Vakviot raspored na hlorofilot a vo Ohridskoto Ezero
vo potpolnost se sovpa|a so generalnata distribucija na hlorofilot a vo
oligotrofnite ezera od umereniot pojas, dobieni od Marshall and Peters
(1989).
I vertikalnata distribucija na hlorofilot a vo Ohridskoto
Ezero vo potpolnost e identi~na vo site istraùvani godini, pri {to,
najvisoki prose~ni vrednosti se evidentirani vo slojot pome|u 20 i 40 m
dlabo~ina, kade se nao|a i najgolemata gustina na fitoplanktonot. Za
Ohridskoto Ezero e karakteristi~no prisustvo na hlorofilot a i vo
najdlabokite sloevi, na dlabo~ina do 150 m. Ova se dolì na prisustvoto
na endemi~nata dijatomeja Cyclotella fottii vo tie dlabo~ini, pa i pogolemi.
Prisustvoto na ovaa dijatomeja e evidentirano i na dlabo~ina od 200 i 250
m. Vo oddelni meseci zabeleìtelna e i pojavata na dlabinski hlorofilen
maksimum duri i na 150 m dlabo~ina, dosta podlaboko od eufoti~nata zona.
Ovaa pojava e karakteristi~na samo za oligotrofni ezera so golema
proyirnost.
Prose~nata sodrìna na hlorofilot a za istraùvaniot voden
stolb na Ohridskoto Ezero, za periodot 2001-2008 godina iznesuva 0,82 g l1
, prose~nata fitoplanktonska biomasa 54,94 g l-1, a prose~nata primarna
produkcija 50,15 g C m-2 god.

Spored OECD fiksniot grani~en sistem na klasifikacija,
Ohridskoto Ezero se nao|a vo oligotrofna sostojba, a vrednostite za
prose~nata vrednost za hlorofilot a, pripa|aat vo grani~nite vrednosti
za ultraoligotrofni ezera.
I vo soglasnost so klasifikacijata na Nrnberg (1996), koja se
odnesuva na letniot period, Ohridskoto Ezero se nao|a vo stabilna
oligotrofna sostojba.
19
Tab. 1. Trofi~ki status na Ohridskoto Ezero vo periodot 2001-2008 godina

izrazen spored fiksniot grani~en sistem na OECD, 1982
Primarna
Trofi~ka
Chl. a - redno
Chl. a - max. Fitoplanktonska
produkcija
kategorija
(g l-1)
biomasa (g l-1)
(g l-1)
-2
g C m god
Oligotrofna
0,82
4,18
54,94
50,15
Tab. 2. Trofi~ki status na Ohridskoto Ezero vo 2008 godina izrazen spored
prose~nite letni vrednosti na povr{inskite vodi (Nrnberg 1996)
Chl. a (g l-1)
Fitoplanktonska
biomasa (g l-1)
0,29
19,43
Primarna
produkcija
g C m-2 god
26,60
Trofi~ka
kategorija
Oligotrofna
4.3. Zooplanktonski karakteristiki:

Pripadnicite na zooplanktonot zazemaat mo{ne va`no mesto vo
trofi~kata piramida na site tipovi vodni baseni i odlu~uvaat vo {iroki
granici za karakterot na energijata koja {to protekuva vo ekosistemot.
Kako primarni i sekundarni konsumenti tie se va`ni izvori na
hrana na pove}eto invertebrata i vertebrata (Williamson, 1991).
Zooplanktonot, voop{to, pretstavuva vaèn stepen vo trofi~kata
piramida na Ezeroto, na relacijata fitoplankton - zooplankton - ribi. Od
tuka proizleguva i interesot za odreduvawe na negovata sostojba vo
Ezeroto.
Ohridskoto Ezero vo poslednite nekolku decenii e izloèno na
permanentno antropogeno zagaduvawe. Rezultatite od istraùvawata
pokaùvaat na zagaduvawe i eutrofizacija na litoralniot region na
Ezeroto. Negativnoto vlijanie poleka, no so pogolema sigurnost se {iri i
vo pelagijalot na Ezeroto. Vo prilog na ova ukaùvaat promenite vo
kvalitativniot
kvantitativniot
sostav
na
zooplanktonot.
Evidentiraweto na dva novi vida od Cladocera: Diaphanosoma birgei lacustris

(Korinek) i Leptodora
kindtii (Focke),
ukaùvaat na naru{uvawe na
stabilitetot na planktonskata zaednica.

Spored prikaànite rezultati, vo pelagijalot na Ohridskoto
Ezero spored brojnosta, na prvo mesto doa|aat vidovite od grupata
20
Copepoda. Tie dominiraat vo tekot na celata godina taka {to se dobiva

vpe~atok deka zooplanktonot ima kopepoden karakter. Kopepodite, kako
vo svojot kvalitativen, taka i vo svojot kvantitativen sostav, gledano vo
funkcija na vremeto, nemaat nekoi promeni, {to ukaùva na nivnata
golema
stabilnost
vo
planktonskata
zaednica
(Kozminski,
1935;
Serafimova-Haxi{~e, 1957).
Na vtoro mesto se rotiferite. Vidovite koi pripa|aat na ovaa
grupa vo najgolem broj se letni formi. Vo tekot na site godini na
istraùvawata, nivnite maksimalni vrednosti se evidentirani vo letniot
i esenskiot period. Vo nekoi periodi od godinata tie moàt da se na prvo
mesto vo vkupniot zooplankton, a vo odredeni periodi dostignuvaat
minimalni brojni vrednosti. Promenite na brojot na rotiferite, se
usloveni so pojavuvaweto na oddelnite vidovi vo planktonot vo tekot na
godinata, kako i nivnoto is~eznuvawe, a toa se odrazuva vrz nivnoto
vkupno u~estvo vo zooplanktonot. Vakvoto neuedna~eno odnesuvawe na
Rotiferite vo tekot na istraùva~kiot period, ukaùva deka tie imaat
najmal stabilitet i prostoren i vremenski.
Grupata Cladocera vo tekot na celata godina u~estvuva so mal del vo
vkupniot zooplankton, vo sporedba so drugite pogorenavedeni dve grupi,
me|utoa, imaj}i ja vo vid nivnata golemina i biomasa, tie so golem del
u~estvuvaat vo vkupnata biomasa na zooplanktonot. Vo zimskiot i
ranoproletniot period se zastapeni so mali numeri~ki vrednosti, a kon
krajot na proletniot period i na po~etokot na letoto, nivnata brojnost se
zgolemuva. Vo site godini na istraùvawa maksimalnite vrednosti bea
evidentirani vo tekot na letniot i esenskiot period.
Od izvr{enata saprobiolo{ka analiza vo pelagijalniot region na
Ohridskoto Ezero moè da se zaklu~i deka utvrdenite vidovi voglavno
pripa|aat na vodi od I, I-II i II kategorija.
Presmetaniot indeks na saprobnost iznesuvaa 1,5, {to odgovara na
voda so oligosaproben karakter.
21
Kvalitativen, kvantitativen sostav i saproben indeks na zooplanktonot od

Ohridskoto Ezero (pelagijal 2001-2007)
ind/m3
Vidovi
Rotifera
Saproben indeks
s
h
24
1,6
1115
1,4
Polyarthra vulgaris Carlin, 1943
25
2,1
Trichocerca capucina (Wierzejski et Zacharias 1893)
52
1,5
Kerattella quadrata (Mller, 1786)
29
1,7
Gastropus stylifer Imhof, 1891
890
1,2
Kerattella cochlearis (Gosse, 1851)
62
1,9
Ploeosoma truncatum (Levander, 1894)
58
1,5
Synchaeta stylata Wierzejski, 1893
18
1,2
Filinia terminalis (Plate, 1886)
227
1,4
Asplanchna priodonta Gosse, 1850

Kellicottia longispina (Kellicott, 1879)
1,4
Cladocera
520
2,2
Bosmina longirostris O.F. Mller
850
1,6
Diaphanosoma birgei lacustris (Korinek)
125
1,6
Leptodora kindtii (Focke)
42
1,7
Daphnia pulicaria Forbes
1,7
Copepoda
87
1,7
Eudiaptomus gracillis
365
2,1
Arctodiaptomus steindachneri (Richard, 1897)
5201
1,5
Cyclops ochridanus
1072
1,8
Mesocyclops leuckarti
1,6
1,5 (I)
Vkupno
Rotifera
17%
Dreissena
7%
Cladocera
14%
Copepoda
62%
Sl. 10. Procentualna zastapenost na zooplanktonot

od Ohridsko Ezero (2001-2007god.)
22
Kvalitativen, kvantitativen sostav i biomasa na zooplanktonot od

Ohridsko Ezero (pelagijal 2001-2007)
Vidovi
ind/m3
biomasa (g/m3)
24
1115
25
52
29
890
62
58
18
227
11
195
1,1
3,64
2,03
Rotifera
Asplanchna priodonta Gosse, 1850
Kellicottia longispina (Kellicott, 1879)
Polyarthra vulgaris Carlin, 1943
Trichocerca capucina (Wierzejski et Zacharias 1893)
Kerattella quadrata (Mller, 1786)
Gastropus stylifer Imhof, 1891
Kerattella cochlearis (Gosse, 1851)
Ploeosoma truncatum (Levander, 1894)
Synchaeta stylata Wierzejski, 1893
Filinia terminalis (Plate, 1886)
Vkupno
Cladocera
Daphnia pulicaria Forbes
Bosmina longirostris O.F. Mller
Diaphanosoma birgei lacustris (Korinek)
Leptodora kindtii (Focke)
Vkupno
Copepoda
Mesocyclops leuckarti
Eudiaptomus gracillis
Arctodiaptomus steindachneri (Richard, 1897)
Cyclops ochridanus
Vkupno
VKUPNO:
3,5
5,8
4,86
85,125
311,755
520
850
125
42
15080
661,3
1411
1680
18835
87
365
5201
1072
818
4197
36407
11792
53214
72366 (0.0723 g)
4.4. Makrofitiski karakteristiki:

Rastitelniot svet od Ohridskoto Ezero se karakterizira so
floristi~ka raznovrsnost, so tri karakteristi~ni grupi makrofiti:
emergentni, flotantni (pliva~ki) i submerzni (potopeni) makrofiti.
Od vkupniot broj evidentirani makrofiti so najgolem procent se
prisutni submerzni (potopeni) makrofiti (okolu 75%), potoa sleduvaat
emergentnite (okolu 16%) i flotantnite so samo 9 %.
Od emergentnite rastenija dominira trskata, Phragmites australis
koja obrazuva diskontinuiran pojas okolu Ezeroto i so vkupna povr{ina od
okolu 74 ha (0,31% od vkupnata povr{ina na Ezeroto), a od submerznite
23
rastenija
dominiraat
stebloobvitkuva~kata
Potamogeton
lokumica,
perfoliatus (1021,13 ha - 4,28%) i harata Chara tomentosa i drugi vidovi hara

(1049,16 ha- 4,39 %) koi zaedno prekrivaat okolu 2070,16 ha odnosno 8,67
% od vkupnata povr{ina na Ezeroto.
Pri istraùvawata na makrofitskata vegetacija od Ohridskoto
Ezero
posebno
vnimanie
be{e
dadeno
na
odreduvawe
na
saprobiolo{kata pripadnost na evidentiranite makrofitski vidovi

(spored Hofrat Ottendorfer, 1983), kako eden od indikatorite za odreduvawe
na kvalitetot na vodata. Pritoa e evidentirano deka vo Ohridskoto Ezero
postoi raznolikost vo pogled na indikativnosta na makrofitskite vidovi
za stepenot na saprobnosta na vodata, kade {to se rasprostraneti.
Sepak, od istraùvawata moè da se zaklu~i deka vo Ohridskoto
Ezero dominiraat makrofitski vidovi koi se indikatori za vodi od vtora
kategorija (Nuphar lutea (L.) Smith, Polygonum amphibium L., Potamogeton
perfoliatus
L.,
Myriophyllum
spicatum
L.,
Myriophyllum
verticillatum
L.,
Ceratophyllum demersum L., Elodea canadensis Rich.&Michx., Najas major All. i

Lemna trisulca L.).
Podatocite
od
istraùvawata
pokaùvaat
deka
vodata
vo
istraùvanite lokaliteti od Ohridskoto Ezero glavno e umereno

zagadena, dodeka vo odredeni lokaliteti (Gra{nica, Daljan, Pristani{te
i Mazija) ve}e e prisuten procesot na eutrofikacija.
Makrofitski vidovi vo Ohridsko Ezero i nivnata saprobiolo{ka

pripadnost
R. broj
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
VID
Phragmites australis (Cav.) Trin ex Steud.
Typha latifolia L.
Typha angustifolia L.
Schoenoplectus lacustris (L.) Palla (Scirpus lacustris L.)
Nuphar lutea (L.) Smith.
Polygonum amphibium L.
Potamogeton perfoliatus L.
Potamogeton lucens L.
Potamogeton pectinatus L.
Potamogeton crispus L.
saprobnost
- Ottendorfer
I, II
I, II
II
II
II
I, II
II, III
II, III
24
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
Potamogeton acutifolius Link.

Myriophyllum spicatum L.
Myriophyllum verticillatum L.
Ceratophylllum demersum L.
Ceratophylllum submersum L.
Zannichellia palustris L.
Vallisneria spiralis L.
Elodea canadensis Rich.&Michx.
Najas major All.
Najas minor All.
Ranunculus circinatus Sibth.
Lemna trisulca L.
Chara tomentosa L. (Chara ceratophylla Wallr.)
Chara sp.
Nitella sp.
II
II
II
II, III
II
II
I, II
II
I
I, II
I, II
4.5. Zoobentosni karakteristiki:

PORIFERA
Spongilla stankovici
Spongilla fragilis
Ochridospongia rotunda
PLATHELMINTHES
Turbellaria - Tricladida
Phagocata ochridana
Phagocata stankovici
Phagocata undulata
Phagocata maculata
Dendrocoelum adenodactylosum
Dendrocoelum maculatum
Dendrocoelum sanctunaumi
Dendrocoelum komareki
Dendrocoelum decoratum
Dendrocoelum lacustre
Dendrocoelum dorsivittatum
Dendrocoelum lychnidicum
Dendrocoelum ochridense
Dendrocoelum minimum
Dendrocoelum albiidum
Dendrocoelum sinisai
Dendrocoelum translucidum
Dendrocoelum cruciferum
Dendrocoelum lacteum
Dendrocoelum jablanicense
Dendrocoelum tockoi
Dendrocoelum sapkarevi
Dendrocoelum porfirevi
25
ANNELIDA
1. Oligochaeta:
Tubifex tubifex
Criodrilus lacuum
Limnodrilus hoffmaeisteri
Rhynchelmis komareki f. typica
Criodrilus lacuum
Eiseniella tetraedra f. typica
Limnodrilus udekamianus
Psammoryctes ochridanus f. variabilis
Tubifex ochridanus f. variabilis
Pothamotrix hammoniensis
Peloscolex tenuis
Peloscolex stankovii f. litoralis
Rhynchelmis komareki f. typica
Eiseniella ochridana
Pothamotrix ochridense
Stylaria lacustris
Criodrilus ochridense
Nais variabilis
Tubifex sp.
Limnodrilus udekamianus
Rhynchelmis komareki
Rhynchelmis komareki brevirostra
Eiseniella tetraedra
Allolobophora lacustris
2. Hirudinea
Glossiphonia pulchella
Glossiphonia maculosa
Glossiphonia complanata complanata
Cystobranchus pawlowskii
Dina lepinja
Dina krilata
Dina sp.
Erpobdella octoculata
Haemopsis sanguisuga
Haementeria costata
Glossiphonia complanata
MOLLUSCA
1. Gastropoda
Carinogyraulus lychnidicus
Chilopyrgula sturanyi
Radix relicta
Valvata stenotrema
Theod. fluviatilis dalmaticus
Ginaia munda munda
Pyrgohydrobia grochmalickii
Viviparus vivparus
26
Valvata rhabdota
Polinskiola sturanyi
Pyrgula dybowskii
Coretus corneus
Ohridopyrgula macedonica
Carinogyraulus trapezoides
Macedopyrgula pavlovici
Zaumia sanctizaumi
Gocea ochridana
Macedopyrgula wagneri
Trachyochridia filocincta
Neofossarulus stankovici
Gyraulus macedonicus
2. Bivalvia
Dreissena polymorpha
Sphaerium corneum
Unio sp.
ARTHROPODA
1. Crustacea
A. Ostracoda
Candona alta
Candona media
Candona trapzoformis
Candona cristatella
Candona depressa
Candona marginata
Candona vidua
Limnocythere sp.
Lepthocitere sp.
B. Amphipoda
Gammarus roeselii
Gammarus ochridensis
Gammarus ochridensis ochridensis
Gammarus roeselii triacanthus
Gammarus ochridensis abyssalis
C. Isopoda
Asellus djordjevici
Asellus djordjevici litoralis
Asellus djordjevici djordjevici
Asellus remyi typicus
Asellus remyi acutangulus
Asellus remyi nudus
Asellus a.arnautovici
Asellus a. elongatu
27
2. Hydracarina
3. Araneina
4. Insecta
A. Ephemeroptera
Cloeon dipterum
Caenis macrura
Cloeon simile
Procloeon sp.
B. Trichoptera
Goera pilosa
Ecnomus tenellus
Polysentropus multiguttatus
Odontocerum sp.
C. Odonata
Enallagma cyathigerum
Gomphus vulgatissimus
Aechna sp.
Libellula depressa
Diptera
Chironomidae
Cryptochironomus conjugens
Polypedilum breviantennatum
Polypedulum bicrenatum
Polypedulum pedestre
Tanytarsus mancus
Cricotopus algarum
Procladius choreus
Chironomus plumosus
D. Neuroptera
Sialis lutaria
28
IHTIOPOPULACIJA OD OHRIDSKO EZERO
AVTOHTONI VIDOVI:
Ohridska
Salmo letnica (Kar.)
Belvica
Acantholingua ohridana (Ste.)
Grun~e
Pachychilon pictum (Hec. et Kn.) Phoxinellus minutus (Kar.)
Pijor
Phoxinus phoxinus (L.)
Skobust
Chondrostoma nasus (L.)
Pisa
Scardinius erythrophthalmus
scardafa (Bon.)
Mrenec
Gobio gobio (Kar.)
Krap
Cyprinus carpio (L.)
Klen
Leuciscus cephalus (L.)
Grunec
Rutilus rubilio ohridanus (Bon.)
Barbus meridionalis (Ris.)
29
Pla{ica
Gomnu{ka
lburnus alburnus arborella (Fil.) Alburnoides bipunctatus (Kar.)
Jagula
Anguilla anguilla (L.)
Kamnar
Jagul~e
Nemachilus barbatulus sturanyi (St.) Cobitis taenia meridionalis (Kar.)
ALOHTONI VIDOVI:
Vinoìtna pastrmka
Oncorhynchus mykiss (Wal.)
Plati~e
Rhodeus sericeus amarus (Bl.)
Pseudorasbora
Pseudorasbora parva (Tim. et Sch.)
Lepomis gibbosus (L.)
Ka
Carassius carassius (L.)
30
5. VIDOVI I KOLIÎNI NA RIBITE
Goleminata na Ohridskoto Ezero, kako i kvalitetot na negovata

ribna naselba, pridonesuva da toa od sekoga{ pretstavuvalo eden od
pokrupnite ribolovni objekti vo na{ata Republika.
Poradi dolgata i ednovremeno kontinuirana egzistencija
na
Ohridskoto Ezero od tercier do denes, po priroden, evolutiven pat, vo
nego e formirana i stabilizirana po svojot sostav isklu~itelna
ihtiofauna. Imeno, vo kontekst na iznesenovo da istakneme deka najgolem
broj od vidovite se endemi~ni, odnosno egzistiraat samo tuka i nikade na
drugo mesto vo svetot. Me|u niv se nao|aat i reliktni vidovi, koi se
zapazeni kako ìvotni oblici od vremeto na nivnoto naseluvawe vo
Ezeroto.
5.1. Kvalitativno - kvantitativen sostav na ihtiopopulacijata
Evidentiranite avtohtoni vidovi pripa|aat kon ~etiri familii od
koskenite ribi i toa: Salmonidae, Cyprinidae, Cobitidae i Anguillidae.
Familijata Salmonidae (pastrmki) sodrì dva vida, odnosno Salmo letnica
(Karaman) ohridska pastrmka i belvica - Acantholingua ohridana (Steind.). Kon
familijata Cyprinidae (krapovidni) pripa|aat 12 vida, i toa: Cyprinus carpio
(L.) - krap, Rutilus rubilio ochridanus (Karaman) - grunec, Pachyhilon pictus (Heck.
et Kner) - moranec, Phoxinellus minutus (Karaman) - grun~e, Leuciscus cephalus
(Bonap.) - klen, Phoxinus phoxinus (L.) - pijor, Scardinus erythrophthalmus scardafa
n. ochridanus (Vlad. et Petit) - pisa, Chondrostoma nasus ochridanum (Karaman) skobust, Gobio gobio ochridanus (Karaman) - mrenec, Barbus meridionalis petenyi
Heck. - mrena, Alburnus alburnus alborella (Filippi) - pla{ica, Alburnoides
bipunctatus ohridanus (Karaman) - gomnu{ka ({lunec).
Od familijata na {tipalkite (Cobitidae) zastapeni se dva vida:
kamnarot - Nemachilus barbatulus sturanyi (Steind.) i jagul~eto Cobitis taenia
meridionalis (Karaman).
Familijata Anguillidae e zastapena so eden vid, odnosno so jagulata
Anguilla anguilla (L.).
Vo Ohridskoto Ezero, pokraj avtohtonite, se sre}avaat i nekolku
alohtoni (introducirani) ribi i toa: vinoìtna pastrmka Oncorhynchus
mykiss (Wal.) i nejzinata albino forma (zlatna), karas Carassius carassius (L.),
plati~e Rhodeus sericeus, son~arka Lepomis gibbosus (L.), rasbora Pseudorasbora
parva (L.), kako i ribni~ka forma na krapot (gol krap).
Ovie vidovi pokraj nivnoto nestopansko zna~ewe, vo sekoj slu~aj
imaat i negativno vlijanie vrz celokupnata ribna naselba na Ezeroto, pri
{to gi zafa}aat ekolo{kite ni{i (prirodnite ìveali{ta - po odnos na
ishranata, reprodukcijata i dr.) na avtohtonite ribi.
Od prethodno iznesenoto jasno se gleda deka grablivite ribi vo
Ohridskoto Ezero, prete`no, se pretstaveni, so blagorodni vidovi i toa:
pastrmkata, belvicata i jagulata; tie voedno se i so visoka ekonomska
vrednost.
31
Ribnoto bogatstvo na Ohridskoto Ezero e iskoristuvano u{te od

najstari vremiwa. Toa vekovno iskustvo izgradilo ribolovni postapki
{to se zasnovani vrz ~ista empirija i rutina, i {to, vpro~em, s u{te se vo
upotreba. O~evidno e deka mnogu od tie postapki, pove}e ili pomalku, se
prilagodeni kon ìvotnite osobenosti na lovenite vidovi ribi, a so cel
ulovot da bide polesen i poefikasen. Ribolovot ne se odvival vrz
poblisko poznavawe na stvarnata produkcija na ribnata biomasa vo
Ezeroto i nejzinoto dvièwe od godina vo godina. Me|utoa, vo posledno
vreme od strana na Hidrobiolo{ki zavod-Ohrid pristapeno e kon poblisko
prou~uvawe na ekolo{kite osobenosti na glavnite vidovi ribi i visinata
na ribnata produkcija, bez ~ie poznavawe ne moè racionalno da se
reguliraat metodite na ribolovot i negoviot intenzitet.
Prvite podatoci za intenzitetot na ribolovot i za visinata na
realiziraniot prinos ribi se zasnovaat vrz ribolovnata statistika {to se
vodi od 1929 godina. Ovaa statistika e gruba i nepotpolna, bidej}i se
odnesuva samo na dnevnite teìnski koli~ini na ulovenite ribi po vidovi
i ribolovni lokaliteti. Taa ne sodrì podatoci za brojot na ulovenite
primeroci, za ribolovot so oddelni vidovi riboloven alat, kako i za
ribolovot na onoj del od Ezeroto koj pripa|a na sosedna R. Albanija. Ovde
treba da se napomene deka, statisti~kite pokazateli za ribolovniot
prinos na Ezeroto bi poprimile relativno pogolemi vrednosti dokolku se
zemat predvid i koli~estvata na riba koi nelegalno se lovat.
Ribolovot na makedonskiot del od Ezeroto opfa}a dva glavni
ribolovni regioni i toa: ohridsko-pe{tanski koj e zna~itelno pogolem i
se prostira na isto~niot del, po~nuvaj}i od reka Sateska (m.v. "Ribnica")
do Sv. Naum; i stru{ko-kali{ki koj e pomal i go opfa}a severniot i
severozapadniot breg od r. Sateska do makedonsko-albanskata granica.
Ovie ribolovni regioni se razlikuvaat kako spored sostavot na lovinata,
taka i spored procentualnoto u~estvo vo vkupnata godi{na lovina.
Spored statisti~kite podatoci za godi{niot ulov na riba za
periodot 1930/50 godina, za makedonskiot del od Ohridskoto Ezero
iznesuva 211.000 kg., odnosno 9 kg/ha. Vo ulovot, vo navedeniov period,
pastrmkata e zastapena so 38.85% do 42.85% ili zaedno so belvicata i
letnicata okolu 46 %. Belvicata e zastapena so 3.35%, jagulata so 5.31%,
pla{icata so 27.21%, krapot so 9.04%, klenot so 7.05%, grunecot so 3.27%,
skobustot so 1.82% i drugi so 0.3%.
32
Comparation of the participation of the main fishing species in the statistic for two different time
scale periods - 1930/57 and 1969/99
50
43.09
43.6
Salmonidi
45.62%
40
35.26
Ciprinidi
53.68%
30
Salmonidi
42.06%
27
20
Ciprinidi
49.46%
8.54
10
6.8
13.92
8.04
4.924.26
2.53
oh.trout (pastrmka)
belvica
2.04
bleak (plasica)
1930/57
carp(krap)
all other(ostanati)
eel (jagula)
1969/99
Sporedba na u~estvoto na glavnite vidovi ribi vo vkupniot

komercijalen ribolov na makedonskiot del od Ezeroto
vo periodite 1930/57 i 1969/99 godina
No za periodot 1969 - 2001 godina, sostojbite po odnos na

zastapenosta na vidovite vo lovinata se menuvaat, odnosno se javuva
dominacija na ciprinidnite ribi. Isto taka, srednite godi{ni vrednosti
na ulovot opa|aat i analogno na toa i vkupniot riben prinos izrazen na
eden hektar ezerska povr{ina, za makedonskiot del od Ezeroto se namaluva
od prethodnite 9kg na 7,7.
The fluctuation of the total annual catchment from the commercial fishery
at the Macedonian part of Lake Ohrid for the time period 1969 - 2001 year
350000
AVG=185122 kg
STD = 59756 kg
300000 max = 302496 kg
min = 53123 kg
kg
250000
200000
150000
100000
50000
1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001
Koli~ini na godi{en ulov od stopanski ribolov na

makedonskiot del od Ohridskoto Ezero
za periodot 1969 - 2001 godina.
33
Changes in the fish yield per lake surface for the Macedonian
part of Lake Ohrid for the time period 1969-2001 year
14
yield (kg/ha)
12
AVG = 7.76
Sdev = 2.50
10
8
6
4
2
1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001
years
Promeni vo godi{en prinos na riba izrazen na

ezerska povr{ina (kg/ha) za makedonskiot del od
Ezeroto za periodot 1969/2001 godina
The contribution of the particulate commercialy important fish species (expresed

in %) in the total commercial fishery at the Macedonian side of Lake Ohrid for the
time period 1969 - 1999 year
goldfish (karas) (0.27%)
gudgeon (mrenec) (0.96%)
roach (grunec) (1.66%)
undermouth (skobust) (0.06%)
chub (klen) (4.51%)
burbel (mrena) (0.51%)
carp (krap) (2.04%)
oh.trout (pastrmka) (35.26%)
bleak (plasica) (43.68%)
belvica (6.80%)
eel (jagula) (4.26%)
U~estvoto na pooddelnite vidovi ribi vo vkupniot

komercijalen ribolov na makedonskiot del od Ezeroto
za periodot 1969/99 godina
34
Relative values (%) versus the absolute values (kg) of the annual catch of
Lake Ohrid trout (Salmo letnica) on the Macedonian part of the lake for the
period 1969 -1999 year
80
300000
250000
60
50
200000
40
150000
30
total annual catch (kg)
% from the annual catch
70
100000
20
10
50000
1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999
years
%
kg
Prikaz na izrazeno orientiraniot ulov kon ohridskata pastrmka

spored procentualnata zastapenost vo vkupniot godi{en ulov za
periodot 1969/1999 godina na makedonskiot del od Ezeroto
The contribution of the particulate commercialy important fish

species (expresed in %) in the total commercial fishery at the
Macedonian part of Lake Ohrid for the time period 1999-2001 year
goldfish (karas) (0.24%)
gudgeon (mrenec) (1.73%)
roach (grunec) (0.22%)
undermouth (skobust) (0.03%)
chub (klen) (3.06%)
burbel (mrena) (0.20%)
carp (krap) (2.58%)
oh.trout (pastrmka) (19.10%)
belvica (13.51%)
bleak (plasica) (54.98%)
eel (jagula) (4.34%)
U~estvoto na pooddelnite vidovi ribi vo vkupniot

komercijalen ribolov na makedonskiot del od Ezeroto za
periodot 1999/01 godina
35
Vrednosti na godi{niot ulov na makedonskiot del od Ohridskoto Ezero po reoni

za 2002 i 2003 godina.
Pastrmka
Belvica
Jagula
Pla{ica
Krap
Klen
Mrena
Skobust
Karas
Grunec
Mrenec
2002 godina
Struga
Ohrid
2861
18537
5682
7161
402
187
67261
3450
136
975
773
816
66
176
3
68
8
9744
353
14
Vkupno
21398
12843
589
70711
1111
1589
242
3
76
10097
14
Spored pogore iznesenite sostojbi, o~igledno e deka vo Ohridskoto

Ezero, s u{te ne se sozdadeni uslovi za izveduvawe na stopanski ribolov.
Kako potkrepa kon ova se i soznanijata po odnos na lovot na pastrmkata i
belvicata od sosedna Albanija, kade lovinata od ovie ribi se sostoi
prete`no od malomerni edinki. Na toj na~in sosema negativno se vlijae vrz
namaluvaweto na reproduktivniot potencijal na populacijata na ove dve
endemi~ni ribi.
Pastrmka
Belvica
Jagula
Pla{ica
Krap
Klen
Mrena
Skobust
Karas
Grunec
Mrenec
2003 godina
Struga
Ohrid
3495
5521
3235
3848
912
227
33542
600
35
875
1155
937
49
240
2
162
116
2
131
Vkupno
9016
7083
1139
34142
910
2092
289
2
278
133
58
58
5.2. Godi{en prirast na ribite so pogolemo ekonomsko zna~ewe

izrazen vo kilogrami po hektar
Ohridskoto Ezero kako tipi~no oligotrofno ezero, odnosno
siroma{no so hranlivi materii, analogno na toa se odlikuva i so
relativno mal riben prinos.
Vrz osnova na sega{nite sostojbi na ribniot fond od Ohridskoto
Ezero, godi{niot prirast na ekonomski pozna~ajnite vidovi vkupno
36
iznesuva 11,56 kg/ha, za makedonskiot del na Ezeroto, odnosno izrazeno po

vidovi toa e slednovo:
Ovie pokazateli, u{te podrasti~no ukaùvaat
za nepostoeweto na nitu biolo{ka nitu ekonomska
opravdanost za voveduvawe na stopanski ribolov za
slednite 6 ({est) godini.
Ovde treba da se napomene deka za razlika od
sporo raste~kite vidovi (pastrmka, belvica i jagula),
koi voedno se grablivki i najzna~ajni po odnos na
kvalitetot i nivnoto ekonomsko zna~ewe, ~ii prirast
po hektar e opadnat, prirastot na brzoraste~kite
ribi, vo slu~ajov osobeno na pla{icata e drasti~no
zgolemen.
Ova, pred s, se dolì na poremeteniot odnos
pome|u grablivkite i ostanatite ribi vo Ezeroto. Osobeno e va`no {to
pastrmkata, belvicata i pla{icata se vo tesna kompetitivna vrska po
odnos na ishranata so zooplankton. Imeno, drasti~no reduciranata
brojnost i biomasa na pastrmkata kako grablivka, od druga strana povolno
vlijae na razvojot na pla{icata. Taka, za razlika od momentite koga
postoe{e ramnoteà pome|u ovie dva vida, pla{icata be{e ograni~ena na
litoralnite delovi od Ezeroto i ne zao|a{e vo pelagijalnite vodi
(ezerskata {ir) kade {to vo letnite periodi borave{e pastrmkata, pri toa
hranej}i se so zooplankton.
Vo poslednive godini pla{icata e rasprostraneta niz celoto Ezero
i gi zavzema prirodnite ekolo{ki ni{i na pastrmkata. Imaj}i dostapnost
kon pogolemi koli~estva zooplankton, nejziniot prirast stanuva pobrz.
Vakvata promena vo ohridskiot ezerski ekosistem ne vlijae samo vrz
ribniot fond, tuku vo celost na celiot sistem, {to od druga strana
neminovno naveduva na poseben tretman po odnos na za{titata i
upravuvaweto.
Pastrmka
Belvica
Jagula
Pla{ica
Krap
Klen
Mrena
Skobust
Karas
Grunec
Mrenec
VKUPNO
6.
0,85
0,47
0,06
9,39
0,07
0,09
0,01
0,00
0,01
0,19
0,42
11,56
DEFINIRAWE
NA
MODELOT
NA
STOPANISUVAWE
SO
OHRIDSKOTO EZERO
Na ribolovnoto podra~je Ohridsko Ezero se dozvoluva stopanski,

rekreativen i sportski ribolov.
STOPANSKI RIBOLOV
Stopanski ribolov e dozvolen samo na ribata jagula, koj se vr{i na
rekata Crn Drim vo predelot od regulacioniot objekt na HEC - Globo~ica
kaj Crkvata "Sveta Petka" do mesto vikano Divljak - Struga vo objektot
Daljan - Struga, {to pretstavuva ribolovna zona. Ribolovnata zona e
opredelena od pri~ina {to iako e vo neposredna prirodna vrska so
37
ribolovnoto podra~je Ohridsko Ezero Daljanot se nao|a na ribolovna voda

- reka na koja ne e dozvoleno vr{ewe stopanski ribolov.
Vo sostavot na ribolovnoto podra~je na Ezeroto spa|a i rekata Crn
Drim do "Daljanot" vo Struga, na dva kilometri nizvodno od istekot od
Ezeroto.
"Daljanot" vo su{tina pretstavuva instalcija za lov na jagula, i
istata ja pregraduva rekata po celata nejzina {iro~ina. Taa se koristi vo
vremeto koga jagulata od Ezeroto, ponesena od nagonot za migracija za
mrestewe vo Sargaskoto More, go zapo~nuva nejzinito "svadbeno
patuvawe". No, otsekoga{ taa i najmogu se lovela vo toj period i toa na
rakavcite od istekot na Crn Drim, koi porano gi imalo vo pogolem broj, za
razlika od denes koga rekata e regulirana so samo eden vodotek. Pred
izgradbata na branite na Crn Drim, postoela regulativa po odnos na
obezbeduvawe na sloboden premin na oddelni koli~ini jagula kon nivniot
pat vo moreto.
So izgradbata na branite toj pat e popre~en i sega{niot "Daljan"
slu` za lov na najgolemiot del od migratornata populacija. Onie edinki
koi ne bi bile uloveni, dokolku ne se ulovele vo akumulacijata
"Globo~ica", zavr{uvale vo turbinite na HEC "Globo~ica".
Vo oddelni godini, ulovot na ovaa instalcija znael da dostigne i do
20 toni vo tekot na edna godina. Toa e vo ~ista zavisnost od koli~inite so
koi se poribuva Ezeroto.
No, za zadovoluvawe i na ovoj moment "Daljanot" da se upotrebuva za
lov na jagulata so dve nameni i toa:
- za plasman na pazarot i toa 80% od vkupniot lov,
- ostanatite 20% da se izdvojuvaat za transport do Jonskoto More vo
Albanija i istite da se pu{tat da go prodolàt patot kon Sargasko
More, a za poribuvawe na Ezeroto da se koristi podmladok koj }e bide
loven na ustieto na rekata Drim vo Albanija.
- Organizacijata na transportot do nivnoto pu{tawe vo Albanija na
ustieto na rekata Drim go realizira Ovlastena institucija od oblasta
na ribarstvoto.
Stopanski ribolov na vidovite ohridska pastrmka i ohridska
belvica ne e dozvolen vo periodot od 2009-2011.
REKREATIVEN RIBOLOV
Zabranet e rekreativen ribolov na ohridskata pastrmka i
ohridskata belvica vo periodot od 2009-2011.
Celata bregova linija na Ohridskoto Ezero se proglasuva za
rekreativna zona, so isklu~ok na izvorite kaj Sv. Naum i prostorot na
potegot od lokalitetot "Veqape{" do lokalitetot "Veli Dab", a
vklu~uvaj}i go kanalot "Studen~i{ta" i istekot od Ezeroto - Rekata Crn
Drim do predelot od regulacioniot objekt na HEC - Globo~ica kaj
Crkvata "Sveta Petka" do mesto vikano Divljak - Struga vo objektot
Daljan - Struga, {to pretstavuva del od ribolovnoto podra~je Ohridsko
Ezero.
38
SPORTSKI RIBOLOV
Za sportski ribolov se opredeluvaat stazi za Ohridskiot del na
kejot od "Mazija" do Gradsko pristani{te, a za Stru{kiot del od
Evrohotel do "Ezerski lozja".
7. DEFINIRAWE NA VODI SO MO@NOST ZA AKVAKULTURA
Se zabranuva akvakulturna dejnost vo Ohridskoto Ezero. Vo

negovoto slivno podra~je dozvoleno e akvakultura vo otvoreni sistemi
(poluribnici, ribnici, rastili{ta) isklu~ivo na avtohtoni vidovi ribi,
a akvakultura na neavtohtoni vidovi ribi e dozvolena samo so upotreba na
zatvoreni sistemi (Pod zatvoreni sistemi se podrazbira vr{ewe na
akvakultura so recirkulirawe na potrebniot voden volumen na ribnicite
i so mnogu malo dnevno nadopolnuvawe so sveà voda. Kaj vakvite sistemi
otpadni vodi ne postojat, a ostatokot od neiskoristena hrana i izmetot se
pakuvaat i se koristat kako bio|ubriva. Na toj na~in se za{teduva i vo
upotrebata na voda, nema otpadni vodi (zgolemena za{tita na ìvotnata
sredina) i voedno ovozmoùvaat odgleduvawe i na neavtohtoni vidovi so
ogled deka ne postoi iste~na voda i kontakt so bilo koj vodotek.
8. MERKI ZA ZA[TITA I ODR@UVAWE NA RIBITE
Od site prethodno navedeni pokazateli proizleguva deka

Ohridskoto Ezero u{te za najmalku tri godini treba da bide pod poseben
na~in na upravuvawe od strana na dràvata, koncesionerite, ili nejzini
organi i ovlasteni institucii.
Ohridskoto Ezero, poradi celokupnta negova specifi~nost i
kompleksnost ima potreba od najrigorozna za{tita.
Edna od merkite za za{tita i odrùvawe na ribite vo ribolovnoto
podra~je Ohridskoto Ezero e intenzivirawe na sorabotkata so site
relevantni institucii kako na doma{no taka i na bilateralno nivo so
sosedna Republika Albanija vo odnos na harmonizacija na na~inot na
upravuvawe so Ezeroto, a vo ramkite na toa i izedna~uvawe na merkite za
za{tita i odrùvawe na ribite. Ova e od osobeno zna~ewe za reanimacija
na ribniot fond vo celost imaj}i pred vid deka na makedonskiot del od
Ezeroto od april 2004 godina postoi totalna zabrana za ribolov, a na
albanskiot s u{te se lovi.
Edna od rabotite koja moè da ja podobri fizi~kata za{tita na
ribniot fond, a zavisi direktno od merkite koi moè da gi propi{e
Vladata na Makedonija, e ograni~uvawe na plovidbata na Ezeroto vo dadeni
periodi od godinata, a osobeno vo no}nite ~asovi koga vo najgolema mera se
39
odviva ribokradstvoto. No}nata plovidba treba da e dozvolena za potrebi

na dràvnite institucii i turisti~kite plovni objekti.
8.1. Organizacija na ribo~uvarska slu`ba
Zaradi totalnata zabrana za lov na ribolovnoto podra~je Ohridsko
Ezero, ribo~uvarskata slu`ba vo momentov e organizirana od strana na
Dràvniot Inspektorat za zemjodelstvo i toa so 12 lica i nekolku plovni
objekti. Vo tek e tehni~koto doopremuvawe na slu`bata kako po odnos na
neophodnite nadgledni sredstva taka i so plovni objekti. So ogled deka
ribolovnoto podra~je ne se dava na koncesija za stopanski ribolov,
nadle`nosta za fizi~kata za{tita vo najgolema merka potpa|a pod
Dràvnata ribo~uvarska slu`ba.
Isto taka, treba da se napomene deka Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti preku svoi oddelni slu`bi aktivno e vklu~eno vo fizi~kata
za{tita.
Od druga strana pak, vo periodot na prirodniot mrest na pastrmkata,
JNU Hidrobiolo{ki zavod kako izveduva~ na ve{ta~kiot mrest na
pastrmkata, dodatno angaìra i do 16 drugi lica vo funkcija na fizi~koto
obezbeduvawe na ribnite plodi{ta na isto~noto krajbre`je.
No, so ogled na specifikata na bregovata linija na Ohridskoto
Ezero i toa osobeno na makedonskiot del, brojot na potrebni ribo~uvari
koi }e moàt celosno da ja izvr{uvaat fizi~kata za{tita 24 ~asa vo tekot
na 365 dena e daleku pogolem.
Za za{tita na ribite na ribolovnoto podra~je, vrz osnova na
sega{nite sostojbi potrebni se najmalku 12 ribo~uvari so minimum 6
plovni objekti (~amci) za redovna kontrola i najmalku dva plovni objekti
(gliseri) za brza intervencija.
Vo funkcija na fizi~kata za{tita na ribniot fond potreben e
postojan video nadzor na bregovata linija i Ezeroto. Za ovaa cel potrebni
se 12 bazni stanici so kameri i tri monitoring centri koi {to }e bidat
raspredeleni za MVR i Centarot za krizi, direkcijata na Dràvniot
inspektorat za zemjodelstvo i eden vo Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid.
Se predlaga da del od nadglednite mesta bidat dostapni i za po{irokata
javnost preku internet (so prenos vo ìvo), so {to na u{te eden na~in
moè da se vr{i promocija na ubavinite na Ohridskiot Region, a voedno }e
ukaè i na griàta na dràvata za za{tita na prirodnoto bogatstvo.
Ovoj sistem }e bide vo pove}e namenska upotreba i pokraj za{tita na
ribniot fond }e sluì i za nadzor i izvestuvawe za bilo kakvi sostojbi i
dejstva koi se odvivaat na bregot i Ezeroto vo celost.
So toa bi se namalila i potrebata od pogolem broj ribo~uvari i
tro{oci za nivnoto rabotewe.
8.2. Sledewe na sostojbata na vodata, zaboluvawe i pomor na riba kako i
nevoobi~aeno odnesuvawe na ribite
Za sledewe na sostojbata na vodata, zaboluvawe i pomor na riba kako
i nevoobi~aeno odnesuvawe na ribite potrebno e vr{ewe na permanenten
40
monitoring za {to e potrebno obezbeduvawe na trajni finansiski

sredstva. Isto taka, neophodno e vr{ewe na ribolov za istraùva~ki celi
preku koi }e se sledat i eventualnite zaboluvawa i nevoobi~aeno
odnesuvawe na ribite. Potrebnite sredstva za vakviot monitoring na
godi{no nivo za Ohridskoto Ezero iznesuvaat 1.500.000,00 denari.
Vo sorabotka so rekreativnite ribolovci, ribo~uvarskata slu`ba,
oddelni slu`bi na MVR, inspekciskiot nadzor i drugi relevantni
institucii, kako i preku dojava od strana na gra|anite }e se intervenira po
odnos na eventualni pomori na riba.
Osnovni momenti vo kontrolata, preveniraweto i eliminiraweto na
zaboluvawata na ribite se:
1. Bolestite koi ve}e perzistiraat kaj ribite na teritorijata na
Republika Makedonija da se svedat na {to pomal obem. Nezarazenite vodi
da se za{titat od vnesuvawe na infektiven materijal, a vo zarazenite so
primena na kombinirani ihtiosanitarni merki da se eliminiraat
bolestite.
2. Ne smee da se dozvoli vnesuvawe na novi infektivni agensi
patogeni za na{ite vidovi ribi. Vo pogled na ovie pri~initeli, ribite
nemaat izgradeno nikakov imunitet i nivnoto vnesuvawe bi predizvikalo
golema smrtnost i ogromni ekonomski i biolo{ki {teti.
Vo otvorenite ribolovni vodi zna~ajni se preventivnite merki, koi
gi opfa}aat site postapki koi imaat za cel spre~uvawe na pojavata na
bolestite kaj ribite, kako i nivna kontrola i eliminirawe.
1. Veterinarno-sanitarniot nadzor i kontrola, odnosno sledeweto
na zdravstvenata sostojba na ribite, treba da bide organizirani na pove}e
nivoa: a) redovna observacija na ribite vo ribolovnite vodi, kako i
nabquduvawe na epizootiolo{kata sostojba vo ribolovnata voda; b)
klini~ki pregledi na ribata vo odredeni vremenski intervali i v)
laboratoriski pregled na ribata. Za taa cel, ribite od ribolovnite vodi
podleàt na kontrolni pregledi na sekoi 3 - 4 meseci. Pri poribuvawe na
ribolovnata voda mora da se vr{i detalna kontrola na zaribitelniot
materijal.
Pri postavuvaweto na dijagnozata }e se koristat metodite na
epizootiolo{ki, klini~ki, bakteriolo{ki, hematolo{ki i parazitarni
ispituvawa. So navedeniot sistem na sledewe na zdravstvenata sostojba na
ribite ovozmoùva rano i navremeno otkrivawe na eventualnoto
naru{uvawe na zdravjeto na ribite, i se predlagaat profilakti~ki i dr.
merki koi treba da se prevzemat.
Istovremeno, treba da se sledi kvalitetot na vodata, so cel da moè
blagovremeno i to~no da se dijagnosticiraat bolestite i da se obezbedi
nivna kontrola, suzbivawe i eliminirawe. Treba da se prati
hidrohemiskiot sostav i po potreba da se vr{at intervencii, so cel negovo
odrùvawe vo optimalnite granici, so {to se izbegnuva namaluvawe na
sodrìnata na kislorod ili previsoki koncentracii na organska materija
41
i {tetni produkti na raspa|awe, a lo{iot kvalitet na vodata moè da

dovede do brz razvoj na odredeni opasni vidovi paraziti i do opa|awe na
otpornosta na organizmot na ribata.
2. Karantin - Vnesuvaweto novi vidovi ribi vo odredena teritorija,
koi bi moèle da bidat nositeli na predizvikuva~i na bolesti, treba
maksimalno da se izbegnuva, poradi toa {to, eventualno prisutnite
patogeni mikroorganizmi i/ili paraziti, potpadnati pod drugi klimatski
uslovi ili kaj drugi vidovi ribi, moàt da ja zgolemat svojata patogenost.
Karantinot za novite vidovi ribi treba da trae nekolku godini (obi~no 3),
osobeno za visokorizi~nite vidovi.
3. Otstranuvawe na uginatata i bolna riba - mrtvata, a vo odredeni
slu~ai i te{ko zabolenata riba, treba {to poskoro da se otstrani od
ribolovnata voda. So toa se namaluva brojot na prisutnite patogeni bioagensi vo vodata, se spre~uva porastot na nivnata virulencija.
Za ne{tetno otstranuvawe na le{evite i te{ko bolnite ribi
postojat 2 mo`nosti: zakopuvawe ili spaluvawe, a vo odredeni slu~ai i
nivno iskoristuvawe.
Treba da se otstranuva i plevelnata riba, bidej}i nema ekonomski
efekt od nejzinoto eventualno iskoristuvawe, a moè da bide prenositel
na nekoi predizvikuva~i na bolesti.
4. Prosvetuvawe za zna~eweto na zdravstvenata za{tita na ribniot
fond na subjektite koi na nekoj na~in se povrzani so ribolovnite vodi.
5. Specifi~ni merki na kontrola i eliminirawe na infektivnite i
parazitarnite bolesti.
8.3. Planirawe na selektiven i meliorativen ribolov
So ogled na ekspanzijata na populacijta na pla{icata vo Ohridskoto
Ezero i poremetuvaweto na me|usebnite odnosi vo ribnata populacija, vo
narednite tri godini e potrebno da se izvr{i meliorativen lov na
pla{icata od Ezeroto i toa vo iznos od 250 toni godi{no za makedonskiot
del.
So ogled na faktot deka taa, za razlika od porano, pove}e ne se
sobira vo zimskiot period vo odredeni predeli od Ezeroto vo t.n.
"zimovnici" tradicionalniot na~in na lov koj vo toj period i na tie mesta
se upotrebuva{e ve}e ne e moèn.
Toa naveduva na potrebata od voveduvawe novi ribolovni tehniki za
ovoj vid riba, za {to Hidrobiolo{kiot zavod ima razraboteno strategija i
plan. Ova e zasnovano na porane{niot na~in na ribolov na pla{icata, lov
so svetla vo no}no vreme.
Meliorativniot ribolov vo tekot na dadeniot period, moè da go
izveduva Ovlastena institucija od oblasta na ribarstvoto po prethodno
odobrenie od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo.
42
Dokolku pak, ne se sprovede meliorativniot lov na pla{icata od

Ohridskoto Ezero, }e bide prolongiran periodot i ote`nat na~inot na
reanimacija na pastrmskata populacija, odnosno vra}awe na porane{nata
izbalansirana ramnoteà vo ramkite na ribnata populacija i Ezeroto vo
celost.
8.4. Utvrduvawe na golemina na ribi po vidovi pod koja ne smeat da se lovat
Imaj}i go faktot deka ekonomski pozna~ajnite vidovi ribi od
Ohridskoto Ezero ne se dozvoleni za stopanski i rekreativen ribolov,
dadeni se goleminite na onie koi se dozvoleni za rekreativen ribolov.
Golemina na ribi po vidovi pod koja ne smeat da se lovat
klen
mrena
pisa
grunec
moranec
mrenec
krap
pla{ica

Leuciscus cephalus
Barbus meridionalis
Scardinius erithrophtalmus
Rutilus rutilus
Pachyhilon pictum
Gobio gobio
Cyprinus carpio
Alburnus alburnus
30 cm
20 cm
20 cm
15 cm
10 cm
8 cm
40 cm
12 cm
Vo ribolovnoto podra~je Ohridskoto Ezero zabranet e lov na

ezerskite rakovi.
8.5. Utvrduvawe na periodot na priroden mrest po vidovi ribi

Treba da se napomene deka periodite na prirodniot mrest ~esto pati
variraat od godina vo godina i zatoa se navedeni vo po{iroki vremenski
dijapazoni, koi sekoga{ treba da podleàt na oddelni promeni vo
pozitivna smisla na za{titata, a zasnovano vrz sledewe na sostojbite na
populaciite. Vremetraeweto na striktnata zabrana za sekoj od vidovite }e
bide naknadno propi{uvan za sekoja godina i toa najmalku 15 (petnaeset)
dena pred nejzino objavuvawe, zavisno od vremenskite odnosno biolo{kite
uslovi od godina do godina.
-
ohridska pastrmka (zimska forma, pe{tanska i stru{ka) od 15 oktomvri

do 31 mart,
ohridska pastrmka (letna forma), od hotel Desaret do selo Trpejca od
01 juni do 31 avgust,
ohridska belvica od 15 oktomvri do 31 mart,
krap od 01 april do 30 juni,
klen od 01 maj do 31 maj,
skobust 01 april do 31 maj,
pisa 01 april do 31 maj,
mrena 01 maj do 30 juni,
43
moranec 01 maj do 30 juni,

pla{ica 01 maj do 30 juni.
R.br.
semej.
Vidovi
Period na mrestewe
Salmonidae (pastrmki)
1.
Salmo letnica typicus (tipi~na

ili pe{tanska forma)
januari - mart
2.
Salmo letnica balcanicus

(stru{ka forma)
dekemvri - januari
3.
Salmo letnica lumi

(re~na forma)
noemvri-januari
4.
Salmo letnica aestivalis

(letna forma)
juli-avgust
5.
Acantholingua (Salmothymus)
ohridana (belvica)
noemvri - dekemvri
juni - juli
semej.
6.
7.
8.
9.
10.
Chondrostoma nasus
(skobust)
Leuciscus cephalus
(klen)
Rutilus rubilio ohridanus
(grunec)
Phoxinus phoxinus colchicus
(pior)
Alburnoides bipunctatus
ohridanus (gomnu{ka)
april - maj
kraj na april - sredina
na juni
kraj na maj
kamenesta i peso~na podloga

ili na lu{pi od mrtvi {kolki
/ supra litoral i sublitoral
karpesta podloga / eulitoral
Cyprinus carpio
(krap)
kraj na maj sredina na juni
13.
Alburnus alburnus alborella

(pla{ica)
sredina na juni sredina na juli
14.
Pachychilon pictus
(moranec)
Scardinius erythrophtalmus
scardafa (pisa)
Phoxinellus minutus
(malo grun~e)
Gobio gobio ohridanus
(mrenec, dujak, {lunec)
kamenesta i pesokliva podloga

/ litoral i pritoki
kamenesta i pesokliva podloga
/ eulitoral (kraj breg)
kamewa prekrieni so {kolki
od vidot Draissena (àpki)
juni
12.
semej.
kamenesta podloga /
sublitoral (Gradi{te Veqape{)
okolnite povr{inski izvori
juni
17.
zasolneti delovi na pritokite
april - juni
Barbus meridionalis petenyi

(mrena)
16.
Pome|u kamewa, ~akal i pesok /

vo litoralniot i
sublitoralniot region
(isto~no i zapadno krajbre`je)
Siten pesok / vo litoral
(severni i juèni delovi na
Ezeroto i vo Crn Drim)
Cyprinidae (krapovidni)
11.
15.
Podloga na mrestewe
april do maj
juni do juli
juni do juli
pomali kamewa i ~akal /

litoral i ~esto niz livadite
na Chara (resa)
vo pojasi na trskata, livadi od
Cladophora (àbjak) i Chara /
litoral
milna podloga so Cladophora
(àbjak) / litoral
Cladophora (àbjak) i ~esto na
kamenesta podloga / litoral
okolnite mo~urlivi regioni so
makrofitska vegetacija
pojas na trska i Cladophora
(àbjak) / litoral
siten pesok pome|u pojasot na
trska i bregovata linija /
eulitoral
Cobitidae ({tipalki)
18.
Cobitis taenia ohridanus

(jagul~e)
19.
Nemacheilus barbatulus
sturanyi (kamnar)
fevruari do sredina na
juni

Cladophora (àbjak)
okolnite povr{inski izvori
44
semej.
20.
Anguillidae (jaguli)
Anguila anguila
(evropska jagula)
ne se mresti vo Ezeroto
8.6. Opredeluvawe na prirodni ribni plodi{ta

Na prostorot od Ohridskoto Ezero dobro se poznati prirodnite
ribni plodi{ta i toa gledano vo pravec od jug kon zapad se slednive:
- Ohridska pastrmka (zimski mrest) od Sv. Naum do Rado`da vdol`
bregovata linija i na rastojanie do 2 km od bregot,
- Ohridska pastrmka (leten mrest) od s. Trpejca do s. Pe{tani,
- Ohridska belvica od Sv. Naum do Rado`da vdol` bregovata
linija i na rastojanie do 2 km od bregot,
- Krap i ostanati ciprinidi - vdol` celiot pojas so trska koja e vo
samoto Ezero na rastojanie od 1 km od krajnata linija na pojasot
kon ezerskata {ir.
8.7. Posebni merki za za{tita na ribnite plodi{ta
Kako edna od posebnite i najzna~jni merki za za{tita na ribnite
plodi{ta spa|a i odstranuvaweto na t.n. "ostaveni" ili "propadnati"
mreì koi vo golema merka se nao|aat vo podlabokite delovi od Ezeroto,
na mestata kade pak, od druga strana se mrestat pastrmkata i belvicata
kako i drugi oddelni ciprinidi.
Ovaa merka e osobeno zna~ajna poradi toa {to vakvite mreì, koi se
od monofilamenten najlon i ne se raspa|aat, vo sebe sodràt i uginati
edinki na uloveni ribi koi se raspa|aat. Na toj na~in ovie mesta stanuvaat
"odbivni" za drugite ribi koi treba tuka da se mrestat. So toa drasti~no
se smaluva povr{inata na prirodnite plodi{ta i od druga strana se
namaluva mo`nosta za prirodna reprodukcija.
Za taa cel e potrebna nabavka na posebna oprema za snimawe na
dnoto na Ezeroto, locirawe na vakvite mreì i nivno ponatamo{no
odstranuvawe od nego. Vakvata oprema, povtorno e od pove}enamenska
priroda i za site podlaboki vodi vo Makedonija.
Druga merka za za{tita na ribnite plodi{ta e za{tita na pojasot na
trskata od nelegalno i nekontrolirano se~ewe kako plodi{te na
pogolemiot broj na ciprinidnite ribi, a osobeno na krapot.
Se predlaga pojasot na trskata da bide proglasen kako posebno
za{titeno podra~je.
9.PROGRAMA ZA PORIBUVAWE
Pomagaweto vo procesot na reanimacija na populacijata na

pastrmkata, belvicata, krapot i jagulata preku poribuvawe se izveduva na
sledniot na~in:
Poribuvawe so podmladok od ohridska pastrmka
Poribuvaweto so ohridska pastrmka se vr{i so poribitelen materijal
od ohridska pastrmka odgleduvan {est do sedum meseci od po~etokot na
45
prihranuvawe. Podmladokot se dobiva od izveduvawe na lov za ve{ta~ki

mrest. Ve{ta~kiot mrest se izveduva od strana na Hidrobiolo{kiot zavod
na ohridskiot region, mrestili{teto [um na stru{kiot del i edno
mrestili{te locirano na albanskata strana kaj s. Lin na severozapadniot
del od albanskiot breg.
Spored procenkite zasnovani vrz dolgogodi{nite permanentni sledewa
na sostojbite so ribniot fond od Ezeroto i vo konsultacija so golem broj
eksperti od ovaa oblast, za slednive 6 godini potrebno e poribuvawe na
Ezeroto so pogore opi{aniot podmladok od pastrmka vo iznos od 3.500.000
edinki. Toa soodvetstvuva na brojnosta od 100 edinki po hektar ezerska
povr{ina, analogno na osobenostite na ovoj ezerski ekosistem.
Na~inot na izveduvaweto na ve{ta~kiot mrest soodvetno se primenuva
i na ohridskiot i na stru{kiot del, a voedno vo ponatamo{nata
harmonizacija na propisite za ribarstvoto i na sosednata albanska strana.
Imeno, pred s, toa se odnesuva na vra}aweto na mati~nite edinki, koi
se lovat vo tekot na procesot za ve{ta~ki mrest, vo Ezeroto so
izbegnuvawe na bilo kakvo nivno o{tetuvawe, a s so cel za odrùvawe na
reproduktivniot potencijal.
So cel za za~uvuvawe na genotipot na ohridskata pastrmka,
poribuvaweto treba da pretstavuva dopolnuvawe na populacijata za nejzino
ribolovno iskoristuvawe, odnosno treba da ovozmoì prirodniot mrest na
pastrmkata da se vozobnovi vo {to e mo`no pogolem del.
So primena na razni tehniki na markirawe, od 2009 godina }e se
ozna~uva delot od populacijata na ohridskata pastrmka (poribitelniot
materijal - podmladok).
Na makedonskiot del od Ezeroto od planiranite koli~ini na odgledan
podmladok od ohridska pastrmka, pred nivnoto pu{tawe vo Ezeroto 5%
odnosno 125.000 edinki }e se markiraat. Za izveduvawe na ovaa aktivnost
potrebno e obezbeduvawe na finansiski sredstva od 1.500.000,00 denari na
godi{no nivo.
Za poefikasno izveduvawe na ozna~uvaweto potrebna e nabavka na
avtomatizirani postrojki, koi ovozmoùvaat obeleùvawe na golem broj
edinki (vo slu~ajov site koi se dobieni od ve{ta~ki mrest) vo mal
vremenski period. Postrojkite moè da se upotrebuvaat i za drugi vidovi
ribi, a voedno se koristat i za potrebite na akvakulturata.
Nabavkata na vakvata oprema koja e kompletno kompjuterizirana i so
najmalo {tetno vlijanie pri manipulacijata so edinkite bi imala golemo
zna~ewe ne samo za Ohridskoto Ezero tuku i za celata dràva, a istata bi
moèla da se iznajmuva za vr{ewe na soodvetni uslugi na celiot balkanski
region. Kompletnata oprema e smestena vo podvi`na prikolka i so toa e
mobilna spored potrebite.
Poribuvaweto so podmladok od ohridska pastrmka, za makedonskiot del
od Ezeroto, vo narednite {est (6) godini }e se izveduva so 2,5 - 3 milioni
edinki odgledan i prihranuvan podmladok na vozrast do {est (6) i sedum (7)
meseci. Analogno na toa, i periodot na poribuvawe e vo mesecite
septemvri i oktomvri.
Potrebnite finansiski sredstva za izveduvawe na lovot,
inkubirawe na ikrata, odgleduvawe i prihranuvawe na poribitelniot
46
materijal, kako i poribuvawe na Ezeroto so istiot iznesuvaat 6.500.000,00

denari, {to pretsavuva vrednost od 2,00 denari po edinka.
Poribuvawe so podmladok od ohridska belvica
So ogled na soznanijata za populacijata na ohridskata belvica koi se
dobieni vo periodot od 2003 do sega i imaj}i ja predvid nejzinata
zagrozenost vo Ohridskoto Ezero i voop{to kako endemi~en vid, se
predlaga voveduvawe na proces na ve{ta~ki mrest i poribuvawe na Ezeroto
so poribitelen materijal od istata.
Za izveduvawe na lovot, inkubirawe na ikrata, odgleduvawe i
prihranuvawe na poribitelniot materijal, kako i poribuvawe na Ezeroto
so soodvetno obeleàn podmladok, prihranuvan od 6 do 9 meseci i toa vo
iznos od 150.000 edinki potrebni se finansiski sredstva od 2.170.000,00
denari na godi{no nivo.
Poribuvawe so podmladok od krap
Do sega poribuvaweto so krap na Ohridskoto Ezero, vo ramkite na
prethodnite bilateralni spogodbi pome|u Albanija i Makedonija, be{e
dol`nost na albanskata strana i toa vo iznos od 1.500.000 edinki so
golemina od 5-7 grama. No vo poslednive godini, so ogled na zagrozenata
sostojba na populacijata na krapot vo Ezeroto i nemo`nosta od
obezbeduvawe polovo zreli matici za realizacija na mrestot, ovie brojki
se drasti~no opadnati.
Zatoa, se predlaga formirawe na mrestili{te za krap vo ramkite na
ostatocite od "Studen~i{koto blato", koe i onaka e ozna~eno od strana na
dràvata za revitalizacija. Mrestot bi bil edinstveno po priroroden pat
so vnesuvawe na matici loveni od Ezeroto, i odgleduvawe na podmladokot
do po~etokot na esenskata sezona.
Predvidenite koli~ini se vo opsegot od 1 do 1,5 milioni edinki
godi{no za slednite {est (6) godini.
Za operativnite tro{oci na reprocentarot i poribuvaweto na Ezeroto
na godi{no nivo se potrebni finansiski sredstva vo iznos od 3.850.000,00
denari.
Poribuvawe so podmladok od jagula
Op{to e poznat faktot deka so izgradbata na branite na rekata Crn
Drim, prirodniot pat na evropskata jagula e prekinat i od toga{ pa se do
sega nejzinata populacija vo Oridskoto Ezero se odrùva po pat na
poribuvawe so edinki koi se lovat na ustieto na oddelni reki od Evropa
koi se vlevaat vo moriwata, vo koi pak dospevaat mladite jagul~iwa po
dolgiot pat od Sargaskoto More (vo Meksikanskiot Zaliv) noseni od
struite na Atlantskiot Okean.
Planiranite koli~ini za poribuvawe se po 100.000 edinki godi{no,
i toa so niven prethoden karantin. Zasega, mrestili{teto "[um" vo sostav
47
na JNU Institut za sto~arstvo od Skopje go realizira karantinot i

poribuvaweto.
Sredstvata za poribuvawe so podmladok od jagula se obezbeduvaat od
strana "ELEM" kako nivna obvrska.
10. KOLIÎNI NA DOZVOLEN ULOV PO VIDOVI RIBA
Koli~ini na dozvolen ulov riba za stopanski ribolov

za periodot 2009-2014 godina
narodno ime
latinski naziv
Anguila anguila
jagula
koli~ini dozvolen
lov vo kg za godina
8000
minimalna
dolìna
50 cm
Koli~ini na dozvolen ulov riba za rekreativen ribolov

za periodot 2009-2014 godina
narodno ime
latinski naziv
klen
mrena
pisa
grunec
moranec
mrenec
Leuciscus cephalus
Barbus meridionalis
Scardinius erithrophtalmus
Rutilus rutilus
Pachyhilon pictum
Gobio gobio
krap
Cyprinus carpio
pla{ica
Alburnus alburnus
koli~ini dozvolen
lov vo kg
2000
400
200
2000
200
2000
500 vo periodot od
2009-2011
za 2011-2014
2.000 godi{no.
30000
minimalna
dolìna
30 cm
20 cm
20 cm
12 cm
10 cm
8 cm
40 cm
12 cm
Vremeto dozvoleno za lov e von periodot na nivniot priroden mrest

odnosno:
- klen od 1 juni do 30 april narednata godina
- skobust od 1 juni do 30 mart narednata godina
- pisa od 1 juni do 30 mart narednata godina
- mrena od 1 juli do 30 april
- moranec od 1 juli do 30 april
- mrenec neograni~eno
- pla{ica od 1 juli do 30 april
- krap od 1 juli do 31 mart
48
11. DOZVOLEN BROJ

RIBOLOVNI DENOVI
NA
RIBOLOVNI
SREDSTVA
BROJ
NA
STOPANSKI RIBOLOV:
11.1. Minimum potrebna ribolovna oprema za stopanski ribolov na
jagula:
Instalacija za ribolov na jagula na reka - Daljan.
REKREATIVEN RIBOLOV
-
Dve ribolovni trski so po tri jadici na trska ili tri ribolovni trski
so po edna jadica na trska, so ili bez ma{inka.
Brojot na ribolovnite denovi vo slu~ajov se odnesuva samo na
ciprinidnite ribi so niska ekonomska vrenost i iznesuva 8833 denovi
odnosno tolku dnevni dozvoli vo tekot na edna godina so vkupna
koli~ina na dneven ulov od 5 (pet) kg.
Za lov na krap se dozvoluvaat 100 ribolovni denovi so po 5 kg po den.
12. EKONOMSKA OSNOVA ZA KORISTEWE NA RIBOLOVNATA VODA SO

PREDLOG NA VISINA ZA NADOMEST
oncesijata
"Daqan" - a godi{no nivo iznesuva 240.000,00
denari ili 1.440.000,00 denari za period 6 .
4.000 .
,
4000 ,
, 20%
. .
So ogled na delot od regulacioniot objekt na
HEC - Globo~ica kaj Crkvata "Sveta Petka" do mesto vikano Divljak Struga vo objektot Daljan - Struga pretstavuva ribolovna zona,
koncesijata soglasno Zakonot za ribarstvo i akvakultura se dava za period
od 2 godini.
49
Visinata na nadomestot za organizirawe rekreativen ribolov

iznesuva 10% od vrednosta na prodadenite dozvoli za rekreativen ribolov.
rekreativen ribolov za peridot 20092014 godina cenata na koncesijata na godi{no nivo iznesuva 89.330,00
denari. Vkupnata cena na koncesijta za rekreativen ribolov za 6 godi{en
period iznesuva 535.980,00 denari.
. 02 - 453
od 28.10.2009 godina
JNU Hidrobiolo{ki zavod - Ohrid
Direktor
d-r. Goce Kostoski
Minister
Qup~o Dimovski
. ______________
__________ 2008
50

Ribolovna Osnova Za Ribolovnoto Podracje - Ohridsko Ezero

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ribolovna Osnova Za Ribolovnoto Podracje - Ohridsko Ezero

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

REPUBLIKA MAKEDONIJA

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I

RIBOLOVNA OSNOVA ZA RIBOLOVNOTO PODRA^JE

1.PODATOCI ZA RIBOLOVNOTO PODRA^JE

Sl. 1. Batimetriska karta na Ohridskoto Ezero

Na nadmorska viso~ina od 693,17 m, kota za koja se smeta deka e

Sublakustriskiot naklon vo isto~niot region, kaj seloto Trpejca

Sl. 2. Sliv na Ohridsko Ezero

Spored fizi~ko-hemiskite, no i biolo{kite karakteristiki,

OSNOVNI HIDROGRAFSKI I KLIMATSKI KARAKTERISTIKI

2.1. Hidrografski karakteristiki

(HOLLIS i STEVENSON 1997)

razlikuvaat od izvorot do vlivot po kvantitet i po kvalitet. Po priroda

preoptovaruvawe na glavniot kolektorski sistem) i se prelevaat i

Nesomneno e deka vo idnina treba da se o~ekuva negativno vlijanie

OCEVSKI 1977, OCEVSKI

1981., MITI} 1987; 1990., NAUMOSKI 1990; 1994;

Ohridskata Kotlina (i Ohridskoto Ezero vo nea) ja obikoluvaat

2.2. Klimatski karakteristiki

3. OSNOVNI FIZI^KO-HEMISKI KARAKTERISTIKI

Temperaturata na vodata vo vodniot stolb od Ohridskoto Ezero e

Rastvoren kislorod (mg/l)

Sl. 3. Promeni na temperaturata vo vodniot stolb na Ohridskoto Ezero

Sl. 4. Promeni i trend na proyirnosta na vodata od Ohridskoto Ezero

Sl. 5. Promeni na koli~estvoto na rastvoren kislorod vo vodniot stolb na

V ku pe n f osf or (Mg /l)

Sl.6. Sodr`inata na vkupniot fosfor vo vodniot stolb na Ohridskoto Ezero

Sl. 7. Promeni na trofi~kata sostojba na vodata od Ohridskoto Ezero na osnova na

Sl. 8. Promeni na trofi~kata sostojba na vodata od Ohridskoto Ezero na osnova na

4. OSNOVNI BIOLO[KI KARAKTERISTIKI

lipoliti~kite bakterii. Ovie brojki poka`uvaat mali koli~estva na

vrednosti na fiziolo{kite grupi na bakterii vo vodata od pelagijalot na

deka vodata vo ovoj region, spored zastapenosta na Escerichia coli, vo

broj na bak/ml voda

Sl. 9. Prose~ni vrednosti za fiziolo{kite grupi bakterii vo vodata od

4.2. Fitoplanktonski karakteristiki:

akvati~nite ekosistemi od koi, vo najgolema mera, zavisi nivnoto

vetrot i strueweto (Reynolds, 1984). Ovie organizmi se ednokleto~ni no

fitoplanktonskata zaednica imaat karakteristiki koi se vklopuvaat vo

fitoplanktonot, ne mo`e lesno da se determiniraat i naj~esto sukcesijata

brojnost na fitoplanktonot (do 85%). Dominantni vidovi od Chrysophyta se

vo avgust 2002 god. na 20 m dlabo~ina. Vo ostanatiot period gustinata

period, a potoa zna~itelno opa|a{e vo letnite meseci koga bea

, prose~nata fitoplanktonska biomasa 54,94 g l-1, a prose~nata primarna

produkcija 50,15 g C m-2 god.

Tab. 1. Trofi~ki status na Ohridskoto Ezero vo periodot 2001-2008 godina

4.3. Zooplanktonski karakteristiki:

Evidentiraweto na dva novi vida od Cladocera: Diaphanosoma birgei lacustris

stabilitetot na planktonskata zaednica.

Copepoda. Tie dominiraat vo tekot na celata godina taka {to se dobiva

Kvalitativen, kvantitativen sostav i saproben indeks na zooplanktonot od

Polyarthra vulgaris Carlin, 1943

Trichocerca capucina (Wierzejski et Zacharias 1893)

Kerattella quadrata (Mller, 1786)

Gastropus stylifer Imhof, 1891

Kerattella cochlearis (Gosse, 1851)

Ploeosoma truncatum (Levander, 1894)

Synchaeta stylata Wierzejski, 1893

Filinia terminalis (Plate, 1886)

Asplanchna priodonta Gosse, 1850

Bosmina longirostris O.F. Mller

Diaphanosoma birgei lacustris (Korinek)

Leptodora kindtii (Focke)