UNIVERZITET "SV.

KIRIL I METODIJ"
FILOLO[KI FAKULTET
"BLA@E KONESKI" - SKOPJE

Seminarska rabota po predmetot

Fonologija na SMJ 2
Tema: Akcent

Mentor: Izrabotil:
 SODR@INA

AKCENT 3

AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT STANDARDEN JAZIK 4

OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE 5

AKCENTOT VO TU\ITE ZBOROVI 6

AKCENTSKI CELOSTI 7

Akcentski celosti od polnozna~en zbor i imenka 7

Akcentski celosti so enklitika 8

Akcentski celosti so proklitika 9

PREDLOGOT KAKO PROKLITIKA 10

VOVED
AKCENT

2
 Akcentot e mo{ne va`en aspekt na jazikot so koj se doka`uva specifi~nosta na eden
nacionalen jazik.
Izdeluvaweto na eden slog so potencirawe na silata na izdi{nata vozdu{na sila, so
viso~inata na tonot i so kvalitetot na glasot se narekuva akcent. Akcentot se povrzuva so
samoglaskite koi imaat slogotvorna uloga, a slogot, pak, e nositel na akcentot.
Vo na{iot jazik razlikuvame zboroven (slogoven, silabi~en) i re~eni~en
(frazeolo{ki, sintagmatski) akcent.
Zboroven e akcentot so koj se izdeluva eden slog vo zborot.
U~enicite u~at nova lekcija.
Vo gornata re~enica site zborovo imaat svoj akcent. Poradi toa takvite zborovi se
narekuvaat akcentogeni zborovi. Vo jazikot postojat i zborovi koi nemaat akcent. Takvite
neakcentogeni zborovi se narekuvaat i klitiki.
Pod re~eni~en akcent se podrazbira istaknuvawe na eden zbor vo re~enicata, pri
{to se potencira opredeleno zna~ewe.
Logi~niot akcent podrazbira naglasuvawe na eden zbor od re~enicata pri {to se
izrazuva odnosot na govoritelot kon iskazot.
Pri emocionalniot akcent se menuva viso~inata na tonot.
Makedonskiot akcent e dinamien (izdi{an-ekspiratoren) i opredelen (na tretiot slog
od krajot na zborot, {to se razbira e vozmo`no samo kaj pove}eslo`nite zborovi). Taka,
dvoslo`nite zborovi imaat akcent na po~etniot slog (sîlo, rîka i `îna), ednoslo`nite zborovi
imaat akcent na edinstveniot slog (sôn, grád, vôl), a so rasteweto na zborot, akcentot se
pomestuva kon krajot na zborot so tendencija da se zadr`i na tretiot slog od krajot:
sekavicá, sekavicata, sônuva~, sonöva~ot, gra|ánstvoto, grá|anstvo.

AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT STANDARDEN JAZIK

Makedonskiot standarden jazik ima dinami~en (ekspiratoren) akcent. Toa

podrazbira deka akcentot se karakterizira so silen glasoven udar (naglasuvawe), na
opredelen slog.

3
 Koga se nabquduvaat oddelnite zborovi, se zabele`uva deka akcentot vo niv e
opredelen na tretiot slog od krajot na zborot. Zborovite koi imaat dva ili eden slog akcentot
go dobivaat na posledniot slog od krajot na zborot-na vtoriot i na edinstveniot slog koj go
sodr`at.
Koga zborot "rasne" so dobivaweto na razli~ni nastavki, akcentot se prefrla na drug
slog, ama negovata pozicija ne se menuva - toj si ostanuva na tretiot slog od krajot na
primer:
u~íli{te - u~íli{teto
rasprávija - raspravíite
rázmisli - razmíslete - razmislövawe - rázmisluvaweto
Vo makedonskiot jazik postojat akcentogeni i neakcentogeni zborovi.
Neakcentogenite zborovi gi narekuvae klitiki. Tie, spored mestoto koe go imat vo odnos na
akcentiraniot zbor so koj pravat fonetska celost vo iskazot se narekuvaat enklitiki i
proklitiki.
Enklitikite se neakcentogeni zborovi koi se vrzuvaat so akcentiranite zborovi {to se
nao|aat pred niv vo govornata niza: Ne pla{i se! Donesi go kaj mane.
Proklitikite se neakcentogeni zborovi koi se vrzuvaat so zborovite koi se nao|aat
zad niv vo govornata niza: Go zede pod raka i zaminaa na teatar. Ne go vidov v~era.
Klitiki vo makedonskiot jazik mo`at da bidat predlozite, svrznicite, kusite formi od
zamenkite i od povratnata zamenka, ~esti~kite.

OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE

Postojat pove}e situacii koi nalo`uvaat otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe.

1. Kaj glagolskiot prilog akcentot stoi na prviot slog od krajot od zboorot: ~itáj}i,
sakáj}i, slu{áj}i, moláj}i, peráj}i, sviráj}i, misláj}i.
Promenata na nekoga{noto trislo`no akcentirawe na glagolskiot prilog se dol`i na
pove}e glasovni promeni, vo istorijata na jazikot. Vo edna istoriska fazaformite imale

4
udvoeni samoglaski: molîej}i. Vo ovaa situacija akcentot na glagolskiot prilog se
soglasuval so op{toto pravilo za tretoslo`noto akcentirawe. No, dvata vokala, poradi
neudobnost na izgovorot, se stopuvaat vo eden.
So spojuvawe na vokalniot akcent ostanuva na vokalot - rezultat na spojuvaweto,
ama sega nedostasuva eden slog (vokalot e nositel na slogot), pa mestoto na akcentot se
pomestuva: molîej}i>molîj}i.
2. Kaj imenkite upotrebeni vo prilo{ka funkcija akcentot se pomestuva na vtoriot
slog od krajot na zborot: letôvo, zimáva, nedeláva. (Ovie isti formi koga se upotrebeni
kako ~lenuvani imenki imaat akcent na tretiot slog od krajot: Lîtovo e mnogu `e{ko(vo
smisla Ova leto koe sega trae. Odgovara na pra{aweto: Koe?)
Vo primerot: Letôvo zaminuvaat vo stranstvo, zborot letôvo, so ovoj akcent,
stanuva prilog za vreme (odgovara na pra{aweto: Koga?)
3. Nekoi zborovi od tursko poteklo koi zavr{uvaat so nastavkata -ana imaat akcent
na vtoriot slog od krajot: topána, tarapána, asapána, ama nivnata upotreba e mo{ne
ograni~ena.

AKCENTOT VO TU\ITE ZBOROVI

Vo makedonskiot jazik postojat i zborovi so dvojno akcentirawe. Se izgovaraat so

izvorniot akcent ili so doma{niot koj sakal da gi prisposobi kon svoite pravila: re{ô - rî{o,
bilît - bílet, pantalôni - pantáloni.
Kon makedonskiot akcentski sistem se prisposobile i go primile akcentot:
1. Imenkite od tu|o poteklo so nastavkite -ika, -ija, -ium, -i~ar:
gimnástika - gimnastíkata; práktika - praktíkata; dogmátika - dogmatíkata;
gramátika - gramatíkata; situácija - situacíjata;, konzervatôrium - konzervatoríumot;
prákti~ar - praktí~arot.
2. Imenkite od tu|o poteklo od ma{ki rod od tipot:

5
 pártner - pártnerot; ákorrd - ákordot; kárakter - karákterot; sîmestar - semîstarot;
díjalog - dijálogot.
3. Golem del od pridavkite od tu|o poteklo koi, naj~esto, zavr{uvaat na nastavkite
-uren, -ekten i -i~en, -ilen.
á`uren - a`örniot; ázuren - azörniot; plásti~en - plastí~niot; stábilen - stabílniot.
Prisposobenosta kon akcentot na makedonskiot jazik se sogleduva tokmu vo toa {to
akcentot kaj ovie zborovi se pomestuva so narasnuvaweto na zborot, kako {to se slu~uva i
so izvornata leksika na makedonskiot jazik.
Kon makedonskiot akcent ne se prisposobile slenive tipovi na tu|i zborovi:
1. Imenkite od sreden rod {to zavr{uvaat na -e, -i, -o, -u:
ata{î, kli{î, rezimî, `irí, re{ô, tablô, birô, intervjö.
2. Nekoi tu|i imenki od `enski rod (na -ura) akcentot go ~uvaat na vtorniot slog od
krajot:
literaturá, arhitekturá, kulturá, strukturá.
3. Ne go primaat na{iot akcent i imenkite od `enski rod od tipot:
arbitrá`a, pomáda, fregáta, grimasá, direktivá.
4. Imenkite {to zavr{uvaat so nastavkite: -ivec, -avec, -anec, -inec, -onec, -izam,
imaat akcent na vtoriot slog od krajot, isto taka primitívec, Skandinávec, Togánec,
Palestínec, vavilônec, idealízam, pleonázam, sarkázam.
5. Pridavkite {to zavr{uvaat so nastavkite: -alen, -jalen, -iven, -ozen imaat akcent
na pretposledniot slog, zna~i ne se adaptirani kon na{iot akcentski sistem: nacionálen,
internacionálen, komunálen, genijálen, ekspanzíven, malerôzen, monstruôzen, virtuôzen,
sklerôzen.

AKCENTSKI CELOSTI

Akcentskata celost e grupa na zborovi pod eden zaedni~ki akcent. Vo akcentskata

celost akcentot, isto taka, stoi na tretiot slog od krajot na celosta {to ja izgovarame so
zaedni~ki akcent: ná_niva; ne_mö ka`a; kaj_gô_vide.

Akcentski celosti od polnozna~en zbor i imenka

6
 Akcentskite celosti, tipi~ni za zapadnoamerikanskite govori se onie koi se dobivaat
so spojot na imenka i pridavka (obi~na, zamenska ili brojna). Na primer: kiselô_mleko.
novatá_ku}a, na{atá_niva, suvô_grozje i dr.
Vakviot tip na akcentski celosti gi imame vo toponimite (imiwata na mestata):
Kiselá_Voda, Velî_Brdo, Me~kín_Kamen, Novô_Selo.
Bidej}i akcentot vo na{iot jazik e smisloven treba da oddeluvame slu~aite koga
dvata zbora, i pokraj toa {to stojat ednopodrugo, ne ozna~uvaat celost, tuku sekoj od
zborovite nosi i oddelno zna~ewe. Toga{ tie se akcentiraat oddelno: Daj mi gi stárite ~îvli,
ne tie.
Vo situacii koga imame dve imenki od koi prvata dava informacii za vtorata, ne se
pravi akcentska celost:
brat Pître, pop Dimítrija, doktor Kôstadin, otec Közman, don Kárlos.
Vo slu~aite koga pred imenkata stoi prost broj, akcentot preminuva na nego,
sekako, ako imenkata ne e troslo`na ili pove}eslo`na: dvá_dena, stô_gro{a, pît_pari,
trí_zbora.
Vo spoevite na pribli`ni broevi i imenka nema takvo prenesuvawe na akcentot:
sedum-osum riíbi, tri-~etiri mîseci, dve-tri gôdini.
Brojnatai obi~nata imenka ne pravat akcentski celosti: dvajca má`i, trojca má`i.
Vo celostite sostaveni od prilog i imenka, zborovite po~esto se akcentiraat oddelno
(mnôgu gôdini; kôlku gôdini), no mo`no e i nivno podveduvawe pod zaedni~ki akcent:
mnogö_godini; kolkö_godini.
Akcentot pa|a vrz pra{alnite zborovi koga tie se nao|aat pred imenkata ili glagol, no
toa se slu~uva samo ako go ispolnuvaat uslovot-ako go zazemat tretiot slog od krajot na
celosta.
Na primer: Kôj_~ovek re~e? [tô_~ovek si ti? Poneudobno e da se izgovori:
Kakôv_~ovek e toj?
I pri spoj na pra{alen zbor i glagol imame sli~ni pojavi:
Kôj re~e? - Kôj prîre~en?
[tô_misli{? - [tô pomisliva{?

Akcentski celosti so enklitika

Enklitika e neakcentiran zbor, zbor koj nema svoj akcent, koj se potpira na zborot
{to se nao|a pred nea.

7
 Enklitiki mo`at da bidat kratkite li~ni zamenski formi vo situacii koga stojat zad
polnozna~ni zborovi. Takvi se onie koi izrazuvaat srodstvo, pa imaat posvojno zna~ewe:
tátko_vi, májka_vi, bába_mi, bratö~ed_mi i sl.
Akcentot vo vakvite sostavi pa|a na tretiot slog od krajot (ako akcentogenite
zborovi se troslo`ni ili pove}eslo`ni).
Glagolskiot prilog se kombinira so zamenskite formi: zemáj}i, zemáj}i_jas;
nosîj}i_go i sl.
Vo na{iot jazik nao|ame sostavi vo koi za prilogot ima dve zamenski formi:
Nosîj}i_mu_ja knigata, toj ja zagubil.
Vo ovoj slu~aj akcentot na glagolskiot prilog si ostanuva na vtoriot slog.
Spoevite od pra{alni i pokazni ~estitki (partikuli) i so kusi zamenski formi go
po~ituvaat tretoslo`noto akcentirawe: kamô_go; kamô_mi_gi; îve_ja; evî_ti_ja.
Mo`no e premestuvawe na akcentot koj mo`e da odi dotamu {to prilogot }e stane
neakcentiran, a akcentot }e padne na zamenkata:
kamo_mí_ti_go
eve_mí_ti go

Akcentski celosti so proklitika

Naj~esti akcentski celosti so proklitika gradat glagolite i imenskite zborovi. Se~ini

deka najbrojni se sostavite od imenka i predlog, no vakvi spoevi pravat glagolot i kusite
zamenski formi, glagolot i kusite formi od povratnata zamenka, ~esti~kite (naj~esto bi i }
e), pomo{niot glagol sum, pra{alnite zborovi.

Vo potvrdnite re~enici ednoslo`nite zamenski formi, nikoga{ ne go primaat

akcentot koga stojat pred polnozna~en zbor:

Taa si_rî~e deka }e odi doma po ~asovite.

Toj ja_~íta knigata.

Decata si_sî_great na pe~kata.

]e rî~e samiot.

Poinaku e ako pred glagolot stoi negacija (ne) ili nekoj pra{alen zbor. Toga{, koga
imeme glagolska dvoslo`na forma, akcentot se prefrla vrz negacijata ili vrz pra{alniot zbor.

8
 Toj nî_ka`a ni{to.

Taa nî_misli na problemite.

Koj_gô_vide?

Koj_mu_gô_zede?

Mestoto na akcentot mo`e da vnese razlika vo smislata na iskazot: Na primer

posledniov primer mo`e da se akcentira i na sledniov na~in:

Koj mu, go zîde?

Vo ovoj slu~aj se potencira pra{alnot zbor.
Vo akcentskite celosti sostaveni od proklitika i imenski zbor, proklitikata mo`e da
bide: predlog, ~esti~ka, svrznik, izvik. I vo ovie situacii imame dvojnost vo akcentiraweto.
Akcentot mo`e da se prefrli vrz proklitikata ili akcentot mo`e da ostane vo imenskiot zbor.
Mu rekoa í nemu í tebe, pa {to?
Mu rekol i nîmu i tîbe , pa {to?
Koga, áj vamu áj tamu, dojdovme doma.
Svrznikot kako proklitika go prima akcentot koga izrazuva brojni prednosti so
zborot pol: tri í pol, |avol í pol, pet í pol (isto kako vo slo`enite brojni izrazi). Me|utoa
postojat i vakvi situacii: godiná i pol.

PREDLOGOT KAKO PROKLITIKA

Akcentot preo|a vrz predlogot od li~nite zamenki i od imenkite. I toa od li~nite

zamenki re~isi sekoga{: sô mene, bez nîgo, ôd niv.
Isklu~oci imame kaj predlogot osven i kaj trislo`nte predlozi zaradi, poradi,
nasproti, koi nikoga{ ne go primaat akcentot (osven nîgo, zaradi mîne, nasproti nív).
Prenesuvaweto na akcentot od zamenkata vrz predlogot e osobeno zaedni~ka za
site centralni govori. Toa e va`en beleg na akcentskiot sistem vo standardniot jazik.
Predlogot bez
Sekako se veli: Umre bîz vreme, bîz den, so zna~ewe-mlad, pred vreme.
Ako imenkata ozna~uva del od teloto ili nekoj materijalen predmet, obi~no e
akcentot da pa|a vrz predlogot: bîz glava, bîz o~i, bîz nos, bîz gro{, bîz drva i dr.
Predmetot vo

Ovoj predlog, ima dve formi (v, vo) so razgrani~ena funkcija, a prenesuvaweto na
akcentot e mo`no samo na vo. So pomo{ na akcentot se vr{i sprotistavuvawe na sostavot
so imenka osobeno logi~no istaknata vo odnos na sostavot vo koj ne e takov slu~ajot. Taka
}e imame: toj padna vo voda, a ne vo vár pri {to imenkite se logi~no istaknati. Sprotivno
na ova vô vir, vô var.

Predlogot vrz

Ovoj predlog se upotrebuva poretko (pokraj na) samo so prostranstveno zna~ewe

(ozgora na ne{to). Akcentot redovno preminuva na nego (nositel na akcentot e vokalnoto r

9
vo predlogot): edno vrz drugo, noga vrz noga. No ako imenkata e logi~no istaknata,
akcentot ostanuva vrz nea: mísla vrz mísla.

Predlogot do

Ovoj predlog se upotrebuva so pove}e zna~ewa:

a) Akcentot pa|a na predlogot koga toj uka`uva na toa deka eden predmet se nao|a pokraj
drug: dô vrata, dô prag, dô ku}a;

b) Razliki vo odnos na prethodnoto ima koga so predlogot do se uka`uva na eden mig ili
otsek vo vremeto. Voobi~aeno e da se akcentira - ostana dô zori. No se veli: do dîn, do
nô}, iako se veli ôd no} dô no}, ôd utro dô ve~er.

v) ^esti se izrazite: ~ovek dô ~ovek ili ôd ~ovek dô ~ovek. Se zabele`uva logi~noto

akcentirawe na imenkata. Ima mo`nost da se uka`uva na vremenski odseci. Sprotivno od
ôd no} dô no}, ôd utro dô mrak imame samo: od mögra do mrák.

Predlogot za

Akcentot e postaven na predlogot koga ovoj ima prostranstveno zna~ewe: Se dr`i zá vrata,
zá glava; go storiv toa zá tebe. No i vo vakvi situacii: ti rekoa zá nas?

Predlogot zad

Ovoj predlog so prostranstvenoto zna~ewe go ima akcentot: zád vrata, zád ku}a. Se
zabele`uva i negova upotreba so vremensko zna~ewe, so imiwata na praznicite: pred
Vîligden i zad Vîligden odat kako logi~na dvojka. Preminuvaweto na akcentot vrz
predlogot imame vo slu~ajot: zád Bo`i}.

Predlogot zaradi

Ne go prima akcentot od imenkata.

Predlogot kaj

Akcentot ostanuva na imenkata. Ovoj predlog naj~esto se upotrebuva so li~ni imiwa, so

mesi imiwa i so ~lenuvani imenki: kaj Petka, kaj Skopje, kaj majka mi, kaj drvoto.

Predlogot kraj

Akcentot preminuva na predlogot: kráj niva, kráj ogan, kráj pat. Inaku, akcentot vo
primerite so geogravski imiwa, osanuva na niv: kraj Vôdno; kraj Kôndovo.

Predlogot me|u

Akcentot preminuva na predlogot: mî|u niv; mî|u o~i. No, go ~uva logi~niot akcent na
imenkata: Sme{aj se me|u lö|e.

10
Predlogot na

Akcentot se prefrla na predlogot vo vakvi slu~ai:

- ná megdan.

- so prilo{ko zna~ewe (na~in): ná smea, ná sila, ná mira i sl.

Akcentot pa|a vrz predlogot koga se upotrebuva so imenkite {to ozna~uvaat

godi{ni vremiwa ili periodi od ~ove~kiot `ivot: ná prolet, ná esen, ná mladost. (Inaku
prilozite naprolet i naesen se pi{uvaat sleano).

Drugite sostavi so vremensko zna~ewe imaat akcent na predlogot, kako vo

primerte: ná den: edna{ ná den. (Za ~isti prilozi treba da se smetaat nautro, napladne,
nave~er, navreme, navek).

Predlogot nad

Kako i drugite predlozi so konkretno prostranstveno zna~ewe i nad se akcentira:

nád gora, nád grad, nád pat itn. Ponekoga{ akcentot mo`e da premine vrz predlogot pod
geogravskoto ime: Si dojde nád Skopje.

Predlogot niz

Se upotrebuva so prostranstveno zna~ewe-nadolu: níz dolot, níz pole, no i so

zna~ewe me|u: mina níz lu|e.

Predlogot od

Predlogot go prezema akcentot vo vakvi slu~ai:

ôd kowa, ôd ramo, ôd pole, ôd selo, ôd grad, ôd voda i sl.

Akcentot ne preminuva vrz predlogot vo slednive slu~ai:

- koga so od se izrazuva posesivno zna~ewe: od pile mleko.

- koga so od se uka`uva na toa od kakov materijal e ne{to napraveno: od drvo, od kamen;

- koga so predlogot se uka`uva na pri~initelot na dejstvoto ili na negoviot vr{itel (vo

pasivna konstrukcija): nosen od svojata bolka;

- koga se upotrebuva vo sporedba: na delo posilen od `elezo;

- koga se uka`uva deka ne{to proizleglo od ne{to: zmija od pazuva;

Predlogot okolu

Akcentot pa|a vrz predlogot (slu~aj koga imame prostranstveno zna~ewe): okolö
ku}a, okolö vrat.

11
 Predlogot osven

Imenskiot zbor {to e vo vrska so predlogot, sekoga{ se akcentira: Koj saka takvi
te{kotii, osven tîbe?

Predlogot po

Akcentot se prefrla vrz predlogot koga ovoj se upotrebuva so prostranstveni

zna~ewa:

- ozna~uva dvi`ewe vo opredelena sredina: pô gora, pô reka, pô pole;

- so imenki koi gi ozna~uvaat delovite na teloto: pô noga, pô gradi;

- akcentot preminuva na predlogot i koga so nego se ozna~uva red vo vremeto

(deka sledi edno po drugo): vek pô vek, ~ovek pô ~ovek;

- prilo{ko zna~ewe za na~in imaat ovie izrazi: pô ga}i, pô fustan, pô po{ta (prateno
pismo), no po ~ôvek (prateno pismo).

Predlogot pod

Kako i predlogot nad, ovoj predlog go prima akcentot vrz seba koga ide so svoeto
osnovno prostranstveno zna~ewe: pôd zemja, pôd nokti.

Predlogot poradi

Kako i predlogot zaradi i ovoj predlog ne go prima akcentot od imenkata.

Predlogot pred

Kako i predlogot zad, go prezema akcentot koga e so osnovnoto prostranstveno

zna~ewe: prîd o~i, prîd hotel itn. Vo ponovi sostavi, osobeno so apstraktni imenki,
akcentot ostanuva na imenkata: pred rádost, pred spômen.

Predlogot preku

So prostranstveno zna~ewe: prekö ramo, prekö yid, prekö rid (mo`e i prîku yid,
prîku rid).

Predlogot pri

Osven vo prilo{kite izrazi prí zori, prí srce, príkve~er, prí raka, ovoj predlog ne se
akcentira.

Predlogot protiv

Se kombinira so ~lenuvani ili inaku opredeleni imenki.

12
 Predlogot so

Osven vo prilo{kite izrazi sôsila, sôvreme, kako i vo izrazite od ovoj tip: o~i sô
o~i, lice sô lice i sl. So zamenkite gradi prioritetni akcentski celosti: sô mene, sô nego. Vo
sostavite so imenki, so instrumentalno zna~ewe ne go prima akcentot: so nô`, so kônec.

Predlogot sose

Go prima akcentot: sosî noze, sosî glava.

Predlogot sproti

So prostranstveno zna~ewe: sprotí ku}a. So vremensko zna~ewe ima dvojno

akcentirawe: sprotí sreda, sproti srîda.

Predlogot spored

Nema prostranstveno zna~ewe i ne go prima akcentot.

Predlogot sred

So prostranstveno zna~ewe: srîd nebo, srîd selo. Vaka se odnesuva i vo izrazi so

vremensko zna~ewe: srîd leto, srîd zima. Akcentot ne pa|a na predlogot vo novi sostavi:
sred bôrbi, sred böri. Mesto formata sred se upotrebuva i srede: sredî more, sredî zima.

Predlogot u

Ovoj predlog poretko se upotrebuva, no narodnite govori go imaat. Se akcentira vo

sostavite ö majka, ö tatka. Ovoj predlog obi~no odi so li~nite imiwa pokraj poobi~noto
kaj: u Pîtka.

ZAKLU^OK

13
Vo makedonskiot jazik postojat akcentogeni i neakcentogeni zborovi. Neakcentogenite
zborovi gi narekuvae klitiki. Tie, spored mestoto koe go imat vo odnos na akcentiraniot
zbor so koj pravat fonetska celost vo iskazot se narekuvaat enklitiki i proklitiki.
Enklitikite se neakcentogeni zborovi koi se vrzuvaat so akcentiranite zborovi {to se
nao|aat pred niv vo govornata niza: Ne pla{i se! Donesi go kaj mane.
Proklitikite se neakcentogeni zborovi koi se vrzuvaat so zborovite koi se nao|aat
zad niv vo govornata niza: Go zede pod raka i zaminaa na teatar. Ne go vidov v~era.
Klitiki vo makedonskiot jazik mo`at da bidat predlozite, svrznicite, kusite formi od
zamenkite i od povratnata zamenka, ~esti~kite.

14