Seminarska naloga pri predmetu Struktura materialov

Visokotemperaturna keramika

Mentor: doc. dr. Bo tjan Markoli

Avtor: Luka Kelhar

Kazalo

Uvod V seminarski nalogi bom govoril o visokotemperaturni keramiki. Gre za material, ki se uporablja pri procesih kjer je potrebna visokotemperaturna obstojnost, kot na primer ognjevzdr na keramika.

Splo no o kerami nih materialih

Keramika spada ob steklu med najstarej e sinteti ne materiale. e od davnih asov se uporablja pri proizvodnji, predelavi in preoblikovanju ter pri vseh termi nih procesih povezanih s kovinami in lindrami, saj so kerami ni materiali, katerih osnova je bila v za etku gana glina in drugi silikatni materiali, obstojni pri visokih temperaturah ob dotiku s kovino, lindro in plini. Z razvojem tehnolo kih procesov na podro ju kovin so bile postavljene vedno vi je zahteve glede vzdr nosti pri visokih temperaturah in sposobnosti prena anja velikih temperaturnih sprememb. Materiale, ki so zadostovali tem pogojem, so imenovali ognjevzdr na gradiva. Prvotna ognjevzdr na gradiva so bila narejena iz gline, to je sedimentov z zrnatostjo ve inoma pod 0,02 mm in jih lahko pri tevamo med fino keramiko. Med grobo keramiko pa tejemo tiste izdelke, kjer ima ve ina materiala velikost zrna med 0,2 in 3,0 mm, v dolo enih primerih tudi ve jo. Razvoj sinteti nih kerami nih materialov narejenih iz naravnih surovin, ki so vzdr ai visoke l temperature in te ke pogoje dela je bil pogoj za industrijsko proizvodnjo eleza odnosno jekla in drugih kovin ter zlitin, stekla, koksa, cementa, ganega apna in keramike. O dodatku ogljika (premoga, oglja) glinam za pripravo talilnih pe i pi e e Georg Agricola v knjigi De re metallica libri XII (1556). Talilni lonci za proizvodnjo jekla, narejeni iz gline z dodatkom ogljika, so bili najdeni na obmo ju elezarne Ravne pri izkopu gradbene jame. Razvoj, ki ga do ivljamo od prazgodovine do danes, je temeljil in temelji na znanju. K razvoju keramike, kot tehni ne keramike, je odlo ilno vlogo prispeval inovativni tehnolo ki napredek pri proizvodnji in predelavi kovin in zlitin, saj je bilo potrebno razvijati ognjevzdr na gradiva, ki so bila obstojna pri visokih temperaturah, temperaturnih okih, mehanskih obremenitvah, obstojna na spremembo sestave med uporabo, ko so izpostavljena vplivom plinov, vplivu razli nih kovinskih in nekovinskih talin pri nizkih in zelo visokih temperaturah itd. V metalurgiji v osnovnem pomenu besede, ki obsega pridobivanje kovin in zlitin, njihovemu preoblikovanju v trdnem in teko em stanju, raznih toplotnih in povr inskih obdelavah itd., uporabljamo ognjevzdr na gradiva in tehni no keramiko. Ognjevzdr na gradiva (velik del)lahko tejemo po klasifikaciji, ki upo teva granulacijo, glede na granulacijsko sestavo uporabljenih osnovnih materialov, med grobo keramiko. Kerami ne izdelke, narejene iz surovin z granulacijo pod 0,01 mm, pa pri tevamo k tehni ni keramiki. K tehni ni k eramiki, ki jo uporabljamo v metalurgiji, spadajo izdelki kot so za itne cevi za merjenje temperature, merjenje prostega kisika v talinah, razne filtre za taline, ustja gorilcev, nosilne elemente pri ogrevnih pe eh, obe in za itne cevi pri vlivanju kovin, zlitin in ferozlitin ter oksidnih, silikatnih in sulfidnih talin, naprave za uvajanje inertnih in drugih plinov in raznih reaktantov kjer so plini kot transportno sredstvo. V Evropi je e vedno tudi delitev na grobo in fino keramiko, s tem da ognjevzdr na gradiva, glede na specifi ne lastnosti, spadajo v posebno skupino. edalje bolj se uveljavlja izraz tehni na keramika, ki zajema iroko podro je uporabe kerami nih materialov, kot npr.: konstrukcijska, industrijska, funkcionalna, in enirska, elektrotehni na, rezilna, biokeramika itd. Za vsako podro je uporabe mora keramika izpolnjevati dolo ene fizikalne in kemi ne lastnosti. Vse te lastnosti, o katerih govorimo pri tehni ni keramiki, mora izpolnjevati tudi metalur ka keramika, od ognjevzdr nih gradiv do tehni ne keramike.

V anglosaksonskem podro ju razumejo pod imenom ceramics, ob tehni ni keramiki, e veziva kot je cement, apno in gips. Z imenom refractory pa opisujejo metalur ko keramiko. V primerjavi s kovinami, ki imajo visoko natezno trdnost, sposobnost preoblikovanja v toplem in hladnem, dobro elektri no in toplotno prevodnost, je za keramiko zna ilno, da je krhka, toda ima visoko tla no in tudi obrabno trdnost, deluje kot izolator, slabo prevaja toploto . Trdnost keramike lahko opi emo kot mehansko lastnost, da keramika obdr i svojo obliko do poru itve. Podobno kot pri kovinah, tudi pri kerami nih materialih vplivamo na njihove uporabne lastnosti z dodatki raznih oksidnih in neoksidnih primesi ter s toplotno obdelavo. Tehni no keramiko, v katero spada tudi metalur ka keramika, delimo na silikatno keramiko, ki je najstarej a, oksidno in neoksidno keramiko. Silikatna keramika je zelo raz irjena, ker uporabljamo naravne surovine, oksidna pa zelo zahtevna, ker gre za sinteti ne, ponavadi zelo iste, materiale. Njihova struktura, ki vpliva na uporabne lastnosti, je eno ali ve fazna, lahko tvori zmesne kristale ali pa disperzne sisteme. Za veliko oksidov, kot je npr. glinica, kromov oksid, cirkonijev oksid in karbidi, nitridi, karbonitridi, silicidi, so poznane njihove lastnosti iz vsakdanje metalur ke prakse. K neoksidni keramiki spadajo npr. silicijev karbid, silicijev nitrid, aluminijev nitrid, borov nitrid, borov karbid, titanov karbid, titanov nitrid. e nekdaj so uporabljali kompozitne materiale, saj so v glineno zemljo prime ali slamo ali tanj e vejevje, da so po su enju pove ali trdnost zidov pri gradnji bivali . Prav tako je gana glina narejena iz finozrnatega izhodnega materiala, saj je zrnatost teh sedimentov praviloma pod 20 m. iz finozrnatega izhodnega materiala, saj je zrnatost teh sedimentov praviloma pod 20 m.

Steatiti
Steatitna keramika ima dobre mehanske lastnosti in jo uporabljamo v elektrotehniki, elektroniki in toplotni tehniki. Odlikuje se po specifi nih elektri nih karakteristikah, kot je elektri na upornost pri visoki in povi ani temperaturi, mehanske lastnosti, toplotna prevodnost zna a 1 do 2 W/m K,

temperaturni raztezek pa med 7 do 10 /K. Steatiti so narejeni na osnovi naravnih surovin kot je magn ezijev silikat lojevec z dodatki. ganje, odnosno sintranje poteka pri relativno nizki temperaturi, to je okrog 1300 C., Dobimo homogeno neporozno strukturo. Cordierit 2MgO 2Al O 5SiO s 13,7 mas. % MgO, 34,9 mas. % Al O in 51,4 mas. % SiO je
2 3 2 2 3 2 . .

-5

ena izmed faz v trokomponentnem sistemu s tali em okrog 1400 C. Cordierit ima nizek temperaturni raztezek = 3 10 /K. Odlikuje ga zelo dobra obstojnost proti temperaturnim spremembam, zato keramiko na tej osnovi uporabljajo za vodila in nosilce pri elektri nih uporovnih pe eh, pri stikalih kjer te e velik tok, v toplotni tehniki itd.
. -6

MAGNEZITNA OGNJEVZDR NA GRADIVA MAGNEZIJEV OKSID - MgO

Osnovna surovina za izdelavo teh gradiv je magnezit MgCO (heksagonalna romboedri na
3

kristalna re etka). V naravi lo imo grobo in fino kristalne magnezite. V odvisnosti od nastanka magnezitov in njihovih nahajali vsebujejo e primesi kot so dolomit, kalcit in spojine na osnovi silikatov. Pogosto je prisotno tudi elezo, ki je vgrajeno v re etko magnezita (Mg, Fe)CO . Velikost ionov Mg in Fe je pribli no enaka. Pri nas je udoma eno ime magnezitna ognjevzdr na gradiva, ker za izdelavo uporabljajo magnezit MgCO .
3 2+ 2+ 3

Gradiva, oblikovana ali mase, so narejena iz sintranega magnezijevega oksida MgO. Uveljavlja se izraz iz literature magnesia MgO. Gradiva iz magnezijevega oksida, njihova naravna surovina pa je mineral magnezit, ki je karbonat MgCO .
3

SiO Avstrija 1 Avstrija 2 Rusija Srbija Gr ija

Al O
2

Fe O
2

CaO 23 <1 0,4 1,5 1,5

MgO 42 44 48 45 46 46

.izguba 50 51 52 51 51

0,5 2 0,3 0,5 1,5 4 0,2 <1 <1 0,2 0,1 0,5 0,5 3 0,5 1 0,5 1 0,2 0,7 0,4 V tabeli 4.1 je prikazana sestava magnezitov iz razli nih nahajali . Tabela 4.1: Sestava magnezitov

Ognjevzdr na gradiva na osnovi sintermagnezita iz periklasa

Ognjevzdr na gradiva narejena na osnovi sintermagnezita (MgO sintra) in taljenega magnezita periklasa, so zaradi visoke temperature tali a in obstojnosti v bazi nih lindrah zelo cenjena metalur ka keramika. Prisotne ne isto e imajo velik vpliv na lastnosti. Pri sintranju in pri ganju e narejenih oblikovanih proizvodov, ne isto e kot sta CaO in SiO , ali pa Fe O , reagirajo in
2 2 3

tvorijo spojine. Odpornost teh produktov na vpliv lindre zavisi tudi od velikosti kristalov periklasa. Majhni kristali so konveksni in se med njimi nahajajo razne spojine, ki so nastale zaradi prisotnih ne isto , kot so razni silikati. Med kristali periklasa so tudi pore. Ve ji kristali so bolj odporni na korozijo linder, ker je manj mejnih povr in. Tuji oksidi, kot so Al O , elezovi oksidi, sodijo k fazam, ki so izlo ene v zrnu periklasa ali na mejah. Oblikovance iz sintermagnezita stiskajo na stiskalnicah, pri tlaku 100 do 500 MPa.
0 2 3

ganje

oblikovancev poteka pri vi ji temperaturi, okrog 1800 C. Bolj e je, e gemo pri vi jih temperaturi, ker je kasneje manj sprememb v strukturi. Za ganje uporabljamo tunelske in komorne pe i. Proizvodi na osnovi periklasa so ob utljivi na temperaturne spremembe. Periklas ima velik temperaturni koeficient razteznosti. Da se pove a obstojnost proti temperaturnim spremembam se za ta gradiva pove a koli ina taljenega magnezita ali pa se dodaja Al O (korund ali glinica), da se
2 3

tvori MgO Al O spinel. Pri dodatku FeO Cr O - kromita pa nastane MgO Cr O odnosno
2 3 2 3 2 3

(FeO MgO) Cr O . V tabeli 4.3 so prikazane sestave razli nih vrst magnezitnih gradiv oblikovanci. Tabela 4.3: Sestava oblikovane metalur ke keramike na osnovi magnezijevega oksida
2 3

Ognjevzdr na gradiva na osnovi sintermagnezita iz periklasa

Ognjevzdr na gradiva narejena na osnovi sintermagnezita (MgO sintra) in taljenega magnezita periklasa, so zaradi visoke temperature tali a in obstojnosti v bazi nih lindrah zelo cenjena metalur ka keramika. Prisotne ne isto e imajo velik vpliv na lastnosti. Pri sintranju in pri ganju e narejenih oblikovanih proizvodov, ne isto e kot sta CaO in SiO , ali pa Fe O , reagirajo in
2 2 3

tvorijo spojine. Odpornost teh produktov na vpliv lindre zavisi t di od velikosti kristalov periklasa. Majhni u kristali so konveksni in se med njimi nahajajo razne spojine, ki so nastale zaradi prisotnih ne isto , kot so razni silikati. Med kristali periklasa so tudi pore. Ve ji kristali so bolj odporni na korozijo linder, ker je manj mejnih povr in. Tuji oksidi, kot so Al O , elezovi oksidi, sodijo k fazam, ki so izlo ene v zrnu periklasa ali na
2 3

mejah. Oblikovance iz sintermagnezita stiskajo na stiskalnicah, pri tlaku 100 do 500 MPa.
0

ganje

oblikovancev poteka pri vi ji temperaturi, okrog 1800 C. Bolj e je, e gemo pri vi jih temperaturi, ker je kasneje manj sprememb v strukturi. Za ganje uporabljamo tunelske in komorne pe i. Proizvodi na osnovi periklasa so ob utljivi na temperaturne spremembe. Periklas ima velik temperaturni koeficient razteznosti. Da se pove a obstojnost proti temperaturnim spremembam se za ta gradiva pove a koli ina taljenega magnezita ali pa se dodaja Al O (korund ali glinica), da se tvori MgO Al O spinel. Pri dodatku FeO Cr O - kromita pa nastane MgO Cr O odnosno
2 3 2 3 2 3 2 3

(FeO MgO) Cr O .
2 3

Vt

li 4.3 so pri

sest e razli i vrst magnezitni gradiv obli ovanci.

Tabela 4.3: Sestava obli ovane metal r ke keramike na osnovi magnezijevega oksida

Navadni MgO CaO SiO

2

isti 97 12 0,5 0,8 0,5 < 0,5 >2

Bogat Al 86 92 2 3,5 1 2,5 0,5 3,5 0,5 3 > 1,8

3

na Reven Fe O
2 3

na Taljeni 90 96 23 1 1,5 0,5 3 0,5 3 >2

92 96 13 0,5 2 0,5 3 <1 > 1,8

92 96 13 0,5 1 0,5 1,5 <1 >2

Fe O
2 2

3 3

Al O

Poroznost % Toplotna prevodnost W/m K

16 22 3,4 3,8

14 22 3,6 4,2

16 23 2,9 3,6

15 22 3,6 3,9

14 22 3,2 4,

VISOKO GLINI NA KERAMIKA

Ta ognjevzdr na keramika predstavlja veliko skupino, ki je odvisna od uporabljenih surovin, postopkov izdelave in uporabljanih veziv. Proizvodi spadajo v sistem SiO Al O . Z nara anjem Al O se povi uje tali e tem
2 2 3 2 3

proizvodom in tudi termi na obstojnost. Po koli ini Al O jih delimo v dve skupini: 45 do 56 (60) % Al O nad 56 (60) % Al O
2 2 3 2 3 3

V odvisnosti od osnovni surovin vsebujejo ti proizvodi e do 6 % drugi oksidov kot so: TiO,
2

Fe O , CaO, MgO in K O ter Na O.

2 3 2 2

Naravne surovine: sili ani na skupina

V silimanitno skupino spadajo minerali silimanit, cyanit in andaluzit (Al O SiO ).
2 3 2

V strukturi je Al vedno obdan s petimi kisikovimi atomi. Spadajo v veri ne silikate. Razlikujejo se po zgradbi oz. strukturi. Nastali so pri visoki tlaki . Metamorfoza Pri segrevanju nastane mullit in cristobalit odnosno steklasta faza, e so e druge ne isto e. 3(Al O SiO ) 3Al
2 3 2

Tabela 5.1: Temperatura prehoda (3Al O 2SiO ) v mullit

2 3 2

Za industrijo ognjevzdr nih materialov uporabljajo med 60 do 80 % Al O in pod 2 % talil.

2 3

Beli boksi i Revni na elezovih oksidih. Beli boksiti so nastali kot produkt O preparevanja v tropskih krajih pod 2 3 vplivom bazi ne vode. 2SiO + SiO
2 2

V Silimanit Kyanit Andaluzit

Mineral

Gostota
3

Za etna temp.
0

g/cm 3,23 3,27 3,53 3,67 3,13 3,16

2 3 2 2 3

prehoda C 1500 1350 1400

2

Spremem volumna 7 do 8 15 do 1 3 do 5
2 3

glavnem jih sestavlja mineral diaspor: Al O x H O (85 % Al O , 15 % H O) in hidrargilita Al O x 3H O (65,4 % Al O , 34,6 % H O).
2 2 3 2

Nahajali a so v Gvineji, Kitajski in Avstraliji. Pri sintranju belih boksitov, temperature so od 1700 do 1800 C, dobimo sintrani boksit. Sintrani boksit vsebuje korund in tudi mullit. Kot ne isto e so prisotni: Fe O , MgO, SiO , TiO , P O ,
2 3 2 2 2 5 0

CaO, lahko tudi K O, Na O itd.

2 2

Pri sintranju silimanitne skupine pa dobimo mullit in tudi steklasto fazo (malo). Sintrani boksit in sintrani silimanit sta primerna za ognjevzdr no industrijo. Sestava belega boksita: nad 80 % Al O
2 3

pod 5 % SiO

2 2 3

pod 5 % TiO
2

pod 5 % Fe O

pod 1 % zemeljskih alkalij in alkalij

Sinteti ne surovine

Sintermullit Delajo ga iz kaolina (gline) in glinice. Primer: Me anica ganega kaolina z okrog 40 % Al O in kolcinirane glinice s 100 % -Al O .
2 3 2 3

Me anica v razmerju 1 : 1.

Po sintranju na temperaturi 1700 1800 C dobimo produkt s 70 % mullita. Pri homogenizaciji me anice in sintranju dobimo produkt z okrog 90 % mullita. Ostalo je korund in steklasta faza. Pri delu s istimi oksidi SiO in Al O jih me amo v stehiometri nem razmerju.
2 2 3

Zahtevno: mletje, homogenizacija, sintranje. Taljeni mullit Surovine za taljeni mullit so enake kot pri sintermullitu. Kaolin, glinica, glina. Talimo v elektri nih oblo nih (uporovnih) pe eh. iste surovine predstavljata SiO in Al O .
2 2 3

Pri teh postopkih nastane okrog 90 % mullita, nekaj korunda, in e so prisotne ne isto e, steklasta faza. V tabeli 5.2 sta prikazani kemi ni sestavi sintermullita in taljenega mullita. Tabela 5.2: Kemi na sestava sintermullita in taljenega mullita

Kalcinirana glinica Iz surovin boksita, kaolina, gline , ki imajo nad 30 % Al O lahko dobimo glinico. Te surovine
2 3

obdelamo v bazi nih ali kislih medijih pri povi ani temperaturi 200 C in tlakih pod 1MPa. Nastanejo bazi ne ali kisle raztopine, ki vsebujejo aluminijev oksid. Ne isto e ostanejo neraztopljene rde e blato. Iz o i enih raztopin nastane aluminijev hidroksid hidrargilit.

Al O
2

Sintermullit 73,0 25,3 0,5 0,1 0,2 0,8 93,0 4,0 3,0

SiO
2

2 3

Fe O TiO
2

CaO + MgO Mullit Korund Steklasta faza

Pri segrevanju na okrog 1200 C dobimo

2 3 2 3

- Al O in tudi druge modifikacije Al O in malo

2 3 2 3 2

Al O . Koli ina Al O je 98 do 99 %. Pri postopku Bayer imamo e Na O. Sintrani korund

2 3

Pri sintranju - segrevanju kalcinirane glinice na temperaturo 1800 1900 C dobimo plo ate kristale - Al O ( - korund). Taljeni korund Surovine: beli boksit, glinica Taljenje surovin poteka v elektri ni oblo ni pe i po principu bloka. Pri hlajenju kristalizira korund. V primeru izpu anja taline nastane granulat. Po drobljenju in mletju dobimo razli ne zrnatosti. Korund dobljen s taljenjem boksita se uporablja za izdelavo brusnega materiala in metalur ke in druge tehni ne keramike. Pri taljenju boksita se doda ogljik, lahko pa zadostuje ogljik iz elektrod, da reducira prisotni elezov oksid, silicijev oksid in titanov oksid. Nastane zlitina eleza in silicija, ki vsebuje tudi titan. Pri taljenju glinice nastane beli korund. Pri dodatku 1 do 2 % Cr O , dobimo kristale korunda
2 3

obarvane roza do rde e rubin (korund). Uporablja se za abrazivna sredstva. Obarvani korundi nastajajo pri ganju sintranju gradiv, npr. iz magnezijevega oksida in kromovega oksida, na korundni ognjevzdr ni oblogi pe i.

RAZDELITEV OGNJEVZDR NIH GRADIV Z DODATKOM OKSIDA

Surovine Visokooglji ni amot Silimanitna gradiva Boksitna gradiva amot s korundom Mullitna ognjevzdr na gradiva Korundna ognjevzdr na gradiva Kalcinirana glinica Silimanit, Andaluzit Beli boksit Taljeni korund Sinter in taljeni mullit Taljeni korund Taljeni korund Sinter korund Taljeni ali sinter mullit Kalciniran boksit % Al O
2

45 55 56 75 60 90 60 70 55 75 85 - 99

Tabela 5.3: Razdelitev visokooglji nih ognjevzdr nih gradiv

Tabela 5.4: Dele mineralnih faz Al O % 70 60 89

2 3

Korund + A S % 11 + 78 = 89 21 + 39 = 60 67 + 25 = 92

3 2

Steklast %

11 amot s korundom 40 Mullitna ognjevzdr na gradiva Korundna ognjevzdr na gradiva 8 Korund Ognjevzdr nim gradivom je dodan korund ali pa se tvori med procesi ganja (sintranja ali taljenja) ter gradiv. Korund kristalizira v trigonalnem sistemu v obliki plo ic in romboidov. Gostota korunda je 3,93 do 4,02 g/cm . Tali e je 2050 C, trdota po Mosh je 9, mikrotrdota pa zna a 12000 MPa. Na pra natem korundu so OH ioni adsorbirani. Odpravimo jih z ganjem na temperaturi 1200 do 1500 C. Korund sprejme v kristalno re etko tuje ione, 0,3 do 0,5 % Cr O rubin korund (rde e barve)Plavi (modri) safir: Cr , Cr , Fe , Ti . Razteznostni koeficient: 20 C 60 10 1/K 1600 C 90 10 1/K Specifi na toplota: 100 C 94 kJ/mol K 1500 C 140 kJ /mol K Toplotna prevodnost: 25 C 30 W/m K 1200 C 5 W/m K Specifi ni elektri ni upor: 20 C > 10
0 0 15 0 0 0 0 0 -7 0 -7 2+ 5+ 3+ 3+ 2 3 0 3 0

1400 C > 10

cm cm

Korund je zelo obstojen proti raznim kemi nim vplivom. Obstojen je v staljenih kovinah, steklih in raznih lindrah. e nanj delujejo pare K O ali Na O nastane K O 11Al O ali Na O 11Al O . Ta reakcija je
2 2 2 2 3 2 2 3

povezana z mo nim pove anjem volumna. Gostota se zmanj a na samo okrog 3,3 gcm . Redukcijski plini povzro ajo pri temperaturi nad 1700 C tvorbo AlO in Al O , ki nato oksidirajo
2 3 0

-3

v obliki vlaken in plo ic. Mullit Mullit je krozijsko ob utljiv na okside zemeljskih alkalij ali alkalij in na FeO. Pri temperaturi nad 1400 C se tvori silikatna teko a faza. Pri temperaturi nad 1500 C nastane silikatna talina, v kateri plava korund. amot s pove ano koli ino glinice in korunda Pri amotnih ognjevzdr nih gradivih s pove ano koli ino korunda je njihova odpornost na metalur ke vplive odvisna od koli ine steklaste faze. Steklasta faza reagira s tujimi oksidi. Tvori se nizko viskozna talina, v kateri so kristali korunda. Proizvodnja: V maso za pripravo amotnih gradiv zame amo kalcinirano glinico, tako da
0 0

dose emo 45 do 55 % Al O . Glinica naj bo fino zmleta. Pri ganju nad temperaturo 1450 C reagira dodani Al O s SiO iz gline in se tvori mullit 3Al O 2SiO . Ta pove a termi no
2 3 2 2 3 2 2 3

stabilnost.

Silimanitna ognjevzdr na gradiva Osnovna surovina za izdelavo teh ognjevzdr nih gradiv so minerali iz silimanitne skupine: silimanit in andoluzit. Pri termi ni obdelavi nastaja mullit, cristobalit odnosno steklasta faza: Pri tej fazni premeni nastajajo, v odvisnosti od sestave, ve je volumske spremembe, od 3 do 18 vol. %, zato te surovine pred uporabo segrejemo. Visoka kakovost oblikovanih gradiv je dose ena, e dodamo do 10 % veziva, to je gline ali kaolina in e je zrnatost vsaj 30 % vlo ka pod 0,1 mm. Dodatek kalcinirane glinice pove a mo nost tvorbe mullita iz preostalega SiO . Oblikovance oblikujemo s stiskanjem na stiskalnicah in gemo pri temperaturi nad 1550 C. Kot vezivo uporabljamo tudi kemi na veziva, kot je aluminijev fosf t Al(H PO ) ali fosfatna a kislina H PO . Pri temperaturi 300 C dose emo e trdno vez, ki gre z izgubo vode do H P O in
3 4 0 2 4 3 0 4 2 7 0 0 2

nato nastane AlPO . Tali e AlPO je zelo visoko okrog 2000 C, toda pri temperaturi 1600 C e nastopa izparevanje P O .
2 5 4 4

Sestava: Al O : 55 do 75 %; Fe O : 0,8 do 1,5 %

2 3 2 3

Lastnosti: Poroznost: 10 do 16 % Tali e: 1650/1700 C;

0

Gostota: 2,5 do 2,7 g/cm ; Odporen je na temperaturi ok (30-krat od 1200 C ohlajen v vodi). V asih dodajajo me anici malo ( ganih) silimanita, pri uporabi pove a volumen in zapolni fuge. amot z dodatkom korunda To so amotni izdelki, ki jim je dodan korund. Tako nastanejo produkti s 60 do 70 % Al O .
2 3 0

Za pove anje vezivne sposobnosti se doda vezivo, kot so sulfitne lu nice Korund je dodan v . obliki razli nih velikosti zrn. S stiskanjem na stiskalnicah dobimo oblikovance, ki jih gemo na temperaturi nad 1500 C. Ti amoti imajo dobro obrabno obstojnost. Mullit Surovine: sintran ali taljen mullit, vezivo je glina z malo steklaste faze. temperaturi okrog 1750 C.
0 2 3 0

ganje poteka pri

eprav ima mullit enako koli ino Al O kot amot z korundom je

bolj a obstojnost pri povi anih temperaturah, ker se tvori manj steklaste faze. Korundna ognjevzdr na gradiva V korundnih proizvodih je nad 85 % Al O . Glavne sestavine teh proizvodov so taljeni korund, sinter korund, taljeni ali sintrani mullit, kalciniran boksit z malo tujimi primesmi. Veziva: Kot vezivo uporabljajo kaolin pod 10 %, aktivno glinico, SiO , MgO za tvorbo pinela
2 2 3

MgO Al O . Organska veziva

2 3

Oblikovanje: suho stiskanje, izostati no stiskanje, vlivanje brozge. ganje : na temperaturi nad 1700 C. V teh gradivih je zelo malo steklaste faze. Pri mullitni vezavi so korundna zrna povezana z mullitom, ki se tvori na njihovi povr ini. Pri kaolinski vezavi se tvori na korundnih zrnih mullit in ve e posamezna zrna. Korozijsko so obstojna v teko ih kovinah, lindrah in steklih. Omo enje se zmanj uje z nara anjem Al O .
2 3 0

Sestava: Al O : 85 do 99 % Fe O : 0,1 do 0,5 %

2 3 2 3

Lastnosti: Odprta poroznost: 12 do 20 % Gostota: 2,9 do 3,35 g/cm Visoka odpornost proti deformaciji T = 1700 do 1800 C, odvisno od dele a steklaste faze Odpornost proti temperaturnim okom; gradiva vzdr ijo 10 do 30 ga en (vzorec ogrejejo j na 1200 in gasijo v vodi). Uporabljamo jih tam, kjer zahtevamo visoko ognjevzdr nost, dobro visokotemperaturno odpornost, korozijsko obstojnost kemi na in mehanska.
0,6 0 3

Zaklju ek