Ali instinkti sploh obstajajo?

Knight Dunlap Univerza Johns Hopkins Dojemanje instinktivnih aktivnosti je na podro ju ob e psihologije precej dolo eno, tako da jih lahko brez oklevanja sprejmemo kot splo no razumljive, tj. tak ne, ki ozna ujejo vse reakcije, ki niso bile nau ene (spontane reakcije, op. p.). Pojmovanje instinkta oz. instinktov je zelo nejasno nedavni teksti ka ejo na veliko nihanje glede uporabe tega termina. Nekateri avtorji ga uporabljajo, podobno kot ga uporablja Warren v svoji najnovej i klasifikaciji [2], v pomenu instinkta oz. refleksa. Nekateri avtorji ga omejujejo na skupino aktivnosti, ki so nezavedne, spet drugi pa vztrajajo na zavedanju kot specifi nem nasprotju instinkta. V ve ini primerov domnevajo, da instinkt ni povzro en hoteno. Toda osebno menim, da se vsi avtorji ne bi strinjali s tak no omejitvijo. Sam se izogibam uvajanju zadevajo ih ponazoritev samih, ker ne elim, da bi domnevali, da imam ve naperjenih ugovorov proti dolo enim na inom obravnave, kot jih imam e za mnogo ostalih. Najve ja zmeda kot posledica vseh spodrsljajev pri razlikovanju med instinktom kot skupino teleolo ko definiranih aktivnosti in instinktom kot fiziolo ko skupino. Obstaja precej nja razlika med tem, ali si, na primer, predstavljamo prehranjevalni instinkt kot sestavljen iz aktivnosti v zvezi s preskrbo s hrano, ali pa, e si ga predstavljamo kot dolo eno skupino aktivnosti, katero lahko poimenujemo po njenem najbolj zna ilnem rezultatu, ki pa je dolo en s strani njegovih dejanskih reakcijskih zna ajev in se na ta na in razlikuje od ostalih fiziolo kih skupin. Lahko da sama zmeda ni pomembna za ob o psihologijo v njenem trenutnem stanju razvoja. Seveda prisotnost te zmede v nekaterih splo nih tekstih dozdevno nima posebnega vpliva na nadaljnji razvoj teksta. Na podro ju socialne psihologije pa se lahko ta termin precej zlorabi in je zaradi tega lahko odlo ilno nevaren, razen e je uporabljen previdno in premi ljeno na standarden (308) na in. In prav zaradi gledi a socialne psihologije se na tem mestu ukvarjam s to temo. Zaenkrat me ne zanima, ali se bo definicija instinkta izkazala za zavedno ali nezavedno, oz. e bi se izkazala za zavedno, ali je hotena ali nehotena. Zanima me samo vpra anje same definicije - je teleolo ka ali fiziolo ka? Termin instinkt se lahko uporablja konsistentno, kot se uporablja v asih, za dolo eno skupino mi i ne in lezne zmogljivosti na in obna anja, v enem od razli nih pomenov izmuzljivega termina obna anje - ki izhaja iz dolo enega dra ljaja oz. kompleksa dra ljajev. Povezani gibi mi ic obraza, vratu in notranjih organov, s spremljajo imi spremembami lez, ki ustvarjajo sesajo o reakcijo dojen ka; ali pa dispozicija, da se izvedejo ti premiki pod dolo enimi dra ljaji, se lahko ozna ijo kot instinkt, ne glede na to, ali je pri tem vklju eno zavedanje ali hotenje in e se ne spra ujemo, ali je tak na reakcija koristna. Da so to instinkti v fiziolo kem pomenu, domnevam, ne more zanikati nih e. Seveda tudi jaz ne. Toda dr ati se tega pomena termina je zelo te ko, e sklepamo po postopkih razli nih avtorjev, ki se ukvarjajo s to temo. Zato sem mo no prepri an, da zaenkrat ni mogo e zagotoviti soglasja, s katerim bi omejili termin s tem pomenom. Kakor koli e, predlagam, da se pridru imo zanemarjanju fiziolo ke uporabe termina in si postavimo vpra anje na na in Ali obstajajo instinkti v teleolo kem pomenu - pomenu, ki ga za ta termin uporablja McDougall v Socialni psihologiji.

V teleolo kem pomenu termina, kot sem e omenil, so aktivnosti grupirane in klasificirane glede na rezultate, ki so vidni na zunaj, pri emer so fiziolo ka in psiholo ka grupiranja v ve ini zanemarjena; e pa so e omenjena, pa so vedno podrejena teleolo kim grupiranjem. Tako instinkt letenja vklju uje vse tiste aktivnosti, ki rezultirajo iz bega pred nevarno lokacijo; instinkt odpora vse tiste aktivnosti, ki odstranjujejo nekaj iz okolja ivali; instinkt radovednosti vklju uje aktivnosti, ki vodijo k preiskovanju; napadalnost vklju uje premike, ki so zna ilne za borbo; star evski instinkt je vsota aktivnosti, ki rezultirajo iz ohranitve vrste; redni instinkt je sestavljen iz aktivnosti, ki rezultirajo iz oblikovanja rede in (309) dr anja rede skupaj; in tako naprej. (Seveda mislim tukaj na tendenco, da aktivnosti sestavljajo instinkte, toda tudi kraj i izrazi niso zavajajo i). To prvo teleolo ko grupiranje aktivnosti pod pojmom instinkt, ki ga ognjevito zastopa McDougall, je o itno splo no sprejeto in s tem precej enozna no, tako da ni veliko mo nosti, da bi uporabili termin na kakr en koli drug na in. V razmi ljanju o tem, ali obstaja instinkt kot uporabno diskriminatorna entiteta, ne zanikamo fiziolo ke grupacije, ki smo jo omenili prej. Tudi ne zanikamo mo nosti psiholo ke grupacije, ki jo lahko najdemo, kljub temu da je e nih e ni raziskal. Za te grupacije bo potrebno uvesti nove termine. Lahko priznamo, da je grupiranje aktivnosti pod instinkte uporaben postopek, seveda e to razumemo kot predmet dogovora, ki je podoben sortiranju dokumentov v dobro organiziran sistem map. Prav tako kot obstajajo razli ni sortirni sistemi map za razli ne namene, so uporabne razli ne klasifikacije instinktov, razen e jih napa no razumemo kot nekaj ve kot samo to. Instinkte lahko klasificiramo pod dvema, tirimi, dvajsetimi ali tiso imi naslovi, glede na posebne namene, katere imamo v mislih, potem pa uporabimo spet drugo klasifikacijo za drug namen. Stalna tendenca v socialni psihologiji je, da si te dogovorjene grupacije predstavljamo arbitrarno, kot da so serije naravnih in genetskih porazdelitev na psiholo kem nivoju, in da deduciramo niz pomembnih dedukcij iz privzetih klasifikacij. Ko si, na primer, predstavlja napadalni instinkt, neki pisec napa no sklepa, da je vojna kot ve na potreba izraz tega instinkta. Kontroverznost pri hipoteti nem moralnem instinktu je zopet druga ponazoritev zmedenega postopka. Pravzaprav obstaja ali pa ne obstaja moralni instinkt glede na avtorjev na rt. e jih je koristno osamiti, potem so dolo eni u inki, ki jim pravimo moralni (in tak na osamitev se lahko nedvomno izvr i), sestavljeni iz nenau enih tendenc, ki prispevajo k tem u inkom in ki legitimno sestavljajo moralni instinkt. e pa klasifikacija teh u inkov kot moralnih ni izbrana, potem seveda za izbirajo ega avtorja ni moralnega instinkta. In zopet: e je priporo ljivo razlikovati med samim procesom zdru itve in procesom spo etja ter rojstva, potem se instinkt ljubljenja razlikuje od instinkta reprodukcije, druga e pa ne. Nezmo nost razumevanja teleolo ke klasifikacije (310) instinktov kot samega predmeta dogovora, se ka e v prekrivanju instinktov. Celo teleologi poudarjajo, da izhaja bojevitost iz ostalih instinktov. Pravzaprav obstaja zelo malo dejanskih reakcij ivali, ki ne oblikujejo dela tevilnih instinktov, ne glede na sistem klasifikacije. Iste fiziolo ke aktivnosti in deloma isti zavestni procesi so vklju eni tudi pri primitivnem loveku, kadar i e srnjad za hrano, in kadar i e samico za namene ljubljenja. V istalih primerih pa se lahko iste reakcije klasificirajo kot le beg, enkrat kot manifestacije rednosti, drugi kot manifestacije samoponi anja. Isti strahovi in morda iste elje lahko nastopajo v razli nih primerih. Prepri an sem, da so vse aktivnosti, fiziolo ke in psiholo ke, katerih je sposobna ival, udele ene v nekem trenutku pri izrazu instinkta reprodukcije. Izvzemiv i teleolo ki instinkt, kot da je psiholo ka ali fiziolo ka entiteta, so freudovci pri li do pomembnega

zaklju ka, da v ivalskem svetu ne obstaja ni drugega kot seksualni instinkt. Reakcije dojen ka bi lahko izkoristili kot seksualni instinkt. Od tod se predvideva, da je na prvi pogled njegova reakcija seksualna. V tem, ko poudarjam, da izhajajo resne posledice iz zmede teleolo kega in psiholo kega gledi a, ne teoretiziram, ampak navajam ista in obsojanja vredna dejstva. Trenutna te nja, da bi razvili socialno psihologijo na temelju klasifikacije instinktov je vzrok toliko vrstam socialne psihologije, kolikor je klasifikacij. Teh pa je brez tevila. Ob domnevanju, da zastopajo nekatere preferirane klasifikacije, kon en seznam bistveno razli nih enot, lahko psiholog razvije sistem, ki v resnici ni ni drugega kot logi na dedukcija ugotovitev s privzetega seznama. Vsak sistem je lahko tako logi no popoln kot kateri koli drug. Tako so Evklidova geometrija, hiperbolna geometrija in parabolna geometrija, vsaka zase legitimna in ekskluzivna ter so zgrajene vsaka na svojih kon nih postulatih. Kot ponazoritev te vrste konstrukta v socialni psihologiji lahko primerjamo Trotterjeve redne instinkte v miru in vojni z McDougallovo Socialno psihologijo ter oboje s Freudovim sistemom. Lahko gremo e naprej in pretehtamo manj ostro za rtane sisteme, ki izhajajo iz domneve o moralnih in religioznih instinktih. e tukaj pomislimo na instinkt posnemanja, se pojavijo spet druga ni sistemi. Posledice prenosa teleolo kega (311) koncepta instinktov v psihologijo stvari zakomplicirajo, ko razmi ljamo o vlogi zavedanja in hotenja. Komplikacije teh posledic lahko opazujemo v otro ki psihologiji, kjer je, e je to mogo e, zme njava e ve ja kot v socialni psihologiji. Toda bolj e je soo iti se z bolj osnovno zmoto in jo popraviti na tak na in, da popravimo tudi zmote, ki so na njej osnovane. S teleologijo kot metodo se nam ni treba prerekati, kakor tudi ne smemo podcenjevati njene pomembnosti. Morda je njena vrednost precej ve ja kot vrednost psihologije. Morda sploh ne obstaja tak na stvar kot je socialna psihologija. e pa e, imenujmo naslov kako druga e in se nehajmo slepiti s tem, da gre za psihologijo. Osebno se raj i nagibam k prepri anju, da se socialna psihologija ele lahko razvije. V tak ni znanosti se lahko teleolo ke metode legitimno uporabljajo ( e so pravilno opredeljene), prav tako kot psiholo ke metode. Kljub temu moramo biti pozorni na maskiranje teleologije v psihologijo, saj prva uporablja veliko psiholo kega materiala in nekatere psiholo ke metode. Ko sprejmemo termin instinkt v smislu, ki je dandanes prete no v empati ni rabi, lahko sklenemo, da v psihologiji ni instinktov. Obstaja velik del instinktivne aktivnosti, tako zavedne kot nezavedne, in verjetno tudi tako hotene kot nehotene: instinktivne zaznave in misli ni manj kot instinktivna dejanja in ustvovanja. Te aktivnosti se lahko razumejo znotraj njihovih fiziolo kih grupacij in mogo e tudi znotraj njihovih psiholo kih grupacij, e se te grupacije da odkriti. Trenutno se nagibam k razmi ljanju, da po iva mo nost odkritja socialne psihologije na mo nosti odkritja psiholo kih grupacij instinktivne aktivnosti. In nobeno od obeh odkritij ne bo mo no, dokler ne bomo prenehali govoriti o instinktih.

Opombe: 1. lanek predstavljen ameri ki zvezi za psihologijo, Cambridge, Mass., Dec. 29, 1919. 2. Psiholo ka revija, 1919, zvezek 26, strani 197203. 3. Seveda ni ugovora glede uporabe termina instinkt v splo nem pomenu besede, prav tako kot uporabljamo termin inteligenca. Ugovor je v zvezi z rabo izrazov instinkt oz.

instinkti za dolo anje kar koli zunaj namenske klasifikacije znotraj dogovora ali kako druga e v izrazito teleolo kem pomenu.