Professional Documents
Culture Documents
h p://www.delo.si/druzba/panorama/generacija-d-sposobnost-risan...
Spletna stran, na kateri se nahajate, je del spletne naronine Piano. Delo Slovenske novice Delo in dom Polet Pogledi Zaposlitev Nepreminine Vozila Oglasi e-Trafika
PRIJAVA
sobota, 12.05.2012
Novice
Druba
Tweet 0
Gospodarstvo
port
Kultura
Druba
Mnenja
D zgodbe
Tudi ti
Panorama
Generacija D: vampirji
e od pradavnine obstaja med ljudmi lonica, ki jo kljub silnemu razvoju nismo odstranili: med nami obstajajo posamezniki, ki z lahkoto z nekaj vijugami nariejo prepoznavni portret soolca ali pogled skozi okno, v veliki veini pa smo ostali, ki se lahko zaman trudimo ure in ure... Zakaj ne zmoremo 'ujeti' obraza, ki ga riemo? Kaj je tisto, kar loi risarja od nerisarja? Odgovor ponuja kar nekaj novejih raziskav, med njimi raziskava, ki jo je opravil Justin Ostrofsky s svojimi sodelavci na Brooklynskem kolidu Mestne univerze v New Yorku, in raziskava, ki jo je na Univerzitetnem kolidu v Londonu opravila psihologinja Rebecca Chamberlain. Obe raziskavi kaeta, da je sposobnost posameznika za realistino risanje odvisna od treh dejavnikov: kako zaznavamo realnost, kako dobro smo si sposobni zapomniti vizualno informacijo in katere elemente objekta, ki ga elimo narisati, izberemo. In za tiste, ki nariejo svojo izbranko, dobijo pa pohvalo, da so narisali super kravo, e tolaba: svoje mentalne procese, ki so krivi za uspeh njihove umetnije, si lahko z vajo izboljajo. Kako? Najprej gre zato, da ljudje, ki slabo riejo, po ugotovitvah raziskovalcev z Univerzitetnega kolida v Londonu ne vidijo sveta okoli sebe takega, kot obstaja. Ko namre nekaj gledamo, recimo osebo na drugi strani ulice, na vizualni sistem avtomatsko narobe presodi lastnosti, kot so velikost, oblika in barva, in vsaj nekaj od teh napanih presoj se prenese v napake pri risanju. Paradoks pri tem je, da so sicer te napake koristne za nas, saj nam pomagajo pri zaznavanju okolja. Tako so na primer predmeti ali osebe videti veji, ko so nam blije, kot pa, ko so bolj oddaljeni. A na vidni sistem prakticira tako imenovano stalnost velikosti z zaznavanjem predmeta ali osebe v doloeni velikosti na glede na to, kako dale so. Vidni sistem namre ve, da je oddaljeni objekt v resnici veji, kot je videti, in zato polje v mogane napano informacijo o tem, kaj oi zares vidijo. Vendar pa je to napano videnje stvari okoli sebe le del zgodbe neuspele risbe, meni Rebecca Chamberlain z Univerzitetnega kolida v Londonu. V eksperimentih, ki jih je pred kratkim opravila s svojimi sodelavci, ko je raziskovala vlogo vizualnega spomina v procesu risanja, je ugotovila, da je prepoznavnost nae risbe precej odvisna od naega vizualnega spomina. To je od sposobnosti, da si zapomnimo preprosta razmerja v velikosti in kote med linijami objekta, ki ga riemo. Hkrati je uspeh naega risanja odvisen tudi od nae sposobnosti, da vidimo predmet holistino in hkrati opazimo vse podrobnosti. Prav sposobnost prehajanja med tema dvema oblikama videnja, celostno in v podrobnostih, je po njenih ugotovitvah kljuna za realistino risbo nekega objekta. Ostrofsky pa je poleg tega tudi ugotovil, da pravi risarji bolje izberejo, katere elemente objekta, ki ga riejo, je nujno vkljuiti v risbo. Ko si izberejo glavni element, se nato laje osredotoijo na risbo in ignorirajo nepotrebne podrobnosti.
Smilja travs, Kult ob 22:46 Burtonove Temne sence ali vampirji na preizkunji asa.
Mnenja in blogi
Iz deele kralja Matjaa: Marija Terezija ali kmeka pamet?
Marija Terezija bo poleg Rimljanov e dolgo ostala edina uspena graditeljica korokih cest. Mateja Celin, Slovenj Gradec
Delo Plus
Pi. K., Delo.si
1 od 2
12.5.2012 12:27
h p://www.delo.si/druzba/panorama/generacija-d-sposobnost-risan...
Sploh je teava v podrobnostih. Raziskovalci e vedno raziskujejo medsebojni vpliv dejavnikov, od katerih je odvisna podobnost risbe s tem, kar riemo. e zdaj pa vedo dovolj, da lahko trdijo, da vsakdo med nami lahko postane izvrsten risar. Kako? Naine in trike, kako narisati obraz, za katerega potem brez dvoma ugotovimo, komu pripada, je Chamberlainova predstavila na nedavnem simpoziju na newyorki univerzi Columbia. V kratkem pa jih bo objavila tudi v knjigi. Kaj svetuje nadobudnim risarjem? Osredotoite se na proporcionalni prenos razdalj na velikost papirja, na katerega riete; objekt pozicionirajte v njegovem okolju, nato se osredotoite na razdalje med elementi objekta in na njihovo relativno velikost, osredotoite pa se tudi na velikost in obliko tako imenovanega negativnega prostora, to je praznega prostora med deli objekta, priporoa Chamberlainova. Na koncu svetuje e, da rte dojamemo kot to, kar so v resnici: meje med svetlimi in temnimi obmoji. Poskusite, a ne pozabite: samo vaja dela mojstra.
KOMENTIRAJ LANEK
Spotovani komentatorji! Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov. Za komentiranje morate biti prijavljeni. e nimate uporabnikega imena in gesla? Registrirajte se! Pogoji komentiranja so dopolnjeni! Pogoji komentiranja na spletnih straneh delo.si
PRIJAVI SE
Dosedanji najemnik kavarne Tromostovje napovedal, da bo ponudil najmanj milijon evrov najemnine. Ve
Tiskane izdaje
Video Kako uporabljati pregledovalnik
Arhiv lanki
Tiskane izdaje Delo Sobotno delo Sobotna priloga Nedelo Ona Delo in dom Polet Vikend Odprta kuhinja Pogledi
Spletna mesta Slovenske novice Polet Pogledi Delo in Dom Zaposlitev Nepreminine Vozila Oglasi Delo, d.d. e-Trafika
Urednitva
Pogosta vpraanja
Pogoji uporabe
2 od 2
12.5.2012 12:27