You are on page 1of 48

LVTS

Tehnine meritve

tudijsko gradivo

Tehnine meritve
Predavanja

Avtor: Marko Hoevar

Ljubljana, januar 2009

LVTS

Tehnine meritve

Merilni intrumenti
Merilni intrumenti so naprave, ki pretvarjajo fizino spremenljivko (npr. temperaturo mleka v kotlu, elektrino mo elektromotorja ...) v izmerjeno vrednost z doloeno enoto (stopinja celzija, watt). Signal iz merilnega intrumenta se lahko prikae, prenese v elektrini obliki na zapisovalnik, zapie v analogni obliki, prenese v analogno digitalni pretvornik, zapie v digitalni obliki, uporabi za regulacijo itd (sliki 1 in 2). Vasih je potrebno signal iz merilnega intrumenta dodatno obdelati, filtirati, ojaati (e je majhen po velikosti) . Merilni intrumenti so ve vrst. Delimo jih lahko na ve nainov, od katerih je v zadnjem asu napogosteja delitev na klasine in na navidezne (virtualne) intrumente. Klasini intrumenti so intrumenti, ki prikaejo vrednost na zaslonu na samem ohiju intrumenta. Na tem zaslonu prav tako ni mogoe prikazovati drugih vrednosti kot izmerkov tega intrumenta. Klasini intrumenti so lahko mehanski ali elektrini. Navidezni intrumenti so intrumenti, ki prikazujejo rezultate na raunalnikem zaslonu in jim je mogoe s programsko opremo spreminjati izgled, prikazane vrednosti, nain merjenja itd. Obstajajo tudi intumenti, ki lahko delujejo kot klasini ali navidezni.

merjena spremeljivka merjenec proces

senzor

signal merjene spremenljivke prikazovalnik

merilni intrument

Slika 1. Merjenje z merilnimi intrumenti (klasini intrumenti).


analognodigitalni pretvornik raunalnik z monitorjem za prikaz in regulacijo

merjenec merjena senzor spre menljivka

ojaevalnik

filter

proces analogni del digitalni del

merilni intrument Slika 2. Merjenje z merilnimi intrumenti (navidezni intrumenti - merilna veriga z analogno digitalnim pretvornikom oz. merjenje z raunalnikom).

LVTS

Tehnine meritve

Negotovost merilnih intrumentov


Negotovost merilnega intrumenta je definirana kot razlika med dejansko vrednostjo in vrednostjo, ki jo pokae merilni intrument. Vedno dejansko vrednost definiramo kot referenno glede na neko vrednost (npr. 1 meter, 1 sekunda, 1 kilogram). Merilna negotovost je sestavljena iz sistematine negotovosti in nakljune negotovosti (slika 3), skupna negotovost pa je vsota sistematine in nakljune negotovosti. Sistematina negotovost je negotovost meritve, ki je enaka ne glede na to, kolikokrat ponavljamo meritev, premik pa je v doloeno smer k preveliki ali premajhni vrednosti (vendar ne vemo, ali intrument pokae preve ali premalo). Primer: Pri meritvi tee jabolk je sistematina negotovost premik skale tehtnice, pri emer tehtnica vedno pri merjenju tee 25 kg pokae 27 kg, ne glede na to, e merimo desetkrat isti dan ali ob razlinih dneh. Sistematino negotovost lahko popravimo, e poznamo, kako odstopa izmerjena vrednost od dejanske. To je mogoe izvesti s kalibracijo (npr. na tehtnico postavimo pet utei po 5 kg in vidimo, da tehtnica pokae 27 kg). al se lahko zgodi, da tehtnica pokae namesto dejanske tee npr. 25 kg danes 27 kg in jutri 24 kg. Razlogi za sistematino negotovost : pokvarjen merilni intrument (npr. premaknjena skala), umazan merilni intrument, nepravilna uporaba ali prikljuitev, nepravilno itanje intrumenta itd. Nakljuna negotovost je negotovost meritve, ki odstopa od povprene vrednosti enakomerno v vse smeri. Primer: e tehtamo jabolka, lahko postavimo jabolka na povrino tehtnice na razline naine in pri zaporednih meritvah tehtnica pokae 27,1 kg, 26,8 kg in 27,0 kg; e merimo temperaturo mleka pri sterilizaciji npr. 90C, 91C in 91,5C. Razlogi za nakljuno negotovost : npr. razlino mesto meritve temperature v posodi (v bliini grelnika ali stran od njega), asovno spreminjanje temperature v posodi (e je grelnik vklopljen, se temperatura neprestano vea), pri elektrinih intrumentih um motorjev in pogonov v bliini, itd.
nakljuna negotovost

sistematina negotovost (premik nile)

Slika 3. Merilna negotovost je sestavljena iz sistematine negotovosti in nakljune negotovosti.

LVTS

Tehnine meritve

Lastnosti merilnih intrumentov


Merilnik oznauje povezava med vrednostmi vhodnih spremenljivk (to je spremenljivk, ki jih merimo) in izhodnimi vrednostmi (to je vrednostmi, ki jih intrument izmeri in prikae). Lastnosti merilnih intrumentov delimo na statine lastnosti (to so lastnosti, ki so neodvisne neodvisne od asovnega spreminjanja merjenega signala oziroma se nanaajo na meritve merjene spremenljivke, ki se s asom ne spreminja, z intrumentom pa lahko merimo poljubno dolg as) in na dinamine lastnosti (to so lastnosti, ki so odvisne od asovnega spreminjanja merjenega signala). Statine lastnosti merilnih intumentov Najpomembneje statine lastnosti merilnih intrumentov so (slika 4) : vhodno obmoje (Vhodno obmoje je obmoje, ki ga intrument lahko meri. Npr. merilnik vrtilne frekvence lahko meri vrtilno frekvenco od 0 do 1000 Hz - obratov na sekundo, torej je vhodno obmoje od 0 do 1000 Hz.) izhodno obmoje (O izhodnem obmoju intrumenta je smiselno govoriti samo, e deluje kot navidezni merilnik in je v tem primeru senzor prikljuen na analogno digitalni pretvornik. V tem primeru je izhodno obmoje vrednost napetosti ali toka na izhodnih sponkah intrumenta, npr. od 0 do 10 V ali 4-20 mA.) obutljivost (Obutljivost intrumenta pomeni jakost spreminjanja izhodne vrednosti od merjene spremenljivke. Npr. bolj obutljiv je termometer, ki se mu za porast temperature za 10C na izhodu spremeni vrednost iz 0 na 10 V, od termometra, ki se mu za isti porast temperature na izhodu spremeni napetost za 1 V, bolj obutljiva je tehtnica, ki tehta teo od 0 do 1 kg od tehtnice, ki tehta teo od 0 do 100 kg.) premik nile (Premik nile je od ni razlien izhod intrumenta, ko ne merimo niesar. Npr. premik nile je, e tehtnica pokae 1 kg, ko na tehtalni ploi ni niesar. Premik nile se lahko spreminja s asom in je na zaetku meritve lahko negativen, na koncu pa pozitiven. Do premika nile pride zaradi zunanjih vplivov kot so sprememba temperature, vlanosti, tlaka itd. Premik nile je vasih tudi zaelen, npr senzorji delujejo v procesni industriji veinoma tako, da dajejo tok 4 mA, ko ni na tehtalni povrini niesar. To je dobro za to, da vemo, da senzor ni pokvarjen, hkrati pa ta tok napaja senzor.) nelinearnost (Nelinearnost je odmik od idealnega odziva senzorja. Npr. za senzor, ki za pretok 1 m3/h prikae na zaslonu 1, pri 5 m3/h prikae na zaslonu 5, bi priakovali, da pri 2,5 m3/h pretoka pokae na zaslonu 2,5. e prikae ta senzor 2,6 m3/h, je nelinearnost 0,1 m3/h.)

LVTS

Tehnine meritve

izhod dejanski odziv - rtkano naklon je obutljivost

izhodno obmoje

nelinearnost

idealni odziv - polna rta premik nile vhod vhodno obmoje

izhod - tok v mA (miliamperi)

4-20 mA

premik nile (4mA)

vhod - tea jabolk

0-50 kg

Slika 4. Statine lastnosti merilnih intrumentov. Graf prikazuje odvisnost izhodne spremenljivke od vhodne spremelnljivke (zgoraj) in primer tehtanja jabolk z intrumentom z izhodnim obmojem 4-20 mA. Dinamine lastnosti merilnih intrumentov O dinaminih lastnostih merilnih intrumentov lahko govorimo samo v primeru, e se merjena spremenljivka spreminja s asom. Pri tehtanju jabolk se v asu merjenja tea ne spremeni, pri merjenju viine tekoine v posodi, v katero ta tekoina priteka, pa se viina s asom poveuje. Prav tako se poveuje temperatura tekoine v posodi, e jo neprestano grejemo z grelnikom. V tem primeru se moramo vpraati, e elimo meriti povpreno vrednost ali trenutno vrednost. Primer : mo elektromotorja se spreminja s asom 50x na sekundo, vendar nas vedno zanima zgolj povprena vrednost. V skladu s tem izberemo tip merilnega intrumenta, ki ga potrebujemo.

LVTS

Tehnine meritve

Pri meritvi asovno spreminjajoih se signalov na izmerjeno vrednost vplivata skupno pojav, ki ga merimo, in merilni intrument. Vpliv intrumenta oz. njegov odziv imenujemo prenosna funkcija intrumenta. Hitrost, s katero lahko intrument meri, opiemo z izrazom hitrost odziva intrumenta. Hitrost odziva intrumenta in hitrost pojava tako skupaj doloata, kakno vrednost bomo izmerili. Hitro spreminjajoe se pojave lahko merimo samo z intrumenti, katerih hitrost odziva je veja od hitosti pojava. V procesni industriji se veinoma uporabljajo intrumenti s poasnim odzivom. To ima poleg slabosti tudi doloene prednosti, in sicer poveano stabilnost meritev in regulacije. Npr. temperatura tekoine v 1000 l posodi se ne more poveati za 50C v eni sekundi, lahko pa pride do uma oz. drugih elektrinih motenj, tako da intrument lahko za hip prikae za 50C preveliko vrednost. Hitrost odziva intrumenta lahko ovrednotimo na dva naina. Prvi nain je, da podamo as v sekundah, v katerem intrument dosee npr. 90% konne vrednosti. Drugi nain je, da podamo frekvenno obmoje ali frekvenni obseg intrumenta, v katerem lahko intrument deluje. Npr. frekvenno obmoje merilnika vibracij, ki ga uporabljamo za varovanje prezraevalnega ventilatorja, je lahko od 0 do 5000 Hz (1 Hz je 1 nihaj v sekundi). To pomeni, da je merilnik vibracij sposoben meriti vibracije stroja, e te vibracije niso hitreje kot 5000x v sekundi. Proizvajalci merilnih intrumentov podajajo hitrost odziva intrumenta poljubno, vendar se obiajno za pojave do frekvence 1 Hz obiajno poda as v sekundah, za pojave veje od 1 Hz pa se poda frekvenca v Hz.
temperatura

t0

as

Slika 5. Prikaz poteka meritve, ko senzor temperature ob asu t0 potopimo v tekoino. Hitrost odziva intrumenta je razmeroma majhna, zato doloen as potem, ko smo intrument e potopili v tekoino, oditamo manjo temperaturo od dejanske. Odziv intrumenta na pojav je mono tudi izraunati, e poznamo odziv intrumenta (prenosno funkcijo). Za to je potrebno znanje visokoolske matematike. V praksi se danes najpogosteje sreujemo z elektrinimi intrumenti, pa naj bodo klasini ali navidezni. Pri elektrinih intrumentih (glej sliki 1 in 2) je v merilni verigi za senzorjem ojaevalnik, lahko pa tudi filter, linearizacijsko vezje itd. Ta lahko znatno spremeni odziv intrumenta in izmerjeno vrednost. Tudi e poznamo teoretien

LVTS

Tehnine meritve

odzin (prenosno funkcijo) senzorja, v veliki veini primerov prenosne funkcije intrumentov kot celote ne poznamo. To je zato, ker elektrini intrumenti vsebujejo analogno digitalni pretvornik in nato digitalno obdelajo merjeni signal na nain, ki je za uporabnika neznan.

temperatura dejanska izmerjena

as
Slika 6. Merjenje temperature s poasnim senzorjem povzroi, da je najveja izmerjena temperatura nija od dejanske, dodatno pa je izmerjena temperature lahko e zamaknjena po asu. e bi bil pojav spreminjanja dejanske temperature poasneji, bi bile razlike med dejansko in izmerjeno temperaturo manje.

LVTS

Tehnine meritve

Merjenje razdalj, pomika, kotov in zasukov


Pojem gibanja je povezan s spremembami lege tok izbranega telesa v asu. Vsako gibanje lahko razdelimo na translatorno gibanje in zasuk okrog osi. Translatorno gibanje je sestavljeno iz gibanja v vseh treh smereh koordinatnega sistema, torej v smereh x, y in z. Zasuk je sestavljen iz zasukov po posameznih oseh. V nadaljevanju se bomo omejili samo na: premortna ali linijska gibanja togih teles in kotna gibanja (zasuki, rotacije) okrog ene osi

Premortni, linearni ali linijski pomik je pomik, kjer se smer gibanja telesa ne spremeni. Primer za linearni pomik je gibanje pnevmatskega bata. Kotni pomiki pa so povezani z gibanjem, kjer se vrtie gibanja telesa ne spreminja, spreminja pa se lega poljubne toke na telesu glede na vrtie. Primer za kotni pomik je vrtenje kolesa okrog osi pri vozilu. Premortni premike bomo oznaevali oznaeni s simbolom s, kotne pomike pa s simbolom s . Z odvajanjem poti po asu dobimo hitrost in pospeek. Z odvajanjem kota zasuka po asu dobimo kotno hitrost in kotni pospeek

ds & =s dt d & = = dt v=

dv d 2 s = = && s dt dt 2 d d 2 && = 2 = = dt dt a=

e poznamo, kako se je spreminjala pot telesa v asu, lahko izraunamo iz nje hitrost ali pospeek. Enako velja za hitost, iz nje lahko z integriranjem izraunamo pot, z odvajanjem pa pospeek. To je pomembno pri merjenju, saj doloeni merilni intrumenti merijo npr. pospeek, vendar lahko iz njega izraunamo hitrost, e je to potrebno. V nadaljevanju bomo med intrumente za merjenje lege in gibanja zajeli merilnike poloajev, hitrosti in pospekov(linearnih in kotnih), saj v smislu prejnjega odstavka lahko npr. z merilnikom pospeka merimo tudi razdaljo. Merilniki so zasnovani na razlinih fizikalnih zakonitostih, ki so povezane z gibanjem. Najpogosteji so mehanski, uporovni, induktivni, kapacitivni, piezoelektrini, ultrazvoni in optini princip. Za pretvorbo iz npr. merjenja lege v pospeek je potrebno poznati vse zaporedne ase, pri katerih so bili izmerjene vse zaporedne lege merjenega telesa. Pri mehanskih meritvah to ni mogoe, pri elektrinih pa je to mogoe le v primeru, e je merilnik prikljuen na raunalnik kot virtualni intrument, ali pa e je e sam intrument v osnovi namenjen za integracijo ali odvajanje (torej pretvorbo iz lege v hitrost ali obratno).

LVTS

Tehnine meritve

teie

teie

teie

teie

Slika 1. Linearni pomik in vrtenje teles. Levo linearni premik, desno vrtenje.
1. Mehanski merilniki razdalj Najpogosteji merilniki razdalj so mehanski: trani metri, merilne palice, ravnila, kljunasta merila, merilniki izvrtin, kotomeri itd. Pri vsakdanjih strojnikih in kmetijskih opravilih so neobhodni potrebni, zanesljivi in razmeroma natanni.

Slika 2. Merilnik izvrtin. Desno na sliki je mehanski merilnik, levo pa elektrini.


2. Uporovni merilniki razdalj in zasukov Uporovnim merilnikom z drugo besedo reemo tudi potenciometri. Potenciometri so naprave, v katerih je kontaktni element (drsnik), ki drsi po uporovni povrini. Uporovna povrina je lahko na jedro navita ica ali plast prevodnega materiala (obiajno prevodna plastika). Za doloanje pomika je obiajno kontaktni element (drsnik) vezan kot delilnik napetosti. Potenciometre najdemo v velikem tevilu radijskih aparatov npr. za regulacijo glasnosti. e oznaimo celotni hod potenciometra z L, lahko postavimo razmerje (za oznake glej sliko 3):

LVTS

Tehnine meritve

Rs s = . L R
Pri tem postopamo, kot da upornost bremena ne vpliva na rezultat, kar je obiajno pri merilnikih z visoko notranjo upornostjo. Iz tega sledi, da doloenem poloaju drsnika odgovarja merjeni upor Rm, R je skupni upor in pomik s lahko zapiemo na naslednji nain

s =

L Rm . R

Prednosti uporovnih merilnikov pred ostalimi vrstami je enostavnost uporabe, razmeroma nizka cena, zanesljivost, visoka loljivost (modeli s prevodno plastiko) in velika najveja dovoljena elektrina obremenitev (modeli z navito ico), slabost pa to, da je za merjenje potreben kontakt, zato niso primerni za velike hitrosti spreminjanja (frekvence). Zaradi tega niso primerni za merjenje hitrosti in pospekov (linearnih in kotnih).
U L (hod potenciometra s skupno upornostjo R)

s (lega drsnika potenciometra) Rs (upornost dela potenc.) Rb (breme)

Slika 3. Vezava uporovnega merilnika pomika v delilnik napetosti.

10

LVTS

Tehnine meritve

Slika 4. Uporovni merilnik linearnega pomika (levo) in uporovni merilnik vrtenja (desno).

3. Induktivni merilniki razdalj, hitrosti in pospekov Induktivni merilniki delujejo na principu magnetnega kroga in spremembe induktivnosti tuljave, sprememba poloaja pa spremeni induktivnost v merilniku. Uporabljajo se za merjenja premortnih gibanj. Natanneja razdelitev induktivnih merilnikov pomika omogoa razdelitev v dve skupini: - merilniki, kjer sprememba poloaja povzroi, da se v magnetnem krogu inducira napetost (princip magnetne indukcije kot v generatorju, elektrino napajanje tuljave ni potrebno), - merilniki, kjer sprememba poloaja povzroi, da se spremeni induktivnost tuljave (npr. jedro pomaknemo iz tuljave), za napajanje tuljave pa je potreben izmenini tok. V procesni industriji in za stojnike meritve se obiajno uporablja veinoma drugi tip merilnikov.

Slika 5. Shema delovanja induktivnega merilnika. Jedro tuljave ni nameeno v sredini tuljave, temve zakljuuje magnetni krog. Jedro mora biti iz feromagnetne snovi (npr. elezo).
Za merjenje vejih razdalj ali vrtilnih hitrosti se uporablja induktivne merilnike v inkrementalnem nainu. Na ta nain induktivne senzorje uporabljamo za merjenje vrtilne hitrosti gredi. Gred oblikujemo tako, da ima zobe (slika 6 ali na gred npr. namestimo vijak ali drug feromagnetni material) da se vrti skupaj z grednjo in nanj usmerimo induktivni merilnik. Induktivni merilnik bo pri vsakem prehodu feromagnetnega materiala zaznal gibanje in bo na izhodu sproil pulz. Hitrost teh pulzov je sorazmerna hitrosti vrtenja gredi, razmik med dvema pulzoma pa odgovarja doloenemu pomiku ali kotu. Podobno v inkrementalnem nainu delujejo tudi optini senzorji. Induktivni in optini senzorji, uporabljeni na navedeni nain, imajo digitalne izhode.

11

LVTS

Tehnine meritve

Za merjenje manjih razdalj in hitrosti poasi se spreminjajoih se gibanj, uporabljamo induktivne merilnike na nain, kakren je predstavljen na sliki 7.

Slika 6. Induktivni senzor vrtilne frekvence, ki deluje inkrementalno. Senzorji, uporabljeni na ta nain, imajo digitalni izhod

Slika 7. Induktivni senzor pomika. Senzorji, uporabljeni na ta nain, imajo analogni izhod.

4. Kapacitivni merilniki Kapacitivni senzorji delujejo na pricipu spreminjanja kapacitete (lastnost elektrinih kondenzatorjev, da so lahko nabiti z elektrinim poljem). V osnovi kapacitivni senzor sestavljata dve ploi z znano povrino S, razmaknjeni za doloeno razdaljo d in materialom med ploama s permeabilnostjo . Kapacitivni senzorji so veinoma majhni in merijo majhne pomike. Kapacitivnost kondenzatorja z vzporednima ploama se zapie z enabo

C=

0 S
d

kjer je 0 dielektrina konstanta. Oblik kapacitivnih senzorjev je veliko tevilo (1-spreminjanje razmika med ploama, 2-izvleenje dielektrinega materiala, 3-premikanje plo in s tem zmanjanje povrine prekrivanja, 4-diferencialni kapacitivni senzorji z vmesno premino tretjo ploo, 5-senzorji z variabilnim dielektrikom). Na sliki sta predstavljena dva tipa
12

LVTS

Tehnine meritve

kapacitivnih merilnikov pomika, s spreminjanjem razmika med ploama in z izvleenjem dielektrinega materiala. Kapacitivni senzorji se poleg merjenja lege in pomika uporabljajo e za mnoge druge namene, npr. za mikrofone, merjenje vlanosti, tlaka itd.

pomik

pomik

Slika 8. Delovanje kapacitivnih senzorjev za pomik. Levo: senzorju se spreminja kapacitivnost s spreminjanjem razdalje med ploama kondenzatorja. Desno: senzorju se spreminja kapacitivnost z izvleenjem sredice s permeabilnostjo .
5. Piezoelektini senzorji pomika Piezoelektrini senzorji delujejo na principu, da doloene snovi razvijejo elektrini naboj, e jih deformiramo (jim spremenimo obliko). Ker je razviti elektrini naboj sorazmeren deformaciji, lahko naboj in s tem deformacijo izmerimo. Piezoelektrini materiali so kristali razlinih vrst, keramika in polimeri. Ojaevalniki za piezoelektrine senzorje so zaradi majhne koliine naboja, ki se pri deformaciji pretoi, zelo zapleteni in dragi. Imenujemo jih nabojni ojaevalniki. Njihova slabost je tudi ta, da v primeru mirovanja, ko se ne pretaka ni naboja med ojaevalnikom in sezorjem, njihovo delovanje ni stabilno, izhodni signal pa t.i plava. Piezoelektini merilniki so zelo hitri in jih uporabljamo za merjenje zelo hitrih in zelo majhnih pomikov, npr. vibracij. Piezoelektrini senzorji pomika so lahko navadni pospekomeri, pri emer moramo za doloanje pomika pospeek integrirati po asu. Druga podroja uporabe so za mikrofone, hidrofone in dinamine merilnike sile.

13

LVTS

Tehnine meritve

Slika 9. Shema piezoelektrinih senzorjev.


6. Optini merilniki Z optinimi (veinoma laserskimi) merilniki merimo razdalje obiajno na principu triangulacije, v manji meri pa delujejo senzorji tudi na principu merjenja asa preleta. Triangulacija je geometrijska metoda za merjenje razdalj. Razdalja od merilnika do odbojnega telesa je enaka R in je inverzno proporcionalna razdalji na senzorski ploi

R=

b f , u

kjer je R razdalja do merjenega objekta, b oddaljenost oddajne odprtine od sprejemne odprtine na merilniku, f oddaljenost ploe od odprtine in u razdalja na senzorski ploi (glej sliko). S poveevanjem razdalje se kot med sevanim in odbitim arkom manja, zato se natannost meritve poslabuje.

Slika 10. Levo: uporaba merilnikov z metodo triangulacije. Desno: izvedbe merilnikov razdalje za uporabo v procesni industriji.

14

LVTS

Tehnine meritve

Metoda merjenja asa preleta temelji na dejstvu, da je hitrost potovanja svetlobe konstantna, zato lahko za doloanje razdalje uporabimo enabo za enakomerno gibanje

s=

v t , 2

kjer s razdalja, v hitrost in t as preleta. Merilnik razdalje vsebuje izvor svetlobe in odbojno povrino, ki jo namestimo na telo, katerega razdaljo merimo (slika). Izvor svetlobe izvorom svetlobe na odbojno prvino Merilniki, ki delujejo na merjenju asa preleta se zaradi velike hitrost svetlobe uporabljajo za merjenje velikih razdalj nad 100 m. Glede na frekvence, kjer merilniki asa preleta delujejo, imajo imena kot so radar, sonar, lidar itd.

Slika 11. Princip delovanja merilnikov na principu asa preleta


7. Ultrazvoni merilniki

Ultrazvoni merilniki razdalje delujejo na principu merjenja asa preleta med senzorjem in taro. Princip merjenja razdalje asa preleta je opisan zgoraj.

15

LVTS

Tehnine meritve

Slika 12. Ultrazvoni industrijski merilnik nivoja tekoine v rezervoarju.


8. GPS merilniki - merjenje lege objekta z GPS navigacijo

V kmetijstvu naraa potreba po doloanju pozicije tok v prostoru in po iskanju tok v prostoru, ki ustreza doloeni koordinat, emur pravimo tudi precizno kmetijstvo. Uporabna vrednost taknega sistema je v dejstvu, da je mogoe opravljati razlina kmetijska dela (doziranje gnojil in kropil) na zelo velikih poljih, ki med seboj niso loena s potmi ali mejami. V ta namen se uporablja satelitske sisteme GPS (global positioning system). Sistem GPS deluje na podobnem principu kot je princip triangulacije. Sateliti poiljajo na zemljo signale o legi satelitov, podatek o asu, kdaj je bil signal poslan, in podatke o medsebojnem gibanju satelitov (hitrosti). Na podlagi asa zakasnitve sprejema signala posameznega satelita sprejemnik na tleh iz signalov tirih satelitov rei sistem enab za x, y in z. e je na nebu vidnih ve satelitov kot tirje, je natannost meritve veja.

Slika 13. Triangulacija sprejemnika GPS za doloanje natanne lege sprejemnika. Slika kae primer, ko dobi sprejemnik podatke od treh satelitov, s imer doloi dve moni toki nahajanja sprejemnika.

16

LVTS

Tehnine meritve

Merjenje mehanskih spremenljivk


V sklop merjenja mehanskih spremenljivk sodijo meritve mase, tee, gostote, sile, navora in moi.
Merjenje mase, tee in gostote Masa in tea sta veinoma zamenljivi spremenljivki. Masa je merilo za inercijo telesa pri mirovanju Maso je produkt gostote in volumna snovi
m =V

kjer je m masa [kg], V volumen in gostota. Tea je masa, pomnoena z zemeljskim gravitacijskim pospekom g in ima enoto [N]. Merjenje mase je torej ekvivalentni merjenju tee, ker je gravitacijski pospeek znan. Pri izraanju smo veinoma netoni in zamenjujemo izraza za maso in teo. Gostoto merimo preko merjenja mase (tee) in volumna. Tea se meri s tehtanjem, ki je eden izmed najstarejih postopkov merjenja. Uporaba na podroju kmetijstva in predelovalne industrije zajema tehtnice: - v mesnopredelovalni industriji (tirne tehtnice, talne tehtnice, zidne tehtnice) - cestne in vagonske tehtnice (tehtanje tovornjakov pri transportu krme, ivali itd.) - tehtnice za tehtanje cistern in silosov (z merilnimi celicami za silo in senzorji za montao v izvrtine) - erjavne tehtnice - tehtnice za kontinuirno tehtanje (v predelovalni industriji za montao na tekoi trak) - avtomatske kontrolne in etiketirne tehnice (kontrola dejanske mase predpakiranih proizvodov, izloanje proizvodov z maso izven tolerannih meja) - tehtnice za polnjenje v vree
Princip delovanja: Preproste tehtnice so mehanske tehtnice z rokami (lekarnike tehtnice), z vijanimi listnatimi in torzijskimi vzmetmi. Elektronske tehtnice delujejo na principu merjenja sile z merilnimi celicami za silo. Merilna celica za silo je osnovni element pri meritvi tee, pri emer pa je lahko merilna celica vgrajena na najrazlineje naine, lahko pa se uporablja ve merilnih celic za silo. Princip merjenja sile je opisan v naslednjem poglavju Merjenje sile.

Sila F in masa m sta povezani z naslednjo zvezo


F = mg

kjer g gravitacijski pospeek.

17

LVTS

Tehnine meritve

Slika. Mehanske tehtnice za merjenje tee.

Slika. Elektronske tehtnice. Zgoraj z leve: etiketirna tehtnica, tehtnica za polnjenje v vree, cestna oz. vagonska tehtnica. Spodaj z leve: tirna tehtnica za uporabo v mesnopredelovalni industriji, talna tehtnica za uporabo v mesnopredelovalni industriji.
Merjenje sile

Merjenje sile se veinoma izvaja na principu merjenja deformacije (druge metode so predstavljene v nadaljevanju). Deformacija je posledica raztezka materiala zaradi delovanja sile. Kadar material obremenimo, se pri majhnih obremenitvah linearno raztegne. Velike obremenitve in deformacije materiala niso ve linearne in nelinearno obmoje deformacij materiala za meritve ni primerno. Po prenehanju nelinearne obremenitve se material ne povrne ve v prvotno stanje. Za izdelavo merilnih celic za silo izbiramo materiale, ki so trdni in imajo veliko elastinost. Deformacijo lahko popiemo z Hookovim zakonom raztezka

F = k x ,
18

LVTS

Tehnine meritve

kjer je F sila, k vzmetna konstanta in x raztezek. Za merjenje raztezka materialov v merilnih celicah za silo uporabljamo merilne listie. Merilni listi je na tanko folijo naneena zelo dolga tanka ica, ki je zvita zako, da se ji pri raztezku v eno smer mono spremeni upornost, pri raztezku v drugo smer pa skoraj ni. e merilni listi skrbno nalepimo na podlago, se mu upornost povea, ko material obremenimo na nateg ali stisk. Pri meritvi je pomembna motilna spremenljivka temperatura. Merilnim listiem se upornost ne spreminja samo zaradi raztezka, temve se kot vsaki kovini poveuje s poveanjem temperature. Merilne listie zato poovezujemo v merilnih celicah tako, da se medsebojno kompenzirajo, zato jih je v merilnih celicah vedno vgrajenih ve hkrati. Dodatne merilne listie imenujemo tudi pasivni. Razlike v upornosti pri raztezkih so majhne, zato moramo meriti spremembo upornosti zelo natanno, to naredimo s t.i. Wheatstonovim mostikom. Pri merjenju sile z merilnimi listii lahko s pravilno razporeditvijo merilnih listiev zagotovimo natanno merjenje tudi v primeru, ko prijemalie ni natanno doloeno (npr. tehtanje ivega bika v primerjavi s tehtanjem svinjske polovice, obeene na kavlju).

F x

F
elastino podroje raztezkov

poruitev materiala

plastino podroje raztezkov

x
Slika. Princip raztezka snovi, na katerem temelji meritev sile.

Slika. Razline oblike merilnih listiev, desno je merilni listi s tremi elementi.

19

LVTS

Tehnine meritve

merilni listi 1 4 R 2 3

R meritev napetosti U R

napajanje - izvor napetosti

Slika. Wheatstonov mostiek za merjenje upornosti izbranega merilnega listia. Zaradi napajanja mostika skozenj stee tok. e je upornost merilnega listia velika, je padec napetosti na njem v skladu z Ohmovom zakonom veji. Z modro barvo je predstavljen aktivni, s rno pa so predstavljeni pasivni merilni listii.

Slika. Merilni listi.

Slika. Levo: merilna celica za silo (obremenitev na stisk ali nateg), v sredini: merilna celica za napetost, desno: merilna celica za vzvojno obremenitev. Velikost deformacij v materialu je odvisna od naina pritrditve in izvedbe merilnika sile. Izhajajo iz tega so se razvili trije razlini principi:

20

LVTS

Tehnine meritve

- konzolne izvedbe merilnikov, - opnaste izvedbe, - obroaste izvedbe. Merilne celice za silo so na voljo v razlinih izvedbah glede na velikost sile in sicer od priblino 30 N pa do ve 10 kN. Merilna negotovost merilnih celic za silo je majhna in znaa pri dobrih merilnih celicah nekaj desetink % obsega. Cene zmerilnih celic za industrijsko rabo se gibljejo od 300 EUR dalje.

Slika. Razline namestitve merilnih listiev v merilnih celicah. Zgoraj : konzolna izvedba, spodaj : obroasta izvedba. Poleg merjenja sile z merilnimi celicami z vgrajenimi merilnimi listii uporabljamo za merjenje sile hidravlini princip, kapacitivne senzorje, piezoelektrine senzorje, induktivne senzorje itd. Piezoelektrini in kapacitivni senzorji so primerni za hitro se spreminjajoe obremenitve, niso pa primerni za merjenje statinih obremenitev. Induktivni senzorji se uporabljajo v podroju merjenja majhnih sil v obmoju nekaj N. Pri hidravlinem principu meritve sile merimo silo preko meritve tlaka v deformabilnem prostoru, na katerega merjena sila pritiska. Uporabljamo posode s togimi stenami, razen na mestu pritiska, kjer je nameena deformabilna membrana.

21

LVTS

Tehnine meritve

Slika : Dva primera hidravlinega principa meritve sile. Meritev sile F pretvorimo v meritev tlaka p s tlanim pretvornikom.
Merjenje navora in moi

Merjenje navora poteka na podoben nain kot merjenje sile, le da gre pri merjenju sile za natezne ali tlane deformacije, pri navoru pa za vzvojne. Pri vzvojni deformaciji je navor M produkt sile F in roice r, na kateri deluje moment, enak

M = F r
Pri vrtenju nas pogosto zanima mo P, ki jo navor M ustvarja pri vrtilni frekcenci . Za merjenje moi moramo zato poznati tudi vrtilno frekvenco :

P = M
Navor in prek navora tudi mo lahko merimo na razline naine. Najpogosteji princip je z merilnimi celicami za navor. Ostali postopki so nateti v nadaljevanju. Merilne celice za navor delujejo na podobnem principu kot merilne celice za silo. Sestavljene so zaradi kompenzacije iz ve merilnih listiev, ki so vsi nalepljeni na gred. Loimo statine merilne celice (statini princip merjenja) in dinamine merilne celice (dinamini princip merjenja) za navor. Statina merilna celica se ne vrti, dinamina pa se vrti. Statino merilno celico vgradimo med uleajen mirujoi del (npr. elektromotor) in ohije, dinamino merilno celico pa npr. med elektromotor in porabnik. Na gred valjaste oblike deluje sila, ki generira torzijski moment M. Pri torzijski obremenitvi pride do kotne deformacije, ki je najveja v prenih ravninah pod kotom 45. Glede na to so pod takim kotom postavljeni merilni listii, ki merijo deformacije nastale pri zasuku merilnika. Pri deformaciji pojavljajo natezne in tlane sile odnosno raztezki in skrki odvisno od smeri obremenitve. Z ustrezno vezavo doseemo setevanje obeh fenomenov, kar poveuje obutljivost intrumenta.

22

LVTS

Tehnine meritve

Slika: Izvedba merilne celice za merjenje navora z merilnimi listii.

merilna celica za navor

leaj

sklopka

elektromotor

breme

sklopka

merilna celica za navor

elektromotor

breme

Slika: Statini (zgoraj) in dinamini (spodaj) princip merjenja. Pri statinem nainu merjenja je elektromotor uleajen in ni trdno pritrjen na tla. Merilna celica za navor prepreuje, da bi se elektromotor zavrtel.

23

LVTS

Tehnine meritve

Slika: Meritev navora - statini princip preko merjenja sile. Pri takem nainu merjenja moramo natanno doloiti roico - to je prijemalie sile na merilni celici za silo. Poleg merjenja navora z merilnimi listii poznamo tudi naine meritve z merjenjem kota zasuka preko zelo finih dajalnikov kota, na magnetnem, hidravlinem principu itd.

24

LVTS

Tehnine meritve

Merjenje asa in frekvence


Sekunda je ena izmed tirih osnovnih enot (poleg kelvina - temperatura, kilograma masa in metra - dolina). Merjenje asa je med vsemi merjenji najnatanneje.
Merjenje asa

Meritve asa lahko razdelimo na dva razlina tipa meritve : - merjenje asa dneva - relativno merjenje asovne razlike med dvema dogodkoma Merjenje asa dneva vsebuje merjenje dneva, ure, minute, sekunde itd. (npr. vpraanje koliko je ura). Meritev asa dneva je pomemna (omogoa delovanje) npr. pri sistemu za doloanje lege GPS, a je omejena na natanno uro na satelitih. Za tehnike meritve mnogo bolj pomebno je relativno merjenje asovne razlike med dvema dogodkoma. as merimo s tetjem nekega periodinega dogodka. To je npr. lahko nihaj nihala, ki zaniha enkrat na sekundo. e je vsak nihaj obremenjen z doloeno merilno negotovostjo, se absolutna negotovost z daljanjem asa merjenja poveuje. Naprava, ki ponavlja doloeno periodino dogodek ali nihanje, imenujemo tudi resonator. Ker resonator potrebuje energijo, da ponavlja periodino gibanje, mu je potrebno energijo dodajati. Prve ure so bila nihala razlinih tipov (matematino nihalo, nihalo na vzmet, nihalo na polasto vzmet itd.). V dvajsetem stoletju se je pojavil kvarni kristalni oscilator, ki deluje na principu piezoelektrinih lastnosti kristala. e elektrini tok prikljuimo na kvarni kristal, bo zael nihati z lastno frekvenco, ki je odvisna od velikosti in oblike kristala. Kristali so zelo natanen nain merjenja asa (negotovost okrog 100 mikrosekund na dan), a so obutljivi na okoljske pogoje kot so vlanost in temperatura. Za najnatanneje meritve se danes uporabljajo atomski oscilatorji (negotovost nekaj 10 nanosekund na dan). Pomemben element merjenja asa je sinhronizacija asa na velike razdalje.
Merjenje frekvence

Frekvenca je hitrost ponavljanja doloenega dogodka. Frekvenco merimo tako, da merimo as t med dvema zaporednima dogodkoma

1 . t

Merjenje frekvence opravljamo z (1) induktivnimi, kapacitivnimi in optinimi senzorji, ki so prikljueni na tevec ali pretvornik iz frekvence v napetost, ter s (2) stroboskopi. Navedeni induktivni, kapacitivni in optini senzorji na svojem izhodu dajejo pravokotne signale. Zaradi tega ni dovolj, da jih uporabimo same zase, ker ne vemo,
25

LVTS

Tehnine meritve

kaken je asovni interval med zaporednima pravokotnima signaloma. Tega je potrebno izmeriti, kar opravijo tevci ali pretvorniki iz frekvence v napetost. Pretvorniki iz frekvence v napetost so sistemi za pretvorbo signalov, ki v svojem jedru v resnici skrivajo tevec, imajo pa obiajno e monosti prikljuitve razlinih tipov senzorjev (induktivni, optini ...). Na sliki je predstavljeno delovanje induktivnega senzorja pri prikljuitvi na vrteo gred.

Slika. Delovanje induktivnega senzorja za vrtilno frekvenco.

Slika. Uporaba induktivnih senzorjev za vrtilno frekvenco

26

LVTS

Tehnine meritve

Induktivni senzorji delujejo tako, da ustvarjajo v svoji okolici magnetno polje. Velikost magnetnega polja je od nekaj mm do nekaj cm od senzorja. Ko v to magnetno polje vstopi feromagnetni material (elezo), se induktivnost tuljave spremeni, kot e bi vanjo vstavili elezno jedro. Spremembo induktivnosti tuljave zazna dodani ojaevalnik, ki reagira na vse ali ni (izhod npr. 0 V ali 12 V, pri tokovnem izhodu npr. 0 mA ali 20 mA). Optini senzorji delujejo na principu oddajanja svetlobe iz oddajnika in merjenje (1) odbite (2) prepuene svetlobe na sprejemniku. Izhodi optinih merilnikov so po lastnostih podobni izhodom induktivnih merilnikov. Kapacitivni senzorji so podobni kot induktivni, vendar zaznavajo razline snovi, ne samo feromagnetnih snovi (eleza).
U(V) analogni izhod iz pretvornika f-U (pretvornik iz frekvence v napetost)

hitro vrtenje

srednje hitro vrtenje

poasno vrtenje

t(s)

Slika. Vrednost izhoda induktivnega senzorja (rni pravokotni signali) in izhoda iz pretvornika iz frekvence v napetost.
Delovanje tevcev deluje na principu merjenja asa. Ko tevec na vhodu dobi signalpulz npr. iz induktivnega merilnika, zane s tetjem z interno (vgrajeno) uro. Ura tee z zelo veliko frekvenco in na ta nain zelo natanno izmeri as med dvema pulzoma. Frekvence ure so od priblino 10 kHz do 100 MHz. Ko tevec na vhodu izmeri naslednji pulz iz induktivnega merilnika, prekine tetje in na ta nain izmeri as med obema pulzoma. Nato tevec zane z novim tetjem.

27

LVTS

Tehnine meritve

prvi pulz iz induktivnega merilnika

drugi pulz iz induktivnega merilnika

......... t(s) tevec aka tevec teje z znano hitrostjo ure tevec spremeni vrednost na izhodu in nadaljuje s tetjem

Slika. Delovanje tevca za merjenje asa med dvema pulzoma. e pulza npr. ustrezata enemu obratu gredi stroja, je frekvenca vrtenja inverzna vrednost asa med pulzoma. Meritev s stroboskopom je naslednja monost meritev vrtilne frekvence. Stroboskop ima vgrajeno natanno uro, ki sproi hitro lu (bliskavica, bliskavica se mora prigati brez zakasnitve in hitro ugasniti). lovek, ki s stroboskopom upravlja, nato spreminja frekvenco osvetljevanja stroboskopa. Ko je frekvenca vrtenja gredi enaka frekvenci osvetljevanja, stroboskop osvetli vrteo gred vedno ob enakem zasuku in navidezno se gred takrat ne vrti. Takrat lahko oditamo frekvenco vrtenja gredi z zaslona stroboskopa ali na izhodu iz stroboskopa.

28

LVTS

Tehnine meritve

Merjenje lastnosti tekoin


Pri merjenju lastnosti tekoin si bomo ogledali merjenje lastnost stacionarnih tekoin (tlak) in gibajoih se tekoin (hitrost in pretok). Tekoine so voda, olje, mleko, razne meanice, zrak, tehnini plini itd.
Merjenje tlaka

Tlak p je definiran kot po povrini enakomerno porazdeljena sila F na enoto povrine S p= F S

Enota za tlak je pascal (Pa), 100.000 Pa je 1 bar. Tlak merimo lahko na dva naina, absolutno in relativno. Absolutna meritev tlaka je glede na vakuum, relativna pa glede na neko drugo toko, torej gre pri relativnem merjenju za merjenje razlike tlakov. Relativno meritev imenujemo tudi diferencialna meritev. Merimo lahko nadtlak (tlak, ki je viji kot v okolici) ali podtlak (tlak, ki je niji kot v okolici). Merilnike tlaka imenujemo manometri.
Mehanski merilniki tlaka

Mehanski merilniki tlaka delujejo na principu, da npr. tekoinski stolpec uravnotei merjeno tlano razliko (take merilnike tlaka zato imenujemo tudi kapljevinski manometri), npr. da tlak upogne membrano itd. Mehanski merilniki tlaka so najnatanneji moni intrumenti za merjenje tlaka in jih uporabljamo za etalonska merjenja (etalon je natanna mera, ki se uporablja za umerjanje drugih merilnikov). Mehanski merilniki tlaka so - kapljevinski U cevni manometri - kapljevinski manometri s posodo - deformacijki manometri kapljevinski U cevni manometri Kapljevinski U cevni manometri delujejo na principu gravitacijskega uravnoteenja tlane razlike z vodnim ali drugim tekoinskim stolpcem
p = gh

kjer je gostota tekoine v manometru, g gravitacijski pospeek in h razlika viin tekoinskega stolpca. Posoda, v kateri je tekoina, je cevka, oblikovana v obliki rke U. Pri prikljuitvi dveh tlakov na vsak prikljuek U cevke se gladina v obeh krakih
29

LVTS

Tehnine meritve

spremeni. Tekoina v cevki deluje kot zaporni organ. Ker je presek v celotni cevki enak, se enaka koliina vode, ki se v enem delu spusti, v drugem delu dvigne. Mono je tudi, da merimo samo en tlak, za drugega v tem primeru pravimo, da je prikljuen na okolico oz. atmosfero (meri tlak okolice ali atmosfere). e izmerimo viinsko razliko tekoin v posodi, lahko po gornji enabi izraunamo tlano razliko med nadtlanim in podtlanim prikljukom. Kot tekoino se uporablja vodo, petrolej in ivo srebro. kapljevinski manometri s posodo Kapljevinski manometri s posodo so podobni kot U cevni manometri, vendar je en krak cevke nadomeen s posodo. Posoda ima zelo velik presek, zato se v njej gladina skoraj ni ne spremeni, tudi ko se gladina v drugem kraku dvigne. Zaradi tega je merjenje viine enostavneje, ker je nila nepremina (ustreza gladini v posodi). V kapljevinskih manometrih s posodo je vasih cevka nagnjena npr. pod kotom 30. Zaradi nagnjene cevke se za enak tlak (viina tekoine ostane enaka), olaja oditavanje, saj je cevka dalja. Manometer z nagnjeno cevko je primeren za merjenje manjih tlanih razlik.
podtlani prikljuek nadtlani prikljuek

nadtlani prikljuek h

Slika. Kapljevinski U cevni manometer (levo) in kapljevinski manometer s posodo. deformacijski manometri Deformacijski manometri delujejo na principu deformacije razlinih cevk, kadar je v njih tlak. Deformacija je v skladu s Hookovim zakonom raztezka linearna v linearnem podroju raztezka cevk. Raztezno karakteristiko doloimo z umerjanjem, kar veinoma naredi proizvajalec manometra. Takne manometre poznamo pod imenom peresni manometi ali tudi Bourdonovi manometri (cevko imenujemo Bourdonova cevka). Bourdonova cevka je na eni strani zaprta in zakrivljena cevka, na drugi strani pa je prikljuek za tlak. Ko je vnjej visok tlak, se cevka izravna. S tem ko se cevka izravna, premakne kazalec na tevilnici. S taknimi manometri merimo lahko samo tlake proti atmosferi, ne moremo pa meriti tlane razlike (diferencialno) kot npr. pri U cevnih manometrih, so pa zelo zanesljivi in zelo poceni.

30

LVTS

Tehnine meritve

Slika. Bourdonova cevka, a) oblika Bourdonove cevke, b) skica razlinih monih presekov Bourdonovih cevk. Med mehanske deformacijske merilnike pritevamo tudi mehanske manometre na opne in merilnike na meh.
Elektrini merilniki tlaka

Elektrini merilniki tlaka delujejo na principu merjenja linearne deformacije membrane pri obremenitvi s tlakom. Meritev deformacije poteka elektrino z merilnimi listii na podoben nain kot smo opisali pri merjenju sil. Merilniki tlaka imajo v tevilnih primerih prigrajen zaslon, elektroniko, ki skrbi za komunikacijo z ostalimi napravami, monost povpreenja, preraunavanja ... Merilni obsegi za elektrine merilnike tlaka so od zelo majhnih tlakov (obseg od 0 do 10 mbar) do zelo velikih tlakov (nekaj 100 bar). Pomembno je, da senzorje vgradimo na pravilen nain. Paziti moramo npr. da se nam v prikljunih cevkah ne nabira kondenz ali da nam v merilno celico ne tee kondenz. V tem primeru je potrebno dodati v napeljavo izloevalnike kondenza. Sodobni elektrini merilniki tlaka so zelo natannosti in dosegajo merilne negotovosti 0,075% merjenega obsega (pri obsegu 1 bar = 100000 Pa to ustreza 75 Pa).

Slika. Shema merilnega dela eketrinega tlanega merilnika. tevilke ob skici predstavljajo 1- votlina, ki je povezavi z vhodnim tlakom (+ ali nadtlak), 2 - procesni prikljuek, 3 - tesnilo, 4 - ohije merilne celice, 5 - tlani senzor, 6 - membrana (za prepreevanje preobremenitve ima obliko, da se membrana nasloni na ohije), 7 tesnilna membrana, 8 - polnilna tekoina (veinoma silikonsko olje), 9 - votlina, ki je povezavi z vhodnim tlakom (- ali podtlak)

31

LVTS

Tehnine meritve

Slika. Elektrini merilnik tlaka. Levo absolutni merilnik, desni tirje tlani merilniki so diferencialni.

Merjenje pretoka
Merjenje pretoka je prisotna v procesni industriji na vsakem koraku. Potreba po merjenju pretoka se pojavi vselej, kjer se transportirajo fluidi (bencin, olje, mleko, vro ali hladen zrak, vodna para, ...). Pretok je veinoma po zaprtih ceveh in le redko po odprtih kanalih. Povezava med hitrostjo toka v cevi in je
& V = v A
& kjer je V pretok, v hitrost in A povrina oziroma presek cevi. Meritve pretoka ne sodijo med zelo zanesljive meritve, 2% natannost je pri meritvah pretoka zelo visoka. Pogosto se pri stisljivih fluidih ali flidih, ki se jim spreminja gostota, uporablja meritev masnega pretoka. Povezava med masnim in volumskim pretokom je

& & m =V

& kjer je m masni pretok in gostota. Pri plinih je gostota odvisna od tlaka in temperature, pri tekoinah pa je priblino konstantna. Pri merjenju pretoka plinov je zato pomembno, da navedemo tudi gostoto (ali tlak in temperaturo). Pri razlinih tipih merilnikov pretoka se sreamo z razlinimi zahtevami glede na tip toka v cevi in zahteve cevovodnega in prerpovalnega sistema. Pomembne lastnosti so - padec tlaka nekateri merilniki predstavljajo upor za tok. V tem primeru je potrebno ob vgradnji taknega merilnika upotevati, da se bo pretok fluida ob vgraditvi merilnika pretoka zmanjala oziroma bo potrebno za vzdrevanje enakega pretoka poveati mo rpalke. - turbulentnost toka : turbulentnost (neravnovesnost) toka vpliva na merilno negotovost. e je npr. na enem delu cevi hitost toka razlina kot na drugem delu cevi, se pri meritvi pojavi dodatna merilna negotovost, niso pa vsi merilniki enako obutljivi na spremembe v turbulentnosti toka.
32

LVTS

Tehnine meritve

Merilniki pretoka delujejo na razlinih fizikalnih principih, zato merilnike pretoka delimo na naslednje vrste: - merilniki na principu tlane razlike na zoitvah - rotametri - volumetrini in turbinski merilniki pretoka - merilniki na principu spremembe smeri masnega toka - korelacijski merilniki - akustini merilniki - kalorimetrini merilniki
Merilni pretvorniki na principu tlane razlike na zoitvah Na zoitvah, ki so vgrajene v pretone cevovode nastaja pri pretoku tlana razlika, ki je proporcionalna trenutnemu volumskemu ali masnemu pretoku. Glede na enostavnost merjenja je ta postopek zelo razirjen. Zaslonka je ena od najpogosteje uporabljenih konstrukcijskih izvedb zoitev. Poleg te se uporabljajo tudi zoitve v obliki Venturijeve cevi ali normiranih ob. Odvisnost med tlano diferenco in hitrostjo fluida na merilniku pretoka je podana z Bernoulijevo enabo:

v 2
2

+ p = cons

kjer je: v p -

hitrost tlak gostota medija

Na zoitvi se hitrost povea, tlak pa zmanja. Ob predpostavki, da je gostota fluida konstantna lahko za merilni ravnini 1 in 2 na merilnku pretoka zapiemo:
v1 A1 = v 2 A2
2 p = p1 p 2 = v 2 v12

) 2

in izrazimo hitrost v poljubno izbranem preseku v odvisnosti od izmerjene tlane diference na merilniku:
2 v2 =

2p
1 A2 A 1
2

Volumski pretok je doloen z:

33

LVTS

Tehnine meritve

& V = v 2 A2 =

A2 A 1 2 A 1
2

Dejanski volumski in masni pretok se razlikujeta od teoretine vrednosti. Ta odstopanja so povezana z realnimi karakteristikami toka. Glede na to so oblikovane empirine relacije, ki jih uporabimo namesto prvega dela gornje enabe. Konna enaba za pretok se glasi

p & V =k

Slika. Izvedba zaslonke v skladu s standardom DIN (levo) in struktura toka na zaslonki (desno) Merilniki za principu zoitve se uporabljajo predvsem pri merjenju pretokov povrinskih vod. V tem primeru pretok merimo preko viine vode pred zastojnim telesom.

Slika. Merjenje pretoka komunalne odpadne vode na istilni napravi Ptuj z venturijevo zoitvijo. Na levi strani je vidna roka z ultrazvonim merilnikom viine vode na delu kanala pred zoitvijo.
Rotametri

34

LVTS

Tehnine meritve

Rotameter je zanesljiv in preprost merilnik pretoka za tekoine in pline in se ga veliko uporablja za cevi premera do 100 mm. V osnovni obliki je rotameter sestavljen iz koninega transparentnega konine steklene cevke, ki vsebuje zastojno telo. Rotameter je dobil ime po tem, ker so nekatera zastojna telesa oblikovana tako, da se v toku vrtijo, zaradi esar so v toku stabilneja (ne nihajo). Zastojno telo se s poveanjem pretoka v cevi dvigne in s tem se povea pranja okrog zastojnega telesa. Telo se stabilizira na viini, kjer je doseeno ravnovesje med silami gravitacije, upora in vzgona.. Rotametri so zanesljivi, preprosti in imajo majhen tlani padec. Njihova slabost je teavno povezovanje v merilne sisteme. Kljub temu na trgu obstajajo izvedbe, ki imajo stikala za mejne velike ali male pretoke ali celo analogne izhode za vrednost pretoka.

Slika. Rotameter (levo) in mone oblike teles (desno).


Volumetrini in turbinski merilniki pretoka Volumetrini merilniki pretoka delujejo na principu, da na eni strani merilnika vzamejo doloeno koliino fluida in jo prenesejo na drugo stran merilnika. Volumen preneenega fluida je enak volumnu votline v merilniku in je vedno enak. Preneeni volumen je pri prenaanju loen od ostaliega fluida. Merilnik pretoka teje preneene dele fluida in na ta nain izmeri skupen pretok. Pomembno je, da je pri taknem tipu merilnika tesneje kvalitetno izvedeno, da se preneeni volumen po pranjah ne pretaka na eno ali na drugo stran merilnika. Zaradi dejstva, da pri enem obratu merilnik prenese en volumski element, so merilniki v veliki meri neodvisni od tipa toka na vstopu (laminaren, turbulenten), zato jih lahko montiramo takoj za koleni, ventili itd. Volumetrini merilniki so zelo natanni, vendar dragi in veliki.

Slika. Volumetrini merilniki pretoka, zaporedne slike delovanja. Prikazana je izvedba z dvema rotorjema.
35

LVTS

Tehnine meritve

Turbinski merilniki delujejo na principu merjenja vrtilne frekvence rotorja (vetrnice), ki je vgrajena v merilnik. V nasprotju z volumetrinimi merilniki tu tesnenje ni bistvenega pomena. Vrtilna frekvenca rotorja je proporcionalna volumskemu pretoku fluida.
& V = k

Konstanta k vsebuje vse lastnosti merilnika pretoka, in se doloi na etalonskih preskuevaliih. Znailno za to konstanto je, da je v celotnem obratovalnem podroju konstantna . Turbinski pretvorniki se uporabljajo v merilnem podroju od 0.01 l/min do 40000 l/min. Najpogosteje se uporabljajo v naftovodnih in plinovodnih sistemih. So izredno odporni na tlane obremenitve, kemijske vplive in hitrostne pulzacije. Izhod iz merilnika pretoka je najvekrat elektrini induktivni ali optini, torej pulzirajo. Slabost je trenje v leajnih ohijih, ki je po naravi nelinearno s histereznimi efekti in se s asom spreminja. Zaradi tesnenja ne moremo meriti toka z velikim deleem neisto, kar e posebej velja za volumetrine merilnike.

Slika. Turbinski merilniki pretoka, sheme razlinih izvedb.

36

LVTS

Tehnine meritve

Slika. Turbinski merilniki pretoka, izvedba z dvema turbinama.


Merilniki pretoka na principu spremembe smeri toka (Coriolisovi merilniki) Merilniki pretoka na principu spremembe smeri toka so namenjeni merjenju masnega toka. Imenujemo jih tudi Coriolisovi merilniki. To je npr. zelo pomembno pri meritvah dotoka goriva v porabnike, kjer se gostota goriva obiajno spreminja. Merilnik pretoka na principu spremembe smeri merijo direktno masni tok, to pa pomeni, da gostote ni potrebno poznati. Dodatno na pretok ne vplivajo temperatura, tlak, viskoznost itd. Merilniki delujejo na principu merjenja sil na cevko, ki jo vibriramo z elektrinimi sredstvi. Ko tee skozi vibrirajoo cevko tok fluida, se pojavi na cevki navor, ki skua cevko zviti, kar lahko izmerimo (glej sliko). Coriolisovi merilniki nimajo vrteih delov, zato niso podvreni obrabi. Cene Coriolisovih merilnikov so zelo visoke. Ta tip merilnikov pretoka slovi po natannosti, ki znaa od 0.5 % do 2 %.

Slika. Delovanje Coriolisovega merilnika pretoka. Zgoraj: reakcijska sila fluida na cev pri nihanju cevi. V sredini pogled od spredaj v primeru, ko skozi merilnik tok ne tee. Spodaj pogled od spredaj, ko skozi merilnik tee tok.
37

LVTS

Tehnine meritve

Korelacijski merilniki pretoka Korelacijski merilniki pretoka temeljijo na meritvi asovne zakasnitve med dvema merilnima tokama na transportnem sistemu glede na izbrano opazovano lastnost. Opazovana lastnost je lahko: - kemina sestava, - temperatura, - radioaktivnost.. Volumski ali masni pretok je ocenjen z izmerjeno hitrostjo irjena lastnosti in presekom (povrino cevi). Akustini merilniki Akustini merilniki pretokov delujejo na principu irjenja zvonih valov v pretonem polju merilnika. Kalorimetrini merilniki Pri kalorimetrinih merilnikih se z dovajanjem konstantnega toplotnega toka lahko doloi z meritvijo temperaturne diference pred in za merilnikom masni pretok snovi. Pri tem je potrebno upotevati termodinamske in snovne lastnosti pretonega medija.

Merjenje hitrosti toka


Hitrost toka merimo s tokovnimi metodami, med katerimi se najvekrat uporabljajo Pitotove cevi, anemometri na vetrnico in anemometri na vroo iko. Anemometer je naprava za merjenje hitrosti vetra.
Meritve hitrosti toka s Pitotovo cevjo

Pitotova cev je votla dvojna cev, ki ima na merilnem delu luknjice na sprednjem delu in na steni. Pri meritvi hitrosti toka s Pitotovo cevjo moramo meriti tlak na dveh prikljukih, (1) za statini tlak in za (2) titalni tlak. Statini tlak je tlak v prostoru, ki ni zvezan s hitrostjo. Merimo ga na stranskih prikljukih Ptitotove cevi. Totalni ali skupni tlak je tlak, ki ga namerimo na sprednji odprtini Pitotove cevi in je vsota statinega tlaka in dinaminega tlaka. Dinamini tlak je tlak, ki je razlika med totalnim in statinim tlakom in je hkrati merilo za hitrost toka. Pitotove cevi prikljuimo tako, da na + prikljuek tlanega pretvornika ali kapljevinskega manometra prikljuimo totalni tlak, na - prikljuek tlanega pretvornika pa statini tlak. Tlani pretvornik na prikae njuno razliko, to pa je dinamini tlak.

38

LVTS

Tehnine meritve

Kako je hitrost povezana z dinaminim tlakom nam pove Bernoullijeva enaba

v 2
2

+ p = cons

iz katere izraunamo

v=

2p

Hitrost se torej poveuje s korenom tlaka in ne linearno. To pomeni, da so pri nizkih hitrostih do npr. 2 m/s tlani oditki na Pitojevi cevi relativno nizki, s poveevanjem hitrosti pa mono narastejo. e merimo hitrost s Pitotovo cevjo na razlinih mestih po preseku cevi, lahko iz veliko meritev hitrosti izraunamo pretoka toka skozi cev. Pretok je produkt povrine in hitosti toka. Merilne toke so pri taknem nainu meritve pretoka pogosto izbrane tako, da je gostota tok ob robu veja. Temu je potrebno prilagoditi tudi postopek izrauna skupnega pretoka iz hitrosti na posameznih mestih in povrin, ki jim te hitrosti pripadajo.

Slika. Pitotova cev.

39

LVTS

Tehnine meritve

Slika. Tlane razmere v cevi.

Slika. Razporeditev merilnih mest za meritev hitrosti v skladu s standardom ISO 5801 za doloanje pretoka v standardiziranih postajah za merjenje karakteristik ventilatorjev.
Meritve hitrosti toka z anemometrom na vetrnico

Meritve hitrosti toka z vetrnico so zelo razirjena oblika merjenja hitrosti fluidov. Poznamo dva glavna tipa vetrnic, za meritve hitrosti v ceveh in za meritev hitrosti na prostem.

40

LVTS

Tehnine meritve

Slika. Anemometer za merjenje hitrosti toka zraka, zaprt v ohije.


Meritev hitrosti toka z anemometrom na vroo iko

Anemometri na vroo iko delujejo na principu hlajenja ogrevane ike s tokom fluida. Tok fluida z vejo hitrostjo bolj hladi iko kot enak tok pri manji hitrosti. Anemometer pri tem meri tok, ki je potreben za to, da iko ogrevamo na konstantno teperaturo. ike so ogrete na temperature od 200C do 300C. Problem pri tem je v dejstvu, da tudi tok z nijo temperaturo bolj hladi iko kot tok z enako hitrostjo in vijo temperaturo. To pomeni, da moramo pri meritvi hitrosti z anemometrom na vroo iko hkrati tudi meriti temperaturo in anemometer opravi korekcijo glede na temperaturo. Problem pri anemometrih na vroo iko je, da v primeru, e se ika umae, anemometer ne meri ve tono.

Slika. Delovanje anemometra na vroo iko.

41

LVTS

Tehnine meritve

Merjenje temperature
Temperatura je spremenljivka, s katero izraamo termino ali termodinamsko stanje teles oziroma snovi in njihovo sposobnost prenosa toplote na drugo telo. Toplota je energija oziroma energijski tok, ki se prenaa iz teles na okolico ali obratno, odvisno od temperaturnih stanj. Tok toplote je usmerjen vedno iz telesa z vijo temperaturo na telo z nijo temperaturo. Temperatura je v procesu prenosa energije le spremenljivka, ki popisuje makro stanje telesa in doloa smer toplotnega toka. Prenos toplote je izveden s: - prevodom, - konveksnim prenosom in - sevanjem. Toplotni tok je izveden z prevodom toplote skozi toga telesa, kapljevine in pline. Sprememba temperaturnih stanj so vzrok mnogim fizikalnim spremembam, ki se lahko izrabljajo za merjenje temperature. Najvaneje so: odvisnost geometrijskih dilatacij od temperature, odvisnost elektrinega upora od temperature, odvisnost energije sevanja teles od temperature, odvisnost elektrinega potenciala od temperature.

Merilniki temperature na podlagi raztezka


Odvisnost volumna V od spremembe temperature T se doloi eksperimentalno za vsako snov posebaj. Na osnovi eksperimenta se doloi funkcijska odvisnost med temperaturno diferenco in raztezkom (dilatacijo) snovi. Funkcijsko odvisnost lahko opiemo z razvojem te v Taylorjevo vrsto, pri emer se najvekrat zadovoljimo z prvima lenoma, ki tvorita linearni del odvisnosti.

V = Vo 1 + T + T 2 + .....

Konstante , , se doloijo eksperimentalno. V primeru, da je izbrano telo v obliki ice ali valja s poudarjeno dolinsko komponento, se lahko zgornji izraz prevdede na opazovanje spremembe doline:

42

LVTS

Tehnine meritve

l = l o 1 + (T ) + (T ) + .......
2

Pri tem so: Vo, lo geometrijski parametri dobljeni pri referenni temperaturi - T pa je temperaturna diferenca med referenno in trenutno temperaturo. -

T = To T

Palini dilatacijski pretvornik


Na sliki je predstavljen princip delovanja palinega in konzolnega bimetalnega termometra. Prvi deluje na osnovi linearne dilatacije, drugi pa deluje kot bimetalni merilnik, sestavljen iz dveh konzol razlinih materialov, ki pri segrevanju pozroata izkrivljanje merilnika zaradi razlinih razteznostnih lastnosti materialov.

BIMETALNI

PALINI

Slika: Dilatacijski termometri Bimetalni termometer je izdelan z lepljenjem dveh palinih termometrov z razlinimi snovnimi lastnostmi (razlini raztezki povzroajo ukrivljanje merilnika). Dilatcijski termometri se uporabljajo v temperaturnem podroju od 185 do 400 oC s skupno merilno negotovostjo +-1%. Materiali za bimetalne termometre so najvekrat INVAZ zlitine (nikel elezo) z malo temperaturno dilatacijo in zlitina nikla in kroma z veliko termino diletacijo.

43

LVTS

Tehnine meritve

Kapljevinski termometri
Na sliki je prikazan termometer s kapljevinskim temperaturno dilatacijskim pretvornikom. Dilatacija kapljevine v kapilari je proporcionalna temperaturnim spremembam. Oditavanje je lahko rono ali posredno preko razlinih prenosnih mehanizmov. Ta tip termometrov ima iroko polje uporabnosti. Uporabljajo se v mernem podroju od 38 do 650 oC. Skupna merilna negotovost pa ne presega vrednosti +-0.5%.

IZVEDBA BIMETALNIH SPIRAL GROBA SKALA SKALA

MEHANSKI PRENOS ZASUKA

FINA SKALA

BIMETALNA SPIRALA

KAPILARA Hg

Slika: Izvedbe bimetalnih termometrov

Slika: Kapljevinski kontaktni termometer

Prisotna je tudi industrijska uporaba tlanih merilnih pretvornikov temperature, pri katerih plinasta faza popolnoma izpolnjuje prostor. Pri segrevanju povianju temperature se pojavi zaradi dilatacije idealnega plina poveani tlak, ki je proporcionalen temperaturni spremembi.

p 1V1 p V = 2 2 T1 T2

44

LVTS

Tehnine meritve

Obutljiva Bordonova cev


kapilara Hlapljiva tekoina para para para

Buka s hlapljivo tekoino

Nehlapljiva tekoina

Slika 48: Tlani pretvorniki temperature Kjer je p1 in V1 tlak in volumen pri temperaturi T1 ter p2 in V2 tlak in volumen pri temperaturi T2. Pri tem mora biti izbran material posode s im manjo termino dilatacijo, kapljevina pa s imvejo temperaturno diletacijo (V1=V2)

p2 =

p1 T2 = aT2 p2

Iz izraza je razvidno, da se tlak v izbranem volumnu menja linearno s temperaturo. Iz tega sledi, da lahko neposredno preko meritve tlane diference merimo temperaturo.

Uporovni merilniki temperature


Merilniki, ki delujejo na principu temperaturne spremembe specifine upornosti elektro prevodnega materiala, se imenujejo uporovni termometri. Podobno kot pri dilatacijskih merilnikih se tudi tu postavlja eksperimentalna medsebojna odvisnost.

R = Ro 1 + T + T 2 + .....

]
45

LVTS

Tehnine meritve

Za veino istih snovi zadostuje linearni pribliek:

R = Ro [1 + T ]
Na sliki so predstavljene nekatere termodinamske karakteristike materialov, iz katerih je razvidno, da so uporovne - temperaturne odvisnosti dokaj linearne.

Slika: Funkcijska odvisnost elektrine upornosti razlinih materialov od temperature

Polprevodniki el.termometri
Ti pretvorniki so izdelani iz germanijevih in silicijevih kristalov. Pri njih se elektrina upornost spreminja nelinearno, kot je prikazano na sliki.

46

LVTS

Tehnine meritve

Slika: Uporovne karakteristike polprevodnikih materialov Germanijeva polprevodnika tipala: so namenjena za merjenje nizkih temperatur. Statina karakteristika je nelinearna, vendar zelo stabilna z visoko ponovljivostjo.

Slika 51: Primeri izvedbe polprevodnikih tipal termistorjev

Termoleni
Termo len deluje na principu generiranja elektrinega toka v zaprtem tokokrogu, ki ga sestavljati dve ici razlinih napetostnih potencialov, katerih spojne toke leijo na razlinih temperaturnih nivojih. Princip je predstavljen na sliki.

47

LVTS

Tehnine meritve

Slika 53: Princip termolena ici iz materiala A in B sta spojeni v elektrini krog. Prva spojna toka se nahaja v temperaturnem stanju T1, druga pa v stanju T2. S pomojo ampermetra se meri generirani el. tok kot posledica temperaturne diference (T1-T2). Lahko se tudi meri termoelektrina napetost E na vgrajenem voltmetru . Vrednost napetosti je odvisna od materiala ic in razlike temperatur.

I =

E R

kjer je R skupni upor merilnega sistema.

Merilni krog s termotipali (=termoleni)


Najenostavneji merilni krog je doseen, ko sta ici, ki tvorita termolen, prikljueni na referennem spoju, kjer je prikljuen merilni voltmeter, tako kot je prikazano na sliki.
MERILNI SPOJ pri TEMPERATURI Referenni spoj pri temperaturi To

Referenni spoj pri temperaturi To

Slika: Merilna veriga s termolenom: a-neposredno na merni instrument , b-prikljuek na bakreni podaljani vod

48