GOSPODARSKO PRAVO

1. GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO

UVOD
V teoriji se z monizmom oznaujejo pravi redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja ne glede na to kdo so subjekti teh razmerij, z dualizmom pa oznaujemo pravne rede, kjer imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna pravila . V Sloveniji OZ ureja splona pogodbena razmerja in pogodbena razmerja med gospodarskimi subjekti, vendar pa so nekatere dolobe za gospodarske subjekte drugane kot dolobe za splona pogodbena razmerja. Za razlikovanje med monizmom in dualizmom ni tako pomembno ali poseben predpis ureja gospodarske pogodbe, ampak je pomembna vsebinska razlika. Pri nas imamo monistini sistem, veljajo pa nekatera posebna pravila za gospodarske pogodbe in sicer z izrecnimi ali druganimi pravili za gospodarske pogodbe, z vkljuitvijo posebnih pravnih virov in pa z drugano razlago in uporabo pravnih standardov v gp. Izrecna drugana pravila za gp so recimo zastaralni roki, ki so sicer v obligacijskem pravu pet let, v gp pa tri leta, pa recimo dogovor da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega, prenos kljub dogovoru uinkuje, kupec mora o oitnih napakah prodajalca obvestiti nemudoma OZ doloa, da se lahko v gp uporabljajo tudi pravila, katerih vsebina se oblikuje v poslovni praksi, predvsem je tukaj miljena uporaba poslovnih obiajev, uzanc in prakse vzpostavljene med strankama. Za gospodarske osebe kot profesionalne osebe velja, da morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti vedno ravnati s posebno oziroma vejo skrbnostjo. Pogodba ima naravo gospodarske pogodbe, e jo sklepajo gospodarski subjekti med seboj. Gospodarski subjekti so osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki je namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, in pa tudi osebe,ki sicer poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim namenom, e je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo. Za gospodarske subjekte je znailno, da doloene vrste pravnih poslov sklepajo mnoino, zato se na njih pripravijo tako, da pripravijo splone pogoje poslovanja ali tipske pogodbe, v zvezi s temi posli se oblikujejo gospodarsko prometne klavzule, na ta nain nastajajo avtonomna pravila. Zaradi tenje

po specializaciji pri izvajanju dejavnosti se od teh oseb, ki izvajajo doloene dejavnosti priakuje veja skrbnost, saj imajo te osebe vije strokovno znanje in izkunje. Gospodarski subjekti reujejo spore pred arbitrao, kjer je postopek hitreji in manj formalen, arbitrani senati pa so strokovno podkovani. Gospodarsko pravo zagotavlja upniku vejo zaito. Roki pri gospodarskih pogodbah so kraji kot sicer, ker elijo pogodbe sklepati im hitreje. Mednarodna gospodarska zbornica pomaga pri mednarodnem poslovanju in investiranju, pripravlja avtonomna pravila, ki jih gospodarski subjekti vkljuujejo v konkretna pogodbena razmerja, pod njenim okriljem deluje tudi stalna arbitraa.

VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA

Pretena narava pravil je dispozitivne narave, kar pomeni, da udeleenci medsebojne pravice in obveznosti doloijo drugae, kot jih je doloil zakonodajalec. Zakonska pravila pa se sklicujejo na standarde, ki so nastali spontano: Dobri poslovni obiaji vestnost in potenje od udeleencev zahtevata, da si pri sklepanju in izvrevanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresniitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke, ta standard velja v obligacijskih razmerjih. Dobri poslovni obiaji veljajo le za udeleence v poslovnem prometu Skrbnost dobrega strokovnjaka- kadar udeleenci izpolnjujejo obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti, morajo ravnati z vejo stopnjo skrbnosti, najpomembneja merila za presojo skrbnosti dobrega strokovnjaka so pravila stroke in obiaji. Poslovni obiaji- za presojo potrebnih ravnanj med gospodarskimi subjekti se upotevajo poslovni obiaji. Poslovni obiaj je doloeno ravnanje, ki se priakuje med osebami doloenih lastnosti, med gospodarskimi subjekti, njegovi opredelilni elementi so doloenost ravnanja, priakovanost in kvalificiranost subjektov, na katere se nanaa. Ravnanje predstavlja poslovni obiaj samo e je priakovano, poslovni obiaji imajo normativno naravo. poslovni obiaji doloajo potrebna ravnanja, to je obveznosti in pravice pogodbenih strank. Praksa vzpostavljena med strankama- o praksi lahko govorimo, e sta stranki v doloenem asovnem obdobju stalno poslovno sodelovali, pri tem pa upotevamo tudi, da gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja v prejnjih primerih. Praksa vzpostavljena med strankama, po naravi stvari slui le za doloitev vsebine pogodbenih pravil in za razlago pogodbenih pravil. Avtonomna pravila oblikovala jih je poslovna praksa spontano ali pa organizirano. Avtonomna pravila konkretizirajo zakonska pravila in prispevajo k globalnemu poenotenju gp. avtonomna pravila obvezujejo, kadar so vkljuena v konkretne pogodbene dolobe. Na posamezna avtonomna pravna

pravila se sklicujejo tudi zakonske dolobe. Najbolj tipina oblika avtonomnih pravil so uzance kodificiran poslovni obiaj- uzance so podrobna pravila doloenega ojega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo zdruenja gospodarskih subjektov. Pravila uzanc so dispozitivne narave, e se stranki dogovorita za uporabo uzanc pravila uzanc ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ, pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja, pravila uzanc se uporabljajo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena. e se stranki za uporabo uzanc ne dogovorita potem se pravila uzanc uporabljajo le za vpraanja, ki v OZ niso urejena. Pravila uzanc doloajo vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank in sluijo z razlago pogodbenih in zakonskih pravil. Avtonomna pravila so tudi pravila mednarodnih organizacij, oblikuje jih poslovna praksa. Udeleenci, ki sklepajo mnoino istovrstne pogodbe, vnaprej sestavijo vsebino pogodbe v obliki splonih pogojev pogodbe, o sestavinah, ki so jih doloili v pogodbi se ponavadi niso pripravljeni pogajati z nasprotno stranko. Znailno zanje je, da jih pripravi le ena stranka, ta pravila so pisana za nedoloen krog oseb. Pogodba se lahko sklene le pod pogoji iz splonih pogojev pogodbe ali pa pogodbeno razmerje ne nastane. Adhezijske pogodbe so pogodbe, kjer sploni pogoji v celoti urejajo pogodbeno razmerje doloene vrste, tako da se stranki o nobeni sestavini ne dogovarjata. Formularne pogodbe so pogodbe, kjer je vnaprej pripravljen formular, s podpisom stranka izrazi voljo, da sprejema pripravljene splone pogoje. Spp so veljavni le, e je sklenjeno konkretno pogodbeno razmerje in, e so v to razmerje vkljueni, obe stranki pa morata soglaati za vkljuitev spp v pogodbo. e je stranka na spp opozorjena in se z njimi ni seznanila, je to njeno tveganje. V razmerjih s potroniki pa spp zavezujejo le, e se je potronik seznanil s celotnim besedilom, e je bil na spp izrecno opozorjen in e so mu bili brez teav dostopni. e stranka nasprotne stranke izrecno ne opozori na spp se domneva privolitev v spp, pod pogojema, da so spp objavljeni in vednost povprene osebe, da spp obstajajo, ker gre za takne vrste pogodbe, kjer so spp ponavadi vkljueni. V spp so prepovedane dolobe, ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi in dolobe, ki so nepravine ali pretirano stroge. Nejasno doloilo spp se razlaga v korist tiste stranke, ki ni pripravila spp. V primeru spp in posebnih dogovorov, imajo le ti prednost pred spp, saj njihova vsebina nastane ob sodelovanju obeh strank. Hierarhija pravil gospodarskega pogodbenega prava posebna pravila nadomestijo splona pravila, pogodbena pravila lahko nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila, ne morejo pa nadomestiti kogentnih pravil. Lex mercatoria v srednjem veku so trgovci sprejemali univerzalna pravila, ki so temeljila na enakih naelih, ne pa vedno tudi na enakih obiajih. S sprejemanjem konvencij poteka poenotenje materialnega prava, za poenoteno pravo imajo poseben pomen tudi avtonomna pravna pravila. Sodobni lex mercatoria sestavljajo mednarodna zakonodaja in pravila, ki jih ustvarjajo udeleenci mednarodne trgovine sami. Lex mercatoria ni mednarodno pravo, to so pravila, ki so neodvisna od nacionalnih pravnih redov, zanje so znailni predvsem poslovni obiaji, ki so odloujoi za presojo

vsakega pravnega razmerja. Stranke ravnajo tako, kot se v poslovni praksi od njih priakuje, arbitraa v sporih razsoja po pravinosti, gre za pravila, ki jih je oblikovala mednarodna poslovna praksa. Z lex mercatoria se elimo izogniti nekaterim specifinim reitvam nekega pravnega reda, pravno razmerje elimo dvigniti nad doloen pravni red.

SKLENITEV POGODBE
SOGLASJE VOLJ PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNO SKLENITEV POGODBE Vsaka stranka se svobodno odloi, ali bo sklenila pogodbo in kakna bo njena vsebina. Za veljavno sklenitev pogodbe je najpomembneja predpostavka soglasje volj obeh strank. Pogodba je sklenjena, ko stranki soglaata g lede bistvenih vpraanj, glede nebistvenih pa ne sme biti nesoglasja. Pogodba je sklenjena, e je ponudba dana in, e naslovnik ponudbo sprejme. Ponudba in njen sprejem sta le merilo za ugotavljanje soglasja. Pogodba je sklenjena, ko je ponudba sprejeta, ali na podlagi druganega ravnanja strank, ki kae, da je med njima soglasje doseeno. Izjeme od pravila, da je izkazano soglasje volj pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, so doloene s pravili: Kontrahirne dolnosti Uporabi spp

Stranki morata svojo voljo na primeren na in izraziti, pogodba ni sklenjena, e nasprotna stranka pripie izjavi volje drugaen pomen kot stranka, ki je to izjavo dala. e izjava ne izraa njene resnine volje, mora posledice nositi sama. V primeru nasprotovanja med resnino in izjavljeno voljo je naelno treba dati prednosti izjavljeni volji. BISTVENE SESTAVINE POGODBE Stranki morata pri sklenitvi pogodbe : izrecno soglaati o pogodbenem tipu izrecno soglaati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama ne sme biti izkazano nesoglasje Soglasje o vseh bistvenih sestavinah doloenega pogodbenega tipa se ne domneva, ampak mora biti izkazano. Pravna pravila lahko nadomestijo voljo strank le glede nebistvenih sestavin. e nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih sestavinah izkazano soglasje, doloijo se po pravnih pravilih. e stranka izjavi svojo voljo o katerikoli nebistveni sestavini, mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke. e katera od strank izrazi voljo, da so v pogodbo vkljuene posebne sestavine, mora biti doseeno tudi soglasje o teh sestavinah.

FAZE PRI SKLEPANJU POGODB Faze pri sklepanju pogodb: Faza pred pogajanji, neobvezujoi stiki med osebami na trgu gre za dejanja, ki kaejo na morebiten namen sklenitve pogodbe, kot je recimo zbiranje informacij pri potencialnih pogodbenih partnerjih ali na drugaen nain ( prosimo za prodajni katalog, zanimamo se na sejmu za ceno nekega blaga), iz teh ravnaj ne izhajajo nikakrne pravne posledice. POGAJANJA O pogajanjih govorimo, ko stranka nakazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno pogodbo. V fazi pogajanj nimamo e vseh opredelilnih elementov za ponudbo, nimamo e opredeljenih bistvenih elementov pogodbe in ni e volje prevzeti zavezujoe posledice. Pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe in jih lahko vsaka stranka prekine kadarkoli hoe. e v fazi pogajanja lahko pride do sklenitve zavezujoih dogovorov, katerih vsebina je nadaljevanje pogajanj, namen pogajanj je, da se opredeli bistvene sestavine pogodbe. V fazi pogajanj lahko vzpostavimo sploen stik z nedoloenim krogom oseb oglaevanje, ali pa e individualni stik, ki je usmerjen k tono doloeni osebi. Pogajanja so mona med prisotnimi in med odsotnimi osebami, ponavadi se pogajanja konajo ali s sklenitvijo pogodbe ali pa z dejansko prekinitvijo. Vsaka stranka krije sama lastne stroke pogajanja, skupne stroke si delita. Culpa in contrahendo vkljuuje doloene obveznosti strank: obveznost potenih pogajanj Obveznost podajanja resninih izjav pred sklenitvijo pogodbe Obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih pomembnih dejstvih Obveznost varovanja podatkov pridobljenih med pogajanji Pogajanja Ponudba in sprejem ponudbe Sklenitev pogodbe

Nasprotna stranka ravna nepoteno, e je pri nasprotni stranki upravieno vzbudila preprianje, da ima namen skleniti pogodbo, a v resnici tega namena ni imela. e je namen skleniti pogodbo stranka opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepoteno. Stranka, ki se je nepoteno pogajala mora drugi stranki povrniti kodo. V fazi pogajanj se sklepajo tudi posamezni zapisi, potrebno je upotevati poslovne skrivnosti,podatke, ki niso javno dostopni, vsi ti dogovori pa temeljijo na soglasju. Stranke lahko sklenejo sporazum o pogajanjih, kjer se dogovorijo o nainu usklajevanja pogodbenih doloil, opredelijo vpraanja, o katerih se bodo usklajevale, ali ugotovijo, da so o

posameznih pogodbenih sestavinah e dosegle doloeno soglasje. Taken sporazum nima narave pogodbe in strank ne zavezuje k sklenitvi pogodbe, kritev pa je lahko podlaga za nepotena ravnanja in na podlagi tega odkodninsko odgovornost. Poznamo tudi tehniko izmenjave osnutkov, kar pomeni, da ena od pogodbenih strank pripravi osnutek besedila pogodbe in ga polje drugi stranki v komentar in dopolnitev. Punktacija je zapis o glavnih tokah pogodbe, soglasje pokriva bistvene in nebistvene sestavine, stranske toke pa e niso opredeljene, kar je v punktaciji opredeljeno je potrebno spotovati. Pismo o nameri je pisna izjava ene ali obeh pogodbenih strank, njegov namen je, da bi stranki z njim opredelili in pojasnili, v kateri fazi sklepanja pogodbe sta, imamo e namen o bodoi sklenitvi pogodbe, doloimo kaj bo ena in kaj bo druga stranka zagotovila, kae na nek namen moralnega prevzemanja zaveze, gre za to, da neobvezujoo fazo pogajanj elimo narediti bolj obvezujoo. Stranka, ki pismo podpie pa ni obvezana skleniti pogodbe, saj nimamo e dokonno izoblikovane volje skleniti pogodbo. Okvirna pogodba pomeni, da stranki zapieta in opredelita sestavine o katerih sta dosegli soglasje in opredelita sestavine, o katerih se bosta dogovorili kasneje. Gre za zavezujoo pogodbo, vendar pa nimamo e pravega soglasja za sklenitev pogodbe. Pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe se teje za novo ponudbo pogodbe, sicer sta e obe stranki pokazali voljo skleniti pogodbo, e stranka moli in pogodbo podpie pomeni, da se z navedenim v pogodbi strinja. PONUDBA Bistveni elementi ponudbe so: o o o o namen skleniti pogodbo Usmerjenost na doloeno osebo Bistveni elementi pogodbe Namen prevzeti zavezo

Za veljavnost pogodbe ni predpisana posebna oblika, vendar, e je za pogodbo doloena posebna oblika potem mora biti tudi ponudba v tej posebni obliki. Predlog za sklenitev pogodbe je ponudba samo, e izraa voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan, oziroma mora izraati predlagateljevo voljo, da eli zgolj na podlagi tega predloga skleniti pogodbo. Ponudnik poda dokonni predlog, v nasprotnem primeru bi lo za pogajanja. Predlog se teje za ponudbo samo, e vsebuje bistvene sestavine doloenega pogodbenega tipa oziroma izpolnitvena ravnanja. Sestavine so doloene, e jih je mogoe doloiti posredno na podlagi poslovnih obiajev, prakse vzpostavljene med strankama. Pogodbene sestavine, ki niso doloene v ponudbi, se doloijo na podlagi zakonskih pravil le predlog, v katerem je naslovnik doloen je ponudba. Pri sploni ponudbi ali ponudbi javnosti so naslovniki neznani oz je naslovljena na nedoloen krog oseb, kar

pomeni, da lahko ponudbo sprejme kdorkoli, vendar le, e pravni red pripisuje predlogu, naslovljenemu na nedoloen krog oseb, uinek ponudbe. Ponudba je enostranski pravni posel, saj e izjava volje ene stranke povzroi nastanek pravnega razmerja. Bistveno za nastalo pravno razmerje je, da ponudba ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. S tem, ko je dal ponudbo je ponudnik izrazil svojo konno voljo o vsebini konkretnega posla. e naslovnik ponudbo sprejme, je pogodba sklenjena. Ponudnika ponudba vee od takrat, ko jo naslovnik prejme, velja prejemna teorija. e ponudnik v predlogu za sklenitev pogodbe navede, da ga ta predlog ne vee, potem to ni ponudba. Umik ponudbe je moen le, e je naslovnik ga prejel pred ponudbo ali soasno z njo, uinki ponudbe v tem primeru ne nastanejo. Vse dokler pogodba ni sklenjena jo je mogoe preklicati, uinki v tem primeru nastopijo, vendar zaradi preklica ne veljajo ve. Ponudnik lahko v ponudbi doloi rok, do katerega mora biti ponudba sprejeta, oz rok, do katerega ponudba velja. Zakon pa doloa rok veljavnosti za tiste primere, ko ponudnik roka ni doloil ali ga je doloil, vendar utegne biti sporno, kdaj zane tei rok. e naslovnik izjavi, da ponudbo zavraa, ponudba preneha veljati, etudi rok za njeno veljavnost e ni potekel. e ponudnik doloi rok datumsko, ponudba tee do izteka roka. e je ponudba oddana po poti, rok tee od dneva, oznaenega v pismu, e tega ni pa od datuma, ki je na ovojnici, v tem primeru velja oddajna teorija. Rok za sprejem ponudbe dane z neposrednimi sredstvi sporoanja ( telefon ), pa tee od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo, v tem primeru gre za prejemno teorijo. Tveganje pri prenosu izjave nosi ponudnik. Rok za sprejem ponudbe, ki ga doloi ponudnik fizino navzoemu naslovniku zane tei takoj. Ponudba dana odsotni osebi (pota) vee toliko asa, kolikor je normalno potrebno, da prispe do te osebe, da jo ta preui in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. Ponudba dana ustno, v kateri ni doloen rok za sprejem, se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. Sprejem ponudbe je enostranski pravni posel in pomeni, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, e so izpolnjeni kumulativni pogoji: o pravoasen sprejem naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe. Izjema je sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati in zapoznela vroitev izjave o sprejemu. o sprejem je istoveten s ponudbo- vsebina izjave o sprejemu ponudbe se sklada s ponudbo. Izjava, ki predlaga da se ponudba spremeni ali dopolni n istovetna s ponudbo, v tem primeru govorimo o nasprotni ponudbi, ki pomeni da je prvotna ponudba prenehala veljati. Za doloena manja neskladja je predvidena izjema od zahteve po popolni identinosti med ponudbo in sprejemom. Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni sprejem, e sta kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da dopolnitve in spremembe bistveno ne spreminjajo ponudbe in pa, da ponudnik ne ugovarja sprejemu z dopolnitvami ali spremembami, e je pasiven se teje, da je podan sprejem.

izraati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan

Ponudba se lahko izjavi izrecno, s konkludentnim ravnanjem in mole. Sprejem ponudbe se vedno lahko izjavi izrecno. Konkludentno se sprejme pogodbe, e to doloa ponudba sama ali pa praksa vzpostavljena med strankam ali obiaji. Kadar ponudnik doloi, da jo je mogoe sprejeti le z izrecno izjavo, ali doloi nain sprejema, potem ponudbe ni mogoe sprejeto drugae. Sprejem s konkludentnim ravnanjem uinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, e je bilo storjeno v rokih, ko ponudba e vee. Naslovnik ni obvezan, da ponudnika obvesti o ravnanju. Sprejem lahko pomeni le tisto ravnanje, ki ga je ponudnik smel oziroma moral priakovati glede na ponudbo, prakso vzpostavljeno med strankama in obiaje. V primeru stalne poslovne zveze je molk moen za sklenitev pogodbe in v primeru izvajanja naroil in doloenih dejavnosti, v tem primeru tejemo molk za sklenitev pogodbe, e naslovnik ponudbe ne zavrne. Molk naslovnika uinkuje kot sprejem tudi takrat, ko se je stranka vnaprej zavezala, da bo po naroilu druge stranke opravljala doloene posle (zastopnitvo, mandat), med strankama namre obstaja pogodbeno razmerje, konkretna ponudba, pa pomeni izpolnjevanje oz realizacijo tega razmerja.

PREDLOGI JAVNOSTI ZA SKLENITEV POGODBE

Vabilo k dajanju ponudb e predlog izraa predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine, toda ni namenjen doloeni osebi, ampak nedoloenemu tevilu oseb, se naelno teje kot vabilo k dajanju ponudb. Vendar pa predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov prilo do sklenitve pogodbe. Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb odkodninsko odgovarja, e brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe ali, e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb. Pogodba mora biti sklenjena pod pogoji navedenimi v vabilu. e ponudnik izrazi voljo, da se njegov predlog za sklenitev pogodbe, dan nedoloenemu krogu oseb, teje za ponudbo, bo tak predlog podrejen pravilom o ponudbi. Razstavljanje blaga

Razstavljeno blago z oznaitvijo cene se ne teje kot vabilo k dajanju ponudb, ampak kot ponudba, v tem primeru govorimo o realni ponudbi. Pri tem gre za primere, ko je iz samega ravnanja mogoe razbrati predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in hkrati vsebino ponudbe. Razstavljeno blago z oznaitvijo cene ni ponudba, e razstavljavec ob blagu navede, da gre za razstavni eksponat, rezervirano blago ali vzorec in podobno. Katalogi in oglasi

Katalogi., ceniki, tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedoloenemu tevilu oseb, tejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Poiljatelj ni zavezan k sklenitvi pogodbe. Poiljatelj bo odkodninsko odgovarjal, e ponudbo za sklenitev pogodbe

odkloni brez utemeljenega razloga ali pa, e je sicer pripravljen skleniti pogodbo, vendar pod druganimi pogoji kot so navedeni v vabilu k dajanju ponudb. e je iz vsebine oglasa ali kataloga mogoe razumeti, da eli poiljatelj skleniti pogodbo zgolj na njuni podlagi, se ne tejeta za vabilo k dajanju ponudb, ampak ponudbo. Javni razpis, licitacija

V javnem razpisu, ki je objavljen v javnih glasilih, razpisovalec objavi poglavitne pogoje o bodoem poslu in pogojih za izbiro pogodbene stranke. Javni razpis ima pravno naravo vabila k dajanju ponudb, predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi se pogodba sklenila zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov oz.najugodnejega naslovnika. e predlog izraa namero za sklenitev pogodbe, pogoj za ponudbo e ni izpolnjen, izraati mora predlagateljevo voljo, da je to njegova zadnja izjava o pogodbi. Namen javnega razpisa je pridobiti konkurenne ponudbe, o sprejemu katerih se bo razpisovalec ele izrekel. Vabilo k licitaciji zavezuje vabilca, da sklene pogodbo s tistim, ki ponudi najnijo ceno, vendar ta obveznost e ne ustvari uinkov ponudbe. Kadar pa pogodbena iniciativa nima znakov ponudbe in izpolnjuje le opredelilne elemente za vabilo k dajanju ponudb, je predlagatelj prav tako obvezan k sklenitvi pogodbe, pod pogoji z vabila k dajanju ponudb. Sklenitev pogodbe in sprejem ponudbe sta mogoa le, e je dana ponudba. e oseba objavi vabilo k licitaciji in prekri svojo obveznost sklenitve pogodbe s tistim, ki ponudi najnijo ceno, odgovarja le odkodninsko. Z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi doloeno dejanje, dosee kaken uspeh ali se znajde v doloenem poloaju, ali obljuba dana pod kaknim drugim pogojem, vee tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. PREDPOGODBA Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zaveeta, da bosta sklenili glavno pogodbo. Predmet izpolnitve predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodbe skleneta stranki takrat, ko elita vzpostaviti obveznostno razmerje, a e ne elita prevzeti obveznosti iz glavne pogodbe. Najpogosteji razlog je, da e niso znane vse okoliine povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz glavne pogodbe. Predpogodba je veljavno sklenjena, e vsebuje vse bistvene sestavine glavne pogodbe, sicer bi bila pogodbena obveznost nedoloena, nebistvene sestavine po OZ ni nujno da so e usklajene. Predpogodba lahko zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe samo eno stranko ali pa obe. e je doloena oblika za glavno pogodbo, potem mora biti tudi predpogodba sklenjena v doloeni obliki, ki jo zakon predpisuje za glavno pogodbo. Ko stranki predpogodbe izrazita soglasje o sklenitvi pogodbe, je glavna pogodba sklenjena, vsebina glavne pogodbe je enaka vsebini predpogodbe. e sta stranki ob sklenitvi predpogodbe pustili doloene nebistvene sestavine pogodbe nedoreene, morata ob sklenitvi glavne pogodbe dosei soglasje tudi o tem. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati, e stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi pogodbe le te ne eli skleniti ima nasprotna stranka tobeni zahtevek

s katerim zahteva sklenitev pogodbe. Stranki lahko tudi doloita rok za sklenitev glavne pogodbe, e ga ne je ta rok est mesecev od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba moral biti sklenjena. e so se okoliine od sklenitve predpogodbe toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi bile te okoliine takrat takne, predpogodba ne vee. SKLENITEV POGODBE, KO OBE STRANKI UPORABITA SPLONE POGOJE POSLOVANJA e ena stranka poda drugi ponudbo, del katere so spp in naslovnik izjavi o sprejemu predloi svoje spp, je treba upotevati pravila o istovetnosti sprejema s ponudbo, v tem primeru naslovnikovi spp ponavadi bistveno spreminjajo ponudbo, to pomeni, da je naslovnik prejnjo ponudbo zavrnil in predloil novo ponudbo. e se prvi ponudnik ne odzove, e je ne sprejme, pogodba sploh ni sklenjena. Ponudba pa se lahko sprejem tudi s konkludentnim ravnanjem, e je prvotni ponudnik po prejemu nove ponudbe poslal stvar, plaal kupnino ali storil kaj drugega, kar se na podlagi ponudbe, prakse med zainteresiranima strankama ali obiaji lahko teje za izjavo o sprejemu, je pogodba sklenjena in sicer po pogojih zadnje ponudbe. KRAJ IN AS SKLENITVE POGODBE teje se, da je kraj sklenitve pogodbe tisti kraj, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie, v trenutku, ko je dal ponudbo. Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema, se pravi za sklenitev pogodbe zadostuje zgolj monost seznaniti se z izjavo, govorimo o prejemni teoriji, ki ne zahteva, da se ponudnik seznani z vsebino izjave o sprejemu.

ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI

Kritve pogodbenih obveznosti so sankcionirane, najpomembneje sankciji sta razveza pogodbe in odkodnina, do obeh sankcij je upraviena vsaka stranka, ki je pogodbi zvesta. Obligacijsko pravna zavarovanja ustvarjajo uinke med strankami, ne pa tudi proti tretjim, varujejo le pred doloenimi tveganji. Stvarno pravna zavarovanja oblikujejo sp pravice, ki po svoji naravi uinkujejo proti vsem, absolutno. Gre za bolj kakovostna zavarovanja, saj upnik s stvarno pravico ima prednost pri poplailu na stvari, ki je predmet pravice, pred vsemi drugimi dolnikovimi upniki. Klasini instituti op za zavarovanje in utrditev obveznosti so akcesorne narave kar pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla oziroma obveznosti iz temeljnega posla, ki je s tem sredstvom zavarovana. Akcesornost je doloena v korist dolnika. Neakcesorna ali abstraktna zavarovanja so veljavna, etudi je temeljni posel neveljaven, to zavarovanje se realizira pod lastnimi pogoji, zato ob realizaciji abstraktnega zavarovanja niso mogoi ugovori iz temeljnega posla. To zavarovanje bremeni dolnika, ker omogoa zlorabe s strani upravienca zavarovanja.

Pogodbena kazen- z dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zavee, da bo v primeru kritve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plaala doloen denarni znesek ali ji priskrbela kakno drugo premoenjsko korist. Pogodbeno kazen je mogoe uveljavljati ne glede na nastalo kodo. Pogodbena kazen ima funkcijo utrditve pogodbenih obveznosti zaradi dveh razlogov: Ker grozi dolniku in ga s tem spodbuja k pravilni izpolnitvi pogodbenih obveznosti Ker v primeru kritve pogodbenih obveznosti olaja poloaj upnika

Pogodbena kazen je akcesorne narave, deli usodo temeljnega posla. Pogodbena stranka, ki kri pogodbeno obveznost, ni zavezana k plailu pogodbene kazni, e za kritev ne odgovarja. Dolnik ne odgovarja za kritev le, e dokae, da je kril pogodbeno obveznost zaradi okoliin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, odpraviti ali se jim izogniti. Pogodbena kazen ima naravo stranske terjatve, e je za temeljni posel predpisana oblinost, mora biti tudi pogodbena kazen v predpisani obliki. Pogodbena kazen je ponavadi predpisana v primeru neizpolnitve, zamude pri izpolnitvi, moen pa je tudi drugaen dogovor. Pogodbeno kazen je mogoe dogovoriti le za nedenarne obveznosti. Zakonska domneva doloa pogodbeno kazen za zamudo, e ni drugae dogovorjeno. e pride do razveze pogodbe, upnik ne more uveljavljati pogodbene kazni. Pogodbena kazen ne sme biti pretirano visoka oz.nesorazmerno visoka. Upnik ne more uveljavljati pogodbene kazni in odkodnine. e je nastala koda veja od pogodbene kazni, ima upnik pravico zahtevati razliko do popolne odkodnine. Ara je doloen znesek denarja ali doloena koliina drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroi drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Kadar je med strankama dogovorjena ara, je pogodba sklenjena ele takrat, ko je ara dana. Ara je institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ker v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti obremeni dolnika, s tem pa nanj pritiska, da ne pride do neizpolnitve. Pri ari ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi zvesta stranka. Dogovor o ari je akcesoren, v primeru neizpolnitve je stranka do are upraviena le, e nasprotna stranka odgovarja za neizpolnitev pogodbe. Odstopnina- ne utrjuje pogodbenih obveznosti, ampak jih rahlja, na podlagi dogovora ima ena stranka ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. Izjava o odstopu uinkuje le, e je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je doloen znesek denarja ali druga premoenjska korist. Varina- pogost dogovor v poslovni praksi, najpogosteje je to denarni znesek lahko pa tudi stvar. varina se izroi vnaprej, pomeni varstvo za upnika, saj se ob morebitni kritvi pogodbenih obveznosti poplaa iz zneska ali stvari. e ne pride do kritve se denarni znesek ali doloena stvar vrne. Porotvo Gre za osebno sredstvo za zavarovanje dolnikovih obveznosti. Porok je oseba, ki se zavee doloeni osebi, da ji bo izpolnila obveznost, e ji obveznost ne bo izpolnil njen dolnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolniku zavarovana. Upnik ima dva dolnika, glavnega dolnika in poroka. Porotveno pogodbo skleneta porok in upnik, glavni dolnik ni stranka te

pogodbe. Porotvo je akcesorne narave, e temeljne obveznosti ni tudi porotvo ne more nastati. S prenehanjem temeljne obveznosti preneha tudi porotvo, porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika. Upnik svoje pravice iz porotvene pogodbe ne more prenesti, e obenem ne prenese tudi glavne terjatve. Porok lahko uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla. Funkcija porotva je predvsem v varstvu pred neplaevitostjo glavnega dolnika. Porotvo je enostransko oblig. razmerje, ker je samo porok zavezan opraviti izpolnitev. Porokova obveznost je veljavna tudi, e v zameno ne dobi plailo. Porotva ni mogoe preklicati z enostransko izjavo volje, saj gre za dvostranski pp. Pri subsidiarnem porotvu mora upnik najprej terjati glavnega dolnika in ele e ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka. Pri solidarnem porotvu pa lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev od glavnega dolnika ali od poroka. V dvomu je porotvo subsidiarne narave. Porotvo ni subsidiarno: e se stranki dogovorita, da je porotvo solidarno e je porotvo dano za obveznost iz gospodarske pogodbe, je porotvo solidarno, razen e se stranki dogovorita, da je subsidiarno Izjava poroka mora biti dana v pisni obliki. Porotvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino: Porotvo za pogojno obveznosti e je glavna obveznost pogojne je tudi porotvo pogojno Porotvo pod pogojem je porotvo, ko se porok v porotveni pogodbi zavee, da jami za izpolnitev glavnega dolnika, toda le, e bo ob dospelosti dolnikove obveznosti izpolnjen doloen pogoj. e se pogoj ne izpolni porotvo preneha. Porotvena obveznost je vezana na posebna dejstva. Porotvo za bodoo obveznosti bodoa obveznost glavnega dolnika mora biti doloena, saj sicer predmet porotva ni doloen. Porotvo za bodoo obveznost je nepreklicno samo, e je doloen rok, v katerem naj bi obveznost glavnega dolnika nastala. Porotvo za porotvo podporok ne jami za glavnega dolnika, ampak za poroka. Podporok sklene porotveno pogodbo z upnikom. Porotvo za izpolnitev obveznosti glavnega dolnika do poroka porok lahko svojo bodoo obveznost do glavnega dolnika zavaruje s porotvom, predmet porotva je bodoa obveznost glavnega dolnika do poroka, nastane takrat, ko obveznost namesto dolnika izpolni porok. Porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika. Razmerje iz porotvene pogodbe je neodvisno glede na razmerje med porokom in glavnim dolnikom. Namen porotva je poveati varstvo upniku. Ko porok poravna upnikovo terjatev pridobi terjatev do dolnika. Porok jami za izpolnitev tuje obveznosti, njegova obveznost je od te tuje obveznosti tudi odvisna. Porok ima vse tiste ugovore, ki jih ima dolnik sam pa tudi nekatere osebne ugovore, ki jih dolnik nima. V primeru, ko glavni dolnik ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti mora upnik to notificirati

poroku. e je dolnik v zamudi, lahko porok preprei poveanje obsega obveznosti tako, da sam izpolni dolnikovo obveznost ali pa da intervenira pri dolniku. Patronatska izjava Patronatska izjava je najpogosteje astna zaveza ali obljuba izdajatelja, da bo sam izpolnil obveznost dolnika, e je ne bo izpolnil dolnik. Najpogosteje jo poda druba, ki je z drubodolnikom v sistemu povezanih drub in sicer, kot zavarovanje nasproti banki ob sklenitvi kreditne pogodbe. Pravna obveznost poroka mora biti izkazana v bilanci, kar drub bremeni. Banna garancija gre za obveznost garanta, da bo izplaal doloen znesek,e bodo izpolnjeni doloeni pogoji. Banna garancija pa doloa tudi rok, do katerega morajo biti dokumenti predloeni in rok veljavnosti garancije. Prednosti banne garancije so posebne lastnosti izdajatelja in neakcesorna narava banne garancije. Izdajatelj banne garancije je banka ali posebna finanna organizacija, garant ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla, zato tudi ne more zavlaevati pri izplailu. Banna garancija je predvsem urejena v avtonomnih pravilih. Neodvisna banna garancija- obveznost garanta za izplailo doloenega denarnega zneska ni odvisna od temeljnega posla. Obveznost garanta je veljavna, etudi temeljni posel, zaradi katerega je bila garancija izdana ni veljaven. Garant mora izpolniti obveznost ne glede na to, ali so obveznosti iz temeljnega posla izpolnjene. Kot pogoj za nastop garantove obveznosti je v neodvisnih bannih garancijah najpogosteje doloen zgolj pisni poziv upravienca, ko garant prejme pisno zahtevo upravienca, nastopi njegova plailna obveznost. Plailna obveznost garanta nastopi, e so predloeni dokumenti in to ne glede na to, kakno je dejansko stanje. Kot pogoj za izplailo so dovoljeni samo takni dokumenti, ki ne izhajajo iz garantove sfere. Odvisna banna garancija- obveznost garanta je odvisna od obveznosti iz temeljnega posla. Garant se zavee izpolniti svojo obveznost, pod pogojem, da doloena oseba kri obveznosti iz temeljnega razmerja. Pogodbena garancija kot pogoj za izplailo garancije je doloena predloitev sodne ali arbitrane odlobe ali soglasij naroitelja garancije. Supergarancija izdajatelj se zavee, da bo izpolnil obveznost iz garancije, upravienec iz naslova supergarancije je ista oseba kot upravienec iz naslova garancije. Obveznost iz naslova supergarancije je solidarna z obveznostjo iz naslova garancije. Gre za dodatno zavarovanje za upravienca, ponavadi se zahteva takrat, kadar upravienec dvomi o zanesljivosti garanta. Protigarancija upravienec iz protigarancije je oseba, ki je izdajatelj banne garancije.

PRODAJNA POGODBA
V gospodarskem pravu je prodajna pogodba med najpogostejimi mednarodnimi posli zato je bila e ve let nazaj izraena elja po poenotenju pravil o prodajni pogodbi s sprejemom mednarodne konvencije. e gre za pravno razmerje z mednarodnim elementom, se sporna vpraanja reujejo po pravu, ki se doloi po kolizijskih pravnih pravilih sodia. Prva kodifikacija mednarodne prodajne

pogodbe je bila doseena s sprejemom Haakih zakonov, vendar ni bilo vejega tevila ratifikacij, kasneje pa so v okviru ZN sprejeli konvencijo o pogodbah o mednarodni prodaji blaga-CISG, ki jo je ratificiralo tudi veje tevilo drav. Poglavitni cilj konvencije je bil dosei mednarodno ureditev, pri razlagi konvencije se upoteva njena mednarodna narava in potreba, da se pospei enotnost njene uporabe. Pogodbena razmerja brez mednarodnega elementa so podrejena pravilom OZ, kadar pa imamo pogodbena razmerja z mednarodnim elementom, pa merodajno pravo ni vedno pravo sodia, ampak mora sodie na podlagi svojih kolizijskopravnih pravil merodajno pravo ele doloiti. Vendar pa glede na to, da obstaja CISG in, e so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, uporabimo konvencijo. Stranki pogodbe pa lahko kljub temu, da obstaja konvencija sami doloita pravo, ki ga bosta upotevali pri sklepanju pogodbe. CISG uporabimo, kadar imamo mednarodno razmerje, da gre za prodajno pogodbo, da je narava razmerja gospodarska, da sta dravi obeh pogodbenih strank konvencijo ratificirali in, da se konvencija uporabi po volji strank, ter na podlagi pravil o poslovnih obiajih, e je ni mogoe uporabiti na podlagi njenih lastnih pravil in tudi ne na podlagi soglasja strank. Konvencija ureja sklenitev prodajne pogodbe, pravice in obveznosti prodajalca in kupca, ki izvira iz take pogodbe. OPREDELITEV IN BISTVENE SESTAVINE PRODAJNE POGODBE S prodajno pogodbe se prodajalec zavezuje kupcu, da mu bo izroil stvar tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino. Za prodajno pogodbo naeloma ni predpisana oblinost. Kadar material za izdelavo prispeva stranka, ki tudi izdela blago, gre za prodajno pogodbo, sicer gre za podjemno pogodbo. Bistvena sestavina gospodarske prodajne pogodbe je stvar, vendar gre pri gp ponavadi za blago, to je preminina, ki je namenjena plasiranju na trgu, predmet mora biti ob sklenitvi doloen ali dololjiv, kadar gre za individualno doloen predmet(species), morajo biti doloeni elementi, ki omogoajo individualizacijo. Vrstne stvari(genus), so doloene ali dololjive, e so doloene ali dololjive njihova vrsta, koliina, kakovost. e se stranki ne dogovorita o kakovosti, mora prodajalec dobaviti blago obiajnih lastnosti. cena ni bistven element gospodarske prodajne pogodbe, stranki ceno lahko doloita izrecno ali posredno, vendar je pogodba sklenjena etudi je ne doloita, v tem primeru viino kupnine doloajo zakonska pravila: e kupnine ne doloita ali pa ni dololjiva, mora kupec plaati kupnino, ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe e tega kriterija ne moremo upotevati je kupec dolan plaati primerno kupnino, ki se doloi po stanju na dan sklenitve pogodbe. IZPOLNITEV PRODAJNE POGODBE Poglavitna dolnost prodajalca pri prodajni pogodbi je izroitev dogovorjenega blaga na nain, v kraju in ob asu, ki so prav tako doloeni s pogodbo. V zvezi z gospodarsko prodajno pogodbo se

ne poudarja toliko obveznost izroitve, ampak obveznost dobave. Dobava oznauje op pomen, to je obveznost prodajalca, da stori vse, kar je po pogodbi obvezan storiti, da lahko kupec prevzame blago v posest. Obveznost prodajalca je, da opravi vsa tista dejanja, ki jih mora prodajalec opraviti po pogodbi in naravi posla, da bi kupec lahko prevzel blago. Dobava lahko pomeni, da mora prodajalec obvestiti kupca, da je blago pripravljeno na prevzem, naloiti blago na prevozno sredstvo, izroiti blago kupcu, izroiti dokumente kupcu o pogojih dobave se stranke pogosto dogovorijo tako, da se sklicujejo na trgovinske klavzule. Hkrati z dobavo mora prodajalec kupcu omogoiti pridobitev lastninske pravice. Kraj izroitve dobave je tisti kraj, v katerem mora prodajalec omogoiti kupcu prevzem blaga. Doloitev kraja ni bistvena sestavina pogodbe, e se o tem ne dogovorita velja kraj, v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sede. e pa je bilo pogodbenikom ob sklenitvi pogodbe znano, kje je blago oz.kje bo izdelano, je kraj izroitve tisti kraj. Kadar stranki ne doloita kraja izroitve, dogovorita pa se, da je treba blago prepeljati, prodajalec izpolni svoje obveznosti glede dobave, ko v odpremnem kraju izroi blago pediterju ali prevozniku, izroitev prevozniku pomeni, da obveznost nalaganja na vozilo bremeni prodajalca. e pa je doloen kraj izroitve, mora storiti vse potrebno, da lahko v kraju izroitve kupec prevzame blago. Blago na vozilo kupec naloi sam. Po CISG, ki upoteva poslovno prakso je doloeno, da je po dogovoru, da je treba blago prepeljati obveznost prodajalca, da izroi blago prevozniku. Kraj v katerem izroi oz.naj izroi blago prvemu prevozniku, je kraj izpolnitve obveznosti, takrat tudi nevarnost nakljunega unienja blaga preide s prodajalca na kupca. e pa ni dogovorjeno, da je treba blago prepeljati in je predmet obveznosti individualno doloena stvar ali stvar doloena po vrsti, ki jo je treba izloiti iz kupa ali izdelati, mora prodajalec dati blago kupcu na razpolago v kraju, v katerem naj bi bilo blago izdelano. e pravila ni mogoe uporabiti, mora prodajalec dati kupcu blago na razpolago v kraju, v katerem je imel ob sklenitvi pogodbe svoj sede. e stranki doloita rok za izpolnitev obveznosti, mora prodajalec svojo obveznost izpolniti v roku. e stranki ne doloita roka, v katerem mora prodajalec izpolniti obveznost, jo mora izpolniti v primernem roku po sklenitvi pogodbe, primeren rok se doloi glede na naravo blaga in druge okoliine. e prodajalec v pogodbeno dogovorjenem roku ne izpolni obveznosti, nastopijo posledice zamude. e rok ni pogodbeno dogovorjen nastopi zamuda ele po tem, ko kupec prodajalca opomni, da naj izpolni obveznost. Obveznost kupca je, da prevzame blago in plaa kupnino, lahko pa so v pogodbi doloene e druge obveznosti, ki jih mora izpolniti. Obveznost prevzeti blago pomeni, da mora kupec opraviti vsa ravnanja, ki so potrebna z njegove strani, da lahko prodajalec blago dobavi in fizino prevzet blago. Prevzem blaga je kupeva dolnost in, e kupec blaga ne prevzame, nanj preide nevarnost nakljunega unienja blaga. S prevzemom blaga je povezan tudi pregled blaga, toda pravoasen in po nainu ustrezen pregled blaga je povezan le z uveljavljanjem sankcij za neizpolnitev oz.nepravilno izpolnitev blaga. Stroke do dobave in stroke povezane z dobavo nosi prodajalec,

stroke s prevzemom pa kupec. Stranki se lahko dogovorita kdaj mora kupec plaati ceno, e se ne dogovorita velja zakonsko pravilo o soasnosti izpolnitve. Kadar ni dogovorjeno vnaprejnje plailo ali pa je plailo doloeno tako, da ni vezano na dejansko dobavo, mora imeti kupec monost pregledati blago. Kupec mora imeti monost pregledati blago tudi v primeru soasne izpolnitve, ele po pregledu oz.monosti pregleda mora plaati kupnino. Z monostjo pregleda je poudarjeno, da je kupec obvezan k plailu le, e je tudi prodajalec izpolnil svojo obveznost, ali da je obvezan plaati le tisti del obveznosti, ki ga je prodajalec izpolnil. Moen je tudi pogodbeni dogovor o plailu proti izroitvi ustrezne listine, ki pomeni, da je dogovorjeno plailo brez predhodne monosti pregleda blaga oz. da kupec nima pravice zavrniti plaila kupnine zato, ker ni imel monosti, da bi blago pregledal. Izjema od pravila soasnosti izpolnitve je doloena za primer dogovora, da je treba blago prepeljati, takrat lahko prodajalec zadri odpremo blaga do plaila kupnine ali pa si pridri pravico do razpolaganja z blagom med prevozom in pogojevati izroitev blaga kupcu s plailom kupnine, v tem primeru mora kupcu omogoiti predhodni pregled blaga. V naem okolju velja obiaj, da je dolnost prodajalca, da z dobavo ali po dobavi izstavi kupcu raun, po tem obiaju velja, da je kupec dolan prodajalcu plaati v osmih dneh po prejemu rauna. e se mora blago plaati takoj ob izroitvi je kraj izroitve blaga tudi kraj plaila, sicer pa je kraj plaila na sedeu prodajalca. Zaradi neplaila kupnine lahko prodajalec uveljavlja odstop od pogodbe ali vztraja pri plailu kupnine. PREHOD NEVARNOSTI Naelno velja, da nosi nevarnost nakljunega unienja stvari njihov lastnik. Prehod nevarnosti nakljunega unienja ali pokodovanja stvari doloa, do kdaj nosi breme prodajalec in do kdaj kupec. To je zelo pomembno, saj potem, ko je prela nevarnost na kupca, mora kupec plaati ceno ne glede na to, ali je blago prevzel ali ne. Kupca ne morejo bremeniti tista poslabanja, za katera odgovarja prodajalec, s prehodom nevarnosti preidejo tista poslabanja in unienja, ki so posledica vije sile, za takne dogodke prodajalec ne odgovarja. e poslabanje ali unienje prodajalca ne bremeni ve, je upravien do plaila in sicer ne glede na to, ali je kupec prevzel pokodovano ali nepokodovano blago. Prehod nevarnosti pomeni, da po prehodu nevarnosti vse posledice poslabanja ali unienja blaga nosi kupec, izjema je le poslabanje ali unienje, ki je posledica ravnanj prodajalca. Temeljno pravilo je, da nevarnost preide s prodajalca na kupca ob izroitvi blaga. Z izroitvijo je miljen trenutek, ko kupec fizino prevzame blago. e je treba po pogodbi blago prepeljati, preide nevarnost z izroitvijo blaga prevozniku. e pa izroitev oz. prevzem blaga ni opravljen v roku, e je torej kupec s prevzemom v zamudi, preide nevarnost s prodajalca na kupca takrat, ko kupec pride v zamudo. Kadar so predmet izpolnitve vrstne stvari je za prehod nevarnosti poleg kupeve zamude doloen e dodatni pogoj, kupevo blago mora biti individualizirano oz. izloeno iz kupa in to dejstvo mora prodajalec notificirati kupcu. e so predmet izpolnitve vrstne stvari, ki jih ni mogoe izloiti iz kupa in je kupec s prevzemom v

zamudi je pogoj za prehod nevarnosti, da prodajalec opravi preostala dejanja, ki so potrebna za prevzem in to notificira kupcu. Prehod nevarnosti po CISG: e je iz pogodbe razviden dogovor, da se bo blago prepeljalo, nevarnost preide takrat, ko je blago fizino izroeno prvemu prevozniku. Z izroitvijo blaga je opravljena tudi individualizacija morebitnega blaga doloenega po vrsti. V vseh primerih, ko ni mogoe teti, da je prodajalec e individualiziral blago je pogoj za prehod nevarnosti individualizacije blaga, to je jasna oznaitev, da gre za blago, namenjeno za kupca po doloeni pogodbi. V primeru prodaje blaga, ko je to pri prevozniku zaradi prevoza, preide nevarnost s prodajalca na kupca ob sklenitvi prodajne pogodbe. e ni doloeno, da je treba blago prepeljati, ampak je doloen kraj izroitve in mora kupec prevzeti v tem kraju blago od prodajalca, nevarnost preide takrat, ko kupec prevzame blago. e ga ne prevzame pravoasno pa nevarnost preide nanj, ko nastopi zamuda. KLAVZULE INCOTERMS Njihova vsebina je opredeljena v publikaciji mednarodne trgovinske zbornice. Klavzule doloajo pravice in obveznosti prodajalca ter kupca pri izpolnjevanju prodajne pogodbe. Prevozne klavzule se uporabljajo tako, da se navede klavzula in zbirka pravil, po katerih se presoja vsebina klavzule in doloena geografska oznaba, e je oznaba sploneja ima pravico izbire prodajalec. Naeloma velja, da Incoterms doloajo: - kraj in nain dobave blaga - Trenutek prehoda nevarnosti - Kdo nosi stroke v zvezi z dobavo blaga Kraj in nain dobave blaga: dolnost prodajalca je, da stori vse potrebno, da bo kupec v doloenem kraju lahko prevzel blago. Prevozne klavzule ne doloajo le geografske toke ali obmoja, kjer se opravi dobava blaga, ampak konkretizirajo nain dobave. Po posameznih klavzulah mora prodajalec dobaviti blago, ko prevozno sredstvo prepelje blago do doloene toke, po drugih pa mora zagotoviti tudi razkladanje blaga oz. nakladanje na novo prevozno sredstvo. Trenutek prehoda nevarnosti: po prevoznih klavzulah preide riziko s prodajalca na kupca, ko prodajalec izpolni svoje obveznosti v zvezi z dobavo. Vse klavzule pa doloajo, da preide nevarnost s prodajalca na kupca pred dobavo, e je kupec v zamudi oz. ne izpolni tistih svojih obveznosti, ki prodajalcu omogoajo dobavo. Stroki: stroke do dobave in v zvezi z dobavo nosi prodajalec, stroke v zvezi s prevzemom pa kupec. Za dogovor strank o izbiri prevozne klavzule v zvezi s ceno blaga se uporablja izraz pariteta, to je torej dogovor strank o razmejitvi strokov glede na ceno. Skupina E- klavzula je samo ena in doloa minimalne obveznosti prodajalca, saj obveznosti bremenijo kupca. obveznost prodajalca je, da na doloen kraj dobavi blago, kar pomeni, da mora

storiti vse, da lahko na tem kraju kupec prevzame blago. Po tej klavzuli prodajalec nima obveznosti v zvezi z nakladanjem blaga na vozilo. Nakladanje na vozilo in prevoz bremenita kupca. Nevarnost s prodajalca pride na kupca, ko prodajalec omogoi prevzem oz. ko kupec fizino prevzame blago. Pokodovanje ali unienje blaga med nakladanjem na vozilo bremenita kupca. Skupina F vsebuje tri klavzule, prodajalec mora blago dobaviti doloenemu prevozniku. Te klavzule se dogovarjajo, kadar veji del prevoza bremeni kupca. Prodajaleva obveznost je ira, saj mora blago izroiti doloenemu prevozniku. Prevoz od geografske toke dalje bremeni kupca, sam mora poiskati prevoznika in tudi sam nosi stroke prevoza. Po dobavi blaga, po naloitvi blaga oz. ko je blago dano na razpolago prevozniku, nevarnost preide na kupca. Skupina C- vsebuje ve klavzul, gre za klavzule o odpremi, to pomeni, da dolnost prodajalca ni le to, da izroi blago prevozniku, ampak mora prodajalec sam tudi organizirati prevoz. Toka, ko nevarnost preide s prodajalca na kupca in toka, ko stroki preidejo so loeni, saj se ti dve toki pri klavzulah E in F pokrivata. Prodajalec mora organizirati prevoz do doloene geografske toke in tudi nosi stroke do te toke, na tej toki pa kupec prevzame blago nerazloeno. Stroki prevoza in z njim povezani stroki bremenijo prodajalca. Nevarnost preide s prodajalca na kupca, ko prodajalec odpremi blago. teje se, da je prodajalec izpolnil obveznost dobave po prodajni pogodbi, ko je sklenil prevozno pogodbo in izroil blago prevozniku. Klavzula C je v interesu prodajalca takrat, kadar je pripravljen nositi stroke prevoza in obiajne stroke, potrebne, da blago prispe h kupcu, ne eli pa prevzeti bremena za izredne stroke. Skupina D- gre za klavzule o prispetju, prodajalec nosi stroke in nevarnost za pokodovanje in unienje blaga do oznaene geografske toke oz. do namembnega kraja. Prodajalec izpolni svojo obveznost dobave, ko v namembnem kraju kupcu omogoi prevzem blaga. KRITVE PRODAJNE POGODBE IN SANKCIJE Glavna obveznost prodajalca je izroitev oz. dobava dogovorjenega blaga na nain, v kraju in ob asu, ki so prav tako doloni s pogodbo oz. kot izhaja iz zakonskih pravil. To svojo obveznost prodajalec kri, e ni ne stori v smeri izpolnitve. Kritve so : Neizpolnitev Izpolnitev z zamudo Izpolnitev s stvarnimi napakami Izpolnitev s pravnimi napakami Delna izpolnitev

Neizpolnitev pomeni, da prodajalec ne dobavi blaga, se pravi ne izpolni niesar v smeri svoje pogodbene obveznosti. Vendar pa pravila o neizpolnitvi veljajo tudi v primeru, ko pogodbena stranka pogodbeno obveznost izpolnjuje, vendar brez pomena za nasprotno stranko. V primeru neizpolnitve lahko nasprotna stranka od pogodbe odstopi, torej uveljavlja razvezo pogodbe in

odkodnino. Nasprotna stranka lahko uveljavlja razvezo, lahko pa vztraja pri izpolnitvi. e je bil rok za izpolnitev ob sklenitvi doloen kot bistvena sestavina, je pogodba s potekom roka avtomatino razvezana. e pa rok za izpolnitev ni bil doloen kot bistvena sestavina, je pogoj za razvezo le, da upnik doloi dolniku dodatni primerni rok za izpolnitev. e v tem roku pogodba ni izpolnjena, je razvezana. Razveza pogodbe je mona le za neizpolnitev glavne obveznosti. Delna izpolnitev pomeni, da je dolnik izpolnil le del svojih pogodbenih obveznosti. Upnik ni dolan sprejeti delne izpolnitve, vendar e to izhaja iz narave obveznosti je to dolan narediti, pri denarnih obveznostih naeloma velja, da je upnik dolan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti. Pri prodajni pogodbi naeloma velja, da mora kupec sprejeti tudi delno izpolnitev. Delne izpolnitve pa ni dolan sprejeti, e ima upravien interes, da sprejme stvar ali koliino v celoti. e upnik izpolni le del obveznosti sme upnik odstopiti od pogodbe le glede manjkajoega dela. Upnik lahko uveljavlja tudi odkodnino zaradi neizpolnitve dela obveznosti. Izpolnitev s pravnimi napakami pomeni, da predmet izpolnitve nima dogovorjenih pravnih lastnosti, moen je zahtevek na izpolnitev, odstop od pogodbe in odkodnina. Pregled blaga in grajanje e eli kupec uveljavljati sankcije zoper prodajalca zaradi njegove nepravilne izpolnitve, mora najprej napake ugotoviti, kar pomeni pregledati blago. Pravoasen in ustrezen pregled je pomemben takrat, kadar je doloen rok za grajanje napak in uveljavljanje sankcij. Pregled mora biti pravoasen in primerno skrben. Pravoasen pregled je pomemben v zvezi s pravnimi napakami, saj mora kupec napako grajati v razmeroma kratkem roku, e eli uveljavljati sankcije zaradi stvarnih napak. Sankcije za uveljavljanje koliinskih napak niso vezane na enake roke. Kupec mora blago pregledati, br ko je po normalnem teku stvari mogoe in takoj po pregledu obvestiti prodajalca o oitnih napakah. Pregled se ponavadi opravi po izroitvi oz. prevzemu blaga. Rok nemudoma po pregledu za opozorilo o oitnih napakah ne velja, e je bil pregled opravljen v navzonosti obeh strank. V tem primeru mora kupec takoj po konanem pregledu svoje ugotovitve o napakah izjaviti kupcu. Kupec mora pregled opraviti s primerno skrbnostjo oz. na obiajen nain. Oitne napake so tiste, ki jih kupec opazi med obiajnim pregledom, skrite napake pa lahko graj tudi pozneje. e kupec nima sam potrebnih vein in pripomokov, mora poiskati pri pregledu pomo tretje osebe. Stroki s pregledom so stroki prevzema in bremenijo kupca, kupec pa lahko od prodajalca zahteva povrnitev strokov, e so ugotovljene pomanjkljivosti v dobavi, za katere odgovarja prodajalec. Grajanja napak je pogoj za uveljavljanje sankcij. Kupec si lahko zagotovi dokaz o posredovanem obvestilu o napakah, kjer navede napake in jih opie. Namen obvestila je, da se prodajalcu zagotovi monost razbremenitve oitkov o napakah. Stvarne napake so napake, ki se nanaajo na kvaliteto dobavljenega blaga. Napaka je stvarna, e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiajno rabo ali za promet, e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo kupca in je bila posebna stvar kupcu znana ali pa bi mu morala biti znana, e stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene oz. predpisane, e je prodajalec izroil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom,

razen e je vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. Ali ima blago stvarno napako se presoja po stanju ob prehodu nevarnosti. Oitne napake so tiste, ki jih kupec z obiajnim pregledom lahko ugotovi ob prevzemu, o oitnih napakah mora kupec obvestiti prodajalca nemudoma po pregledu. Skrite napake so tiste, ki jih kupec z obiajnim pregledom ni mogel ugotoviti, a so te napake oz. vzroki zanje obstajali e ob prevzemu. Tudi skrite napake mora kupec napake notificirati prodajalcu takoj, toda ta rok tee od dneva, ko je napako opazil. Doloen je tudi objektivni rok za grajanje skritih napak est mesecev, odkar je bila stvar izroena. e prodajalec kri prodajno pogodbo tako, da dobavi blago s stvarnimi napakami, lahko kupec prosto izbira med zahtevki: Izpolnitev pogodbe- kupec lahko od prodajalca zahteva, da napako odpravi ali da mu izroi drugo stvar brez napake. Znianje kupnine- kupec obdri stvar z napako, dogovorjena viina kupnine pa se zmanja glede na manjo vrednost dobavljenega blaga. Odstop od pogodbe- kupec lahko odstopi, e pusti prodajalcu dodaten primeren rok za izpolnitev, e prodajalec obveznosti v dodatnem roku ne izpolni, je pogodba razvezana. Med zakonsko predvidenimi sankcijami lahko kupec prosto izbira. Kupec v primeru stvarnih napak uveljavlja jamevalne sankcije. Pogoji za uveljavljanje jamevalnih sankcij ali zahtevkov so stroji, kupec mora napako grajati v roku, ki je kratek in prekluzivne narave, kupec mora sankcijo uveljavljati v letu dni od grajanja napak. Odgovornost prodajalca za stvarne napake je objektivne narave. Kupec lahko uveljavlja tudi povrnitev kode, zaradi kritve pogodbenih obveznosti. Institut garancije za brezhibno delovanje stvari omogoa zahtevek za popravilo in zamenjavo, znianje kupnine, odstop od pogodbe in odkodnino, sankcije na podlagi tega instituta se uveljavljajo od prodajalca in proizvajalca. Upnik najprej uveljavlja popravilo, e popravilo ni izvedeno v primernem roku, upnik lahko zahteva zamenjavo, e ta ni opravljena v primernem roku, se lahko uveljavlja znianje kupnine ali odstop od pogodbe. Koliinske napake pogodbeni predmet so vrstne stvari, prodajalec pa ne dobavi pogodbeno doloene koliine, ampak manjo ali vejo koliino. Dobava manje koliine bi bila stvarna napaka , kadar doloena koliina oznauje tudi kakovost, oz. doloene lastnosti. e se manja koliina sankcionira po pravilih za stvarne napake, je treba manjo koliino grajati v roku, sicer je kupec prekludiran pri uveljavljanju sankcij. e prodajalec dobavi vejo koliino, kot je bilo dogovorjeno in kupec v primernem roku ne izjavi, da preseek odklanja, se teje, da je sprejel vejo koliino in mora tudi preseek plaati po enaki ceni. Prodajalec je kupcu v primeru odklona preseka dolan povrniti kodo zaradi dobave veje koliine. KRITEV PRODAJALCA IN SANKCIJE KUPCA Po Dunajski konvenciji prodajalec kri pogodbo, e ne dobavi taknega blaga, kot je s pogodbo dogovorjeno, na nain, ob asu in v kraju, kot je doloeno s pogodbo ali, e ne izpolni katere druge pogodbene obveznosti. Vendar Dunajska konvencija ne omogoa kupcu, da v primeru

prodajaleve kritve prosto izbira med sankcijami. Le pri bistvenih kritvah sta mona odstop od pogodbe in zahtevek za izpolnitev. Kupec mora tudi po CISG blago pregledati, ima doloen rok za pregled in rok za notifikacijo, pregled mora biti opravljen v im krajem monem roku. Kupec mora obvestiti prodajalca v razumnem roku od trenutka, ko je pomanjkljivosti odkril ali bi jih moral odkriti. Kritev je bistvena, e je s tem drugi stranki povzroena taka koda, da je ta dejansko ostala brez tistega, kar je upravieno priakovala od pogodbe, razen e je stran, ki je storila kritev, predvidela take posledice ali bi jih v enakih okoliinah predvidela razumna oseba enakih lastnosti. kritev je bistvena, e je izpolnjen kriterij glede nastale kode in priakovanosti te kode. koda mora biti taka, da stranka ostane brez tistega, kar je od sklenjene pogodbe upravieno priakovala. Za prodajaleve kritve pogodbenih obveznosti so predvideni izpolnitveni zahtevki, odstop od pogodbe in odkodninski zahtevek. Konvencija daje kupcu pravico, da v primeru prodajaleve nedobave blaga vztraja pri izpolnitvi. V primeru dobave neistovetnega blaga lahko kupec zahteva nadomestno izpolnitev, e dobava neistovetnega blaga pomeni bistveno kritev. Popravilo stvari se lahko zahteva v primeru bistvene in nebistvene kritve, toda ne takrat, ko bi bilo prodajalevo popravilo glede na vse okoliine neprimerno. Odstop od pogodbe se lahko uveljavlja le v primeru bistvene kritve, prav tako mora kupec kritev pravoasno grajati in zahtevek uveljavljati ob notifikaciji napak ali v primernem roku po tem. Odstop je mogo, e ima kupec monost vrnitve neistovetnega blaga. Pogodba je razdrta ele na podlagi kupeve izjave o odstopu. Dejanska nedobava blaga vedno omogoa odstop od pogodbe, kupeva izjava o odstopu je vedno pogoj za razdor pogodbe. V primeru prodajalevih kritev je pogoj za uveljavljanje sankcije pravoasno grajanje kupevih napak. Kupec lahko zahteva odkodnino razen za izgubljeni dobiek, ne glede na obveznost pravoasnega grajanja, e ima primerno opraviilo, zakaj ni poslal zahtevanega obvestila. e ima primerno opraviilo ima tudi pravico do znianja kupnine eprav ni neistovetnosti pravoasno grajal. KRITEV KUPCA IN SANKCIJE PRODAJALCA e kupec kri svoje obveznosti prodajalec vztraja na izpolnitvi ali pa odstopi od pogodbe po splonih pravilih za neizpolnitev obveznosti. Po Dunajski konvenciji bo prodajalec v primeru kupeve kritve obveznosti uveljavljal izpolnitveni zahtevek, odstop od pogodbe in ali odkodnino. e kupec dobavljenega blag ne prevzame, lahko prodajalec zahteva prevzem izpolnitve ali pa odstopi od pogodbe. e kupec ne plaa kupnine, lahko prodajalec zahteva plailo kupnine ali odstopi od pogodbe. Zamuda pri plailu kupnine prodajalcu ne omogoa, da razdre pogodbo zgolj na podlagi izjave o odstopu, kupcu mora postaviti dodaten rok.