Transformator

Odgovori za Elektrine Stroje 2.
letnik, ETAP
Transformator
Za vas se je potrudil in prepisal M. Konina :)
Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

-------->Kjer je prazen prostor, manjka slika! -----
1) KAKO NASTANEJO IN KAKO VELIKE SO IZGUBE V ELEZNEM

JEDRU TRANSFORMATORJA?
V eleznem jedru tr. Nastanejo izgube pri izmeninem magnetenju, oziroma vedno kadar se v
jedru spreminja magnetno polje. Te izgube delimo na dva dela:
a) Prvi del se porabi za vzpostavljanje in podiranje elementarnih magnetnih podrojih
(Weissova podroja) v feromagnetnem materialu. Ta energija se pokae kot toplota. V krivulji
magnetenja se to pokae kot statina histerezna zanka, katere ploina je proporcionalna
izgubljeni energiji.
Ph = p h 50f B x m Fe
Ph specifine histerezne izgube v Wkg pri frekvenci f = 50Hz in
( )
gostoti mag. pretoka B = 1T
Histerezne izgube se spreminjajo proporcionalno s frekvenco f, saj se v vsaki periodi sprosti

energija proporcionalna ploini histerezne zanke. Odvisnost histereznih izgub od magnetne
gostote B pa je bolj zapletena. Tu je veinoma vrednost eksponenta X okrog Z lahko pa tudi
precej dostopna in se giblje od 1,6 do 2,5. Histerezne izgube zmanjamo s pravilno izbiro
mehko magnetnega materiala, magnetno orientiranih hladno valjanih ploevin.
b) Drugi del izgub v eleznem jedru nastanejo zaradi vrtinnih tokov, ki se inducirajo v jedru pri
izmeninem magnetenju .
2
2
Ui
(4,44 f B S Fe ) 2
f
2
PV = I V R =
=
PV = pV B 2 m Fe
R
R
50
W
pri frekvenci f = 50Hz in gostoti B = 1T
PV Specifine vrtinne izgube v
kg
Vrtinne izgube omejimo tako, da jedro stavimo iz ploevin, ki so med seboj
izolirane
in imbolj zmanjati zrane ree, saj za magnetenje zrane ree potrebujemo veliko ve
ampernih ovojev, kot za magnetenje eleza.
H Fe l Fe + H l = I N = V
B Fe = 0 r H Fe
B = 0 H
e jedro ne bi lamelirali, bi se obnaalo kot kratkostino sekundarno navitje in bi se pri vejih
moeh zaelo topiti. V vsaki lameli tee le majhen fluks, ker smo ga s tem ko smo dodali
lamele razdelili.
MAJHNI VRTINNI TOKOVI V LAMELAH MAJHNE LAMELN IZGUBE
-2-
2) NAPETOSTNA IN TOKOVNA PRESTAVA TRANSFORMATORJA

(fizikalna slika in izvajanje):
u i1 =
ui 2 =
2
2
N 1 f gl = 4,44 N 1 f gl
N 2 f gl = 4,44 N 2 f gl
2
Primarno in sekundarno navitje oklepata isti fluks gl , ki se spreminja po sinusnem asovnem
zakonu. V vsakem navitju se inducira napetost:
d
Osnova za induciranje je Faradayev indukcijski zakon e = I N
dt
je povpreni magnetni fluks in se sklepa z enim od ovojev tuljave v kateri dobimo inducirano
napetost, ki je v tokokrogu obravnavana kot padec napetosti. Ko sklenemo tokokrog poene tok,
ki nasprotuje spreminjanju fluksa. Fluks se spreminja po sinusnem asovnem zakonu
= m sin t ; = 2 f Trenutna vrednost inducirane napetosti je e = m N cos t
2U 1
2
Ui =
f B S Fe N
N 2f
2
U i1 N 1
=
Razmerju induciranih napetosti pravimo napetostna prestava, ki pa jo malo
U i2 N 2
U
N
poenostavimo in jo zapiemo tako 1 = 1
U2 N2
m =
Primarno navitje t. prikljuimo na vir z napetostjo U1, e pri idealnem tr. zanemarimo ohmsko
upornost primarnega navitja in njegovo stresano magnetno polje imamo v zakljueni zanki
primarnega navitja U i u i1 = 0 . Enaba predstavlja osnovno napetostno ravnoteje tr.
Inducirana napetost se vedno ravna po vsiljeni napetosti izvora. Tej napetosti se tako prilagodi
tudi mag. fluks gl kot predpisuje enaba u i1 = 4,44 f N 1 gl Da pa se ta magnetni fluks
vzbudi bo pritekel magnetilni tok, ki ga doloajo lastnosti magnetne poti v jedru. Magnetni fluks
tee po razlinih poteh, vendar gre najbliji skozi elezo. Za vsako toko velja relacija med
magnetno gostoto B in magnetno poljsko jakostjo H. B = H = 0 r
0 =
Vs
4 10 7
0 - permeabilnost praznega prostora r - relativna permeabilnost materiala
Am
Znailno za magnetilno krivuljo za lezo ki je vidno na sliki.
Relativna permeabilnost se neprestano spreminja pri majhnih
gostotah B smo v obmoju spodnjega kolena in r poasi
naraa . Na strmem obmoju je r najveja nato pa v zgornjem
-3-

kolenu zopet pada, ker material pride v nasienje in poveanje mag. gostote ni ve mogoe.
Magnetno napetost oziroma magntno vzbujanje raunamo po amperovem
2 I ef N
zakonu: Hdl = i N = V
i = 2 I ef
H l Fe = I m N = 2 I N H =
l Fe
H l ef
I
B l Fe
1
SB = H =
S =
V
I ef =
I ef =
l Fe
Rm
2 N
2 N
1 l
Rm = Fe
V = Rm
S
Napetosti in magnetilni tok lahko ponazorimo tudi s kazalci v asovnem diagramu. Vsiljeni
napetosti U1 dri protinapetost inducirano napetost ui1 = -U1 ki je za pol periode (180).Magnetilni
tok I je negativen in zato za 90 zaostaja za gonilno napetostjo U1.
S tokom I je v fazi fluks gl. Ker pa se napetost inducira v vseh ovojih enako je sekundarna
inducirana napetost Ui2 v fazi s primarno inducirano napetostjo Ui1. Po velikosti pa se razlikujeta
za prestavo.
Na sekundarne sponke prikljuimo breme (Zb). Upornost bremena Zb je sestavljena iz ohmske

napetosti Rb in induktivne upornosti Xb. Inducirana napetost Ui2 bo poganjala sekundarni tok I2.
U
U i2
X
I 2 = i2 =
ki bo zaostajal za fazni kot tg = b
2
2
Zb
Rb
R +X
b
Na sponkah sekundarnega navitja in zunanjega upora Zb bo imel isekundarno napetost

U 2 = I 2 Z b . To napetost vzamemo kot padec napetosti, zato velja za sekundarni krog
napetostna enaba U i 2 I 2 Z b = U i 2 U 2 = 0
Sekundarni bremenski tok tee po sekundarnih ovojih in dodatno magneti elezno jedro, zato bi
se moral spremeniti magnetni fluks gl saj ima dvojno magnetenje I N 1 + I 2 N 2 . Vsaka
sprememba fluksa pa bi spremenila inducirano napetost ui1, s tem pa bi se poruilo napetostno
ravnoteje v primarju, ker se vsiljena napetost U1 ni spremenila. e U 1 + U i1 0 se v primarju
pojavi diferenna napetost med njima, ki poene dodatni tok I 1 . Ta tok bo taken, da bo v
primarju I 1 N zopet vzpostavil napetostno ravnoteje. To ravnoteje se vzpostavi samo od

sebe in iz vira potegne tok I 1
Po primarnem navitju tee sedaj vsota vseh tokov I 1 = I 1 + I . Magnetno jedro je magneteno s
tokom I1 in I2. Vsoto obeh magnetenj maoa tedaj dati potrebno magnetenje za
I 2 N 2 + I 1 N1 = I N1
Dodatni bremenski tok I 1 v primarnem navitju mora soprevzeti magnetilno npetost toka I2 zato
je I 2 N 2 + I 1 N 1 = 0 . Razmerje obeh tokov je

prestava transformatorja.
-4-
I1
N
= 2 in to je tokovna
I2
N1
Pri tr. je I I 1 zato priblino da je
3)
I1
N
= 2 ker je I 1 I 1
I2
N1
Trifazni transformator: (delovanje in tipi magnetilnih jeder):

Trifazne tr. v veini gradijo z enim eleznim jedrom, ki nosi navitja za vse tri faz. To je tudi
najceneja izvedba trifaznega tr. Samo tr. za najveje moi je grajen iz treh enofaznih tr. To pa
narekujejo predvsem transportne teave. Trifazno elezno jedro je sestavljeno iz stebrov, ki jih
povezuje jedro.
a) Jederni tip:
Vsak od stebrov nosi po dve navitji vsake faze. Vsi trije stebri so povezani med seboj z
jedrom. Na primarne sponke vsilimo simetrini sistem napetosti UA, UB, UC kar po vseh
napetostih v svojem stebru povzroi magnetilni fluks A , B , C . Fluksi in napetosti so
povezani po enabi U iA = 4,44 f N A . Ker so napetosti simetrine so simetrini tudi
fluksi .
Vsi trije fluksi se zdruijo v jedru v eni toki. Taki mesti sta v jedru dve kjer daje fluks
A + B + C = 0 . To je znailno za 3fazni tr., ki ne potrebuje magnetenga nilevoda. Na ta
nain postane trifaznop jedro laje kot enofazni tr. za isto mo.
Trifazni tr. s tremi stebri postane pri vejih moeh previsok in ga ne moremo ve zniati. Niji
postane e ga zgradimo kot polstebre.
1 =
2 = 6
3 = 5
3
b) Trem navitim stebrom dodamo na vsaki strani e dva stebra brez navitja in vse skupaj
poveemo z jedrom.
Za oznaena vozlia magnetnih fluksov 1,2,3 veljajo naslednje relacije med fluks
A + 1 = 2 B + 2 = 3
C + 3 = 4
-5-

Iz kazalnega diagrama vidimo, da je 1 = 2 = 3 = 4 = 5 =
Tok je pri isti debelini in magnetilni gostoti lahko tudi za
tipu. Isti prerez imata tudi stranska ne navita stebra.
A
3
3 krat manji kot pri tri stebrnem
Tri navite stebre lahko razporedimo tudi enega nad drugim in jih oklenemo z jarmom.Tako
dobimo ploni tip jedra, ki ga pogosto uporabljamo v anglosakih
deelah. Pri tem tipu jedra imajo vsi jarmi polovini prerez saj vodijo polovine steberske
flukse. Da to doseemo moramo srednji steber naviti v obratni smeri kot
sosednja dva stebra. V vmesnem jedru dobimo tako vsoto dveh polovinih faznih
fluksov
A
2
B
2
4) Komponente toka praznega teka tr.:

Ko je tr. v praznem teku so na sekundarni strani odprte sponke. Zato je tok I 2 = 0 in napetost
U i 2 = U 2 . Magnetilni tok I in s tem tudi I0 (tok praznega teka) sta zelo majhna v primerjavi z
nazivnim tokom In. 0,01 I n < I 0 < 0,02 I n
Zato majhni tr. doseejo, da je I0 = 0,1 In. Ker so tudi relativne upornosti tr. obiajno majhne, sme
v praznem teku padec napetosti I 10 R1 in I 10 X 1 zanemariti. V praznem teku bo zato
U
U
N
napetostna prestava veljala tudi za napetosti na sponkah 1 = i1 = 1 kar za obremenjene
U 2 U i2 N 2
tr. ne velja.
Enako kot smo zanemarili padce napetosti, smemo v praznem teku zanemariti tudi izgube v
primarnem navitju.
Ws
C ) in maso m(kg),
kg
ki proizvaja izgube s toplotno mojo Q. Stroj oddaja toploto hladilni snovi s konvekcijo,
sevanjem in prestopom. Vse tr. oblike odvajanja zdruimo v skupni faktor odvajanja toplote
W
h( 2 C ) na hladilni povrini S(m2). Na povrini ima stroj temperaturo , hladilna snov
m
oziroma okolica pa 0 . Zanimajo nas samo temperaturna razlika -0 . , ki je pravimo
nadtemperatura. V diferencialnem asu dt se sprosti v stroju toplotna enargija Q dt. Energijo
doloimo po formuli m c d se akumulira in zato dvigne temp. za d. Drugi del
S h dt pa odtee v okolico.
(Toplotna mo, ki se sproa zaradi izgub v el. Stroju prehajajo od mesta nastanka
Vzemimo, da imamo stroj kot homogeno telo s specifino toploto c(
preko materjalov stroja do povrine. Tam pride v stik s hladilno snovjo ki odvaja
toploto v okolico. Toplota v stroju stee v dve smeri v okolico, kamor se odvaja iz
stroja in v stroj, kjer se absorbira. Absorbirana toplota dviguje toploto stroja. Oddajana toplota
pa stroj hladi.) Q dt = m c d + S h dt - Enabo preuredimo
-6-
asovna konstante segrevanja in hlajenja el. stoja so zelo razline od nekaj minut do nekaj
ur. V splonem imajo veji stroji dalje asovne konstante od manjih. Mono izkorieni in
dobro hlajeni stroji z mono prisiljeno konvencijo imajo kraje as. konstante kot manj hlajeni
stroji.
5) Segrevanje el. stroja kot homogena telesa (diferencialna enaba in izvajanje):
Zaetni pogoji: t =0
= 0 temperatura telesa in okolice sta enaki
Iemo:
= f (t )
Q
mc
Q
dt =
d + dt
= max
Sh
Sh
Sh
T=
max dt = T d + dt ( max )dt =

dt
d
t
=
= ln( max ) + C
T max
T
mc
Sh
T asovna konstanta
T
d
Zaetni pogoj: 0 = ln( max ) + C C = ln ( max )

t
t
= ln( max ) + ln( max ) = ln max
T
T
max
t
T
max
= max (1 e T )
max
Segrevanje homogenega telesa

Prehodni pojav je po 4 asovnih konstantah konan e ima telo v asu t = 0 e neko temp.
oziroma neko nadtemeraturo okolice potem je = ( max 0 ) (1 e
t
T
) + 0
t
T
Enaba hlajenja: = max e
Gospodarno obratovanje: je kadar stroj mono preobremenimo nato pa dolgo poiva.

Hlajenje:
1) Prevajanje:
S
Q = (1 2 )
Q toplota ki gre skozi medij
d
toplotna prevodnost
-7-
Za bolje prevajanje bi morala biti toplotna prevodnost im veja, vendar

zaradi nujne izolacije na icah to ni mogoe.
2) Konvekcija:
Tople molekule ob telesu se dvigujejo in prihajajo hladne.
Q = S hk (1 2 )
hk faktor konvekcije
Konvekcijo poveamo tako, da poveamo povrino S in faktor konvekcije hk. e

poveujemo dimenzije stroja se izgube s x3 poviajo. Zato dodamo posebne hladilnike.
3) Sevaje:(ne potrebujemo toplotnih nosilcev)
e imamo idealno rno telo se nekaj toplote izseva. Pri majhnih tr. je sevanje tako kot
konvekcija, pri velikih pa je sevanje zanemarljivo ker sevalna povrina ni enaka kot
konvekciska povrina.
asovna konstanta:
ml
T=
S h
Hitrost naraanja temperature je odvisno od asovne konstante.
asovna konstanta je neodvisna od izgub. Tudi e so izgube 2 x vije je asovni

pojav konan v istem asu 4T, le konna nadtemeratura je 2 x vija. Enako velja za
hlajenje.
6)
Segrevanje in hlajenje el. stroja. asovna konstanta segrevanja:
Vsak el. stroj je grajen za nazivno mo Ph = 3 U n I d . e preseemo Un lahko pride do

preboja, saj je izolacija stroja nartovana za Un. e preseemo In se stroj bolj greje (stroj
lahko prebije, stopi se izolacija, veje izgube).
ivljenjska doba stroja je od 30 do 40 let, e je temperatura navitja 98C.
Z = Z0 2
0 = 98C pri 20C v okolici razpolovna temperatura
Nadtemperatura: = 1 2 = 98C 20C = 78C
-8-
Stroj lahko obremenimo toliko da ne presee max, torej je monih ve nainov obratovanja.
1) Trajno obratovanje: izgube so konstantne td>4T, max = KONST.
2) Kratkotrajno obratovanje: stroj uporabljamo le kratek as in ga nato izklopimo in
poakamo da se ohladi
7)
Kaj je magnetno stresanje v tr. in kaken uinek ima ?
Delovanje el. stroja se odvija s posredovanjem mag. polja. Za bolje vodenje mag.polja na
tista mesta v prostorih stroja, kjer ga potrebujemo uporabljamo feromagnetne materiale
(elezo).
Glavni namen mag. polja je prenos moi in energije iz enega navitja v drugo ali iz vrteega v
stojei del stroja. To mag. polje mora torej v splonem oklepati vsaj dve navitji in mu pravimo
glavno mag. polje oziroma glavni mag. fluks gl. Prenos moi se izvri z induciranjem
napetosti u1 in s silo na vodniku glavnega mag. polja gl.
Okrog navitij, ki vodijo el. tokove se vedno opredeli nekaj mag. polja, ki ne see do drugega
navitja. Takno polje ne sklepa obeh navitij, ampak tvori mag. sklep le s samim seboj. Ker se
nam to polje nekako izgubi ali raztrese po prostoru brez prispevanja k osnovnemu delovanju
stroja, ga imenujemo stresano mag. polje.
Stresano mag. polje se razprostira preteno v zraku, ta polja so izmenina, ker jih vzbujajo
izmenini tokovi. V istem navitju, ki jih vzbuja se inducira napetost, ki jo obravnavamo kot
padec inducirane napetosti navitja.
u 1 = N 1
d 1
dt
u 2 = N 2
d 2
dt
Fluksi povzroajo induktivni padec napetosti: u = I ef L

u = N
d
d di
di
= N = L
dt
dt
di dt
-9-
U = I X = I L
8)
Kako so (izvajanje) in kako nastanejo izgube v navitjih tr.?

Te izgube nastanejo v navitjih, ker tee skozenj tok in se to pozna kot toplotne izgube.
Izgube predstavljajo Julsko mo v uporovni ici Pcu = I 2 R
R=
l cu
S cu
specifina upornost
I = J S cu
Pcu =
cu = 0 (1 + ) s temp. se vea
2
J mcu velja za enosmerne razmre.
e imamo izmenine razmere moramo upotevati tudi vrtinne tokove in izgube zaradi njih.
Vrtinni tokovi namre povzroajo izriv toka na povrje kar imenujemo SKIN EFEKT.
Nazivne izgube v % so enake nazivnemu padcu napetosti v % na uporih navitja.
Pcu = u r
9)
Pogoji za paralelno obratovanje tr. (tolerance, izenaevalni tok):

Tr. obratujejo paralelno, kadar so na primarni in sekundarni strani prikljueni na isto omreje.
Loimo:
Togo paralelno obratovanj: Tr. sta prikljuena zelo blizu in med njima ni omreja ali
kakrnekoli druge upornosti.
Ohlapno paralelno omreje: Tr. sta tu narazen, tako da je md njima neka upornost. Tr. morajo
tu obratovati paralelno, da med njima ne teejo v praznem teku izenaevalni tokovi, in da se
pri obremenitvi enakomerno porazdelijo bremenski tokovi, proporcionaln svojim nazivnim
moem. To je laje izpolniti pri ohlapnem obratovanju. Izenaevalni tokovi ne bodo tekli, e je
U = 0
Pogoji:
1) Napetostna prestava obeh tr. mora biti enaka. Oba tr. morata imeti priblino
enake Un, da razlino nasina jedra ne spremenita prestave. Prestava se lahko
razikuje za 0,5%.
2) Izenaevalni tok je posledica malo razlinih napetosti oziroma prestav. Ko
sklenemo stikalo dobimo ta izenaevalni tok ki je posledica U.
Predpostavimo da je P1n = P2 n
I iz = 0,1 I n
Zi =
uk ur
100 I 1n
Z2 =
uk ur
100 I 2 n
- 10 -
u k1 = u k 2 = 5%
u = 1% dobimo
u[%] =
U
100
U
I iz =
U
Z1 + Z 2
Izenaevalni tok je kar 10% nazivnega toka, torej povzroa zlo velike izgube, zato morata imeti
Tr. enake fazne tevilk.
Zaporedje faznih prikljukov na primarni in sekundarni strani mora biti pri obeh Tr. enako. e je
izpolnjeno A,B,C bo majhen U in s tem tudi Iiz.
Relativne vrednosti kratkostinih nap. morajo biti enake u k1 = u k 2 od u k je odvisno koliko bo
posamezen tr. obremenjen. b1 u k 1 = b2 u k 2 (manji je u k , bolj bo tr. obremenjen). e nista
enaki je lahko eden od tr. preobremenjen, drugi pa neizkorien. Toleranca je 10%.
Nazivni moi tr. se smeta razlikovati najve za faktor 3. P1 = 3 P2 , zato da bosta toka obeh tr.
priblino v fazi.
10) Ekvivalentna shema tr. (diskusija posameznih elementov):
R0 - izgube v elezu
X0 magnetne izgube
R1,R2 - upornosti navitij
u i1 N 1
=
ui 2 N 2
Pfe
Id =
u i1
2
I0 = Id + I
X 1 , X 2 - induktivnost navitij
U 1 + u i1 = I 1 R1 + jI 1 X 1
U i 2 = U 2 + I 2 R2 + jI 2 X 2
- 11 -
I =
2
u i1
X0
I1 = I1 + I 0
11) Redukcijski faktor za napetost, toke in upornosti pri tr.(izvajanje):

Z redukcijskimi faktorji sekundarne veliine preraunamo v primarne. Lastnosti tr. ostanejo
nespremenjene.
E1 = 4,44 f N 1
E 2 = 4,44 f N 2
E 2 = 4,44 f N 1 ` razmere v 2 tuljavi opazujemo iz 1 tuljave.

`
E 2 = 4,44 f N 2
= e zanemarimo stresanje
E 2 N 2
N
=
E 2 = E 2 1 Napetosti so enake
E 2 N1
N2
N
N 2
I
I 2 = I 1 Sta v protifazi I 2 = I 2 2 Tokovi so enaki

=
N1
I2
N 1
1) Enakost izgub:
2
2
I 2 R2 = I 2 R2
I
N
R2 = R2 ( 2 ) 2 = Re ( 1 ) 2
I 2
N2
R2 = R2 (
N1 2
)
N2
Ohranitev mag. polja:
I 2 X 2 = I 2 X 2
2
X 2 = X 2 ( 1 )2
N2
- 12 -
12) Kazalni diagram preteno kapacitivno obremenjenega tr. (matematino

gledano):
U 1 U 2 zaradi padcev napetosti na tr. Kapacitivno breme, tok prehiteva napetost.
13) Kazalni diagram preteno induktivno obremenjenega tr. (matematino

gledano):
Induktivno breme, tok zaostaja za napetostjo.
- 13 -
14) Razlaga kazalnega diagrama tr. s stalia uporabnika, zanemarite tok

prostega teka:
e na tr. gledamo s stalia uporabnika sta U1 in U2 v fazi. Za risanje diagrama izhajamo iz te
enabe, kjer je zanemarjen padec na R0 in X0 I0
U 1 = U 2 + R2 I 2 + jX 2 I 2 + R1 I 1 + jX 1 I 1
Sekundarno stran smo zreducirali na primarno stran.
15) Znailnosti trifaznih vezav navitij Y, D, Z (napetosti, toki, t. Ovojev, presek

ic):
Vezava zvezda Y:
Fazne napetosti so zaradi simetrij med seboj enake u f =
un R
3
- fazna napetost
Tok dovoda je enak toku navitja I dovoda = I navitja

Medfazna mo: P = 3 U f I dov = 3 U nav I nav = 3
- 14 -
U mf
3
I nav = 3 U mf I nav
tevilo ovojev: u ov = 4,44 f B S Fe
Ny =
U navitja
u mf
U ovojev
3U ov
Vezava trikot D:
Simetrien sistem napetosti: U navitja = U mf

Simetrien sistem tokov: I dovodni = I 2 I 1
Mo: P = 3 U mf
I dov
3
I dovodni
I navitja =
= 3 U mf I dov
Napetost enega ovoja je pri obeh vezavah ista.
u ov = 4,44 f B S Fe
u nav y = u ov N y =
U mf
3
U nav D
= 3 na pri D je za 3 veja kot pri Y
U nav Y
ND
u nav D = u ov N D = u mf
= 3
NY
Tokovi:
I nav D =
I nav Y = I dovoda
I dovoda
3
I nav Y
= 3
I nav D
tok vezave Y je za 3 veji kot pri D
Preseki ic:
u nav Y = 4,44 f B N Y S Y =
u mf
presek bakra je isti
u nav D = 4,44 f B N D S D = u mf
S cu Y
= 3 Pri Y navitju je za
S cu D
3 manji presek
- 15 -
Vezava Cik- Cak Z:
Enofazne napetosti so sestavljene iz dveh tuljavic, ki pa sta med seboj fazno premaknjeni,
zato potrebujemo ve bakra za isto napetost.
u f Z = 2 U t
u f Y = 3 U t
2
3
= 15,5% Pri vezavi Z porabimo za 15,5% ve bakra za isto napetost kot pri Y
U f = U tuljavice 3
U n = U mf 3 U f
I dovoda = I navitja
P = 3 U n I dovoda
16) Zakaj so potrebne vezave DY, Y2 in kdaj lahko uporabljamo YY?

o DY: Pri vezavi DY se tok enofazne obremenitve Ia
transformira v primarno navitje na prvem stebru v tok
N
I A = I a 2 . Navitje na stebrih ostalih dveh faz sta
N1
brez toka. Dodatnega sofznega vzbujanja tako ni in
zato tudi ni premaknitve zvezdia faznih napetosti
IA + IB = 0
Vezava DY dovoljuje torej enofazno obremenitev sekundarne strani in jo spreminja v dvofazno na
prvi strani Omogoa nesimetrino vezavo.
o YZ: Enofazni sekundarni tok Ia te po navitju 1. in 2.
N
stebra. (Na vsaki je po 2 ovojev) Transformira se v
2
N
obe primarni navitji 1. in 2. stebra I A = I a 2 in
2 N1
I A = I B . Ni dodatnega magnetenja vseh treh stbrov,
ker se je enofazna sekundarna obremenitev pretvorila v
dvofazno primarno, tako da je na vseh treh stebrih
skupaj mag. vzbujanje vseh bremenskih tokov enako 0.
Omogoa nesimetrino obremenitev.
- 16 -

o YY: ima obremenjeno samo eno fazo po kateri tee tok IA
=1. Na zaetku je v drugih dvh fazah le
I = 1%IA. Takoj, ko stee tok IA, bo stekel tok, ki bo ta
tok kompenziral. V navitjih B in C bo tako tekel tok 51%
Ib kar pa ni mogoe.
Vezvo YY je mona le za simetrino obremenitev.
Matematina razlga:
Fiksna toka zaradi nesimetrij je mono le da se premakne nilie, kar pomeni, da
se premakne za neko napetost u0
Zaradi dodatne napetosti se vzbudi dodatni magnetilni fluks 0 , ki se od jarma do jarma
zakljuuje veinoma po zraku ali stebru.
Posledice:
popaitev simetrij faznih napetosti

vrtinni tokovi, ki povzroajo velike izgube
1
toka v vseh treh stebrih, kar je dodatno magnetenje. Dodatno
3
magnetenje pa nam povzroi premaknitev nilia.
0 povzroa
17) Preizkus praznega teka tr. kaj merimo? Oblika magnetilnega toka?
Glej odgovor 4.
Transformator je v praznem teku ko so na sekundarni strani odprte sponke. Preizkus praznega
teka daje v pogled v lastnosti poti magnetnega pretoka pri rastoih gostotah mag. pretoka. Hkrati
doloimo tudi izgube stoja, ki je neobremenjen.
Mag. tok je zelo popaen zaradi nelinearne
mag. krivulje za elezo in zaradi histerezne
zanke.
I3f tretjeharmonska komponenta mag.
toka.
If osnovna harmonska komponenta
mag. toka.
- 17 -
18) Preizkus kratkega stika tr. kaj merimo, kaj izraunamo?

Na sekundarni strani kratko sklenemo sponke U 2 k = 0 . Vsiljena primarna napetost se v celoti
porazdeli na notranje padce napetosti.
Glavni magnetilni fluks je v kratkem stiku majhen, ker je majhna inducirana napetost. Obiajno je
U i1 0,5U 1k . Zato smemo mag. tok I in izgubljeni tok I zanemariti v primerjavi s kratkostinimi
tokovi v navitju. I 1k = I 2 k
I 1k
N
= 2
I 2k
N1
2
Mo v kratkem stiku pa predstavlja samo izgube v navitjih. Pk = Pcu = I k Rk
U 1k = I 1k ( R1 + R2 ) + j I 1k ( X 1 + X 2 )
U kR = I k Rk
Rk = R1 + R2 omsk _ upornosti
X k = X 1 + X 2 induktivn _ upornosti
U 1k = U 2 kR + U 2 kR = I k R 2 k + X 2 k = I k Z k
U kx
X
= k
U kR
Rk
Med podatki tr. je vedno podana njegova kratkostina napetost Uk. To je tista vsiljena napetost, ki
je potrebna, da po tr. tee kratkostini tok v velikosti nazivnega toka.
U k = In Zk = In R2k + X 2k
Uk
I n Z k I n R 2 k + X 2 k Uos osnovna vrednost Ukr kratkostina nap.
=
=
U kr =
U os
U os
U os
Za osnovne vrednosti vzamemo nazivno napetost Uos = Un in dobimo:
I
I
U
U
U kr = Z k n = R 2 k + X 2 k n = ( kr ) 2 + ( kx ) 2 = U 2 kRr + U 2 kxr
Un
Un
Un
Un
U kx = I k X k
tg k =
Un
Z
R
X
U
U kr = k
U kRr = k U kxr = k
tg k = kxr
In
Z os
Z os
Z os
U kRr
Izmerimo Uk. To je nap. ko tee kratkostii tok enak po velikosti nazivnemu toku.
U I
Nato izraunamo e IkRat: I krat = 1 n
Uk
Z os =
- 18 -
19) Konstrukcija in uporaba Kappovega diagrama!
- 19 -
20) Kako deluje transformator ( idealni, fizikalna slika)?
Tr. je iz feromagnetneg jedra,na katerega sta navita primarno in sekundarno navitje. Na primarno
navitje prikljuimo (vsilimo) napetost. Ker se nam napetost spreminja po sinusnem asovnem
zakonu se nam spreminja tudi fluks gl v jedru. Ker pa ta fluks objemajo tudi sekundarni ovoji se v
U
N
I 1 N 2
in i1 = 1 .
njih inducira napetost. Poznamo dva zakona
=
I2
N1
U i2 N 2
21) Konstrukcijske znailnosti tr. (mag. jedro, tipi hlajenja)!

Tr. je iz feromagnetneg jedra,na katerega sta navita primarno in sekundarno navitje. Poznamo
ve jeder (glej vpraanje 3). Jedro je sestavljeno iz lamel, zaradi izenaevalnih razmer manje
segrevanje in manje izgube. Slabost take izvedbe pa je, da dobimo zrane ree, ki jih skuamo
imbolj zmanjati.
Konstrukcija zlaganja lamel .
Tipi hlajenja so odvisni od moi tr. (konvekcija)

Za tr. do 50 kVA zadoa kar povrina kotla tr.
Do 2000 kVA povrino kotla poveamo tako, da jo narebrimo
Do 10 MVA dodamo na stranice e radiatorje
Do 50 MVA dogradimo k vsem prejnjim e ventilatorje in tako poveamo faktor
konvekcije
Za e veje moi dodamo e oljne rpalke
Za moi do 1000MVA pa se izdelajo specialni hladilniki, ki imajo ogromno povrino.
Q = S hk (1 2 )
22) Avtotransformator (znailnosti vezave, prehodna in tipska mo)!

Inducirano napetost, ki se inducira na primarni strani izkoristimo kot sekundarni vir nap. Tako
postane sekundarno navitje del primarnega. Primarna in sekundarna stran sta med seboj
galvansko povezani z vodnikom in nista med seboj izolirana. S tem prihranimo del navitja in zato
imenujemo tak tr. tudi VARNI TR.
Da ocenimo prihranek pri avtotr. Preggledamo
njegovo prehodno ali tipsko mo.
Prehodna mo:
Pp je tista mo, ki prehaja od primarnih sponk na sekundarne.
Tipska mo:
- 20 -

Pt je tista mo, ki se transformira preko mag. polja oziroma, ki bi jo tr. imel pri normalni
izvedbi z loenima navitjema. Pri normalni izvedbi z loenima navitjem je Pt = Pp
Pp = U 1 I 1 = U 2 I 2
Pt = I 1 (U 1 U 2 ) = ( I 2 I 1 ) U 2
Velikost avtotr. V primerjavi z navadnimi tr.:

Pt
U 1 N1
U
= 1 2
=
im blija je nap. prestava vrednosti 1, manji je
U2 N2
Pp
U1
avtotr. Pri velikih nap. prestavah pa postaja avtotr. Vse bolj enak navadnemu in ne
prinaa ve prihranka.
Slabost:
Je galvanska povezava. e se pretrga nielni vod ne more tei magnetilni tok, zato ni
fluksa, pojavi se prevelika napetost na sekundarju, zato tr. pregori. Zaradi tega
potrebuje zelo drag zaite.
- 21 -
Sinhronski stroj
- 22 -
1) Kako iz tr. nastane sinhronski stroj? (osnovna razlika med strojema)

Transformator je statina naprava brez gibljivih delov, ki izrabljajo pojav induciranja napetosti. V
feromagnetnem jedru vodimo izmenini mag. fluks . V obeh navitjih se inducira napetost ker z
ovoji N1 in N2 oklepata jedro in izmenini mag. fluks, ki ga povzroa napetost na enem navitju. Tr.
prenaa mo iz enega navitja v drugo preko mag. polja.
Sinhronski stroj razvijemo iz tr.. Sestavljen je iz mirujoega statorja in vrtljivega rotorja.
Ko sinhronski stroj obremenimo stee na sekundarni strani tok I2, na katerega primarna stran ne
reagira. Ta tok nam povzroa reakcijo indukta. Pri sinhronskem stroju je primarna stran
enosmerna z rotacijo pa doseemo izmenini fluks. Medtem, ko moramo pri tr. vzbujati z
izmeninim tokom, da dobimo izmenini mag. fluks.
2) Kako deluje sinhronski stroj (fizikalna slika)?

Sinhronski stroj sestavljata rotor in stator. Rotor je za stroje majhnih moi iz trajnega magneta, za
stroje vejih moi pa vzbujan z enosmernim tokom. Rotor se vrti s sinhronsko hitrostjo ns. Rotor
se vrti v statorju in ustvarja izmenino magnetno polje. V statorskem navitju pa to izmenino mag.
poje inducira napetost. Ta del stroja imenujemo indukt, ker nosi navitja v katerih se inducira
napetost.
Po palicah induktivnega navitja teejo izmenini tokovi, ki vzbudijo svoje mag. polje. Ti tokovi so
med seboj fazno in asovno premaknjeni, zato se statorsko polje tudi premika. Frekvenca in faza
statorskih tokov morata biti takni, da se rotorsko in starorsko navitje vrtita z isto hitrostjo ns.
Samo v tem primeru imamo med rotorjem in statorjem stalno mehansko siloin vrtilni moment, ki
omogoa trajno delovanje stroja.
Torej deluje ta stoj samo v sinhronizmu, ko je hitrost vrtenja rotorja in statorja enaka.
f 60
ns =
p
Pri tr. inducirana napetost zaostaja za za 90, tok p prehiteva za 90.
- 23 -
3) Konstrukcijske znailnosti sinhronskega stroja (zgradba in izvedbe, tipi rotorjev,

tevilo polov)!
p - kot med poloma (polovna doloitev) p =
N
2p
n - kot med utoroma (utorovna delitev)

360
N
elektrile = p geometr
t. utorov na pol in faz
q=
N
2pm
Navitje na stroju prikaemo z utorovno zvezdo, vezalno shemo ali razpredelnico. Stroji so lahko z
neizraenimi poli (turbomotor), ali z izraenimi poli.
Turbomotor:
Sinhronski generator, ki ga poganjajo parne ali plinske turbine, se morajo vrteti imbolj
hitreje, da imajo turbine dober izkoristek. Pri f = 50Hz se bo najhitreje vrtel dvopolni
stroj z n s = 3000 vrt
. Tak turbomotor ima cilindrino obliko in enosmerno
min
2
vzbujalno navitje porazdeljeno v utorih v statorja. Zrana rea je praktino
3
konstantna po obodu rotorja. Material je visoko kakovostno jeklo, ki vzdri visoke
centrifugalne sile.
geometrijski =
Konstrukcija z izraenimi poli:

Skoraj vsi sinhronski stroji so vepolni razen turbogeneratorja. tvilo polov je lahko
sodo.
- 24 -
4) Transformatorska in generatorska inducirana napetost (izpeljava generatorske)!

2
N f
2
Generatorska inducirana napetost je napetost, ki se inducira, e se spreminja fluks asovno ali
x
d
krajevno. u i =
= B dS = B l dX = B l X
dt
0
Tr. inducirana napetost E =
u i = B l v - inducirana napetost ene stranice e p = B l v

v enem ovoju pa eov = 2e p = 2 B l v . e predpostavimo, da je
B = Bmax sin(
E0 =
1
2
) = B dS = Bmax
eov N 2 f n 2 =
2
2
B l v N 2 f n2
l p cos
f n 2 - faktor navitja

v = 2 f p
2 p l
2
E0 =
f N 2 f n2
Bmax =
5) Oblika mag. polja rotorja pod izraenim polom (idealna, realna)!
Mag. gostota B je odvisna od konstantne mag. nap. V = I N in od razline mag. upornosti Rm.
Mag. upornost je najveja v rei pod polom. e se povea zrana rea se povea tudi mag.
V
upornost in s tem tudi fluks =
Rm
- 25 -
6) Oblika mag. polja rotorja v cilindrini (turbo) izvedbi (idealna, realna)!

Zrana rea je sedaj konstantna, zato je konstantna tudi mag. upornost Rm. Spreminja pa se mag.
V
napetost V = I N in zato tudi magnetni fluks =
. Rotor tako navijemo po 2/3 oboda.
Rm
Pri vsakem prehodu preko vodnika se povea mag. napetost. e imamo ovoj po celem rotorju
dobimo trikotno napetost, e pa razporedimo navitja samo na 2/3 pa dobimo trapezno napetost, ki
4
N
f n2
Vmax = I
2p
je e bolj podobna sinusni nap.
V
Bmax = 0 max
Pri turbogeneratorju dobimo krajevno razporejeno mag. polje.
7) Hitrost vrtenja sinhronskega stroja, pasovni faktor in faktor skrajanja navitja in

posledice obeh:
ns
60 f
= 2 p p
= 2 f p
60 p
60
Pasovni faktor:
Ker vemo, da je vsota napetosti enega polovega para enaka ni ta polov par razdelimo
na dva dela, tako, da vsoto napetosti ni enaka ni.
v = 2 p p
Faktor skrajanja:
- 26 -

f s = sin(
s
) zaradi tega faktorja kasneje dobimo nekoliko manjo napetost
p 2
(inducirano). e upotevamo, da je irina tuljave p je inducirana napetost v tuljavi
N f , e se ji s< p pa se nam inducira napetost kraja za f s .

2
Produkt obeh faktorjev, pasovni in skrajalni faktor nam da celotno zmanjanje inducirane
2
napetosti zaradi porazdeljenega navitja. f n = f s f p u i =
f N fn
2
Ui =
8) Magnetno polje sinhronskega stroja, ki ga vzbudi enofazno statorsko navitje!

Zaradi izmeninega toka dobimo asovno utripajoe (pulzirajoe) magnetno polje. Ko pada tok,
X
pada tudi B. B = Bmax sin( ) cos( t ) - gostota po obodu
Vmax =
N
f n2
2p
Bmax = 0
Vmax
Krajevno je polje stojee, asovno pa zaradi izmeninega toka pulzra.
9) Vrtilno mag. polje trifaznega sistema (levo in dasno, hitrost, izpeljava)!

Imamo tri faze, ki so med seboj krajevno in asovno premaknjene za 120.
Faza A: B A = Bmax sin(
Faza B: B B = Bmax sin(
p
X
Faza C: BC = Bmax sin(
) cos( t )
120) cos( t 120)
240) cos( t 240)
Loimo tri leva in tri desna vrtilna polja.

sin cos =
1
[sin ( + ) + ( )]
2
Setejemo levo in desno polje:
Bmax
(sin ( t ) + sin (( 120) (t 120)) + sin (( 240) (t 240))) =
2
3Bmax
sin ( t )
2
B
(sin ( + t ) + sin (( 120) + (t 120)) + sin (( 240) + (t 240))) = 0
Bl = max
2
=
Kazalci so krajevno premaknjeni vsak trenutek za 120, zato je = 0
- 27 -

Vsa desna polja so v fazi. Vsota vseh desnih vrtilnih polj pa je spet vrtilno polje, le amplituda je za
3/2 veja.
3
Rezultat trifaznega stroja je polje, ki potuje v desno z amplitudo Bmax .
2
Torej statorske tuljavice dodatno magnetijo z Bd, ki ima isto hitrost kot rotor. Viina bo konstantna,
e bo sinus konstanten.
t = k X =
(k + t ) p
dx p 2 f p
=
=
= 2 f p
dt
Hitrost vrtilnega polja je enaka hitrosti rotorja.

v=
10) Kaj je reakcija indukta? Sinhronska relativna reaktanca, zakaj prena in

vzdolna?
Indukt sinhronskega stroja je stator, ki nastopi v trifaznem navitju ob zrani rei. Po trifaznem
navitju teejo trifazni tokovi, ki so simetrini in uravnoteeni. Ti tokovi vzbujajo v statorskem
navitju mag. polje v zrani rei. To vzbujanje statorskih oziroma induktivnih tokov namenjeno
obiajno reakciji indukta.
Xs je sinhronska reaktanca, ki nam omogoa raunanje in analizo delovanja stroja samo s

statorskimi reaktancami. Sinhronska reaktanca je zelo vaen podatek oziroma konstanta stroja.
Relativne vrednosti sinhronske reaktance Xsr = od 0,9 do 2,5
- 28 -
ROTOR Z IZRAENIMI POLI:

e imamo izraene pole, reakcijo indukta V2 razdelimo na dva dela. Oziroma na njun vpliv v
vzdolni in preni smeri.
V vzdolni smeri deluje V2 d = V2 sin in v preni V2 q = V2 cos . Vzdolna reakcija indukta

bo vzbudila vzdolni sekundarni fluks 2d, prena pa preni fluks 2q. Ker pa zrani rei nista
enaki, bo prena reakcija indukta V2q vzbudila razmeroma majhen fluks 2q, kot pa vzdolna.
Vzdolna in prena komponenta statorskega toka I2 nam povzroita vzdolni in preni padec
induktivne napetosti.
E ad = I 2 d X ad
E aq = I 2 q X aq
Pri izraenih polih se torej R*I pokae na strani statorskih napetosti, kot padec napetosti na
navideznih reaktancah.
Vzdolna sinhronska reaktanca X d = X ad + X 2
Prena sinhronska reaktanca X q = X aq + X 2
X 2 je stresano mag. polje in ne kae izraenosti ker nanj ne vpliva rotor. Je v obeh smereh
enaka.
- 29 -
11) Preizkus praznega teka in kratkega stika (kazalni diagram kratkega stika in
obe karakteistiki)!
V praznem teku stroja ni obremenjen (I2 = 0). V PT.(prazen tek) z vzbujanjem magnetimo elezo
in zrano reo, saj mora mag. napetost enega pola premagati pot skozi elezo in reo. Ker pa
vemo, da rabimo veliko ve ampernih ovojev, da namagnetimo zrano reo, lahko namagnetenje
eleza zanemarimo. Magnetilni tokovi pri S.S (
) so lahko veliki, ker mora mag.
krivulja dvakrat preko zrane ree, ki imata veliko mag. upornost. Zato jih v nasprotju od tr. ne
smemo zanemariti, saj tam ni bilo zranih re.
KARAKTERISTIKA MAGNETENJA:
- 30 -

KARAKTERISTIKA PRAZNEGA TEKA:
Kratek stik: Sekundarne sponke kratko sklenemo, stroj vrtimo z nazivnimi vrtljaji in poasi veamo
tok.
Kazalni diagram U2 = 0
Vzbujanje statorja uniuje nae rotorsko vzbujanje! Napetost na izhodu je

E 2 r = I 2 r X 2 r = 1 0,2 = 0,2 V Kratkem stiku je E0 = 20% nazivne napetosti, saj se v
kratkem stiku dejansko inducira le napetost, ki krije padec napetosti zaradi stresanja
E2k = I 2k X 2
Rotorske magnete vzbudimo z rotorskim tokom I1k, ki daje fiktivno nap. Celotna nap. E0 se porabi
samo za notranje padce nap. v stroju.
Karakteristika K.S. daje odvisnost statorskega kratkostinega toka I2k od rotorskega vzbujanega
toka I1k. To je premica, saj je v K.S. sinhronska reaktanca Xs praktino konstantna, ker je elezno
jedro dale od mag. nasienja.
- 31 -
12) Opis Potierovega trikotnika in doloitev vzbujanja za nazivni tok ter cos=0!
Potierov trikotnik nariemo s pomojo karakteristik P.T in K.S. Stranica b nm predstavlja
Potierovo nap. E p = I 2 n X 2 kar nam predstavlja ind. nap. K.S. Stranica a nam predstavlja
reakcija indukta, ki nam uniuje vzbujalni tok in izhodno napetost. Pri popolnoma induciranem
toku statorja I2 (cos = 0) se nam Potierov trikotnik pri neki dani napetosti na sponkah u2n
paralelno premakne z vhodom B po K.P.T. v novo lego. Tako dobimo potrebno vzbujanje I1 za
cos = 0 in za I2n. Padec napetosti E2 pogosto
imenujemo tudi Potierov padec na potierovi reaktanci Xp, ki je reaktanca zaradi
stresanja statorskega navitja Xp = X2.
13) Kazalni diagram sinhronskega turbogeneratorja (opis posameznih kazalcev):

I2 povzroa R.I. ki uniuje prvotno vzbujanje.
I1 dobimo I10, ki ima napetost E2 na statorju, leta pa se zaradi stresanja e zmanja
14) Kazalni diagram sinhronskega generatorja z izraenimi poli.
- 32 -
15) Kaj je kratkostino razmerje? Izraun sinhronske relativne reaktance v

vzdolni smeri.
Glej 14.
Razmerje tokov I10 in Ik, ki dasta nazivno napetost v praznem teku U in nazivni tok v kratkem
E
u
stiku = kratkostine razmere. E0 poene v kratkem stiku tok I k 0 = 0 = 2 n
Xs
Xs
I 10 u 2 n 1
1
=
=
Kratkostino razmerje je enako reciproni vrednosti relativni sinhronski
Ik
I 2 n X s X srel
reaktanci. Pogosto je posatek s.s.
16) Mehanska mo (vrtilni moment) potrebna za turbogenerator (izpeljava)!

Pri sinhronskem generatorju imamo vzbujanje rotorja in vzbujanje treh statorskih tuljavic, ki temu
nasprotujejo. Imamo mag. polje in rezultanto, ki je premaknjena za (kolesni kot).
M = K Vr V1 sin Vidimo, da mag. polje nasprotuje vrtenju rotorja zato moramo dovajati
Pmeh, ki je Pmeh = M = Pel = m I 2 u 2 cos 2 . Celotna mo se deli na delovno in jalovo.
Delovna mo: A B
Pd = Pmeh = Pel
A B = I 2 X s cos 2 = E 0 sin
E
I 2 cos 2 = 0 sin
Celotna mo: A C
Xs
E
Pd = Pmeh = m u 2 0 sin
Xs
Jalova mo:
BC
Pdr =
E0r u 2r
sin
X sr
= 2f
- 33 -
17) Mehanska mo (vrtilni moment) potreben za sinhronski generator z izraenimi

poli (izpeljava)!
Pel = Pmeh = m I 2 u 2 cos 2

AB (mehanska _ mo ) = I 2 X d cos 2 = ( E 0 + A cos ) sin
= I 2 cos 2 =
Pel = Pmeh
Xd Xq
1
( E0 + u 2
cos ) sin
Xd
Xq
2
E0 u 2
u2 X d X q
=m
sin +
cos sin
X
Xd
Xq
d
Sinhronska mo
Reluktanna mo
Reluktanni navor:
Pojavi se le pri sinhronskem gen. Z izraenimi poli ker X d X q (e je je ta 0), odvisen
je le od u2 (napetost na sponkah). Reluktanni navor nastane vedno, kadar je stroj z
izraenimi poli prikljuen na omreje in neodvisno od tega ali je vzbujan ali ne. Njegova
karakteristika se spreminja s sin2 (dvojnega kolesnega kota).
- 34 -
18) Karakteristika delovna mo - kolesni kot za oba tipa sinhr. Stroja. Meja
statine stabilnosti!
Turbogenerator (cilindrini):
E0 u 2
m ko je = mejna mo, ki jo generator e zmore. e ga

Xs
2
preobremenimo se dodatna mo porabi za vrtenje rotorja, kar privede do tega, da gen.
pade iz sinhronizma. To pomeni, da ni ve konstantnega navora in generator se ustavi
(lahko se tudi unii). To je meja statine stabilnost delovanja gen..
Pomah =
Sinhronski gen. z izraenimi poli:
Omahna mo je pri < 90 , to je odvisno od stroja.

Statina meja <
stroj deluje tudi brez vzbujanja, saj nam e vedno ostane

2
reluktanna mo. Na na rotor deluje sila. e vzbujanja ni E0 = 0, stroj omahne pri
45 =
- 35 -
19) Kaken vpliv ima spreminjanje parametrov sinh. stroja na stabilnost delovanja
(glej enabo za moment)?
Cilindrini sinhr. stroj:
M =
meh
u 2 E0
sin
Xs
Z veanjem vzbujanja se vea E0 in tako se via Mmeh. S tem mu poveamo stabilno stanje.
Podroje, kjer navor naraa s podvojenim kolesnim kotom, je STABILNO PODROJE
delovanja. Iz enabe za moment vidimo, da bodo imeli sinhr. stroji z manjim Xs veje
karakteristike navora in veje omahne navore Momah. Veja zrana rea med statorjem in
rotorjem, manji je Xs.To je vzrok, da so zrane ree v sinhr. strojih zelo velike.
Sinhronski stroj z izraenimi poli:
Momah nastopi pri <
zaradi reluktannega momenta. e spreminjamo vzbujanje, se nam bo

2
sinhr. del moi (navora) poveal, reluktanni del pa ostal konstanten. Zato se vsota M = Mv + Mr
spremeni obliko in zato tudi lego Momah.
20) Kako se spreminja delovanje turbogen., e veamo le mehansko mo

pogonskega stroja?
Ni odgovora
- 36 -
21) Kako se spreminja delovanje turbogen., e veamo le rotorsko vzbujanje?
Veamo mehansko mo:
E0 = konst. toga mrea

I1 = konst. toga mrea
u2n = konst. toga mrea
Pri veanju meh. moi se vea delovna kompenzacija toka poveuje se . Pd lahko
poveujemo toliko asa, dokler ni enaka E. e jo e poveamo pade iz sinhronizma.
Veamo rotorsko vzbujanje:
Pmeh = konst.
Iv spreminjamo E0
e vzbujalni tok Iv poveamo, se povea E0, a delovna komponenta ostane konstantna (AB), zato
je edina monost, da se E0 giblje po premici. Ker se delovna mo (Pd) ne spreminja, se spreminja
samo jalova komponenta moi (BC). e Iv poveamo se jalova komponenta vea in obratno.
Torej z vzbujanjem vplivamo na oddajanje jalove moi.
Nadvzbujan gener. proizvaja jalovo mo (podnevi)
Podvzbujan gener. troi jalovo mo (duilka) (ponoi)
S pomojo veanja moi turbine (mehanske moi) vplivamo na proizvod delovne moi., s
pomojo vzbujanja pa na proizvod jalove moi.
- 37 -
22) Kako deluje sinhr. motor in kompenzator (kazalni diagram za turbo izvedbo)?
Sinhronski motor:
Od sinhr. gen. se razlikuje v tem, da mo jemlje. Pri motorju sila vlee rotor v smeri vrtenja,
pri gen. pa nasproti vrtenju. Sinhr. motorji se morejo vseskozi vrteti z enako hitrostjo. Ne
smemo spreminjati obremenitve (24 ur delajo isto stvar). e obrnemo smer zunanjega
navora glede na gen. bo to motorsko delovanje in E0 bo zaostajala za u2 in kolesni kot bo
negativen (-).
Sinhronski kompenzator:
Ta skrbi le za proizvodnjo jalove moi (torej je vseskozi cos = 0, kar pomeni da ni delovne
moi).
e je v mrei potreba po veji jalovi moi rabimo nadvzbujan gen. in povea se proizvodnja
I2'. e ga podvzbudimo pa (re) jalovo mo I2'' (ponoi).
23) Sinhronizacija sinhronskega stroja na omreje!

Sinhr. stroj ne smemo prikljuiti direktno na 3f. omreje. Napetost u2 in fre. f2, saj le ta lahko
f 60
deluje le v primiru, da se njegova hitrost vrtenja ujema s frekvenco naptosti po enabi n =
p
. e hoemo vklopiti sinhronizacisko stikalo, moramo poskrbeti, da se ne bodo pojavili tokovni
sunki in sunki navora, ki so posledica nesinhronizma. Ti sunki lahko pokodujejo stroj. Postopk, v
katerem pripravimo sinhr. stroj za priklop in sam priklop na omreje imenujemo
SINHRONIZACIJA.
Pri sinhronizaciji brez sunkov moramo izpolniti pogoje:
- 38 -
Frekvenca omreja f2 in frekvenca sinhr. stroja fs morata biti enaki. To doseemo z

f 60
naravnavo hitrosti vrtenja rotorja. n s = 2
p
Enaki nap. omreja u2 in sinhr. stroja E0. To doseemo z naravnavo rotorskega
vzbujanja toka I1, ki je preko KPT povezan z nap. E0.
Enaki fazni zaporedji prikljukov omreja in sinh. stroja na sinhroniziranem stikalu. To

nam zagotavlja da se oba trifazna sistema vrtita v isto smer.
Enaki fazi omrene napetosti u2 in strojne napetosti .
Ko so izpolnjeni vsi pogoji, je as vklopa takrat, ko se kazalci mree imbolj pokriti s kazalci
generatorja. Majhen u majhni sunki. e je generator vkljuen v protifazi, ko je umax, pride do
velikega udarnega toka. e je u = 0 ni sunka.
- 39 -
Asinhronski stroj
- 40 -
1) Kako deluje asinhronski motor? (fizikalna slika)

Asinhronski stroj je el. stroj manjih in srednjih moi za mnoino uporabo kot motor. V principu
deluje trif. asinhr. motor tako, da njegovo statorsko navitje prikljuimo na trifazni vir napetosti. V
stroju se vzbudi glavno vrtilno polje, ki oklepa tudi rotorsko navitje. V obeh navitjih (statorsko in
rotorsko) se inducira napetost. Rotorska ind. nap. poene po rotorskem navitju tok, ki tvori z
vrtilnim poljem navor. Vezje, ki daje najveji rotorski tok, pa je kratek stik rotorskega navitja.
Zaradi navora se rotor zane vrteti. Da se ohrani napetostno ravnoteje med vsiljeno nap. in ind.
nap. v statorskem navitju, mora ostati vrtilno polje nespremenjeno. Zato bo v statorskem navitju
stekel tok, ki bo kompenziral dodatno mag. vzbujanje rotorskega toka. Mo priteka v statorsko
navitje in se preko vrtilnega polja prenaa v rotor.
2) Kakni so rotorji as. motorjev? Kako se ind. v njih napetost? Kaken je slip
in frekvenca toka in napetosti?
Loimo: - rotor s kratkostino kletko
- navit rotor z drsnimi obroi
Statorsko navitje prikljuimo na trifazno nap. omreje. Vzbudi se vrtolno polje , ki se vrti v zrani
f 60
rei s sinhronsko hitrostjo ns =
. V statorskem navitju pa se inducira nap.
p
E1 = 4,44 f N1 k n1 . Ta inducirana nap. je neka vsiljena (u1=E1), e zanemarimo primarno
stresanje polja v praznem teku, drugae je u1>E1. Isti mag. fluks oklepa tudi rotorsko navitje.
Inducirala se bo napetost E 2 = 4,44 f N 2 k n 2 v enem faznem navitju.
N k
E
Napetostna prestava: 1 = 1 n1 . Da je ta jalovi tok im manji gradimo asinhr. stroje s im
E2 N 2 k n 2
manjo zrano reo. Zrana rea predstavlja najvejo mag. upornost na poti fluksa. Ind. nap. E2
poene po rotorju sekundarni tok, za katerega si prizadevamo, da je im veji rotorska navitja
so zato ve v kratkem stiku, ko so veji tokovi. Rotorski tok z vrtilnim poljem tvori navor. Ta navor
nam bo zavrtel rotor. Rotorska napetost E2 se bo inducirala toliko asa, dokler bo rotorsko navitje
rezalo vrtilno polje. Ko se rotor vrti hitrost vrtenja rotorskih palic navitja v vrtilnem mag. polju ni
ve enaka kot pri stojeem rotorju. Upotevati moramo relativno
med vrtenjem polja in
vrtenjem rotorja.
V ta namen uporabljamo pojem SLIP-a, ki pove kolikna je relativna hitrost rotorja.
n n
s= s
n hitrost vrtenja rotorja, ns hitrost vrtenja polja
ns
Ind. nap. E1 bo e vedno ista. Za ind. napetost E2 v rotorskem navitju pa moramo upotevati, da
se bo pri vrtenju rotorja spremenila frekvenca. Frekvenca rotorske nap. f2 bo torej enaka frekvenci
razmerja rotorja v vrt. polju. f 2 = s f1 frekvenna nap.
Ind. nap. na rotorju E 2 = E20 s = 4,44 f s N 2 k n 2 , kjer je E20 ind. nap., ko rotor stoji
in sta frekvenci rotorja f2 in statorja f1 enaki ( slip = 1).
E2
. Rotorski tok, ko se
Tok I2 pri stojeem rotorju je posledica ind. napetosti E2. I 2 =
2
2
R2 X 2
rotor vrti, se e vedno rauna po tej enabi, le da se zaradi spremembe frekvence napetost E2
E 20 s
spremenita E2 in X2. Nova formula je I 2 =
2
R2 + ( X 2 s ) 2
- 41 -
3) Kazalni diagram zavrtega as. motorja in primerjava s transformatorjem.

Velikost kratkostinega rotorskega toka.
Asinhronski stroj z odprtim in mirujoim rotorskim navitjem lahko izkoristimo kot transformator z
N k
E
napetostno prestavo 1 = 1 n1 . Fazni premik med primarno in sekundarno inducirano
E2 N 2 k n 2
napetostjo E1 in E2 je dan s kotom zavrnitve po enabi =
. Pri obremenitvi, ko tee po

p
navitjih statorja in rotorja bremenski tok, nastane elektromagnetni navor, zato mora imeti vrtilni
transformator rotor vedno zanesljivo zavrt.
Ker elimo, da se ind. napetost E2 poene v rotorskem navitju im veji tok, ga kratko sklenemo.
2
Ena faza rotorskega navitja ima upornost Z z = R2 + X 2 R2 omska upornost, X2

induktivna upornost zaradi stresanje. Sekundarni tok v kratko sklenjenem rotorju bo torej
E2
R2
I2 =
in fazni kot med E2 in I2 cos 2 =
2
2
2
2
R2 + X 2
R2 + X 2
4) Vrtilno magnetno polje trifaznega sistema (levo in desno, hitrost, izpeljava)!

Imamo tri faze, ki so med seboj krajevno in asovno premaknjene za 120.
Faza A: B A = Bmax sin(
Faza B: B B = Bmax sin(
p
X
Faza C: BC = Bmax sin(
) cos( t )
120) cos( t 120)
240) cos( t 240)
Loimo tri leva in tri desna vrtilna polja.

sin cos =
1
[sin ( + ) + ( )]
2
Setejemo levo in desno polje:
- 42 -
Bmax
(sin ( t ) + sin (( 120) (t 120)) + sin (( 240) (t 240))) =
2
3Bmax
sin ( t )
2
B
(sin ( + t ) + sin (( 120) + (t 120)) + sin (( 240) + (t 240))) = 0
Bl = max
2
=
Kazalci so krajevno premaknjeni vsak trenutek za 120, zato je = 0

Vsa desna polja so v fazi. Vsota vseh desnih vrtilnih polj pa je spet vrtilno polje, le amplituda je za
3/2 veja.
3
Rezultat trifaznega stroja je polje, ki potuje v desno z amplitudo Bmax .
2
Torej statorske tuljavice dodatno magnetijo z Bd, ki ima isto hitrost kot rotor. Viina bo konstantna,
e bo sinus konstanten.
(k + t ) p
t = k X =
dx p 2 f p
=
=
= 2 f p
dt
Hitrost vrtilnega polja je enaka hitrosti rotorja.

v=
5) Velikost rotorskega toka. Ekvivalentna shema rotorja. Delitev moi v rotorju.

Tok v rotorskem navitju: I 2 =
Pri vrtenju rotorja pa: I 2 =
Fazni kot: cos 2 =
E2
2
R2 + X 2
E 20 s
R2 + ( X 2 s ) 2
R2
R2 + ( X 2 s ) 2
Rotorske veliine vse zreduciramo na statorsko stran tako, da dobimo E 20 ; I 2 ; R2 ; X 2
I2 =
E 20
2
R
2 + X 2
20
s
odvisno od slipa).
dobimo enovalentno vezje kot pri transformatorju ( E 20 ; X 2 - ni
- 43 -
Pri stojeem rotorju, ko je s=1 in f1=f2, deluje stroj kot transformator. Ohmska upornost v vezju
R2
ni prava omska upornost, zato jo razdelimo na pravo R2 in na preostali del, ki pa je odvisen

s
1+ s
od slipa: 2 = R2 + R2
tako dobimo izpopolnjeno nadomestno vezje glej zgoraj.
s
s
Ekvivalentno vezje rotorja:
Delitev moi v rotorju:

Mo, ki se pretvarja v asinhronskem stroju ima trikotno obliko. Na primarni strani oz. na
statorju imamo elektrino mo, ki priteka iz omreja v stroj ali iz njega odteka. Na gredi
rotorja imamo mehansko mo, ki jo stroj oddaja bremenu. V asinhr. stroju se pri
njegovem delovanju pojavljajo izgube moi v razlinih delih, ki se pretvarja v toploto.
Moi v rotorju:
- Mo vrtilnega polja: je mo, ki skozi reo prehaja iz statorja na rotor in je
zaradi padcev v elezu in bakru statorja manja od Pel.
P
Pvp = M b s = meh = Pcu 2 + Pmeh
(1 s )
Pvp = P 2 + Pmeh
Izgubna mo v rotorskem navitju: Pcu 2 = m2 I 2 R2
2 1 s
Pmeh = m2 I 2 R2
Mo na uporu: Pcu 2 = Pvp s

Pmeh = Pvp (1 s )
- 44 -
6) Ekvivalentna shema AS. motorja, energijska bilanca za motor in generator:

shemo glej pod vpraanje t. 5
Energijska bilanca za motor:
Mo preko zrane ree prehaja iz statorja v rotor. Pmeh je oddana mo stroja, ki poganja stroj. Slip
pri motorju je pozitiven. 0<s<1
2 R2
Pvp = m2 I 2
s
- 45 -
Energijska bilanca generatorja:
Pcu2=sPvp > 0 s < 0 - Pvp < 0

Pmeh=Pv(1-s) < 0
Pel1 = koristna mo, ki gre v omreje
Slip je negativen (s < 0)!
7) Energijska bilanca AS. motorja v zavornem podroju, kdaj lahko dela v tem
podroju?
Zavora s > 1
Rotor se vrti v nasprotno smer kot vrtilno polje, zato tee energija in omreja v rotor.
- 46 -
Pcu 2
, ker je s > 1, je mo vrt. polja manja kot Pcu2 in pozitivna. Mo vrt.
s
polja priteka iz statorja v rotor. Mehanska mo rotorja je Pmeh = Pvp (1 s ) , torej negativno, ker
Mo vrtilnega polja Pvp =
je s > 1. Mo (Pmeh) priteka po gredi v rotor (dovajamo jo mi). Obe moi Pvp in Pmeh pritekata torej
v rotor in se izniujeta (toplotna mo). Torej v zapori se rotorsko navitje mono segreva (lahko
tudi uniuje). V zapori lahko delamo, e imamo navit rotor.
8) Momentna karakteristika As. statorja (izpeljava, graf)!

e zanemarimo Pi +Pve lahko navor izraunamo iz mehanske moi (Pmeh).
P
P 60
M = meh = meh
meh
2 n
Pmeh = Pvp (1 s )
M=
Pvp (1 s ) 60
Pvp 60
Pvp
2 ns (1 s ) 2 ns s
n = ns (1 s )
Vidimo, da se elektromagnetni navor spreminja tono tako kot se spreminja Pvp. Iz te enabe se
da izraunati karakteristiko navora.
2 R2
vp = m2 I 2
s
2
E 20 R2
m 60
E 20
P I 2 =
M= 2
2
2 ns s 2
2
R
2
R2 + X
2 +X
2
s
2
s
Dobimo karakteristiko navora As. stroja v odvisnosti od slipa.
Na velikost in obliko karakteristike lahko vplivamo s spreminjanjem parametrov ekvivalentnega

vezja ali statorske napetosti (povezan z E20).
- 47 -
9) Momentna karakteristika As. stroja v linearnem delu (izpeljava momenta,

omahnega slipa, komentar)?
M=
Pmeh
meh
Pvp (1 s ) 60
2 n
Pvp (1 s )60
2 ns (1 s )
Pvp
2 R2
m
I
60
2
Izpeljava:
2 2
E20
m2 60 R2
s
=
2 ns
2 ns s 2
2
R2 + X
2
s
V linearnem delu karakteristike navora je slip zelo majhen s << 1, zato v imenovalcu enabe len
R2
prevlada nad drugimi, zato ga lahko drugje zanemarimo.
s
Navor As. stroja dosee najvejo vrednost (omahni navor) pri omahnem slipu. e stroj bolj
obremenimo omahne in postane nestabilen. Omahni slip dobimo tako, da odvajamo moment po
slipu in ga enaimo z 0.
2
2
2
2
2
E 20 R2
E 20 R2 s
E 20 R2 ( R2 + ( sX 2 ) 2 E20 R2 )
dM
=
= k
k
k

2
2
ds R 2
R + ( s X ) 2
2
(
+ ( sX 2 ) 2 ) 2
R
2
2
2
2
+ sX 2
2
2
2
R2 + s 2 X 2 2 s 2 X 2 = 0
2
2
+ s 2 X 2 = + R2
2
N1
R
2
N
R2
R
som =
= 2 2 = 2
X2
N
X2
X 2 1
N2
+ motorski del
Z R2' lahko spreminjamo som
- generatorski del naklon linearnega dela karakteristike
- 48 -
10) Velikost omahnega momenta (kako vplivamo nanj)? Klossova enaba!

E20 '
60 m z R2 '
M=
2 ns s R2 '
2
+ X2'
s
60 m2 E20 '2
Dobimo: M om =
2 ns 2 X 2 '
vstavimo s = som =
R2
X2
60 m2 E20 '2
M om =
2 ns 2 X 2 '
Omahni moment je neodvisen od delovne upornosti v rotorskem tokokrogu R2', pa se s
spreminjanjem R2' spreminja slip (sam se poveuje).
Omahni navor se spreminja s spreminjanjem ind. upornosti X2' (im veja so stresana polja,
manji je omahni moment). Tako se zniuje celoten navor na karakteristiko.
Na omahni navor in s tem na celotno karakteristiko mono vpliva tudi vsiljena omrena nap. E20
(zato stroj pri padcih nap.v omreju, teje dela). Zelo je obutljiv na spremembe omahne
napetosti.
e je s = 1 dobimo ZAGONSKI NAVOR.
Klossova enaba
M
2
=
s
M om som
+
s
som
11) Normirana oblika Klossove enabe in enabe rotorskega toka (diskusija)!
z
M
2
M
s
Mr =
=
= Mr
= z
s
1
s
M om
M om
som
z+
+ om
z
som
s
X
E20
E
s
1
1
I2 =
= 20
= x
Z zag = z =
2
X 2 ' R ' 2
som som R2
R2 '
+ ( X 2 ')
2 + 1
s
X 2 's
I 2r =
1
2
1
+1
z
- 49 -
12) Poenostavljeni kroni diagram As. stroja (znailne premice, izpeljava iz enabe
za rotorski tok)!
Iz enabe za rotorski tok izpeljemo kroni diagram, ki predstavlja odvisnost toka od slipa.
R '
E20 je sestavljen iz E 20 = I 2 R1 + 2 + jI 2 ( X 1 + X 2 ' ) induktivnega in ohmskega padca

s
R '
napetosti. Kjer tvorijo vse tri nap. pravokotni trikotnik. e se spreminja slip, se spreminja 2 in
s
zato se vrh trikotnika giblje po kronici. Kazalec bo tako vedno proporcionalen ind. padcu
napetosti. Kazalec toka I2 je vedno pravokoten na kazalec ind. padca nap. ter v fazi z ohmskim
padcem, kar pomeni, da se bo s svojim vrhom pomikal po kronici, kot se premikata padca
napetosti.
E
I 2 max = 20 Na kronem diagramu lahko doloimo nekaj znailnih tok.
X 20
Pri delovni moi P nam premica moi kae del mehanske in del elektrine moi.
A C Mo vrtilnega polja Pvp Pvp=Pel+Pmeh Ko je AC najveja, imamo moment =45
- 50 -
13) Regulacija vrtljajev As. motorja z dodajanjem ohmskih upornosti v rotorski

tokokrog.
Pri motorjih z drsnimi obroi na rotorju lahko v rotorski tokokrog vkljuimo dodatne upore in s tem
spreminjamo karakteristiko navora in toka, tak nain da prilagodimo delovanje motorja delovnim
zahtevam.
E
Moment v linearnem delu karakteristike: M = k E20 20
R2
s
E20
( v lin. delu je X20=0 in cos2=1)
I2 =
2
R2
2
+ X 20 '
s
Vidimo monost regulacije vrtljajev z dodajanjem ohmske upornosti v rotorju, da bo I2 konstanten
R '
R
(torej da bo M konstanten), mora biti 2 = konst. = 2
s'
s
Linearno z veanjem R se bo slip veal v isti delovni toki.
Z dodajanjem velike upornosti lahko pridemo tudi v zaporo, kar pa ni dobro.

R
R s'
R2 Dodatna = 2 ( s ' s )
R2 ' = R2 + R2 Dodatna = 2
s
s
Dodatna upornost za dodatne vrtljaje
R 2 Dod = R 2 ' R 2
Lahko tudi: R ' = E

2
20
s'
3 I 2 '
R2 =
E20 s n
3 I 2n
Izgube: Pri tej regulaciji se z nianjem vrtljajev mono nia izkoristek, saj imamo v rotorju padec
na osnovni rotorski upornosti R2 in e dodaten padec na RDod.
2
Pelrot = m2 I 2 R2
Pel
=
Pel se vea Pmeh se manja
2
Pmeh
Pelzaganjaa = m2 I 2 P2 Dod
- 51 -
14+15) Regulacija vrtljajev As. motorja s spreminjanjem napajalne nap. in

frekvence (slabosti regulacije pri rpi spreminjanju napajalne nap.)!
M b = k I 2 I 2 =
E 20
2
R2
2
+ X 20
s
s
s
2
2
M b = k 'E 20
= k ' 'u1
R2
R2
tu vidimo monost regulacije vrtljajev s spreminjanjem napetosti.
Stroj je pri istem Mb in zniani napajalni nap. u1 veliko bolj obremenjen. V potev pride pri
motorjih, kjer izkoristek ni tako pomemben. Regulacija ni dobra, razen, e vzamemo tak motor, ki
bi se pri som nazivno grel (to je pri velikih motorjih).
Regulacija s spreminjanjem napajalne frekvence:
ui = 4,44 f N1 f n1
M = k I 2
S frekvennim pretvornikom viamo ali niamo frekvenco.
VIANJE: e frekvenco viamo (vemo da je ui=uprit). ui je pritisnjena nap., ki je konstantna, zato je
ui=konst. se zato manja in s tem navor.
NIANJE: e jo niamo se poveuje, zato pridemo v nasienje (veliki magnetilni toki, velike
izgube) kar ni dobro.
Ker hoemo imeti konstanten moment M, mora biti tudi konstanten tako, da smo na istem
u
u
mestu v magnetilni krivulji, zato moramo drati 1i = konst. = 1
f1
f1
60 f1 60 a f n1
= a ns
=
p
p
Hitrost vrtilnega polja se s frekvenco spreminja:
ns ' = ns a
ns =
e frekvenco a-krat spremenimo, se tudi vrtljaji za tolikokrat spremenijo to je neka regulacija. Pri
spremenljivi statorski frekvenci dobimo karakteristiko navora, ki so za posamezne sinhronske
hitrosti ns premaknjene, oblike pa so ohranjene dokler je =konst. ker je M=konst, oziroma
E
razmerje 1 =konst.
f1
- 52 -
X 20 ' = 2f1 h20

e spreminjamo frekvenco se tudi reaktanca spremeni. X 20 ' = 2a f1n h20
X 20 ' = a X 20
Z zag ' =
X 20 ' a X 20
=
= a Z zag
R2
R2
Ker fluks drimo fluks tako da je ta konstanten sledi, da je Pel tudi konstantna, saj so te neodvisne
s
od slipa. Pel ' = s 'Pvp ' = s 'M s ' = M a s = s Pvp = Pel - enake izgube
a
s' =
n
n
s
= =
ns ' a ns a
IZKORISTEK: =
Pmeh
Pel
Pmeh = M se _ zmanja
Pel = konst.
V resnici zaradi padcev nap. na R in X, ki so pri 380V zanemarljivi, pri 38V pa ne, razmerje
u1
ne
f1
drimo konst., ampak u1 malenkost poveamo, tako da te izgube kompenziramo.
16) Zagon As. motorja s stikalom zvezda trikot!

Problem pri As. motorju je zagon, pri katerem steejo ogromni zagonski (rotorski) tokovi, ki se
potem zmanjajo. S stikalom si prizadevamo zagonski tok zmanjati. Motor je grajen tako,
da normalno deluje v trikotnem vezju statorskih navitij. Ob priklopu ga vremo v zvezdo s tem
1
mu zniamo napetost na navitju ene faze za faktor
. Tok v faznem navitju bo tudi za
3
1
manji. Ker pa je tok v dovodu k trikotu za 3 veji od toka v navitju trikotne veje (tok se deli),
3
bo celoto znianje zagonskega toka pri vezavi v zvezdo 1:3. V rotorju bo torej tekel 3x manji tok.
Sevea se tudi zagonski navor zmanja za 1/3, torej ta preklop lahko uporabimo za tista bremena,
ki ne potrebujejo velike zagonske momente (Mz).
- 53 -
17) Zagon As. motorja z uporovnimi stopnjami!

Problem zagon velikih motorjev je, da imajo nizek Mz. Saj pri vejem Mb motor sploh ne more
stei. Reitev so dodatni upori, s katerimi lahko doseemo, da se motor zaene pri poljubnem Mz.
Z dodatnimi upori doseemo, da je Mz > Mb. Dobimo M, ki pospei motor do neke hitrosti
d
. Ko upore postopoma izklapljamo se nam motor zaradi M poasi pospeuje.
M = y
dt
Pridemo do osnovnega navora e imamo M konstanten imamo stalen pospeek speljevanje
stroja. Pri tem so izgube velike, a nas ne moti, ker je le to prehodni pojav. Veje je t. zagonskih
stopenj, lepe motor stee.
- 54 -
18) As. motor z globokimi utori in dvojno kratkostino kletko!

Kadar hoemo, da bo As. motor razvijal velik zagonski moment, lahko izkoristimo spremenljivo
rotorsko frekvenco za izziv toka v rotorskem navitju skin efekt. Tako se s spreminjanjem
hitrosti vrtenja spreminjajo tudi upornosti rotorskega navitja. Uinek je tak, kot da bi pri vejih
rotorskih frekvencah v rotor vkljuili dodaten upor in se zato karakteristika v tem podroju dvigne.
V ta namen uporabljamo danes dve vrsti rotorjev.
ROTOR Z DVOJNO KRATKOSTINO KLETKO:

Zgornja kletka ima veliko upornost in majhno induktivnost, kar lei zgornja kletka ob
povrini rotorja in s stresano mag. polje malo razvije. Spodnja kletka lei globoko v
rotorskem eleznem paketu, zato se stresano mag. polje mono razvije. Spodnja kletka
ima razmerno majhno upornost in veliko induktivnost. R2z >> R2s X2z >> X2s Ob
preklopu na omreje, ko rotor stoji in je f1 = f2 tee v glavnem tok po zgornji kletki, ker se
del v razmerju ind. upornosti. Zgornja kletka z veliko upornostjo uinkuje tako, kot da bi
poveali upornost rotorskega tokokroga in s tem dvignili zavorno karakteristiko. Ko pa
rotor stee, se rotorska frekvenca vse bolj manja in vse bolj se manjata tudi ind.
upornost obeh kletk, dokler ne prevladata upornosti R2z in R2s. Sedaj tee tok v glavnem
po spodnji kletki z majhno upornostjo. Ob zagonu imamo zaradi razlinih upornosti velik
moment, ko pa stroj stee se tok spet normalno porazdeli osnovna karakteristika.
ROTOR Z GLOBOKIMI UTORI IN KRATKOSTINO KLETKO:

Globoke utore zaradi prostorske stiske mnogokrat nadomestimo z L utori. Stresano
mag. polje toka v palici utora. Vidimo, da je ob zagonu stresano polje spodaj veliko veje,
zato pride do izriva toka na povrino (skin efekt). Posledica skin efekta je, da se
uinkovitost prereza za prevajanje zmanja torej rotorska upornost R2 se povea, X2
pa se zmanja.
Ko rotor stee, se rotorska
frekvenca zmanjuje. Tok se enakomerno porazdeli po vsem prerezu dobimo obiajno
karakteristiko.
- 55 -
19) Asinhronski generator!

As. stroj je redko generator le za majhne moi.
As. GENERATOR V TUJI MREI:
Vzamemo As. motor in mu na os dodamo mehanski pogon. Mehanski pogon nam pospeuje
rotor, ko dobimo n = ns, pa generator prikljuimo na mreo, ki mu dovaja jalovo energijo. Nato
rotor pospeimo v nadsinhronizem (negativen slip, generatorsko podroje) in generator
energijo oddaja v mreo. Tuja mrea generatorju pogojuje tudi frekvenco, zato ne rabimo
regulacije. Imeti pa moramo merilec vrtljajev, ki nam pove, kraj je turbino treba zapreti (torej
zmanjati mehansko mo). Meja je dvakratna sinhronska hitrost. Za tak As. generator torej
rabimo tujo mreo in merilec vrtljajev.
As. GENERATOR BREZ MREE:
e hoemo biti neodvisni od mree uporabimo kondenzatorske baterije.
20) Enofazni As. motor z zasenenimi poli:
Kratkostini obro pa zakasni izmenini mag. fluks, ki ga oklepa. Zato bo del mag. fluksa fazno
zakasnjen proti delu, ki nemoteno prehaja. Dobimo krajevno in asovno zamaknjen pomoni
fluks. Krajevno je zamaknjen zato, ker fluks potuje tako, da gre
- 56 -
21) Enofazni As. motorji s pomono fazo (ohmski in induktivni upor,

kondenzatorski motor).
isti enofazni motor ima na statorju samo enofazno navitje in na rotorju kratkostino kletko. Ko
prikljuimo fazno navitje na enofazni izvor se vzbudi enofazno izmenino mag. polje. To polje v
prostoru stoji, spreminja se mu samo velikost in smer. Ena tuljava torej ustvarja krajevno stojee
in asovno utripajoe polje.
Ko rotor stoji se polje vrtita proti rotorju s slipom 1. Vsako polje razvija svoj zagonski navor.
Navora sta enaka le razlino usmerjena. Na rotorju ni rezultirajoega navora zato motor sam ne
stee.
Problem reimo tako, da na preostali prostor navijemo pomono fazo, ki ustvari neko vrtilno polje,
ki potegne rotor za seboj.
Kondenzatorska pomona faza:
Na preostali prostor (1/3) navijemo pomono fazo, katere magnetna os je pravokotna na

magnetno os glavne faze (krajevni zamik). Glavno fazo prikljuimo direktno na napetost,
pomoni fazi pa veemo v serijo kondenzator (asovni zamik). Tako doseemo asovno in
krajevno zamaknjeno vrtilno polje, ki nam povzroi, da bo v rotorju rezultirajoi navor, ki bo
zavrtel rotor. Ko rotor stee, se zaradi kondenzatorja polje lahko popai, poleg tega pa v
pomoni fazi teejo veliki tokovi , ki lahko pregrejejo navitje. Zato moramo rotor po zagonu
izklopiti in pustiti motor naprej tei. Odklop opravi avtomatino centrifugalno stikalo. Ko motor
dosee doloeno hitrost vrtenja.
Slabost: V praznem teku lahko teejo veji tokovi kot pri obremenitvi, e pomone faze ne
izklopimo, se pregreje.
Uporovna in induktivna pomona faza:
Tu z dodatnim uporom ali tuljavico premaknemo tok v pomoni fazi. Pomoni upor v fazi nam
sicer da nek premik (fazni) med glavnim in pomonim tokom, vendar precej manj, kot
period (manj kot 90). To sicer da vrtilno polje, vendar ne kronosimetrino. Motor stee v
doloeno smer, zagonski navor pa je majhen (primeren za lahke zagone). Pomono fazo po
- 57 -

stiku izklopimo, da so izgube manje. Tudi motor z ind. pomono fazo stee sam, vendar je
zaradi majhnega zagonskega navora uporaben za lahek zagon. Zaporedje tokov je obratno
kot pri uporovni pomoni fazi. To zaporedje da dobimo pomoni fazi Obratna smer vrtenja.
22) Opiite delovanje As. motorja, ki dviga ali spua breme (dodajanje uporov
motorsko, zavorno, generatorsko obratovanje)!
Pri zagonu, ko dvigalo zane breme dvigati, uporabimo dodatne upore dvigalo stee. Ko
izkljuimo vse upore, se giblje z neko konstantno hitrostjo. Ko pa dvigalo hoe zaeti zavirati,
upore ponovno vkljuimo. Motor pride v zavorno podroje ustavitev. Ko pa se dvigalo zane
spuati, se motor e vedno hoe vrteti tako kot prej. Torej rabimo energijo iz omreja in energijo
motorja velike izgube. To traja isto malo asa, saj s stikalom, ki zamenja dve fazi
spremenimo smer vrtenja. Rotor se zane vrteti v smeri padanja bremena in postane generator,
ker se breme spua z malo vejo hitrostjo, kot je sinhronska (a < 0). Dvigalo takrat vraa
energijo v mreo.
Najprej motor pospeimo z upori, ko vse izkljuimo, se vrti s konstantno hitrostjo. Ko ga elimo
ustaviti zanemo dodajati upore. V toki ko je s=1 tako miruje, saj je vrtenje navor bremena potem
pa z upori zmanjamo vrtenje in navor bremena pomaga, da se breme zane spuati (zavora).
Kurimo energijo iz omreja in energijo motorja, nato hitro preklopimo s posebnim stikalom , ki
zamenja faze, da se zane vrteti v drugo smer. Tako se vrti v isto smer kakor breme, breme se
sedaj obnaa kot motor in to je generator.
23) Kako deluje trifazni As. motor pri zamenjavi dveh faz ali izpadu ene faze?
Pri zamenjavi dveh faz spremenimo smer vrtilnega mag. polja in s tem vrtilni moment. Motor
(generator) se zane vrteti v drugo smer.
Trifazni As. morot, ki mu izpade ena faza, se spremeni v isti enofazni motor, katerega imamo
prikljuenega na eno medfazno napetost. e je e prej tekl, bo deloval naprej, bo pa v preostalih
navitjih preobremenjen in ga moramo zato odklopiti.
- 58 -
Enosmerni
kolektorski stroj
- 59 -
1) Kako deluje enosmerni kolektorski stroj (opis s pomojo Gramovega

obroastega stroja)?
Enosmerni kolektorski stroj ima vzbujalno navitje na statorju, ki je iz masivnega eleza Poznamo
motorsko in generatorsko delovanje. Na stator je pritisnjena enosmerna napetost, ki povzroi
enosmerno polje. Ko tuljavo rotorja vrtimo v tem enosmernem polju, se v posamezni stranici
tuljave (palice) ind. napetost. E p = B v l Ta je po obliki enaka obliki polja pod poli.
Inducirane napetosti v o obeh stranicah tuljave sta nasprotno usmerjeni. Generatorska vsota je
dvakratna. Po asovni obliki je napetost izmenina, zato je v principu ta izmenini stroj. Rotor je
torej sestavljen iz lamelic in nosi navitje, v katerem se inducira napetost. Vsaka tuljavica tega
navitja je prikljuena na komutator, po katerem drsijo etke, ki jemljejo enosmerno napetost.
Veinoma so v nevtralni legi, ker je takrat najveja ui. V rotorju so torej izmenine razmere, na
statorju pa utimo enosmerno napetost.
etki povzroita, da nastaneta dve paralelni veji, zato je vsota vseh napetosti enaka enosmerni
napetosti.
KOLEKTOR (komutator) je mehanski usmernik, ki iz izmeninega stroja naredi enosmernega.
e tok tee v enosmerno mreo (Ei > uomreja), dobimo generator. Gred vrtimo z mehansko mojo.
e mehanske moi ne dovajamo, nam moment rotor zavira, vrtljaji padejo in Ei pade (Ei < u), zato
tok zane tei iz mree (smer toka se obrne), zato se obrne tudi smer sile tako, da kae v smeri
vrtenja to pa je motor. Pel se spreminja v Pm.
2) Konstrukcijske znailnost kolektorskega stroja (stator, rotor, paralelne veje,

kolektor)!
Na rotorju imamo kolektor (lameliran bakren obro), po katerem drsijo etke, iz katerih dobimo
ali pritisnemo enosmerno napetost. Rotor, ki je lameliran, nosi navitje, ki je veinoma dvoplastno
- 60 -

zankasto vase sklenjeno. Vsaka tuljavica je vezana na kolektor = komutator, kjer nato drsijo
etke, ki so veinoma v magnetno nevtralni legi. V rotorju so izmenine razmere , na etkah pa
utimo enosmerne razmere. Stator je iz masivnega magneta, na katerem sta dve tuljavi, ki sta
serisko vezani.
Bolji od cevastega je bobnast rotor, ker je pri
cevastem veliko bakra neizkorienega.
3) Inducirana napetost pri enosmernem kolektorskem stroju (izvajanje,

valovitost, napetosti)!
Ko se rotor zane vrteti, se v vodnikih inducira napetost e p = B v l . Inducirana nap. ene palice
ima isto obliko, kot magnetno polje B pod poli. Vsota vseh ind. napetosti v zanki = 0, zato nam
etke povzroajo dve paralelni veji in dobimo enosmerno nap.
e imamo veliko t. palic, se valovitost okrog enosmerne nap. manja. e bi imeli neskonno
utorov, valovitosti ne bi bilo, saj se le-ta pojavi zaradi nezveznosti.
IZPELJAVA:
Ei = e pi = B i l v
i
Bsr =
z
2a
n
v = 2 p p
60
Ei = l v Bi = Bsr l v
i
B dx
i
(p t. polovih parov, z tevilo palic, a t. paralelnih vej)
Fluks enega pola: = Bds = Bsr pl l Bsr =

Ei = l v Bsr
pl
n z
z
= l 2 p p
2a
60 p l 2a
- 61 -
Ei =
pz
n
600
Ei = k i n
z
2a
4) Moment enosmernega kolektorskega stroja (izvajanje)!

M = F r
Fp = Bsr I veje l
= F = z
Ii
l
pl 2a
F=
Z
Ii
2a p
M=
Z
Ii r
2a p
M=
p p
Z
Ii
2a p
pZ
Ii
2a
M = kn I i
M=
I i = I veje 2a
d
2
2r = d = 2 p p
r=
r=
p p
Pmeh = Pel
M = Ei I i
Izpeljava iz energij: M = p Z n I i 60
60 a
2n
pZ
M=
Ii
2a
5) Reakcija indukta enosmernega kolektorskega stroja in posledice!

e imamo le vzbujalno navitje, v rotorju (induktu) ni ni toka, tee le glavni magnetni fluks, ki je
pod poloma konstanten, le smer se obrne. Visoka gostota je le pod polom, v medpolovnem
prostoru pa upade.
Ko pa stee po rotorskem navitju tok, ta vzbudi svoje magnetno polje. To magnetno polje
imenujemo Reakcija indukta ali Rotorsko vzbujanje.
- 62 -
Ko integriramo pike izgubimo nekaj oz. nekaj napetosti. Izguba zaradi R.I. pridemo v
nasienje. Na eni strani se nam magnetno polje zgosti, na drugi pa razredi, e setejemo obe
polji.
Zaradi R.I., ki povzroa
dodatno magnetno polje, ki se priteva k generatorju, pride do razlinih posledic:
Zaradi R.I. v preni smeri se zmanja celotni magnetni fluks, ki prehaja iz pola v rotor. To
zmanjanje je posledica lokalnega nasienja polovega roba, ko B ne sledi vzbudi in zato
del fluksa izgubimo. Levi in desni tok sta dodatno magnetena z R.I. To dodatno
magnetenje se na levem robu priteva na desnemu pa odteva od glavnega vzbujanja. V
celoti se bo gl zmanjal za . Ta problem kompenziramo tako, da poveamo vzbujanje.
Druga posledica je poveane izgube v rotorskem navitju. Izgube v elezu PFe so

sorazmerne kvadratu magnetne gostote PFeB 2 . Lokalno poveana gostota nam torej
tembolj povea izgube, kot pa jih na drugem mestu manja gostota zmanja. Skupni
uinek so torej poveane izgube POVEANO SEGREVANJE ROTRORJA.
Zaradi R.I. so razline trenutne ind. napetosti v posameznih tuljavah rotorja. Pride do
poviane nap. med lamelicami komutatorja (kolektorja) poveana je tudi nevarnost
preboja med lamelami in s tem komutatorskega ognja.
Posledica je tudi premik etk iz nevtralne lege za nek kot glej odg.6
6) Kako pri enosmernem kolektorju premik etk iz nevtralne lege vpliva na

magnetno polje stroja?
Prostorski poloaj etk na kolektorju doloa smer rotorskega vzbujanja oz. smer reakcije indukta.
Med seboj sta + in etka vedno razmaknjeni za eno polovno delitev p . e etke
premaknemo za mehanski kot , v smeri vrtenja generatorja ng oz. proti smeri vrtenja motorja nm,
se magnetna os rotorja ali smer reakcije indukta Vr tudi premakne za kot od nevtralne lege. To
vzbujanje R.I. lahko razdelimo na dve
I 2l I 2 p
I 2 p
Vrq = z
vzbujanji. Vrd in Vrq Vrd = z = z
8ap p 8ap
8ap
Komponenta Vrq reakcije indukta v q-osi uinkuje v nevtralni legi, enako kot so pred premikom
etk vplivale etke z R.I. komponenta Vrd R.I. v d-osi uinkuje v isti osi kot glavno magnetno
- 63 -

polje, le da v nasprotni smeri, zato slabi glavno vzbujanje Vgl. Rotorsko navitje razpade v
navidezne dve tuljavi, ki magneti d in q- os. V d-osi magneti navidezna tuljava, ki obsega vse
palice znotraj kota 2. V q-osi magneti navidezna tuljava, ki obsega preostale palice znotraj kota
2 . etke pa lahko premaknemo za kot tudi v nasprotni smeri vrtenja generatorja ng oz.
p
v smeri vrtenja motorja nm.
Posledica zasuka etk iz nevtralne lege je del R.I. Vrd, ki deluje v osi glavnih polov in pomeni:
PRI GENERATORJU :
1) zasuk v smeri vrtenja slabi glavno polje (povianje vrtenja)

2) zasuk v smeri vrtenja ojaa glavno polje (zmanjuje vrtenje)
PRI MOTORJU:
1) zasuk v smeri vrtenja ojaa glavno polje (zmanjevanje vrtljajev)

2) zasuk proti smeri vrtenja slabi glavno polje (povianje vrtljajev)
7)
Zakaj pri enosmernih kolektorskih strojih uporabljamo kompenzacisko

navitje?
Magnetno vzbujanje rotorskega toka oz. R.I. v preni smeri in vse njene posledice lahko v veliki
meri odstranimo, e vzbujamo z nekim dodatnim navitjem v nasprotni smeri kot vzbuja rotor. To
nam je najbolje porazdeljeno, e je porazdeljeno vzdol oboda zrane ree na enak nain, kot je
rotorsko navitje. S tem navitjem tono kompenziramo R.I. v vsaki toki oboda. V ta namen
namestimo navitje na elo polov vzdol zrane ree. Veemo ga v protistiku z rotorjem, da obe
vzbujanji sledita vsem spremembam rotorskega toka.
To je kompenzacisko navitje
Kompenzacisko navitje opremimo s taknim t. ovojev, da je njegovo vzbujanje v vsaki toki pod
polom Vkomp=-Vrx. Tako dobimo pod polom popolnoma kompenzirano reakcijo indukta, ker je Vkomp
+ Vr = 0. V medpolovem prostoru pa seveda R.I. ostane, saj tu ni komp. navitja. To je majhen
trikotni ostanek, ki deluje v prostoru z veliko zrano reo in je zato preostali fluks, oz. gostota B
zelo majhna. Na ta nain smo s kompenzaciskim navitjem popolnoma odstranili neenakomerno
porazdelitev mag.gostote v zrani rei pod polom. S tem pa so skoraj popolnoma odstranjene tudi
posledice vpliva R.I.
Ta postopek je uinkovit, vendar pa je predrag, ker porabimo preveliko bakra.
- 64 -
8)
Problem komutacije (uporovna, napetost samoindukcije):

etke skupaj s kolektorjem = komutatorjem predstavljajo drsni kontakt med vrteim se rotorskim
navitjem in mirujoimi prikljunimi sponkami. Naloga etk je dvojna:
Usmerjanje rotorske napetosti (etke nam povzroajo dve paralelni veji in zato vsota
vseh napetosti v palicah ni enaka ni, pa pa je konstantna in kae smer enosmerna
napetost).
Usmerjanje rotorskega toka (etke nam tok, ki tee v zg. palicah v eno smer in v drugo
smer setevajo, kar nam povzroa, da sta ta dva toka paralelna).
Teave pri komutaciji povzroa tista tuljava, ki prehaja iz zgornje v spodnjo oz. teava je v
spreminjanju toka v tuljavah rotorskega navitja. KOMUTACIJA SPREMINJA SMER TOKA IZ +
Iv v -Iv
9) VLOGA POMONIH POLOV PRI ENOKOLEKTORSKEM STROJU

DIMENZIONIRANJE
Da izniimo posledice komutacije (lahko tudi R.I.), postavimo tam, kjer tuljavica komutira pomone pole.
To so ozki elezni poli, ki zavzamejo samo prostor v nevtralni legi. Skozi pomone padce napeljem Ii -->
dobimo magnetno polje, ki inducira napetost pomonih polov: e pp = k " I i v2 . e doseemo, da sta es
in epp enaki, smo problem reili.
Pomone pole vedno dimenzioniramo moneje, tako da kompenziramo napetost samoinduciranja ob
pogoju e pp es in se Iv hitreje spreminja iz +Iv v Iv ==> ni iskrenja. Tak stroj je NADKOMUTIRAN.
e so pomoni poli preiroki, pa je stroj PODKUMUTIRAN.
e pomone pole zelo mono dimenzioniramo, nam lahko izniijo tudi R.I. Ne rabimo drugega
kompenzacijskega navitja.
V konni fazi: V pp > Vsi + Vri Vkompenzacijski
- 65 -
10) KAKO NASTANE ENOSMERNI STROJ, GENERATOR, MOTOR (SMER

MOMENTA, TOKA, VELIKOST INDUCIRANE NAPETOSTI GLEDE NA PRITISNJENO
NAPEROST) ?
e vrtimo rotor z mehansko mojo, ki mora premagovati elektromagnetni navor, tok iz enosmernega
kolektorskega stroja tee v mreo in stroj deluje kot generator. Pmeh se pretvarja v Pel. Mehanski
moment je v nasprotni smeri kot elektromagnetni. Smer vrtenja je nasprotna, kot bi jo povzroal
elektromagnetni moment, zato tok tee v mreo. Inducirana napetost je veja kot napetost na sponkah
generatorja.
MOMENT NASPROTI ELEKTROMAGNETNEMU TOKU V MREO
NAPETOST Ei > u
e Pmeh ne vnaamo (e osi ne poganja), se stvar zane zavirati, vrtljaji padejo Ei < u. Tok zane tei iz
mree smer toka se obrne. Smer sile se obrne obrne se smer vrtenja. Pel se spreminja v
mehansko.
Iz omreja dovajamo elektromagnetnemu momentu energijo, ki vrti motor.
MOMENT SMER ELEKTROMAGNETNEGA TOKA IZ MREE
NAPETOST Ei < u
11) VEZAVE ENOSMERNIH STROJEV, KARAKTERISTIKA PRAZNEGA TEKA IN

OBREMENILNA KARAKTERISTIKA
Mone vezave vzbujanja enosmernih strojev:
Tuje vzbujanje I - K
Paralelno vzbujanje C - D
Serijsko vzbujanje E - F
Kombinirano (paralelno serijsko) CD - EF, EF - CD
Pri vzbujanju mora tok vedno tei v abecednem redu AB, IK, CD, EF
Karakteristika praznega teka KTP
Odvisnost inducirane napetosti od Iv (oblika je enaka kot magnetna karakteristika, le merilo je
drugano) Ei = k n
- 66 -

Obremenilna karakteristika
Napetost na sponkah generatorja: U = Ei I i Ri U ri ( U )
U = f ( IV )
12) ENOSMERNI GENERATOR S TUJIM VZBUJANJEM (VEZALNA SHEMA,

ZUNANJA KARAKT., LASTNOSTI)
Vzbujalno navitje je vezano na tuj vir in je

vedno pravokotno na ravnovesno lego. S
spreminjanjem uporov nastavljamo Iv.
Generator v + sponko daje tok.
Zunanja karakteristika U = f ( I i );
n, I v = konst.
- 67 -
Nevarni so kratki stiki!
13) ENOSMERNI GENERATOR S PARALELNIM VZBUJANJEM (VEZALNA SHEMA,

SAMOVZBUJANJE, ZUNANJA KARAKTERISTIKA, LASTNOSTI)
Generator daje tok v + sponko
Ta generator za zaetek delovanja ne rabi
napetosti, saj se lahko z vrtenjem rotorja sam
vzbudi.
SAMOVZBUDNI GENERATOR
Proces samovzbujanja
Na etkah A - B se pojavi inducirana napetost E (
= napetost, ki se inducira v rotorskem navitju), ki
poene vzbujalni tok saj je enaba premice
vzbujanja U = E = Rv I "V
Kjer je Rv napetost celotnega tokokroga toka Iv.
(torej vsota upornosti navitja + spremenljiva
upornost R + upornost rotorskega navitja.
Za poljuben vzbujalni tok Iv dobimo inducirano
napetost E1 in padec napetosti v vzbujalnem
tokokrogu Iv1 Rv.
Razlika napetosti E1 = E1 I v Rv dviganje Iv.

Ko stroj zanemo vrteti, se na sponkah pojavi Er, ki nam poene nek tok, ta tok nam sedaj povea
napetost, povea se tok, napetost, SAMOVZBUJANJE.
Pogoj za samovzbujanje je, da je krivulja KPT nad premico. Nagib same premice lahko spreminjamo z
dodajanjem upornosti. Upornost, pri kateri se stroj ne vzbudi ve kritina upornost dokljer je
E > 0.
- 68 -

S spreminjanjem upornosti lahko reguliramo napetost vendar je ta regulacija majhna, saj upornost kaj
kmalu postane kritina.
REITEV:
Pod pole damo tanke ploice, ki pomagajo magnetiti zaeli bomo pri vejih napetostih kot je
remanenna tako omogoimo regulacijo.
Zunanja karakteristika:
Ikr, e je tok veji, se generator ne vzbudi ve.

e ga e malo obremenimo se sesede v K.S.
14) KOMPAUNDNI GENERATOR (VEZALNA SHEMA, ZUNANJA KARAKT.,

PROBLEMI PARALELNEGA DELA).
Imamo osnovno paralelno vzbujanje, ki mu dodamo e serijsko navitje E F. Navitje EF, ki podpira
vzbujanje. Pri obremenitvi s tokovi Ii serijsko navitje podpira paralelno vzbujanje in karakteristika
napetosti se dviga. Doseemo lahko, taken dvig, da je pri nezivnem bremenu ista napetost kot v
praznem teku. Pri ve ovojih serijskega navitja se karakteristika dviga e moneje in napetost je ves as
veja od napetosti v kratkem stiku. NADKOMPENZIRANJE
e pa serijsko navitje obremenimo PROTI KOMPENZIRANJE
- 69 -

S primernimi kombinacijami teh dveh vzbujanj dobimo ustrezne, potrebne karakteristike.
15) ZAKAJ JE ENOSMERNI GENERATOR S SERIJSKIM VZBUJANJEM

NEUPORABEN (ZUNANJA KARAKT.,DISKUSIJA)?!
Tukaj je rotorski tok vzbujalni tok Iv = Ii

V serijo z rotorjem je vkljuen upor bremena Rb, ki ga napaja generator, ter serijsko vzbujalno navitje.
Sedanji generator bo sedaj deloval kot samobudni, in s tem da bo Rb vkljuen v vzbujalni tokokrog in se
bo tako poveala upornost vzbujalnega tokokroga. Ta generator je NEUPORABEN, ker se bo vzbujal
mono odvisno od bremena in teko mu je uravnavati napetost.
Pri vejih bremenskih tokovih Ii (majhen Rb), se bo sam vzbudil.
Pri manjih tokovih (velik Rb) pa bo izgubil samovzbujanje delovanje je izrazito nestabilno
- 70 -
16) ENOSMERNI MOTOR S TUJIM VZBUJANJEM (VEZALNA SHEMA, ZUNANJA

KARAKTERISTIKA, LASTNOSTI)
V delovanju je isti, kot tisti s paralelnim vzbujanjem!
Motorju s tujim vzbujanjem ne smemo prekiniti vzbujanja, ker napetost imenovalcu pade na 0 vrtljaji pa
n !
MOTOR PONORI UNIENJE
Zunanja karakteristika: n = f (M )
k" =
Ri
k M
Ei = k E n
M = kM Ii
M
k M Ri
Ei
U I i Ri
U k" M
n=
=
=
=
k E 0 k E ( Ri ) k E ( Ri ) k E ( Ri )
U aM
U
n=
n0 =
k E (v Ri )
k E ( Ri )
- 71 -
v I v
17) ENOSMERNI MOTOR S SERIJSKIM VZBUJANJEM (VEZALNA SHEMA,

ZUNANJA KARAKT. , LASTNOSTI)
n=
Ei
kE
= ki I i
Ei = U Ri I i
M = k n I i = k I i2 = k i2
= k M
n=
Ei
k M
Vrtljaji so mono odvisni od momenta (z naraanjem momenta vrtljaji padajo)

e je motor neobremenjen inducira ogromne vrtljaje.
Serijski motor ima mehko karakteristiko vrtenja in navora, zato je primeren posebno za pogon, kjer se
mora navor prilagajati vzponu (lokomotive). Razbremenjen pa lahko uide in se pokoduje.
Mehka karakteristika:
Hitrost vrtenja in navor lahko reguliramo s spreminjanjem zunanje napetosti ali s spreminjanjem
vzbujanja.
- 72 -
18) KOMPAUNDNI MOTOR (VEZALNA SHEMA, ZUNANJA KARAKT. BREZ ENAB

ZA VRTLJAJE, LASTNOSTI)
Dve vrsti vzbujalnih navitij: paralelno in serijsko.
Pri motorju se vzbujanji vedno podpirata.
CD je glavno navitje paralelno

S serijskim navitjem karakteristiko malo zmehamo
EF je glavno navitje serijsko

Z dodatnim paralelnim navitjem dobimo izrazito mehko karakteristiko in e to, da nam motor pri
razbremenitvi ne bo uel, ker je hitrost s CD navitjem omejena.
- 73 -
19) KAKO ZAGANJAMO ENOSMERNE MOTORJE? (KRATKOSTINI TOK,

PROBLEM POBEGA)
Pri generatorjih ni zagonov
Vsak zagon enosmernih motorjev je problematien, ker je to za motor KRATEK STIK.
U
Ko stikalo prikljuimo, stee tak tok, ki je zelo velik, ker je Ri zelo majhen.
Ri
Le pri majhnih stojih ni takih problemov, saj imajo majhen vztrajnostni moment in se zato hitro zanejo
vrteti se ne upirajo.
Pri velikih strojih pa so vztrajnostni momenti veliki, zato dodajamo zagonske upore Rz, da ublaimo
sunke. Ko stroj e lepo tee, zagonske upore izkljuimo.
I ikp =
Ko prekljapljamo, pride do M stroj pospeuje do konnih vrtljajev, ko Rz in kroga izkljuimo.

Motorje vedno zaganjamo s POLNIM VZBUJANJEM, ker je takrat poln fluks in so vrtljaji najmanji, zato
stroj lepo stee.
20) REGULACIJA HITROSTI VRTENJA PRI ENOSMERNIH MOTORJIH S TUJIM

VZBUJANJEM.
Dve monosti regulacije:
n=
U aM
k
Spreminjamo napetost:
Z napetostjo reguliramo vrtljaje le navzdol, saj napetosti nad an ne smemo popaevati
Ker mi napetost zniamo, se mo nia, moment pa ostaja konstanten (vrtljaji se niajo)

P = U Ii = M
- 74 -
Zato se mo spreminja po premici. Ker lahko poveujemo napetost le do Un, moramo od toke,
ko do te pridemo (pri u0), drati konstantno mo P = konst. = M in takrat lahko reguliramo
(poveujemo) vrtljaje le e na raun padanja momenta M.
Regulacija s spreminjanjem fluksa:
(oziroma vzbujanje toka in s tem posredno tudi fluksa)
Fluks spreminjamo tako, da s spreminjanjem upornosti manjamo vzbujalni tok in s tem fluks
veamo vrtljaje
U aM
n=
glej B del karakteristike
k
21) REGULACIJA HITROSTI VRTENJA PRI ENOSMERNEM MOTORJU S SERIJSKIM

VZBUJANJEM
n=
U
k M
Vrtljaje lahko reguliramo le z napetostjo, ki pa je lahko zopet samo nija.

Obstaja tudi monost, da nekaj toka speljemo brez dodatne upornosti Rsh in s tem slabimo polje
zmanjamo fluks, ker gre nekaj toka mimo in dobimo vije vrtljaje.
Zaradi serijske upornosti pride do vejih izgub, zato to ni dobro.
- 75 -
22) UNIPOLARNI ENOSMERNI STROJ

To je edini enonopolni stroj in edini enosmerni stroj, ki nima kolektorja.
Slika !
Tok je enosmeren, zato v rei dobimo enosmeren fluks. Polje v rei je homogeno, ker je tudi rea
homogena. Prehod iz rotorja v stator.
M = k I
majhna ja
Fi = k n
Fluks je zelo majhen.
Stroj uporabljamo za nizke napetosti in ogromne toke (do 60kA), saj bi za e dokaj majhne nap. Stroja
morali zelo hitro vrteti.
ii = B l v = 1T 0,1 200
Upam, da vam je ta prepisana verzija kaj pomagala pri ustnem izpitu, e je, lahko nakaete kako
zahvalo na:
mkonci@volja.net
- 76 -

Transformator

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Transformator

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Odgovori za Elektrine Stroje 2.

Za vas se je potrudil in prepisal M. Konina :)

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

1) KAKO NASTANEJO IN KAKO VELIKE SO IZGUBE V ELEZNEM

gostoti mag. pretoka B = 1T

Histerezne izgube se spreminjajo proporcionalno s frekvenco f, saj se v vsaki periodi sprosti

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

2) NAPETOSTNA IN TOKOVNA PRESTAVA TRANSFORMATORJA

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

Na sekundarne sponke prikljuimo breme (Zb). Upornost bremena Zb je sestavljena iz ohmske

Na sponkah sekundarnega navitja in zunanjega upora Zb bo imel isekundarno napetost

primarju I 1 N zopet vzpostavil napetostno ravnoteje. To ravnoteje se vzpostavi samo od

je I 2 N 2 + I 1 N 1 = 0 . Razmerje obeh tokov je

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

Pri tr. je I I 1 zato priblino da je

Trifazni transformator: (delovanje in tipi magnetilnih jeder):

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

3 krat manji kot pri tri stebrnem

4) Komponente toka praznega teka tr.:

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

5) Segrevanje el. stroja kot homogena telesa (diferencialna enaba in izvajanje):

max dt = T d + dt ( max )dt =

Zaetni pogoj: 0 = ln( max ) + C C = ln ( max )

Segrevanje homogenega telesa

Enaba hlajenja: = max e

Gospodarno obratovanje: je kadar stroj mono preobremenimo nato pa dolgo poiva.

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

Za bolje prevajanje bi morala biti toplotna prevodnost im veja, vendar

Konvekcijo poveamo tako, da poveamo povrino S in faktor konvekcije hk. e

Hitrost naraanja temperature je odvisno od asovne konstante.

asovna konstanta je neodvisna od izgub. Tudi e so izgube 2 x vije je asovni

Segrevanje in hlajenje el. stroja. asovna konstanta segrevanja:

Vsak el. stroj je grajen za nazivno mo Ph = 3 U n I d . e preseemo Un lahko pride do

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

Kaj je magnetno stresanje v tr. in kaken uinek ima ?

Fluksi povzroajo induktivni padec napetosti: u = I ef L

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

Kako so (izvajanje) in kako nastanejo izgube v navitjih tr.?

Pogoji za paralelno obratovanje tr. (tolerance, izenaevalni tok):

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

10) Ekvivalentna shema tr. (diskusija posameznih elementov):

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

11) Redukcijski faktor za napetost, toke in upornosti pri tr.(izvajanje):

E 2 = 4,44 f N 1 ` razmere v 2 tuljavi opazujemo iz 1 tuljave.

I 2 = I 1 Sta v protifazi I 2 = I 2 2 Tokovi so enaki

Ohranitev mag. polja:

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

12) Kazalni diagram preteno kapacitivno obremenjenega tr. (matematino

13) Kazalni diagram preteno induktivno obremenjenega tr. (matematino

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

14) Razlaga kazalnega diagrama tr. s stalia uporabnika, zanemarite tok

15) Znailnosti trifaznih vezav navitij Y, D, Z (napetosti, toki, t. Ovojev, presek

Fazne napetosti so zaradi simetrij med seboj enake u f =

Tok dovoda je enak toku navitja I dovoda = I navitja

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

tevilo ovojev: u ov = 4,44 f B S Fe

Simetrien sistem napetosti: U navitja = U mf

Napetost enega ovoja je pri obeh vezavah ista.

tok vezave Y je za 3 veji kot pri D

presek bakra je isti

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP

Vezava Cik- Cak Z:

16) Zakaj so potrebne vezave DY, Y2 in kdaj lahko uporabljamo YY?

Odgovori za Elektrine stroje . 2.letnik, ETAP