Professional Documents
Culture Documents
letnik, ETAP
Transformator
( )
H Fe l Fe + H l = I N = V
B Fe = 0 r H Fe
B = 0 H
e jedro ne bi lamelirali, bi se obnaalo kot kratkostino sekundarno navitje in bi se pri vejih
moeh zaelo topiti. V vsaki lameli tee le majhen fluks, ker smo ga s tem ko smo dodali
lamele razdelili.
MAJHNI VRTINNI TOKOVI V LAMELAH MAJHNE LAMELN IZGUBE
-2-
u i1 =
ui 2 =
2
2
N 1 f gl = 4,44 N 1 f gl
N 2 f gl = 4,44 N 2 f gl
2
Primarno in sekundarno navitje oklepata isti fluks gl , ki se spreminja po sinusnem asovnem
zakonu. V vsakem navitju se inducira napetost:
d
Osnova za induciranje je Faradayev indukcijski zakon e = I N
dt
je povpreni magnetni fluks in se sklepa z enim od ovojev tuljave v kateri dobimo inducirano
napetost, ki je v tokokrogu obravnavana kot padec napetosti. Ko sklenemo tokokrog poene tok,
ki nasprotuje spreminjanju fluksa. Fluks se spreminja po sinusnem asovnem zakonu
= m sin t ; = 2 f Trenutna vrednost inducirane napetosti je e = m N cos t
2U 1
2
Ui =
f B S Fe N
N 2f
2
U i1 N 1
=
Razmerju induciranih napetosti pravimo napetostna prestava, ki pa jo malo
U i2 N 2
U
N
poenostavimo in jo zapiemo tako 1 = 1
U2 N2
m =
Primarno navitje t. prikljuimo na vir z napetostjo U1, e pri idealnem tr. zanemarimo ohmsko
upornost primarnega navitja in njegovo stresano magnetno polje imamo v zakljueni zanki
primarnega navitja U i u i1 = 0 . Enaba predstavlja osnovno napetostno ravnoteje tr.
Inducirana napetost se vedno ravna po vsiljeni napetosti izvora. Tej napetosti se tako prilagodi
tudi mag. fluks gl kot predpisuje enaba u i1 = 4,44 f N 1 gl Da pa se ta magnetni fluks
vzbudi bo pritekel magnetilni tok, ki ga doloajo lastnosti magnetne poti v jedru. Magnetni fluks
tee po razlinih poteh, vendar gre najbliji skozi elezo. Za vsako toko velja relacija med
magnetno gostoto B in magnetno poljsko jakostjo H. B = H = 0 r
0 =
Vs
4 10 7
0 - permeabilnost praznega prostora r - relativna permeabilnost materiala
Am
Znailno za magnetilno krivuljo za lezo ki je vidno na sliki.
Relativna permeabilnost se neprestano spreminja pri majhnih
gostotah B smo v obmoju spodnjega kolena in r poasi
naraa . Na strmem obmoju je r najveja nato pa v zgornjem
-3-
pojavi diferenna napetost med njima, ki poene dodatni tok I 1 . Ta tok bo taken, da bo v
Po primarnem navitju tee sedaj vsota vseh tokov I 1 = I 1 + I . Magnetno jedro je magneteno s
tokom I1 in I2. Vsoto obeh magnetenj maoa tedaj dati potrebno magnetenje za
I 2 N 2 + I 1 N1 = I N1
Dodatni bremenski tok I 1 v primarnem navitju mora soprevzeti magnetilno npetost toka I2 zato
-4-
I1
N
= 2 in to je tokovna
I2
N1
3)
I1
N
= 2 ker je I 1 I 1
I2
N1
Vsi trije fluksi se zdruijo v jedru v eni toki. Taki mesti sta v jedru dve kjer daje fluks
A + B + C = 0 . To je znailno za 3fazni tr., ki ne potrebuje magnetenga nilevoda. Na ta
nain postane trifaznop jedro laje kot enofazni tr. za isto mo.
Trifazni tr. s tremi stebri postane pri vejih moeh previsok in ga ne moremo ve zniati. Niji
postane e ga zgradimo kot polstebre.
1 =
2 = 6
3 = 5
3
b) Trem navitim stebrom dodamo na vsaki strani e dva stebra brez navitja in vse skupaj
poveemo z jedrom.
Za oznaena vozlia magnetnih fluksov 1,2,3 veljajo naslednje relacije med fluks
A + 1 = 2 B + 2 = 3
C + 3 = 4
-5-
A
3
Tri navite stebre lahko razporedimo tudi enega nad drugim in jih oklenemo z jarmom.Tako
dobimo ploni tip jedra, ki ga pogosto uporabljamo v anglosakih
deelah. Pri tem tipu jedra imajo vsi jarmi polovini prerez saj vodijo polovine steberske
flukse. Da to doseemo moramo srednji steber naviti v obratni smeri kot
sosednja dva stebra. V vmesnem jedru dobimo tako vsoto dveh polovinih faznih
fluksov
A
2
B
2
Ws
C ) in maso m(kg),
kg
ki proizvaja izgube s toplotno mojo Q. Stroj oddaja toploto hladilni snovi s konvekcijo,
sevanjem in prestopom. Vse tr. oblike odvajanja zdruimo v skupni faktor odvajanja toplote
W
h( 2 C ) na hladilni povrini S(m2). Na povrini ima stroj temperaturo , hladilna snov
m
oziroma okolica pa 0 . Zanimajo nas samo temperaturna razlika -0 . , ki je pravimo
nadtemperatura. V diferencialnem asu dt se sprosti v stroju toplotna enargija Q dt. Energijo
doloimo po formuli m c d se akumulira in zato dvigne temp. za d. Drugi del
S h dt pa odtee v okolico.
(Toplotna mo, ki se sproa zaradi izgub v el. Stroju prehajajo od mesta nastanka
Vzemimo, da imamo stroj kot homogeno telo s specifino toploto c(
preko materjalov stroja do povrine. Tam pride v stik s hladilno snovjo ki odvaja
toploto v okolico. Toplota v stroju stee v dve smeri v okolico, kamor se odvaja iz
stroja in v stroj, kjer se absorbira. Absorbirana toplota dviguje toploto stroja. Oddajana toplota
pa stroj hladi.) Q dt = m c d + S h dt - Enabo preuredimo
-6-
asovna konstante segrevanja in hlajenja el. stoja so zelo razline od nekaj minut do nekaj
ur. V splonem imajo veji stroji dalje asovne konstante od manjih. Mono izkorieni in
dobro hlajeni stroji z mono prisiljeno konvencijo imajo kraje as. konstante kot manj hlajeni
stroji.
Zaetni pogoji: t =0
= 0 temperatura telesa in okolice sta enaki
Iemo:
= f (t )
Q
mc
Q
dt =
d + dt
= max
Sh
Sh
Sh
T=
mc
Sh
T asovna konstanta
T
d
t
t
= ln( max ) + ln( max ) = ln max
T
T
max
t
T
max
= max (1 e T )
max
t
T
) + 0
t
T
-7-
Q = S hk (1 2 )
hk faktor konvekcije
asovna konstanta:
ml
T=
S h
6)
Z = Z0 2
0 = 98C pri 20C v okolici razpolovna temperatura
Nadtemperatura: = 1 2 = 98C 20C = 78C
-8-
Stroj lahko obremenimo toliko da ne presee max, torej je monih ve nainov obratovanja.
1) Trajno obratovanje: izgube so konstantne td>4T, max = KONST.
2) Kratkotrajno obratovanje: stroj uporabljamo le kratek as in ga nato izklopimo in
poakamo da se ohladi
7)
Delovanje el. stroja se odvija s posredovanjem mag. polja. Za bolje vodenje mag.polja na
tista mesta v prostorih stroja, kjer ga potrebujemo uporabljamo feromagnetne materiale
(elezo).
Glavni namen mag. polja je prenos moi in energije iz enega navitja v drugo ali iz vrteega v
stojei del stroja. To mag. polje mora torej v splonem oklepati vsaj dve navitji in mu pravimo
glavno mag. polje oziroma glavni mag. fluks gl. Prenos moi se izvri z induciranjem
napetosti u1 in s silo na vodniku glavnega mag. polja gl.
Okrog navitij, ki vodijo el. tokove se vedno opredeli nekaj mag. polja, ki ne see do drugega
navitja. Takno polje ne sklepa obeh navitij, ampak tvori mag. sklep le s samim seboj. Ker se
nam to polje nekako izgubi ali raztrese po prostoru brez prispevanja k osnovnemu delovanju
stroja, ga imenujemo stresano mag. polje.
Stresano mag. polje se razprostira preteno v zraku, ta polja so izmenina, ker jih vzbujajo
izmenini tokovi. V istem navitju, ki jih vzbuja se inducira napetost, ki jo obravnavamo kot
padec inducirane napetosti navitja.
u 1 = N 1
d 1
dt
u 2 = N 2
d 2
dt
d
d di
di
= N = L
dt
dt
di dt
-9-
U = I X = I L
8)
l cu
S cu
specifina upornost
I = J S cu
Pcu =
cu = 0 (1 + ) s temp. se vea
2
J mcu velja za enosmerne razmre.
e imamo izmenine razmere moramo upotevati tudi vrtinne tokove in izgube zaradi njih.
Vrtinni tokovi namre povzroajo izriv toka na povrje kar imenujemo SKIN EFEKT.
Nazivne izgube v % so enake nazivnemu padcu napetosti v % na uporih navitja.
Pcu = u r
9)
Togo paralelno obratovanj: Tr. sta prikljuena zelo blizu in med njima ni omreja ali
kakrnekoli druge upornosti.
Ohlapno paralelno omreje: Tr. sta tu narazen, tako da je md njima neka upornost. Tr. morajo
tu obratovati paralelno, da med njima ne teejo v praznem teku izenaevalni tokovi, in da se
pri obremenitvi enakomerno porazdelijo bremenski tokovi, proporcionaln svojim nazivnim
moem. To je laje izpolniti pri ohlapnem obratovanju. Izenaevalni tokovi ne bodo tekli, e je
U = 0
Pogoji:
1) Napetostna prestava obeh tr. mora biti enaka. Oba tr. morata imeti priblino
enake Un, da razlino nasina jedra ne spremenita prestave. Prestava se lahko
razikuje za 0,5%.
2) Izenaevalni tok je posledica malo razlinih napetosti oziroma prestav. Ko
sklenemo stikalo dobimo ta izenaevalni tok ki je posledica U.
Predpostavimo da je P1n = P2 n
I iz = 0,1 I n
Zi =
uk ur
100 I 1n
Z2 =
uk ur
100 I 2 n
- 10 -
u k1 = u k 2 = 5%
u = 1% dobimo
u[%] =
U
100
U
I iz =
U
Z1 + Z 2
Izenaevalni tok je kar 10% nazivnega toka, torej povzroa zlo velike izgube, zato morata imeti
Tr. enake fazne tevilk.
Zaporedje faznih prikljukov na primarni in sekundarni strani mora biti pri obeh Tr. enako. e je
izpolnjeno A,B,C bo majhen U in s tem tudi Iiz.
Relativne vrednosti kratkostinih nap. morajo biti enake u k1 = u k 2 od u k je odvisno koliko bo
posamezen tr. obremenjen. b1 u k 1 = b2 u k 2 (manji je u k , bolj bo tr. obremenjen). e nista
enaki je lahko eden od tr. preobremenjen, drugi pa neizkorien. Toleranca je 10%.
Nazivni moi tr. se smeta razlikovati najve za faktor 3. P1 = 3 P2 , zato da bosta toka obeh tr.
priblino v fazi.
R0 - izgube v elezu
X0 magnetne izgube
R1,R2 - upornosti navitij
u i1 N 1
=
ui 2 N 2
Pfe
Id =
u i1
2
I0 = Id + I
X 1 , X 2 - induktivnost navitij
U 1 + u i1 = I 1 R1 + jI 1 X 1
U i 2 = U 2 + I 2 R2 + jI 2 X 2
- 11 -
I =
2
u i1
X0
I1 = I1 + I 0
E 2 = 4,44 f N 2
= e zanemarimo stresanje
E 2 N 2
N
=
E 2 = E 2 1 Napetosti so enake
E 2 N1
N2
N
N 2
I
1) Enakost izgub:
2
2
I 2 R2 = I 2 R2
I
N
R2 = R2 ( 2 ) 2 = Re ( 1 ) 2
I 2
N2
R2 = R2 (
N1 2
)
N2
I 2 X 2 = I 2 X 2
2
X 2 = X 2 ( 1 )2
N2
- 12 -
- 13 -
Vezava zvezda Y:
un R
3
- fazna napetost
- 14 -
U mf
3
I nav = 3 U mf I nav
Ny =
U navitja
u mf
U ovojev
3U ov
Vezava trikot D:
I dov
3
I dovodni
I navitja =
= 3 U mf I dov
u ov = 4,44 f B S Fe
u nav y = u ov N y =
U mf
3
U nav D
= 3 na pri D je za 3 veja kot pri Y
U nav Y
ND
u nav D = u ov N D = u mf
= 3
NY
Tokovi:
I nav D =
I nav Y = I dovoda
I dovoda
3
I nav Y
= 3
I nav D
Preseki ic:
u nav Y = 4,44 f B N Y S Y =
u mf
u nav D = 4,44 f B N D S D = u mf
S cu Y
= 3 Pri Y navitju je za
S cu D
3 manji presek
- 15 -
Enofazne napetosti so sestavljene iz dveh tuljavic, ki pa sta med seboj fazno premaknjeni,
zato potrebujemo ve bakra za isto napetost.
u f Z = 2 U t
u f Y = 3 U t
2
3
= 15,5% Pri vezavi Z porabimo za 15,5% ve bakra za isto napetost kot pri Y
U f = U tuljavice 3
U n = U mf 3 U f
I dovoda = I navitja
P = 3 U n I dovoda
- 16 -
Matematina razlga:
Fiksna toka zaradi nesimetrij je mono le da se premakne nilie, kar pomeni, da
se premakne za neko napetost u0
Zaradi dodatne napetosti se vzbudi dodatni magnetilni fluks 0 , ki se od jarma do jarma
zakljuuje veinoma po zraku ali stebru.
Posledice:
1
toka v vseh treh stebrih, kar je dodatno magnetenje. Dodatno
3
magnetenje pa nam povzroi premaknitev nilia.
0 povzroa
17) Preizkus praznega teka tr. kaj merimo? Oblika magnetilnega toka?
Glej odgovor 4.
Transformator je v praznem teku ko so na sekundarni strani odprte sponke. Preizkus praznega
teka daje v pogled v lastnosti poti magnetnega pretoka pri rastoih gostotah mag. pretoka. Hkrati
doloimo tudi izgube stoja, ki je neobremenjen.
Mag. tok je zelo popaen zaradi nelinearne
mag. krivulje za elezo in zaradi histerezne
zanke.
I3f tretjeharmonska komponenta mag.
toka.
If osnovna harmonska komponenta
mag. toka.
- 17 -
Glavni magnetilni fluks je v kratkem stiku majhen, ker je majhna inducirana napetost. Obiajno je
U i1 0,5U 1k . Zato smemo mag. tok I in izgubljeni tok I zanemariti v primerjavi s kratkostinimi
tokovi v navitju. I 1k = I 2 k
I 1k
N
= 2
I 2k
N1
2
U 1k = I 1k ( R1 + R2 ) + j I 1k ( X 1 + X 2 )
U kR = I k Rk
Rk = R1 + R2 omsk _ upornosti
X k = X 1 + X 2 induktivn _ upornosti
U 1k = U 2 kR + U 2 kR = I k R 2 k + X 2 k = I k Z k
U kx
X
= k
U kR
Rk
Med podatki tr. je vedno podana njegova kratkostina napetost Uk. To je tista vsiljena napetost, ki
je potrebna, da po tr. tee kratkostini tok v velikosti nazivnega toka.
U k = In Zk = In R2k + X 2k
Uk
I n Z k I n R 2 k + X 2 k Uos osnovna vrednost Ukr kratkostina nap.
=
=
U kr =
U os
U os
U os
Za osnovne vrednosti vzamemo nazivno napetost Uos = Un in dobimo:
I
I
U
U
U kr = Z k n = R 2 k + X 2 k n = ( kr ) 2 + ( kx ) 2 = U 2 kRr + U 2 kxr
Un
Un
Un
Un
U kx = I k X k
tg k =
Un
Z
R
X
U
U kr = k
U kRr = k U kxr = k
tg k = kxr
In
Z os
Z os
Z os
U kRr
Izmerimo Uk. To je nap. ko tee kratkostii tok enak po velikosti nazivnemu toku.
U I
Nato izraunamo e IkRat: I krat = 1 n
Uk
Z os =
- 18 -
- 19 -
Tr. je iz feromagnetneg jedra,na katerega sta navita primarno in sekundarno navitje. Na primarno
navitje prikljuimo (vsilimo) napetost. Ker se nam napetost spreminja po sinusnem asovnem
zakonu se nam spreminja tudi fluks gl v jedru. Ker pa ta fluks objemajo tudi sekundarni ovoji se v
U
N
I 1 N 2
in i1 = 1 .
njih inducira napetost. Poznamo dva zakona
=
I2
N1
U i2 N 2
Prehodna mo:
Pp je tista mo, ki prehaja od primarnih sponk na sekundarne.
Tipska mo:
- 20 -
Slabost:
Je galvanska povezava. e se pretrga nielni vod ne more tei magnetilni tok, zato ni
fluksa, pojavi se prevelika napetost na sekundarju, zato tr. pregori. Zaradi tega
potrebuje zelo drag zaite.
- 21 -
Sinhronski stroj
- 22 -
Ko sinhronski stroj obremenimo stee na sekundarni strani tok I2, na katerega primarna stran ne
reagira. Ta tok nam povzroa reakcijo indukta. Pri sinhronskem stroju je primarna stran
enosmerna z rotacijo pa doseemo izmenini fluks. Medtem, ko moramo pri tr. vzbujati z
izmeninim tokom, da dobimo izmenini mag. fluks.
- 23 -
N
2p
geometrijski =
- 24 -
N f
2
Generatorska inducirana napetost je napetost, ki se inducira, e se spreminja fluks asovno ali
x
d
krajevno. u i =
= B dS = B l dX = B l X
dt
0
Tr. inducirana napetost E =
E0 =
1
2
) = B dS = Bmax
eov N 2 f n 2 =
2
2
B l v N 2 f n2
l p cos
f n 2 - faktor navitja
v = 2 f p
2 p l
2
E0 =
f N 2 f n2
Bmax =
Mag. gostota B je odvisna od konstantne mag. nap. V = I N in od razline mag. upornosti Rm.
Mag. upornost je najveja v rei pod polom. e se povea zrana rea se povea tudi mag.
V
upornost in s tem tudi fluks =
Rm
- 25 -
Pri vsakem prehodu preko vodnika se povea mag. napetost. e imamo ovoj po celem rotorju
dobimo trikotno napetost, e pa razporedimo navitja samo na 2/3 pa dobimo trapezno napetost, ki
4
N
f n2
Vmax = I
2p
je e bolj podobna sinusni nap.
V
Bmax = 0 max
v = 2 p p
Faktor skrajanja:
- 26 -
s
) zaradi tega faktorja kasneje dobimo nekoliko manjo napetost
p 2
Vmax =
N
f n2
2p
Bmax = 0
Vmax
p
X
) cos( t )
120) cos( t 120)
240) cos( t 240)
1
[sin ( + ) + ( )]
2
Bmax
(sin ( t ) + sin (( 120) (t 120)) + sin (( 240) (t 240))) =
2
3Bmax
sin ( t )
2
B
(sin ( + t ) + sin (( 120) + (t 120)) + sin (( 240) + (t 240))) = 0
Bl = max
2
=
- 27 -
t = k X =
(k + t ) p
dx p 2 f p
=
=
= 2 f p
dt
- 28 -
E aq = I 2 q X aq
Pri izraenih polih se torej R*I pokae na strani statorskih napetosti, kot padec napetosti na
navideznih reaktancah.
Vzdolna sinhronska reaktanca X d = X ad + X 2
Prena sinhronska reaktanca X q = X aq + X 2
X 2 je stresano mag. polje in ne kae izraenosti ker nanj ne vpliva rotor. Je v obeh smereh
enaka.
- 29 -
11) Preizkus praznega teka in kratkega stika (kazalni diagram kratkega stika in
obe karakteistiki)!
V praznem teku stroja ni obremenjen (I2 = 0). V PT.(prazen tek) z vzbujanjem magnetimo elezo
in zrano reo, saj mora mag. napetost enega pola premagati pot skozi elezo in reo. Ker pa
vemo, da rabimo veliko ve ampernih ovojev, da namagnetimo zrano reo, lahko namagnetenje
eleza zanemarimo. Magnetilni tokovi pri S.S (
) so lahko veliki, ker mora mag.
krivulja dvakrat preko zrane ree, ki imata veliko mag. upornost. Zato jih v nasprotju od tr. ne
smemo zanemariti, saj tam ni bilo zranih re.
KARAKTERISTIKA MAGNETENJA:
- 30 -
Kratek stik: Sekundarne sponke kratko sklenemo, stroj vrtimo z nazivnimi vrtljaji in poasi veamo
tok.
Kazalni diagram U2 = 0
Karakteristika K.S. daje odvisnost statorskega kratkostinega toka I2k od rotorskega vzbujanega
toka I1k. To je premica, saj je v K.S. sinhronska reaktanca Xs praktino konstantna, ker je elezno
jedro dale od mag. nasienja.
- 31 -
12) Opis Potierovega trikotnika in doloitev vzbujanja za nazivni tok ter cos=0!
Potierov trikotnik nariemo s pomojo karakteristik P.T in K.S. Stranica b nm predstavlja
Potierovo nap. E p = I 2 n X 2 kar nam predstavlja ind. nap. K.S. Stranica a nam predstavlja
reakcija indukta, ki nam uniuje vzbujalni tok in izhodno napetost. Pri popolnoma induciranem
toku statorja I2 (cos = 0) se nam Potierov trikotnik pri neki dani napetosti na sponkah u2n
paralelno premakne z vhodom B po K.P.T. v novo lego. Tako dobimo potrebno vzbujanje I1 za
cos = 0 in za I2n. Padec napetosti E2 pogosto
imenujemo tudi Potierov padec na potierovi reaktanci Xp, ki je reaktanca zaradi
stresanja statorskega navitja Xp = X2.
- 32 -
=
Kratkostino razmerje je enako reciproni vrednosti relativni sinhronski
Ik
I 2 n X s X srel
reaktanci. Pogosto je posatek s.s.
Delovna mo: A B
Pd = Pmeh = Pel
A B = I 2 X s cos 2 = E 0 sin
E
I 2 cos 2 = 0 sin
Celotna mo: A C
Xs
E
Pd = Pmeh = m u 2 0 sin
Xs
Jalova mo:
BC
Pdr =
E0r u 2r
sin
X sr
= 2f
- 33 -
Xd Xq
1
( E0 + u 2
cos ) sin
Xd
Xq
2
E0 u 2
u2 X d X q
=m
sin +
cos sin
X
Xd
Xq
d
Sinhronska mo
Reluktanna mo
Reluktanni navor:
Pojavi se le pri sinhronskem gen. Z izraenimi poli ker X d X q (e je je ta 0), odvisen
je le od u2 (napetost na sponkah). Reluktanni navor nastane vedno, kadar je stroj z
izraenimi poli prikljuen na omreje in neodvisno od tega ali je vzbujan ali ne. Njegova
karakteristika se spreminja s sin2 (dvojnega kolesnega kota).
- 34 -
18) Karakteristika delovna mo - kolesni kot za oba tipa sinhr. Stroja. Meja
statine stabilnosti!
Turbogenerator (cilindrini):
E0 u 2
- 35 -
19) Kaken vpliv ima spreminjanje parametrov sinh. stroja na stabilnost delovanja
(glej enabo za moment)?
M =
meh
u 2 E0
sin
Xs
Z veanjem vzbujanja se vea E0 in tako se via Mmeh. S tem mu poveamo stabilno stanje.
Podroje, kjer navor naraa s podvojenim kolesnim kotom, je STABILNO PODROJE
delovanja. Iz enabe za moment vidimo, da bodo imeli sinhr. stroji z manjim Xs veje
karakteristike navora in veje omahne navore Momah. Veja zrana rea med statorjem in
rotorjem, manji je Xs.To je vzrok, da so zrane ree v sinhr. strojih zelo velike.
Ni odgovora
- 36 -
Pri veanju meh. moi se vea delovna kompenzacija toka poveuje se . Pd lahko
poveujemo toliko asa, dokler ni enaka E. e jo e poveamo pade iz sinhronizma.
Pmeh = konst.
Iv spreminjamo E0
e vzbujalni tok Iv poveamo, se povea E0, a delovna komponenta ostane konstantna (AB), zato
je edina monost, da se E0 giblje po premici. Ker se delovna mo (Pd) ne spreminja, se spreminja
samo jalova komponenta moi (BC). e Iv poveamo se jalova komponenta vea in obratno.
Torej z vzbujanjem vplivamo na oddajanje jalove moi.
Nadvzbujan gener. proizvaja jalovo mo (podnevi)
Podvzbujan gener. troi jalovo mo (duilka) (ponoi)
S pomojo veanja moi turbine (mehanske moi) vplivamo na proizvod delovne moi., s
pomojo vzbujanja pa na proizvod jalove moi.
- 37 -
22) Kako deluje sinhr. motor in kompenzator (kazalni diagram za turbo izvedbo)?
Sinhronski motor:
Od sinhr. gen. se razlikuje v tem, da mo jemlje. Pri motorju sila vlee rotor v smeri vrtenja,
pri gen. pa nasproti vrtenju. Sinhr. motorji se morejo vseskozi vrteti z enako hitrostjo. Ne
smemo spreminjati obremenitve (24 ur delajo isto stvar). e obrnemo smer zunanjega
navora glede na gen. bo to motorsko delovanje in E0 bo zaostajala za u2 in kolesni kot bo
negativen (-).
Sinhronski kompenzator:
Ta skrbi le za proizvodnjo jalove moi (torej je vseskozi cos = 0, kar pomeni da ni delovne
moi).
e je v mrei potreba po veji jalovi moi rabimo nadvzbujan gen. in povea se proizvodnja
I2'. e ga podvzbudimo pa (re) jalovo mo I2'' (ponoi).
- 38 -
Ko so izpolnjeni vsi pogoji, je as vklopa takrat, ko se kazalci mree imbolj pokriti s kazalci
generatorja. Majhen u majhni sunki. e je generator vkljuen v protifazi, ko je umax, pride do
velikega udarnega toka. e je u = 0 ni sunka.
- 39 -
Asinhronski stroj
- 40 -
2) Kakni so rotorji as. motorjev? Kako se ind. v njih napetost? Kaken je slip
in frekvenca toka in napetosti?
Loimo: - rotor s kratkostino kletko
- navit rotor z drsnimi obroi
Statorsko navitje prikljuimo na trifazno nap. omreje. Vzbudi se vrtolno polje , ki se vrti v zrani
f 60
rei s sinhronsko hitrostjo ns =
. V statorskem navitju pa se inducira nap.
p
E1 = 4,44 f N1 k n1 . Ta inducirana nap. je neka vsiljena (u1=E1), e zanemarimo primarno
stresanje polja v praznem teku, drugae je u1>E1. Isti mag. fluks oklepa tudi rotorsko navitje.
Inducirala se bo napetost E 2 = 4,44 f N 2 k n 2 v enem faznem navitju.
N k
E
Napetostna prestava: 1 = 1 n1 . Da je ta jalovi tok im manji gradimo asinhr. stroje s im
E2 N 2 k n 2
manjo zrano reo. Zrana rea predstavlja najvejo mag. upornost na poti fluksa. Ind. nap. E2
poene po rotorju sekundarni tok, za katerega si prizadevamo, da je im veji rotorska navitja
so zato ve v kratkem stiku, ko so veji tokovi. Rotorski tok z vrtilnim poljem tvori navor. Ta navor
nam bo zavrtel rotor. Rotorska napetost E2 se bo inducirala toliko asa, dokler bo rotorsko navitje
rezalo vrtilno polje. Ko se rotor vrti hitrost vrtenja rotorskih palic navitja v vrtilnem mag. polju ni
ve enaka kot pri stojeem rotorju. Upotevati moramo relativno
med vrtenjem polja in
vrtenjem rotorja.
V ta namen uporabljamo pojem SLIP-a, ki pove kolikna je relativna hitrost rotorja.
n n
s= s
n hitrost vrtenja rotorja, ns hitrost vrtenja polja
ns
Ind. nap. E1 bo e vedno ista. Za ind. napetost E2 v rotorskem navitju pa moramo upotevati, da
se bo pri vrtenju rotorja spremenila frekvenca. Frekvenca rotorske nap. f2 bo torej enaka frekvenci
razmerja rotorja v vrt. polju. f 2 = s f1 frekvenna nap.
Ind. nap. na rotorju E 2 = E20 s = 4,44 f s N 2 k n 2 , kjer je E20 ind. nap., ko rotor stoji
in sta frekvenci rotorja f2 in statorja f1 enaki ( slip = 1).
E2
. Rotorski tok, ko se
Tok I2 pri stojeem rotorju je posledica ind. napetosti E2. I 2 =
2
2
R2 X 2
rotor vrti, se e vedno rauna po tej enabi, le da se zaradi spremembe frekvence napetost E2
E 20 s
spremenita E2 in X2. Nova formula je I 2 =
2
R2 + ( X 2 s ) 2
- 41 -
p
X
) cos( t )
120) cos( t 120)
240) cos( t 240)
1
[sin ( + ) + ( )]
2
- 42 -
Bmax
(sin ( t ) + sin (( 120) (t 120)) + sin (( 240) (t 240))) =
2
3Bmax
sin ( t )
2
B
(sin ( + t ) + sin (( 120) + (t 120)) + sin (( 240) + (t 240))) = 0
Bl = max
2
=
(k + t ) p
t = k X =
dx p 2 f p
=
=
= 2 f p
dt
E2
2
R2 + X 2
E 20 s
R2 + ( X 2 s ) 2
R2
R2 + ( X 2 s ) 2
I2 =
E 20
2
R
2 + X 2
20
s
odvisno od slipa).
- 43 -
Pri stojeem rotorju, ko je s=1 in f1=f2, deluje stroj kot transformator. Ohmska upornost v vezju
R2
1+ s
od slipa: 2 = R2 + R2
tako dobimo izpopolnjeno nadomestno vezje glej zgoraj.
s
s
Ekvivalentno vezje rotorja:
2 1 s
Pmeh = m2 I 2 R2
- 44 -
Mo preko zrane ree prehaja iz statorja v rotor. Pmeh je oddana mo stroja, ki poganja stroj. Slip
pri motorju je pozitiven. 0<s<1
2 R2
Pvp = m2 I 2
s
- 45 -
7) Energijska bilanca AS. motorja v zavornem podroju, kdaj lahko dela v tem
podroju?
Zavora s > 1
Rotor se vrti v nasprotno smer kot vrtilno polje, zato tee energija in omreja v rotor.
- 46 -
Pcu 2
, ker je s > 1, je mo vrt. polja manja kot Pcu2 in pozitivna. Mo vrt.
s
polja priteka iz statorja v rotor. Mehanska mo rotorja je Pmeh = Pvp (1 s ) , torej negativno, ker
Mo vrtilnega polja Pvp =
je s > 1. Mo (Pmeh) priteka po gredi v rotor (dovajamo jo mi). Obe moi Pvp in Pmeh pritekata torej
v rotor in se izniujeta (toplotna mo). Torej v zapori se rotorsko navitje mono segreva (lahko
tudi uniuje). V zapori lahko delamo, e imamo navit rotor.
M=
Pvp (1 s ) 60
Pvp 60
Pvp
2 ns (1 s ) 2 ns s
n = ns (1 s )
Vidimo, da se elektromagnetni navor spreminja tono tako kot se spreminja Pvp. Iz te enabe se
da izraunati karakteristiko navora.
2 R2
vp = m2 I 2
s
2
E 20 R2
m 60
E 20
P I 2 =
M= 2
2
2 ns s 2
2
R
2
R2 + X
2 +X
2
s
2
s
- 47 -
M=
Pmeh
meh
Pvp (1 s ) 60
2 n
Pvp (1 s )60
2 ns (1 s )
Pvp
2 R2
m
I
60
2
Izpeljava:
2 2
E20
m2 60 R2
s
=
2 ns
2 ns s 2
2
R2 + X
2
s
V linearnem delu karakteristike navora je slip zelo majhen s << 1, zato v imenovalcu enabe len
R2
prevlada nad drugimi, zato ga lahko drugje zanemarimo.
s
Navor As. stroja dosee najvejo vrednost (omahni navor) pri omahnem slipu. e stroj bolj
obremenimo omahne in postane nestabilen. Omahni slip dobimo tako, da odvajamo moment po
slipu in ga enaimo z 0.
2
2
2
2
2
E 20 R2
E 20 R2 s
E 20 R2 ( R2 + ( sX 2 ) 2 E20 R2 )
dM
=
= k
k
k
2
2
ds R 2
R + ( s X ) 2
2
(
+ ( sX 2 ) 2 ) 2
R
2
2
2
2
+ sX 2
2
2
2
R2 + s 2 X 2 2 s 2 X 2 = 0
2
2
+ s 2 X 2 = + R2
2
N1
R
2
N
R2
R
som =
= 2 2 = 2
X2
N
X2
X 2 1
N2
+ motorski del
Z R2' lahko spreminjamo som
- generatorski del naklon linearnega dela karakteristike
- 48 -
2 ns s R2 '
2
+ X2'
s
60 m2 E20 '2
Dobimo: M om =
2 ns 2 X 2 '
vstavimo s = som =
R2
X2
60 m2 E20 '2
M om =
2 ns 2 X 2 '
Omahni moment je neodvisen od delovne upornosti v rotorskem tokokrogu R2', pa se s
spreminjanjem R2' spreminja slip (sam se poveuje).
Omahni navor se spreminja s spreminjanjem ind. upornosti X2' (im veja so stresana polja,
manji je omahni moment). Tako se zniuje celoten navor na karakteristiko.
Na omahni navor in s tem na celotno karakteristiko mono vpliva tudi vsiljena omrena nap. E20
(zato stroj pri padcih nap.v omreju, teje dela). Zelo je obutljiv na spremembe omahne
napetosti.
e je s = 1 dobimo ZAGONSKI NAVOR.
Klossova enaba
M
2
=
s
M om som
+
s
som
z
M
2
M
s
Mr =
=
= Mr
= z
s
1
s
M om
M om
som
z+
+ om
z
som
s
X
E20
E
s
1
1
I2 =
= 20
= x
Z zag = z =
2
X 2 ' R ' 2
som som R2
R2 '
+ ( X 2 ')
2 + 1
s
X 2 's
I 2r =
1
2
1
+1
z
- 49 -
12) Poenostavljeni kroni diagram As. stroja (znailne premice, izpeljava iz enabe
za rotorski tok)!
Iz enabe za rotorski tok izpeljemo kroni diagram, ki predstavlja odvisnost toka od slipa.
R '
R '
napetosti. Kjer tvorijo vse tri nap. pravokotni trikotnik. e se spreminja slip, se spreminja 2 in
s
zato se vrh trikotnika giblje po kronici. Kazalec bo tako vedno proporcionalen ind. padcu
napetosti. Kazalec toka I2 je vedno pravokoten na kazalec ind. padca nap. ter v fazi z ohmskim
padcem, kar pomeni, da se bo s svojim vrhom pomikal po kronici, kot se premikata padca
napetosti.
E
I 2 max = 20 Na kronem diagramu lahko doloimo nekaj znailnih tok.
X 20
Pri delovni moi P nam premica moi kae del mehanske in del elektrine moi.
A C Mo vrtilnega polja Pvp Pvp=Pel+Pmeh Ko je AC najveja, imamo moment =45
- 50 -
R 2 Dod = R 2 ' R 2
20
s'
3 I 2 '
R2 =
E20 s n
3 I 2n
Izgube: Pri tej regulaciji se z nianjem vrtljajev mono nia izkoristek, saj imamo v rotorju padec
na osnovni rotorski upornosti R2 in e dodaten padec na RDod.
2
Pelrot = m2 I 2 R2
Pel
=
Pel se vea Pmeh se manja
2
Pmeh
Pelzaganjaa = m2 I 2 P2 Dod
- 51 -
E 20
2
R2
2
+ X 20
s
s
s
2
2
M b = k 'E 20
= k ' 'u1
R2
R2
tu vidimo monost regulacije vrtljajev s spreminjanjem napetosti.
Stroj je pri istem Mb in zniani napajalni nap. u1 veliko bolj obremenjen. V potev pride pri
motorjih, kjer izkoristek ni tako pomemben. Regulacija ni dobra, razen, e vzamemo tak motor, ki
bi se pri som nazivno grel (to je pri velikih motorjih).
Regulacija s spreminjanjem napajalne frekvence:
ui = 4,44 f N1 f n1
M = k I 2
S frekvennim pretvornikom viamo ali niamo frekvenco.
VIANJE: e frekvenco viamo (vemo da je ui=uprit). ui je pritisnjena nap., ki je konstantna, zato je
ui=konst. se zato manja in s tem navor.
NIANJE: e jo niamo se poveuje, zato pridemo v nasienje (veliki magnetilni toki, velike
izgube) kar ni dobro.
Ker hoemo imeti konstanten moment M, mora biti tudi konstanten tako, da smo na istem
u
u
mestu v magnetilni krivulji, zato moramo drati 1i = konst. = 1
f1
f1
60 f1 60 a f n1
= a ns
=
p
p
Hitrost vrtilnega polja se s frekvenco spreminja:
ns ' = ns a
ns =
e frekvenco a-krat spremenimo, se tudi vrtljaji za tolikokrat spremenijo to je neka regulacija. Pri
spremenljivi statorski frekvenci dobimo karakteristiko navora, ki so za posamezne sinhronske
hitrosti ns premaknjene, oblike pa so ohranjene dokler je =konst. ker je M=konst, oziroma
E
razmerje 1 =konst.
f1
- 52 -
X 20 ' = a X 20
Z zag ' =
X 20 ' a X 20
=
= a Z zag
R2
R2
Ker fluks drimo fluks tako da je ta konstanten sledi, da je Pel tudi konstantna, saj so te neodvisne
s
od slipa. Pel ' = s 'Pvp ' = s 'M s ' = M a s = s Pvp = Pel - enake izgube
a
s' =
n
n
s
= =
ns ' a ns a
IZKORISTEK: =
Pmeh
Pel
Pmeh = M se _ zmanja
Pel = konst.
V resnici zaradi padcev nap. na R in X, ki so pri 380V zanemarljivi, pri 38V pa ne, razmerje
u1
ne
f1
- 53 -
Z dodatnimi upori doseemo, da je Mz > Mb. Dobimo M, ki pospei motor do neke hitrosti
d
. Ko upore postopoma izklapljamo se nam motor zaradi M poasi pospeuje.
M = y
dt
Pridemo do osnovnega navora e imamo M konstanten imamo stalen pospeek speljevanje
stroja. Pri tem so izgube velike, a nas ne moti, ker je le to prehodni pojav. Veje je t. zagonskih
stopenj, lepe motor stee.
- 54 -
- 55 -
Vzamemo As. motor in mu na os dodamo mehanski pogon. Mehanski pogon nam pospeuje
rotor, ko dobimo n = ns, pa generator prikljuimo na mreo, ki mu dovaja jalovo energijo. Nato
rotor pospeimo v nadsinhronizem (negativen slip, generatorsko podroje) in generator
energijo oddaja v mreo. Tuja mrea generatorju pogojuje tudi frekvenco, zato ne rabimo
regulacije. Imeti pa moramo merilec vrtljajev, ki nam pove, kraj je turbino treba zapreti (torej
zmanjati mehansko mo). Meja je dvakratna sinhronska hitrost. Za tak As. generator torej
rabimo tujo mreo in merilec vrtljajev.
Kratkostini obro pa zakasni izmenini mag. fluks, ki ga oklepa. Zato bo del mag. fluksa fazno
zakasnjen proti delu, ki nemoteno prehaja. Dobimo krajevno in asovno zamaknjen pomoni
fluks. Krajevno je zamaknjen zato, ker fluks potuje tako, da gre
- 56 -
Ko rotor stoji se polje vrtita proti rotorju s slipom 1. Vsako polje razvija svoj zagonski navor.
Navora sta enaka le razlino usmerjena. Na rotorju ni rezultirajoega navora zato motor sam ne
stee.
Problem reimo tako, da na preostali prostor navijemo pomono fazo, ki ustvari neko vrtilno polje,
ki potegne rotor za seboj.
Tu z dodatnim uporom ali tuljavico premaknemo tok v pomoni fazi. Pomoni upor v fazi nam
sicer da nek premik (fazni) med glavnim in pomonim tokom, vendar precej manj, kot
period (manj kot 90). To sicer da vrtilno polje, vendar ne kronosimetrino. Motor stee v
doloeno smer, zagonski navor pa je majhen (primeren za lahke zagone). Pomono fazo po
- 57 -
22) Opiite delovanje As. motorja, ki dviga ali spua breme (dodajanje uporov
motorsko, zavorno, generatorsko obratovanje)!
Pri zagonu, ko dvigalo zane breme dvigati, uporabimo dodatne upore dvigalo stee. Ko
izkljuimo vse upore, se giblje z neko konstantno hitrostjo. Ko pa dvigalo hoe zaeti zavirati,
upore ponovno vkljuimo. Motor pride v zavorno podroje ustavitev. Ko pa se dvigalo zane
spuati, se motor e vedno hoe vrteti tako kot prej. Torej rabimo energijo iz omreja in energijo
motorja velike izgube. To traja isto malo asa, saj s stikalom, ki zamenja dve fazi
spremenimo smer vrtenja. Rotor se zane vrteti v smeri padanja bremena in postane generator,
ker se breme spua z malo vejo hitrostjo, kot je sinhronska (a < 0). Dvigalo takrat vraa
energijo v mreo.
Najprej motor pospeimo z upori, ko vse izkljuimo, se vrti s konstantno hitrostjo. Ko ga elimo
ustaviti zanemo dodajati upore. V toki ko je s=1 tako miruje, saj je vrtenje navor bremena potem
pa z upori zmanjamo vrtenje in navor bremena pomaga, da se breme zane spuati (zavora).
Kurimo energijo iz omreja in energijo motorja, nato hitro preklopimo s posebnim stikalom , ki
zamenja faze, da se zane vrteti v drugo smer. Tako se vrti v isto smer kakor breme, breme se
sedaj obnaa kot motor in to je generator.
23) Kako deluje trifazni As. motor pri zamenjavi dveh faz ali izpadu ene faze?
Pri zamenjavi dveh faz spremenimo smer vrtilnega mag. polja in s tem vrtilni moment. Motor
(generator) se zane vrteti v drugo smer.
Trifazni As. morot, ki mu izpade ena faza, se spremeni v isti enofazni motor, katerega imamo
prikljuenega na eno medfazno napetost. e je e prej tekl, bo deloval naprej, bo pa v preostalih
navitjih preobremenjen in ga moramo zato odklopiti.
- 58 -
Enosmerni
kolektorski stroj
- 59 -
Inducirane napetosti v o obeh stranicah tuljave sta nasprotno usmerjeni. Generatorska vsota je
dvakratna. Po asovni obliki je napetost izmenina, zato je v principu ta izmenini stroj. Rotor je
torej sestavljen iz lamelic in nosi navitje, v katerem se inducira napetost. Vsaka tuljavica tega
navitja je prikljuena na komutator, po katerem drsijo etke, ki jemljejo enosmerno napetost.
Veinoma so v nevtralni legi, ker je takrat najveja ui. V rotorju so torej izmenine razmere, na
statorju pa utimo enosmerno napetost.
etki povzroita, da nastaneta dve paralelni veji, zato je vsota vseh napetosti enaka enosmerni
napetosti.
KOLEKTOR (komutator) je mehanski usmernik, ki iz izmeninega stroja naredi enosmernega.
e tok tee v enosmerno mreo (Ei > uomreja), dobimo generator. Gred vrtimo z mehansko mojo.
e mehanske moi ne dovajamo, nam moment rotor zavira, vrtljaji padejo in Ei pade (Ei < u), zato
tok zane tei iz mree (smer toka se obrne), zato se obrne tudi smer sile tako, da kae v smeri
vrtenja to pa je motor. Pel se spreminja v Pm.
Na rotorju imamo kolektor (lameliran bakren obro), po katerem drsijo etke, iz katerih dobimo
ali pritisnemo enosmerno napetost. Rotor, ki je lameliran, nosi navitje, ki je veinoma dvoplastno
- 60 -
e imamo veliko t. palic, se valovitost okrog enosmerne nap. manja. e bi imeli neskonno
utorov, valovitosti ne bi bilo, saj se le-ta pojavi zaradi nezveznosti.
IZPELJAVA:
Ei = e pi = B i l v
i
Bsr =
z
2a
n
v = 2 p p
60
Ei = l v Bi = Bsr l v
i
B dx
i
pl
n z
z
= l 2 p p
2a
60 p l 2a
- 61 -
Ei =
pz
n
600
Ei = k i n
z
2a
= F = z
Ii
l
pl 2a
F=
Z
Ii
2a p
M=
Z
Ii r
2a p
M=
p p
Z
Ii
2a p
pZ
Ii
2a
M = kn I i
M=
I i = I veje 2a
d
2
2r = d = 2 p p
r=
r=
p p
Pmeh = Pel
M = Ei I i
Izpeljava iz energij: M = p Z n I i 60
60 a
2n
pZ
M=
Ii
2a
Ko pa stee po rotorskem navitju tok, ta vzbudi svoje magnetno polje. To magnetno polje
imenujemo Reakcija indukta ali Rotorsko vzbujanje.
- 62 -
Ko integriramo pike izgubimo nekaj oz. nekaj napetosti. Izguba zaradi R.I. pridemo v
nasienje. Na eni strani se nam magnetno polje zgosti, na drugi pa razredi, e setejemo obe
polji.
Zaradi R.I., ki povzroa
dodatno magnetno polje, ki se priteva k generatorju, pride do razlinih posledic:
Zaradi R.I. v preni smeri se zmanja celotni magnetni fluks, ki prehaja iz pola v rotor. To
zmanjanje je posledica lokalnega nasienja polovega roba, ko B ne sledi vzbudi in zato
del fluksa izgubimo. Levi in desni tok sta dodatno magnetena z R.I. To dodatno
magnetenje se na levem robu priteva na desnemu pa odteva od glavnega vzbujanja. V
celoti se bo gl zmanjal za . Ta problem kompenziramo tako, da poveamo vzbujanje.
Zaradi R.I. so razline trenutne ind. napetosti v posameznih tuljavah rotorja. Pride do
poviane nap. med lamelicami komutatorja (kolektorja) poveana je tudi nevarnost
preboja med lamelami in s tem komutatorskega ognja.
Posledica je tudi premik etk iz nevtralne lege za nek kot glej odg.6
I 2l I 2 p
I 2 p
Vrq = z
vzbujanji. Vrd in Vrq Vrd = z = z
8ap p 8ap
8ap
Komponenta Vrq reakcije indukta v q-osi uinkuje v nevtralni legi, enako kot so pred premikom
etk vplivale etke z R.I. komponenta Vrd R.I. v d-osi uinkuje v isti osi kot glavno magnetno
- 63 -
2 . etke pa lahko premaknemo za kot tudi v nasprotni smeri vrtenja generatorja ng oz.
p
v smeri vrtenja motorja nm.
Posledica zasuka etk iz nevtralne lege je del R.I. Vrd, ki deluje v osi glavnih polov in pomeni:
PRI GENERATORJU :
PRI MOTORJU:
7)
Kompenzacisko navitje opremimo s taknim t. ovojev, da je njegovo vzbujanje v vsaki toki pod
polom Vkomp=-Vrx. Tako dobimo pod polom popolnoma kompenzirano reakcijo indukta, ker je Vkomp
+ Vr = 0. V medpolovem prostoru pa seveda R.I. ostane, saj tu ni komp. navitja. To je majhen
trikotni ostanek, ki deluje v prostoru z veliko zrano reo in je zato preostali fluks, oz. gostota B
zelo majhna. Na ta nain smo s kompenzaciskim navitjem popolnoma odstranili neenakomerno
porazdelitev mag.gostote v zrani rei pod polom. S tem pa so skoraj popolnoma odstranjene tudi
posledice vpliva R.I.
Ta postopek je uinkovit, vendar pa je predrag, ker porabimo preveliko bakra.
- 64 -
8)
Usmerjanje rotorske napetosti (etke nam povzroajo dve paralelni veji in zato vsota
vseh napetosti v palicah ni enaka ni, pa pa je konstantna in kae smer enosmerna
napetost).
Usmerjanje rotorskega toka (etke nam tok, ki tee v zg. palicah v eno smer in v drugo
smer setevajo, kar nam povzroa, da sta ta dva toka paralelna).
Teave pri komutaciji povzroa tista tuljava, ki prehaja iz zgornje v spodnjo oz. teava je v
spreminjanju toka v tuljavah rotorskega navitja. KOMUTACIJA SPREMINJA SMER TOKA IZ +
Iv v -Iv
- 65 -
- 66 -
Zunanja karakteristika U = f ( I i );
n, I v = konst.
- 67 -
Proces samovzbujanja
Na etkah A - B se pojavi inducirana napetost E (
= napetost, ki se inducira v rotorskem navitju), ki
poene vzbujalni tok saj je enaba premice
vzbujanja U = E = Rv I "V
Kjer je Rv napetost celotnega tokokroga toka Iv.
(torej vsota upornosti navitja + spremenljiva
upornost R + upornost rotorskega navitja.
Za poljuben vzbujalni tok Iv dobimo inducirano
napetost E1 in padec napetosti v vzbujalnem
tokokrogu Iv1 Rv.
- 68 -
Imamo osnovno paralelno vzbujanje, ki mu dodamo e serijsko navitje E F. Navitje EF, ki podpira
vzbujanje. Pri obremenitvi s tokovi Ii serijsko navitje podpira paralelno vzbujanje in karakteristika
napetosti se dviga. Doseemo lahko, taken dvig, da je pri nezivnem bremenu ista napetost kot v
praznem teku. Pri ve ovojih serijskega navitja se karakteristika dviga e moneje in napetost je ves as
veja od napetosti v kratkem stiku. NADKOMPENZIRANJE
e pa serijsko navitje obremenimo PROTI KOMPENZIRANJE
- 69 -
- 70 -
Zunanja karakteristika: n = f (M )
k" =
Ri
k M
Ei = k E n
M = kM Ii
M
k M Ri
Ei
U I i Ri
U k" M
n=
=
=
=
k E 0 k E ( Ri ) k E ( Ri ) k E ( Ri )
U aM
U
n=
n0 =
k E (v Ri )
k E ( Ri )
- 71 -
v I v
n=
Ei
kE
= ki I i
Ei = U Ri I i
M = k n I i = k I i2 = k i2
= k M
n=
Ei
k M
Hitrost vrtenja in navor lahko reguliramo s spreminjanjem zunanje napetosti ali s spreminjanjem
vzbujanja.
- 72 -
- 73 -
U
Ko stikalo prikljuimo, stee tak tok, ki je zelo velik, ker je Ri zelo majhen.
Ri
Le pri majhnih stojih ni takih problemov, saj imajo majhen vztrajnostni moment in se zato hitro zanejo
vrteti se ne upirajo.
Pri velikih strojih pa so vztrajnostni momenti veliki, zato dodajamo zagonske upore Rz, da ublaimo
sunke. Ko stroj e lepo tee, zagonske upore izkljuimo.
I ikp =
n=
U aM
k
Spreminjamo napetost:
Z napetostjo reguliramo vrtljaje le navzdol, saj napetosti nad an ne smemo popaevati
- 74 -
Zato se mo spreminja po premici. Ker lahko poveujemo napetost le do Un, moramo od toke,
ko do te pridemo (pri u0), drati konstantno mo P = konst. = M in takrat lahko reguliramo
(poveujemo) vrtljaje le e na raun padanja momenta M.
Regulacija s spreminjanjem fluksa:
(oziroma vzbujanje toka in s tem posredno tudi fluksa)
Fluks spreminjamo tako, da s spreminjanjem upornosti manjamo vzbujalni tok in s tem fluks
veamo vrtljaje
U aM
n=
glej B del karakteristike
k
U
k M
- 75 -
Upam, da vam je ta prepisana verzija kaj pomagala pri ustnem izpitu, e je, lahko nakaete kako
zahvalo na:
mkonci@volja.net
- 76 -