Taja Kramberger Izdihniti Plamen 2011

Taja Kramberger, Izdihniti plamen (besedilo za radijsko izvedbo, za radijsko urednico Tino Kozin)
( TK avtorica besedila in prevajalka pesmi v besedilu), novemberdecember 2011
Taja Kramberger
IZDIHNITI PLAMEN
O politini poeziji devet pesnikih glasov odpora in eksila
BRALKA: Ko so Pabla Nerudo leta 1971 v intervjuju za Paris Review vpraali,
kaken nasvet bi dal mlajim pesnikom, je dajanje nasvetov zavrnil s pripombo,
da mora vsakdo sam premagati ovire na svoji ivljenjski poti in najti svoj lasten
pesniki izraz. Pristavil pa je:
BRALEC:
Odsvetoval pa bi jim, da bi zaeli s politino poezijo. Politina poezija je bolj
globoko emocionalna kakor katerakoli druga poezija domala kakor
ljubezenska poezija in je ni mogoe izsiliti, saj tedaj postane vulgarna in
nesprejemljiva. Najprej je treba iti skozi vse druge oblike poezije, da bi naposled
postal politini pesnik. Politini pesnik mora biti tudi pripravljen sprejeti
cenzuro, ki mu jo vsilijo, e da izdaja poezijo ali da izdaja literaturo. Dalje,
politina poezija se mora oboroiti s toliko vsebine in substance in
intelektualnega ter emocionalnega bogastva, da se je zmona
posmehovati
vsemu drugemu. To pa doseejo le redki.

BRALKA: Conditio sine qua non za govorjenje o politini poeziji danes je
poznavanje njene preteklosti in razumevanje sprememb, ki so se zgodile v
literarnem polju in tudi v obi intelektualni zgodovini v zadnjem stoletju.
Seveda politina poezija ne pomeni, da je takna poezija doma v dnevni politiki
ali da ima kakrnakoli koristoljubna ali interesna razmerja z njo.
Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Kramberger, Taja (2011): Izdihniti plamen, Radio Slovenija 1, Program ARS, 24. januar 2012 ob 21h.
.
Ravno narobe, politina poezija je zgoena, intelektualno mona in sprotna

refleksija politinih zmot, napak in spodrsljajev, je maksimalna poetina
budnost, ki meri svet okrog sebe, tenkoutna nadzorna instanca realnega,
imaginarnega in simbolnega prostora, v katerem njeni verzi ivijo in ga
poseljujejo. In kot taka je hkrati detektor, refleksija in regulator socialnih
nepravinosti in nasilij, pri emer se deluje znotraj etinega registra, ne da bi
zapadla v sentiment in moralizem.
BRALEC: Realnost podob v imaginarnem je literarni, e posebej pesniki
govorici inherentna, saj vzpostavlja razmerja med posaminimi elementi pesmi,
ki ljudi, ki pesmi berejo, zadevajo, etudi se tega vasih ne zavedajo in etudi jih
zadevajo zgolj posredno skozi vrsto domiljijskih povezav. In ker je
imaginarno tisto, kar tei k temu, da postane realno, kakor je ugotovil e
Andr Breton, je pesnika odgovornost za zapisano bistveno veja, kakor se
utegne ljudem zdeti.
Politina poezija tako v svojih najboljih legah pomeni za obinstvo vdor svee
misli, nemiljenega, se pravi nepriakovane svetlobe, hipno osvoboditev od
starih spon, drubenih prisil in predsodkov, ljudem odpira monosti, za katere so
mislili, da jih ni (ve). Posameznika in posameznico postulira kot del
drubenega tkiva, pri emer ju ne brie, saj vstopa v njun nain bivanja in je
nain vzpostavljanja razmerij med individuom in kolektivom. Faiz Ahmed
Faiz, ivel je med letoma 1911 in 1984, eden od najmonejih pakistanskih
politinih pesnikov, ki je bil leta 1951 obsojen za nartovanje dravnega
prevrata in je veino svojega ivljenja preivel v eksilu, je zapisal:
(IGRALEC)

.
Govori, tvoje ustnice so proste

Govori, to je tvoj jezik
Govori, to je tvoje telo
Govori, tvoje ivljenje je e vedno tvoje
Glej, kako v kovaiji
postaja plamen divji, elezo rdee,
kljuavnice razpirajo eljusti
in vsak lan verige poka
Govori, ta kratka ura je dovolj dolga

pred smrtjo telesa in jezika
Govori, ker resnica e ni mrtva,
govori, govori, karkoli e mora povedati
BRALKA: Zmonost pesnice in pesnika za javno konfrontacijo, ki jo evocira
Faizova pesem, za odkrit nagovor javnosti o kolektivnih in individualnih
zablodah, ki pustoijo po drubi, v kateri ivita ter o drugih aspektih drubenega
ivljenja, je e ena od bistvenih razsenosti politine poezije. Politina poezija je
enako kakor republika javna stvar, namenjena vsem ljudem. Je celo ena izmed
temeljnih javnih stvari, saj je mona poezija in z njo v prvi vrsti politina
poezija tisto literarno in diskurzivno okolje, v katerem ljudje ivimo brez
posrednikov in na njegovi podlagi oblikujemo svoje ideje, identiteto in
mentaliteto.

.
Pesem Kakor ti iz leta 1975 je podpisal salvadorski pesnik Roque Dalton in v

tistem letu tudi umrl. Leta 1935 rojeni avtor je bil vekratni politini emigrant,
ki je skupaj z drugimi literarnimi eksilanti, kakor bi rekel sirsko-libanonski
pesnik Adonis, izdihoval plamen pregnanstva. Pesem Kakor ti izraa temeljni
imperativ politine poezije, ki je v tem, da deluje v skupno dobro praktino vseh
ljudi.
(IGRALEC)
Jaz kakor ti
ljubim ljubezen,
ivljenje,
sladko oaranost stvari,
nebeko pokrajino januarskih dni.
Tudi moja kri vre

in smejim se z omi,
ki so spoznale kali solz.
Verjamem, da je svet lep,
da je poezija kakor kruh
za vse.
In da se moje vene ne konajo v meni,
ampak v enoduni krvi
tistih, ki se borijo za ivljenje,
za ljubezen,

.
drobne stvari,
za deelo in kruh,
za poezijo za vse.
BRALKA: Politina poezija govori o temah, ki ljudi zadevajo, o temah, ki so na
eni strani najbolj intimne in osebne, obenem pa segajo globoko v kolektivni
imaginarij skupnosti. Prav v tem je razsenost politinega v njej; v francoini
npr. le politique pomeni politino dimenzijo v nasprotju z izrazom la politique,
katerega pomen je oji in ustreza slovenskemu pojmu politika. Samo politino
pa je elementarna loveka dovzetnost za skupnost, za oblikovanje takih
drubenih vezi, ki loveku omogoajo dostojno in dostojanstveno ivljenje.
Ta poezija je pri kratkovidnih oblasteh obiajno nezaelena zaradi lucidnosti
oziroma prebojnosti govorice in avtorjevega/avtoriinega poguma v izrekanju
nevenosti hic et nunc.
S tem, ko politina poezija reflektirano posega v drubeno dogajanje, oblikuje
prostor, etudi najprej mentalni oziroma imaginarni, ki udeleencem odpira pot
v aktivno, avtonomno, suvereno in znosno ivljenje, in sicer tako, da njihove
misli osvobaja drubenih prisil.
BRALEC: Politina poezija potemtakem ni mona pod egido izmuzljivosti
pesnikega jaza ali v zavetju avtorjeve neodgovornosti za zapisano. Ni ji do
aluzij, do ambigvitetnih avtorskih pozicij, do opustitev, zabrisov, polresnic ali
samozadovoljevalne pesnike linearne naracije, pa pa dejansko polni naa
ivljenja s svobodo in pogumom, z dejanskim eksistennim smislom. Zato je
politina poezija s svojo emancipatorino razsenostjo in z inherentno zahtevo
po egalitarnosti dejansko nasprotje metafizine trpee poezije z znailnim

.
arzenalom ran, spekulativnih bolein, izvoljencev, narodnih genijev,

mistinih duhovnih prigod ipd. Je nasprotje sentimentalne lirike in pa tudi
larpurlartizma, kakren obstaja v fantazijah literarne kritike.
Politina poezija seveda ni brez simbolne funkcije in drugih orodij za prevajanje
vsakdanjih situacij in fragmentov iz ivljenja na zahtevnejo spoznavno raven,
po emer je blizu politino emancipacijskemu in antropolokemu dojemanju
sveta: osebno je politino. To pa ob drugem pomeni, da subtilno politino
nasilje, prek katerega sleherni reim tem bolj, im bolj opresiven je dri v
ahu dravljanke in dravljane, neopazno, a neprenehoma nastopa v naih
ivljenjih, celo na najbolj intimni ravni, esar se marsikdaj niti ne zavedamo.
Takno je, denimo, politino poseganje v integriteto ensk prek podrejanja
njihovih teles vijim interesom in vrednotam npr. s prepovedjo splava, v
integriteto vseh pa s segregacijo na podlagi spolne usmerjenosti.
Politino je zmerom osebno. Najprej mora biti osebno, da lahko postane
kolektivno, in da se udejanji, mora spet biti osebno.
BRALKA: Tudi zato je ameriki pesnik Langston Hughes, ivel je med letoma
1902 in 1967 in velja za enega od zaetnikov politine poezije v ZDA, lahko
postal posamien glas in hkrati zbirno mesto kolektivnega odpora zoper razline
vrste drubenih izkljuevanj.
(IGRALEC)
Militant
Pustiti vse, ki
bodo tiho jedli kruh sramote.

.
Ne morem
brez glasnega in dolgega ugovora.
Okuam grenkobo v grlu
in v dui utim,
da je narobe.
Za poteno delo
mi ponujate slabo plailo,
za potene sanje
mi pljunete v obraz
in tako je danes
moja pest sklenjena,
da vas udarim v obraz.
BRALKA: Vsakdanje politino nasilje se kae na razline naine, med njimi
tudi na verbalni ravni, ki nas nenehno obdaja: pomislimo na drobna ponievanja
na delovnem mestu, na mikrostrategije pozabe, ki velikokrat doletijo ljudi, ki
pionirsko zastavijo svoje ideje, na brezobzirna odpuanja ljudi v imenu
dozdevno nevtralnih evfemizmov, kakrna sta fleksibilnost delovnega asa ali
kadrovska racionalizacija, ali na medijsko oznaevanje ljudi, ki se borijo za
svoje pravice in s tem ustvarjajo pogoje za nadaljnje boje za socialno pravinost,
za delikvente, drhal, radikalce ali teroriste. Nadaljujmo z odlomkom
pesmi iz davnega leta 1935 Naj bo Amerika zopet Amerika Langstona
Hughesa, katere jasne poetine misli danes odmevajo prek asovnih in
kontinentalnih ovir, njihov odmev pa bomo na koncu prispevka sreali tudi v
pesmi Amirija Barake iz leta 2001:
(IGRALEC)
()

.
Jaz sem kmet, podlonik zemlje.

Jaz sem delavec, prodan stroju.
Jaz sem rnec, suenj vseh.
Jaz sem ljudstvo, ponino, lano, se pravi
lano e danes, sanjam navkljub.
e danes pretepen, o, pionirji!
Jaz sem lovek, ki ni nikdar napredoval.
Najsiromaneji delavec, s katerim so skozi leta trgovali.
In vseeno sem tisti, ki je sanjal nae najosnovneje sanje
v Starem Svetu, ko je bil e kraljevi sluabnik,
ki je sanjal sanje tako mone, tako pogumne in tako resnine,
da vsemu navkljub njihova mogona drznost poje
v vsaki opeki in kamnu, v vsaki izorani brazdi, ki je
Ameriko naredila za deelo, ki je postala.
O, jaz sem lovek, ki je preplul ta zgodnja morja,
da bi raziskal, kaj pomeni moj dom
zakaj prav jaz sem tisti, ki je zapustil temno irsko obalo
in poljske planjave in angleko travnato loko
in odtrgan od obreja rne Afrike priel sem,
da bi zgradil svobodno domovino.
Svobodno?
Kdo pravi svobodno? Ne jaz?
Gotovo ne jaz? Milijoni, ki danes ive od socialne podpore?
Milijoni ubitih med stavko?
Milijoni, ki so brez plaila?
Vse sanje, ki smo jih sanjali,
.
vse pesmi, ki smo jih peli,

vsa upanja, ki smo jih imeli,
vse zastave, ki smo jih izobesili,
milijoni, ki nimajo za plailo ni
razen sanj, ki so danes skoraj mrtve.
O, naj bo Amerika zopet Amerika,
Deela, ki e nikdar ni bila
in ele mora postati deela, v kateri je vsak lovek
svoboden.
BRALKA: Socialno in loveko obutljiva pesnik in pesnica seveda ne moreta

mimo reimskih uzurpacij, ekscesnih ekonomskih ali politinih dejanj peice
izkorievalcev, saj bi to pomenilo, da je z njunim mestom izrekanja, to je s
krajem, od koder govorita kot pesnika, nekaj narobe. Pomenilo bi, da se jima
etina komponenta izmuzne, da sta kljub pesnikem statusu v resnici skrajno
neobutljiva za nesreo in pogubljenje drugih ljudi in da ju ne zanima ni
drugega od sebinega plasiranja njunih lastnih demagokih poetik.
O spoznavnem momentu politinega, ki pomeni dokonno odpoved leporeju,
znailnemu za dvorne pesnike slehernega politinega reima, govori pesem
sodobne amerike pesnice in aktivistke Devorah Major rojene 1952:
(IGRALKA)
kaj naredi pesem revolucionarno
ali to da nasilno zavrne stran
napravi slovnino zmedo
.
ki zanika metaforo in porazi metriko

je oboroena in pripravljena na podaljan boj
je glasna in nenehno napada vae ute
polna smodnika in eleznih iber
je nesprejemljiva za kanonizacijo
kljub zgodnji smrti kot muenica
ali je ravno narobe
odkrila gverilsko preivetje
skrito
podzemno
eksplodirala na nepriakovanih mestih
se znova pojavila prav
ko ste mislili da je mrtva
BRALEC: To je bila Politina pesem amerike pesnice Devorah Major iz leta
2003. Avtorica je bila leta 2002 proglaena za San Francisco Poet Laureate in
je leta 2006 sodelovala na pesnikem festivalu v Sarajevu.
Pesnica pisanja poezije ne vidi kot vlogo, ki jo je v ivljenju sprejela, saj je
poezija zanjo integralni del ivljenja in ivljenjskega dela samega.Od poezije
zahteva, da gre preko ustaljenih meril za kanonizacijo in se gverilsko ugnezdi.
Hoe, da postane tenkoutno in subverzivno ljudsko oroje ohrabrujoa misel,
ki je zmona varovati, prenaati, predelati in vasih na nepredvidenih mestih
tudi eksplodirati travmatizirano memorijo obdobij, ki so jo slepe in kratkovidne
oblasti skuale potlaiti. In poezija, ki to zmore, je prav tista poezija, ki se nam
je prek stoletij ohranila. Emancipirana, politina poezija je oblika boja zoper
pozabo.

.
10
BRALKA: Glede na doslej povedano lahko vidimo, da denominacija politina

poezija pomeni intelektualno in emocionalno mono in loveko obutljivo
transformativno poezijo, ki v sebi nosi potencial za drubene spremembe.
Argentinskega pesnika Roberta Juarroza, ki je bil rojen leta 1925 in je umrl leta
1995, lahko beremo tudi v slovenini, in sicer njegovo knjigo prevodov z
naslovom Vertikalna poezija. Sam sicer ni pisal neposredno politine poezije, je
pa njegova poezija v intenzivnosti spoznanj in izreenega, pa tudi na ravni
refleksije poetine govorice vseeno dosegla tisto raven miselne zbranosti, ki je
zadostna za vstop na raven politinega. To je tudi eksistenno plaal z vekratno
drubeno izkljuenostjo. Roberto Juarroz omenja trojni prelom v ivljenju
pesnika ali pesnice, v katerem lahko razpoznamo conditio sine qua non za
pisanje politine poezije.
BRALEC: Prvi prelom, ki individualno omogoi politino poezijo, je prelom
pesnice oziroma pesnika z ustaljenimi navadami in s konvencionalnimi
merili realnega, ki skuajo monopolizirati in si priliiti realnost. Povezan je z
doloenim pragom miselne intenzivnosti in s prepoznavanjem kolektivnih ovir,
mej in dosegov ter z doloitvijo polja oziroma individualizirane konstelacije v
osebnem literarnem delovanju. Njegova sodobnica Denise Levertov, anglekoamerika pesnica judovskega porekla, je e eno ime z izjemno politino energijo
in pesniko mojo. Sliali bomo njeno pesem Akcija, ki sicer izhaja iz dokaj
vsakdanje situacije, namre sedenja na plai, ki pa ji pesnica vdihne povsem
drugo imaginarno dimenzijo:
(IGRALKA)

.
11
Odloim lahko tisto zgodovino,

odloim lahko svoja oala,
odloim lahko imaginarni seznam,
kaj pozabiti in kaj je treba narediti.
Iz oi lahko stresem sonce in odloim vse
v vro pesek in epetaje prekam hini prag
in odidem naravnost v bistro morje
tam lebdim, lebdijo moji dolgi lasje in ribe
okoli mene izginjajo. Globoke vode.
Malo po malem prepoznavamo
meje in globine moi.
BRALEC: Amerika pesnica in aktivistka Muriel Rukeyser se je rodila leta

1913 in ivela do leta 1980. Velja za eno od kljunih avtoric 60-ih let 20.
stoletja in feministine emancipacije v ZDA, znana pa je tudi po svojem kriku
Ni ve mask! Ni ve mitologij! v pesmi Pesem kot maska. V pesmi
Metafora za akcijo pravi, da moramo zapreti kroenja idej in nato generirati
preskok v telesni akciji ali umskem spokoju, in nadaljuje:
(IGRALKA)
Nad nami so udarci na zidovih neba,
tu so dinama, jeklena rnina, plamen, ki si ie zavetje,
tu je lovek-pononjak, ki jutrinje manifeste
izpeljuje iz teh nonih sreanj;

.
12
tu zahtevamo dokaz v solidarnosti,

elezo na elezo, telo na telo in
velik enkraten spopad.
In za nami v asu so ljudje, ki nam pri
napredovanju pomagajo. In blizu je naa ljubezen:
niti prisilen prezir niti dogmatina zavrnitev,
zaprtje kroenja v siloviti omami istosti.
In nad nami je no,
odvija se polje pomehkuencev,
ki svojo mehkobo polnijo s strastjo
v simbolu,
da bi se zdruili in za akcijo pripravili
nao umsko intenzivnost.
BRALEC: Drugi prelom, ki ga omenja Roberto Juarroz, je prelom s kliejsko,
stereotipno oziroma zdravorazumarsko govorico vsakdana, ki pomeni
udobje in drubeno neodgovornost. Ta prelom seveda ne pomeni pregona
vsakdanje govorice iz poezije, ampak ravno narobe, pomeni prosto aktiviranje te
govorice, toda z vpeljavo notranje besedilne refleksivnosti v razmerju do nje.
Prelom na tej ravni ni mogo brez individualne odgovornosti v razmerju do
kolektiva, v katerem individuum, ki pie, ivi. Ameriki pesnik iz pesnike
orbite Black Mountain Poets Robert Duncan, sodobnik Roberta Juarroza, je
podal imenitno definicijo te odgovornosti; pravi: Odgovornost je zmonost, da
nekdo odgovori na doloeno situacijo ali drubeno konstelacijo. Nezmonost
pesnikov, da bi takoj in sproti javno odgovarjali na drubeni vsakdan, e

.
13
posebno v njegovih najbolj zaostrenih in kritinih trenutkih, in vstavljali

raznotere distance v zapletena razmerja do realnosti, ki jo ivijo z vsemi
oblikami govoric, ki jih proizvajajo , ultimativno pomeni, da nimajo niti dovolj
pesnike moi niti dovolj loveke volje, da bi prelomili s kliejskimi
kolektivnimi predstavami in pisali spoznavno mono politino poezijo.
Za to je namre treba pridelati nedvoumno pozicijo izjavljanja in imeti jasno
intelektualno stalie, prehajanje z ene strani na drugo, npr. s strani reima na
stran zatiranih in nazaj, po tem prelomu ni ve mogoa.
BRALKA: O nezmonosti, da bi prepoznali potrebnost preloma z udobnim
ivljenjem, v katerega so se v preteklih totalitarnih reimih radi pritajili
intelektualci, nam govori pesem Apolitini intelektualci gvatemalskega
pesnika in revolucionarja Otta Renja Castilla, ki je umrl leta 1967 star komaj
33 let:
(IGRALEC)

.
14
Taja Kramberger, Izdihniti plamen (besedilo za radijsko izvedbo, naroilo: Tina Kozin)
( TK avtorica besedila in prevajalka pesmi v besedilu), november 2011
Nekega dne
bodo
apolitini
intelektualci
moje deele
zasliani
od preprostih ljudi
naega ljudstva.
Ni jim ne bo treba
povedati o njihovih absurdnih
upravienostih,
rojenih v senci
okroglih lai.
Vpraali jih bodo,

kaj so naredili,
ko je njihova
domovina poasi
umirala
kakor sladek ogenj,
majhen in osamljen.
Ti, ki niso imeli nobenega mesta

v knjigah in pesmih
apolitinih intelektualcev,
a so jim dnevno prinaali
kruh in mleko,
jajca in tortilje,
ki so jim ivali obleke,
ki so vozili njihove avtomobile,
ki so skrbeli za njihove pse in vrtove
in delali zanje,
in vpraali bodo:
Nihe jih ne bo vpraal

o njihovih oblekah,
njihovih dolgih
siestah
po kosilu,
prav tako nihe
o njihovih sterilnih spopadih z
niem,
nikogar ne bo brigala
njihova ontologija
grabljenja denarja.
Ne bodo jih spraevali
o grki mitologiji
ali o njihovem gnusu
do sebe,
ko nekdo v njih
zane umirati strahopetne smrti.
Tega dne
bodo prili preprosti ljudje.
"Kaj ste naredili, ko so revni

trpeli, ko sta bila prijaznost
in ivljenje kruto izgana iz njih?"
Apolitini intelektualci
moje sladke deele
ne boste znali odgovoriti.
Jastreb tiine
vam bo porl drobovje.
Vaa lastna beda
bo porla vao duo.
In ostali boste
nemi v svoji sramoti.
15

BRALKA: Tretji, najteji in ultimativni prelom, je po Robertu Juarrozu

prelom naina ivljenja. Brez njega prvi in drugi prelom ne pomenita niesar,
saj nista utemeljena v pesnikovem ali pesniinem nainu delovanja, ki poetine
besede pesnika in pesnice povee z ivljenjsko izkunjo v osebno integriteto.
Prelomiti s starim in udobnim nainom ivljenja je prelom strahu pred
konsekvencami razgaljenja in pred odgovornostjo. In odgovornost
ustvarjalca/ustvarjalke na kateremkoli podroju je najvija odgovornost, saj
je njun subjektivni imaginarij na tem, da postane obi imaginarij skupnosti, v
kateri delujeta. Ta prelom, ki vodi neposredno v politino poezijo, zmorejo le
redki pesniki in pesnice.
Poezijo sodobnega palestinskega pesnika Sameha al Kasema, rojenega leta

1939, zaznamujejo politini dogodki, ki so bili palestinskemu ljudstvu vsiljeni z
izraelsko zasedbo leta 1948. Njegova pesem Pismo bankrotiranca imenitno
povzema zahteve te ravni, torej prelom z lagodnostjo v ivljenjskem modusu. V
njegovi poeziji je na poetini ravni ubesedena ireverzibilnost spoznanj oziroma
neomajnost odloitve, da pesnik trdno stoji in ga ni strah posledic, ki jih prinaa
odloitev, da se ne pusti ustrahovati in zlomiti:
(IGRALEC)
Lahko izgubim vsakdanji kruh, e elite,
lahko kronjarim za obleke in posteljo,
lahko postanem kamnosek ali nosa
ali pometa,
lahko brskam za hrano v ivalskem govnu,
lahko se gol in prestradan zgrudim.
16
Sovranik lui
ne bom sklenil kompromisa
in boril se
bom do konca.
Lahko me oropate zadnje pedi moje zemlje,

lahko kopljete za mojo mladostjo v jetnikih luknjah,
ukradete, kar mi je zapustil ded:
nekaj pohitva ali oblek in vre,
segete lahko moje pesmi in knjige,
nahranite svojega psa z mojih mesom,
podtaknete nono moro svojega terorja
mojemu kraju
Sovranik lui
ne bom sklenil kompromisa
in boril se
bom do konca.
BRALKA: Ti prelomi, torej prelom z ustaljenimi merili realnega, prelom s

kliejsko/zdravorazumarsko govorico in prelom v nainu ivljenja, ki jih
spoznavno postavi in sklene zadnji izmed njih, so kljuni za politino poezijo, a
naposled veljajo tudi za sleherno drugo resno intelektualno-spoznavno
dejavnost, ki vodi do trajnejih in odpornejih intelektualnih spoznanj.
Sklenimo razmiljanje o politini poeziji z geopolitinimi koordinatami, ki so
simptom in travmatino mesto tevilnih spoznanj politine poezije zadnjih
17
desetletij. e ivei in vitalni ameriki pesnik Leroi Jones, znan pod imenom
Amiri Baraka, je danes eden tistih pesnikih glasov v Zdruenih dravah
Amerike, ki so najmanj pogreljivi. Njegova politina poezija je notranja
refleksija prostora v obdobju zdruenodravske zgodovine, ki boleha za
kroninim pomanjkanjem refleksije. Takole pravi v Politini pesmi:
(IGRALEC)
Razkoje je torej nain, kako
biti neveden, udoben.
Dostop do odprtega trga
najmanj pomembnih informacij. Kjer teorije
lahko poganjajo pod tekimi ponjavami,
ne da bi jih ideje razdrle.
BRALKA: Baraka je 1. oktobra 2001, se pravi slab mesec po napadu na

Svetovni trgovinski center v New Yorku, napisal pesem Nekdo je razstrelil
Ameriko, ki je nedvomno vsaj politini ekvivalent, e ni e mogoneji pesniki
krik, Ginsbergovega Tuljenje. V njem namre odmeva e mogoneji ameriki
pesniki glas, in sicer glas Langstona Hughesa s pesmijo Naj bo Amerika zopet
Amerika, katere odlomek smo sliali prej. Kar je bilo Tuljenje za 60. leta 20.
stoletja, je nedvomno Nekdo je razstrelil Ameriko za svet po 11. septembru.
Pesem je silovit poetini odgovor na imperialistino politiko Zdruenih drav,
njen svetovni neoliberalni kriarski pohod in na njeno uzurpacijo vloge
razsodnika v svetovni politiki. Zadnji del pesmi, v kateri se ob koncu ponavlja
beseda sova, vezana na fonetino obliko pesnike reiteracije Who / Who / Who,
18
ki skozi vso pesem onomatopoetino in vztrajno posnema skovikanje, zveni

takole:
(IGRALEC)
Za koga dela Tom Ass Clarence
Kdo pride du du iz Colonovih ust
Kdo ve, kakne vrste Shiza je Condoleeza
Kdo plauje Connollyja, da je leseni rnec
Kdo daje genialne nagrade Homini Loco
Subsidere
Kdo je strmoglavil Nkrumaha, Bishopa

kdo zastrupil Robesona
kdo je skual vrei DuBoisa v jeo
Kdo je oklevetal Rapa Jamila al Amina, kdo
Rosenberga, Garveya,
The Scottsboro Boys,
hollywoodskih deset
Kdo je podtaknil ogenj v Reichstagu
Kdo je vedel, da bo Svetovni trgovinski center bombandiran

Kdo je povedal 4000 izraelskim delavcem v Dvojkih,
naj tega dne ostanejo doma
Zakaj se aron ni prikazal blizu
?
/
Kdo, kdo, kdo/

eksplozija Sove asopis pravi,
da je mogoe videti hudiev obraz
Kdo KDO
Kdo KDO
19

Kdo bogati na raun vojne

Kdo kuje dobiek iz strahu in lai
Kdo hoe svet, kakren je
Kdo hoe, da svet vodi imperializem in
nacionalno zatiranje in teror
nasilje, lakota in revina
Kdo je vodja Pekla?

Kdo je najbolj moan
Poznate koga, ki bi
kdajkoli videl Boga?
Vsi pa so videli
Hudia
Kakor bi eksplodirala Sova

v vaem ivljenju v vaih moganih v vas
Kakor Sova, ki pozna hudia
vso no, ves dan, e prisluhnete, kakor bi Sova
eksplodirala v ognju. Sliimo vpraanja,
ki se dvigajo v stranih plamenih
kakor pialka norega psa
Kakor kislo bruhanje peklenskega ognja

Kdo in Kdo in KDO (+) kdo kdo ^
20
Kdoooo in Kd ooooooooooooooooooooo!
BRALKA: Orkestriran napad na pesnika Amirija Barako, ki ga je po

pesnikovem
nastopu
na
festivalu
Dodge
Poetry
leta
2002
izvedla
ultrakonservativna Anti-defamacijska Liga, je znailen primer spodnaanja

kritinega pesnikega glasu in meri na njegov socialni umor. Ker je bil Amiri
Baraka leta 2002 razglaen za pesnikega lavreata New Jerseya, se je del
politinih pritiskov in diskvalifikacij zoper njega usmeril v to, da pesnik odstopi
s tega astnega poloaja. Amiri Baraka je v odgovoru na napade med drugim
zapisal:
(BRALEC)
NE BOM SE OPRAVIIL, NE BOM SE UMAKNIL! Dejansko bom
nadaljeval z delom na tem, kar sem si zadal, da bom naredil, pa e vedno
za to nisem plaan. Objavljal in populariziral bom poezijo in pesnike po
vsej deeli. Skrbel bom za to, da ustvarimo nova zbiralia in
vzpostavimo nova omreja za pesnika branja in delavnice v dravnih
knjinicah, olah in na drugih institucijah [] potemtakem si bom
prizadeval, da dobijo nai dravljani dostop do poezije, ki vkljuuje
pesnike vseh nacionalnosti, ne glede na spol, raznolikost izkuenj in
stilov.
[]
Biti kakor Oziris in Orfej, ki jima je sluba naloila, da vsakega dne s
pesmijo ali zgodbo pomagata vziti soncu na nebu. Osvetliti loveki um in
privesti svetlobo na ta svet.
21
BRALKA: Tako vsem bojem in konfliktom navzlic, ki so jih doivljali in jih e

doivljajo avtorji in avtorice politine poezije, ta poezija ostaja eno od tistih
dragocenih ustvarjalnih podroij, ki dri svet odprt za nove bolje in loveko
znosneje vizije.
*** KONEC ODDAJE ***
22

Taja Kramberger Izdihniti Plamen 2011

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Taja Kramberger Izdihniti Plamen 2011

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Taja Kramberger, Izdihniti plamen (besedilo za radijsko izvedbo, za radijsko urednico Tino Kozin)

( TK avtorica besedila in prevajalka pesmi v besedilu), novemberdecember 2011

vsemu drugemu. To pa doseejo le redki.

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Ravno narobe, politina poezija je zgoena, intelektualno mona in sprotna

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Govori, tvoje ustnice so proste

Govori, ta kratka ura je dovolj dolga

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Pesem Kakor ti iz leta 1975 je podpisal salvadorski pesnik Roque Dalton in v

Tudi moja kri vre

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

arzenalom ran, spekulativnih bolein, izvoljencev, narodnih genijev,

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Jaz sem kmet, podlonik zemlje.

vse pesmi, ki smo jih peli,

BRALKA: Socialno in loveko obutljiva pesnik in pesnica seveda ne moreta

ki zanika metaforo in porazi metriko

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

BRALKA: Glede na doslej povedano lahko vidimo, da denominacija politina

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Odloim lahko tisto zgodovino,

BRALEC: Amerika pesnica in aktivistka Muriel Rukeyser se je rodila leta

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

tu zahtevamo dokaz v solidarnosti,

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

posebno v njegovih najbolj zaostrenih in kritinih trenutkih, in vstavljali

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Vpraali jih bodo,

Ti, ki niso imeli nobenega mesta

Nihe jih ne bo vpraal

"Kaj ste naredili, ko so revni

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

BRALKA: Tretji, najteji in ultimativni prelom, je po Robertu Juarrozu

Poezijo sodobnega palestinskega pesnika Sameha al Kasema, rojenega leta

Lahko me oropate zadnje pedi moje zemlje,

BRALKA: Ti prelomi, torej prelom z ustaljenimi merili realnega, prelom s

BRALKA: Baraka je 1. oktobra 2001, se pravi slab mesec po napadu na

ki skozi vso pesem onomatopoetino in vztrajno posnema skovikanje, zveni

Kdo je strmoglavil Nkrumaha, Bishopa

Kdo je podtaknil ogenj v Reichstagu

Kdo je vedel, da bo Svetovni trgovinski center bombandiran

Kdo, kdo, kdo/

Navajajte to besedilo/Cite this text/Citer ce texte:

Kdo bogati na raun vojne

Kdo je vodja Pekla?

Kakor bi eksplodirala Sova

Kakor kislo bruhanje peklenskega ognja

BRALKA: Orkestriran napad na pesnika Amirija Barako, ki ga je po

ultrakonservativna Anti-defamacijska Liga, je znailen primer spodnaanja

BRALKA: Tako vsem bojem in konfliktom navzlic, ki so jih doivljali in jih e

You might also like