You are on page 1of 494

M()NITOR

Monitor ZSA

Revija za Zgodovinsko, Socia no I

in druge Antropologije

Vo!. Vll I no.14,2005


Revue des anthropologies historique, sociale et autres anthropologies
Review of Hisiorical, Social and other Anthropologies
Rivista di antropologia storica, sociale e altre antropologie
Revista de las antropologias hist6rico, social y otras
Zeitschrift fUr Historische, Soziale und Andere Anthropologien

Posebna izdaia

MONOGRAFIJA O ISH
Neposredna zgodovina: dogodki na ISH

Elementi za refleksijo

rzdaja / Published by / Pubtie par


TROPOS - Dmitvo za zgodovinsko, socialno itr drugc antropologije
ter L:ultume dejavnosti
TROPOS -Association for Historical, Social and Other Anthropologies
dnd Cultural Acri\ irie.
TROPOS Association pour antfuopologie histoflquc, sociale
et autres anthropologies er pour dcs activites cultuelles

LjubUana,2005
HEb letunu ZuZku Krcsu za ta postavliatsk podvig!

C P Kalalo2ni zpis o pubrkEcri


Narodna rn unrerziterna kntlznim Ljubtjana

373 600 9(4974 Uubjana)(032)

MONOGRAFiJA O ISH neposredna zgodovina dogodki na tSH :


elementiza rerleksijo / oostLloda urednikaVado Kotnik, Tara
KrambeBel - Ljubljana Tropos, druStyo a zgodovrnsko, socja no
ln drugeantrcpoooile ter ku turne dejMosti, 2oo5
(Monftor zsA Posebna zdaja:vot 7, fo 1 4)

lsBN 961-S1533-1-6
Monitor ZSA -
Revija za zgodovinsko, socialno in druge antropologije
POSEBNA IZDAJA (vol. Vll, 'l-4) MONOGBAFIJA O ISH

lzdajatelj revije / Puhlisher olthe lieview / 6diLeur de la revu:


TROTOS DnaLyo za 4odovinsko, socialno in d.Uc mropologijc tc. kullurie dejaynosl /
TROPOS Asoculon lor Hrsrorcal Soual md Othcr ,\nthm]1olo3hs and Cu rom Aolities /
TROPOS A$odaion por d(hJopologe hsLoaque, sociah et autres anthroFlogics ctlor d6 acrivitds culturc es
Zd pdrr'/ansl,;m domo.
(.SI lTll rjubldni so.enL"
O vse priyi4 Dridride. Ponatis objryje brez rioizacije uredniitva Irerove&n,/ All rlghL, Bcrrcd NtDftol
lhis Iublicrhm m4v b rcpmdmed silhotrt the ruDorlsrdon ol lhe Edilofirl Borrd,/ Tous droih senas La
rcDrodtr.tion des dicles 5t hhrdite sms utorisalion dn Cooit6 de rddrcri0n

ISSN:1854{376
ISBN: S61-91533-1-6

f,sijr izh4r dvrlnt leho / The Rnis h Nblished trtce a yer./ L, RBue orrril deu lols ,e &,
Rduarsyre[nr999 2000izhsjsrsLorinrom iynogr$ ]orsHTiA ovon MaDttt- intuastd'totsHlrssN 1530,0156) s@nladr
roorsmo o
!od,s, +Lc!a Uiedmiklg, odbo.r o nzinryi Eyle s Eore MranuIsII R(il
a htnonsrin? tttuarher., t6LtrssN lr3c63rx) Pod m i7h{ir, do na.r loo 2004 od6 ddcx 7001seEytr
,mmom jc
nenli.Motih'711 Rt&a,!aa,n:h,wotnotndtuF,n,,p/44.(ISSN l3l4nl76),njenizdajrdlFjerRoPos Drunw
rmpoloBijc . kuxDar dcj,hNri Urcdn.No. undmatr odbor m mEdnx
onajatov gr$n.m.n,h ro'Drr

:!sk enlerniycero[inB]pNzdk)tt q- bnk(b iin ron!,ipti d so obrarier rudrna rraneb splehe EyleI Soneful
as snd ,l ,bn4cr s$o$,4
oI rhl d as wdl i. th. oili.c rcyic{ / Quclqucs rns cfl nr cr
mus les rtsn'n$ dc\ tubrqr*,lrrl8 ans la relm il6nronique hq, ,\w trorios s

odsovorn, utudn'co/ [ditor'iFcniet R6drctrice en chr:

Gostujoii urtdnlk/ Gucst Edilor/ Radeteu inyit6:

Glrma trEdn'ca/ MmuDs Erl'lor/ Rddrctri.e n cnel diointe:

LlEdniik' odbo, Dditorirl Bo&d/ Conil6 de Edaciionr


PcLcr rko, ALenkaJanlo Sp.eizer{latulteta zahunanrllane srudrje, Koler. A]cnka Kodcirnan Ganozaposlcoa
vkulLn.i,alad slikarkal,Vlado(otnjk,Tajalramberger(rdkulLetazahunanis inc itudilc, Korcr), sabinaMihclj
(Loushboroush Uniyeruly. Lerceslershrc), Naraia rssela (lSH, Llubllana), Barbara zych (Mladinska knjiga
zalozba. Ljubta.a), MdtD Zurok Krer (SNC Opera nbalet Ljublana, Liubljana)

\rednmdni nredniikl syou Inlernrllond Adrisory Bord/ Conseil d Gdaclion internalion.ll


MarieElMbeftDucreu(CcnLEnationaldclarcchc..hcscicntirique,Pariz),ManaCeciliadEr.oLo{UniversiLi
deParisl Sorb.nne. ?an7), DanielNordnin (Cenlre des Fcherches lnstoiques, Pdz), Drago B Rotar(lilozoiska
lakulLola, L]ubltana, Znanstvcno ruiskomlno ycdiiic, Kotcr), MarlaVerginella (Filozohka fakuLleB, Ljubljanai
larutula za humanhriane trudije, Kopetl

Iljniitvo mdniitE/ Editonal ofiice/ smra,n,r de r[dmtlon:


Vlado I$tnik (promoc!a, di slribncija)
Avlorst 0nvic/ Co[yrighh/ Droits d'.deu^ :
Peler Arko
Oblikoyanje naslonic./ Fronlpaee/ courorture:
Alenka Kodcirna., Juft ZaLokar
Rraun alniiki lElony' El etron ic dsi s n/ Modclogc dlec tronique:
Martin Znisk K@r
Jezikomi OEgled/ Lmguage superyision/ Superrision lhguistique:
KaiaKlopara,KatdinaRoLr,?elj!lomaZinGlmnidina),MancaGaipcriid{angLeidina),AnaKir.(f.ancoii:ina),
Lorek uE tsatuda Zych, Pcter AJko, V13do Kotnik

Tisk/Prhted by/ Im0.inft 0a.: BiroaralikaBon. Ljubljana


Stelilka je izsla s podporo donatorja "DrdbaCinperm D drusrd.n.o.(, Gorjupova J0, Llubljaia /
This issue was published wiLh the suplorl ol donrtor
"Druiba Cinprn,n h drugi d n o,",
Gorjupova 30, Ljubija / Lenunero esrpublid avec le support du donareur
"Druiba Cinperm in drusi d n.o.", Gorjupova 10, Ljubijma
Urednialvo/ Edi1onal Ofi ce/ Redact'orl
MONITOR 7-SA
Za partlzarskim donom 5
Sl-1211 Ljubljana
sloveniia; EU
E-mait: nodtorzsa@hohDail.com

PNna, dlankc, rccenzleir druse Drhlcrkc loilliLc na naslovurcdniiln Tchnldninapolki za afurj. s.nr
zadnli shnehpubuaue /AI corEspondcnce, anrcles, bookrevicws, c1c shouldbc scnr Lo rhc Edir..iaL
Omce Tecnmcal instructions to conlribuLore 3rc [obe]ound atlhe end ollhopublicalion / Le.oum.r lcs
adiclcs,lcscoDptcsrodusctlcs autrcs tcxtcs sontd.drcsscran burc.u de radactiotr \olicc! n I rnuntron d.s
.ntcus 3c r.onrcnt iL la lD dc Ia publMrron

NAROCNINA / STJBSCR]PTIONS / ABO\\EWENTS

Nai.cila poaljlG na nslov urednlilya /


Subsdipriotu should be addrs$.d t. tbeld,tonal Ofiioe r lgs abonnemenLs sont ii xddr.ss.ri lr r.dr..on

Letna ndoanina (dve dvolni itevilkl)


lizianc oscbc: 3000 SIT / instilucijc l6 000 SIT/ iludcnd, noTaIlo\leni ut.lojcn.l 4800 SIT
ce.a loemezn (drcrne) iLeY, ke
nziincoscbc 4000 SIT/insiluctc 8000 SIT/ irudc.ti, nczatode.i. u!.k.ic..i 1,100 SIT

Prosnovas, da dodaLe 100 Srl za sm*epoilnre

a Lte.lnrnvo \i v rzjemnrh okolriadah prdriurc pravrco posebej doloarl ceno Za naroamle {e spr.m.mb. ie

NarcOnEo r stroikepoihine nakanEna transakciiski.aaun


rlasno izplnle svojeme m naslov:

SGvnkaiaauna 10100 0037t94216. sprDron rza MonnorzSA.


lanka Banta Koper. Crgaletlva 4. 1000 Llublana Sl
InetDkrraoa: IROPOS Druitvoza zsodovinsko, souxlnorndruge anrorcl.ero rerkulrurnc d.jI..sii Zz
partizanskrm domon 5, Sl
l23L Llubllana, Slovcnrra

Annuxlsuhscriplion (lv. d.uble,ssuer/ ll{if d abonnem tpour I ar(dcu\doubl.r tru Lio:)


for indiridualsr poxr lcs p.nicul,ds 40EUR1lirh$luh.nsrpourlesmn'tutroE 30Fln
one (doubre) rssueirJn (d.ubre) num610
tur indivldnals pour lcs p.niculids 2,t EUR rli, institunons ForrlessotunoL 13ELR
Please dd 3$ (2.5 EUF) to cover poshse odhmdlins cosrs l On e p.icd'ajourcr2 t LLRpourl.sGa,:dj

llcascrcmnr[c ncccsdy mounr for drc post to ou accou$. clcarly ind,c.lng ]oDr nam! bd addre!! frer
d aNig,rcr l .bomcmot plus les nais dc postc au conptc numcro, prir dlnscnrc r olr. nom d.drise dd
nmiiE disdiactc:

AccountNumher: 10100 00379942l6.pleacadd'prird atour.r


,for \lonitor ZS.\( ,pour Nlonitor ZS1(
Barli Banhr (oper cisalctov.,1, sI' 1000 Ljublj . Slolcni. Slo1.d!
rtccountlloldo'tROlOS -1s ociati on for ilis tori cal Social dd Othcr lnlhrop ol ogi.s .nd Culrural
Adilidca l lROPOS r\sociation pour ardropoloEic hhroiquc. soci.lc cl aulrcs anthJopolog,.r er pour d.s
adi! i tas cu I turcllcs, Za pann.L+in domon 5, Sl 1231Ljublran. slorntr!slor.D.
MONITOF ZSA
Vsebina/ Contenls / Conlenu

Posbna izdaia revje / Spec a issueoithe @iew / NLmero sDe.a de a rewe


Monitor ZSA, vol. Vll/ no. 1-4,2005

MONOGRAFIJA o ISH
MONOGRAPH ABOUT ISH / MONOGRAPHIE SUR L'ISH

Neposredna zgodovina: dogodki na ISH


Elementi za refleksijo
lmmediate History: Events at ISH
Elements for a Reflexive Study
Histoire imm6diate: 6v6nements a l'lSH
El6ments pour une 6tude r6flexive

Post tot .liscndina rerum


TajaKrambercer .

Oda pndruzevanja Ev.opi z imaginatiiem lokalnega sleza


Ade of Joinihg Eurcpe with Local Ttopes of lh.ginatioh /
ade A Iadh'sian a Eurcpe avec Iimagihane de la guinauve locale
Tata Kramberger

Solidahost? Potaba srcclstev za usposablja4je ntadih hnskovalcev in aziskovalk Da ISH


Solidanty? The Use of Funds fot Junior Researches at ISH /
La soldaib ? Consonhatio, des ressour.es porr /s./b un.s chercheure e 1lSH
SabinaMihelj . 1

- Pnbga k dlanku: lzbor iz dokumentacije korcspondenc v zezi s porabo


sredstev za usposabtjanie mlaclih Hziskovalcev in reisko@tk na tSH
Altachnent. A Selectton frcm the Docunenlalion ol Conespondence abaut the Use af Fuhds
for Junior Researchere at ISH / Annexe Le chod des dacunenls sut lulilisation des
rcssaurces pour lesjeunes chercheuB e tlSH
Pripravilin uredilvlado Koinik I
MONITOB ZSA
Vsebina / Contenls / conrenu

Posebna zdala @ile / specalrssue ofthe reMew / NLm6ro sp6c alde a revue
MonitorZSA,vol- Vll / no 1.4,2OO5

Razkrci znanstuene skupnosti - O antiintelektualizhu in


prcvincialnih st@tegijah ignotance in eliminacUe
Disihtegration ol Scientifrc Connuhity - On Anfi-inlelleclualisn and Prcvincial gtalqgies af
lgnatance and Efiminatioh / La desihl6gtalian de ]a commuhau6 scientilique - Sut I anti-
ntellecLualsme et les strcGgtes provinciales de llgnorance el de telihihatioh
Mado Kotnik 27

Velike skivnosti nalih moisuov: Kratka ehogrcIiia ekscesov ,a ISt


B/g SecEts of SDa// Mastere: A Shan Ehhography of Excesses ai /SH /
G rands secrels des petls mattrcs Une couie elhnogftphie des excds 3 /1SH
VladoKotnik s7

Gaudeamus igitu! anti-intellectuales dum sumus - rzgon hereiika /


An Expulston ofthe Heretlc / Lexpulsioh de IhAfthque
Vlado Koinik 49

Lingua ISH lmperii. O roaalitarnih diskuditnih st@tesijah in


niihovih .lomnevno .lobto jivih hosilcih
Lingua ISH lmperii Aboutlot.libnan Discutsive Sthtegies and henNleg.dly Bqnevolent Carrers /
Lingua lsH mper su./es st alcales discorA/ves tota|taires et leu6 tenants pr4tendunent

TaBKramberger 79

-Ad Linquam ISH lmperii- tagmenti 2 ahiva diskutzov in iziav


(Appendix/Ptiloga: diskueivno g@ctivo k Etanku)
Ad Linguam SH lmpeii - Fragments fiam lhe Atchive of Discau6es and Slatenents
(Appendix: Discureive D.la wilh lhe,4.i/c/e) /Ad Linguam ISH lmpeii - les tagnents de
I'atchive de discours et danancesqppendd les dohnees dtcoorsves ltees a I ar|cle)
PipEv am uredilaTata Kramberger 199

Botani;ni rcsizen v eseju 'Boti' Svetlane SlapSak


BotanicalRacism ln Svetlana Slapaak's Essay 'Bon'tPhes l /
Le Bcisme botanique dans Iessai'Bon fPins l de Svetlaha Slapsak
Taja Kramberger 257

- Pnbga k Elanku / Attachdent / Annexe:


taza Kosti4 Santa Maria della Salute (3. 07. 'l9og) 279

Med Baudnlhtdom in Butalami


Betveeen Baudila.d ard Butale/
Entre Baudn ard et Butal.
kenasumi 283

Neviclna taca povprcenosti ali UeEem na ISH (contadicio in llagtenti)


Tha lnvisibld Paw af Mediocnty ot the Iakeover at tsq (conkadbtb n nasranh) /
La patte invisible de 1. medioc e ou ]e caup de farce a l'lSH (canltudiclio in fl.qtahli)
Drago B Rotar 291

Apa@tEiki @ziskovania
P erre Bourdeu 352
(Prevedel Draso B Rolar)
IVONITOB ZSA
Vseb na / conlents / Contenu

/ Spec6 r$ueollherevew/Num6rospdca de a@we


Posebna zdala @vije
Monrtor ZSA, vol. Vll/ no. 1-4,2oos

Obiava nekate h dokumentov


Publication ot Some DocumenE
Publication de certains documents
(Pr prav a in ured La Taja Kramberger in Dmgo B Rotar) 355

/z hisao.Ela Monitorja ISH 359


F@n the Htstary olthe Review Monilor ISH fs/oven,a, o,/y);

Pisno taje Ktamberser,Kolegom in kolegican Monitotja lSH,


izvrini diektotici Drcgici Bac in u d- clekana Janezu Justinu v vednost( 3Aa
A Lefter by Taja Krunberqet "Ia lhe calleagles af Lhe teview Mon tor lSH, the
executive dheclor oI the ISH Dtagica Bac, and Io Janez Justjn,lhe Acting Dean
orlSH, ad niormandum(, ColLeqirn Bulapest BudinpeSta, 13 lunii 2OO3

Pismo Dtaga Brcca Rotaia,Senatu ISH initanom prcgrcmske


skupide /SH(, Colresiun Btclapest, Budimpeata, 14. iunij 2OO3 391
A Letlet by Dtago Btaco flotat "fo the senale al lsH and Lhe nehbets al the
Prcgtafrhe Gtoup ol lsH", calleg um BLdapes! aud,mpesra , 14 lunt 2003

Pisno treh senatoiev ISH (Boiana Daskaria, Draga B. Rotaia in hene Sumil
prc.tsednici Upravnega o.tbo.a tSH 9e- Atii Brytez,2s.februar 2OO4 396
A Lener by fhree lSH Senatarc (Bojan Baskat, Druga B BoLat, lrcna Sumi) ta lhe
tuesidenl of the Adninistntive Baatd ol the ISH Mne Aiia Btglez, 25 Febtuaty,
2AO4 (Slovenian / English - Transiated by Hannah Stamah and hena Sumi);

Dodatna konologija .togo.tkov na tSH v tetu 2oO3/20O4 in nekaj komentaiev;


februar 2OO4 (Sestavili kolegi in kolesice, ki so kasneje zapustili lSH,
pre.tvsem Hannah Sta.man in hena Sun 411
Supplenenl - Chronology of Evehts at ISH in 2OO3/2OO4 and Sofre Cotumenti
February 2001 lwritten by the colleagues who later leIt lSH, above all by
Hannah Staman and tena Suni ) (English)

Odptto pisno Taie K@mberser in Druga B. Rotaia zoper obtekovania,


ki pihajaio sseclanjega lSH,12. marec 2OO4 416
An Open LetLe. by laia Khmberget and Dngo Batat againsL Delaha ans
Coning t@n lhe Cunent tSH / Uhe tette ouvede pat laja kahbetget eL Dtago
B Fotat conne les ditlamatians prcvenanles de l'lsH actuel, le 12 mats 2404

Oelgovot Draga Rotaia na okrcinicoJaneza Justina


z.tne 22- 02 2004,23. narec2oo4 421
Dhqa Rotals Reply lo the cnculat Lettet by Janez Jtsltn daled Febtuaty 22,
2oo4, March 23, 2oa4 (slovehtsh anly),
t\noNlToF zsa
Vseb na / Contents / Conlenu

Posebna izdaja revle / Speclalissue ol lhe review/ Numo.o sD6c alde La revue
Monitor ZSA. vol Vll/ no 1'4.2OO5

t4a@ tteh senatoiev tSH: Boiana Baskaia, Druga Rotaia in hene Sumi
o tem,.ta ie novo vodstvo tSH zapisalo utadni clokumenL ri ga inenuie
DZAPISNIK 66. seje Senata tSH( ll7.lebruaia 2OO4, podpisani DragL
ca Bac, univ. clipt. soc , dnekbnca lSH, in rcd. ptof. dr. Svetlana Slap6ak,
v lunkciii clekanjel, ven.tat ta ne prikatuje rcalnih deistev' ki so se
na tem Senatu zgodila, oz i4av ki so bite na tem senatu
izrcEene, 6. april 2OO4 428
sa@nehl Dy thP ln@e sen-tots- Bo,n Bdsrat Oqga R^tat and ttP.a srmi
abaul the oflicial Docuhent lssued by the New Managefreht ol lsH, whlch ts
calted \MtNL)TEs at lhe 66a sessro, of the /sH serate( fsrg hed by Dmgica
Bac, Gtaduate in smcbtagy, Dnecbt al lsH, atul Ptof atd. Dt. svetlana slapaak)'

lhe s*sion, Ap l 6, 2004 (s|o@ntan only);

,nauguratio prodigii aL Sveflara SrapSaI( in persona( -


iziava vtada Kotnika, 13. aprit 2OO4
prod gilorsveUara Slapsak ir persona" - Staiementbv V/ado
"l.ausuralio
]<otnik,Aptil 13,2aO4 / inarlural o prcdig ou Svedara S/apsak in percona* -
Dectatatiah de Vlado Kohtk, le 13 av
2A04 lstoventan / Enstish / Ftehch);
(Priplavil in uredil Vado Kotnik)

,Gteichschaltung ,, ausschaltuns. a/i odgovor Svetlani Stapaak .


Odgovor Drcga B. Fotaia na naveclbe Svetlane Stap5ak v interviuiu
z A;o Bistovie, obiavtiene,n vLi\e6tuti, it. 153,2004, stL 66-A5. 438
and Ausscha lrrA Or Reply to Svetlana SlapSak<. Dhga B
"G eichschallunq
Botar' s Feply to S@Llana Slapsak',s Statemerls Prblished in lhe lntetuEw with
Ana Bislovje h u\e@tr? no 153,2OA4,pp.66 a5 (Slavenian onlv);

Octpno pismo Notve;kemu Nobetovemu komit4u ob uvtstitvi


svetlane stapiak med "1ooo iensk za Nobelovo nagBdo
za mn za 2oo5"(Podpiflni: Petet Arko, Alenkd Janko SprcizeL
Atenka Kocleman, Vlaclo Kotnik, Taja Kranberger, caEpet Matei,
Sabina Miheli, Drago B. Botar. Barba@ Zvchl 442

Draso B Rota. Babara zych) (Slovdnian / English / French)


MONITOF ZSA
vsebrna / conrenis / contenu

Posebna zdara revije / Speoial i$ue or lhe revlew / Numerc sp6dal de la revue
Monitor ZSA, vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5

Shenatizacija lunkcij in pozicij nekaterih soctelavcev/so.lelavk na lakulteti ISH


pred in po prevzemu oblasti spomladi2oo4 447

O avloiih . .454
About Co.Ltibulo6 / Su tes auteurc

Legienda kmnc in okajaa 4sg


List ot Abbrevialjons / Liste des abftviations

lncleks imen in poimov 460

t4ava v podporc iniciativi USTAVIMO NASILJE 463


slatenenl in suppon af the lninatve sToP fHE vlaLENcE /
Deciaralon.n sauti'n e l ihi|alive ARRETONS LAVIaLENCE

Fazpis za pisatetiska gostovanja / itipendiie v okviru me.lnarcctnega prcjekta


,Morcke liniie / Sealines - ponreti iestih ewpskih pistanis'( 463
lnvik on tor Ptoposals - Witerc' Residencies / Felowships in the Fames of the intetnational
Prcject"Sealines - Portaits ol six EDtopean Ponci es" (LAF - UteratureAcros Fronhers,
University of Aberystslth, Wales, ZdruZeno kraljesivo, in Trcpos DruStuo a zsodovinsko,
socialno in druge ankopologite ter kLrltume dejamosti, Slovenlia;v sode ovaniu zdruStviKUD
znkoqled Koper in KU D Apokalipsa Ljub jana in ob podpon FHS rltele za humanistiane
Studiie, Koper, Univeza na Prlmorskem)
MONITORZSA

Pub ciio posveEamo


,tucle ntom in stu cl entkam
pocliplomskega Stuc ia na
ISH - Fakulteti za podiplomski humanistiEni Studiiv Liubljani,
Ri se bodo - 6e se boclo - oveclli sveta okoli sebe,
pa tudi vsem tistim, ki so vendarle
Ze siti tega, da si niihovo delo v tei
deieli neprestano pilaEdaio sutovi diletanti
in cliletanke, ki s posebno vnemo s za ta,
da naclaieni in senzibilni liuclie ostaiaio pozabljeni!

This issue is dedicated ta postgraduate students at


ISH -
Ctaduate schaol af the Hunahities in Ljublana who wil - if avet -
becoha aware ol the wodd arouhd lh6h as w6ll as lo all lhose
who have lina y qrown lired ol their end.avourc being canlinuausly usurped
in lhis coDntry by hrutal dil.ttantes aining with
6xta eagefiess al buryihg lhe talented and sansible inta oblivion

Naus dediohs cette publicatian aux 4ludiahls et etudiantes des 6tudes d apres diplAne
a nsH - ecob des hautes sciences hunaines d Ljubtana -
pout qu its se rendont canpte (s'tudesen
its ]e veulent) de la rAafiE qui les entoure,
et a ious ceux qui sont nnabnant las xetre victinas des diloliartes sars velqogro
quisenparcnt de leur tavaildans ce pays et quisa donnent bien de la peine
paur que les gens dau6s et sensibles rcs,lehl inaper?us !

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


I\IIONIIOB ZSA

Posl tot discrimina rerum

prclomem Studijskom letu


Po zelo napornem in v marsiaem za urednistvo revije
2003/2004, ki je za nekatere najozje sodelavke in sodelavce pomenilo globoko
inteleklualno, druzbeno in Ludi dloveikotiano zarczo, smo zaaeli novo poglavje v
jlr..enorn Morubr ZSA
zgodovini rovije, k od lanskega leta (2004) izha,j^ z novjtlt
Revijo zd zgodottinska, socnlna in dnge an oloSre v okviru &ustva Tropos Cctudj
se dobro zavedamo tezav na potl ki nam od vsega zaaetka nlso bile pdluaDjene injih
zagotovo tuali v prihodqje ne bo manjkalo. se na pravposeben naam veselimo tcga, da
bomo odslel odvisni le od svotega dela, znanja, subtihosti in lastne odgovo.nosti.
Pot, k jo revija, kljub vsem nedoslednostim m vrzelim kot nujflemu inventa!]u
specrflanil kulturnih, &uzbo h in ekonomskih okolisain, ki revijo spremljajo od
prvih d jmerovanja uredniike ckipe (o tem pnaajo mnogi dokumenti v posebni
rubiki )Iz histoData Monilotjd ISH( r1akon Publitacije), zarisujc, Je v prccejsnji
med naporna pionirska pot ustvadanja spcciliane rntelektualne trajektorijc, ki je
predvsem zgosaena vza ta prostor .elativno novem, anfopoloikem ter reflektiranem
pog:ledu na zgodovino rn alruibeno realnost Dogaja pa se v okol,lu, ki je globlemu
omnju in refleksiji na intelektualnem pollu izrazito nenaLlonjeno kar se Je lepo
pokazalo tudi ob zapusaanju instihrcije (ISH Fal:ultote za podiplomski humanistia
Studij v Ljubtani). kijijeb a pravzaprav revrja (tako rekoa vseskozi) napoti Pate
iste instituclic, potem ko se je znebila delavcov i[ de]avk, ki so revijo zasnovaL in
vzpostavili njeno inirastruktwo. prav a ne motl da se ne bi polastila preteldega
rci)alnela dela izbrtlianih in pfi\ leLos rulansirald Mollttot ISE, tokral kar i nedias
rer s 7 let kom in z novo urednico, kl le ravno dovoli )odprta( za pfllastitve in
tronde, da se ji tatsna gesta ne zdi pmv nia sporna Novo ozivller Morrlor' .asi/, ki se
sicer odlikuJe z enal(o nerazalenjeno strukturacijo, K le na ISH bila zasaitni znak
neke druge revijo, imenovane Z)pos - ta je Ie malokdnj (quamqu am petiodica) ngledala
lua sveta, je pa zato imela zelo hude last ke, ki sije tokat oaitno so pustili odtujiti
vreahost,aepmvjebrT-konesluzilazazgled,jepotemtakemzakasnelipodtaknjelec,
kr se mu glede na ktavr zaaetni naskok ne obeta raflo avtononno mtelektualno
zivltenje

Zelimo si. da bi nam z vztrainostjo in nepopustljivostjo, medtem ko postopoma


postajamo zares odporni 7a sistemske uprijenosti v mehanizmih delanja znanosti v
Slovenrji, vendarleuspelo pokazati, da je intolektualno gradbisae, k i ieli biti in zato,
ker 1{) sprcti udejanja, l dlJe - a\tonomno in ki se ne misli ukloniti priloZnoshim
trealnom v )znanostr( in ne podlea politianim muham lokaLne klientelne znanstvene
politike, nujen segment druzbene realnosti Upamo tudi, da bo revija saasoma le postala
del integ.iranja zna.j in vednosti, saj bi to pome lo. da se okog nje poaasi le zaaenja
oblikovatl Sirsa znanstvena oz intolektualna skupnost, ki jc od oblasti in njc h
podtakqjencev/podtaknjenk noodvisna, suverena in vredna tega imena, bodfi v

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


MONITOB ZSA

neposredni intelellualni menJavi bodlsi v odkflti m a4umentirani polemiki. Za nas.


1(1 smo rcvijo ustano prav z namenom, da bi postala prosto. sooaanja razlianih,
vendar pertinentnrh znanstvenrh mNli z ftzpoznavnim in reflektkanim epistomifuim
hodzontom, bi to pomedlo, da se naposled stvari postavljajo na svoje mesto in da
seveda delo prvih petrh let ni bilo zaman.

S Studijami m analizaml razlianii dokumentov, dejanj, diskuzov, izjav idr o ISH,


kijrh objavljamo v tej monografski Stevilki revije, zapuaaamo zatohli skolasLiani prostor
vse bolj odkrito antirntelektualnega in slehefi kilialli misli nenaklonjoncga okolja,
da bi lahko kitiano misel ohrani[ pri Zivljenju in nadaljevali s potrebnimi zarisanimi
raziskavar Kdor morli, da sta potladitev m molaanje o ncki zablodeli, v populizem
d$oai znanosti z metafbriko, ki posnema zunanje znake znalNlvenosti, in li zn zgled
namesto pravnih regulaclj rabi prekucnisko srofljsko svojatenjc in bratcnjc, ki se
obaasno ne braniDporabiti niti stalinistianih mebd (d posebno alanek \4ada Kotnika
)Gaudeiunus igitur, antl-rntellectuales dum sumus - Izgon heretika( v rcviji), da iz
svoje yede prezene pertinenco injo nadomesti z alodoksiio, reiitev ali celo recept, ga
ali io seveda prepusdamo lastli vesti in lncnn

TNIL ki smo se odlodih, da nc bomo molaali, maflea smo v pdaujodi Stevilki o


rcbni izkuinji na ISH zbrali monografsko gradivo in naprsali rcflektfane itudije, pa
smo .. med drugim - ftje upostevali nasvet PdmaLeija (Se queslo i un uomo? La
tregud, Einandt, Torino, 1963 | ,4li je b ibek? Prcnnje, CZ, Llrbljar,a, 2004, y
s lovenskem prevodu Sergila Slellca). ki pravi: )Ce b1 u lageia lahko poslal svobodnim

ljudem kaksno sporoailo, bi se glasilo takole: glejte, da ne boste v svojih domovLh


trpeli t1stega, kar nam zadajajo hrkaj(.

Kakor Em u Du*le1mu v predgovoru v prl1 leln:* reija Annie socialogique


davnega leta 18 9 6/ 18 97, je tudi nam ( v urednistur revije) do tega, da se javnosl bo]je
zave, kakina pnpmva le potleblla, da se lolimo ,metodianih analiz( kolcktivne rea]nosti
terpreuaevanj, kidejansko bolj zahtevajo dokaze in informacije, manj pa ugajajoae in
lahkotne konstukcle (p. II). Da bi tudi na podlagl novojsih dokumentov bmlci in
bralke zmogli dojeti, da )imajo dejstva pomen za inteligenco le tedaj, kadar so
razwsaena v tlpe in zakone(, m prek tega )doumeli moznost in nujnost novega
pojmovanja, v katerem pomen zgodovinske realnosti v tjstem, kar je v njem najbolj
konkehega, ne bo izkljuaeval tega metodianega raziskovanja podobnosti( il1 tudi
podrobnosti -j oboje, tako raziskovanje podobnosti kakor podrobnosti, Je namrea
pogoj za slehemo znanost (p. IV)

Taja Kramberger
Odgovorna urednica revije

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


MONITOB ZSA

Post tot discnmrna rerum

The ejoemely wearyins studyyear 2003/2004 r,vas rn manyrespecK a breakthroush period


for the review's editorial board, rippins open deep mtellectual, socjal and human eihical
fissues for several closesr associatcs Nevertheless, it also opened a n ew chaptcr in the hisiory
of the review itsef, whrch last year (2004) obtamed a new publisher, the Tropos Socicty, as
well as anewname: MonilorZSA - Review ofHistorical, Social and other Anlhropolosies.
Even thoush ]ve are well awareofthc dilficulties alonsourpath that wc have nol been spared
from the very bsinning and will surely encounter more in the future, we are looking Iorward
wilh partrcuiar pleasure 1o lhe lacl that we shall hereon be relyins iclusively on onr own
work, knowledge, subtlety and responsibility. The path marked by the review - despite all
inconsistencies and shortcomings as a necessary invertory oI spectfic cultural, social and
economic circumstances ,ccompanying it lrom the Yery days oI appornting its editorial board
(provins that are numerous documents contained in a special rubric Publication oI Some
Documents, under Pornt l- From the History ofthe Review Mrrftfi /Sll at the end oithe
publication) $ to agreatextent an arduoxs pioneerhs path ofcreatins a spccific intellecixal
trajectory that is mafily condensed into a, for this milieu, relatiyely new , ntl ropological and
reflexive vie]v of hrstory and social rcality k is, horvever, takins place in an environment thal
is explicitly adverse to deeper cultivrtion ofand reflection rvlthin rntellecttral field, which has
also been made clearly evidentupon deparLins from the rnstitution (ISH - Craduate School
of the Humamties), to vhich the review at hand ]vas (rn Iact throushout the enlire lime olits
existence) noth,ngbuta siumbling block. Interestrngly enough, after having gotten rid olthe
employees who had conceived the review and established its mftast.ucture, this same institution
does now not seem to objectto ihe jdea of claimmB the possession over thc previous review
efforts havng been lnvested by the ensei. Precisely this year, the Faculty decided to re-
launch Ma itot ISH, simply u ,ediar .er with vol 7 and a new editor who is just about
"rcceptiye" enough for acquisitions and trends that she did not find such a geslure in theleast
open lor controversy. The revived Monitor lSH, othenuse d$iingurshed by the same undivided
structure that was actually the trad emark at ISH ofanother reuew titled ZoZoJ - this publication
at.-]y Iarely Quanqudn ry.roA'.a) saw the lisllt, but had all th more inluriated owners who
haye tl s ttme evidently resolved not io let it become estranged rn reality, elen though it
probably se edas an example - isthus a belated substitute $,lxch. m view olils unpromising
onset, could not truly be considered to have anyprospects ofautonomoxs jntellectxal life

Whrle gradually becomins less prey to systemc corruptness within ihe mechanisms of
scrence production in Slovenia, we world nevertheless wrh to ultimately d emonsirale, throrglr
perseverunce rnd tenacioxsness, thatthe intellectual bujldins site, which sfives to be and -
through smultaneous rcalisations - inled rs autonomous, ard does, lurthcrmore, notintend
to bow to eprsodic rrends in "sciencc" nor sxbject itsefto politrcal whims ol local clientelisiic
science poljcy, constitutes a requisile sesment of social reality We, likewise, hope that in the
coulse of tm the review wiil eveniually sncceed to play part in tle integration olknowledges
and sciences, as that would imply thal it will lmally attract a wder scienLific and intellectual
communii, respectively, that would be independent from authorities and its emissaries,
sovereEn and wo(hy ofits namc - be it in drect intellectual exchanses or overt and well-

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

ibunded debates. Forxs, r,vho have estabtished the reyiew precisely with thepurpose oimaling
it become a sphere of conftontation between vaflous yet pertrnent scientific thoughls vith a
distnsuishable and reflecied epistemic hodzon, this would imply thal thinss are evcntually
findins their place and thar, surelx our efforts durins th e first five yea m had n 01 been in vain

With stndies and analyses of variors documents, actrons, discouses, slatements, etc
relatins to ISH thai are prblished in this monosraphic issue, r,ve leave behind the stuffy
scholastic arena of the more and more overUy antirntelectual envircnment unlavourable to
any criticism wharsoever, in order to preserve critical thou8ht alive and further pursue thc
necessary research. Whoeyer feeis that the oppression and silence oa some astrry science
that slides into popxlism rvith a metaphoric mimickins ihe external features ofscienlilicily
and drarvins more ftom subversive cliqueled arrosaiion and fraternisins than irorn legal
resularions, and does from lime to time not even hestate to use Stahmst methods (C/ in
parricxlar Vlado Kotnik's arlrc]le Gdudeanu; isitus, dnti intellect aL?r sltnut An L\pubon
oJ lhe Heeti.' n this iss]le ) ro purse pertinence lrom ts midst and replace it wrth allodoxx is

a solurio. ifnot do$,nrigtri a recipe, is certalnly left to their o$,n conscience and fervour.

The five voices, however $,ho have decided notto be kept sllent but rnstead collected in
ihe issne at hand monographic material and ar thored reflectiye studies on the trymg expenerce
at lSH, have intet atia ftiher followed the advice by Prjmo Levi (Se questo i u uow)2 Lo
egr4 Einaudi, Torino. 1963 | AIi ie b ibrekl Preniie.CZ, Ljvbljana,2004, ill Siovenian
tanslaiion by Sersij Slenc), which reads. "Ifl could deliver a messase hom the Laser to all
liee people in rhe world, it would say the folowins: Make sule not to endure rn your homes
]vhar they tbrce us to sufler here."

Similarly as Emile Dxrkheim demonstated in his fore]vord to the first yolume ol lhe
to:Jrnal A nie sotbLstutue in t}le lons-pastyearof 1896/1897, wetoo (i e the editorialboard
of rhis review) wish that the pubLic world become bener aware of the p.eparation that is
necessary to carry ont "merhodical analyses" of colectiye realiiy and studies that, indecd,
requiremore evidence and infomation than pleasins and easy coffrructions (p II) In ordcr
to ensure rhat our readers would, also drawinS from the most recen! documenls. be able to
acknowledge that 'the lacts have no meaning for the mtellect unless they are groupcd into
types and laws' and thus 'conceive the possibility ard necessity ofa new conceplion where
the meaning olhisLorical reality in its most concrete part ]vill not exclude this methodological
lnvesiigation of similarities - and d etails - since both, i e investisa tion oI simrlarities as wcll
as investigation oldetails constitute the two prerequisrte conditions lor every single field oa
science (p Iv).

Taia Kramberser
Editorin Chlel

Translated by I'ranca GaspediE

MonitorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

Post tot discrimina rerum

L anncc d'etudes 2003/2004 s'esl ccoulcc unc ann6e pleine de difficDltds et dc points
ddcrsils pour la rddaction de notre reluc, et qui a comtitu6 pour certain(e)s dc nos
collaboratcurs et coliabomtrices les plus ctroit(c)s une profoMe coupure sur Ie plan
intcllecl el, social, hunainetdthiquc clnous avons toumd une nouvellepagedans 1'histoire
dc rrotre rellre que l'on publie dcpui s I 'arncc pass6e (2004) sous un norvcau nom: Mrnto,,
ZSA Rerue des anth,'opologies hisbrique, sociale et autres dnthrapologies dansle c:atue
dc l'association Tropos Toft en 6tant parfailcmcnt conscients de toutes tes dillicult6s qui
nous attendent le long de norre chclnin (qui nc nous dtaient d'drllelus pas dpargn6es das le
debut cl qui ne nunqreront sans doutc pas dans l'al r), Ilous 6prouvons unc joie tout
parLiculiare de rc d6pendre ddsormais quc dc nos propres travarl, subtilitd et responsabilitd
Malgrc toutes les ircoff6quenccs ct lcs lacunes in6vitables -
car conditionndes par les
circonstances flrlturelles. socralcs ct cconomiques specifiques dans lesquelles doit virre la
rcruc depuis les premiers jours dc la nomination de l'6qmpe redactionnetle (l,oir plusieurs
documcnts alans la rxbrique spdcialc ( Dc l'histoire deMorlror 1511) d la fin de la re\.1le)
le chcmin quc l'or lrace reste dzls unc largc csurc un chemin raide er innovati! cssayant
dc frayer ulle tmjectoire iffellectucllc qui n'esL pas ercore tras prdsenre dans ccue gio& i
savoir unc etude antfuopologique ct r6flcxirc dc l'histoire et de la rdahte socialc Tout cela
sc passc dans un enviro rement cxprcsscmcnt hostile i
ne Ieflexion lnrellcchrclle quelque
peu plus proforde. ce qui s'est avir6 cxact au moment de notre sdparation dc I'irlstitution
(ISH Ecolc des hautes 6tudes en scicnccs humaines) qui se sentait (pratiquelncnt trout le
temps) incomlnodee par l'existence de ccttc rcvuc D'artre part, cette mCme institution ne
se sent pas du lout g6nc par le fait de s'etue appropricc aprCs s'avoir 6td ddbarrass6c des
emplo]'e(e)s qui avaient fondd la relue et son infrasfucture le traYail que ccs memes
( eflacis , n\alenl effecfi6 dans ce domairrc, ct dc rcld,rce,, jusrement cette anncc la rer.ue
Mo itot I:iH, cclle fois-ci in medias res, avcc la 7' ann6e et une rouvelle #dactrice juste
assez ( ouvcrtc ) porrl qu'elle ne touvc cctlc gcstc aucunemelt discutable
D'allleurs, lc,i\r'orilor Ls,ry (
ressuscitd ) se distingue par le manque de profila[io daas
la structumtion dc ses contenus aNsi peu profildc quc celle qui 6tait e l'lSH enseignc d'une
autre rerue nomrnce Tops cefte demidrc n'a\.u lcjour qnefirer,l.el]lt (quanrydnpetiodico),
ma$ scs propri6taires etaient tlds strictcs et ils nc l'ort apparenmert pas encorc laissde
dchappcr dans la rdalitd bier qu'elle soil probablcment pdse conme modele Lc nouvean
Morror lSlH esl donc un subslitut retardatane qui \.,u sa pitoyable inau ration ne peut
pas espdrer avoir unc vic intellectuelle vraimenr autonome
Nous espirorB quc, grace e nos pers6v6rancc ct intransigearce, et tour en dcvcnanl
vraiment rdsFta s a Ia corruplior syst6matique dans lc cadre des mcanismes destinds A h
production dc la science en Slov6nie, nous rdlssrrons linaleme d prcuver que le ( chantier )
intellectuel qri lrut &re autorcme et parce qu'il lc realise dejour erjo r-l'errlzller,?",
et qu! cn plus. ne snccombera ni au\ tendanccs occasionnelles dans le dolnainc de la
( scrcncc ) ni aux caprices politrqucs de sa ( clientdle ) sous ln forme de la politique
scientifiquc, cst un segment indispensable de la rcalil sociale Nous espdrons arlssi que
rotre rewe dc\'icndra avec le temps une partic dc l'integratior des savoirs ct dcs
comaEsanccs car cela signifierait qu'il commencc pcu A peu A se former autour d'cllc une

Monitor zSA vol. vll/ no.1-4, 2oos


MONITOBZSA

comnunautc scic.tiEquc ou inlcllcclucllc plus largc, indiperalarlc dc I'auto.ilc ct dc scs


s$stitul(c)s- souvcrainc ct mcritant son nom. soit sur lc plan dc I'cchangc intcllcctucllc
directc soit gracc a sa capacrte d cngagcr unc pol6nriquc argumentic. Puhquc notrc but au
moment dc l'eublisscmcnt de la rcvuc 6lrit d'c1r fairc c quclquc sorLc un ( clBmps dc
batarllc ) dc dillirc tcs pcns6cs sclcnlifiqucs pcrLincntcs, comporlant toutcs un horizon
distinctif dc la r6flexion ipisLcntque, cela nous prouvcrait que la sihration sc norrnalise e1
quc lcs cinq ann6es de no[c trar"il n'6taient pas varncs
Avec les 6tudes et les analyses de difldrents documents, actions, discouls, d6clarations
etc sur lc sujct dc I'ISH, publi6cs dans cc numcro monographiquc dc notrc rc\.,uc. nous
quittons lc mondc scholastiquc suffocant qui d$.icnt dc plus en plus ouvcrtcmcnt ( antr-
mtelleclucl ) ct hoslilc a rmc pcns6c c.itiquc quclconquc. En agissant dc ccttc maniarc,
nous voulons sauvcr la \,ic dc cctlc dcmiarc cl contimrcr les rccherchcs ncccssaircs d6je
tracccs Quanl i tous ccux qui sont capables dc trouver une solutiofl ou mCme une recette
dans lc rcfoulcment et le silcnce sur le sujet d ute science 6gare qui, tout en se cachant
derriarc lcs mitaphorcs simulant lcs sjgncs cxt6ricurs de l'esp t scicnlifiquc, glissc
indyitablcmcnt vers le populismc. qui, en plus, lcnd i rcmplacer les 16gr ationsjuridiques
par Ia fmEnisation subvcrsi,ye au nivcau d'unc communc lerm6e et qui n'a, finalcmcnt, pas
hontc dc sc scn ir de temps cn tcmps meme des m6thodcs stalinistes (cl l'article ( Gu deaTru s
igitu. dtiti-intellectuales dun sumus L exp l: on de I hirittque , r^lblie dans la rcIf.,3)
pour remplacer la pertinence par l'allodoxia nous les abando rcm a leus proFes adeur
ct conscience
Par contrc. nous, les cinq voix qui avons refi66 de nous taire et avons Feferd de pubLier
drns lc prdscnt numiro lc mat6ricl monographiquc rccucilli ainsi quc Les ctudcs r6flcxivcs
suJ I'cxcas i
I'ISH dont nous cLioos 16moins. avons dccid de suiue cntrc autrc lc
conseil suivanl de Pdmo Lc\i (Se quesb n un uomo 2 aa fe?a, Einaudl, Turin. 1963 / 51
. en un homme; La Feve): ( Si je pouvais envoycr aux hornmes libres un message du
camp. je leur dirais: assuez- ! orls de ne pas souJlrir dans los domiciles ce que I 'on nous fai t
soutrririci )
Nous Llcs mcmbrcs dc la redaclron dc la rc\ uc) sornnrcs d accord a\ cc arrule Durkherm
qui a soulignd alans solt avant-propos dr la prcmidre edrllo,l, dc la rev]ue Amle socialogiq e,
p$hdc cn 1896/1897, la necessit6 quc lc public sc rendc micux comptc de la priparation
+i est iccssairc pour cntrcprcndrc lcs ( analyscs mclhodiques ) dc la rialiti collecti\
arnsi quc pour r6aliscr lcs dtudcs moins complaisantcs a x consEuctions faciles et plus
exigeantcs cn faiL de prcu\cs ct d'informations (p II) Pour quc lcs lcctcurs ct lcctriccs
pxrssent sc renalrc complc, d Ia basc dcs docrnnents plus r6ccnts, ( que les farts n'ont de
srgnfcation pour l'intclligencc quc qMnd ils sonl groupcs cn tlpcs ct en lois ) et qrc pa]
ce rnoycn ( on scnlira la possibilitc ct la n6ccssiti d'unc conccplion nouvcllc ori le sns de
la realit6 llistonque, dans cc qu clle a de plus concrct, n'cxclum pas ccllc rcchcrchc dcs
similitrdes qui est la condilion de toute sciencc, Ajoutons-y, pour conclurc. cncorc la
rechcrche dcs ddtails. puisquc la recherche des dcux aussi bien des similitudcs quc dcs
ddtails cst la coldition indr'rtablc dc toutc science (p I\,1
Taja Kramberser
Redactrice en chefde la revue

Taduit parAna Knn

MonitorZSA vol.Vll /no.'1-4, 2OO5


MONITOH ZSA

droxdrrutoq

Monito. ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2005


MONITOBZSA

Taja Kramberser

Oda pridru:evania Evropi


z imaginarijem lokalnega sleza

Hacqr.rei ki je uscl v Lvov


Kurali, ki so sa internirali
Ansela Vode, ki sojo izbrisali
Cernisoj, ki je pobesnil v Trst
Bartol, ki saje Vidmar pomasal potlaaiti
Milena Mohoria z, krtero nihae ni diial
toliko napora, dabi se iu vgnezdila areda sesaaev
totiko prikazni, tivzdihujejo in so za svojc yzdihovanje plaarn
institxcija, ki se pred naaimi oami spremirja v bnnker
nata kruliteta vadenjo

zapisnik ie ni konian

AJ,n,t q,^lpt tno tnl,t,. rottc kalot ttih t hileju

pnrnahmoko sleda oje tako


dejanje majhnega pomena:
kadar je njesova nevarnost neznatna zaradi narave ali teze dejanja
karero pravo mcnja Ujuaavnicc acz noa
katero pravo ponevcria zapisnikc
sklep senata: cenz ra
30 alen: kaznuje se odsovorni urednil oziroma tisti. ki gajs nadomesaal
kaznnje v mejah kazni, predpisane za laznivo dejanje, lahko pa lxdi mileje
kateri leviaadi delozirajo razislovalni center
katere levaki
kaieri levaki so tu lahlo leviaarji

kareri desniaarji govorjjo o ljndskih referendumih


alovekovih pravicah in izbrisanih
Iise ljisavci sljive stercus
debela toza, ni mogoac zaiipati pulza

nekdo bo plaaal
iitAe,ie se tteie I htib
zapisltik ie ni doko ia

Monitor ZSA vol. Vll/ no. l-4, 2OO5


MONIIOB ZSA

da ni dovolj, tar naredii. da nikoli ne bo dovolj


razsuta sloYen ska zsodovina
nisem dobto zdstoPal.I
zgodovina obrekovania podrikanja falzifi ciranja
sintak\d ndrcdi dt:dtlJaM
isem dabn zasbPala
k skrepe in postane kanon
kazcnski zakonik. alen 271
uradna oseba, ki uporabi silo, sroznjo ali nedovoljen naain, dabi od kosa
izsilila izpovedbo ah laksno druso izjavo. se
kaznuje z zaporom od reh mesecev do petih let
zakaj tehvrlic ne xporabite za krdanje snoia
zunaj sneii, pravna dezela, kjer se nihae ne drzi zakonov
ja jan se k beseni, ne*veito!
pruvnalamal,b sledano ie tdk)
zaanii sadeLarci ztt to hLia aprutli1te zunanJe slaritrc

ali -
ali kako se dva aesll.ieva cmoka rn dve kosmati kosli
sreaajo na biljardni mizi in prevzamejo oblasi
rzsinite t]oglcl zaposleni zamaiite vse izhodc!
, toru bd s t uih e nesd Pob; o i.1

noberega stika z realnostjo

nobene8a zvoka, nia

nismo iskalci univerzalne resnice

zclimo prostor in irrck sonca

l.Judje umrrajo vsak dan


za.adi napaanih Presoj
mieLnih ekvenmentor
nat neie zanet't te te]rl
in ljrdje bodo ostali brez drplom
vsekakor sploh ne vedo, da seirn kaj dogaja

leta vloiena v sumbnico, ki se je razparala


v dve kosmati kosliin dva aeSpljeva cmola
pftvi: jdst todim to sqja
i hor notial dakler bon sototila, konec
taktusle na mlzi ob vhodu
era novega takta in vljxdnosii

Monitor ZSA vol. Vll/ no 1-4, 2OOs


MONITOB ZSA

tvojajesen, zimzelena, kiji skusajo odvzeti vs


dob.i verer, ki odpre obzode
kje so sosovorniki, no.maini ljudje
lsH Instanca Slrulturne Hesemoni je

kaj seje zgodilo, d, berem samo se zakone


nekoaje zivel pcsnil'pravnik Charles Rezn*off
n? paien zdrudi znas, je rckel
ne za se.lei nd trihu t,
anpdk za Mv.lno nzo

(25 narec 2004)

Monitor zSA vol.Vll/no 1-4, 2OO5


MONITOB ZSA

Taja Kramberser

Ode of Joining EuroPe


with Local Tropes of lmagination

Hacquet, who fled 1o Lvov


Kuralt. who was incarcerated
Ansela Vode, who was silenced
aernisoi, who had io run olfto Tr,este
Bartol, whom Vidmar helped repress
Mitena Mohoria no one has heard oI
such vast cfforL for a horde ofsuclem 1(] seltle here
so maay appaations, sighing and getling paid for il
an'rsLirJron chdl&rB rnlo a buller n i-onr olour verJ e)e'
a new sryle al manngemcnt
tomoroB is a new day
mhutes ate ot laken tYl
tomoro* is a ne\! day

thasevithaut a can\dct haw as mary riEhtr ar those sitting i the tub

ftom Lhe lesal pai aftiev that is


an aci ofsmall sisnficance
when its daneer is negl$rble due ro its natue
whal lcgal syslem changes locls overnight
whal lcgal syslem lorges records
conclusion of lhe senater censorehip
Act 30r reprimand is metted out to the editorin chielor his vice
punishmenl is carried out within Bhat is prescribed, can be milder
who are the leltists responsrble for wrecking the research centrc
who are rhe halfwits
which halfwits can be leftisls

which righiists speal ofpeoplek rclerendums


human rights dnd the erascd
lcasues slime fmsus stercus
thicl skin. impossible to Ieel the pulse
it givcs me ihe shudders
somcone wil pay for thrs
d Ljfe hauls itse| uphi
min tP\ tP tot r.t lake

Monitor ZSA vol.Vll/ no.l-4, 2oos


MONITOBZSA

not enough what you do, it'[ never be enough


messed np Slovenian hrstory
I hawn t quite couo ed o
a lxstory of baclbitiDs imputations lalsrlicatons
sYntax nakes d ctizcn
I hdwk t ttuire cattaned an
which ossifics and rurns into canon
penal code, act 271
A person who. while in oflice, resorls to force, threal or some orher means of
extorting a sLatement or confession from somebody, is up
lor imprisonment lrom up to three months to five years
why isn't this pitch lork used for shoveiins away manue
it's snorving outside, a legal state where ro one obeys rhe law
I'n askinglot the tighl la speak, i wi !
frun the legdl ?oiat of en), that is
h..lakt^ ^,aL,neJot
tht5 ha^r. lp"! tolt?.tta.iaE
It tNhdl tou do is wark dt dtl

or imaginc two plum dumplings meetmg two fury balk


on t}le pool 1able, takins over
away, ballsl Stafl stuffup all thc exrts!
dbuse af the ?osilian of po et
manaEnent or rhii house
no contact with reality

we are not seting a uniyersal trurh

we'djust lite some space and a ray ofsunshine

people are dying every day


from lack oljudsement

got .t lifile cdnied awa!, he szi'd


and people won't set then diplomas
m any case they have no idea anylhing,s going on

years invested mto a bulion hole that has come unsriLched


into two fury balls and two plum dunplmss
she says: I dn heddins this neeting
.tnd ),au ll kee! ya t nauth shatwh e I'n ldlkins, alright
a cactns on thetable bylhe enirance
a new era oltact and nanners

Monilor zSA vol. Vll/ no. 1{, 2oo5


MONITORZSA

your evergreen artumn that they're trvinS to take everlting awav from
good wind which opens out the horizon
where are people you can talk to, just nolmal people
TSH Instance of Structured Hegemory

wbatt happened that all I read are laws and 1gal documents
tlrcre once lived a poetlawyer Chades Reznikoff
not hecaase or victofies
Isu& he said
notIot a s t upon the dais,
but at the comnon table

for us, I tell

(Mdch 25,2004)

O h WAna Jelnikar (2005)

MohitorZSA vol.Vll/ no.'l-4. 2OO5


IIIONITOBZSA

\DKTA A46 4 AO3 2 rcA 522\497 4)


Sabina tMihetj

Solidarnost?
Poraba sredstev za usposabljanje mladih razjskovajcev jn
raziskovalk
na lnstitutum Studiorum Humanitatis _
Fakutteti za podiptomski humanistiani Studij

1.r.",.9:,. r.r .e\cdchers. Drorjd,ns s t, ulJs s -r .-bJdE

R6surn:

Moh dca: es chercteurs, linanemcnt, ISH Eooledcstrautes

MonilorZSA vot. Vtr / no. 1-4, 2Oo5


MONITOR Z5A

Po stevilnih pogovoflll, h sem jih v prcteklh letjh imela z mladmi raziskovalkami


in raziskovalo (v rudaljevanju MR-j1), sklepam, da zaplet, kr ga opisujem v naslednj ih
odstavkil, v Sloveniji Se zdaloa ni izjema. Prej nasp.otno: zd1se, da so sredstva za
usposabljanje MR-jev, Se zlasti del, namenjen za materialne stroske, marsikateri
slovenski mziskovalni mstituclji dobrodosel dodatni dohodek m da se z njimi ne
Gzpolaga v sLladu s pravili, ki jih doloaa financer, tj Miflstrstvo za Solstvo, znanost
in Sport RS. Prizadeti MR-j1 o nenamenski porabl njim namenjenih sredsteY ae so z
njo sploh scznanjenl - pogosto molaijo. Razlogi so, vsaj delno, razDmljid: inslitucrje,
ki mzpolagajo z njihoviml sredstvi, so pogosto tiste, pri katerih bi se Zeleli po
zakljuaenem usposabljanju zaposliti Slovenska akademska sfera je paa tako maJhna,
da redko premore vca raziskovalnih institucij, specializiradh za isto znansweno
djscjplino, kar pomoni, da si v p meru izlodenosti iz ene ustrezne institucije
raziskovalec/-ka lahko delo, pnmerno svojl izobrazbi in specializacll, iiae le Se v
tujini- Tovrstna nenamen ska poraba prora6unskih sredstevpaje vsaj po priaevaqjih
MR-lev, s katerimi sem govorila tako razsfjena, da se mnoglm zdi praktiiino
neizogibna in zato sprejemljiva. Sama se tovrstnsmu mzmfljanju odloano up am in
upam,dabopridujodizapisSekogaspodbudrlktemu,dajavnopredstal,svojeizkusnje
s porabo sredstev za usposabljanje MRJev. ahnku sledi izbor iz dokumentacije
korespondence med wletenimt ki ga je pdpmvil Mado Kotnil
Kot marsikateri izmed konfliktov, kt so izbruhnili na ISH v zimskih in ponrlad h
mesecih leta 2004, ima tudj zapleLv zvozi s porabo sredstev za usposabljanje MRjev
na ISH-ju voalotno genezo MR-jL ki so bili v akademskem letu 2003/2004 zaposleni
lla instituciji (vlado Kotdk, Sabina Mihelj, Natasa Rogelja, Ara Vogrinaid in Nina
Vodopivec), pa tuditisti, ki scjim ie obdobje usposabljanja izteklo Ze pred zaaetkom
tega akademskcga leta, a so bili kljub temu vsaj delno seznanje s problematiko
(Alenka Janko - Sp.eizer, Taja Kramberger in Tadej Praprotnik), so se zaaelt uspo_
sabtati v .azlidnih Studijskih letih in zato so zanje veljale razliane pravne osnove- A
kljub tem mzlikam je mogoae najii nekaj skupnih toak, h so pomembne za manmevanje
geneze zapleta NajpreJ je treba poudariti, dalo v itudijskem lohr 1999/2000 priSlo do
neskladja med navodili za porabo srcdstev za usposablJaflle MR_jev, ki jih ]o izdalo
Midstrstvo za Solstvo, znanost in iport RS, ter dejansko vsoto, ki jo je Minishstvo
nakazovalo posameznim instituciam S tem neskladlem me je seznanila dfektorica
ISH-ja Dragica Bac hnalu po zaaetku usposabljanja (v mojom pnmeru leta 1999), ko
sem pozvedovala o visini matenalnih stroskov. ki mi pripadajo. Kot ml je pojasnila
dhektorica, por.raaila material n ih s hoskov zaradi omenjenoga neskladja preprosto
bilo smiseLno pnaakovati, aeprav sem bjla po pogodbi do njfi upraviaena; ISH nafluea
nr imel lastnil srcdstev, s kate.imi bi lat*o pokil mzliko medvsoto. ki sojo zahtevala
nova navoal a Ministrstva, in deJansko vsoto, ki jo je nakazalo isto Ministrstvo Se
vea: nesldadjo naj bibilo tako veliko, dajebrl ISH zaradi MR-jev v minusu Ze, de nam
je izplaaeval polne plaae ter stroske za prehrano m prevoz izplaaeva[Je kakrsnih
koh materialnii stoskov tako ni moglo pnhv poStev. Po taki razlagi in ob sploSnem

Monitor zSA vol. Vll/ no. 14, 2oos


I\IIONITOR ZSA

vzdusju na ISHJu, kjerje bilo poma(jkanje sredstcv za delovanle institucije, posebeJ


zaizvajanje mziskovalnih projektov, cna izmed stalnic v dcbatah med zaposledmi in
d.ugrmi sodelavci in sodelavkami vse od zaaetka mojega usposabljanja, sem opustila
vsakano upanle, da bi mi ISH hjl materialne st.oske. Stoske, kj sem jil nncla z
udelezbo na konfereflcah in medna.odnrl teaajlh tor nakupom knjig, scm tako krila
ali sama ah scm pridobila zunanlo hnanano podporo ftzliilnih instltuciJ. Napodoben
naain so se razmeram prilagodili tudl drugi MRji, ki so se vtem obdobju usposabljali
na ISH-ju. Ti, in lam je kateri od nas nepriaakovano dobrl pownjen del stroskov udclczbe
n a kateri izm ed konJerenc A to dodeljevanj e ni imelo jas rle logil(o ali pravil, odobrene

vsote niso b e enakome.no razporcjene med vse MR-jc in nekateri preprosto niso
dobrhaia. Vsejebilo odvisno od Lre[utne dobrc volje in simpatij dircktorice. Nikakor
ne mo.e presenctiti. daje takiflo dodeljevanje sredstevobaasno pripel]alo do napetosti
med MR-ji samim! Se poscbej, kadar je kdo zahteval svoj dclcz sredstev in ni bil
pripravljefl pdstajati na sistem s osti, v katerem so nckateri oaitno vedno dobivali,
drugl pa i
izgublj al i Predlog, naj bo dodellevanje srcdstev transparcntno (sama sem to
dlrekto.ici nekaikal predlagala), jc naletel na gluha uscsa. Vse od zaaetle mojega
usposabljanja pa do lcta 2003 si nihde - vkljuano z mano - nidrznilglasno oporekati
lakemu naainu delovanja ali eksplicitno zahtevaE tansparentnost; kal Sele, da bi kdo
glasno podvonul v podatek, da Ministstvo nc nakaz uje dovolj srcdstev za usposabljanje
MR-jev. kepdaanje o dobronamernosti vodstva m koniiinem pomanlkanju sredslev
naISH-ju, v nekateohpdmcril pa tudi nezainteresiranost (in s tom tudi pomanjkanJe
obautka odgovomosti) za finanano plat lastnega delovanja znol.aj iostitucie (ta je
dobivala tiho podporo vodswa), so narcdrL svoje Daje razvrJanje sposobnosti vodenla
lastnega raziskovalnega p.oraauna Se kako pomemben del obrtniake plat1 uvajanja
MR-jcv v akademski svei, se ni zavedal (ali pa se vsaj ni hotel zavedati) nihae.
Junija leta 2003 seje siruaci.ja ncpriilakovano sprcmeoila Se v zaaetku mesocaje
Vlado Kotnik na svojo prcSnjo za pownltev strcSkov. ki Jfi je imcl z udelezbo na
konferenci v BudimpeSti, dobil znan odgovor: sredstev za povraailo tahh stoskov
ISH dma ,{ le nekaj tcdnov pozneje je Dmgica Bac Sabmo Mriclj v nelbrmalnem

To Se zdalea ni bil cdinlpriner netransparctrrncga odloaal.ia na ISHJU, kjje povzroaal naperosLi v


Lolettivu Drugprinerje razporedirev lrostorov, zhsLi po iirjrvj fakulrere ! leLu 2002 Tldl
r cm prineruje di.ekrorlca sama, na osnovi lovsen nesistemaddnib rugovorov z zgoll nekairimj
alani in ala cami kolektiva, sprejelaodloaitveo razdelitvi prosrorov larje v Ze sicr konflikrEm
kolektinzgolj S lodpihovalo zamere. o kaksrllh pnaajo netareri sesmcnti rusovora ned vladom
KoLnlkom h Svetlan o Slaliak (gl alanet Vldda Kotnika ) Go u.led htt iExq anttintettecrud tes tfun
Jru rJi, zlasti o!31) Se en nazo.en prinerje mosoae nalti v nerrdsparentrern sistemu r i
solidarnosLi, po taterem so sc ristisodelavct in sodelavkc takukete, ri so imetiv doloaonem obdohju
\ea redstev za i^ajanje p.olettov ipd, odlovedali delu reh sredsLev v dobro rislit so{lelaycv jn
nrdelavk, kl niso blli tako dobro Ilneano podprti A zaradi ncr.aNlarentnosti in odsornosljasrih
pmvil seje hilro zgodllo, da so bill solidarnosrne pomoaldeleznt le nekaterj, dru8i !a so
potem ko
rrn p.ijavj projektov niso bjli vca iako uspeini in neElcdo na svojo prerello sotiddnostz drusini
doblli delavsko tdlzico

Monitor ZSA vol. vll / no 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

pogovoru presenetila z vcstio, da je brlanca matenalnih stroskov MRJev kon'no


pozltrvna in ala lahko priaakujemo nekaj sredstev za materialne strcSke. Glede na
dotedanle izkosnje z netransparcntnim ifl ad hac dodeTlevar\en srcdstev sem od
dtektoricc takoj zahtevala, naj pripravi finanane obraaune za vse MR_je ter skli'e
seslanek, na katcrem bo pojasnrla, od kod nenadoma sredstva za matcnalne stroske
Zahteva jo jc presene tlla, sprcjela j o j e kol znak noupraviaenega nezaupanja- N a mde
'lTraianje, od kdaj Ministlswo nakazujo dovolj sredstev - tj. kda] je bilo odpravljeno
nesklaalje meal navodlli Ministrstva oporabi srcdstev in dejansko nakazanimi sredslvi
- je nej asno odgovonla, da sc je to zgodilo Ze prej (tj vsaj v lotu 2002 ), a da so taldat
presezna sredsfva porablll za nakup nove opreme za fakulteto (fakultela je namre' v
tem obdobtu pridobila in uredila nove pmstore ter kuprla novo tehnidno opromo) Da
je bila ta odlodltev sprcjeta brcz vodnosti nrladlh raziskovalcev in razjskovalk - pa
tudi, koi smo ugotol'rli pozneje, brez vealnosti njiiovih mentorjev oz. mento'ic, ki
morajo po navodilih Miflstlstva imetj vpogledv po.abo sredstev za usposabljanle in
zanjo datl svoje soglasje scji sploh ni zdelo problematiano Fjnanani obraEuni za
pflih Sest mesecav lcta 2003, kijrhJe na mojo zahtevo pnpravila duektorica, so bili
prvi linanani obraauni, ki smo jil takrat zaposleni MR_li na ISH prcjeli od direl'1o'ice'
Na sestankuz njo smo nekatori eksphcitno zahtevali finandfli obraaun, izkatercgabi
bilo razvialno, kako so bila v preteklosti pombljena srcdstva, nameqena za kritje na'il
materialiih stoikov
Slealla je vcameseana iisina. Zah tcvanil o braduloY za pretekla leta usposabljania
nismo dobrli. Paa paje\4ado Kotnit v zaactku leta 2004 - v odgovorIla svoj ponoven,
tokrat pisen in zelo odloacn zahtevek _ dobil obmaun za zaalnje leio svojega uspo_
jeseni leta 2003,
sabljanja (podobno kot Sabini Miholj mu je finaflciranje poteklo
usposabljanje pa se jima jc izteklo spomladi leta 2004) Dmgica Bac le podoben
obraaun pnpmvila tudl za Sabino Mil elj, vcndar j i ga je pokazala le na ekranu svologa
raaunatnika in ga nj hotola nat1sniti. Ob pregledu svojega obmaunaje \4ado Kotnit
postal pozoren na dojstvo, ala so b a od slcdstev, namonjenih za mate.ialne stoske,
odtegnjena ludi srealstva za amortizacijo m rciijo, kar vsaj po mformacijah, kl smo
jih
doblli od nekaterih mladih raziskovalcev 1n raziskovalk, zaposlenih na drugih
V zaaetku leta 2004 sva se \4ado
institucltah, ni bilo v skladu z navodili Mmjslrswa.
Kotnik in Sabina Mihelj odloaila poiskati dodatna pojasnila o porabi sredstev pri
Ministstvu za Solstvo. manost in Sport Maleja Ahah, kije bda takai na Ministrshu
zaalolzena za inlormaclje v zveziporabo sredstev za MR_je, je tako Sabini Mihelj kot
s

Vladu Kotniku vloaenih tclefonskih pogovorih nata[ano pojavila. kakinajeustrema


poraba srealstev za usposabljanje MR_jev- Za leto 2003 bi denimo po njenih podatkih
MR-ju B kategorije (v tem obdobju pr oaa kategorija MRlov na ISH-ju) pripadalo
meseano 20 % b.uto plaae oz. 145 000 SIT za materiaLoe slroSke S temi sredstvi bi
moral po besedah Matejc AhAn razpolagati MRv soglasju z montorjern oz mentodco
Kot je bilo razvidno 12 obradunov za leto 2003, kijD Je za Vlada Kotnita in Sabino
Milelj pnpravila Dragica Bac, so bili zneskiza matenalne siIoske,ki stallh omenjena

Monitor zSA vol. vll / no, 1-4, 2oo5


MONITOF ZSA

prejela v letu 2003, veliko manjsi Podobnoje bilo razvidno tudl iz zapNkov, kijiijc
7e veliko prej od direktorice dobila Taja Kramberger, katere usposabljanje se je
zakljuailo ie pred nepnaakovanrm zasukom v zvezi z materiahiml sredsM judla leta
2003 Na osnovi teh podatkovje Sabrna Mrhell skhcala sestanekvseh MR-jev na ISH-
ju. Na sestanku so \4ado Kotnrk, Sabina Mihelj in Thja Kramberyer sezllanili pdsotnc
s svoJimi sumi o nepravjlnostjh pd pomblsredstevin predlagali, da se - za.adi oaltne
nekoope.ahvnostl d ektodce MR-ji skupaj obrnejo na Upm\.ni odbor lsHja, ki mu
je takat predsedovala Alja Brglez. Pnsotni MR-ji so ss na poziv odzvali .azlia(o,
prav vsi pa so se ob enem od kasnejiih korakov odloailt da ne bodo sodclovali pri
poskusu mzaisaevanja - nekateri zaradi povsem oseblih razlogov in obremenitev,
drugi zaradl stahu pred iem, ka.ko bo to vplivalo na njihovo nadaljnje usposabljanje
na mstituciji, ali zato, ker so se ZeleL zogniti konfliklom v Ze sicer napetem ozraa]u
na ISH-ju NJrhove reakcije Zc same po sebi kazejo, da Je b a poraba srcdstev za
usposabljanje MR-jev na ISH-ju - pa aepmvmordav skladu z nalodili Ministrstva (v
aasu pisanja alanka Se dakamo na dokonane ugotovitve Mmist$tva z zvozi z zadeyo)
- veaml MR-jev tqja in netransparentna ter da pregleda nad porabo s.edstev tiso
pojmovali kot del svojih dolznosti oz. pravic. Cepravje povsem primcrno, da MR-ji,
k se Selc uvajajo v akademsko Zivljenje, niso kazensko soodgovorni za morebttne
nepravilnosti pri porabi sredstev za lastno usposabljanJe, bi moralo biti razvijanje
obrtniskih sposobnostrza voderUe la stnega mziskovalncga proraauna, sploh v sedanJrh
rzme.ah, ko je raaskovalna sfem v Sloveniji vse bolj odvisna od zunanloga fmancimnja,
nujen del usposabljanja MR-jev.
Na Upralni odbor ISH-ja smo se tako obrnili le Sabina Mfie!, \4ado Kotnik, Taja
Kramberger in Nataia Rogelja O sumu nepravilnosti pa smo obvestili tudi alane ul
alanice senata Takatna predsednica Upravnega odbora ISHla, Alja Brglez, nam je
ilamenrla le en sam kratek odgovor, poslan 16. marca. v katerem je obljubila, da bo
'kot p.edsodnica storila vse, kar mora in more(, da s9 zadeve ,skbno preverijo in
morebiloe nepravilnosti odpravi.to(. Po tom od nje dsmo dobili nobenega odgovora
ali pojasnrla vea. Prav tako sonanaiepisanje niso odzvali ala in alanice senata ISH
la: edini odgovorje p Selod Svetlano SIapSak, kr je takat opravljala funkcijo dekanje
ISH-ja. TaJo pojasnila, daje bil nas zahtevek obravnavao na Upra1nem odboru ISH-
la in da je odbor poiskal p.avno mnenje, ki naj bi ga tudi mladi raziskovalci iIl
raziskovalke ,Ze prcjeli( Niti omenjenega pravnega mnenja h kaksnega koli drugega
uradnega pojasnila v zvezi s pombo sredstov za usposablj anje nismo dobili nikoli. Po
'oesedah
Svedane SlapSak naj bi bilo iz pravnega mnenja raz\,1dno. ala so bilc odloaitve
ISHja v zvezi z porabo sredstev za usposabljanje MR'je! korektne in daJe v vsakem
lrimeru za te odloilitve odgovorno nekdanje yodstvo fakultete (konlrstno najvedetneje
Drago B. Rotar kot nekdaflJr dekan in direktodca Dragica Bac). Presenetilo pa nasJe,
laje Svetlana Slapsak hkati tudi predlagala, naj se, ae ie vedno menimo, da smo biji
rskodovani, obrnemo na Mjn1S trstvo za Solstvo, znanos t in Sport Zelo veietno je, da
ras je Svetlana SlapSak s tako lahkoto napotila na Minlststvo zgolj zato, ker je na

Monitor zSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

osnovi pravnega mnenja sklepala, da sama, tudi ilc so se dogajale nopraulnosti. ne bo


odgovorna. Oditno je tudi, da jije bilo za nekdanje kologe m kolegice ter za usodo
instilucijcvtem primerD malo mar - ie en podatck, ki, ob sploini nczainteresiranosti
takratlill senatorjcv m senatork za mzresltev zaplela. pdda o razk.oju intelektualne
skupnosti na ISH-ju.
Ker smo se vpletoni MRJ1 zavedali, da bl uradno obvestilo o sumu nepravilnosti,
kibi ga naslovili na Minisfstvo, za ISH ]ahko imelo zelo neugodne posledlce - prav
zato smo vse do takat polasnrla pri Ministfitvu lskali zgolj anonimno , in ker smo
vse do zadnjega upali. da bovsaj cden izmed organov fakultele loliko pnseben, da bo
zaplet skusal reaiti znotaj insttucie, smo Se enkat,lokrat zadnlia, pisali Upramemu
odboru ISH-ja. Odgovora nismo dobrli. Po vseh neuspelih poskusih resevanja zapleta
sva se \4ado Kotnik in Sabha Mihelj konec maja 2004 odloaila, da kljub vsemu ne
bova alovolila. da zadeva ostane ncrazdliaena in konaa pod preprogo Potem ko sva
spolnladl 2004 oba uspesllo zagovarjala doktomko disertacijo m ko se nama ]e
usposabljanje na ISH-ju izteklo, je namrea vse kazalo, da bo zaplot z mlzdimi
raziskovalci skupaj z nama, ki sva ob Tall Kramberger najbolj vzfajro opozaqala
nanejasnosti - prcprosto oddnjen s fakultele, pozabljen ali pa obravnavan kot pnmer
nehvaleznostiin sebianostl Zato sva na Minlststvo vsak posebel naslovila prosnj o za
pojasnila v zvezi s porabo sredstcv Na osnovi na.iinii in flekaterih &ugih p1sem je
Minlstsfvo sprozilo prelskavo. Kot nama je konec decembra 2004 pisno sporoaila
direktorica Dragica Bac, jc Midst$tvo ugotovilo, da del sredstov za najiflo uspo_
sabljanje dejansko d bil namensko porabben, in gaje delodajalec (ISH) r.rnil na ra-
dun ministslva, Po rodila Ministrstva n isva videla, vendar sva v telefonskem mzgovor u
z zaposlenimi na Ministrstvu izvedela, dajebila tuziskava opmvljena le za zadnjc leto
najinega usposabljanja. To senamaje zdelo surnljivo, sal sva na osnovi mformacjj, do
katerih svaimeladostop, sklepala. daie do flajveajih nepr osti prialo prav v prvih
letih usposabljanja. V teh lctii naffea za razliko od zadqjega nisva dobila poYrnjenil
,ober1l matedalnih stoskov Kljub sumom Ministrstva zaradl pomanjkanja aasa nisva
vea kontakikala.
Zaplet okoli pombe sredstev za usposabljanje MR_jev na ISH ni osamljen pdmor
Vpleteni MR-ji z omenjene fal:ultete smo dedmo v aasu, ko smo skusali mz.eaiti
opisan i zaplet, od svojih stanovskil kolegov in kolegic na druglh in stitucljatr neSretokat
slisali, dallase toiave niso da posebnega in da veama mstitucij, kjer so zaposleni MR
ji,razpolagaz denarjem, namenjenimza njihove matedalnime stroake, broz njihovega
privoljenla m kakrsnega koli Wogleda v porabo vedstev. Tovrsloi komentadi so bili
veamoma predstavlloni kot argumenti prc, nasjm prizadcvanjem, da zadevi pridemo
do dna;vedno znova smo od kolegov tako znotaj kot zunaj ISH_ja dobivaliprpombe
v slogu: saj to vendar nra posebnega, to poanejo skoraj vs1, kar sp.ijaznite sc! Taka
argumcntacUa - 6e sploh zasluzi naziv argumentac{a - je lahko uspesna le v okolju,
kiIle tolerira drugaaflosti in kjerje edmo pravo pravilo pravj]o vedine, pa najsi bo ie
tako nepraviano. Le v takem okolju se lahko neki prekiek zdi manji m weden manj

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2Oo5


MONITOB ZSA

kitike zgolj zato, kerte vsep.isoter! po teJ log o bi nas tudi morcbltni izpadi rasizma,
ksenofobije m soksizma ali cclo fiziani napadi ne smeli vznemirjati, ae bi v njih
sodclovala veaina ,\ kot lahko sklepamo lla osnovi opNanega pnmera, slovenska
raziskovalna sfera oaitnoJ?r.sta okolja, ki pristaja na taksno logiko - in to velja tudi
za institucijo, kaksna je ISH, kiJe brla usta[ovljena prav z namellom, da bi postala
oponsdc prizadevanj za razvoj bolj heterogenega, za razliinost odp. tega akademskega
prostora, kjer imaJo tezo le 1ogLl1i , ne pa neartikulirana in tiho ponotranjena
mnenla veaine.z
Zaplet v zvezi s porabo sredstev za usposabljanlo MR-jev na ISH jU je le cden v
nizu zapletov, ki lahko sluzijo kol ponazorilo fansformacije - in pravzaprav .azk.oja
znanstvene skupnosti na omenjeni mstituciji. Eden zmed najoaitnejsil znakov tega
procesaje bilo dejstvo, daje novo vodslvo ihkultete vse razliane zaplete, do kate.ihje
priSlo v zimsk ih in porrladn ih mesecih le ta 2004, obftvnavalo v enem samem paketu,
lih bralo skozi isto binarno, izkljuilevalno logilo )nas( in )njih( terjih interp.etirakr v
prvi vrsti kot posledice boja za oblast.r Tako so brll ponnsleki, kl smo jih na mzlianc
odgovorne organe institucijo v tem obdobju naslavljali MR-ji, obravnavani kot del
sploSne zarcte )njih( (tj zlastr sonatoiev in senatork, ki so v tem obdobju izstopili iz
Senata ISH-ja) proti )nam( (tj preostalim 61anom in alanicam Senata ter novemu
\ odst \,'u ISH-ta na sploh). Ce smo se novemu vodstvu ISH j a zdeli prcveil ncdolzni, da
br bili sposobni zavestno spletkariti v njihovo akodo, so bili - tako vsaj sklepam na
osnovi pogovorov z nekaterimr alani Senata ISH-Ja, ki iz oryana niso izstopili
p repriaani, da so nas )oni( preprosto podlo izkorisaali v svojo korist Dejstvo, da so se

:aka ugibanja o manipulacrjah ill zarotl sploh lahko polavila in prcglasila vsaksen
toskus analitiancga pristopak zapletom,je samo po sebiznak, da ISH na tej toaki ni
:il yea to. za kar se izdata - namrea instltuci,ta, ki nafutno mzviia m podpra kitiano
rr refl eksivno miiljenje.

Sabina Mihelj, dr sc c
prcda\a1e j .a ra Loughborcugh University
vVe ik Bntaniji
E-mal S Mihell@ boro ac uk

Z: o.s <irieEa konteksta okolja, idolo8ijc itr diskurzjvtrih mehanizmox zrorraj kalcrlhjo taksna
;. :ia d doyanja sploh nogoaa, el aianka Taje Xramberget tLjnsua I5 H inlpctii. O tat^ lttnih
:::au.z'vnih sr.atesijah in njihovih doDnvno dobrotljivih nosilcih(, in DEea D Roraria,Nevidna
r::.oyp.eanosti ali prevzem na lsH (.Dhttu.tic1io ihldstdrr,)(v iej ilevllri revije
:- iper lahto hot razoren pnmersluzijo nekaieri ssmentirozsovoo ncd Yladom Kornikom in
: : :ano Slapiak (sl alarekVlada Kot.ila ,GrrLatutus r.ntt, dhti-intett(tua t4 tun tuh usr. 2lasti

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


MONITOF ZSA

Literatura

KoLnik, \llado (2005) )rcaudeamus igitur, anti-intellectuales dum sumus - izgon


harctikat, Monitor ZSA, Vol. VlI, no 1-4, Ljubliana:Trcpos
Kotnik, Vlado (ur ) (2005) )Izbor iz dokurnentacije ko.espondenc v zvezi s pombo
sredstev za usposabliame mladill razskovalcev in raziskovalk na ISH(, ,4.4onror
ZSA, VoMl, no 14, Ljubljana: Tropos
Kramberger, Taja (2005 ) ilLingua ISH mperu. O totaLtarnft diskurzvnih statogijah
in njilov l domneLno dobrotljivih nosilcii(, Ma itar ZS{ Vol. VII, no. l-4,
Ljubliana: Tropos.
Rotar, Dmgo B. (2005) )Nevidna taca powreanosli allprcyzem t ISH (r:a nadicr )
i flasrunti)<, Monik)r ZSA, Vol. \all, no. 1-4, Ljubljana: Tropos

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

uDK65t 7003 2 374 3SH(0S3)

Izbor iz dokumentacije korespondenci v zvezi s porabo sredstev


za usposabljanje mladih raziskovalcev in raziskovalk na
ISH - Fakultetiza podiplomski humanisti6ni Studij v Ljubljani

Priloga k alanku Sabine Miheljo istitematiki

Uvodru opombd'rstl lukaj ptiobtena besedila ali deli besedil sl lia|o biti i prcpisiw
izrirnikaL zato so napakE in idiolektiine rabejez*ar bdetlilih atorske.)

1.
.Sredilu Ja2001 sivseolade raziskovalce in razjskovalke na ISH obvcstila (bojda
po pobudi mlade raaskovalke Sabine i\4ihclj), da obstajajo neka sredstva za materialne
stroske, ki nam ji]l je v letu 2003 namellila drzava Takrat
si meni in Sabini posebej
obijubila. in sicor na ndmo prosnjo, da bos do konca ali vsaj ob koncu drzavinoga
ilnanciranja najinega statusa MR (v mojom primeru torcj do 31 oktobra 2003)
pripravila bilanco sredstev matedalnil stoSkov za zadnji, tj 4 letnik, v namen, da
bomo obvesdeni o tcm, koliko nam jih pripada, dajih porabimo. Ker vidim, da svojih
cbljub ne izpolnjujes, te Se enkat naprosam, da v aim kajaem aasu pripravis bilanco
irojih srcdstov maierialnih stroskov za zadnje leto ikzavinega financiranja mojega
lratusa MR. Naj te sporrnim, da celotncga fonda ieh sredstev za leto 2003 Se nisem
porabil prav zavoljo dolgcga aakarja na tvojo obljubljeno bilanco, na katoro si odittro
fozabila (
Vlado Kotnik (DragiciBac, direktor ci fakultete ISH), iz elektronskega pisma
,Cakajoa na obljubljeno bilanco., 20 februar 2OO4

P.ldarjamo, da priobjavi pnobaenih korespondenc ali delov koreslondenc (bodisrv elektronsk,


::lti bodisi v obliK posinih loiiljk) !e gre za osebne lo.espondence, ampat se vsbine zadcv
strikrno na umdno lroblenadko okros llnananih biluc ln porabe nmensldh sredstevza
-aiajo
r,'osabrjanje mradih ruiskoyalcev ln .aziskovalk na 1SA lhnituttn Stutliorun Hunoaitdtis -
:):rteti.o padiplonrki h nunitiini itttli I Ljubljani.y rh korespondencah alidellh torespondenc
a\'lorji nastolajo izkljuano v doloaenih prolesionalnih lunkcijah o zadevah, ki scjih tiaejo
-:o!i
r:iisi po sluzben dolinosti bodisi inajo pmvico do pridobjtve informac,j o zadevah Tulajinji izbor
r-ia nedirl trcnoloSkem! rodu
i rdakcljije bila opravljena minlmaln, lektura besdil (tilkank napake, manjlGloaa loalla, ipd ).
:.:ieh to samasuuktura stavkox siavanired, slengovske t, idiolektian znaailnosn jezika osrajajo
r=r. izvl.nikom Pri imenovanju virov uporabljamo oslat ouclaje za pojasnilo o altorju/avbnci
::-_ q olrosle oklepaje pa za pojasnilo o .aslovn,tu/,taslonlci dopisa

Monitor zSA vol. Vlll no. 1-4, 2OO5


10
MONITOR ZSA

2.
, I . I Scveda so swai ie nekaj aasa p ripravljene in dakaj o, da se pogovodva Pogos to
sva se videvala na ISH-ju tudi po izteku tvojega plaaljivega statusa MR, pa nikol nisi
omenil tega. J ..1 . seveda ti bom sporoarla, kdai lahko urediva stvari . Tvoje pismo
mzumem tudi kot Zcl.jo, da odides z ISH-ja [. ] Moram poudaritl, da rm te Ziil za
tvojo odloditev, ki pa je popolnoma Lvoja in svobodna. J ..1 Meni je zelo Zal, da si
lahko po vseh 4letih pdscl do ugoto\1tve, da jaz svojih obljub nc izpolqujem [. ](

Dragica Bac Ipodpisana kotdirektorica ISH] (Vladu Kotniku), iz elekronskega


pisma ,RE Cakaio6 na obljublleno bilanco., 20 februar 2004

3.
)[. ] tz lvojega odgovora se da razbrati, da si ti iista oseba. kije vnaprej odloaila kdo
bo in kako participral na lSH. [. ](

Vlado Kotnik (Dragici Bac direktoric ISH), iz elektronskega pisma, 23


februat 2OO4

4.
)[ ] Pripravila sem finanani pregled za leto 2003 in ti ga poSrllam Kot vjdis, rm aS ie
na razpolago sredstva, ki jih lahko pombis za svoje stroike, torej LDdi za hotclske,
sedaj ko gres na konference ali kaj drugega [- -](

Dragica Bac (Vladu Kotniku) spremnl dops k izroaeni bilanci, dat 26


februar 20O4

5,
,[. ] upam, da te je moja posta (navadna in mail) nasla Ln da bodo Sla izplaaila
honora.jev oz po\.radil siroskov za Monitor aimprej naprej - Se zlash honora.ji
lckoricam oz prevajal kam. Upam, da scm ti pdpmvila dovolj podalkov in vse potrebne
raaune Ce bi bilo sluaajno treba Se kaj urediti v zvezi s tem na ISH bom na dan
marane.sa senata. moada dan prei.(

sabina Mih elj (Drag ci Bac), iz eleklronskega pisma ,Si dobila mojo posto?. ,

26 lebruat 2OO4

Monitor zsA vol vll/no.1-4, 2oo5


MONITOB ZSA

6.
,[ ] Srvan bodo Sle naprej 15 03. 2004. Takat izptaaujejo AH Narejen je tudi
pregled za tvoje matenalne stoske in po izplaailu (130 409,00) v naslednjih dneh ti
ostane Se 17.622.3 l, ki ti jih bom o izpladali takoj, ko p ri neses kakson raaun-
Ce boi kaj na inshhrcii, blte prosila. ae selahko oglasis J.. l(

Dragica Bac [podpisana kot Dada] (Sabini Mjhelj), iz elektronskega pisma


,RE Sidobila mojo posio?.,26 lebtuat 2AA4

1.
,Hvala za odgovor. Potrebne miiune bom pftv tako prinesla v dneh okoli senata. ee
prav mzumcm, si pregled materiahih stoikov pripravila samo za leto 2003, julija pa
sva se dogovont, da pdpravis pregled za celotno obdobje mojega usposablJaflja,
vkljuano s specifikacijami, kam so Sla moja materialna sredstva v prejsnjrh letil , od
rrenuika paa, kojrlle naisfstvo zaaelo nakazovati.
P.osim te, da mi la pregled p pravis aimpreJ.(

Sabina Mihelj (Dragic Bac), iz eleldronskega pisma,21 februat 2OO4

E.
.[ ] Resje, da sem obltubila za pregled iz prejinjih let m na to popolnoma pozabila,
iele \4adotov mail me je spomn na moje neizpolnjevanje obljub, kar si sovcda ne bi
smela privosaitim se ti iskcno opraviaujem Sem takoj zaprosila v radunovodstru, ae
milahto posljejo podatke o plaaah m stanjih na srroSkovnih mestih, pa so me prosili,
ae lalko poaakamo, kcr oddajajo bilance Obljubili so mi podarke do konca nadednjega
redna in potemjih moram Sejazynestiv rabclo, ki semjo ie la pnpralda in nanjo
(ae se ne motm) d bilo pdpomb in je smiselna. daje enaka tudi za nazaj
Seenkat se ti op.aviaujem za svoje neizpolnjevanje obljube, h m brla namcrna [ . ]
Ko bom imela pripravljcn pregled za nazaJ. to obvestrm. J. .l(

Dragica Bac [podpisana kot Dada] (Sabini [,4ihelj) iz eleldronskega pisma


"Sern dobiia posto.,27 februar 2004

9.
.Zahvaljujem se ti za detajlen bilananrizkaz moJih finatc kot MR na ISH (za obdobje
od 1. 1.2003 do 31. 10.2003 - torej zaobdobje 10 mesecev)
VoLi in auah pa mo, da si mi bilanoo izroalla ru navadnem papirju brez logotipa
msiitucije, brez kak.Snogakoli podpisa ali navedbe osebe, ki je bilanco scstavila. Kolikor

Moniior zSA vol. Vll/ no. 14, 2oo5


'12
MONIIOR ZSA

vem, naj bi ti podatki bili sestav del vsakega takega dokumenta Priaakoval sem, da
paa poznas ta standard Nenazadnje sem plaane odrezko vselej dobil ustrezno
oprefiljene.
Skatla, prosim te, da omenjeno tabelo, ki si m i jo vaeraj lastnoroano uroaila opromis
z ustrea mi sprenrljevalnmu podatU. Ker sem kljuae postlega predala na ISH vrnil
.. te prosim, ae mi bilanco sredstev M& ustezno opremljeno, posljes na mol kofltaktD i
naslov,,,
Prav tako bi te prav lepo prosil, da mi pdpmvis enako detajlen bilandni izkaz motih
MR-sredstevzaobdobjeod1ll.2000do31. 12.2002. Upam, da na te podatte no
bom aakal tako dolgo, kakor semmoraldoslej. Tudita celotna bilanca nama (me[i jn
Sabifl) ie bila ob iunijskem sestanku leta 2003 s tvoje stra obljubljena.(

VladoKotnik(Dragici Bac, direldonci ISH), izelektronskegapisma,Bilanca


sredstev MR", 27 lebtuar 2OO4

10.
,[ ] Res je. da sem obljubrla prcgled iz prejsnjih let in na to popolnoma pozabila, in
me je na to moje neizpolnjevanje obljub spomnil Sele tvoj mai1. Tega si seveda ne bj
smela dovoliti, za kar se ti isheflo opravidujsm Se enkat. Sem takoj zaprosila v
raaunovodstw, ae mi lalko poaljejo podatke o plaaah in stanjih na sfoskovnih mestih
za prejsnja leta [ ..] Obtubili so mi podatlG do konca naslealnjega tedna in potom jih
moram Se taz vnesti ! tabelo, ki semjo Z lani pripravila in nanjo [.. ] brlo pnpomb
iIl je smiselna, da js enaka tudi za nazaj-
Glede na to, da se je sedaj pojavila drugaana zahteva po pritazovanlu podatkov m
Zelja, da naj bodo stvad opremljene tako, kot jih dobis Ze iz raaunovodswa za osebd
dohodek, b sporoaila v ponedeljok v miunovodstvo, da za tobe posobej pdpmviio
drugaden izpis l(o ga bom dob a [...] ti bom sporodila in dostavila takoj, ko jih bodo
tako pdpmvih v raEunovodsftu.
Se enkrat se ti opraviaujem za pozabljeno obljubo. [... ](

Dragica Bac Ipodpisana koi direktodca ISH] (Vladu Kotniku), iz eleldronskega


pisma DRE: Bilanca sredstev [,48., 27 februar 2004

11.
)[.. ] O tem, kar pises, da fl lanr pripravila neko tabelo, tn s kalero naj bi se nekdo
strinjal, palaz ne vem niaesar. S stvarmi, ki jih ne poznam, pa so tezko strinjam ali ne
strinjam. ln Se nekal me je zmotilo v ivojem p$anjui tvoja intenca (ali paa golo
sprenevedaflje) namrea, da mojo prosnjo po ustrezni opremljelosti bila nce prikazes
kot neko eskluzivno uslugo drekciie ali radunovodstva aL kogarkoli Ze

Monitor zsa vol. Vll/ no. 14, 2oo5


t3
MONITOR ZSA

Prvia,Jaz na ISH v svojem Zivljenju Se msem l,rdel nobene bilance od dkogar, zato ne
vem, kako so dflrge oprel jene in narejene ali posrodovane ljudem in me tudi ne
zanima. Obvosiien pa sem, kako se tej stvan korekho streZe
Drugiii, naravnost aualno se mi zdi, da se moja Zelja zdaj tebl zdi kot "drugadna zahteE '.
Voralo bi li bitijasno, da doslej z moJe sta kake "zahteve" ie nisi mogla niti dobiii,
ker do vaeftj rusem vrdel nobene svoje bilance O zame 5e neobstojeaih bilancah pa
vnaprej res doslej nisem mogel izftZati nobeail "zaitev"
ln tretjia, moja Zelja po ustezni opremljenosti bilance je minimalni raaunovodski
standard vsakega poslovanja in posredovanla podatlov To jejasno vsakomur, ki se
kolidkaj ukvarja s tem podrodjem Kerje v tvojem pisanju mogoae izluSaiti karnekaj
zamolaanosti, naj ti dam vedeti, da b1 lahko vedola, da mije raautovodstvo ISH
\ elikokrat plaad odrezek poslalo po poati na kontakhu naslov, kakor tudi Tiva razliana
druga obvcstila Zakaj se ti Lakrat to ai zdelo ekskluzivno? Zakal so tr zdi nenavadno
prav zdaj, ko sem nenazadnjo po tvojem ukrepu vmil Ze skomj pol ducata kljuaev
ISH, po zahtcvi lvoje uslu:benke - raauflovodkinje pa bi] Se dolian pnpisati na lisl
kdaj bom wnil Se ostale. Se bos o tem ukrepu tudi sprenevedala: glede na to, dale
sedal institucija tako varno zasaitena pred nezaposlenimi "nepridlpmvi" m zunanjimi
rodelavci, je prav dudno, da si ravno vderaj ob moji pnsotnosti ugotovila, dajebrzaas
nekdo vdrl v moj direktort in spremeail vsc nastavitve. podatke pa gladko izbrisal
Kato je to mogoae? Meai se pa to zdi zelo iludno.(

Vlado Kotnik (Dragici Bac, direl(orici ISH), iz elekironskega pisma, 27


{ebruar 2O04

Po gomjem elektronskem pismu \4ado Kotnit na svoje nadatjnje postno posiljke in


.lollronske dopise (z zahtevo po sezranitvi s porabo njegovih materiatnih stroakov),
:aslovljenc na Dragico Bac, od drektodce ISH ni prejel nobenega odgovora vsa.
\aslednji dopis prelme Sele deset mesecev kasneje, tj. 20 decembm 2004 (.1 zadnji
:Dpis v priaujoaem izboru korcspondenc).1

D.
'Proslm, da mi do konca prihodnjega tedna, tj. do petka, 3. marca 2004, na domaai
_-islov (g1ej rrlrd) posllete natandne letne finanane
izkaze zayes aas, ko sem bila na
:SH - Fakulted za podiplomsk humadstiani Studij zaposlena kot n ada mziskovalka.(

Taja Kramberger (Dragici Bac, direldonci ISH), lz dopisa "Zadeva: Zahtevek


za pisni izkaz finananega poslovanja ISH vzveziz moio zaposlitvijo na
ISH (kot mlade raziskovalke., 2l
febtuat 2OO4 (poslano po posii s
povratnico)

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4. 2OO5


14
MONITOR ZSA

13.
)[. ] Ker so flnanane zadeve na ISH - Fakultete za podiplomski humanistidni Studij
v Ljubljani v pristojnosti Upravnega odbom ISH, katerega predsedaica ste, Vas
seznartamo z dejstvom, da nam, podpisanim, tj nekdanli mladi mziskovalk Taii
Kramberger za aas zaposlitve na ISH mod 15. decembrom 1996 in 3l decembrom
2001, nlademu ftziskovalcu \4rdu (ot ku za aas zaposlilve na ISH med 1 . novembrom
2000 in 31. oktobrom 2003. temiadi razis Sabini Miheli za aas zaposliwe na
ISH mod 1. decemb.om 1999 in 30 novembrom 2003, dso bila rcgularno izpla6evana
vsa ustrezna materlaha sredstva, ki nam po Navodilih o porabi srodstev za
usposabljanje mladih raziskovalcev in po Sklepu o vi5ini subvencie za usposabljanjc
mladih raziskovalcev. torej po zakonskih predpisih pdpadajo.
Opozadamo Vas na to grobo nepmvilnost 1n na to, da bomo. ae se v prihodnjih 10
dneh stva ri ne uredijo na naain, kr bo po umdnih taflfah m obradunih poravnal nastalo
Skodo, ustlearo pravno ukepali.

SenatuISH, se pravi, vsem formalnim - tudi zaaasno samosuspendranim - ilanom


in alanicam Senata ISH(
Vlado Kotnik, Taja Kramberger, Sabina Miheli [podpisani kot mladi
raziskovalec na lSH, nekdanjamlada raziskovalka na lSH, m lada raziskovalka
na lSHl (Alji Brglez, predsednici U pravnega odbora ISH), iz dopisa,Zadeva:
TAHTEVEK ZA ODPBAVO POVZROEENE SKODE MLADIM RAZISKO-
VALCEM, ZAPOSLENIN,4 NA lSH., Ljubljana, 2 marec 2004 (poslano po
poSU s povmtnico)

14.
)[.]Priaujoaidokumentposiljamokotdopolnilokzahtevku,Lismoganavasnaslovili
dne 2. marca2004. Ne na soji Senata ISH, dne 9 rnarca2004, mnenaseji Upravnega
odbora, dne I I marca 2004, nas zahtevek ni bil obravnavan

Vtelefonskem pogovoru, Kje potekal doe 08 marca2004,jega Mateja Ahain, kije


na Minisfswu za ztanost, Solstvo in Sport zadolzena za informaclie v zvezi s porabo
sredstov za mlade raziskovalco/rMiskovalke in finananim obraaunom, Sabini Milolj
podala natanala pojasnila glede ushozne pombe sredstev za usposablJanje mladih
razrskovalcev/raziskovalk. Pravila glede porabe sredstev so mtanino doloaena v
naslednjih pmviril allihi \ Ptdvilniku o us?osab\anju in ,kliuieranju mladih raziskoralul
I mziskotdl e, risokoiolske in druge organoacie (Ur. 1. RS st. 38/94, 53/95, 1/98 in
38199),v Kolektirni pagocltu za raziskat'alno dejdt orl (Ur 1. RS it 45192,50192. 5l
93, 18194, s0194, 4s196, 4019/, 5t198,73198, 39199, 106199, 107100), v Aneksu h
kolektirni pogodh za Ltkowtno dejdvnast (Ut.l. RS St. 64/01) in v s,tlepu o notmattuih
in stdndatdih za dobidnje sredsler zd lzwqnje Naciondlnega ldziskotalnega ?ragruna

Monitor zSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


15
MONITOR ZSA

(U. L RS at 16/94, 63/97,8'7 197 n 49198) Natananeje pa so spocrfr(i]ranay Nayodilu


D parabi sredster za usposdbljanje mladth ruzLtkoyalcef, ki gaje MSZS izdalo dne 26.
ieptembra 2001 (sleddega dodajamo kot prilogo)
Za leto 2003 bi nrladsmu mziskovalcu/raziskovalk B kategorije pripadalo meseano
l0 % bruto plaae oz. 145 000 SIT za matedalne st.oske. S temi srodsM po besedah
ge Ahain mzpolaga mladi raziskovalec/raztskovalka v soglasju z mentorjem oz.
menlorico. Kot Jo raz\4dno u pflozenih dveh izpisov za loto 2003, kijujc za Vlada
Kotnrka in Sabino Mihelj pripravrla ga Draglca Bac, deprav povsem brez uradnrll
Jznak in brez podpisa, je zflosek materialnih stroskot ki sta jr]l omenjena v letu 2003
prejela, nepdmerljivo manjsi. Taja Kramberger na izpise Se aaka, Sabina Mihet m
\lado Kotnik pa Se vedno aakata na izpise prvil treh let svotega usposabljanja. Dragica
Bacjih dne l0 marca 2004 Sabini Mihelj ni hotela 1zrcaiti, aepra\, jih je imela jzdelane
-n
jrh j e p.ikazovala na ekanu svojega raaumlnika. Sabinl Mihelj j e tudi poved ala, d a
te zadevo Ze predala pravnilu To poudarjamo zato, da nas re bi kdo obtozeval, da
Z.lllno oblatiti insihrcrlo Vsa nasa dejanja potrjujejo, da smo doslej naredili vsc, da
ri zaplet resili znotraj institucije, in Dragtca Bac se je za inteflencijo pravnika odloarla
:na
\ihae od podpisanih treh mladih razfkovalcev in raziskovalk v aasu svojega
iposabljanja brlsemanjen s tem, da ima na razpolago tolitsna sredstva, prav tako
: irm ni bil scznanjen njun mentor, JoZe Vognnc, aeprav bi po Navodiiu moml bitl
\asprotno. ga Dmgica Bacje ob zaaeltu usposabljaqla Sabint MihelJ pojasnila, da
\fSZS ne nakazuje dovolj sredstev in da zaradr tega u plaacvanje materialnih stroskov
..: mozno oz da mladl mzNkovalci/raziskovalke Ze brez izplaaevada matedalnih
!:.-oskov za institucijo predstavljamo zgubo. V pryil treh letih svojega usposabljanja
:. \lado Kotnik ne Sabma Mihclj nista dobila izplaaanih nobenih materialnih stloskov.
l:jr Kramberyer so bili v vsehletih usposabljanja poklti zgolj shoskiobiska simpozija
: itaricdl Mema es/Hislar*che GedLichhisse na Dunaju, 19 -21. marca 1998.
.}-ekodca, ki seje na zahtevkavlada Kotdta in Sabme Mihelj vendaie pisno odzvala,
-: zahtevekTaje Kramberyer glede pisnega izkaza finana[ega poslovanja v aasu fljene
r:roslilve kot mlade .aziskovalke na ISH z dne 28. fobruarja 2004, sploh ni poslala
-:]enega odgovora Zaradi tega pdlagamo stari izpisek lmananega obraauna za Tajo
iL-amb ergcr za leto 2000, ki je bil izdan dne 15. februada 2001 lz prilozenega izpiska
< .azyidno, da naj bl Tala Kramberger v Lem letu razpolagala s 572 369,00 s1t, kijih
iJar d Yidcla.
\:Jalje Navodilo, kotje pojasnila ga. Ahain, nataniflo doloaa]o, da od materialnih
.=-_rikov ni dovoljeno odtegovatl ne rezijskih stoskov in ne stroskov amortizactje. Kot
E :zl idno iz pdlozonii izpisov, so bili tistroikiod sredstev odvajad. Iz pogovorov z
n{adimi .aziskovalci in ftziskovalkami na ISH je razvidno, daje direktorica
:-:: ostatm mladim raziskovalcem in .aziskovalkam. enako kot spodaj podpisanim,
r:-konilo odvajanje sredstev pflkazovala kot povsem neproblematiano

MonitorzSA vol.Vll /no. l-4, 2OOs


MONITOB ZSA

, : c: :j(.:n pogovoru, ti je potekat


i-- ii-.-.nll:u dala podobna pojasnila.
:=:rensko porabo sredstev za usposa
;: ie msritucjjt v bodoac mlaalih razis
Zaenkrat ne \lado Kotnik ne Sabina Milelj v pogovoru z go. Ahain dsta razkrila

a problema bomo po nasvelu g, Matcvza


2004, o nepravjlnostil obvest[i MSZS
druge pristojne organe.
in

ata ISH

Priloga

oktobm 2003,
- kopija bilaoce mahnalnil st.oskov za Sabmo Mihelj za obdobje 0l ja(ua.Ja-]l.
novembra 2003,
kopija ltnananega obraauna za mlado rrTiskovalko
Tajo Krambcrger za obdobje Ol.
januada-30 novembra 2000.

- SenatISH, ISH - Fakulteta za podjplom ski humamsriani


itudij v Ljubtjad, Brcg 12,
SI-1000 Ljubljana,
- posameznim alano in Senala ISH (prek clellronske poite).(

MonilorzsA vot V[ / no, 1-4,2OO5


17
IMONITOR ZSA

[Dne 15. marca 2004 se vrne pNmo, k so ga \alado Kotdl, Taja Kramberger in Sabma
Mihelj dne 2 marca 2004 naslovili napredsednico ljpravnega odbo.a ISHAljo Brglez,
s sporoailom, da je ,prejemnik neznan( Iz ,Xronologije dogodkov v zvezi s porabo
sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev na ISH(, 15 ma.ec 20041

15.
,V skladu z dogovorom in izkazano bilanoo, ki mije bila vrodena dne,26 februarja
1004, 12 katere je razvialno, da imam na mzpolago 5e 46 863,27 SIT sredstev za
matcrialne stroske, Ti poailjam originala dveh .aaunov.
Prosim, da mr vsoto izkazanil raaunov ISH nakaze na slcdedi fansakcijski maun . (

Vlado Kotnik (Dragici Bac, direktorici ISH), iz dopisa ,Zadeva: Povla6ilo


slroskov., Liubljana, 12 .r,arcc 2OO4

16.
'[ ]dovolite, dazaanemto plsanje s pojasnilom: vaiega doprsaz dne 2.3.2004, kiga
\dopisu z dne 12.3.2004 navajate kot zahtevck, nisem prejela. Z vaiim dopisom z
dne 12 3 2004 [..] pa sem seznanjena. Sodim, da oba dopisa govorita o istih ali
rorodnih stvareh.

Sporoaam vam. da bom kot p redsednica up ravnega odbomISH storila vse, ka. moram
:n morem, da sc zadevc, o katcdl pisete, skbno preverijo in morebitnc neplavihosti
-.dpravijo. [...](

Alja Brglez lpodpisana kot predsednica upravnega odbora lSHl (Vladu


Kotniku, TajiKramberger, Sabini Mihelj), izdopisa, Llubljana, 16 marec 2OO4

, I VaS zahtovek z dnc 2. 3. 2004je bil obmvnavan. nc sovedana Scnatu, saj se ta nc


-ii\arja z operatim1mi finananimi Wraianji, paa pa na Upravnem odboru ISH, kije
zadevi tudi poiskal pra!'no mncnjc tega ste blzkonc Zc projeli. Moje stalisae, v
r-nkciji dekanje ISH. je. da je glede na dejstvo, da so bile odloaitve o mzrezu in
;rrabi vaiih sredstev MR sprejete Se pod dckanatom prof. dr- D. B Rotarja,
-jprimerneje, da morcbit oskodovano svoje pravice zasaltio po ustaljeni poti,
-:etrsi z MSZS in DDS [.. ] kot sledi iz napotila v pravnem mnenju g. J Zalrla Iz
: :lnega mneflja slcer s]edi - m tudl sama ve.jamem, da so b e odloaitve takratnega

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


18
MONITOB ZSA

vodstva ISH korektnc, soveda pa je stalisae &uefi pnstojnih institucij lahko tudi
drugaano. V pflmeru, da bi se rzkazalo, da je vas zahtevek upmviaen, bo sedanje
vodstvo ISH ugotavljalo odgovomost za povaoaeno kfl1co in ikodo. [.. ](

Svetlana Slapiak tpodp sana kot red pro{ dr. Svetlana Slapsak, v lunkciii
dekanje lSHl {Sabini Mihelj), iz elekronskesa pisma, 16 marec 2004

18.
)[. .] Hvalaza odgovor. Infomacijo, da Upravni odbor ISH zagotovo ni obra!,naval
zahtevek, ki smo ga poslali 2.3.2004, sem osebno prcjela od Ane Vogriniid, krje bila
prisotna na seji Upravnega odbora ISH. Poleg tega smo omenjeni zaltevek po posti
dobili \.rnjen - naslovnik posiljke ni prevzel.

Praimega mflonja, ki ga omenjate, do danes ae nihae od treh mladil raziskovalcev in


raziskovalk, ki smo vlozili zahtevok, ni prelel. Ko bomo prejefu pmvno mnenje g.
Zalrla, se bomo odloaiii za nadalirrie ukrepe I j(
Sabina Mihelj lpodpisana kot mlada raziskovalka lS H I (Svetlan i Slapsak), iz
elekkonskega pisma, 16 marec 2004

[Pral,noga mnenja nekega gospoda Zavrla, ki ga v svojem dopisu omcn]a ga. Slapiak,
mlade raziskovalke m razskovaloc. h so IIa Senat ISH ill na UO ISH vlozil zahtevo
za re\.z[o porabe sredstev za usposabljanje n adih raziskovalcey doslej niso niti preje]i
niri videli.l

19.
Ta.ia Krambcryer, Sabina Mihell ir \4ado Kotrik smo prejeli vas odgovor ir se
)[ . ]
vam zanj zahvaljujemo. V aasu, ko smo dakali na vas odgovor, smo o nepravilnosti
obvestilitudi ostale n ade raziskovalke ISH. ki so Se zaposlene na ISH: Nataso Rogelja,
NmoVodopivec in Ano Vog.inaia Nataia Roge!a se pridruzuje priilujoaemu poziw.

Pisemo vam z dvojim namenom.

Najproj bi vas radi seznanili z informacijami, ki smo jih v odgovor na naa drugi zahtevok,
odposlan 12. marca 2004, prejoli od prof Svetlana Slapsak, v funkcrji dekanje ISH.
Prepnaani smo namrea, da niso v slladu z vaSimi odloaiwami. Ifut jo razvidno iz
prilozcncga dopisa, ki ga je Sabma Mihell prejela preko elektronske poste, je prof.
Slapiak zatrdila, da je bil zahtevek, ki smo ga oddali 2 marca 2004, obravnavan na

Mohitor ZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


1g
MONITOR ZSA

Upravnem odboru ISH, m da Je Upral odbor celo poiskal pravno mnenje.


Omenjenega pravnega nuenja vse do danes nismo prejeli. AJla Vogrinaia, je bila na
sejt kot voste pnsotna. in llam je zagotovila, da nas zahtevek bil obravflavaD. In
kondno tudi na podlagi vasega odgovora sklepamo, da ni bil, saj naSega prvega zaltevka
z dne 2. marca 2004, kot saru pisete, aiste prejeli Predvsem pa nas proselleaa, da nas
proi Slapiak ie na tej toaki napotqie na MSZS in DSS. Kot je razvidno iz vaiega
odgovora, vi takih korakov ne zagovaiato in nam zagotavljate, da bo zaplot resen
znotraj ISH, desa. si ielimo tudi mi.

Ker pa je oaitno, da zastopnica enega izmed najvisjih organoy ISH, namreE Senata
ISH, nrma taksnega interosa, vas naprosamo, da ukepare nemudoma. Pdaakujemo.
dabostedo 3l marca 2004 zagotovih, dabo izplaaevanje materjalnih st.oskov mladim
raaskovalcom oz. raziskovalkam na ISH urejeno v skladu z veliavdm Navodilom
ministrstva. Nadalje priaakujemo, da nam boste 31. marca 2004 predslavili naart
poravnave Ze stodenih nepravilnosti v preteklih letih V kolikor te nase zahteve ne
bodo izpolnjene v oavedenem roku, bomo o nepravilnostih obvestili MSZS. [ ..](

Vlado Kotnik, Taia Kramberger, Sabina Mihelj, Natasa Rogelja


lpodpisani kot mladi raziskovalec na lSH, nekdanja mlada raziskovalka na
ISH, mlada raziskovalka na lSH, mlada raziskovalka na lSHl (ATji Brglez,
predsedniciUO ISH), izdopisa, dat 22 marec 2OO4(poslano po eleldronski
posti in s priporo6eno postno poiiljko s povratnico)

[\a go.nje pismo, ki so ga \4ado Kotnik, Taja Kramberger. Sabina Mihelj in NataSa
Rogelja dne 22. marca 2004 naslovili na Alo Brplez kot predsoddco Upmvnega odbom
lSH, poiiljatelji doslej niso dobili nobenega odgovora l

20.
,Draga Dmgica Bac, direktorica ISH

Dne 12. marca 2004 sem ti v skladu z dogovorom irl izroaono bilanco, po posli (s
Fvratnico, ki sem Jo dobil vmjeno 15. marca 2004, iz aesar sklepam, da si mojo
roito prejola) poslal d opis za poLradilo stroskov mojega mziskovalnega usposabljanta
i leiu 2003. [..]
\ dopisu sta bila kot prilogi dva originalna raauna mojih materialnih stroskov (plaailo
Siranta za aasa konference v TamporeJu m plaa o particlpacije konference SSD v
Poflorozu). Kakor ti mora biti znano, sem tatrat strcske tega usposabljanja plaaal
.em, iz lashoga Zepa torel

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


20
MONITOR ZSA

Zanima me ruslednje:
- (do) kdaj lahko p.i6akujem, da mi bos kot zastopnica ISH v tovrsrnih finananih
transakcrjah porainala omenjeni znesek [ .]

In ie to: opozarjam te Se na eno obljubo, ki dela dolg. V zaalnjem tvojom odgovoru si


mi obljubrla. da boS pdpravila bilaflco celotnlh mojii MR sredstev, torej za 3lcta
Zagotovila si mi celo, do kdaj bos to storila Sedaj od tebe ne duha ne slDha [. .] in
se ne odz aS na moje prosnje, Se manj na svoja zagotolila in obljube

Pri meni geneza najine ema korcspondcnce nekaj iteJe


Seveda aakam najasnc odgovore s tvoje stra [. ](
Vlado Kotnik (Dragici Bac, direktorici ISH), iz elektronskega pjsma, 26
marcc 2004

21.
, [.
] Do nedavna mladi raziskovalec na ISH \rladislav \4ado Kotnik, s podaljsanjm
statusom do 30 apflla 2004 (dolloDral 19. marca 2004) na Vas - po predhodnem
nasvetu ge- Mateje Ahain - naslavljam prosnjo, ae bi me lahko seznanili s staqjem v
zvezi s porabo MR-denada, ki je bil namenten podpisanemu kot MR rla ISH, to pa
zato, ker obstaja sum o nepravilnosti porabc linananih sredstov, ki jih je MSZS
namenilo v okviu mateflalnih sredstev za usposabl,anje podpisanega kot MRna ISH.
Ker vorjamem, da so Vas nekaterc informacije v zvezi s problemom MR na ISH ie
dosegle, Vas hrkaj naprosam za konkreten in natanaen vpogled v stanie za primer
podp$anoga .
Ob tem me zanrma naslednjc.
1. Ah Je rogularno in zakonito od MR-sredstcv odtegovati sredstva za amortizacijo
(5%) in reiijo institucije (15%)?
2. AII me lahko seznanite z ysoto in visino yseh sredstev tako imenoyanih material h
stroskov z4 ysako posamezm leto! ki naj bijih podpNanemu MSZS namenrlo v 3 lctih
fi mflckanja mojega statusa.
3. Prav tako bi prosil, ae bi me lahko obvestili o tem, kdo od organov TSH se jo
podpNoval kot odgovorna oseba na vsako posamezno finanano poroailo (za vsa 3 leta),
ki so zadevala izkaz porabe denarja za pdmer podpNanega
4. V pfllogl Vam poiiljam edho bilanco, ki mi je bila woaena 26. februada 2004 od
d ektorice ISH, tl za leto 2003: prosim, ae pimei i ta 12kaz z izkazom, kljoje
posrcdovala direktorica Vam ur me obvestitc o ugotovitvah,
5 Kako so - po zakonskil doloailih in poVasih ocenah iz dokumentacije ISH v zvczi
s poGbo MR $edstev porazdolJene neposrcdne odgovomosh m pristojnosti pri
porabi sredstev za primer podpisanega (np. direktonca lSH, raziskovalni mentor,
dekafl, sollat)?

Monitor zSA vol.Vll/no.14, 2oos


21
MONITOB ZSA

Ob tem bi Vas Zelcl soznaniti z dejstvom, da mi d[ektorica ISH Dragica Bac kot
odgovorna oseba za upravljaflje s financami na ISH ne omogoai in v vseh teh letrl ni
omogoa a (kljub molim priproinjam) \pogleda v bilanad izkaz sredstev, ki mi jih je
VSZS namenilo izkljuano podpfanemu kot MR na ISH, in ala me je v prcteklih lehh
celo zavajala, da materialnih sredstev MSZS ne nakazuje, vendar sedaj utemeljeno
sumim, dami, podpisanemu \4adislavr Vladu Kotniku za aas zaposlitve naISH med
I novembrom 2000 in 31 oktobrom 2003 ruso bila rcgularno izplaaevana tako
lmenovana materialna sredstva, Naj opozorim, da sem zaradi zavajanja s sfani
dlrekto ce ISH bil pdsiljcn stroake ob iskov konferenc m nakupov strokovne literature
pokdvati sam.

Kakor je mzvdno iz pdlozenega izpisa, ki ga je za podpisanoga Vladislava \rlada


Kotdka pdpravila direktorica ISH Dragica Bac, je imenovanemu v 10 mesecih
usposabljaqa v lotu 2003 bilo dodeljenrh l02.000 SIT matodalnih sredstev. Razvidno
le tudi odtegovanje amortizaclje in rezije Na direktoribin odnos do tega problema
taze tudi to, da jc spodaj podpisanemu \4adislaw Madu Kotoika ktjub njegovim
izr ecnim zahtevam bilan dtj. izkaz iztoalla ia naain, ki _ie pod vsakim maunovodskim
Jziroma poslovodnim standardom (brez logohpa, broz podpisa, brez peaata, brez
ravedbe sestayljavca brlance).

Priloga:
- Lzkaz porabe sredstev za \4ad6lava Vlada Kotnika za obdobje od 1. 1 2003 do 3l. l0
1003(

Vladislav Vlado Kotnik (ge Marjanci Bertoncelj z Ministrslva za Solstvo,


znanostin Sport), iz dopisa,Zadeva: Prosnja za seznanitevs porabo MB-
sredstev v primeru podpisanega Vladislava Vlada Kotnika., Ljubljana,
16 apria 2004 (poslano s postno posiljko)

21.
,Spostovani gospod drzavni seketar,

)oe 16 aprila 2004 je na pristojd organ oziroma osebo Vasega ministrstva tukaj
:"-ldpisad s pdporoaeno povratno poiiljko posredoval prosnjo za seznadtev s pombo
UR.sredstev v pdmeru podpisanega, in sicer za aas zapotli|ve na ISH - Fdkuheli za
:, diplonski humdni$iini itudil I LtubAani nted. I novembrom 2000 in 31 oktobrom
::OJ (s Sestmeseanrm podaljianim statusom, [j. do 30. apflIa 2004) kot mladcga
-Trskovalca, saj obstaja sum o nepravilnosti (morebiti tudi nezakonitosti) porabe
:aaanih sredstev, ki nal bi jin MSZS namenilo v okwu matenalflh srcdstev za
r-posabljanjc podpisanega (Se takat) kot r[adega raziskovalca na ISH.
:(.r od Ministrstva za Solstvo, manost in Sport doslej Se nisem prejel llobenega
+o!ora, pd aemer ne bi rad vedel da bi se ta dolgotrajni odlog odgovora dalo

Monitor ZSA vol.Vll/no. 1{, 2oo5


22
MONITOB ZSA

razumeti kot golo ignonranje. neagilnosl ali celo namemo zavlaaevanje pdstojnil
organov, sluzb al i posameznil u sluzbencev Vasega ministrslva, pddakuiem aimprejinje
odgovore na vsa Wrasanja. kijih je podpisaniv omenje prosnji postavil pristojdm
organom Vasega ministlswa Kcr bi Vam Zelel kar se da olajsati delo p koordinaciji
z dokumentacijo, ki j bila od podpisanega poslana na MSZS ie pred mcscci, in se
izogniti morebitnim izgolorom ali prelagaqju odgovornosti in obvesaenostl, Vam.
osebno, vsebino omcnjene pos Jke ponovno posiljam.

Z negaiii,nim preseneaenjcm scm prejel zadnje informaciie z Vasega ministrstva o


hitrosti, natanancjc reaeno. o poaasnosti prccesiranja zadeve. ae zlasti pa. kako je
mogoae, daVaS pnstojni Urad za znanost sploh ie nisproiil vseh potleb hpostopkov
v tovrstnih zadevah, predvsem postopka zunanjo rcvizije. Me m, da bi VaS Drad imcl
paa dovolj razlogov za azurno sprozitcv vseh postopkov, ae bi vsaj malo uposteval
dejstvo, daje spodaj podplsa svoji proinji Vasemu ministrstvu nenazadnje prilozil
zclo zgovoren rzkaT porabe sred stcv za obdobj e od 1. 1 2003 do 31. 10. 2003, k gaje
speciaino za podpisanega sestavila direktorica ISH kot upravljavka z MRsrcdsM na
lSH. Odvea le tudi poudarjati, da podp1sani utemeljeno ugotavlja, da omenjeni
direktoriain izkaz, woden podplsanemu dne 26 2 2004. bfiaas ie izkrzuje realno in
dcjan\ko slante v,.\e/i / uprarljdnjem VR-sred\lev. ri \o hild poslana,/ MSZS na
ISH za podpisanega Poleg tegaVam poiiljam Se eno bilanco, kijoje direktorica ISH
podpisanemu woaila za polcmo obdoble 2003 Tudi La bilanca izkazuje isto logiko
.azporejanja in porabljanja MR-sredstcv, ki so b a namenjena za znanstvcno-
razfkovalno usposabljanje podpisanega.
Naj Vas opozorim, daje na ISH p.islo pri porablanju materialnih st.oikov MR srcdstcv
za podplsanega celo do eklatantnega ksenja prava in nezakonite pnsvojitve dele;a
materialnih stroskov s strani upravljavke z MR-srodstvi na ISH. Tako obsiaja
dokumentiran primer, ko dkektorica ISH (kot va.uhinja zakonitosti na instituciji in
upravljavka z MR-srodslvi), v skladu z dogovorom m zkazanobilanco, podpisanomu
d na noben naain odgovorila na dopis o pov.aailu lislega dela materialnih stroskov,
ki so v direktodaini bilanci vendarle nazorno pntazani v namen Dsposabljanja
podpisanega, in tudi ni povrnila omenlenih materialnih stroskov, za porabo katerihje
podpisani direktorici ISH p.edlozil ustrczne origmalne maune. Za seznanitev s tem
pflfrerom vam prilagam dopis

Dapovzamem: ne le'to, da obslaja zelorcsen sum o nepravil nosti porabe MR_sredstev


na ISH vnamen usposabljanje za podpisanega, ampakgre cclo za abruptno prisvajanje
tistega dela MR sredstev od stran i direktorice ISH. za ka tem je - gled e na dircktoriaino
brlanco - podpisani utcmeljeno upral'laen in za kateraje tudipodal ustrczne raaune
Napodlagizgoral predstavljenega zahlevam, da MSZS kotpristojna drzal,na instanca
za nadzor pravilnosti in zakonitosti porabe proraaunskih sredstev, namenjenih za
usposablianje podprsanega, nemudoma ukrepa m sprcZi vse poffebnc postopke za

Monitor zSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


23
MONITOF ZSA

pojasnitev opisanih aflomali], flep.avilnostj in nezakoniiih finandnil malverzacij Svojo


zahtevo raslavlJam na Vas kot pristojnega drZavnoga sekretada ie toliko krepkele, saj
sem od nekoga, btzu Vaiomu mioistlsh'u, dobrl inlormaci o, da na MSZS ni
pravega
interesa, da se t.i. )pdmer ISH( sploh pojasnr.

ee podpNaniv aasu, kije uveljavljen v pmvni praksi, no bo prejelustreznil odgovorov


na zastavlj ena lTrasaflja, se bo Zal pflmoran obrniti na druge kvaiificirane institucije
in Sirio zainteresirano ja !'nost,

Pflloge:
-fotokopila prosnje Ministrstvu za iolstvo, znanost in Sport z dne 16 aprila 2004
fotokoprja izkaza pombe sredstov za podpisanega za obdobjo od l l 2003 do3l l0'
2003, ki gaje podpisanemu }Toaila dkoktorica ISH Dmgica Bac
lotokoplja polletnega izkaza pombe sredstev za podpisanega za obdobje od l 1
+
2003 do 30 6. 2003, ki gaje podpisanemu Lroaila direktorica ISH Dragica Bac
spremni lekst sestavljalke bilance
' fotokopita ilopisa o povraailu stoskov s pdporoano poSiljko s powahico, naslovljeno
na dlektorico ISH Draglco Bac, z alne 12. marca 2004(

Vladislav Vlado Kotnik (dr Zoranu Standidu, driavnemu sekretarju za


znanost na MSZS), iz dopisa ,zadeva: Zahteva za takojsnio reviziio porabe
MRredstevv primeru podpisanega in aiurno seznanitev podpisanega
po'6tno
o rezultatih revizije. , Ljublana, 14 iulii 2004 (poslano s priporodeno
posiljko s povrainico)

)3.
.] skbllo sem prcbml VaSe pismo z dne 15 7 2004, v katerem Uradu za zlanost
pri
'[ pobude,
Vinlstrstvo za Solstvo. zilanost in Sport oditate poaasnost pri resevanju VaSe
ki stejo podali v dopisu dne 16.4.2004.

Prevefll sem postopke, kl so bili do sedaj izwaeni in ugotovil, da je Mmistrstvo za


,<olstvo, znanost in Sportje prejelo alve pismj v zvezi s porabo sredstev za usposabljanje
mlaaLll raziskovalcev na ISH Fakulteti za podiplomski humanisti' studij - prYo
lne 16 4.2004 in druso 26.4.2004.
.l
Ob rimerjau podpisanih pogodb in obmaunoY k1 nam jih je poslal ISH smo ugotovili'
p

la naj ne bi bilo bistvenih odstopanj od dovoljene porabe


' I smo Zeleli doalatno prevedtl ae je kljub nedvomnim zapisom s strani ISH in ne
porabe $edstev- [ ]
!l.de naposlane dokumcnte dejansko prihajalo do nenamenske
ISH dne 17.5 2004 pozvali, da ltnanane podatke dopolni ir obrazloa
'mo je
ISH na podlagl nase zahteve pdpmvil obmzlozitev porabe finandnih s'edstev za
]dade raziskovalce in namiih posrcdoval dne 16 6 2004 Natrxnisbshn smougotovili'

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1_4, 2oO5


24
MONITOR ZSA

da moramo pndobiti dodatna polasnila lSH, saj ugotavljamo doloaene nejasnostl lo


nedoslednosli.
t. l
Voqamem, da bi s1 zeleli hitrejsi in dokonaen odgovor, vendar pd resevanju tega
problenn prihaja do zastojev predvsem zaradi komuniciranja z ISH.

Spostovafli d. Kotnit, Minislrstvo za Solstvo, znanost m Spo.tje z vso rcsnostjo in


odgovornostjo vzelo v obravnavo VaSo pobudo suma nenamenske porabe sredstevza
hnancfanje usposablJanja mladih maskovalcev Zagotavljam vam, da bomo na
ministrswu ugotovili alijo prislo do namenske porabe sredstov rn vas bomo s svojlmi
ugotovitvami seznadli. Ce bomo ugotoldl, daje prislo do flep.avilnosti. bomo v okviru
pooblastil in v skladu s prai.Ilimi osflovami tudi ukepali [..](

Dr. Zoran Stanaia [podpisan kot drzavni sekretar] (VladislavuVladu Kotniku),


iz dopisa 1112O1-9G5/2004/, Ljubljana, 22 iulii 2004 (napake v dopisu

24.
)[...] Dno 16. aprila 2004 je na pdstojni organ oziroma osebo Ministrstva za Solstvo,
znanost in aport tukal podpisani s pdporo6eno poLratno posiljko posrcdoval proinio
za seznanitev s porabo MR-sredstev Y primeru podpisanega, in sicer za das zaposlilve
na ISH - Fakulleli za poitiplamski human$ti itudij I ZJrrrdn, med 1 flovembrom 2000
in ll. oktobrcm 2003 (s sestmeseanim podaltsanim statusom, tj do 30. aprila 2004)
kot nrladega raziskovalca, saj obstaja sum o nepraviltrostl (briaas tudi flezakonitosti)
porabe in o oaltujevanju finanadh s.edstev, ki naj bi jih MSZS namenilo v ok\Tu
mateialnih srcdstev za usposablanjo podpisanega (Se taka t ) kot mladega raziskovalca
NA ISH
Ker od Minist$tva za iolswo, znanost in Sport doslej nisem projel nobenega
Se
odgovora. od Vas kot pnstoJne osebe za podroaje znanstvene dejavnosti priaakujem
iimueisrje odgoyore na ysa vpraiania, ki jih je podpisani v omenjeli prosnji postavil
pristojnim organom MSZS. fer bi Vam zele1 olajaaii delo pri koordinaciji z
dotumenracijo, kr ie hila o{J podprsanega doslei poslana na \4SZS Vam. osebno.
vsobino celotne dokumentacije poiiljam

PDIoge:
- fotokopla proinie Ministstvu za iolswo, znanost in Sport z dne 16. apdla 2004
- fotokoptia izkaza pombe stedstev za podpisanoga za obdobje od I I 2003 do 3 1. 10.

2003, ki gaje podpisanemu !.roaila diektonca ISH Dragica Bac


- fotokopija poletnega izkaza porabe sredstev za podpisanega za obdobje od 1 1.
2003 do 30 6. 2003, ki ga je podpisanemu woaila direllorica ISH Draglca Bac +
spremni tekst sostavlj alke bilance

MonitorZSA vol.Vtl/ no. 14, 2005


25

MONITOF ZSA

pos{iko s powamico naslovljeno


'Iotokopija dopisa o povra6ilu siroikov s pnporo'eno
na dkeitonco ISH Dragco Bac, z dnc 12 flarcl
2004
s potckom revizlje MSZS z dne 14
fotokopia zahlevka podpNanega o seznanitvi
iulija 2004
2004(
i"lot"pli" atia\nega sekretarja dr' Zorana Stan'lia z dno 22 luliia
"Og*-,
k (dr. Franc
st)' iz dop
om ozirom
25 oldober
ki ga je za primer podpisanega izvaial MSZs" Liubliana'
povratnico)
zo64 ipostano s priporoteno podho posiljko s

ARR RS _ Javne agen cle


gornje pismo, kr ga je \4a'lo Kotnik naslold na
Ij a
\a
'lirekto doslej nr prejelnobenega
Rs Francija Demsarja' posrljatelj
.= rJti"til"" a"j"-ist
:ngorora ]

:5.
v zvezi pombo sredslov za usposabljanj e
I MSZS je pregledalo vso dokumertacij
o s

nd ra'un
: a: :0'b4o,8v Slt. rVlaJi\la\ Kornik, ki jih mora 'lcloJaialec wtu(r
-r::\strslva, karje delodajalec ie storil

je v llavodilih predvidelo tu'li sredstva za mla'le raziskovalce'


ki so sprejeli
! 1]:ns!rs tvo
.. ...","
r za neposretlen prchod na doktorski
f^*n""
-iar..o-i" Studij minlstrslvo [ ]
l,-inr kot za
;agotavlja izvajalcu usposabljanja enata
[. ]
sredsrva

.ie raziskovalce z magisterijem, s tem, da


prizna visjo delovno [spe'nost

.-.daja1ec pa
veljavnir predpisl' karpomeni' da
moraplaao obra'unati vskladu z
--: koh'nik
.i , r dodatki (minulo delo delovna uspcsnost) obradunavalo na osno!'

o prehodu na
-! loLanik 3.25 kar bomo hrdi pora'unali o'l sklepa ministrstva
2004 [ ]ti'
- ..,,o sirai: * Vrrn .azlilo nakazali v mesecu decembrr]
Dragica Bac lpodpisana dileklo'i
./ dopisa -Zadeva: PoIo MSZS-|
pos-dn po posti, Ljuoliana,2o decem )

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1_4, 2oos


26
MONITOF ZSA

[Dne 22. decemka 2004 je Vlado Kotxl na svoj osebni bana maun prejel )poraaun
plaae( s strani
I SH Fakultete za podiplomshhumanistiani atud! vLjublJani Greza
sredswa, ki naj bi mu bila po poroailu oziroma reviziji Mi
ststva za aolsLvo, znanost
m Sport RS o porabi tramenskil sredstev za usposabljanje n adlh razNkovalcev in
raziskovalk na ISH odtegnjena oziroma odtujena v ohiru plaane specifikacije. Vlado
Kot k v aasu nakazila toh sredstev ni bil vea zaposlefl na omenjeni fakulteti, pmv
tako predhodno ai prcjel nobene pogodbe v podpis od fakultete ISH v namen izpladila
oziroma poravnave teh sredstev s strani ISH Sredstva so mu bila nakazana, Se preden
je od d oktorico ISH Dragice Bac prejel pismo o ugotovitvah Mi
slrstva za Solstvo,
znaflost in Sport- Sledllje tudi \4ada Kotnika doslej ni seznanilo z njihovmi
ugotovitvami. aeuav mu je dlzavni sekotar Zolan Stanaid to posebej zagotovil v
svojem dopisu (glej: iz tukaj objavljenega dopisa omerdenega drzavnega seketarJa
Vladu Kotniku).1

lzbor iz dokumentaciie korespondenc pripravil in uredilVlado Kotnik

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2oO5


27
MONITOR ZSA

uDK3m 422 373lt 00S r5(4S74)',2004'


Vlado Koinik

Razkroj znanstvene skupnosti -


O antiintelektualizmu in plovincialnih strategijah
ignorance in eliminacijel

Uvertura v dlankaVlada Kotnika

,Moi o ne te;istoz dnje, dd nije uita eka's ot, kakot kaie, endndjbo| tdbAi h;
tu ie hol ne teit tpoz dnje, dd sem ob oiit en pnmeru unenLaril dol:nast dojdtnosti.i

K: lKraus, Pos|ednji dne|i iIareibd,


SloY Matica, Ltubljana, 2001, str 16

Za s prcd\tuvlja u rcttum t ilankd nadd Kohika o ek:ccsih n d ISH in a izson heretikt

Kot kmwa besedila poimenuje nctuj dspeklot ilarcik fatse, ki seje I pni poLori.i bta
2004\silotitina tiinteleklualizhon, nacionalizrLon in p nilitiznam arltild nalakuLteti
ISH- Postedrca leh dosodkor pdje bil brulalen tuzktoj lamtujinje z anstwne sktpnosti,
sprcnAan , ld:ni, ,ataldtji, itkdnmnjL diskredndciant, ti ii,frndninihi matwndcliani,
nelegdlrini ysto?i i rdoti t' elekto skc bdze Wdatkor turiskovalcet, nespaitawtem in
za ikd jen pldw ter i,k|uiitw,u aznomd izsanl dnryaie nisleiih kalesor pmldtate|e\
tdziskowlcer ilt sodelqvcer. Pamembno je dn teh deJ nosti e mzunenLo zsau kot rosebna
ohtuiu ndw jd( tprc ?irc t ali ttted.tebaj ke pe.ipetier y rcsnici grc pti tsen tem za nekaj
slobresa: sua aJndnj be powen nekampatibitni tizii t znd osti; Brc zd dmstiino
ruhajanje ttenetjnen ruzunewnju tesa, kdjje, anost, kdjje akddenskask pnast, kaj
ie ztd tt e iemu so ru2i.tkotdtci i intelektualct, kdjje pran h it:nu slu:i, kajje
o delo.
drurbena adsawnLost, kajje etika, kdj deantolaltua m kaj ilarckot pratice, in prepmsto,
kajje najba| temeA d ilowika paitebst

Kljuanc bcsede: razkroj znanstyene skupnostl antralademtzem, ISH Fdkulteta za


podiplomsli humanistiani studij v Ljub!rni, instrtucronalna hesomonita, isre

\aj iTrdim rliko hvalctnost Sabinl Mihclj in Tali Xruberscr za njune nadvse dmsocetre
;rse$1je in lredloge nn komprlacij,ln slruktunraDu nojrh treh tukalinjih ala tov. kl si zdaj upam
tledijov zaporedju, ki znatno doprnDsa k njihovl berljivosriin ruumljivosn
Tukajsnlesa pisanja se loievam prav z.amenom, da bi nam proizvajaije nouh oblekov, odlnvanje
rr} dimnzij in rdzalenjvanje nhanizmoy druzbensa sveLa, K sa drusaae nc bi bili zmozni
:r!meti, alm manj uhalalo

MonitorZSA vol Vll / no. 1-4. 2OO5


2A
MONITOB ZSA

Th. contnbution "Dlslnre:.jation of Soienhtlc C ty On Antrjntellecrualism ud


Itouroal Sbatcgics oflgnorance and Elimitulion" .a,stihtes dh i trc.lrcno i hthet o
here publ$heil Kotnik\ dltlcles thdt dal. rth etuesses ot lSlI dtul an erPulsion afthe herenc
As an unbpllo tert, t dennfa ceturin aspects of h nan larce thdr rook Place at the ahor*
nehtiohe.l l,acultr d nn4thefinthdfof2AM ith elmeh^ ofwolent anti-intell..t dlistu,
wat@alh and pnhthrtsn These denls, abov all, led to brutdl d5ntesnnon of the
thert s.enhlic co runity, a..onpante.l b) lies, de..pttu s. PettfoAlael', rlis.ndlhotto .
Inch, livn.ial nalwrsdhon\ ilbsdl d.ceses d penetrati.n! al researchert'co Ntet
.latabases.unerignow.eofahdfdtlnetarespatthe|a,drdfnaly,hyd.tusiansdh.l
e,"utsions ol .o edsues, tectwerr, re$d/.hers atul associates of.ltfennq optnions L is
the/efore of fi41 iry)ortdh.e hot to.oksder Lhese d.titines herely as'setlins of PeBohdl
scoles , 'ilisp tes' ar '\ntemal conli.ts' Ihe efire stoD,, in Iact, has fat deePer
i plienohs: tt ts a sbrl abdt dt btt tvo campletdy in.MPdnble visi.ns in s.iehce: d
stary about o ptulbthd sap i undersbn.linq of vhat the ersencc is of sctehce, acadmic
.otuh htty, ,ctqh,ncwa*. $hdt the rcLes are ol ruseo/.hers dtd dteltectruh; ,hat la* B
a dtLsPt,"ose the delinihon ol @cial pspohstbthy, ethics, .leontologt and h natnshts:
and, sLh?l!, whdt unstit res nost bdsc ht an int.grirl.

KetNord!: dBmtesration ofscientfic ommmi8, dli-academrsm- ISH LjublamGradute


Sctrco1 olthe Humanltres, mstitutioml hegenony, gmes of scicDLisls

Resum6:
l',/r.1. (La dlsmtdqatm de la comunauti screnrrfiqne Su 1'dti'intellecbdlme et
lcs statdgres lrorncElcs dc l'iemrmce et de estcatgu cantue t e oute,ture
1'elimination n
an arli.les de l/k.]o Kotnik sur les ex)s ddt tl ibit tinoin d I ISH et sur lktPulsion de
I hiranq e En tdnt q e texte hrbductotre, il6ME de danon Er certains dsPects de la
Jarce h tuhe q d eu lie d bIac lta ISH d cours de ]n pmiatu htond de I an ie 2001et
qu reliw ale l'd"ti-intetlect al6ne, de I indno aLshe et .l Prinitirisn. nPulstf la
conslqufl.e pnnapole de ces *lnnents itdit ld disi,tiEratian bflltale .le la co n ,duti
sctennfig\e rle .etL ldculta, acco pagie pal lcs heksorAes, Les tr.nPenes. lcs chtcanes,
les alis.nmhattons, ler ltnth,Eeq les tulw$anons li anti,res, les accas cl1 dertin! et les
intrusans dns les boses iLectruntqwsdes cherche /s,la niSdnan eL I ilinindnoh de to te
loi, el,litulend| les erchsians et|a\eap lsans.lescalliA es, des ptuIesets, des cherche rs
et.les collaborate rs q h atateht pas d aL.oni dwc ces acnvtis a I ISH- ll esr dakc tras
importlftr de e pas comprendre ces latnemefis otq enenl contue < dlfaws Pelsannelles ,,
( ryerelles pinpehes Mshtunonrclles E fdt, tod ceLaleliw d ne.hasebekplus
'ou( '
ess.ntielle : cette htsLoire .ompartu d nans de x risio"s in.onPdttbles en scEnce ; i l s dgt t
.les rdponsestotdLdht .hlfire tes aux questiohs swwntes qu 'est-.e qae ld s.ience, q est
ce que ld.Mh kauti acadt 4ue, q esrce qae le trardil s.iht1fique, A quoi sede t les
.hercheuls et les intellc.tuels. q ert-ce que la loi et d q at seltalle, q astce q e ld
responsobiliti soctab,9 'est-ce q eI lthq e, qu esL-ce q e la dio tologP, d quai sement
Les.lrots ile I htmtue, et. to t snPle ent, q estce q e l'homabu htndhe ld Plus

l,loh.ldr: de,mregrar'ur J< la rumun,u e 'crc1rit.lr. dli-dcJdemrsme lsll l'LU.(J(,


hates etudes o sciences hmalnes, hegenonie instrtuhdnelle- j dcs scienhfiques

Monitor ZSA vol. Vll / no. 14, 2oO5


29
MONITOR ZSA

Do znanosti,( z ysemi sredstyi


"ish-jevske
Kor so se pred aasom, nekako med fcbruatem m apdlom 2004, ta lnslilutum
Studiorum llunanitatir (ISH) - Fakulteti za lod?[omski humantstiini indiJ \ Ljnbljar]l
pred mojir oami odvili nedoumljivi dogodki, ki so vodili v pritlehno st kturiran
razpad in svojevrsten konec trstituclje in dkakol samoumerno dojete zllanstvone
skupnosti, ki je razlog za svoj obstoj videla prav v vrhunski, kritiani in refleksivni
znanstveni. kulturni m socialni senabihostr, torej v tNtem aspekfu znanstvenega
Zivljenja, k mu Bourdieu pravi )javno izpovcdovanje varovanja idealnih r.rednot
u acnjatovega pokiica (.I tuje in domaie akademske in druge lTste jai,rosh pa Je obtaajllo

promilentno naslavljala z najvisjil etianil leg, na tem mestu zapisujem nekaj vrstic
kot nekdo, ki je pred leti na omefljeno institucijo prise] in se zapostl kot razrskovalec
prav zaradi zelo modnega prcpdaanja, da slovenski prostor vendarle zmore prenesti
drugadno, strukturno drugaino izobrazevalno institucijo od tradloonalnrh slovenskjl
fakultetxl ma stodontov. Se kako leto nazaj ne bi mogel verjed, da je na fakulteti I SH
mogod tako falsilicirqioa, obrekovalsk]kuloamko, s polno mero pflmitn,lzma, aflt]rnte
lektualizma in iracionalizma voden razkoj instihrcije, ki so ga s strani dela senatnc
laruriranega )intelektualnega( kologla - kaJpak s pomoajo )deanorskega Zegna( irl
ud?tne meSetarske kampanje prve administratorke ISH uprizorili in izpeljali nekdanji
lodelavci, kolegi, profesorji, senato0i Nekateri od njih so v medijih provincialnih in
l:lientelflh maair stalno predstavueni kot nespomo znanstvene avtodtete, vkljuano z
laaprcj vraaunanim )znan stveno prirojenr m( obiutkom za etrko. Vem v take a\toritete,
ij s prcllnc1atim nimbom ovenaanih superlativov ekshibicionistiano paradirajo po
:a/ianih javnostnih sfemh sloveNke penfenJe, pa je Ze v naslednlem komku, to Je v
Jejanskem stitu z njimi ali ob daljSem prafesionaLocm Zivlienju v blizini njihove avre,
]osravljena pred hudo preizkuinjo zakulis h )etik( in )akademskil( 1ger.
Da bl bralci in bralke pdaujoaega zapisa mogli razumeti, kaj se je na ISH v tistih
:resecil dejansko dogajalo, Se zlasti zato, ker poslej oa ISH vea nobeflega oryana,
o bi upoSteval kaksnokoli realnost ali posledice dogodkov in razseznosti njihovih
:.inkov in vzel na znanje drugo m akugaano reprezentaciJo dogodkov od hste, ki sijo
F zamislilo in izmislilo sedanje vodstvo ISH, se bom skusal omejiti na tisti del prikaza
a refleksiie dogajanja, kateremu sem b podvrzefl bodNi kot opazovalec (torej kot
::nogaf po nakljudju prostom in aasa ali po sili razmer) oziroma sou delezenec bodisi
i-'r nekdo, za.adikaterega in za katercga sobrhposamezru dogodkinalSH s posebej
s:stematiano motivaci.io inscenirani in z naartovano zaslisevalsko ter dobro pona-
r-'ieno oblastizelno uzurpato$ko taktiko plaslla na hodnisko deplasiran in de-
:agoski nadin obraaunavanja s posamezniki, kijevodil od abruptnega izkljuaevanja
szaTelenrh oziroma drugaae misleaih s fakultete m do ajanja veftalnih reprcsalij

a lne Bortdie!, Znarast a z onasti indleksir al/, sn.89

MonitorZSA vol. Vll/ no.'l-4, 2OOs


30
MONIIOB ZSA

nad mladimi mziskovalci in raziskovalkami, Studcnti in Studenlkami ter ljudmi, ki se


sami tezko branijo prod zvelliawo akademsko dignitelo osobe )v funkciii dckanje(
V verizni spirali ne.azumljivih m nezasliaanih dogodkov, ki so se z neverjetno
naglico zgosaeno zvrstili od febroarja do aprila 2004 na ISH pod ingereflco
samoizglasovanega in novopoveliaanega vodstva ISH, je postalojasno, da se hstituclja
ISH spreLraaa v najboll ekstremno nasprotje tistega kontinuuma relleksivnga
akademskega lbruma in humanistiane,4usrldung angarrafle znanswcne skupnosti,
torej stukturnima imperatryoma. s kakrSlimaJe bil ISH zasnovan m vzpostavljen v
zadfljem desetletju.Institucija sevoda nive6 isLa Na (nelegalni) 66. scji SonataISH z
dne 17. februarja 2004je nekemu senatorjuuspel edinstven (po)dvig, ko naj bi kakor
kaksen apokaliprL Jezdec resnico menda z vehomentno verbalno eskapado uspel
Listih nekai pmvovernih senatorJev in )prodsedujoao( senatorko !.roaLno navduiiti z
magiano formulo, po kateri bi bil edini mogoai )izhod u ame luknje( Semtorjeva
pouana lekcial iz osnov rpmva( m brezpra{a je kakor poslanica llebeske mane padla
na neverjeino ploalna tla ne le pri za upravljanje z zakonitostjo zelo )kompotentni( in
nadvse ))zaupanja vledoi pravovernici(, varuhiflJi )zakonitosti( ill glavni )admiratorh(
ISH, to j e, zdaj Ze lahko r eiem, 1'experte plenturc pou la m'connat ssance el I erc luslon
de la ter:alitt hshtlttionelle,s da koflano )vzpostavi zakonito stanje(, paa pa tudi pri
nokaterih drugil senatorskil somiSljenikjh Z mogo6nim utolesenjem pa seje dolrsila
pri novi gran diozni u s tohaenkt rnstitucije. Veftaha ekspertiza omenjenega senatoia
iz razmerij ,delovnega prava( jc wedna omembs zato, ker je imela drastiane posledice
ne le za posameznc senatorje, senatorke fakultete, pad pa hrdi za druge sodclavco,
soalelavke fakultete. Nova )zatonitost( oziroma nov ,pmlrni red( jc v sltuaciji njene
nepovedne realizacije pomenil tole na Siroko utemeljevano )bNtroumno( judspru-
denano proliferacljo: tisti, ki na fakulteti niso v rcdnem delovnem razmequ, nimajo
nobomh pravic Ob tako svojsko osvesaenem senatorskem autu za podadanjo, od-
m ekkluziwo konzcrviranJe alovekovii pmuc, pravnega reda in zakonitosti
erjanje in
izobtazevalne instituci,le oa ozek krog posveaenih monolitov ISH je ob dejanskl

a
Za tukajinji zapis te elizode som arDaliz naslednjll bosediliBraco Rotar, ,Nevidndtaca
Dovpreanosd ali prevzem na ISH ( contradicLio in flaeranrl )a, Maritat zSA, Yol \.I1, no 1- 4. Td:^
Krmbersr (u.) )Ad Lineuam ISH Imperil odLomti iz arhiva diskurzor i! izjav (Pnlosa:
dklturz,vno eradivo I al anku\, Mahitot ZS4, va]L \rll, ro 1 4; Taja Kramberser ln Draso D RoLar
(ur ) ,Odsovor Drasa Rorarj, naotroinico Janeza Justinaz dne 22 02 2004,21 marec 2004(,
I
Iton otZSA,vol Vll, no 4: Taja Xrmberser & Draso B Rotar (ur),Izjam treh senatotjev ISH:
BojanaBaskrrja, Draea Rorarja in lrene Suni o Lem, da je novo vodstvo lSHzapisalo uradni
dokument. ki sa imenuje ,ZAPISNIK 6 6 scjo Senata ISH( [ 17 febr! arD 2004. podpismi Drasica
Bac, unil dipl soc . dnekbrica I S H, in red prol dr Svetlana Slapsak, v tunkciji dekanle l, vendd ra
ne pnraaje realnih dejslev. k1 so se na tem Sen atu zgodila oz lzjax ki so blle na tem Selatu
izftacaa,6 aontr2104a, Monitat zS 1. vo1 Wl, no 1-4
r Za odnos adminbrmcre ISH do pio blcma porabe vedsrev za uslosabljanje mladih Bzkkovalcev
m ISH slej:V Kotnik (ur),,lzboriz dokunentaclie korespondenc v ryezi s porabo s.edstevza
usDosablianie mLadih ftzistovalcev i. ru istovall na ISH \, Ma itot ZSA. vol \'I1, no 1-4

MonitorZSA vol vll/ no. 1-4, 2OO5


31
IUONITOF ZSA

mplementacijl pdSlo do zavrdljNrh posledic ne le za p.ofesionalne Dsode in za disto


temeljno vprasanje eksistence slabega ducata zunanjrl sodelavcev, sodelavk. izgnanih
senatoqev, senatork ali izkljuaenih n adih raziskovalcev, raziskolalk, paa pa tudi za
proces izobrazevanja in z njim povezaaih ZivljenJskih potl precejsfljega Stevila
srudirajoafi slusateljev in slusateljic ISH (med drugim ludi kol plaanikov oztuoma
pladnic Solnine na ISH) Clovek se ob tem nehote rpmSa, ali tak senat m taka
l.zobrazevalna institucia sploh Se potebujeta slusatelje? Po dogodkih, ki so sledili lej
ieji, bi nam rea sklepali, da je novotroniziranomu vods hl] instituc! e brez kaksdhkoli
posledic za njegovo kontrnuiteto brezmadezoe potrjenosti in g.aciozne povelidanosii
zadostovala zgolj rur o p/ar servilna in od realooga dogajanja na fakulteti do,'o, odtujona
administmcija, ki se lahko brezmetno ZrtKrje za vestno izpolnjevanje semtorskih
nebuloz in spletk institucionaloe poveljnice opulontnih )admldstatiraih( dimen4j
rr mesetaqenj. Po 66. seli Senata je na insituorji v skladu z novim )p.avnim redom(
-tr pod okriljem novega )vodslva( aez noa nastopila em )nove vljudnostl, takta m
nila(: menlava kljuaavnlc m dodelitov kljuaev zgolj zaposlen im in pa tistim )ta dobdm(,
x so jih zanje prizanesljivi ukepi vzpostatjanja ,zakodtosti( na mst1tucir aez noa
nterpelirali bodisi v podredljive pfltimovalce bodisi v lgnorantske priloznoslne
skapiste, ki so za smelost, vitalnost in agilnost manswene skupnosti preprosto lulaua
i zral:u ali ao naj reacmo s pisateljem - v brezbrizne flLlistre,6 ki so spriao nezaslisanih
jcgodkov povsem negibno, okanDelo, neobau jivo in otopclo zrli predse, kakor da
rl lskaliyeliko misel, hsojo zgub i, ozromav odk.itelicemerce, katerih dvoliilo in
:.eraaunljivo kmarjenje mcd razliiinimi hterpretacilann dogodkov, 1(1 so se zgodili
rtr ISH, m novo zastavlenimi socialnimi mzmerji med akterji naj bi jim pdneslo
t:astransko korist. Ritual vzpostavljarja novoga )reda( (bed: brezpravnega kaosa),
'znanosti( in rakademske kulturc( so idciatorji izvedli s tako zelo deplasiranimi,
itrriintelektualnimi in hlhntilnimi administativnimi pdjemi v stilu e-mdrl personal
r:r.r, da se le vsat njihov nov t I ukrepT pod teZo slabournnih $otcsknih
EinI nemudoma sesulv Se en izkaz diletantsko skonsfuirane m dramaluriko povsem
--..dvidljive pretveze in prefinjene gonje.
Y hegemonem vzdusju nove dekanske komande se je z\arstila rrsta nezasLsamh in
:.dour jivih dejanj Ce naj jih nastetem samo nekaj: uzurpacija dekanske oblasti s
i:a Svetlane Slapiak, koordinatorice dvch Stual{skih programov, brez potrjenih

:-Elj Od6n von Horvath filistla oaaai lakole: ,I/rs/.r/, kot je znano, esoist in hir.h.adet tn ko1
:. :. tkuSd $enu sndhop?tna ptilogotliti, Tdko si rtieoji Baka nora tulcjo ih jo s teh sliai r (Odbr\oD
-:-.ath, tlei ili^ne. Zaloaba Wiese., Celovec,1990, srl 7) Filistorna ISH ima doloaeno moa, da
r !: ne da bj mu bilo treba r@miiljati o dejanslih plateh akademskeea zivljenja l^ril se .jc rako,
! 3 n,toli ne bi sooa,l z realnostjo ,Cesd ne slsim ali ne vem ali t6 s ne dogdja meni. lega n, (
: :: rjesov moto in relozn ayni znat z dogodli na ISH se F ukvdlal rako, da jih je ignoriral
\:.-nmer sroteskno obvesdlo o zmeniavi kljuaavdce in zahteya Do vrnitri kljuaev pod pretvezo
rr-'3njih kaj, ki naj bj se od jale na lnstiluciji, Lr sen ga p.ejel 19 februarja 2004; nadalje !e bolj
-:L5oo obvestilo o usodni preobrenenjenosri

MonilorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


IUONITORZSA

sklepov senata; nasilno odvzetje prostora komaj ustanovljenega Ccnrra za hebrcjske


in judovske Shrdrje brez vednosti njegovc predstojnice Hannah Starman; kuloarsko
zbiranje podpisov za zahrbten lina med itudenti zelo cenjene in pdljubljene preda
vateljlce Irefle Sumi s strani senatorja Janeza Justina kot \netega zagovornika nove
)akademske kulturc( izklluaevanja lla ISH;3 aistka )nezaposlcnih znanstvenilov/
manstvenic( in ,nesprcjemljivih zaposlenih znanswonikov/aBnstvenic( na ISH s strad
novokomandirajoaih puaistov v imenu )vsemogoanih pravic zgolj izbrancev, ki
posedujejo redno delovno mesto( in so v plodnem somisljeniskem odnosu z novim
vodstvom rse to v stilu najboljsega orwellovskega scenatija proaa a ZilraLske famel
Sikaniranle, diske&tacija, ignoriranje in eliminacija mladih mzNkovalcev in raziskovatk
od direktorice Dragico Bac, ker so opozodli lla sum o nepravilnostih izplaacvanja in
morcbiti celo nezakonitem odtujevanju materialnii srcdstev llamemkega davkopla-
aeval skega denada za mlade mziskovalce, oseba )v funkcij i dekanje ( Svetlana Slapsak,
ki ni hotela obravnavati problema, pa je rajc z neotesano obrekovalsko ekonomlio
snrozila fagikomiano afero o tem, kdo od nesprejem]jivih nrladih raziskovalcev in
raz1skovalkjo nahodniku pozdravlja in kdo no, zadeva paje Sla v svojem burkaskem
naletu in degutantni farsi celo tako dalea, da je oseba )v lunkcjji dekanje(, torcj oseba,
ki je Dpozakavltalsko afero( sama uswarila, po olcktronski posh preallagala, da se
)nepridipravi raziskovalec in mziskovalka( (z imeo oma Sabina Mihelj in Vlado Komik)
zglasita na zasedan_iu Senata fakultete, kjcl bosta vodstvu fakultete, kije s p rm
dnem nastopa na to funkcijo vedetno po pomoti prevzelo Se )ambiciozno( funkcijo
auvaja vhodnih lrat fakultete, pojasnila svolo kultwo pozdmvljanja in upostevanja
novii oblasti. Iz preillaganega Dohoda na Senatpotem ni bilo nia, kerje vmos posegla
direktorica Dragica Bac in prepredila, da bi mlada raaskovalca imela moznost se[atoie
in senatorko iz odi v oa1 inforrDratl o nekatedh dogajanjih na ISH, ki zadwajo predvscm
direktoriaino delo, tj. upravljanje z davkoplaaevalskim denarlefl in njeno nabrtno in
sistematiaoo zavajanle mlad1h raziskovalcev glede porabe srcdsrcv za mlade
mziskovalce na ISH e
S popolno ignoranco problema pa seje nad vsemipriaakovanji
)izkazala( tudi rodania prcdsed ca Uprawega odbora ISH, Alja Brglez, ki jc bila o

raaunalniskesa sistna fakulleie zaradi zasedbe mojeea dnetbrija na sLreznilu ISH podlretvezo
nenavadno angazirane skbi kom daniov admlnistracije za dspl)eLiano iis.enje( noje podatkovne
domono,Ii je zavzem ala akabla.mi! 0,39 % kapacite@ prostora na srezdku lSHizatem smeiro
poal,ro evatuacijo z8osaenkc z mojimi dalotckmi z mojegeselsl(o zaiaitene domene s strani
,neznancea dobrotnjka( na moj domaai.aslov. pn aenernihae do teh datotckd mogel priti, nc da
bi brez pooblastilnjrhoveca altorja prek zasal tnesa s esl skos a dostopa nelegalno vdrl vmoio

' Dtugo Rotar ,Gleichschaltung in Ausschaltung:ali odSovorSvetldi Slapial(, vrLrT.rarrrrq


Ljlbljda,5 maj 2004. sll 212-21:l
'za problenatlko porabe sredsiclzausposabljanje mladih in ruBkomlk na ISHglej:
'dzhkovalcer
Sabina Mihcl, , Solidarnostl Poraba rcdstev zausposabljanje mladih raziskovalcev in raziskovalk na
lnstituLum Studiorun Humaritaris Fakulteti zapodiplomski humoistiani iludij(

Monitor zsA vol. vll / no. 1-4, 2oos


MONITOR ZSA

nepmvilnostih direktoriainega upravljanja s sredstvi za mlade raziskovalce tudi


podrobno osebno pisno obvesaena; poskus coflzwe rcvijo Modtor ISH m Se 1lrnog1h
L0

akugih primcrov Nekatera od teh dejanj, sicer s precej daljSo kontinuiteto pripravljanja
terena na akcije, naj bodo na tem mestu zabelozena kot znanilci zelo pdmemega
gradiva za preuaevanje geneze znanstvenih institucij, akademskih skupnosti in
iDteleklualcev ter njihove socialne in zgodovinske antopologle v Srsom kontekstu
provincialnih razmer in postsocialistidnih )tranzicijskih( druibenopoliti6nih
konstelacij.'L

UYod v operacijo Ozs , et(n)eticun


Iteilut:iiLt t1i oseha, ki hi lahka bila za ka*oli odgoromu, sa po asehe tiste,
ki so adsobrne za inttilutie l"stituciaje o.lsowna lele
t imenu njekih aseb z imenom in ptiinkam

Naj na katko uvedem tematrto svojil dveh alankov, ki sledlta toJ kov uvertun
Skupna znaailnostobeh alankovje, da seukvarjataz razkrojem znanstvene skupnosti
na ISH s poudarkom na antmtelektualizmu in provinciaklih stratogijah lgnomnce in

iVea o 1em
slel;Y Kolnik (ur), )lzborlz dolumenracde ko.espondenc v s ?orabo sredstev za
usposabljanje mladih razlskoyalcev in ruiskovalk na ISH(, Monibt ZS1, \aI ^ezr
yll, no 1-4
rPri pisanju tega odstavkasem aryalie iz naslednjih dokumenlov Taja Kramberger, ,2d,,
pri
Dasside tes: i iktet pdtDs, 2 osnurek uvodnikz za revijo Manitat ZSA, Ljnb\
a, 2004 (obsag:
4 stranri Taja KramberEer & Dtae. B Rot*, Odptb pismo zoret obakoranje, ki rtihald s seddqeEd
/sfl. Ljlbljana, t2 marc 2004 (obscs:2 sr.ani): Taja Kramberscr & Draso Rota\Zobato za
dakdzni natetidl za kazenrki ?tt4 n pono?alnjenen 225. ent Kazentkegu zuk.nikt, Ljrb\ana, 13
apnl2004 (obscs:2 srrdi)i\rlado Kordk & Ta.ja Krmberser & Sablna Mihcli, S?ral! n,lar.ireru
tuArw, doDh, Lj ubljana,apnla 200:l (obsq: I stran ): komnilacija gmdiva ru lianrh artorjev (ur
I 2
Taja Krambereer, na Nepatrudna zsadoviha: Pai nd ISH, Idtuedinte ll$tory: P ts.h
Nr.e,zu.ra
dt the ISII. Il$tottu ihtuednte: Le ? tsch d I ISH (ob|dtd ekdteih zgodo nshh.lokuhe tor/
ptblication oJ sone hisbncol dodmdts/pablicatbn de Le,ldiL' docunents hisbnq es),
Ljubljda, febNar april 2001 (obsos: 48 srrani)i DeEa Rott, Otlsowr kd oktui, ica lonezo Justi o z
dne 2 2 02 2AU. Ljtbtjdna, 13 marec 2004 ( obses 6 strani)i Drago Rotar, tusa t zadetu a Ii zaLne,
dopis lSH, Ljubljma, 6 naja2004 (obsee:4 strani)iVlado Kotnik & Taja Krmberser & Sabina
\ltne\j.Zahtevek za adpmw pavzo@n. ikode nlddin tuzirkotulcen. zapaslenin na Aisnol5H
rredsednicl Up.amega odbora ISH, AIji Brclez, Ljubljana, 2 narec 200,1 ( 1 st atr)i vlado Koinik &
Tara Krmberser & Sabina Mih.t), Dadatna pojosnilo k zdhtett zd odptoto powaiene lkade nltutin
@:iskotd lcen, zdjrostenih ha ISE, kin sa kd ptu.tkdhico U?tutnela odbatu ISE, dr AAa Brylez, dre
J: nurca 2t)04 naslatili Vlado Kotnik, Taja Kru nbe.Eq in Sarua ,!/ire, - dopis predsednici UO I SH,
mjiBrsLez, Ljubljana, 12 narec 2004 (2 stra.riVlado Kotnik & Taja KJambe.eer & Sabina Mihelj
6 Nalaia Rogelja, S?ojrova,a aa A.a/ - dopis na odgovor predsednice UO I SH, Alje Brglez,
Ljubljana,22. marec 2004 (2 strani): Alja Brelez, Sprjrorari odsorcr na dopis mladih
z,sltovalcev lSH, Ljubliana, 16 marec 2001 (1 stro)

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


34
MONITOR ZSA

elimmacije. V prvem alanku z naslovom )Velike skrivnosti malih mojstov: Kratka


etnogmfija okscesov na ISH( podajam nekaj pDmerov oarcma epzod iz mstilu-
cionalnega iivljenja omenjene visokosolske ustanove, s pomo6jo kateri}l opiiem
ozroma anatzrzlm tn pDmere ignorantskega m izkljuaevahega vedenja enega dela
sodelavcev/sodelavk ISH do drugega dela, veainoma mlajsil sodelavcev/sodelavk in
Studentov/Studentk V drugem alanku z llaslovom )Gaudtamus lgitur, anli lnlelleclua
les dum samus - Izgon he.eakd(rr kije vsebinsko nadaljevanje p rvega dlanka, pa skusam
tudi na nekoliko literaren in motafodaen ruain - prcdstaviti svoje sooaenje s Svetlano
Slapsak kot osebo v )lunkciji dekanje( ob podeliM potrdila o doktodranju. Ta )inavgu-
mcija( seje potem sprerrgla v brutalen ugon altorja tega alanka s fakultete ISH. Ce
povzamom, v obeh bsedilih gre dejansko za podoben vzorec ra\.nanj, za podobne
stlategiie delovanja, in sicer za marginalizaciJo, rgnoranco m eLminac{o; zlastl drugi
alaflek nazomo pokaze, kako izkliuEitev stopi na mesto konane slopnje marginalizacij e
Tragika padloga akadomstva, ki je v kulhvira znanstveru skupnosti tezko
dounlj iva, je zaostrena z neprenehno odpovedjo vsaki aloveski subtilnosti in postenosti,
inteligono in etiki To je gonrlo aloreske fa$e na ISH: lidl anti intellectuallsmus, percal
nundus at:adeniasl

Vlado Kotnik dr sc c
docent, svobodn reiskovalec
E-mail: vlado kolnik@gLest arnes si

Kot pnloso k temu alanlu pa v dokumntrh objavljamo tudi izjavo \4ada Kotnrka o
L:

dogodku (naslov prLlose: ,Inauguratio p.odis,i ali Svetlana Slapial in persona()i to rztayo
je altor priaujoaeg, alanla pnpravrl z, pristojne ustanove, saj obstaja sum, dajc pri rej
inavsu.acrji mladega dottorja slo za dogodel z indici dejanj,li bi lahko bili zanimivi se z,
kako msutuclo preBkovalne narave.

Monitor zSA vol.Vll/no.1-4, 2oos


MONITOB ZSA

Literatura in viri

A) Neobjavljeni dokumenti (neksteri od njih prvii objrvlieni v tej knjigi)

Brglez,A1la. Spoitavdn i - odgovor na doprs mladih mziskovalcev ISH, Ljubljana,


16 marec 2004 (obscg: 1 srran).
Kotdk, Vlado & Kramberge! Taja & Mihelj, Sabira Se atu in izt)rinemu vadstru,
dopis, Liubllana, 12. apr a 2003 (obseg: I stran).
Kotnik, \4ado & Itambcryer, Taja & Miielj, Sabna Zahtewk za odpraw
lottzloiene ikode mldrlm ldztskovalcem, zaposlenim rd 15'11 pismo predsednici
Upravnoga odbora ISH, AIji Brglez, Ljubljana, 2 marec 2004 (obseg: 1 stran)
Kotdk, Vlado & Kramberger, Taja & Mihelj, Sabira Dodatna pojasnila k zahtetku
.a odprdb potzrciene ikade nladin raz4kouk:en, zdposlenim na lSH, ki sa gd
a !ruhednaco U?rut,nega adbord ISH, dt Abo Brglez, dne 2 marca 2001 naslotili
nado Kahik, Taja Kramberger in Sdhiru Mihelj - dopis prcdsednici UO ISH,
Alji Brglez, Ljubljana, 12 marec 2004 (obseg:2 stlad)
I'otnik, \'lado & Kramberger, TaJa & Mihell, Sabina & Rogelja, Natasa. Spo.i/oyarn
.ga ,/glcr - dopis na odgovor predsednicc UO ISH, Alje Brglez, Ljubljana, 22.
marec 2004 (obseg: 2 strani).
vamberger, Tala, Bedli possLlenle,s. ptitni inlet pdl,,oj, 2 osnutek kot uvodnik za
teijo Monibr ZS1, Ljl/bljana, 2004 (obseg: 4 strani).
samberge., Taja & Rotar,DraloB Odprb ptsnla zoper obrekownie, ki p hajas
seddnjegd ISH, Ljtlbljana, 12. marec 2004 (obseg: 2 sftani)

i_"mbe.ge., Taja & Rotat,Dftgo Zah\)aldza dakaz mdterialza kdzenski pregon


oa dopoLnjenem 225 ilenu Kuzenskegu tukonr,t4 Ljubljana. 13. april 2004
robseg: 2 stra ).
tmberger, Taja (ur - kompilacija gadiva razharnh aytotjc\). NeLenzuntuno -
\epo\redntl zgodafi a: Pui tu1 ISH, Inne&dte llistor!- tutsch at the ISH, Historc
:nltnediate: Le pubch d I ISH (objoa nekaterih zgoLtotinskih dokumcntor/
-.uhlication oJ same historiml douments/pubhcatian de cenains documenls
)ist a riques), Ljtbljant, februar apdl 2004 (obseg: 48 strani)

a-:}t Dtugo. Kogdt mdera ali zadene, dopis ISH. Ljubljana, 6. maja 2004 (obseg:
l stranl),

marec 2004 (obses: 6 strani).

Monitor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2oos


36
MONITOF ZSA

B) Druga literatura

Boudieu, P1orrc (2004) Znanosl o znanosti in reflekrirnorl, Liberalna akademija.


Ljubljana [prcvod Braca Rotaia po: P B. S.lerce de la scie rc el tiflexil)il!,
Editions Ralsoos d'agir, Pariz, 20011
Horvath, Oddnvon (1990) yei filistet Celowc: Zalozba Wieso.
Itutnik, \4ado (ur.) (2005) )IMugnratio prod8r ali Sretlana Sla?idk ln pcIso]r,a( -
izjava \4ada Kotnika, 13 Monitar ZSA, Vol. VlI, no 1-4, Ljubljana:
^pt11,2004,
Tropos,
I6tnit, Vlado (ur ) (2005) ,lzbor iz dokumentacije korespondenc v zvezi s porabo
sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev m tuziskoyalk na ISH(, Mor?llor
ZSl, Vol. VII, no. 1-4, LjubUanai Trcpos
Kramberger. Taja (ur.) (2005) )Ad Lhguam ISH Imperii ftagmentl rz arhiva
diskurzov in izjav (Pdloga: diskuzivno gadivo k alanklt)(, Ma itor ZSA,yol
VlI, no l-4, Ljubljana: Tropos.
Kramberger, Taja & Drago B. Rotar (ur ) ,Izava troh senatorjev ISH: Bojana
Baskaia, Draga Rotada in Ircne Sumi o tem, daje novo vodstvo ISH zapisalo
uradlli dokument. ki ga imenuje )ZAPISNIK 66. seje Senata ISH( [l7 februarja
2004, podpisani DraFca Bac, ufliv dipl soc , direktonca ISH, in red proi dr.
Svctlana Slapsak, y funkciii dekanje], vendar ta ne prikazDje roalnih dejstev, ki
so se na tem Senatu zgodila oz. Djav, ki so bile na tem Senatu izredene, 6. aprila
2004\ Monitor ZSA, yol- VII, no 1-4, LJubljana: Tropos.
Kramberger, Taja & Drago B Rotar (ur.) (2005))Odgovor Draga Rotarja na
okoznlco Janeza Justin a z &re 22.02 2004 , 23 . maftc 2004(, Moniar ZSA, yol
vll, no. 1 4, Ltubljana: Tropos.
Kraus, Karl (2001) Porlednji d evi iloreitvd, Ljrbljana: Slovenska Matca.
I{ihe!, riladrll
Sabma (2005) )Solidarnost? Poraba sredstev za usposabljante
raziskovalcev in raziskovalk na InstitDium Studiorum Humanitatis Fakulteti za
podiplomski humanistia Slndtj<, Moniar ZSA, Vol. Vll, no. 1-4, Ljubljana:
Tropos.

Rotar Drago (2004) )Cloichschaltung in Ausschaltung ali odgovor Svetlani


STrpiak<,\: Literutura,let. XVI. St 155-156, maJluni 2004, str.208 213,
Ljubltana
Rotar, Dmgo B (2005) )Nevidna taca povpreanosti ali 'prevzem na ISH'
(contradictio in fla$anti)\ Monitot ZSA,Yol.yll, no. 1-4. Ljubljana: Tropos

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


37
MONITOR ZSA

UDK 572 020 O0l 00s l5(4s7{)


Vlado Kotnik

Velike skrivnosti malih mojstrov:


Kratka etnografija ekscesov na ISH
Elementi za ref leksijo akdemskeqa kuloarla

tPrcdpisi, ki e urujaliizpit, ki ie I srcdnjemwku anasoial dosto? do stdtuta najsttd I


sedla^ken poklicu, nas s?aninjdfu, da ne norc hiti nojstru brez noj.tta: nu us dttu'u &:bet
in nasistrun, qui suh magisna o fuetit discitlus Ni tnz dnega maJttrd, ki ne p z dw
drusesa nbien in ppk niega irtelektudho naqieraturo iastwga kolegid nojstot. ki
ptiznab njesu Sktutkd, ni mojsttu, ki ne ?riz aw trcdnoni mstitucle in njenih
ihiit cionalnih rrcdnot, ki so Ae zdkarc i4iere I institutiotdhznqnen odklanlanJu sleheme
ne institucianat e ,Lisli t

Pie cBovdie\ IIonLo dcadenia$,


Les Editions de Minuit, Pariz. 1984, str 127 128 (prevodr V Kornik)

Besedilaohla dwtip mere akddentkih ?rdll ndrginalizacije, ignardnce in etinihdcije


nalakuheti ISH: plr,i ptinet onenja popolno ezdituercsidttost posaneznih sc atodet,
kankrcha S\e|ldrc Sla?idk, zd rcrna peddsaiko i znd sttena dejat ost ter resniie
drya;ma ?ti ruzyoju nlddih zndnrtw ih katlrc\ dtus primct ruzkriw brezobznno
ne ?oita)qnje dli prezirajoi otl os posameznih prcdawte|et\ zlasti St'etlane Stdpiak, da
kalektiwth ktelek kit h d"sdink et nlddih raziskotdtcct in itudentar; in trctji prinet
qan/io ?atkusu cenzure tt blokatle zagowd daktarata ylada Kotuika s sthlni Swttdnc
Slapiak i o pvni obsadbi s struni Joietd Vogtittcd I sled tega zamtli ene nme k tiine
,ne inniucional e ,Li"tlk, zat)isd e t dhwli doktoratu lry t4e prine ti ganr|o panen A in
.sadho o fqkutte, ISII zqodbo, kt Je i masaie prcbrutt I pranaciski bniwi, nt splefii
\trani ali I kakc,L utdd en dakunt LtuIakutte t ali r ilankih njenih pred tltnikar

bescde: antropolosija akademskesa kuloarJa,lSH - l-akuiteta za podiplomsu


Iiljuinc
humanistiari Studiiy Ljubl.iani, stratesije mar8rnalizacije, isnorance in etininacije

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2OOs


3A
MONITOR ZSA

Abstract:
The conbih tion lille./ "Big Secrcls ot Small Masters. A Shorl Etfurography of
Exccsscs at ISII' az.ls,}titled "Elenentslot a RellerNe Study olAcademic Lobby '
dedls three exan?les ol'acatlemit ?rdcti.es i@olvi g nargi alisation, tgnoru ce
'|ith
dnd elimi dtionat the ISH lrdcult', The Jist example demonstrate s total i dtilerence
ofpartitular senab$, Loncretely $etla q Slapiak, to serrcus ond responsfile
peddgogical Md scientiJic ork, os vell as genuine engdsement cancernmg the
deyetopment ofju ior stienttfc personnet The second exanple reyeals t
disrespect a d scomlu l attitude ofcettai rolestors, parhculorly $etlana Slapiak,
tovards collechye intellectual e gdgenents oJjuntot reseorchets a d students The
thirdetu ?le ?rete ts an attempt to inpo:e censotship on ndda Kotnikt PhD thee s
arul inpede hisNivavoce hy $etla a Sla?iak 16 ve ll as pubhc denou cene tofhts
crtrcisn bJ.loie l,'agi c due to d briefctitical dnd "non-msfiutional" obserratbn
co tained tt1Kottltktt PhD achrcwledgeme tr- All these examplespt1)tkle a slgll$cant
story about ISH the sbry that wi never be bnught to |ryht by the contents ol the
Faculty'.r ?tu otiandl btochae, vebsite or ony other ol its ofrclal documents, let
alone tiLles authored by its rc?resentative!-

Ke).nords: anthropolog]. o[ academic lobby, ISH Ljrbljan:r Graduate School of


thc H manitics, stralcgics of marginalisahon, ignorance and etiminahon

R6sum6:
l,'artick ( Les grands secrets dcs pclits lnailres I Unc counc ethnogmphie des exces
d ISH ) @e. le roNJilre ( Lcs ilcments pour unc cludc rcflcxive du coxloir
l
acadimique ) l,"rserld rroix eym?les .let ptatiques acadimiquer dont o se sert a
loJa&ld ISH et qi rel ent.le lamarytnalisdtio , de 1rynoru ceeLdel'nhmtnatton
Le pftt iererenplettute I'indtllerence tolale de cettatns sindteurs, rurmt lesquelles
M-" Syetldnd Sldpldk, pov le b@ail pAdoE:ogique eL scie tilq e strieux et
responsable et pour I engagenent ftel dans le .lomaine d deyeh?pement desjeunes
.adres scientirtques et tlirersitairex ; le .leuriine exenple erdnine I'ignorunce
ufagante et le ,,1anque de revect de la ?ot de Lettains prolesseu$ par hcuhirene t
M'" Slaplak, yis d-yis les engagements intelleLt els collectifs ?tu?osfJ et riol'sas
pat les jeunes .hefthelrs et les itutliant!: enln, le demier exenple prnsente la
tentatne de W" Slaplak de Lensatur ]a thAse de M. ylddo Kot ik et de hloquet la
sotltenance de so thAse (flivipfr la dino cidtionpuhliquelaite ptu Iaie lrogrinc)
n ca se d ltne seule pensie cititlue cansidbAe ca e ( nan i stitutionnelle
^4 , que
M. Ilado Kotnik a tcflt ddns les rcmercienents au dehut de sa thise Tout! les trais
exemples tucontent ke hisbirc tris signili.otiye sut I'ISH I'llistoire qui n'cst
Lettai ement ?as ta.ontte dans la hrochure de ?nmofion de ceue faculti, sur ses
sites ilelttuniques, tlans ses docunents olliciels o dans les atticles publinspar ses

\'lols cler Juopologre du couloir acaderuquc. ISH


Fcolc dcs hauhs irudcs en
science hmaines, stratdgies de 1a nurginalisation, de 1'rgnorance et de l'ilrmination

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


3S
MONITOR ZSA

UYod

Nid nisamoumevno, nili akademskisvet oziroma znanstveno okolje ne, v katerem


nastaJa ali naj bi nastajalo neko znanje Na to je znova opozodla aloveska fa$a, kise
jevprvi polovicileta 2004 s silovitim antiintelektualizmom, iracionalizmom inprimi-
til1zmom o a na ISH Fakultcti za podiplomski humanistiani Stud! v Ljubllani
Kljudno ost te farse uprizarjanj a antiakadomskega sveta ln.or?./elo, kj je med drugim
zaposloval obrekovanj a, lazi, zavaj anja, nelegalnc vstopc oziroma vdorc v elcktronskc
baze podatkov raziskovalcev, nespoitovanje prava, aikaniranja,linae, izkljuaevanja in
lzgone dnlgaac mislcaih raziskovalccy raziskovalk in sodclavcev, sodelavk, pa jo
sestavljala veriga nedoumlj ivih dogodkov. ki so vodili vpritlehno st.ukturiran razk.oj
manstvenc sl:upnosti in svojevrstcn konec izobrazevalnc institucije I Da bi bila fa$a
ie veaja, so fakulteto zapustilialibiL z nje pregnani prav tisti sodelavci, sodelavke, ki
so se lcta 2000 osebno najbolj angazirali, zasnovali in vodili organizacijo volikc
manifestacijer v podporc fakul teti, ki ji j e zaradi odtegnitev fi naninih sredstev tedanjega
MmNtrstva za manost in tehnologijo Fozilo zaprtje Moa ironije je skoraj neverjetna:
z ISH sobile dejaffiko pregnane osebe, ki so institucijiustvadale znarslveni, socialnj
]nena hahitus
A mnoga dogajanla tega tsyela zase<< par exc?lknce, ki se Je tako rckoi aez noa za-
prl in preobrazil v pravi institucionald gela rlnlkl, me hegemonie, ir.ajo svoj konlcksl.
predzgodovino, konti-nuiteto, predvsem pa nadvse zanimive drobce in povedne detajle
lz druibcncga Afljenja institucijc. N aj omcnim zgolj nokaj teh dctajlov, ki bodo morcbiti
ie nekolikobolje, predvsem pa na drugaaen naain osvetlili zakulisje dogajanj na ISH,
zaradi katedh je bilo delo nekateril raziskovalk in raziskovalcev postavlleno prod
hudo preizl:usfljo nerazumnih h tezko razumljivih ekscesov - v resnici preblag izraz
za opis situacij in ravnanj konketneje, od poskusov instihrcionalno cenzure,
iislematiano igflomnce, do procedura]nil blokad dela.
Tukaj navajam tri pdmcre in vsat od njih iz svojega zorncga kota in na svoJ fladm
?ripoveduje zgodbo marginalizacije, ignorance in antiakademizma na ISH.

Brerobzirna gesta razyeliavi koleltivni angaima

Naj si sposodim besede Sabine Mihelj, v katerih se dobro zlije moje vldenje ISH,
:oje, dajeb zame - kakor prav'1 ona zase - ISH klju6en v obdobju, ko gaje kot dekan
;odr l Drago B. Rotar in ko se j e na fakulteti okoli Lrste skupnii projektov zoblikovala
llupnost Studentov m Studentk oz. nrladrl ftziskovalcev h raziskovalk, ki so bolj kot

za vea o tcm slej alanek ,Razkoj znanstvcnc skullosii - O antiintlektualizmu i, D.ovincialnih


rareeilah isnorance in elinlnacije(
za ta dosajuja slej:Anton Klambcrser, SenarlSH, Siudentsti svei ISH et al ,P.oblems with tte
::madty Srudies in SloveniarThe Case oiISH( Drrirorlohe ruzp te,I X\.1st 32 33,Julij
iobr 2000, Ljubljana

MonitorZSA vol Vll/ no. l-4, 2OO5


40
MONITOF ZSA

kdorkoli drug pripomogli k izoblikovanju mojega prepiaanja v pomen kritiane m


argumentfane dsllrsle v znanosti ler obdutljivosti za vlogo kitianc ir reflcksivn znanosti
v sodobnih druzbah V tej skupini so bili zlasti dejawr lenka Janko Spreizer, Taja
Kramberget Natasa Rogelja, Sabina Miielj, Ma in Zuzck Krcs, Barbam Zych in drugi.r
V okolisainah razrasta indolentnih profesorskih dr, tekmovalnrh dvohaflost1,
ogotLnega strcmuSlva m grabezljivosti tor vscsploinega akadem ga ljubosDmnega
skrivaswa )spoznavnih pridobitev( (aL paa traj in prilastrtev) lju& (tudi na ISH, o
aemer bom Se spregovoril z eno prigodo), ki naj bi bili na fakulietah in institutih
pflensweno v sluzbi posredovanja svojih znanj drugim, se pravzaprav moram Steti za
sreaneza, da sem bil del zgoraj omenjenc druZbe nladii, a intelektualno pokonanih
in prodornih ljudi. Naj nadaljujom s pdgodo, katere diskuz ni arzenal Je vea kot
mabkatNon za anliakadomfi em in antiinteleldualizom, iz katerega so se kasneje pobudili
prenekateri vzvodi za naartovan mzkoj zflanslvene skupnostl na ISH, kr pa je bil
prezefien Ze ptecej prci
Prigodo je vredno omeniti zato, ker nosi pomembno sporoailo glede wednotenja
itudija in pojmovanla zlanstvonoga dela od strani nekaterih alanov in ene dlanice
Senata ISH; pomembno ae zlasti zato, kerje takratna prigoala ne le precej odmevala
med Studenh na ISH, ampak je moiino postavila pod \Traiaj celotno edukativno
poslanstvo iole. Odsfla je vso flavldeznost in hipokntsko dvorozlost delovanja
nekaterih predavateljev, predavateljic na fakulteti, zlasti tistih iz senatorskh vrst
Prigodo in njej predhajajoiii kontekst zelo dobropoznam, saj sem sebilsamkot eden
izmed pobudn ikov in snoviilcev ideje o proJekhr zelo angazirano vklJuail v sestavlj anje
pobude in njeno naslovitev na Senat ultete 12 maroa 2003. Pobuda z delovdm
raslovom ) dlagiza tilalnejie zhanshreno delotanje na ISH( je\sebo!^la tripredloge:
rcalizacijo fakultativnega kurza iz )vesain prijavljanja in pisanja projektov(, oryanizaclo
uvajalnega kurza iz )veidin znanstvenega pisanja(, problomatizacijo in rcdefinicijo
fomalno institucionaliziranega projekta o individualnem raziskovalnem delu.
Osnutek prvega prcdloga je pdpmvila Natasa Rogelja, dokonano pa je bil oblikovan
v skupni diskusiji pripravljalcev pobude Enak pristop je veljal tudi za druga dva
predloga. Ker menrm, da gre za izjemno pomemben dokument, ki neposredno izpriauje
jasno zadt r anguiimni drf,krrz dolodene skupine ljudi na enistrani, na drugr stm
pa presenetljivo razkriya brezobzitne gerle posameznikov, ki ta angazma takoj
spodrozelo, v kali zatojo in negirajo, naj podam nekaj idej iz tega predloga:

S tudentke in studentje ter MR, kr nam je v mteresu tudi po kollaanem izobrazevanju


na ISH dolati v okviru znanstvenega polja. bi si iele1i prjdobiti vea praltadl
info.macij o vesamah prilavljanja in izvajanja znanstvcnih prcjeL1ov. Ugo tovili smo,
da taksdh pmllianih izkusenj, ki so kljuane za naain projektnega manstveflega
dela, ki bi lahko hDotetiano sledil kondanemu podiplomskemu Studiju na lSH,
tokom izobmzevanja na ISH nismo uspeli pridobiti v zadostni meri
rP.im Mihelj 2004, str 11

Monitor zSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


41
MONITOF ZSA

NaSa osnovna vprasanja so:


-pruktina lehniine nara,'e kam pdjavljati projelle, kaksne so moznosli v Slovedji
in kakSnc v tujini, seznanitev z morebitnimi preferenanimi vsebinskimi poudarki,
vezanimi na doloaene fondacije ozftoma mstitucrje, h prcjokte lmancirajo ipd.
-epislemaloike narute: kako zastaviti idejo kot projekt, na kaksen naain jo razdelati
in aryumentfati
Konkremo bi se naiaidejalahko realizi.ala preko predstavrtev obstojeaih projektov
na ISH s stmd koordinatorjev programov ozkoma nosilccv projektov, ki bi nam
ob kajiih predavanjih [ ..] predstavili svoje osebne izkusnje dela v znanstvenem
polju ter odgovoflh Ila zgomj zastavtena lTrasanJa,

Skupina Studentk/ov in MB na lSH,


iz pobude , Predlogi za vitalnejse znanslveno delovanie na lSH, r2 marec 2003

Avtor predloga o tedaju u vesain znanstvenega pNanja scm bil sam, predlog sc je
r kljuanih poudarkilr glasil takole:
Znanstveno plsanje naj b1 bilo eno od tmeljnih poslanstev udejstvovanja
znans8enikov in .aziskovalcev s podroaja druzbenih m humartshanjh znanosti,
hkatl pa tudl izkamica za njihovo prozontacijo navzven (tj. odprtost drDgim
akademskim in d rugovrstnim javnostim)
Ugotav,jamo, da se od nas nekako povsem samoumevno pridakuje, da bi imcli
dovolj vcdnosti o tem, kai rrlol, ie znanstveno pisanie. po d.ugi strani pa dutimo
precejsen defic1t v pomavaniu vesam iz osnov znanstveneqa pisania, ki naj bi jil
pridobili v aasu postdiplomske fo.macije Menimo, da bi bi1 nujno pot.eben tak
uvajalm kurz, na katerem bl se lahko Studentje in MR poudili o osnovah vosdin,
njilovilr sestavin in stategiiah pisanja znanstvenil teks!ov, saj smo prepridani, da
obstaja v tet domeai nasega postdlplomskega Studija volika r..zel, kar zadeva nase
znanje.
Postavllalo se nam povsem osnolane dileme m Wmsanla:
kaj je znanstyeno pisanje,
- kaksen naj bi bil znanstvem tekt I .lnaramijeaka kot orodja, ki nam Selo omogoda
lovlstno znanstveno delo.
- kaj ga loai od drugovrstnih naainov pisanla,
kako se gradi in izpelje znanstvena argumen tacija, upostevajoa zla sti n ivo lingvistiane
nandardizacij e (prava izbka besod, strukturacija stavkov, izrazi, ki meglijo ali mizujojo
dlo znanstvenosti, neTaielene rabe ,, ),
- ali so kakina pralila in kiteriji, po katerih bi se lahko ravnali, da bi zdisciplinirali
analitsko pe.spektivo in nivo diskuza zrekanja,
- ah obstajajo kakini markedi, ki bi nam bili v pomod pri lem, ko smo v dilcmi, kako
\peljati nek teoreiski koncept, kako ga uvesti oz. prezentrati bralski publili lpd..

Monitor ZSA vol.Vll/ no.1-4, 2OO5


42
MONITOR ZSA

- ahobstajajo )oehovske( strategije kontole, zamejltve m mzmejitve znanstvenega


diskurza, kar zadeva nlvo rzrekaflja v lovrstnih tekstih (ne glede na zastavl]eno
tematizacjjo, vsebino ali izbiro projckla prcuaevanja)
Nasa idejaje, da bi ueko katkih predavanj itudentke in studente pouarli o oslovah
vesain, fljilovih sestavinah in irrutegri?, pisanja zlTanstvenih tekstov. Vsak od
profesoric/profcsodev na ISH br v kratkem predavanju (rj. 1 2 Studijsk ud)
predstal, svoj pogled in svoje razumcvanje dilom, s kaieDmi se ubadamo mladi
ljudjenapotivznanost .

Skupina Etudentk/ov in MR na lSH,


iz pobude ,Predlogi za viialnejSe znansiveno delovanie na lSH, 12 marec 2003

Osnutek tretjega dela sta pripral' i Njna Vodopivec in Ana Vogriniliil in je zadeval
prcblematito t. i individualnega raziskovahega dela (IRD), kr gaje fakulteta uvedla
nekaj lel pred tem in je bilo vklJuaeno v itudijski kurikxlDm kot dcl izpitnih obveznosti.

Namen IRD-jev, kakor ga razumcmo samt naj b1 bil seznanjanje atudentk in


atudentov s samostoJnim raaskovalnim delom, kar zajema tudi fazo obtlovanja
idej in pisanja raziskovalnih projcktov, seznanJanje z osnovno literatu.o in
sistemaLiana razdelitev mziskova,nega dela Predvsem faza oblikovanja idoj in
plsanja mziskovalnil projeklov, kakor ludi stsiematana razdelitev dela znotraj
doloaene razfkovalno sl(upmo, so tjste komponente, za katcre smo nnenja, da so
na nekaterih IRD-jih, ki so bili izvedeni v predhodnrh letih, izostajale
Hkratl bi si zeloli, da bi v pDiodnje atudentkc in studentc ze predhodno seznanir,
kaj mzliani IRD-ji ponujajo TalGna prodstal,1tev bi vsebovala sploino opredelitev
tematike in ranskovalnega problema, predstavitov potoka IRD-ja - posamezne
faze dela, predstavitcv osnovne metodologle m Lltemture
Poleg prealhoalnega seznanjanja s tematizacijami lRD jev in konc1zneJse prczentacie
veaplastnosti raziskovaLncga procesa (preds tal,rtev problema, namen raziskovanj a,
priaakovanja, potek oz. laze dela, Wogled v osnovno litcmtulo m metodologijo) bl
s strani nosilcev IRDjcv radi dobili jasnejse mformacije o pravilih. naainih (in
mkih) cvalvacije dela Studentov D MR na projektih.
Skupina Studentk/ov in MR na lSH,
iz pobude,Prcd og za vitalnejse znanstveno delovanie na SH, 12 marec 2003

Podana pobuda bila napisana kot prijazno povabilo k sodelovallju vseh Eofesodov
Je
in profesoric, koordinatorjev in koordinatonc StudiJskih programov in kol proanja za
pomoa pd izpelJau tega, da bi institucionalno ZMcnje in znanslvena deja\.nost na
ISH boli polno zaAveh Pobuda, za katero je stala skupina Studentov in Studentk,
mladil raziskovalk in mladega razrskovalca, je obscgala ti stm precej nadrobno
navedenil in konketizkanil predlogov, prcdstavljenih dilem v zvezi z doiedanjim
izvajanjem izobmzevanja na ioli, opisanih problomov, s katedmi se srcaujejo studimtoil

Monitor ZSA vol.Vll/no.1'4, 2005


43
MONITOR ZSA

pri svojom raziskovalnem delu Na katko rcaeno, pobudaje dregnila v epistemoloiko


sraiko vprasanja o smiselnosti znanstveno-.aziskovalnega poaetja na Soh. Rezultat
celotnega angazmaja mladih sodelavk in sodelavcev ter Studentt in Studentov ISH:
nekaj lenobnii in odsotno kislih obrazov senatorjev ter porcgljivo zasmehovaflje
pobude (v pdmitimem stilu ,ste pa res ncpNme ( pd tej diskurzivni gesti gre v
biswu za instinkhvno bagatelizacijo m odpor zoper vse, kar no zaste na zelniku
'posveaenih( in )zveliaanih() na seji Senata (na kateri sta bili udelezeni dve
pdpravljalki pobude) s strani eno od soflatork, namrea Svetlane Slapsak. Slednjajena
Senatu. kjerje bila pobuda obravnavana, menda naravnost podvomila celo v pobudo
kol tako, ker je bila podpisana v imenu brezimne )skupme itudontuov m MR na
ISH( m ne poimonsko. Naj povem, daje bila pobuda Senatu fakultete posredovana
tor angazma S tudefltskega sveta ISH in dkakor ne kakih povsem skntil anoaimnezev
3li tulcev. Tako naslavljanjo na Senatje bilo dotloj obiaajna praksa, saj bi moralo biti
\sakemu senatorju a1i senato.ki vendarle znano, kated ala m umalno izvolloni
redstavn*r Sh.rdontskega svota so zadolzed, da v imenu vseh anonimnih Studentov
-n Studenlk Senatu posredujejo svoje deje, Zelje. prosnje in zahteve. Vrh vsegale brl
Studenlski svet, njegova funkcija in naloge ter pmvice, opredeljen v Statutu ISH, za
'ialerega pa
modno dvomim, da so ga llekateri, ki so sedeli v Senatu, sploh kdaj
rrelistali Pa tudi mladih raziskovalcev na fakulteti ni bilo v velikem stevilu. temvea
zgolj nekaj (natananeje pet), zamdi aesar Je brlo sKicovanje nekateDll senato$kih
nogoanikov in ene mogoanice na anonimnost podpisnitov smesno in za lase pri-
rleaeno, de Ze ne docela inlantilno. Vsekakor pa ta primer oalliano kaze na mofloloskr,
:lirajno nekolegialen in colo prezirajoa odnos omonjene gospe do javnosti. zaradi
(-atere je bila takat tam v sluzb1 Da se Je Senat ISH pod mafldatarstvom v d. dekala
J3neza lustina preprosto pozviZgal na angazmajc in intelektualne investiciie mlajaih
!.rdelavcev, mladih mziskovalcev h Studentov, kar je brzaas posledica svojevrstnega
aademskcga diferundatislilnega rusizma,a kztercga podstat a]i paa njena nujna
irmponenta sta stdlrrri ali hrerdrhiini raszem (senatorji kot nadlludje reffrs mladl
-.=ziskovalci in Studentje kot podljudje) in gzflera.r.rki /dsZem (seniorji kot naravni
:i\ilegirano wnus l]dr]iotji kol a priol manjvrodni, llepomembni, flezreli !udJe).
irze ludi to, da avtorji niloli nismo prejeli uradnega odgovora predstavnikov Senata
-S H na omenjeno ulaalno flaslovlJeflo pobudo, V hltelektual]lo razutem ill L:ultiuranem
:iademskem okolju, kjer etiani kodeksi in osebna postenost ae veljajo, bi bilo tako
-jl(ulletno ne-delovanje nemudoma prepoaEno kot Skandalozflo. Na ISH paJe zadeva
,!-imo brez kakSnihkoli posledic, pa tudi zadolziiev za )posveaene(, ki bijih od njih
:: jala taka pobuda, romala v kos.5 Opisaai eksces je v resnici dober pdm et za analiao

- :'
rieme Balibar, &/a, 1Nd n oZicah i, stt 16l j lrlm tcksr Taje Krambersor o botanituem in
E

r:iioiken rasizmu , Botanianl raslzen r eseju'Bon Svedane Slaliak(


lr
n. razlolasam z intormacljo, aI je ta pobuda, kijo bila uradno pislo laslovljena na Senat ISH,
ac:je brla obrahayana 1er ustno predslayljena s stnni dveh sodelujoaih mladih rdlstovalk. naila
:--. tudiv zapisniku Le seje Scnata Njeno ,umarjkanic( brzaas ne bi bilo nikaklsno presereaenje

MonitorZSA vol. VII / no. 1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

univerzitetnih antiangazmajev, .epresalij in dresur. Na podlagi teh dogodkovje mogoae


trdrh, da nekaten senato.j i na ISH, med nj1m1 prav Svetlana Slapsak, preprosto niso
bili zainteresirani6 za resno pedagoako in znansweno dejavnostter resniaen angazma
pri razxoju mladih znanstvenih kadrov, oaitno Se zlastl ne. ae predlogi za tak angazma
niso prihajali iz njihovih )posveaenih krcgov(, paa pa od mlajaih kolegov in kolegic I

Naniena brzhriinosl ir vriD

Prav tako sta po zaslugi posamezmh lgnorantskih senatodev in Zc omenjene


sonatorke propadla Se dva taka p.ojekla dejamosli, oba predlagana s strani n adil
raziskovalcevvldej zasnoviTaje Kramberyer apnla 2001;p ije bil projckt Semones
oziroma rr?V^ra (sam sem bil nekaj aasa tudi organizator zadeve) za kepitev soculne
klime m Zivljenja na fakultetl; drugi je bil protekt odpfija pisa e zu mednarcdno
sodelotta je, katere cilj je bil spodbujanje mednarodnega sodelovanja, veajega
izko Saanja inshtuclonalno Ze vzpostavllenfi mednarodnih stikov in izgradnja
sistcmatiane baze podattov, ki bi Studirajoaim na fakulteti olajiala vzpostavljanje strkov
s tujiflo Slogan pName se Je Elzsi]. )Bodile dobrosini ln stuje inlonnacije ?onudite ie
irug,m!( Reznll^t ozioma udinek dejavnosli: spet nekaj namrgodenih profesorJev m
profosonc, popolnoma nezamteresiranih za slehemi angazma, ki bi tedal kaj vea od
njihovega kodstoljubnega prezivetvenega funkcioniranja, nekateri med [jim1 so
naravnost zawnit sodelovanle (npr. Svetlana Slapsak lz ,,l'o v najinem pogovoru v
stilu: ,Le zakaj bijaz vam dala te informacijell Jaz sem za svoje stike garala. Pa dajte
ie vi (), razen zelo rcdkih svetlih u]em Bi se mar moano motili, ao bi rekli, da rcakcija
omenjene gospe kaze na nekaj, aemur Bourdieu pavi docte ignotance,E t]:uae]ila
brezbri:nost? Podstat te brezbflZlostl je namrea ralrnanje, kr obiaajno izvira iz
kontinuitoto prodhodnih oz oma ponovljenil podobnih situacij in ravranj, zaradi
je taka b re7-briznost pogosto a},tomatiana, m
aesa r a, de ne Ze kar nezavedna,
vsekakor pa zanjo drZi. daji ni mar za druzbeno okolje in soljudi

' Poleg naiega primera, ti zgovorno kaZe, ZA I( l nkateri ish-ievski scnatorji in senaiorka NISO
ZAINTERESIRANI, bl bllo na kakem dru8en mestu Lltaj obrahavanln ansainajem potrebno
sopo(aviL analizo lGlih drugih angaimajex ki bi dopolnili zaodbo o iem, ZA lC{J !a SO
ZAINTERES]RANI
rJepasosDaS S imelanalSHiedrucefavoritn,brzaastudip.ccejnacionalistiaronavdahnje e
zasebniike,ansazmaje( nr hie.arhije svollh slusatetevin sluiateljlc ISH. ti so nekarerim drusim
sluiateljem in sluiateljicam oziroma sodclav!@ in sodolayccm bile nko oaitne inzekar neoklsne,
da bi jih bilo ]e sterka spresledati O teh zasebn,ikih sr.areeijah ) alGdemskeca dresnanj a( in
lavodziranjrbo zasotovo Dotrebno ie kaj reaira kakem drusem mcstu (nekaj malcea reeaje mosoae
prebrativmo.jem alaltu Gdrded us 1s u t, ahti ittelledudl.s lffi
M,u rJ. sproma opomba l l) it
I Bourdieu 1984 sLL 18

MonitorZSA vol. Vll / no, 1-4, 2OO5


45
t\rtoNtToR zsa

Groinjr s cetrzuro

Zaradl iztazene killke javne obsodbe dogajanj (natananeje: zaradi pripisanega


1n

st a v zahvali doktorata, s katerim j e altor priaujoaega besedila izmz il zaskblenost


ob spomanju, da se po )2ft nii pietelnih dtBodkih na ISE ta inslifilcia ne ka,e wt I
:dupanja vtedni dig itelni l ii(' je a\tot pt\altjodega zapisa v prvi polovici marca
2004 lla ISH doAvel groinje s cenzuro, poskus blokade zagovom doktorata, hud
napad, osebne diskvalifikacle m kavalizlano inkriminiranje s strani takatnoga
dekanskega vodstva v osebi Svetlane Slapiak, in llazadn]e se ugon iz instilucije (v
stilu )ko nimato vea zauparua v hstltucijo, $este drugam( 10). Natanaen opis epizode,
kjjo tukaj podajam bolj mimobezno, se naiajav tokstu o lzgoflu herctika

Syetlsna Slapiak: v disertacii navedli, v zahvali, da je institucija zgubila


Vi ste
dignlteto od 7. ma.ca . . [ . v ftenutku, ko sem Jaz postala dokanja]. [ ..] ln jaz
bom ta tekst navedla na senahr
vlado (obrik: Ja, saj ga lahko navajate
t..l
Svetlana Slapsak: ... Todno. To, kar ste napisali v zahvali. bo Slo na senat. [ ..]
Oprostite, ampak vi obtozujeto institucijo. Govo.ite v svoji tezi, da nima digniiete.
To le zelo resno. In jaz se moram o tem pogovadati z drugimi senato.ji Moramo
toano ugotoviti, kjc, kdaj in kako je zgubljena ta digriteta, kdo jo je zgubil m
kako.
t..l
!-lado Kotnik: Ja,Jaz mislim, da v zahvali lahko kandidat zapise osebno staliaae.
t.l
Syetlana SlapSak: UstnolUslno in ne pisno mne potem, koJetoza ocenjena.. To
je prekraek.In to zelo resen. [...1 Ki se nanaSapredvsem na etiano stalisae nekoga
v akademiji. [...] To je p.ekriek med oceno in med zagovorom, da ste v lbrmalnem
prekrsku, da src v etianem preksl:u in Se nimate zaupanja v institucijo, in isaete
podatke, do kateflh nimate pravice!!
t..l
Ylado (otnik: Jaz mislim, da imam treko pravico Wogleda v finance, ki jih je
minisfstvo, ki so bila flamenska [sredstva]. ki jih je namenilo meni. [ . I Zakaj
potem jaz ne dobim ... finananega porodila
t.l

IJela, ki loje vehementno zasovarjala Svetlana Slapiak v )lnaveuralni operaciii(


ar.nol Tou.h, \ ktten sa bte$ele vse hlodnje in norosn ish-jovskesa seta (Y Kolnil. Zald @sord.a
-:-i $etldno Slopink ih vlatlon Katnikon no ISH ab iztoijtvj pot ita o dokxntahju, 23 mtac 2OO4)

Monitor zSA vol.Vll/ no.'1-4, 2OO5


46
MONITOR ZSA

Syetlana Slapsak: Ko enkat ne veiamete vea, sluzba ni dolzna, da vas poslusa


[ ] V tlenutku, ko nimale vea zaupanja, sluzba dolzlla, dalam davseh podatLov
A vam le to Jasno!? [...] Potem pa nimate nobenii pravic, da dobite kakrsefl koli
dokumcnt Avam je to jasno!1 [..] ... etianipretriek.. mpisali ste nekaj v tezi, ki
je etiano nespreJemtivo.
t..I
\4ado Kohik: ... jaz hoaem samo razaisaenje mojih materialnih st.oikov
Svetlana Slepsak: Pajih neboste dobrl no [...] Ne, tuki ne boste vea dobilinobenega
mzdisaovanja, ker sto zelo zlorabili polozaj te hise . . [ . ] Ne obstajate veE!

lz dialoga med Svetlano Slapsak in vladom Kotnikom, z,zapsa pogovora med Svetlano
S apsak in Vladom Kotnikom na SH ob izroa tv pokdila o dokioriraju", 2s marec 2004

Nekal d pred zagovorom doktorata mc je JoZe Vogrino, .aziskovalni mentor in


komentor doklorske diserlacije, obvestil, da hoae Svedaru Slapsak blokirati zagovor
doktorata. domnemo zaradi navodencga pdpisa v zahvali doktorata Hkruti pa F E-
razil prcscneaenje nad tem, da sem si drznil izraziti dvom v mstttucilo ISH Se bolj
Sokantno j e brlo potem Vogflnaevo jal.no izeaeno distanciranje od pripisaflega stahiaa,
ki gaje kot dlan ocenjevalne konfsije udejanil coram pu blico rta, pnaelkn zagoyora: y
njem je izmzil velko nestflnJanje in zgrcZenost nad iem, da si je kandidat dovolil na
neposreden injasen naain izraziti svoje stalisae do dogodkov, kl so se prav tedaj odvili
in odvijali na flakulteti.r' Ni kaj: lepa in pouana talc inavguralna popotnica v svet
tribalnoga akademizma, s katero seje izteklo mojih petlet dolloffkega usposablianja
in dela na ISH
Zgoraj omenjena dogodivaaina govori o tem, kako so prakse ,znanstvonikov(,
)raziskovalcev( in )univerzitetxtov( lahko nevamo potopljene v rigidni protokol golega
dtuala, pftz ne formc, s tem pa potisnjene v situacijo, da ostajajo docela nerazpoznahe,
nereflektirane, fleproblematjzfane in pflkrite, zaradi aesar lahko imajo dejanja D1
ral.nanja toh )univcrzitotrikov( katast.ofalne razseznosti za posamezno znansweflo
skupnost, Zivteqtske poti posamemikov in tudi za manost Artiakidemske okolisame,
kl so noposrcdno zadele zakljuaek dokto.skega usposabljanja altoda toga alanka in
nadalje privedle ie do poskusa razveljal,ltve njegovcga dolgoletnega raziskovalnega
dela m spoznavnih investicij, so se v napetih instjtucionalruh razmerah in v
katastrofalnem vzduiju nagneteno zaokozrle v svojewsten )inavgurairi lok(, zaradl
ka terega mi v glavi Se vedno Zivo odzvanjaj o besede Braca Rotarja, ki 1In lth je izrekcl
nekaj tednov po zagovoru dollorata in istodasnem izgonu iz institucije Nekako takole
je rckel r'lb, ker se je zgodilo in kar si doiiwl na ISH I zadniih tednih ik mesecih,je zate
kot mladega iloteka I znanosli motulat neken snislu lrred ejia an pouineJia i i\) Aenjska

rr
Za seznaniiev z nadaljevanjem zgodbe o,izgonu heretika( priporoaam brdje alanka ,Gaudeamus
igitur. d.ti-intellectuales dum sumls(

IUonitor ZSA vol. VII/ no. 1-4, 2oos


IlIONITOR ZSA

-kui ja, kakar tse predhotlno fomalno izabtu;erarl( BoIj ko sc ti dncvi norosti na
ISH aasovno odmikajo od ojega hic et nu c, holj se miodpira pomen, razseznostm
ilobina izreaenih besed

Sklepna misel

Zakaj omcnjam te prigode z ISH? - Zato, ke. govorijo pomenljivo zgodbo o ISH,
Lgodbo, ki je ni mogoae zasledti v prcmoclski bmsuri thkultete, kjer se reklamira
i:udijski pmgram, zgodbo, kije ni mogoae prebrali na spletnil stmneh te fakultote;
rgodbo, ki vam bo ostala Se naprej zasfta v uadnih dokumcntih institucle; zgodbo,
!r je brzdas nc boste nasli v nobenem alanku ljudi, ki tej fakulteti poveljujejo, na nleJ
:.[jo p.edavanja a1i zgolj sedijo v njenem telesu, k1 se imcnuje Scnatt zgodbo, ki jo
rrste vcdctno zaman iskali med semina.skimi nalogami itudentov m Studentk na
SH. ae ne Zelljo tvegatiposledlc s Sikaniranjcm, lindem ali celo izgonom: zgodbo, ki
_3 bila doslcj cclo presenetljivo slabo poznana medijem in drugi ja\.llosti
Ti mimobeZnipDmed nazorno obelodanjajo tiste dmbnc akadcmsko konstelac!e
.r lakultcti, zaradi katerih se je .azkroj intelektualne skupnosti zaael Ze dostl pred
:-rgodki. ki so dokondno zarczali v srcc instihrcije, in zamdi katerih ocenjujem svoje
_o.rntc
- inrelekrualnih energrj od Br a(a Rolarla. trene Suru. Taje Kramberger. Sabine
\l-helj in nekatedh druCill posamemikov na ISH za Se \rednejie, kljuanejie.
Ker scm alanek uvedel z Bourdieujevo nadvse pouano m zanimivo lztoanico o
aajcej rigoroznem razumevanju mojst$lva v srednlem vcku, za katercga pa bi lahko
-:(1i. da v mnogil odtenkih drzi Se danes (dogodki na ISH so prav ekst.emen zgled
!. rjevrstnega monolltnega raanmevanja mojsfstva), pa naj 5e zakljuaim v podobnem
-ihu
Po vsem povedanemJe oaltno, da so nekateri na ISH imeli prcccj svoj s tveno vizijo
a.1defiskc Ausbildung 1n pmibsionalnega masterhood (iz\rst^o utelesenega npr. v
.rrodukctji hierarfuje; ekononili samod*lva in mzlikovanjai polasdaniu pozicij, ki
:-ogoaajo gospodovanje in dominacijo drugih pozicli; polasaanju pozicij, ki
-ogoaajo regulrranje m koltrolo vstopa ar aolpr, redunas]edstva ipd-), zaradidesar
- \sako drugaano misel Se posebej tako, kije spodkopavala lluzlo o nespomostl,
. rmotljivosti, vecyrednostl in ysemogoanosti dejanj in poaetij ish jevskih mojstro!
, nojsti( takoj mojslrsko (v stilu presvete inkvizije) sp.eobrnil vnelojalni angazma,

r -aj bi bil tozade\.no proh g/d r,,7d.r institucije, h so si lo oaimo zamis! ali kot prostrano
I romandiio za udejanjanie svojih rep.esivnih strategjj, izkljuaevalskrh fantaz{ in
:
_-gih maiverzac!. Vsaka In$el na c tilo je v taki c/azl/ar.1rl le utopiana Zelja, vnaprej
_iojena na neuspeh,

Vlado Kotnik, dr sc c
docent svobodn ruiskovalec
E mal !,lado kolnrk@gLest arnes si

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2oos


4A
MONITOF ZSA

Lileratura in viri

Balibar Etienne (2004) Strdh prcd mnoiiclmi: politika in fitozaha pred Ma omin
/o nlem. Ljubljana: Studia humanil^atis
Bourdieu, Pierre (1984) Ilomo ac(ldemicus Parz: Les E&tions de N4inuit
Kotnik, \4ado (2005) )Gaudeamus igitur, antiintellectuales dum sumus Izgon
heteldka<, Monitor ZSA, Vol. VII, no. I
4, Ljubljanai Tropos.

Kotnik, Vladislav \4ado (2004\ Od afieotogiJe diskurzor o ope k antrcpobgii


opele, doktorska dlsertacija, Ljubljana: ISH - Fakulteta za podiplomski
humanistiani atudij.
Kotnik, \4ado (2005) )Razkoj znanstvene skupnosti O antiinielektualizmu in
provmclalrih shatogijah ignorance in eliminacije (, Monltol ZSA, yol W, no
1 4, Ljubljana: Tropos.
Kotdk, \4ado Uabilo: ISH ,Diesfasn( + opis dejavnosti 2. april200l. Ljublana
(obseg: 2 shani)

Kotnik, \rlado yabilo k sodelo.,,anju pisarna za mednarodno sodeloyanJe 9.


november 200l, Ljubljana (obseg: 2 strani)-
Kot k, \4ado Zap pogowra ned Syetla o Slatiak in ylddom Kotnikam nalSH
l
ob izroiitri pot d a doktoriranju - oinografsko gradivo, 23 marec 2004,
Ljubljana (obseg: 37 strani)
Kramberger, Anton & Senat ISH & Studentski svet ISH e1aL )Problems with the
Humanity Studies in Slovenia: The Case of ISH(, D tuibos lolrne ruzpraye, l. ]{Yl,
5t 32 33. Julij-Oktobff 2000, Ljubliana: SSD & FDv.
Kramberge! TaJa (2005) )Botaniani rasizem v eseju 'Bori' Svetlane Slapsak(,
Monibt 25,4, yo1. !..II, no. 1-4, Ljubltana: Tropos
Minelj, Sabina (2004) The Rale of Mass Media in the (Re)Consktution oJ ations-
The (Re)Constitution of the Slolenian Ndtnn thrcugh the Mass Media
Representatiotls of the Plebhcile rbr an Indeperulenl Sloye ia, Bosnian ReJfugees
and Non-ReKi.sterc.d MiErutian ( 1990-2001 ) Doktonka disertacUa. Ljubljana:
tsH.
Skupina Studentk/ov in MR na lSH, )Predlogi za vitalnejso znanstveno delovanje
naISH( pobuda, naslovUerana SenatISH, 12. marcc2003, Ljubliana (obseg:
3 strani).

Mon,tor ZSA vol, Vll / no. 1-4. 2OO5


49
MONITOF ZSA

uDK572 029:373113 2 oOS l5',2oo4',SLAPSAK

Vlado Koinik

Gaudeamus igitu4 anti-intellectuales dum sumusl


zgon heretika

PoYzetek
Cl.tnek prcdeavlia natdni o analiza in interytetaib saoieniu ned arkijen pnAia&ca
tekstd, t
iasu amenierc koalianta(ije zdtoslenesa kat tnlole1a tuziskowlca a ISH-
Ixklllteti za padipbnski htmdnistiini itudi I Liuhlitini, in Sw ano Sla?idk, I idsu
:.tbele;enesu dosodka nastapajaie I rl nkcii dekdnje( na onenieni lakulteti- hwd za
\oaienie, ki ie ruzultitah I ne?asrc.lnem a?atlu nd rile teEd ild kd,je hilo drtoiero
nednunno, ia o in wiktdhb ktitiino opzaia je na nekatetu rcce tnt dosdjdnia na
llkutleti lSH, ki po sa bila integrdlen del iniegd lostopnega tuzktuta i eLektualne
:iLupnostina ISH- l/ llanku drfi ia\na pokaie, kdka so nekatetu ialiiid, izjare in rdnatia
Sletl.tne Slaplak lekan saoienia I NIiken nasptutiu z nienini nekhtituninti
denakratiinimi naieliilibetulno dt:o. kijo idabn ?rumori,ar srojihahjatAenih tek\tih
! li intenitiih Artu meni, da lahko opisano sooienje ie Pnb za voini ltinet akadenske
tripakriziie, ohenen pd ste tutli za spe.fiinofomo antiintelektualizmd: za ohde se zdi,
do :naho Uerldduje I slorenski akadenski, uniwrzitetni in zna sfienj sferi
f,lju[te besele: antopalasija atadenske inkvizicij e, inav8x.alnj spcktake], dekanstvo.
Svetlana Slapiak, anliintelektualizem slovensk provincializem

he a itled Ga\deans rg1hu. antlntellechrales dm smus r'.n Exl)nlsron oI ure


utti.le
lct.i. prcwdes a.letdtled dndly.es dnd mteryretoha ofd ca,,frontunan betveot the d thor
,t lhc drti.k, ndrb Kotnik (at the ti te ol the.onla tatian dithior Nsedr.her at Institut l
: Llontnll ndhna s LJublJahaGruf dkS.hoolafthellund nEs (lsu)), an.l Sretldtd
:iupiak (at the line of the ur{tunlatbn ,in the F n.tio ol the Dea ( af ISH) Th(
:otraD hno , vhtch orounte.l to dn o t nght perconal dssault, \|as nohwted b! rlado
a .DliL\ una tbtslto s, publrc atu1 repeated cnnciws of thc re.enl rl\-elop$ents at lSH, and
r rs oh htegtul pofi al the gtud dl .lentuctioh ol th. ntelle.h@l cahtu hlry dt ISU- ./1r n 1\
1<ao"strated h the drticle, SteLland Sktpidk's statenents d d qrcstions uttefttl dunnt! Lhe
:,tltu hna vere rh rtafi cah att wrh llet deha.rdrrc a d hberdl dftn des *p'essed n
"!t^ ol het p hlihed texts and inteni s As stch, this conliontatio is as an ere tplary
re ol nE bpo.rtrcdl dr of d.nnB ds wll ds of the spectfc fom of dkn nellectuahs"t
a.tch secnt! b doni dte a.o sidetuble segnent ofthe a.drleni. sphere t SkDe ia

t\+rords thropologl oI acadmic mquBrhon, lmuguai slcclacle, dedshi!, Svetl a


:rpiali, artr-intellectualim. S1o!e anlrovincialism

:-_:Idrere analilske razjasnily delovanja znanstven skupnosti v okviru slovrske D.oyince


r :-tim posovoron Tajo Kramberser, Drasom B.acom Rotejem, Sablno Mihel.jln lreno Sumi
s
!:r,! resa alanka so lre8ledali in konenLirali Druso Bruco Rotar, SdbitraMihelj in Taja
.._r-rxeer za kar sejin nkreno zahlaljnjem Odsovor ost za zapisano seveda nosim sam

MonitorZSA vol.Vll/no. 1-4, 2OO5


50
MONITOF ZSA

natunt de I
conNertuli.m
Pafte que ce
puhli. (et ce sans du.uhe a bislite et d une nonire ni! cnique) sur
qu s'ataient produis rt.. hekt it lald. lta ISH, dts qut constitu.nr
de la dnsolunon gru.l elle de la codflu a t! inreLlectuelk illdlaculE
terte hoas,nntrc d unenuhiiretftsclaiftq e certdi s Potnts de w4 ains

Mots clas : antlropologie de l'tnqusilion acadmique, ryectacle inaugual. poslc de dovm,


Svctlana SIapSat, dLi-intellectlalisme, lrovinoialisne slovcnc

Naporen vsakdan ,osebe v funkciii dekalje"

)K ie etloinenotdno, et)ftdstdvlieno I potlabah, kat le tzpuiteno iz bioqruJije'


ce zutnana I zbirkah l)isen, karle aPaina poinenard o kn neka! dtuSega n't o za
nedostapno, karje ztlk.)pana I s?oninu zarudi pamcna, ki se je zr iilI neustrcznen it
IaZnDenjeziktl to bo astalo eizteuna a tdi neizreldlivo (
Adrime ftch, O laier, sbivnastih in molku.
zalozba SKUC, Ljubljana, 2003, str. 187
(iz eseja: ,Lezbijka v nas ie tisia (iz 1976)'

Da bi vendarle ostalo neizredenega pa tuah neiz.ekljivega dim manj' ae sledim


uvod mrsli Addome Rich, zapisujem priaujoai dnel'n* iz vsakdanje akademske
prakse Zapis, k sledi, ni nasLal zato, da bi tczo dogajanj na ISH pdpisat samo eni
osebi, kije bila vresnici zgolj oden izmed klluanih akterjev ali morda celo natanano
izbmna marioneta drugil fakultetnih akterjev, ki so siprizadevali, da bi dogajanja na
ISH ostala skrita in s o njih tako ne bi govoilo Nastalo je prav zato, da so dogajanja
ureaejo in razkjjejo

Monitor zSA vol. vll / no. 1-4, 2oO5


51
MONITOR ZSA

Prvima dvema alankoma bi bilo za.adi nujnega omejcvanja na epizode neposrcdne


udelezenosti etnografovega ooesa morda mdo dodati, ae se ne bi 21. marca 2004
zgodil Sc en no.malnemu dl tezko dounijiv spellakel uprizo.irve an tiintelellualne
pto\ince par ?xcelLe ce, ztei,\ran \ maniri b.utalnega razkazoyanja novopeaene
dekanske oblasti, kt ga jc v podobi Svetlane Slapsak - lreba je priznatl - s prccej
rnhibiranm znanjem plemefllte glcdaliske (?d/dor: akademske) igrc in z l4azito
ileosvczenimi ob.tniskimi vesainami za doseganjc nasprotnikove fascinaciie nad
!redstayo izvcdla pred dvema nekedibilnima priaama (nekedibilnima po poloiaju,
laj grc za usluzbenki institucije, Tivo VlaJ, referentko za Sludij, in Tamaro Zurunia,
:elerentko za raaunovodstvo, kl jo je takat vodila in morda Sc vodi gospa SlapSak)
ri eba ,v funkoiji dekadc ( kotiniciato.ka dogodka Dogodek bibil sam po sebimorda
r neTnaten pripedjaj, ae se ne bi v njcm zgodilo nekaj. karje bilo na posreden naain
.rzslt jujoae m kar mi jc odprlo boljsi pogled na akademizem, kakor sem ga imel
:rej - na resniane nagibe, iz kateril delujejo rezonani zal:ulisnii akademskih iger.
)ogodck torej ne bi bil unitaten, Se manj kak poscbcn ra,u,1 ali mejnik oziroma
ziv za intelellualno delo v slovenski akademski ali znanstveni provinci, 6e ga ne br
!-asiia zelo originaina ,bastard na epistemologija(,r v katori seje pdznana m uvcljavljena
.:niorna stroko\rnjakinja za antiane Studiie in antropologlo spolov v hipu pred moJimi
:ami d o neprepoznarmos ti spremen i1a v pravo inkizicijsko zasliievalko z maprej Snjimi
:lgovonr (z nezaslisano hipokizijo garnirano ink.iminacijo dolgoletnega dekana
:kultcte ISH Draga Rotada), ki iih je poskusala izsilili od mene z rnfantilnimi

!(.\arka, kaiere ,akademsti prteni( ic oalino vposesrl Svetla. Slapiak (vrada!elanju S S ):od
, : le rl a pnletel, ne ycmo Konceptualnl p.oblem sjltasme najprej nakazuj e !a rcmctint problem
: iumevanja polna epistemolosiicvznanostlnasploh sam namreamenin, da ae se v neti
:-,rrren' p.aksi.ekaj izkaze lot )baeardno(, lahko zanjo pomenisanro ro, dajerista sivar dalea
: :oislemolo8lje Ve.darmo.am lriznati, da mile sedaj - oziromapo tcm, ko sem inel Drilotnosr
_.rsNovali veliaastncmu prikan rbastardne
: epistcmologiie{ Lfu.r. s strani !osilke patcnia same
,e dolmcd, zakal s omerjena Eospav svojih telslih talo zelo priTddc za nujli )lzhod iz
'-:3rdne epislenologijo(, klsavldi ! slutbi njle,teoriie( in,prakse( (Stapiak, )Teravla dedisaira
- ::udr a ike kol teloae zrcalo(, su 11) Tudl sam lahko.aten mcstu poroaam. daje bjlo
:iovari )bdstedno eplstenologijo( .a delu in jzk!sid njere.azsdnosri na lasrni kozt, i. ro ! vseh
:_rh razlo@rih Dolavnostih, tudi zamcnekaj zares iokanrnesa Hoacm reai:,basrardna
.:.iemologija( se jzkazcvpraksi, tj v teonji deluioaecavsakdana se 2a vetiko posubnc.jso, kakor v
- reoriii teonje S S zdrudi poslcdic, kl so ranidne iz.aiega prjmc.a, zaro noano o.lsvetujem
,,r-no spogledovanjc z,basGrdro eplstemolosilo( tako v teorlji kako.r praksiiie zlasrj pa
:: rujcm spoeledovaije z alademsknnl velianranr, ki se,basrardne cpistenolos{e( zvito in
_: rsio posllzujejo na naaln. na raGr+a
ublicjo d1e muli na en tnah, in siccr s eroelo.ililacllo
r !:reditac'jo drusih Namca:!baMrdna epistemolosija( oairno omogoaa S S, {iaje yreoriji
:: r Lot njenakidaarta all analitiaarra rudircdaj. ko si lo v sponranosli ncfornalnega delujoaega
...jana imenitno p voiai praktici.ati !a njej zoprnih osebllh - loskusnil zaldkih njenesa

,. . S Slapial( ra zasrasvalna mctoda (tlle slcer ne reli imenovati. karpa nr kata Dosebnosr
:-:!a slrckovnjaskesa dlskurza, Mj so njenilcksd pol!1ra2no ra2nlh 7asrfijh, zamolaariir all
.nih dlskurzov) ni.avno tujd, nam sarna nekalo Do ovinldh povc v e.em od svojih tekslov.

Monitor zSA vol.Vll/no 1-4, 2005


52
MONITOB ZSA

retorianimlzvilaaami, h pajilje briaas tudi na,?'e,o pro.fesianal o zddonAstroa kajpada


mogoac precej natanano naSteti in prcdstaviti, saj bi te sicer lahto hilro potonile v
pozabo alj pa bi kot spreglcdane lahko pomenjle moano zarositev ali celo usodno
zamrzlitev )tekoaega zrcala(s njenc akadcmske igre Slednje zagotovo ne bi bilo v
prid njenemunadvse angaziranemu prizadevanju za refleksijo in a!4oreflekslo,i ki ga
je mogoae iskreno zaautiti v nekatcri}) njenil recenrnih tektrh. Ker globoko verjamem,
da bi brla neomemba ali zamolaanje izredno pouatcga *eianja za ading \)ithin ne',t
scienlililield \e1ika ikoda ne samo za prepoznavanje in Studij karaktcrnih simptomov
an ti/ intelektualnega prcvincial izma na domadl ,znansweni sceni(, paa pa preccjSnja
kolatomlna Skoda za prepotrebno analitsko ,vzpostalltev stika z zrcalom(7 kot
simbolnim predmctom konstrukcije in skolstruiranosti vsake v ogledalo zazrte
znanstvene identitete, tukal o omenjenem dogodkupisem s prestiznim namenom, da
predenj postavim anulilsko ogledala - ne projekcijo, ampak dekonstrukcijo in
reorganizirano refleksiio dogodka da bi se dogodek spioh dalo zaglcdati v ogledalu,

ko pe!i: nohiptutaciia rudtna nt sttoh, ki sd ldhkazbudi rtd.z?tk polo,ojo notiike;lorcr ryombtja


'
ihh so;nb li
To je prct)agondri obrul, kaktine1o se ne bi srunan I n kdk hit,ii nnkowjok .o
prcpoganda ie se iz.sntnn naxdbi ne?4a egdiheto( (S SlaDiak, ,Zndnost koi ta.aa(, ,/2,"r t0
marec 200 I , str 15 ) Le zakaj lcpri.ietro lme? In zlasti za kosa? Le zakaj le Svellani Stapiak
neprijetro izcovarjad nnena druzbenih tenomcnox ae naj bi se ili zndnost in do karerih se lah*o Do
mojimjboln vednosti korektro inperdnenho opredelimo aliod njihraznejimo iele, kojih
konrretno poimcnu cmo z njihovim' im eni Mar ni rayno tak naah rkaija - pisanja, ki zanoln
lmcna sivari, o latenh sovon ali skuia govoflo pra!2ap.av prlovrstno mesto zavris mdnipulacije?
Menin, dajc pral tako b.ezimro oziroma aluzivno pisanje idealio mesro za vsaksno ma.ilulrcijo
ln za nitakriro odgovornost Sam seveda ob cr1a1u najprej pomisllm na znane stalinisriane metode
(pn nasjih loznmo kot udbovste prakse), karerih zasr.aiujoa vpliv i. moa sra bila v naiih l.ajih
melda nepoznana Ie n alo k, teremu v aasu, za kaerega bi uDa li, da je nllll Ae.esivno zastisvanF
in zastraievanjc, kaksneeaje na meni lzvajalapravraista S S in katrinesa se ne bi b.zaas
Nramovalnrtllak b,vii srrokovnjakza prolaeando(, me navaja na rhLjivo misel, kr bi bila za
Drenelateregd oboZcvalca Svetlane SIa,riak brzaas tc kar prevea iokanha, Taro laboracljo re njslj
puiaam za tato drugo p lotnos!
A
Ptu\ zalo,kq ptuli: tDtu,bd e nota nduini, do ea Uor srohorla iid,anjo in tearetizdtia iesa,
koli iz pEtekl.lti kjut:ni zd ruztmqa k B.Ku dan.s.t (Stapia* y:tutuvii 4a.2004: 84, poartirana
kurziva ! izvnniku ic tu vkepkiLur2ivi) Sraroupam, da boenako odlrLost,liberalnosL
razsvetljelost in pedagoiti dar ie priprNdera angaztrano deliti tudi!o objavl tega alanra To bi bilo
lz.azakovalnesa vidila dobrodoslo, saj ve.jamen. daj nujnosi takorDrali Taja Krambcrser
osnisljanja aku,nuliraneeazianja skozi osebne izkuinje in renerLnaneea lnregriranjavsardana in
,ivljenjsreEa aneaZmaja, bodisiznansLvenesa bodisi drucega, p.avzaprav,Drviin ncizoElbni
loslulat, ae hoaei normalno tiveti ali vzdrzevah svole mertalno mvnovesje( (Kra he.ser
,Breznejnost vncumosn proince(, srr 42) Anrolologorn, paludiii.ie. drutboslovcem 1n
humaniston, naj bi Lo bilo ie posebcj jasno ln blzu, na.ne!
rS Slapsak,,Tezavna dediSaina ali irudij urike toriekoae z.calo:o tahkotnih primcrjavah,
arlonomnostl vede in bastddni enisicmoiogi.il(. 2004, s1r 2i

Monitor ZSA vol.Vll/ no.1-4. 2OO5


53
MONITOH ZSA

\ ntuktilenem ogledahl, osvobojencm konkavnih ali konveksnih transformac! ali


!ona.ejenosii, v ricl:/L/DAe n em agterltllu rrealizaoi.ie realnega( I
Vtem besedilu se lotevam podrobnc_ic spregovodti o lem partikularnem dogodku
zaradi domneve, da gre za izjemno )gradivo(, ki kar kliae po rcsncm znanswenem
]rlgazmaju in analizl province, njegova )socialna vsebina( paje glavni razlol, zaradi
katerega pisem Nekaj znancev in stanovskih kolegov mi je naredilo )pridigo( v
.rrwellovskem strlu: ,Zakaj Zelis pisati o tem. kar seje zgodilo na ISH? A misliS, da sc
:ake reainedogajajo tudi drugod? iinebibilobolje, da pozabii aimprei, gres naprej
!1 lcga ne pogrevas v la1most1.( Nckateri drugi, ki so imeli pdloznost po bliije se
rpoznatl s tipkopison, par ,Zakaj si dal noter vse te reai? lz nciiesa, kar bi bilo k
lcajcmu primeroo za kak leposlovni roman, si naredii nekaksno personalizirano
-efortazo.( Naj poskusam odgovontl z Orwelloviml bcsedami. od sugeriranega
:narsikaj d.;i, vendar ne blmogol mvnati drugaae. Sluaajno vem, da so bfipo krivici
7 znanstvenc institucije izgnani nedolz lJudje, karje bllo doslei dovoljeno vedeti
nalo ljudem Ce me to ne b1 alovciko (lorej v osebni eliki) m mtelektualno (torej v
rclesionaLocm nagibu za relleksijo in ana]rzo d.uzbene rcaLnosti) moano zadevalo,
rlanka sploh ne bi napisal. K takim staliSaem. kakrana so gornja, bl md dodal dvc
iratki opombi Prvia, ni individuahoga brez kolektivnega in obratnoi Ludi nijaynega
rrer personalnega in obratno Drugia. kakor zapiae Irena Sumi v eni od njenih clck
.onskii korcspondenc, natanko na tovrstnil anfopoloskih terenih deia svojekarie.e
:.IIo ameriikih in zahodnoeLropskil raziskovalcev, ki se ukvarjajo s rpostsocn-
rTmom( in rtmnzicijo( srednjeevropskil in vzhodfloe !.ropslii )iltclcktualnitr scen(.
:n acmer imajo malokdaj tako odlikovano pozicljo insajdetja Obstaja pa Se enrazlog,
rrcer izpeljan iz prvega in drugega in z anallskega aspekta Sc vcliko pomembnejSi raz-
-rg: roje .eflekslja pogojev delovan_ia akademskil praks in analiza vsakdana intelellu-
.ln i| ozroma antiinlelekrualnih zastaykov, torel tistega terena. na katcrcm raziskovalci,
::ziskovalke in intelektualci, intclckrualke vsakodnevno delujejo, ki pa je oblaalno
_ Lm sami prav pa.adoksalno
- najpogosteje v vea smislih ncdoscgljiv in celo
:ljbolj odtujen refleksiji. Se vca, prcliminarni izsledki mojlll opazovanj fl,rmrea
:trkazujejo, da utemeljitveni telos slovenske psevdo-intelekluajre (psevdGakademske
ir psevdo-znanstvene) province pretezno arpa svojo moa in smisel obstota pftv z
lokade vsakrine .efleksije in intelektualizma Reaeno v _ieziku Karla KJausa,
inanstveni program tega alanka sc zato zdi boren: kot vodilo sl ni iT,bral zveneaega
i aj pflnasa(, temvea poitenega )kaj spodnasa ( Tu nimam v naartu nia dmgega kakor
r iuiitev razseznega moavirja ftaz, \]idezov in etiket, ki biga nekaterl kar naprel Zeleli
.rmakati ali plavati v niegoull meglicah slavc in aasti.

reprezenracij kulorc iI realizacija realneca kulrlma polidka in


lmgo B Rola., )Kulrura,
r -ibena.ealnost( Y Anton Krambereer (ur), Drutbe.a gibanja in civilnadrutba dmes (Novice:
: ]cnsko socioloiko readnje 2001), Slovcnsko socioloiko druilvo. Ljubtana, 2003. stl l5

Moritor ZSA vol. Vll / no 1-4. 2OO5


tlJtoNtToF zsA

tu ze b o.tidlenih
Iz tega naslova dobi Badioulevamiscl o tem, da)ueliko dogadkat,
ie rc.lna zdhteta, ddsmaiin nesti(,t dodatno ftzshjcn pojasnjevahi izplen. Kajtipra\
izkusnja neolibcralistiane anh/intelcktualne provmce i aloveka nenehno sili \
sistematiano subtilno zvestobo dogodkom: alovek, opremljen 7 osebnoizkudnjo nekega
dogodka,le nainrcd bolj kot morda kadarkoli prej pns jcn deklarirati, /a r.,J? ll.rro
kat se je zgodilo, .godila, sic mu preostane le to, da v nemilosli veljkanskih
provincialnri buldozerjev opazujc intencionalno bdsanje, tabrici.airje, pozabo alr
uniacnje recentne zgodovine in realnosti, in to presenetljivo pogosto prav pod
dirigentsko palico lokainih psevdo znansnenih matadorjcv iIl matadork Badiou ima
zelo prav, ko trdi. da lmato dogod ki, , asti tisti, ki so v svoj i )unflerzalni singularnosti( ,
in svojl prelomnosti z neko kontinuiteto obiaajnega dogajanja iz.jemn1, posebno
vrednost, saj po takrll dogodkih stvan preprosto ne moremo vea manmeti tako. kot
smo Jo prej. Dogodek revolucionfua polje naie vednosti. Resnica dogodka je zaro
lahto samo niloli konaano premiSljevaflJe posledic dogodka; so uainki tega, da seje
nekaj zgodilo in spremenilo Refleksivna zvesloba dogodku utemelji subjektrelleksije
ilt utrdi (a1'to)refleki\,no zavest
Redkost dajc dogodku posvcaen znadaj: (ekatcre implikacre so namrea v
telefonskib pogovoDll itr elcktronski posti, torej Ze p.ed realizacijo dogodka, dajalc
slu(iti, da gre za )nespodobno povabilo(. To karbo vpdaujodem zapisu sledito zdaj,
Je primer izkuanje alst tmnscendence antiintolektualne pameti: Kant bi se ob tem
pdmeru moml moano zdrzniti ah pa hudo motiti. saj je mcnil, da je transcoodenca
lahko samo podroaje onkaj vsake mo;ne [kusnje. Hoaem reai: v antiinte]ektuaLi
provinci imajo akadcmske in znanstvcnc psevdo-tanscendence odliane pogoje za
sanjanje in uresniaevanje najbolj norlh sanj. kajpak z zelo realnimi uaink in
posledicami. Kakor rcaeno: omenjenega datuma meJe novopoveliaana matdarhinja'l

B a diou, ,t!e/i Pay?/ Ilt?neljitet tuhiet.atnani, stt 114


'Alain
r0
Za kvatnkacije udomaaityc neoliberallzma v dovcnskl provhci stj:Taia KJamberger, )Od./odr!,
rr? (i/!b hsrotesknosli slovenste adapraclje na neoliberatizem{

'r Namen ftkih oznakle vslj dvojer pNia, ze na ravni leksma nakazujejo, da sr prt rjlh za
impozicijo repreze.tacijc spcclfianega imasilarl.ja inza kvahfiracijo dotoaenih razmentiin druEia:z
n' nr .e Ju.d le o a.nr \o. dlnih \log prbl/dr o...it '\nr orecr/.o{,. eea tdo,o J.tc,
kivdosodku, ldte.en rukai teae teseda.
".a
o naDolniu.joio (po seerlzovsko
raamljene) sociatnevto8e
in (po gol rmansko o!redeljene) diskepartne vlose Vendar bi bilo zmor o lriaakovaij, d a s.e pn
rom zgolj za eno monoliLro in ulficirano vloso, laa pa bono lahko retrom anatize opororirina cel
dlaDdor (formalnih in ie lea subliho priLajenih neolicielnih, vendar2a sdm dosodek
konsntulimin) socialnih vLos, vkatere sLa vsravljena clavna ai(Lerjadosodka: ene od ntih so jziomro
heteroseno, spremerljive. izmuzljivc, katkot.alne, neoTave!aenc in spontane, d.uge s!etkonslant.e,
stabilznane, moino zaznavne, nadrorovane, lcnctlro deklarlra.e in cclovldno zals.ane Zta
denomliacila,matnarhinjar, [i velia za enesa [las]anih ierminovv socralni dnr.opologiit sorodsrev
in sorodstvenlt razme j. semijezdela ie najbolj lrimcrna za razpoznavo i! opls ene najtr.lrejsiir
socialnih vlos, s katero seje oseba )vfunkciji deianje( rdzldvala p.ed alro.jem nriaujoaesa zapisa
loi izkljuanim nasloyljenccn in slarninr preiemn]kom doeodta

Monitor ZSA vol. Vll / no 1-4, 2OO5


55
MONITOF ZSA

ISH povabiia na poscbno seanso, tako rmenovan )osebni razgovor( (Zal sele ta rned
?otekomprecej razosebil), vse loz namenom, da sivzame slabo urico svojegavse bo!

\dl na Lem mestu na kratko oriiem ko.ieksl rab l! rdzumova.j pojma )matnarhlnja{ Y ravezavi z
i.gorimi nadpomensklmi, sopomenskimi rli DodDornersklmi izleljalani Naledimo nekdj
:rmero! Zaarimo z bsedo ,natriarhal( l2raz,nariarhat(, takoropozon Adnenne Rich,je lahko
_f,dno zavajajoa za razmcrc, ko je ,arnka( slavarka drurne (1n iot giavarka odi kliuano sibalo
:..a belskemu patriarharu), saj seje oznata ,natriarhinja ( v zDA uporabljala kot lleveta za
::nke(. kinaj bl ,kNuirale( )a..ce( (Rich 2001 72) Uleljavljera t.adlcionalna dLropoloika .aba
: ).jma )matriarhah( nr ,natna.hiqe{ obiaajno vezla nd druzbono orsanizacijo drurbe, kl naj bi
.'Ljala bodisi za lekate.a ,primilivna Ijudstva( ((rej kol ekskhzivizem ) bodisi za davnjnske iase, in
. ::.za obdobje Dred lzDoslavilvijo patriarhalne oremizacrje drurbe (Cynthia tiller stuSa s svojo
,_1izo in krltito sodobtregafcninisticnega nrita o dav inskem malriarhatn ovrcai predsLavo, da so
: aeille drutbe v ddyrini bne,nalriarhalne alldominmtno lemeljeae na adiaenju bos1ry:.1Eiler
: !ll Tradicionalni socklnoantropoloiki losled je Dojem matriarhinje !flens$eno povozoval s
! rrsko all plemensto organizacijo nete drurbene skupine, Tandi ae$r seje matrian'inja konstnuirala
. ; .kl rovska marl( ali ,rod.ja llem endi, ki pa ni bila vselej anjno mar1, tenvca katco koli druEa
::_ild llje bila odgolorna za dobroblttlana ali sorodslya (slj MoraEhan i. Ju( 2000, s( 85, 139)
:,:reiilibihud redukcionlzcm, ae bi izraz,malriarhinla( razutneli zgot vblolosisliauih terminih (.Dr
! r saj nas 7e znani La.costi (tuk rurallnianl antropolog Ldvi-Slrau$ opozoi, da druzina ni nekaj,
\,: br bilo zcolj strd t iin senox lcmvca prodvsem nekal, karleprvensNe.o opredeljcno s
-rolnimi druZbenini razmerjl (glej Le{ Straus 1981, i985) Tradicionalno rrzuneva.je natn hata
,::rElllo na predskvah, da matriarhinia nikoli ne vldda al, samovolno ukazljc drucim alanonr
r-!nosri,kernajbibllob$rvonuiria rata tcmclieae nn.enehnenr ko.senzu Tako prodstavo lahko
:To dancs braas zr svojev6r. o ideallzacijo in smplifitacijo matriarhahih, matnlinerrnih in
:ilbtalnih druzb So!a anlropoLoskcin ludi druEe leo.ije znatno pnslevale k razunevanj!
. _irrhata koogospo va ie.a( (aepravjepo iekaterih virih bolj rchniaen te.nrin 7d ta lenomen
'nxid) nr nalnarhinlekor lnosilkerodovnc ureditve skup.osti( ali lol,glavarke druZbcno
':rirvc, po katcri so icnskenosilke druibene moa11n oblasti( Nckaiuc druge teoreizacile spel, ned
- nDr reminAliane so v reh pojmlh prcpoznavale zlasti rdejo o ) sovraznrcah noikih( itr podobne
:::tii!c,zakatorecajedobrozna.o,ddsosevzsodoviriusmnavlialcplavilomakotiovinrzdn,
.ia mizoglira. paternali2en, sploiranaperjenosr Droti ienskam Lot zgodovinsld slli Vrcdnostno
::::no sl pojcm malriarhinje v antroroloitih in drugih drlrboslovnih lcorljah deli razpon od
:-,!nih (enanclpaLrnih) do nesativnlh (pcjorativnih) ionotacrj Beseda )ma(iarhin ai ima v tem
._\u sleciliano omejen lomenst i obses ki ni simDllllclrano slloiacnzgolj na spol in iirio
: r.mr ko sDolne inkongruence- lad pa 1ma opraviLi tu{li z eLiko izrrz nanred zastopa dp
,.:.nrke in zmmtvenc privilegl16.ke, ienske, kl selevpretezno nolko osrediiaenem univer2um!
:.r-\limordastezdv.p.ikopaladoodlianeakadcmskepozicije.zdadrraterepa!ozascdbipozicije
: iporebo, da s morasprcmeniti v despotslo izvrienlko akadcnskc moai, v asrBsir.o oblasmico,
! 2ervatorto i.(itucronalne liemrhiie- v varuhinjo sLatusnega erskiurvizma Ker pa 8rc pri lej rabi
.: ie zmemj zarelalivno sirok spekLr simbolnih socialnihvlosin poziciiv druibenem svetu
,.::.rkesa ozircma z.a.slvenegahabitusa. sen priielna misel daiztegato.celtaizleliemnck
.--: loroden toncept, in sicerkoncepi,dekanuhi.jei, vendar slio nalogo puiaam za kalo drugo
- :znosr Bsedi,maLridrhlnja( 1n jlalriarh( imaia skupen lorn, ki imazaninlvgriki leneli:
- _:,1r Fomeri zaaed, voditi, vladati. v poveTavi s predpoMm^ pati.i, rcd in nitet aznomr n1nbt,
.: oav samostalniiki oblili rned druCim vkljuaujc pomen rdlru.&rpr', Doglavar, zaaetnik rodu,
''.:i aiak,in ientkhd, ! ladavina tenste, g.sDostvo zene Nekatori viri n avajajo. da je ,.d
. arh.inja( D.ayTaprav reDrodukcija iz 19 stolerjain timolo<ko koresnondiraz 1me , kakor trlr
_ :rrhx rherezia.h{, ,hlcrarh(, )latiarh( (lz
sDxil.i ,nat1(, 1l a/tla, ,lrapoaelo, po.eklo.
MonitorzSA vol. Vll/ no. 1'4, 2OO5
56
IVONITOF ZSA

dragocenega dasa, in vseh dasti hvalevrodno iello, da mi [pove ablativflo Uubezen


spriao podelitve hslino, I ki me bo izstrelila namvnost vvcsolie nosilcev znanstvene

izvo! zaaeLel(, tasnoje tDdi ,up.avljanJe, vtadanje() Ce.avno mno$ anrropotoct besedo nar.iarhal
lovezujejo z delon Johama Jakoba Bachoina atr Lewisa Hen.yja Moreana, gaje v rosnicj Drvi
uDorabilEdwa.d B Tylor(1896) v svojem aldku )Mabiarhalni dtuzinski sisren( Bachofen ie
-oombialnm/,CJndiloLrarie"'s'ne<oud.Ua,Li/arfr.,./ehla, -trr.r. rladad. vodtri"
l9El) Beseda mairidhalje potemtakem veainoma da.es razumljena Lol,vladav,.a
(Drim Wesel
male.e(, ,sospostvo ieNtr(, kar naj bi bilo zelo smptifictano l. celo napaano razueunje, saj
slusajo najsodobnejse alGdemske akhvno$i (n!r kongres marriarhalnih irudij iz 2003 v
Luksembursu) dok&ati, d a oboje ni nikoll zares obsLajalo Minosrde, lomenrjiva je tudi pinerjava
razdolave besed larriarh in natrirhinla v slovonski leksjtogmtiij (SSXI, Sloyenski pravopis, Vclitr
slovar tujk): medtem kojc beseda Datri h nalanano .utozena, z vsemt ,ridevnrikimi in suanirtved i
i/pcliavdm , pd \ ocr o,Je od.orlo:. .a/deta\e bcscde marr,rhr0ja , flea.e1,r od:den o i/r a/
nadarha 0 To je briaN zcovo.en zsted laif,arhar. o lotsikosraGk &,u m,ii, O anrropoloikin in
drusih manstvenih teorenzacijrh itr konceprualizacijah lojna mar.ia.hata in matrlarhlije
slej: Joan
Bamberger ,'Ihe Myth ot Marna.chy: Why Men Rule in primittve Sociery\ Woher, CuhuL, dnd
So.,ie', 1974, str 261 280 (! alanku femi.isLiana reoretlaarka Bmberser vztrajd, da zsodoyjnsti
dokumenn !e vsebujejo zucsljivrh virov o obsloju drubc, v kateri bj do innale ,nske, aelrav
obstajajo neksLer skupnosti. znanekot natrilinearne druib)i Bronhraw Matinowsti .sd,,/
Repftsiaa in Sdtdse So.ieq200l (sreza klasiano dlo o razlikah ned latntinesrnimi 1r
matriliaamimidruzbanl md dednj,mij preuaeval drurbna runerja i! sorodstvene yezi m
Trobrrai&kih otokil), Pessy R.e\es Sanda!, lyanen dt the Cerler: Life h a M.rtfl Maniatuhr,. 2OO4
(anrrclolosinja zasov ja redefinicljo in reinter!reracijo rnatriarhara, zlasii ieyodnosn do moder.ih,
natrilinearnih dnzb):Evolcaspanni, ttnotiardlo stav t973 (delo s Drikazom nelGterjh slovanskih
ooicae\in.slo,an\\esana.rarhdra.rvede,!u\aortotu"urloo/ro;a.ocarodllapo.oeio
ma triarhata, matuilinearnosii in matri tok nosti); Alired Rosi.ald RadclitfeBrown, Srr,ttu.a i,
lrnk.io | ltihitfini druibi, 1994. sk 40 5TiMecel Mauss, Epiotldtuin drupisDisi t9g6.sn t88
Do'ler re bil na ISH ,'ekiobicar. aa dob' <a, d,da, ri r,pesno zacoruia doiroiar na ,e rarutrerj. ie
.r j
da0 neto lFrir o. pot drlo o/ dotunen. U \ctia do rTo"ie d,p ome,
nodoiqd r j r.li ro rireg.
strokohesa olsua latuhete, rj dekanr, dekanje, s tarerim re lahko kandidat v aasu
lred uradno
p.omoci.io doktorja znatrosi ]2t(azujc kot . osilec znansrvenesa naslova pred .lrusjmi
inst ucijami. Kd
pa S S. ro1 oseba ,v tunlciji dekade( ujub tuiani prlsotnosti na talultori v aasu 2asovora
nojes,
doktorata bojdani bila zmozra lodpisa, kaj ilo lodeftve listinc ob lrisotnosti alaaov tonislic jn
drlse publik, temvea je pd odlrtih vmth aemrno sedelav svojem kabinetu, je 1a siiuaciia za altorja
tega aluta inela doloaene neljtrbo posiedice i! nyseanosu pnajebjla ta,.lajealovek, kije lsleino
zasova{al syoj doktoraLpred komis,jo in itso pubtro na visokoaohki uslanovi ostatre lc brez
lotrdila,laapa tudi brez{akrinesa zagotolila orEanov takullto, kdaj selahro kudidalnadeja
izroiitve listi! Drusa je sledila rakoj nallednji delovni .lu, tj. v po. edeljek, 22_ marca, ko je al.ror
alanra od direkonce ISH Dragrce Bacusho zahreval pojasnilo o dodel,rvi oz izroairu lisiine
Diftldo.ica muje nonialdnho zaL.dila, da ne ve, kdaj bo lahko dobillistino, kerjije S S po
telelonu sporoaiu, dajezbolela Toda se istesa dne, vpopotdanskih urah,je bil pisec lesa ildka od
reteftrtre z, srudij Tive Vlaj po teiefon! ]n po elerrronskipost obvesden, da naise oslasina
lr[-herirenr.eorird.-.r, \,w,eL 1' ra,'a te-m"/etiS s oseonoi/,orirjoolurenr t/resa
dosajanjaizhaja nekal pomenljivih derajloy i( do.latno osvetljujejo tisro, t ar seje zsodilo poten pri
izroaitvi Zalpa se nokaten detajlijzmitajo naii analtzi situacij:zlasriderajl onenadnem
izboljsa.lu zdravstvenega stanja S S, tatercea neokrnjenost ie S S izdarno oiezenrirala ob izroijtvj
l,sr,ne' ncdvomno omer. /arad, tGrersa ai \e /delo /a
mr,o
"trua z z Jr -zbe e tnreze-r.cue
,
nollierovskih aspektoy v alGdemstem syetu

Monitor zSA vol.Vll/no. 1-4, 2oo5


57
MONITOB ZSA

:rrule Povabilo na komomo inavgxracijo med Stiflmi stenami ozaljSanega ambionta


tisarne administraciieje bilo vea kot dastitljivo, saj mi je hotela dNciplinirajoae levite
rrati iz odi v oai Ker delam v disciplini, katerc eno pomembnejiih raziskovahih polj
: fenomen ceremonije, je bilo prioakovati, dabo inavgu.iranec po slovcsni posvetitvi
z ,mnoziano( pnsotnostlo Sc dveh parcv ukapotrebnih oai in uies) podvrzcn
:rdatnemu posebej naartovanemu iniciacijskemu ritualu. Tcmu bi bilo za.es malo
: r dati (mo.da aplavz, ki j e pomenljivo umanlkal!), ae nc bi p rominentrli inavguratorki
.ad!se sla1.Ilostna sitoacija oaitno tako godila, da seje odlodila zclo ,po domade( in
rr.zsramno pridafi Saepec svoje nelbrmahe osebnostno note;tiste, k jevselej onkraj
jle!izrjskrh objektivov, radijskih llxkofbnov ali iiasopisnjl mtervjujcv Resje: Sloje
. leLlk izkaz zaupanta, za katerega bi verjetno marsikateri novinar bil pripravljen
hhoviflarsko kledeplazili pred emincntno znanstveno Prezenco Sam sem bil te
- loiaine odreiefl:neforma]na situacij a paa l,tudl mda zanese do te merc, da sc malce
::\ ea razlezejo in postanejo p.ese[etljivo popustlivi v svoji jamo dekla rirani stroko.lni
ialrloznosri, delovni Eadnosti, osebni dostojnostl, obdepriaakovani aloveskosti in
::!rise7eru etlanosti.
Da bi bralke / bralu lazje dojeli nekatere razseznosti omenjenega dogodka, ki ga
r:alnavam v naslednjem poglavju, napotujem na tekst )lttuuguratio pradigii ali
:::ldndSldpiakinpersanu( izjaw nada Kahikd, kije objavten lta koncu pdaujoae
L-Lge in ki morcbiti dodatno osvetli nokatere aspekle dogodka, kivtem alanku ostajalo
::(oliko manj izposta{ed.

Fiat exDerimentum in corpore yili

'
Dttrbtl se nara [. ] nauiiti, dd sta prur stubodo izru;anjd in teorctizaciid aesat kali iz
preteklastikliui i za ru.unetunje ysega ddna\ t
Sytlana Slapiak, ,Antika ie lakmus danasnjesa aasa(, interytu Ane Ristovii Car s
Sverlano Slapiak. /-irrrdrrr4 let XVI, si 153, marec 2004, srr 81

D ogodko\,,li hsto.iatrr tega nepozabflega sestanka, katerega poudarj ena ost j e vaja
- !-avaliziranega inkriminiranja riladcga doktorja, je bil, dmmsko in konoloiko
::::no. v k.atkem sledea

:.: t'3rka tehnrina opomba oziroma napotet za razumevanje alanka:glane u besedilu so dodanc
' .::: lpremnc slrotne opombe, pn aemernokare.e od njih izlazujejo lomcmbno ehoe.alsko
::_:n Toje naznaacno s kar se da arentidnimi cjrati, kj so delsicer leliko obseznejieEa
' :\.sa zaplsa oz,roma Lransknpcij dogodka, nastale s siste.ratlanim mcmorira.jem
i- lrske srtuacijer ccloti in posame2nih izrek takoj po izreku dogodla Iz reh metodoloSkjh
\.:nlpriaujoaebesedllonnoge.avedbcindoziveljasmisehopovzema,ciratipasolevmajlni
r :llagoleni nnblitkom knjiZlcga jezika tako, da so delomalrcnesenl r idlolekLianih rab, slabc
i:_i.nc semantiane arlikulacije, ki so sicerzelo zraailne za vsakdanio sovorico ozl.ooa
r :: q.o besedo, palovzctc itrzgoiae e Ob tem sem se moano trud1], da ne bi Dopaail
Monitor zSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oo5
5a
MONITOB ZSA

Prvi korak iniciacijc: da bi se malriarhinla lahko ugledala na flovopovelidani


akademski poziciji, potrebuje nekoga (za njeno zaaetno samoidentinkacijo le v vea
smislih proilnost, de prctendira na mlajScga moskega, kolega, Junlornega dolznika.
aeravno jo v njeni skemuski Zelji po oblasti zares vpolnosti potesinjen konstrtucijski
boter ali po hierarhidni lest\'1ci inshtucionalno son$ljen iski pddania), da ji za renutek
pndrzi ogledalo, v katercga bo lahko dahnila: hztcalca, ncalce, pred mano povej.
kdo je glavni v ustanovi tcj?( Igra z ldentifitaciio je del koncepta matnarhLnjine drama
turgle razkazovanja rnstitucionalno oprcdeljene hicrarhiane rnoai:rs parafrMirano
lakanovsko retoriino vpmsanje, kaj siZeli Zenska, tukaj jukstaponna \praaa nje, kaj si
zeli novousloliaena mat a.hinia! Odgovor: od seniornega kolega hode potrdtev, od

izpovdanih misliln da bi zasolovll idendanost izreaenih pomenov Za podrobnejso seznanitev s


toustno ctnogrdlsko vesaino naloiuiem nanaslednji Lorpustujeln domaac refren a n e llleratuft iz
anlropoloahh rerenskih metod: Clilatd Geenz, tt/.tk! d ti Lites: me Anthtu?alagist ds Autho.
Stanford Unile.sity I\Ess, Stalford/Californla, l98EiMarLvn Hammerslev& Paul Alklnson
ErhnoEturfu: Prirciples in Ptu r,s?, Routledse, London; Roser Smiek (ur), areldrd'et Comell
Univenity Pres. IthacaiPie eBavd\.!, PtukLiiti tut,l, //, Slud,a Huma taris, Liubllana, 2002
(Drevod po:P B , Ze sers ,r,,r4,4 Les Editions de M,nuit, Pariz, 19E0)iJohn Beatdc, Orrer
Cuhurcs:Ains. Metharls dktl Achiewnents in Sacidl Anthrcpologr loslarje ,Fieldwork(, Cohen &
west, Londor; RnNell H BeraaJd, Research Method.\ ih C ltuml Anthrcpolas), SaEe,La an,I9E8
ltena Swn, Kuxutu, et hianosl, neinost: konsttukcie razlinosti I anltupolaiki presaji, z^ ozbr ZRC,
Ljubljana,2000j lrena Suml, )Mislili smo, daie kal takesa mozro sdmo na Masu:Kratka
ctnosatijd slovenswa skozj idenLillkacije evakujrancev vlade ReNblile Slovenijein medvoine BIH{.
!: Ahthtopos,let ll,it r 3, Lju bliana, 200l i vtada Knt L, Reprerentd(iie apere, Smozaloiba.
Ljubljana, 200r: Alenka Jdko Sweizer, ve11cLPn, do vn Cisdh tutlilYn* kot Roh: ZhaBueni
nljktu t nziskow4iu Ronar,ISH, Ljubljana,200
rr Syeflur Slrpiak:
Tore.i, iaz sen, Yla.lo, sli3ala, da
sicerje to sovorica, p, me zanlma. davi ne
pnznate moj polozaj deltrnJe, da mislire, da sem u^rplrala ra polotrj
Ylado (otnik:Ne vem, o! loga ste sliial Jaz tegalikoll nisem rekel
Svtlds SlapSaL: To.j pnznate .

Svetlm. Sle[izk Torej sem v tunkci.ii dekdje za vas?


ylado Kottrik Hh.iaz ne poznam, tako srvan porekajo, ker nenazadnje jd nisem v senaiu jazscm

Syetl , SlepSrL: Saj bi r lahto obvest1l1 p.i tej sLutbi, rato da vest, zakaj sem v tei iunlciii
Urdo Kohit:N, a sem oporelGlvam?
SYetlanr Slrplrk: Ne, nc Jaz sem
Ylsdo XobtL: A sem jaz komu oporckall t . 1

Svetlatr, Slapial: Ja, ju sem sliiala to


II
Vlado (ottrik lz nojih ustta sovonca zagotovo nilriilal
Svetlma Slalsal: Od vaiega nentorja?
Ylado Xotnik: Ja Laj, misLlm, suserirale nelGj, kar nism ju.ekel
tl
Syetlana Slrps.k:Mi je rako povedal Mi Je iako lovedal
Iz Za?ha pogowru med $.llaha Slapidk in vladah Ka ikan nd ISH ab atutini pottdilu o
doktatitdnju,23 marec 2004 Avtorja pnauioaesa alanka. r 1em dosodku lo$arljenega a vloeo

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


59
MONITOR ZSA

!niornega pa zahteva podrcditev Y tej igri preizkusanja podob jc Zarcla ena sama
z1ezda stalnica. matriarhinjin velik ego, v katcrcm jc ogledovala sebe in svet kakor v
xcalu Toda pozor: ker se zrcalce v rokah juniornega kolega nc odzove v skladu s
:raakovanji od komajda prilaSdene oblasti omotidnc matriarhinje - njen temeljnl
:rcblemje namrea, da sc iahko konslituira samo skozi imperativ katcgodanega laskanja.
:.su, slavc, pompoznosti in zvezdnflva, torej s samimi lunajznanstveniml krilcriji
13 rardajajoaa se matriarhinja \r hipu z brutalno zasliseva]sko taktiko'6 zapodi v nia
_
-Jega sluteaega pridrTevaloa nlenega ogledala Njena eksplicitta prezenca dobi v
zicn1 prostoru prl pisarniskem pullu tajniitva fakultete kjcr ves spektakel poteta. s
-.bulentnim padcem razpolo;eoja prescnctljive oscbne tone in nedjskrotne revelacije
Z .alce v rokah ne ravno gorcstasnega pridrzalca se v hipu razbije na kosake Ze v
:-' ern koraku iniciacije sta ji nerazumcvanje in nedobrohotnost lzbila Zezlo iz rok
sedaj nc zanima veii njen in sploh novemu polozaju umdno priaakovan
"lrrriarhinjo
-rdz' nepazljivega in nevestnega pridrzalca postavi naravnost pred crkularko
r .kovalskega kuioada, s aimcl ga Zeli pripraviti do p aMnja, daje delal proti njenemu
. niiljeniskemu obrekovalskemu taboru.
D rugi korak iniciacije. ker od upornega priddalcane dobipriznanja glede njegove
zdevnc protikampanje zoper njeno konanje, mu matriarhirja nastau z!,tjaano zanko
:j{ediac!e. Obsodi ga, da se s tem, ko izraza ve pdzadevnost za ko.ektnost

r : rrarca.je tdl
uvod y podcljtev potrdiia o doklori.anju s slra.i S Slapiakmoano lreseneiil,
bil nk sce.ad zadije. tar bi priaa koval ob tako poscbnen dogodk u lrrav zaaudilo pa sa
Tu
: :: iseba kise mu sanoumcvno prezenura kot dekanja. zdaj od.jeea zahtqa, dajo inrerpekav
: \, .c naj upo.abrn znameni to A lthu$cricvo lormulacijo (d Allhuser I 980 8 0 - 8 I ) v
--:li,lr razmerah in v kollkor oliko lonnal h instirucijah bi taka iDrcrpcLaclja bila prcpozrana
: :.ei ncnavadna, saj le zanlo obi adjno, da svo io rcrod ostojnos I in leeltrmnost arpa rz drusih
-(.doyinmanirArcbajedodari.damavgunranecledajieniDoznalvsehmotivovzarak
. : osbe v furkcli dekanje( Mu pajo bilo hitrojasno, daje rak naah rstanla potrditve in
_:3c!e, alipaa lojaLoosti, kaj prosenetljlv, sal nal ysakd visokoiolska
bi nBdiuciia nncla pravza
.-.n izob|kovan etii.i kodets, pravila, lravre kode (rpr sta.ute, pravilnike iDd ) in Drocedur
u.didaciiskc postopke, volltve ipd ) Se Da ob tem rrostali n as lcdr.ie vp.asanj e: ae F S S po
:.:oril,rnamoraleni.nesporenraainprjsladopozlcljedekanlenalSH,lekajjojepotom
-,:snatl,dajezahtcvalainlcrpelacijovsubjekt,naiLni,)ai(?,?Respatudljc,dasezaslisarec
... _
nimogelsponnrLi tega, da bi bile na fakuhcii lzpeljatre kakrirekoli volitve, taterih reTu[ar
-:-:uaaliTvolitvi! imetrovanje Sletlare SlaDiak ra dekanjo( dli za,oscbo v fuDkclli dekarje(
. _t:n napad, k'je inavsuri.anca v hipu jltcrpeliralv zaslisanca, je hrlvserakor v d.astlanen
: : - s lolc mjsljjo, ki seje sospe Slaniat ufnild v enem od njnih Ioporearj ,Th. lons h^l.a, rl
- . : .rn rc, tvn ilte oculoaarula d a witt.n,.nh he ken q nuge entlllopoedio, apen o
^
:.Jderi.es,tricksahdtuu.n!.lthrt|htosainstwo.ondtioknceOre.fttuatuitnhh
- .: Eddt- b u!. i\ the nn..rrre o/d,e peacelulnarure o/wrr7r, a lDolEa zsodoyina zenske
-, : JdudiLrudska,uma1nrenaprana, jelahkovlikansllaerciuopediianaar01, dijaa rn
:: nlsll prol' vojii in nasilju. do(oplavsakomur Ena od prmer.ih naracij, piD.avljena za
:.: r. nata.t:n niiolubk. zensr Preyod:YKliS Slapsak, ,Yneoslav War: A Case oi
:_Jered HrsLory( st. 6l "a.ap

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OOs


60
MONITOF ZSA

upravljanja z davkopladevalskimi finananimi sredsh,1, namenjenimi njegovemu


usposabljanju, iz koristobubdh razlogov masaujc dolgolelnemu dekanu instihrcUe in
nlenemu dolgoletnemu, aeprav sedaj ie nekdanjemu pdlatel,tu, zaradi acsar izrazi
veliko zask.bljenost, saj naj bl poredlli pddfalec ogledala po njenem (slepo)1,rdoruu
s svojo korektnostjo delal )hladnokrvno proti aloveku, klje ogromno naredil za to
inStitucijo(. Pe elzna zvijaanost zankc, kjoje zasliSancu nastavila matriarhrnja, je v
tem, da matriarhirla ve za posebno dmgocene vezl m kolegiaLoi odoos medjunio.nim
zasliiancem m dolgoletnim (nekdanjim) dekanom institucije na vea ravneh.
profosionahi (nekdanji dekan _ie zasLisanaev mentor) in zaseb (pa tudi prijatelj),
ka. ieli matriarhmja lzkoristiti. Namen maidarhinje je sedaj ie bolj jasen: na
neubogljivcga zasliianca izvriiti zastasevald pritisk, m slcer tako, da opozori na
zasljianaeve profesloflalne m zasebnerclacije, ki so zas]iSancu neizmerno dragocene,
torej na meddloveika lazmerja, zaradi pomembnosti in vitalnosti katerih bi se
zasliianaeva pokonanost in trdnost najprcj omajala Zlonamernost m e je
zdaj v lsoj svoji barvitosti diskreditirajoa ih gest kr iaeao pogledala iz celofana akademske
dostojnosti in dobrega okusa.
Tretji korak idciacije: matriarhiflJa je .azknta v svojem uvodncm kastracijskem
namenu, katerega eksplikacije bodo Sc sledile v enem od naslodnjih korakoy V
kaskadnom naletuve$alnih izmefljavJi zas]rianec nastavi zanjo nepdaakovano past
lgra socialnih vlog se v hlpu zamonja: zaslisanec sedaj postane zaslfevalec in
matnmhinta njegova zaslisanka Do zamenjave vlog pdde, ko zaslisevalec matdarhinjo
powraSa o njen i jurisprudena kompetenc1vzvezi s temeljnimi pravnimi dokumeflti
in akti (Statut, pmvilniti) fakultete. Pri 1em se zaane zashsanec skhcevati na nekatere
alene ill postavke posamearh dokumentov. Situacija postane za matria.h injo neznosno
iustdrajoaa, saj jo razkrije kot iz.azito neobvesaeno o temeljnih pravnii podlagah,
na katerih naj bi matriarhiqta osmisljala zakodtost ne le delovanja celotne institucije,
temvea hrdr njenega delovanja na dekanskem polozaJu. Se vea: matriarhinja se skuSa
v pogovoru neobvesaeno in celo povsem napaano sklicati na nekalere a19ne, vendar
se Zevnjenem naslcdnjcm verbalnem izvajanju potrdi, da Jih nopoznain da se nanje
preprosl,o namisljeno sklicuje ali si jih celo sproti izmislja V napetem vzdusju pride
do pflega sporoailno kulninativnega vrhunca dialoga: matriarhinla v obrambo svoje
seniorne dignitete in hie.arhidne pozicje ne izbka srodstev in neugodnega zashsanca
obtor, daJobrl on odgovoren za vodenje in upravljanje fakultete Matdarhrnja pdpelje
dialog atl a bsurdum:'l o1itno je, daje povsem pozabrla, da govori z nekom, ki je bil na
instituc{1 le doktoftki Siudent in mladi raziskovalec, ne pa morebiti s svojim
konstitucijskim botrom, protagonistom )nove vljudnosti( ali kakim drugim
simpatzedem, kijije ustrczljivo ponudil suportiven inventar za dekansko konanje
Niene glave. Obtoiba bi bila seveda huda, ae bi ustrezala kaksniloli .ealnostl . tako

rr Tats,ro lzjeno iz absurdneg! razlogaje


morala needin pdpreano dvaL.ai na nlnuro v posovoru,
ki ic trajal stirldeset minut

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4. 2OO5


61
MONITOF ZSA

pa je brla na moa zabal'na in povscm iz rrte zvita. Razkritje je bilo vsekakor aokantno:
je mar mogoae ne leto, da matriarhinja visokoprestiine znanstvene Sole ne pozna
remeltdl pmmih dokumontov institucije, kijo vodi, paa pa tudi, da je brez cenjene
rntelektualne (izvirne, ustvarjalne, torej preprialjive) domiit{e?
Cetfir korak iniciacijo: za lazj e mzumovanje povcdancga, naj kprejSnjemu koraku
niciacijedodam naslednjo pojasfljeva]no opombo Vvseh ozirih ncsmlsclno obtozbo
:z tretjega koraka iniciac!skcga dtuala inavguracije si je zaslisanec skuial post festum
razloziti z naslednjim razsirjenim kontekstom sltuacij m dogajanj na ISH. A1tor
lriaujoaega zapisa sklepa, dajc tlcba burno reakcijo eminenlne zasliaevalke .azumeti
:redvsem v kontekstu zasliianaeve prosnje, s katero Je nekaj tealnov pred tem dogodkom
- skupaj Se z dvema mladima raziskovalkama, Sabino Milelj in Tajo Kramberge. -
i !e pris tojne organe na fakul teti ISH, torej tudr gospo, takat Ze nastopajodo v )funtciji
:rkanje(, uradno pisno obvcstil o sumu o kriitvah in nepravilnostih v zvezi z
iplaaevanjem mate.ialnih st.oSkov mladih razlskovalcev na ISH 1-z njim namenjenih
::edstevmv zis sistemahanim zavajanjem glede tegas strani direklorice fakultete
SH Dragice Bac, slednje celo kot varuhrnje zakonitosti m pristojne za upravljanje s
;:.dstu za n adc mziskovalce na ISH H gornjemu sklepu napeljuje io naslednji
.:islemoloiko zan imiv del dialoga. V nekem tenutku dialoskcga spcllakla (pred sicer
-aloitevilno, a z vidika pdd aedalje bolj upostevanja vredno publiko) ekspertna
isliievalka vzasliiancaupe oartek v zvezi s poslanlmi prsmi s sopodpisanima mzis
L-lalkama na pdstojne organe fakuhete in ae neko drugo elekLronsko korespondenco
:a: mu v ostentativngm gingfobianem tonu )dobrcdusno mateflnsko( svetule, da naj
:-' \ endade,kontolia svoje kolsgice(. Vsekakor smo pdspeli do ae enega veaplastnega
: i-zjemno pomeDljlvega lThunca dmmaturgijo d1aloga, wednega katkega postanta
r- analizo njcgovih sestavnih elementov. V Lem delu matriarhinja za sliaanca v dialogu
::1ia eksplicitno interpelira v moakega, torej mu podeli komu kac{sko vahdnost
:6_phcitno preko oznaaitve spola, medtem ko je oznailitev prej v dialogu vseskozi
i -zivno vzpostavljala skozi socialnovlogo nrladega flelojalnega kolega. Komparac!a
-.'-rla obeh oznaiiitev daje pomenljive rezultate napredujodega poteka inlervjujske
.il:racije mladega nelotaheza matnarhinja najp.ej mterpelira v nekoga, k naj bi ji bil
:':.irejen, na distanci, toda matriarhinja je nepredvidljiva - ponudi mu edinstveno
:1oznosti z obratom k moskemu, kr naj b1(zanjo) kofltroltal mlajSl kolegici, bi si
-!::io morebiti pownil njeno naklonjenost,lo bi ga rahlo povi Salo, za korak priblizalo
:eri imperatonki dig teti, opleme trlo s aast mi pral,rcamr nekoga, kl lahko za
:-,) maler opruvlja gentlemansko Dslr'nos|. Sugestija po intervenciji, ki naj bi
ri ijancu pflnesla laskav llaziv Dpravega moskega( - takcga, od katrsnoga lalko
-.jnarhinja oportun istiano pridakuje novega rddn*a v njenem opravljalskem podjetju
- te bila na prcdmetii ravd seveda lsega pomilovanla vrcdna, saj pri za malriarhinjo
!:lo nesprcjemlivih mlajaih kolegicah ne gre za obiskovalki vrtca, ampak za formirani
---li intelektualk m znanstvenicl Nasvet matdarhmJe pa je Se bolj osupljiv iz
j.l.mske perspektive, saj je v strokovnih k.ogih in sploh Sirsijavnosti poznana in

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

samodeklarirana kot )eksplicitno feminisdana ah vsaj nekakaen feminizem nenehno


komentirajoda('3, Seveda papozna tako ponesreaeno abonranje prepada med nadelno
zapriseielostjo neki intelektualni tradiciji in teonji tcr dejanskim vsakodneulim
Zivljenjskim delovanJem, torej prepada med etjleto oziroma videzom in reaLoostjo
tudi svojo emko zelo neakademsko inverzijo: naruea, ae bi taka izJava prisla iz ust
moSkega, bi ga matriarhinja nemudoma lahko oznaaila za Sovinista (iron{aje, da bi
bridas imela prav). Sociolosko ali antropolosko zverziran bralecjo medtcm Ze moral
ugotoviti, da matdarhmja pdsega na patriarhalistianivzorec , izkazovanja svoje ekse-
kutivne moai, ulemeljene v siccr prikdti, a vendar.azkivajoai se dskriminaciji 11
urfantilizaciji mlajsrl kolcgic r0 Revelac{a je bila celo za zaslisanca spet neznansko
Sokantna: bi mar lahlo drzalo nc le to, da bi matdarhinji lahko oaitali ncma.no teo-
retsko promiskudeto in neaedno profesionalno dvolidnost mcd njenim formalnim
deloviulem / deklaralivnim zrckanjem / pisanj em v tekstih in n asploh kaz anjem ..o/am
publ o tet nelormaliim dolovanjem / )spontanim izrekanjem( / dejanskjm vsakdanjim
angaZmajem mar ni Maudce Blanchot prav zaftdi tovrstnih dvolianosti postavll
mnoge t i. inl.elektualce pod vprasaj?,r - paa pa tndi, da se ukaze za nekaj, kar lrena
Sumi imefluje rmizogina matrona?(,

13

D
lftnd Sumi, ,InGlektnarno delo v pround, lGj je ro t it ) -2, 2OAA. stt. 64
(, y: Ehzin,
S S je nedvomno lp dokaz, da lahto feminjstka celo unrasploincm sestaw Ddtria rhatizma in
v
parriarharne uienosil (izraz Adrienne Rictr 2003:7l):,/elro tdhr, ttd mo Ndathote sbteneaje
rktite nenaii, kts. ?ruvaudr lpdkalt zd:enske, ins ten, ka sa odktiroja, Ed I bisLtu uniaujeja r
(Slapiat vr Rhtovji Car 200a: 79) Zdi sc, daje slavni Droblem roust.e , temi. htialc( drze ra,.lajc
pragmatiana in tonformisliana natanano tam, kjer bimoralabiri analitjana
':o
Adrienne Rich odliano oprie tat rj! iensk, posebej aka.lemiaark, katorjim provi,posebnih
iensk(, posebnic, sreanic, imenitnic ali izjenrjc, ki s rem, ko se prilolticjo do odtranesa poloraja r
akadenskem svetu, kije bil dollej rradiclonalno pnpoznan lo kot alen v verigi moikc uaerosli,
zlahlalozabiio na svojo iensko kltrto moikesa pa rriarhallzna t. s nemldoma zlijejo s
lairiarhalnim lfljemon drurbene dinmike Addenne Rich tdkole pravl o univezirointh i,
atademskih losebnicah: ,ryd da jo zdnind'poldo.i tjtu:|ih ?.labnih,?nsk, edlehkaininoza
iehske, ki tipkaja t lisathiatt rciejo | rcstdtd.it I. l tzknna )ehskd ki rtox,e nekpota,ajin
zaposliter ha aniwzi,k zdtdtii katupl?krnihin bakiih tuzlasd pogosta,ndnj potlpond zo ntode,cnske,
ki zaianiaja eojo korietu Nauaita y k ndhrci, na za tonn. lteiitetjetuti pt ti ienskoh, spt jeno
naiLi teknawtni sbs disku.zo i (llch 200} 75, 124 125) zdi se, damlajscznansrvenice doziv,j.
in obautilo rasprorovanjeprej in pososrcjo pravod rlsrih Gpennh seniornih akrdemiaark. ti so
sameymoiko osredliaenem akademsrem univerzumu bile priluiaene navidneiio pozlcijo zeolikor
simboliane ,izjemr O rcm nehanizmu nasprotovanja Richova !rav1: ,7' rar,,.o tord je tu ,cnska
tuizoqinio je astanrk alostotutlane l?knawlnosti i sa as.vaifio, ki sta ae skdh bitd rsiljend s
pahufiutna kultutu( (Ihitt, s1r ll9) Povedano z besedami Adrienne Rich. mizogjle akademiaarkc
in unirerzilemlce p.ed\talliajo dovrien simboltensko, ki izda d.use zenske v zameno za svoj prosror
vmoski usLanovj in reproducln vzorcc pat.iarhalno os.edisacne civilzacite (/Dtd.. sh 267)
rl Maurice Blanchot, aer Dre lkcttueb en quenion:
Ebou.he lin(
ry|kria,, Favb$, 199q pn\
pdn2.
tako: Piere Bourdieu, ab,,.losi? t)aLhique de LIu in H?idlgEea Les Edruons de Minuit, pan2. l98E
\ Politiini oktahsjji llu ino,,ftZegsprk Bou.dieu oljsujc naianano tisLe lroccse, uanti ldtrih
.azsrinjajo podsrat, strukuro ln socialnl smisel @rlonen zsoraj naredenir antasodznov, nam.ea
proccse, s katenmije nosoac datirazliare videzo sistomatianosLi. merodianosrl in nuirosLt tcksiki rn

Monitor ZSA vol. vrl / no 1-4. 2oo5


63
MONITOB ZSA

Peti korak iniciacle. prekanjen bralec je lahko Zc opazil, da ima mavguratorska


zasl iievalka vseskozi in v vsakem koraku iniciacijskega rituala posobej zelo sestavljen
problem dokazovanja svoje dekanske kompetence, m to ne le v temah, ki Jih navrze
zaslisanec, ampal Ludivtistil, klJrlimponira sama Kar sledi v tom koraku, je vaja iz
detajlov )idej(, ki jih jo mogoile po zashsandevi najboljai veaLnosti zasledlh tudi v
'idejah( 26., 261.,2'70. n 2'71 dlena Kazenskega zakonile RS. Ker izvedenka (za
.elormalno-ambienlalno za\[iietdnJe, s \!ojimi Wrasanjr. narrugovan]i in raznimi
rcto nanimi zvijaaami nikakor ne morc priti mlademu In umazanil akademskih strategl
nevajenemu zasLsancu do rvega, se odloai za vvsehpogledih dmstiano spremembo
iaktike, za razpoznavo katere bi bila vsekakor potrebna Se pomod kake druge za to
ustrczno usposobljene stokovie instance, Eminenfna zasliievalka, flastopajoaa v
,funkc{i dekanje( (torej kot umdna oseba), zaine pn opravljatju sluibe oziroma
i\ojih javnil pooblastil (inavguralna zroatev doktorske listme) na diskeditirajoa
:raain zaslisanca napellevatl k temu, da bi od njega pddobila izjavo, iz katere nal b1
riio )razvidno(, da on sam )napada( lokdanjega dekana, dolgoletnega predavatelja
:Ilcelo soustanovitelja fakultete ISH ter svojega mentoda, )muFozi(, )se mu maiaujo(
za vsa njegova dobm dela, ki jih je v dobd vod in velikem zaupaqu lle le do vseh itu-
llrajoari na ISH. ampak tudi do zasliianca samoga, opravil v preteklih letih
Jekanovanja. Razlog dozdevne zaslfanacve inlriminacije nekdanjega dckana, ki je
zaslisanec seveda nikoh na nobonem kaju nr pralticiral! ki pa nadalje v pogovoru
:osrane matriarhinjina ner.ralgiina Dr staLoa fascinirajoda toaka njenega verbalnega
lelikta, naj bi bil po intimni ZelJi matdarhinje prav v tem, ala je zaslisanec kol m]adi
:aziskovalec opozodl na sistematiano zavajanle s stani prve admh stratorke v zvezi
: problemaliko upravlJanta s sredsM za mlade raziskovalce Skiti namen matria,r-
aiajinega neusmrljenega )masiranja( zaslisanca ie bil naineE na slednir od niega inledi

:-ploh rezimu zaprsanih idej y rbrmalni llteraturi ozrroma bibliografrji, kl sc rako lredstarlja kor
::odvlsna od zsodovinskeea aeensa,lc joje sproductal, in od druzbenih razner nasploh, tarerjh
::oduk je Primetava med deltldrativnim izrekanjem oznona pisanjom v reksnh S S in njerim
lnnranim ,yerbalnjo( nodelom prezentacij vopisden dogodku imanamvnost humorcn jtr
.rtesken uainet, saj prikazuje, reaeloz Bourdieujem. ,hipoltrizijo lormalne liLe.arlre( (Pierre
lirtden. znanae o ztd osti in rcIlektiynost. stt 62) Diskurz aseasov h,poknzije v znan osti v celoti
.:l.i pod llasaem,uradnesd videnja zndosLi( in njihovlh 2astrtih praks, ki rakim dvolianikom in
-oLianican zasotavljajo, po Borrdieuju. ,minimum skupnesa verovanja( na podlasi kareresa sc
:rot.izijskcnu diskurzuDosreai prpriaatl, da njeeov Drodtrceni rcsniaro dclujc tako, kako.jamo
,. rori in piie v svojih tekstih Pri lem je hipokitom ln hilokJitkam brraas na*lonjen a iudj
c !.kliylo vzdrzevana miLolosija domnemo eksUuziynega zivljenja in lzbraneea delovanja
:dstvene Blerc, ki seji sam' oz same obiaajlo rezko odpovejo, saj Dripomore k horbl,idealnih
-:m njihovih lrary (.Irid, str. i25) Pri znarstvenih in akademrkjh hipokritih in hipohLkatr je
-rr,oeralija pretezno v lunkciji pratse. kijo Goffm opisnje ziTazi kot nV petfomon e,lta t
:_::a.dr.e (Gollman 195 9, 22, 24 25), torej v lunkciji rasade, idealizacije, popaaenja, mislinkacije
:e- mskih Oaks, prak, ki so oaem obainslva zeadi skbno intoni.ane, lmponnan, vsjljene alj
-aesacne tasade, nedostopne, nevidne
: kena Sumi, ,lntclckrualno delo v rrovinci, t3j je to?(, v: E,rzlh, it | -2,2004, sr:.64

ilonitorZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


64
MONITOR ZSA

izpoved, s katero naj bi potrdrl, daje brl za zavajanje glavne finanane )tromperatorke,
dolgoletni dekan. Ker trmasti zasliaanec hudo jnkflminirajoaih izjav zoper
dolgoletnega dekana institucije nikakor nti izrekel nitijil ni Zelel ali hotel zusriri.
je matriarhinla, kije nenadoma zaautila, da ob zasliSan ae\,1 flepdstopflosti ves
njen
inge ozno zasnovani naart pada v vodo, posegia po dodatni dozi izvirnrl metod
opugnacUe in prijemov iz svoje )poetike izkljuaenosti( rr Ko je zaslisanec videl d|ji
inkvzicijski pohod matda.hinjinih akuzatodanih neologizmov, je rcsigni.ano spoznal
da v Zivljenju pogosto tudi naj botsa volj a nia ne pomaga. Zaslisanaeva odloaenost. da
ostane trdno pri tem, kar je rekel in ne p.i tistem, aesar ni nikoli rekel, je matria injo
tako zelo opogumila, daseje brez vsaksnega smmu odpravila svojo izjavo s pitomsko
vz,trajnostjo )iskat naravnost v zaslisaflaeva usta(, iz ,njil( potem sama pnvlekla na

I ,Poetiko jzkljuaenosri( je S S tuvila ze v etatenh svojih retstih, vendar nlsem wd el. da bom
ryejo zaieL{ de Jircta Ztunja iz )poeLile izkljudcnosn( talto S S dobro sluzijo ne le prakticiranlu
poedlkesa, laa pa Ludi njonemu pray nia poedikemu izHjuaevanju drusih, njej nezazelenih Na
tem
mestunam pnde prav naslonili se na besede S S v aezi s,poijko izkljuaenostir: rsponniti dtuEe
haL. dasi izk|u&n, je wdno ,epdeha in izzotu naruwa e/as,4. [sict ve]letno ru S S aovori boh
,/ podo/rljanE ldrnc pm[.e i/(lj-ce\anE drLsin. {. \e /di. dd bo re oo/nd.netdg.de...qeca \.
izkljuauje, kakor nelagodio tisreEa, ki je izktjDaen, sicer bi rezto sovorla o )loeriki LHjuaenosti(],
k ae cela tusutirno inahitun adqabt hekogo, ki ,e :eti hiti da bi tr yn/jtt z dtugih lsi.\ tome
mrahostspominja na silno zainLeresiruost S S, da selroblemapoEbe sedstev za nlade
razistovalcena ISH n ruesl, saj po rjenem kaj rakesa sploh nipolrebno. kr da re sre zanien
probre n. amodt /a prob en nladrh a/i\[ova -er nrto'.'be rn, roocdnje/dr+iF.n
lloiivuje drusesalltr (Slaliat,,Pocdkalztljuanos({,2000: i) ae br drralo drueaae od kod
poren oo oc,Le\ s S..a a\dr.ie r. e.i,.es.. tr ro .rnevno -ro, i/ii-Nje. to ot"l,:
"pq x,aboh
I,z njen )poer,keiztljuaenostt). ki seh jih nayedto, sediin ptu ta,tdzinena .tueniansoho
n tte ( (.ibid., sn- 3) Kaj trkosa latko napise samo nekdo, ki rzUjuaemnja (1udi ristega, doiivotesa
na lastnj koZl) ni nirol !e popolnoma razum el ! rcflektiral. rekel br celo. .la ga v netem smish
(torcj pilot,osino) celo podpira inreproducira Bl marbjta obelodadrcv izkliuaevalccv nea as t n.
oe an'e_ la S s o.rloda.sdr me,e \ n",gurdtneo irudtu poso. oop"u,nta.,:,te Ij.
zavzemanje za spoitovanje remeljnih paynih akto! in rozkilanle tinandnih nepravilnosn tu rSH
skajno @korektno in neaastno dejanje, nedtem koje svoje krsenje pnvnih jnstihrcionalnih naael in
akademsl erike opazovald lovsem neprizadero h.rojemala cero aaslno To ie 1orirrlk,DoeLike
I
r/r'. .cenor.', na I\H: .mo ne^or u. sdr pofduie res renralni po.en, L. ,n in ere, /: podto
izu.juaeunje drusih, lahko p.ide na pani, da sovon o ,DoetiE izkliuanosti(. nstem!. ki ie
/llture\anic ne le.rrans[o doTr.el pdc pa tuJr.\u,at .e et. ."! n,egore d"t no:e,rne poqkd ce, tr
tovrstna in vsakina poetizacija (Desrerizacija) izl(Luaevanja tahto n le naramosl sabi, paa
!a kaze
tudilea zelo resmh laiistoidnih drmMl.i Za natanancjio kvalinaciio )poefie izklju aenos ri(
slej:
RotaDclerchschalturg in Au$schahuns(, kjer Rorar usotavlja. da,poerika izklluaevdja( naslopa
namsto dejanslesa izkljnaeEnja nanaam. da nadonesaa in prikim dejstyo, da sobite z tSH
dejansko lre8rane osebe, rj so instiruciji usrvarjate habitus, izson pa seje doeajar prav v aasu. ko se
Je S S Ze videla y vetiaasrnl vtosi, kakor je bilo nekaj aasa napisano na vra tih, .&/idr* (rDi.r., str
210) Vpnmeru inavguralne cercmonre, o karen reae beseda v rcm poslaviu, re Doetika iztriuaenosrl
o.rnos S omog(ala.dd.e\rderilor/lerrud reda.ro. \ poroc.o..eoa,,i. -eron.. h
^;jai.
izsiljevanla in talitve dokoplje do polozaja, zaradi kareresa lahko govori jn poane, rar sejizatroa,
medtem koje trsti, ki je v cercnonijj zahGval zsolj finanano korckLnost r. spoitovanje prrvdh
laael, razglaienza naladdlca, zo!.nlka. kjttelja njene,instirucjondtn etike( jn podobno

Monitor ZSA vot. Vtt/ no. t-4, 2oos


65
MONITOB ZSA

lao izjavo, ki inkriminira dolgoletnega dekana, potem hitn evakuacijl njenega


pa po
rczil(ovnega organa na spodobno mzdaljo cnega metla in pol dejala, da je izreaena
Tjava pmvkar pdsla iz zasliSanaevih ust. aeprav je zaslisanec ni izrekel - to lahko
zaslisanec pot.di ie dimes, saj ie zmeraj autimoano pofebo po kontroli lastne izreke
.r brezsramncm dogodkn per aris, zaradi ka@tega je Sele )polagoma spet zbral svoj
rbraz v p.imerno celoto(lr -, ujavo jc namJea izrckla matriarhinja kar sama.'zi Za
zaslisanca slcdi de eno iokantno in zdaj razgalleno spoznanje: je mar mogoae. dajc
,eka oseba obdaiena s tohkrmi talenti, da sc iz druzboslovne slrokovnjakinje p.eko
!pecialistkc za prakticiranje detajlov idej kazenskega prava zlahka prelevi v
slomatoloiko izvedenko(, ne da b1 pri tej oscbno profesionalni fanslbrmaciji trpeli
.5rri zaslisanacvi protesti proti objestnemu krienju osebne mtegrltete. proti
lprimernemu posluzevanlu diskurzinii insrumcntov za deblokado jezikovnega
__gana, proti
ncupostevanju deontoloike doktrine in nenazadnle protl nespo 5 tovanju
racienlove( ustne votline ter nlene izrckovalDc intimnosli, znoznosti in svobodel
Sestl komk iniciacije. v tem koraku je opaziti pomembno poveoanje zasLsanaeve
r,l\esti o pomenu izmenjave zelo specifiancga )akadcmskega znanja(, ki poteka
:_ostransko od zasliievalke k zaslisancu, kar bi lahko morebiti v naslednjrl korakih
i-:nj pomenilo odloarlno prednostv cksploataciji sproduciranih pre.ekanih socialnih
1e)smislov in pomenov Toda razkaaena matriarhiflja potegne iz rokava )poctike
raljuaenosti( novo presenoaenje, katercga kvalitcto lahko merimo po naaelu ob.at-
- rsorazmernosti z matriarhinjino deklarirano Sirokojavnostno zunanlo akademsko
-..ralno podobo in premosorazmemosti z njeno dejansko vlozcno cntalno prezenco
iomor zasedbi inavguralne razprave, V grotesknem prerekanju o fem, kdo jc
renjeno iTjavo izust in kdoje kaj fickcl in acsad (skatka, iloje za nekaj, aemur
-::erro logomalfia), malriarhinja zasliSancu sedaj brezprizil,no odroae ne le njegovo
::rkovno kompetenco, zaradi katere mu jc bila nekaj korakov nazaj ie pripravljena
':pustiti rlcvo-progresivno in arhi-revoluoionarn0(16 nglojalnost - seveda v zameno
. \pekulantstvo s l7umdn resaura?,s , tc a ludi osebno dignitero, saj neposredno
a
_l\om1vnjegovo )sposobnost odgovoaiti na eno samcato njeno vpftSanj e(; nadall e
n tLa n o ( in z ,velito mero teoretske rcfleksii,nosli( in ,prciesion alne neprislran skosli(
'::ni dajc )alo\rek, kiv zahvali svojega doktorata v enem stavkuizrazl nezaupanje v
iulteto ISH( sp ao dogalanj, kl so sc zgodila v tistih zadnjih mesecih in ki sem jih

. ldtmit Bafial, Ti oile hu rpsie su 144


Z:jtiianaev leleDatski delicit ! Lem. da,une namrca lekaj aasa mish z mozgml svojeSa
:rdnika, partnorja ali rasp.orrilG{ (Vladini. Barlol, ?iirik. huntp sk.. Cz. L:tbtjann. 1957.
' l!r allcelozaaasno oTiromanrilo;noshoadopiiratijozjkoynjorean drugesaza svoje
.{jalne intcnce,.jebil mkolellk dasaje spnao ,nalriarhlnjlne traenostne srandioznosiiin
- :z.aiosltv rej dejarnosti obhdjalo Nrrahosposrovanic( in priael ic lcstiv drobneeube

rir Risrovii Car (inLervju s Svetla.o Sldpiak). ,Antikaje lakmus danasnjeea aNa(, v: ar..dikld,
:l mare.2004 srr 6',

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


66
MONITOBZSA

provizoridno prikazal v prvem poglavju uvertu.ncga


besedila, )neumen in lleodg(}
voren(i']? m pa pozabila prejzkusiti tudi klasiallega diskedltiva (vpsevdointelcktuai]d
prc\rincl pogosto prakticiraDega s strani seaiomii
strokovnjakov v komunikacijj z

odtu( osebc )v funkcrji.lekanje( S S scjev


dialogulenadoma !.oloula ne te vslavno zaeovo.nico dignirete
nA, pae pa r,a"iv*tito'
lmnotorl@ i, skrbnico usloda zaslisalaercga doktord ta Naj za ilustracij;
nayedem le nekai hr r . t7

I Ta. Art .p 10D..a., . at_ a\_ ba .l


ao _t|d!
t )/1 tp.t,.dan, \flpt-\,41d\1'hntati.\pn",rr"\L , t.at.?nt, _, arpar ..1..j"
ptekBek IabzetoEpn kise noraia _
],;e.sen ha etiiostotiSA ne*os,, okdi"_Ui. f.') hl)e
za itua etii,i asp.kt i t non hiti kd s.,dhl wtp (.
) o],..!ite, an;ak yi i*,t,r"i",
"rr*i* , ;;rs;i
soratue t rroji kzi, do hino dishitete tb ie zeto pelo r n joz se nbtun a ten pasata;^t

nih Foric, da dohik kokien koti rlotruhent Av,t


je tajasho? ( )?aj. ptuktiek hed oceno in ned.dlowroh, do iler lbhtdtnen plcktiku, da ste I

hiie in k a la nvtin, tu sna z wni koniati Sd,no zaratti tlignnele,


ki ste io ohehiti I tli\edaciji, astuh)
yse detoj!1('temn dtonda:u
nani?anih plemenitih ,i,rlelektuahih ,r"tekok ceb.; ,il;i;ijj" - '
'o
derade{jres nalo doilari:imamo represatije na deru, ob,oZU" r",",". i,rrr r"",".""".r..ro'r,i,
lonpromiacijo, pctN en2ure, iikmmnje, diskediractj", *,-"d.j.
drusi drzn iraziLi osebno sraliae ldneleto:S S moje na
rrklj,.it"r;;;;;,;;j;", _" "
zaaetku biezk;mp--i.,"_
prepriavala, da nal bi kor kandldat za dokioslti
naziv v dotroratu ne inel pr;ce do tzraiuja

daje noj ,erian, preksek( sploh !e bi lako motil, ae bi billzraren l !stno; nikalor pa ni ne

h a lria.hinje je dobro nakuana: pisno je riv dokumenr nekega


iasa jn proslor!, je arhjr je zabelezen

oopm\r'qrl
^prcome en e edrrcs .,e.red
l':-,'l:ll:*-'*nckat tdrb ,e/tahloddu\k. p.eoo(mija!n,.../.loeroJpo-S .,(o,b;.!i,;
e rer.e eles" doea an.". r,,. ;l
,eti.dlrebsek(, 6lno (izro.jlo) omoso.a vtiko ve.je m.zr*,j, d" * r*tr;"
\ /onerp,.j,
a}1mriano izrcamegaloryori, spremeri. pritago.li, zanastir",
*t";s; ;;;;;-
i,t tri, roO*t" oor"ti, Lt.it", G.
pftdlogledomjavnostralipodvrzckaklm{lrusimmnemotehnianlnriikomma.ipula"r.r' '
tatnostjo, zalorcj !retertrdje usrresa,etianesa prekska*..1-"i
,rzistomja .ldeikesa
SS roL*rit"pirj.nt
obnaianja vnnaplsani i. nkano*rci zgooovtni_ stapsai v: nisiovrc
2004:67) Opujmo nasiednji nehddzen: f ear
lreuehwo .lekdskesa prestota vod;S S vAoso

MonitorZSA vol.Vltl no. t-4. 2oos


MONITOB ZSA

:nladlmi ali srednlekariefiImi raaskovalci), izvodonoga na naain m incga


iarkastianoga ironiziranja zasliSarca kot mladega doktorja in primiti\.nega primeia nja
r starim doktorjem.23 Pozor matdarhrnjm poskus kasfacle n{adega zas]isanca so v
3m koraku miciaciie retrogradno osmisli kotnjena kazen za njegovo zav.nitevnjene
liskretne ponudbe nekaj korakov nazal. Matdarhinja v lezaudljivi situaciji zclo
rmejenega rcpertoarja izbire novih ukan sedaj vztaja, morda protl svojl volji, daje
reba rnladega moskega )kastrirali( in pohabiti, saj ) dcjanskj h socialnih uain-kov svojih
iejanj rolalilarne 'marrone llaIrina je \dma] ne morejo o,/ate\l i . Sokanlna
tpozMnja zdaj pn zasltsancu nadomesti eno samo dudenje: kako je mogoae, da
aatdarhinji kolosaklih antropoloskih dimenzij kljub celo zaslisancu zelo razvidnim
;ocialno spodletellm iII ponesreaenlm performativom Se vodno uspe ohranjati
leomajno vero v njihovo magiano moa? Odgovor semo.da skriva vnje presonetljivi

narnarhinje, ki vztrala, da je treba vsakosar,ld kiizapovedano inrelektualno nepromistliteto v


rjenem akademskcm pleEeN, takol cenarirati, diskredltirali, kompromitlratl in elimlnlrali. depra!
e prva, ki iako prakso javno obsoja ( Slapiak v: Ristoria Ca t 2004: 1).-13) Hoaem reai: podoba, ki
cS S o sebi ustv ja vmedijih in ltnov svoj,h let$]h,je p.ar diadetralno nasprotna podobi, tijo
mponi.a usLno skozi svoj,vrbalnj model(vnaSem prlmeN Za avtcntiano,ustnopodobo( S S iz
laaega primeraje retuiirana )pana podoba( S S , ki deklanmno nasproluje sleherni,neslrpnosti,
nizosiniji, izltljuaeyanj!, ki !e lriznam pravice Dru8esa ln drusaanesa(, Batlini cenari, represlii
n lailzmu (Slapsak v: Rlstovla Cat 2OO1: 51 , 12 7 3, 82), Iahko le pobozna zelja Po doiivetem
?cimo s pikrostjo Kdrla Kftuu io enkat:!uje, da je treba unirerze in institutc slremeniti v
lordele(, da postue znanost spe. svobodna, ne uvidl nobena interesna .eprezentanca Ampat
rlalni akadensti ln znansLveni psevdcdostojan6tvoniki bi kaj hilro nailinamcs[rcv koi uarad], saj
e tu tem mestu lahko posem iztonslo polne brade ln nadete maske Jaho zivljenje v slovenskih
lanstvnih instltucijah likoli tri bilo odrliro ikudalozno v smjslu, da bi doseslo tisto stopnjo
'dkmja, ob kaLeri selahko povsen opust lreivarlanje in sprenevedanje
' Kal@ pomenljivo, ae njeoemu poniZevuju zasliianca kotmladosa strokoynjaka scdaj dopiscmo !e
::en spomin m mladostna let1:,Ko setu hila hlada n cnitnu, uoschho d. akodanskih ritar znanp
licl - zasliiancaje v dialosu vseskozi moralistiano opozejala, da naj ,mori svoje besede( zavoljo
pozicl.je v akademskl hierarhiji: leta so oaitno pnnesla svoje bftmel, x.- r. r rrl.s.i
-_ene senlo.ne
rtilo, do abstdja Eakon ietfteCa asbtenot rsok prclasorpntila o izbirc nonjpd et ega osisten0,.lo
,. b jnel kohkurchce ls\cl dogodet, hi sem nu bil priaa, odlidno izkazuje lnternalizacijo ln
llelicjjo iovBln akadomskc jsrei sedaj mijo selejasno, v aem je rrik izkljuaevanja mladesa
Blrianca s strafll S S ) Ttutji uo w\ti je ie tuk neunen, da not lc/tntka ne znu tea o.eniti, in tako sa
:hka zcadi, da izberc lanehejkEa i pap R cenemcik zndnosti /rerorrlir tsicl za slsdnje sc!j
:ru da bi se na ISH to zgodrlo Se pod ,deLanljo( S S I To ie bilu h lad.st ha ih ?ruwi optinislilnu
'nabo danei ren, da je 10 h ka rsd kd ptekiniter r spnd li zranjo ,rodrd [sic! - kako mhloa! tno] Cclo
:.vek, tije dozvel rako ,preldnllev( bolje odklopltev oznoma iztluaireviz )spndle znanja( in to s
i?niS S same, bi se ob teh njenih sLavkih skorajda raznezilli(Slapsak,,Proteslonalke,
:.ieslonalc, (, v: Ora, 2001) Se enkrat opazimo, da javDo de anrana akademska podoba, I,i jo S S
:claja mcdijm, lololnoma nasprctuje , slontanemu angaznaju(, kisaje S S prakticirala v
:renlenem lredjavnostjo Lalo retoa hermetiino zaprtem dosodku Prepad med dekl,rirano tikeLo
: ztoma javnofio imlonlruim }idezom jn .oainosrjo ima oaiho za S S zclo sestavljd lioblem

-\matskega iransferja:Dordaje bila na zaaetku svoje kariere enako diskrininlana. kalor sedaj
ma diskiminira mlajse kolcge in lrcleeice
I kena Suni, )I.ieleltuarno delo v provinci, kaj je to'( v: Enzin, it \ -1, 2404, st 61

MonitorZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


6A
MONITOB ZSA

rehgiozni navdihnjcnosti, ki Jo skozi izvajanje mavguralne liturglje neitetokat potratt


z odresujoaimi vzklik )Zaboga Tegal( ln kadarle to izrekla, je imelo to gotovo
globok pomen, ki pa je bil na Zalost znan samo njej Temu le nato v ved pdme.ib
sledilo ie ponavliajoae se skomj mantdano izgovarjanje zaslisanaevega osebnega imena.
s aimor je zaupad mu lik zashsanca Se bolj podartala Zdi se, dajc temolJni problem
matriarhinjc podoben tNtemu, kga imajo akademske samovollne in samovsedne
eksckutorke oblasti nasplohi grcnko spoznanJe, dajim podoba eksekuti.mil matron
ne p.inese nujno in vselej tako obozevanega stat:Usa obandoyane femmeJbtute.
Sedmi korak iniciacije: matdarhinji se poskus kastracijo na delu nekako ponesreai
saj qien nesmmni nagtb flesojeni kastruanoc hitro sprcg]eda, ga pod.!.rze refloksiji in
s tem novemu akznemu razkntju skbno negovane jav(e podobe matriarhinje Toda
matnarhinja premeteno ubere novo pot in zaane snovati novo intngo, to pot v obliki
groznje, katere edoriani crescenda zabtiie ie zadnje ostanke meje med mogodim m
nemogoaim, med dopushim in nedopustnim. Matnarhinja zasliiancu ve al{:lli.L zagoi.
da bo hudo mkflmiDirajoao ujavo zoper dolgoletnega dekana kije zaslidanec v
spektaldu matdarhinje dtoli izlekel -, kakor se le stilno zelo z izIazlla.
)avtentiano (i)znesla na senat( faleltetre ISH na nailin, kakor da jo je zashsanec iz.ekel.
S temi $oznjami je ustvarila moaan zastrasevaini pntisk, z nameflom. da zaslisaica
prcstrasi s tem, kakSne hude poslcdice lahko nna njen p renos ,zasliaanaeve izpovedbe
rcsnice(, toroj njene lazi ila senat ISH, s aimer je zelo zlorabila polozaj alekanske
funkcije Ob akumuliranem potencialu njeoih nanizanih konstrukcij je zasliianec
nedvomno imel dovolj razlogov za rcsno zaskbljenost zaradi poreka inavgualnega
zaslisanla in zaradl moznosti, ki jo oseba v )funkciji dekanJe( nedvonrno ima, da
srojo visoko hierarhiEno pozicijo in institucionalno moa in Wliv zlorabi na za zastsanca
hudo Skodozeljefl nadin ter mu tako v osebnem in proGsionaLnem smislu povzroai
veliko akodo z dolgoroanimi posledlcami za njegovo profesionaino delovanje in
eksistenco lz matnarhinjine rustitalne namere so da izlusaiti veliko bolj subtilno
poanto sprevrzene igre: ne gre za to. da bi bila zasLsanaeva prihoalnost docela in
dokonano zapeaatofla, temvea )le(, da je poslej neki razvoj dogodkov zanj moien,
drugi pa ne. Skatka: uvodna groteska se je preko postopne translbrmacije v
lragitomedijo v tem koratu in iclacije prevesila v hudo resno srhljivko. paradoksal nost
matriarhinJile rocepcije trrte jujske situacije je. da Je zaslisancu brczpredmetno
nenehno podtikala fledostojnost, nekorektnost, neetidnost in floumerjenostvbesedah,
modtom ko sijo sama v svoti hudo Skodozoljni (za.es blag izraz za opis dogajanja),
nekorellni dekanslo nameri privosaila branrome ekskurze nedostojnosti in fleetianosti
tersiobtem colo drznila pnpisovati velike dckanske momlne kvalitete in zasluge, aes,
senat ISH ni namenjen temu, da bi se )ukvarjal s finananmi zadevami(, ki larejo
zaslisanua. ampak se ukaada izlljudno .,/ erjcnimi Ln znann!enrrx Wrasanji.. kj so
zaradl zasliSanaevil )zolo resnil etianih in fomahih prekrskov( za n_ieno dekansko
misijo edino .elevantni. ZasliSandev temeljni problem tukaj je bil, da sam ni vealol,
katen naj bi bili ti ) ehini in formalni prekrski(, h naj powh vsega ne bi bih ravno /ey6

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2oO5


69
MONITOR ZSA

nalae macula in zaradi katedh naj bi b zasllsanec na matriarhinjino pobudo


obravflavan na seDatu, sajje 5Io zanjene nebulozne konsfukciJe, gole zmislJotlne in
difamacije. ki v resnici niso imele pmv nobene zveze z nobeno wsto druzbene realnosti,
y katero
Jo bil zashsani sicor dejansko vkljuden, imele pa so kajpak zelo veliko zasLsancu
povodati o mentalnem stanju m (ne)etikr nekoga, ki se je z opisano menlalileto
katapultral na sam \arh dotlej priznane izobaaievalne m znalslveno-razrkovalne
institucije Zasl isanec hrdi rukoli, lliti prcd tem dogodkom niti po njem, ni bil z uradnim
duiom kake pdstojne instance obvesaen o domnevno svojem sumlj em pajdasenju s
kakinimkoli prekrikom. Nasrlno matriarhinjino prilaSdanje pojmov moralnosti,
Lorektnosli in otiilnosti je Slo celo do tako oaitnih absurdov, ala se Je Veleeminentna
ujela v lastno (neetiano) past. Zaslisanaeva rprasanja glede odgovomosti in pris toj nosti
za upravljanle s financami na thkulteti so matriarhinjo zmealla do te mere, dalezaacla
lirektno oporekati tistemu, kar je prcd nekaj koraki Se odloano zatrjevala Tako je
?rihalalo do prav zabavnih preobratov. ko matriarhinla odgovomost za $odstva za
dade rariskovalce dolgo aasa pnpisuje izkljuano dolgoletnemu dekanu, potem pajo
zaslisallec postopoma nekako pripeije do tega. da to odgovomost velldarle prevali na
+\,no up.avljavko z mslitucionalnrm dcnadem Karje pd tem lahko 5e najveaja ironiia,
j: to, da sc matriarhinja sploh ni ali pa se je slabo zavodala preobmtov v lastnom
;o\orjenju. saj se li le d /rlori vsak njen )domislek( zdel absolutno konsistenten,
-arinenten in celo vseobsegajoao institucionalno realnost pojasnjujoa. Ce pa so jc
ioje hipok.izije zavedala, je momla zares hudo podceniti intelektDalne sposobnosti
: eriana naaela zasliSanca. Ponovno pridemo do enega temeljnih problemov, k1 ga
:'-.navadi sredamo pd akademskih oblast k1h in oblastnicai: njiiov osnouri problem
.e da misljjo, daso naravni nasledniki posedujode moai indapn tem opftvlJalo Deko
.-.je univerzalno m obaedlovesko poslanstvo. Flagmntno paje, da si ob tem ie
:rmiilJajo, da s svojim oblastnislvom opravljajo znanstveno poslanstvo in da s tom
:a:ajo uslugo znaflostl, Ta pomota je v resnio vsega usmiljenja vredna Ta svoja
:-=,nlenja morajo zadovoljevati kljub zakonom, statutom m mznim pr mo
'-:lcioniranju znanstvene oziroma akadomske sl:upnosti, ki so zasnovani tako, da
rr:mo ovirajo vsakogar, v praksi pa dopusEajo. da se zgodl vse. Hoaem reai: intrmni
=iurz matriarhnleJe tak, da verjame, dajc naravna dedinja akademske dignilete, ae
:e iar rojena z njo, in daje obmodje morale in etike oele mstltucije v absolut[ dome
::..1e peNone Iluzija matriafirnje namrea jo, dajo etana .rrz ri.4 tudi ko poane neetiana
prcsoje dignitete institucijeje v nJed lasti;vsaksen odmtk
=jrrua Iz tega sledi:polje
:l::ega totalitarnega modela ali njegova rcfloksija oziroma problematizasija pomeni
r :rariarhinjo hudo moralno tansgesijo,ro saj mish, da njenemu oblastnist!,r.r pdtiao
:E:.- prauca do pritlehnega izkazovanja eksekutil,ne moai, paa pa tudi eksluzivno
:r:izana pravica, da edina govori o etiki in dlgniteh mstituciJe. Mnogi pozlamo
-[]aice tega vzorca patnarhaLoe drze (ne Scle iz alGdemske slbre, paa pa kar iz

!:_ 1i refleks1je noalqje paa renels moralizma ali nemoralnostj

Monitor ZSA vol. VII / no 1-4, 2OO5


70
MONITOBZSA

okolja pnmarne in sekundarne socializacije), za kaierc bi lahko navcdh Stevilne


primere, ko altoiteta izhaja iz golega pridobljenega polozaja osebe, ne iz njcnih
kvalilitacrj. Sokanho pa jc v tem primeru to, da patria.haho drzo hiemrhlanega
ekskluzivizma in akademskega elitizma - prav tiste vrstc ekskluzivizna, elitizma in
pohlepapo moai, ki tih osrednji iok feminizma in postfeminizmaradikalno kitizirata
prakticira in rcproducfua Zenska. ki si pripisuje mnoge teoretske in pmltane zasluge
na podrodju leministEne misli m tradicije Ni dvoma: opravka imamo s predstavo
patnarhalno osrediaaene eksekuciie dekanske obl astl,ki )ui goi iiie hu manizmd' dmpak
moikega privlegid( tt Naj redem z besedami Adrienne Prch, ta patriarhalna stategrja
difide et impetd se vedno znova hrani s prosporiteto in konlortom akademskih
privilegirank, ki so se zaslepilc za fivore svoJih privilegiJev in za ceno. ki sojo momle
]'] Na.avnost presenctljlvo je, koliko
zanje pladati gefleraciie resnianih intelektualk
an Lizenskrh stereotipov in moikih stereotipov o Zenskah tovrsho oblastniike izjemnjce
utelesajo. Zalostna ironijaJe. da se no tako redko prav akadeDiaarkc in unjverzitetne
privilegiranke v tronutku, ko osvojijo oz prispejo do doloaene )moske( pozlcrje,
pozicije, ki je dotlej p.etezno poosebUala konlinuitoto moske dominaclje. oblasti in
moai, zaslepljene od te )moSke( pozicije pnpmvljenc spremeniti v )antiintelelluahe
nodce(. )iracionalne oblastnice( in ,antiakademlaarke(, ne menea so za to, da s 10
preobmzbo same najbolj neposredno podlegajo stereotipom, ki so j1m jjh skozi stoletja

r! Adrienne Rich, O /aie,r,, ,ka na ih h notku sn. 1L4 Kakor sem ze omenll, ie Adrienne Pich
uspclo napisati nelaj zelo subtilnihmisli o patridhalnih in titninlsrianih p'ivilesnankah in
druzbenozgodovinskth vso.lih njthovega uspeha v noSl@ osredi3aenm svetu ac premlslek
socialnih vlog akademstih privilcsiranh Rtchova prerezno veze na tip izjemnic, ki se obi'ajno nko
imele /, tr'".rle. pd n:e-..oo/ran" ob ndno'u na na' rnr eril e- nrceuail.'e' ie
iokantneje, saj imamo opraaka s prolilon znanstvene ,izjcmnjce(. ki svoi alademsko loslanstvo
vseskozl doklaralivno veze na proJekt tesnesa leminisiianega zagorcrniitva, leministi'ne krilike ln
s! bverz,je vsaksnesa palriarhalma, nai lrimer pa kaze, da S S pri svojih aLademskih ismh
dejansko zalosluje globoki anllleninizem Se enkal se obrnimo k Adnenne Rich sj
ponndi
pomembne sloznavne oprimko za rdumevanje tovntne dvolianosrl': tlzk n? kievniknileI
'cnske
rEn rirren, [sistemu moiko osredGaenega akademskesa sveraian letze) ihzarz.k odliihe
paloZok
iso nia 14 kot to: potehne izjene, ki iih $ak sxten Patebuje za ta tu se upnviii n ahtunil J Nii ne
hi hoEln biti bot daki att resnjce ih hii ne bi masla ui.inlQrite)etuPeiotiti.biutko Zenskeo dtugot i
tednosti I haiko osrc(liitenen sretu, kot Pd niena i.k i ia 'ptirileqtdtke na h|eni - ie zna
ihttryretuai eoie Bdkdanje 2rr?r/?( (Rich 2003: 115, l2l) Vzorccje spei znan: za S S je femiMem
oaitno prej irivolna nalepka kakor pa zavestozrhtehi etiti, kodplekse! na'in miiljenjain
jn
odcovorno ravnanje S S seje zalletla r ravnanja, pred katnmiAdrinne Ricn decidirano svari,
sicer, da bi moznosti loreaanja in kepilve reZ,li so jih v akademskem lrostoru, na univrzah. v
laboatoriih in v znanostiizbonle seneracije zensk kot zgodovirskc aile. zenslc zamenjaleza "'zib
haii in urpeha poklxna 'jzietu, ih oti prh'ilesirdnih ,eilkr (Rich 2003: 202 ) Ob vsem usotovljenem
di je sedaj s veliko lazje mzumeti pomoo in rusunosrbesed Adrilne Pjch, ti izraza nemalo
srfrhu,.la bi njene besede bile, krkor praYi,,!a posojo polaaenju in prilaiaaniu zasovomican
Dlrpega in banalnega pojmovanj a femlnizma ( (Ird, sl.253)
I Rich, iDtd., str 270

Monitor ZSA vol.Vll/no 1{, 2oos


7'1
MONITOF ZSA

patriarhaLne kulture vsilili moaki in zaradi katerih jim je bil odrekan prostor na
urliverzah, v znans8e laboratorijfi m pokhcii Odna zanihperhl acijje energije
h
ostalo le Se za cn prcmislek: bi lahko bil kljuani dejarnik matriarhinjinega uspeha s
trikom, kiji omogoai, da si brez vsaksnega momlnega maaka z groznjo pilastipo!e
inke, skflt prav v kameleonski ign njenih eriket moralnostiin etianosti, za.adikaterih
iije a\tolrefleksrja lastnega poaetla povsem ncdostopna, razgali pa totalitarizem ir
idolatdjo Yidczov?rr
Osmi korak rnicracije: po vellkh mukah n pretresrh smo vcndarle pris[ ,vi, cc]i
n ne prehudo poikodovani na sam konec zasliSanaeve inavgu.alne iniciacre vtribalno
:kademsko sfe.o Zelo razsvetljujoaer Akademski m znanstveni svct, zlasti listi, kljc
:retezno pmvincialnega znaaaja,je organiziran tako, daustvarja in ir(oriiaa .adikalno
:azdaljo med navideznm in dejanskim - ta konflilt le biswo sodobncga prcmisljanja
lruzbenih vlog r.,r7, d.ademicusa in hamo scientrrsa ne le v univelzumu znanosti io
, akademskem habltusu, paa pa tudi Sirse v druZbi Se predcn pa zares pridcmo do
:dti, prevedmo 5c malriarhinjin aut za socialno senzibilnost in alovekove pravice. To
3 yenda.le konstantno palvilegirana tema in prestfna stalnica nc lc mnogih
rna stvenil debat, ampak tudi drugih zunajakademskih angaZmajev, za antrcpologa
rntropologiolo pa bi brzaas morala biti globoko intemalizirana , polJicna delbrmacija(

\loralain ctika staza S S oaiho praznilorni, ralo se nanju lahlo zelo arbitrarno opirarlodarji
. istna (za disk.edita.ijo dru3esa rajpak), senarju vehnenLno sklicuie, kadar kaitandnjeno
::tiaios, pa nanjn zlalka po2abl Opazl,no:edta tukaj ni zadeya dcrahrkt(u knteia 1n
. iJardlzfanih lodov obnaSanja, laa pa - kot lmvi Ta.,a XJambrEer sivaDsprcvrzcDc lgrc
_-,T.rij. v katerih vladajo st.anta renvnovesla( (Krambe.ge., )Brrnejnost v ieun.osti prov,nce(,
. - 1l) ned videTom etidnosli/navidezno ali luno ctiarostjo (torej deklarativno ctiko) in dciansko
: :.osrjo {dciansko enh) skratka noralalnetrkas s sluziia le icfl vrdezov in euket Demonlaza
::za take nofule in eLike pokate. daje samovolino h dbjrrarno pnsva anjc lolja ctikc cdco
.:rlj markminih primerov deloval.ia nehanizn'ov p.ovlnce.,kivzdrzuje inverzno hierarhijo
: r rou (irl., st. 42 ) BrTaas sre v ko.teksru isre vidcza in erikete razumcti fascnaclio S S nad
rni ki sc dejanskobof,lo za alovekove lrauce:,/I lr!flsttohi thale ?tino Muttt,q KtnL:a,
:t.t ki nt zosotdia niLaktinesd idealoikesd teksta dli dekarut ne teaie, EtuEi aptatlrd eai lasel,
::t.\a ilotek.t. utuyi&, in hl.lu dorlulno ii la k n.a, htoi ninimalirtiano h ie,dtn? ahliuht
-. tnr\Li nbd!ldt,orljono tsakeso dt,otUono( (Sl^piak v:Rjslolii Car 2004:74) Ueotavljam,
-:.rorici clnra,rlh besed po 1em, ka.je od,'jene osebne rn prolesonalne etike ostalo Do
: suraclskem .itualu - sedaj dosti narjka do ,modcla drzavljana( Prcpriaan scm odi, da ic iz
- :iih ozirovveliko bolj modro, ae s /ejn,rt, zavrema,'je za alovekove p.avice. 14,a,!k, delovanje
.:1\tre drr,yljana in dEi?rsrd edka zaanc udcjmjan prj scbij! to r/.errrr.(za to vsekakor
--.:.:a dovoij relerenc. pa tudi rey'ih ra2logov), ne da bi (sDeo aarali na noy (nktiv.l) ,model
::.-rranal Bolim sc, da sam trc bi imelne potrlljenja ne noarcea zauparja v )model drzarljana{, v
\-inern bl se ugledala le spoitovana S S Tudi nimam zauDanja v njeno sklicevanje.a sosDoda
. . .a Pdne zaro- kcr bi dvomil v njeeovo delo, paa pazaro, ker dvomim r moiiv, zMadlkaieresa
. : S sklicuje nanj Mislim, da gre ra aislo konjunkturno Dolero subtilne eksDlodtacije dejanskega
-:rmaja d.uaeEa v namcnlzdrtcvuia lastncga vldoza angaZjrdosli ozlroma navidoznega
':,:naja:nla lazjega, Lakor,a,,o o privrzenosti tlovekovim piavicam medijsko pnpeLi na podobo
:Lir. ki sa zazmmuie odmeven (po!darek ie ra odmevea) deianski aqazma

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


MONITOB ZSA

njegove/njene osebne ekonomijo A tudi v tem pdmeru matriarhinja ne pdhani


presenoaenj Neukrotljlvemu zasliiancu najprej p pise izgubo hstega, kar sedaj
poseduje sama: oblast V njen i mtinni motivaciiije, da s1 porednega zaslisanca naslika
kot nekoga, ki si je enako hlastajoae prizadeval za podobno reajo kakor ona sama,
vendar z ono bistvcno razliko: medtem ko je on v svojem naporu oplel, je njej uspel
veliki (iz)met.Iz tega seveda sledijo ustreme moralne konsekvence. medtem ko svoJo
uzurpacijo oblasti opazLtle rnazito noprizadeto, oceni dozdevno zashsanaevo
zavzcmanje za oblast m ,notranjo moa(r4 kot docela nesprejemljivo in nemoralno.rj

rr Se en pojem, kl dobi v matriarhinjinem,navsuElnem


diskurm zavidlive ra2setnosii
trilorializacijste kuakLe.izacile Pa poslcjmo nekaj kljuanrl smisetro lovzctih islcjc lz
i. av8lralne8a daloga zrsliieyalka: ,lu toino vak nezo uparje I ihstiLucro sa je vpos a to ot1
Rhulka, ko st? rideli, da se izstubili atanja not! Za basa hilegok Zuljiane.: tKakiho natrunja ^1e1aoi?
Kakina nai, saspd p l?Nnta, pn pa jdz spt.h htkaj inel k Zasliselalka: Hh1, u.ina to dd ste jn\ti
sntb r.ho, jaz yn N sedeld I lu khji zaotli nladih tdziskanl.er In y n ta ptustoraAno
'
!.tuIa, k . se
nislild, dd narak iheli t.i na,nosti-( Zasliianec: ,A ynyon jaz otliitulkdkien nat! Kokjno hiz.!
?apjtc.( Zastii.\alk^: )Jaz seh 10 ?tostaraljno nopdild. (. ) Jaz sen sdna abre ita, ka ko dobp
nunene sno itu.h ( Zastii'nee. ,Soj ph tudi iaz do MS inel .1abrc hahene (. ) laz sen tet1tu sett.t I
phlept oru Oprusthe Yedha yedna yn bilabzneh Jd, *dna! ln ieje kda drrs [Svetani Sla]'Sok
adzidlptustatl, palen ne pasptoiujte [- IIhrtitutid ISH injozsen dohit ]14R, ie no1la ni httsna [ ]
i$titu.ija lSHk naruld Mihht^tw zd iolsdo, znonas tu 3rot1, koje a\osita zd Bdke1u ntodeEd
tuzitkorol.a, zaqabrhi tuntetiulne pogok deld ( Zasllie\allr: tJo, saj ste jih heti. tdlalne ( Z^stiian..
t,|sehjoz kotuu opotekol, do niseh incl, povjte ni.( Z61lien1ka:,tn pot?m? In pateh kq haipt.!(
Zasllian.c: ,Raztiiiita hata utnih .aziiiienje hdLetiatnih ttrojkoy.( Zasllsetalk^: za kaj luki
ne bose dohili ?arlparc! Awnk jashalk Zasliiuec: )Kot poheni, dn pai td irslitucid 'Toao,
he aeti tego
reiiti Ne ieli mzreiiti lprobtema odtljevanja proraaunskih {edstox ki so b1]a namenjera izktjuano
mlademu rdrskoyalcu za njccovo usnosabljanjel, /opj /d, ka p.lzn ta sktepdn a ZastLelrtk^:
tutlino, dd so nie zdhtew naupruriiene Taiho to Updn, nd ie zdsopaLi.( Iznsrni izsek dialoga 'Ket
tepo
ilustrjra situacrjo analihko toZko razlotljivesa lrskola od pnlsa )notranj moai( zadiiancudo
lega, da dobi ta,noc( v matrlarhinjini eksploraciii celo konkerne prosloBke denominacjjcin
zmljevid sibanja zdslisanaove korpoalne prezence Ker je oa, rcL. opomin ozjroma ,dobronanerno
obvestilo( o temeljirem in dolsolrajncn spremtanju zasliianawe telesne ssnalizacijein ambienralne
oricntacije ra lakuheti ISH prliel prav od osebc, Li jj branje nFnih lasrdh korporainih dlmrij in
zrairilnosti lokonoclje, orej konieksrualno branje relesnosrijn prosiora. ne bl smeto biti tuje, te vse
skupaj 3e Lotko bolj pomnljivo Tu tuoramo oloToririna iaznene med semiotto teresa in
senloiiko prostora, ki dobiva v izl@zui situaci]t naslednje diskurzivne osi:opulentno tlo rs porreba
po eksluiji prostora, ,deyjnizaciia( hierarhiane poziclio s kolonizacija instirucionalnega leftorija
(r stllu isre,zemljo kasr(), ,notanja moa( yr sovorica leiesu- samood.ekanl teflbnj ys rrtvouno
tlo! konkvistado^Lvo 6 avtoviktimizacira. uzwlacija oblasri !s malsimiranje lrezence, ogroiono
telo v5 zapirdje vrat &zap,ranje vprostor& dsnncnanje od drueih Leles (1orej idenriikaclja lreko
fiziarega telesa), Dovoliaatroielo B odDrta vrara & konrrola pmsto.a (torj idenrfikac,Ja lreto
pozicije kor simbolnega (podaljika) relesa), reductrano Lelo x,lutlja{ mrlmalizacija jn
dzawlanje prostoro, dobrohotno telo yspodeljevmjc mbrenLa. ztohotno ielo B odvzen ambieda
&,zson iz lrostora Vsako od navedenih diskurzivnrh opozicij oziroma antrnomij bi bilo moeoae
oprmitl se Baj s toliko bsedml, dabi br:aas zddoslovalo zalep esej Nd 1em mesru naj zadosiuje,
da ostanem ra doseZeri ramr in da slusaanjevveale podrobnosrj osiane za kako druso priloznosl
Nujno pa velja dodatno olullicirali lahkomislno j! poenostavljajoao rrdiiev S S , da le zasriiuec

Monitor ZSA vol.Vll/ no.1-4, 2OO5


IMONITOR ZSA

Hitro opazimo: osrednji problem tukaj je. da malriarhinja zaslisanca sodi ae


uporabimo alegorijo Odbna von Hoflatha - po ,izreza podobi(, torej po svoji podobi,
saj tezko verjame, da bi lahko bil kdo drug drugaaen, bolj moralen in bolj etiaen od
njc. Mehanizem je znan: matriirlhinja se lahko konstltuira samo skozi zlu1anjega
sowaz ka aL rcpugnanta, aetudi n am isljenega, torej fiktivnega. Imaginimnje zasliianca
kot konlu.entaje tisto. zaradi aesarje, kakor nckjc zapise lrcna Sumi, srd matriarhinle
neobvladan m uslrahovalel, razgaL pa g.andomanijo, ki matriarhinjo tota]no
osebnostno konzumira 16 lz situacije ritualnega transa, odklopa, ji najprej drastrdno

.1nel svojo sobo{ 1n daje lmel,ldcalnc poeojc( za rdzjskovanje: ndj !ovm, da bl zasliiancu leieLno
:elo malo tale.i yroa r,r'./,o--a, zavidaldelornl anbienl, vkateren se le ra neLaj piallh kvadraL!1h
rr.ih na kate.ih so bile nakopiaene td mize, ifl.ie stol in rriic raaunalniki snetels ie itirimi
_azirkovalkaml zdi se, da S S zelo hitro
DoTablja. daje svoj aas 1j loli ie ni bila dana aast i,r
.obveznosL( do irajanja eksekutivne moai nr poslcdiano do uiivanjavnoviraTloi.i kvadraLun
l.kanske .ezidenane pisarne in kabineta s presliznim loghdom na preddverje lakultete zahajalav
rojo ,luknjo(, kije lmela vsaj dvdkat veajo kvadraruro od prostora, v katerm se j pri Lreh mizah
-:nerlo Det rulskovalcev,
pn ae.rerje spoitovana S S nnela to aasL in slalo, daje svojo,luknjo{.v
\renje scerbilo pet niz, pet stolov 1,r pet (osamljcnih) raaunalnikov, najveakat trapolrjeval!
lrma Prav tako se Sc dobro spomnim razno raznih nalepljenll li(kov na ralih )luknje(, talerih
:ioroalloF nepoiedno zapovedoulo hie.arhiano klasifikaclio !a soniorjc injuniorie terposredno
rlade raziskovalce in raziskovalke inlerpehalo v p/^,,re na Erutaa t &oZd senofllh
-:ziskovalcev Tollto o pretok! cner-E1jel In znmja! Kolikor sem bil od admi.istrac'je ISH tedaj
i:rori obvaaen, so vse zasluge za to obskurno disclplini.anje Sle rkluano eri oseti s sraosom
-r')t tP\Pa hPt n^nrea s s
\ reh akademsko depresivnih trenutkih ni zaslliancu preostalo nia drugega, kakor da zgrozeno
:a34je, rako na.narhinja vse njegove dejanske namene in izreke nedopovedljivo - proti njesovi
' rrjr
.. mo istrsko in lasilno spreminja ! rjihova nasprotla Ce F zas\ianec 14^!11: t.Iaz se zdtzenon
::\.Ekttt 1 ( ) hoaen sdnaruziiiiehje ojih nakno lnilt nrcikov. (. ) PaEleik . mLnitn, da \n.
. \.p ktna ob tili na senot hrrrz.i?. tr je bil odgovor ntaria.hinj e 1ak: ,Iii/e n se sploh hte
4ltotno .huili. 7h jr .shan i ptubkh Nabe e konkrctnasti! Nabene karektnasti! Nohenesu pruLi.ne(o
:. lo ai bilot wktn t)olitianetn d(jqniu, ki ie bctna( Ce 1e zasliianec vzrrajal: ,rdi.ire,
. t!lotml1Cl.tuk, ki k zatzho rd ta, da ihd ryosled rJinonino loslonnje swjih natenalnih
.:nr.r ( jc bil njcn od ztu nastedn:i: sre izsubiti ahturl To je ptuhtcn r Zasliianec se andl: tPa
'zdoj
':, tc t.suhil ohtanl Jaz, ki je hikoli h tseh ihel i, ki si nikali nisen ,owno t I [. ] laz te .@zenan za
. rrutice in korckhDst D xii lrrgega r ln njen lakoniaen odzl!: tzakaj k zdz. dte, zasebe i
:: rafu nat! Za b v zuv.eh1ar./1 Ma.riarhinja sl jc zdman moano Zelela, da bi zasliianec uspel
: -Tetinen zapleretr taksonomiani slova.vrednot, vtalerenje lonen )zavzemad r za korektnost
- :mvic* (torej za spoatovanje prava in iemeLjnih civilizacijslih trorml nonaaen s ponenom
::\zemati sc za oblast ln moa( (torej za preruaunljivo lonsto!ubno hleperje po pozicljah, ne
'n
r ::31e se na nia drusega) Zaradi repouaenosti il roscznujcnosn z matiarhinjinim sloya.jm je

:-:iianec pad el v veliko ncmilosl Zdaj Io j zasliiani nerollko deiliii.al njen slovar tednot in
.i:l latje.azume.r, zdraj se lizasliianaeva zavezanostpostcnosd i, korckhosti zdirekaj
_:ia\adneea irncnoralnesd, njena zlombadekanske oblast, rn samovollno inLe jujske
:r n.sri Danetaj povse normainega m neritorneca 'zlnvljanje
: 5 po vca trot poiurner neusmi ljenem ir bruLalien 2aslGevanju zasliiarca mdade prlzm, da
.nio poaetre naaenja njeno poanLje. tA ne spasah iadsaw tird dnektno rpruionktl,taz sen
-: :! vh ae zndnatu, ket nhte spasabniniti enega dipkt,.sa ,lgovrd k To razkntje(je zasliSanca

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


74
MONITOF ZSA

pade aut za socralno senzibilnostrT, subtilnost in kultivirano presojo spriac


nczavidlivcga zaslisandevega cksistenciaLnega polozaja: zaslisanca mirne vesti kar
dvakat zapored porogljivo napoti nazavod zazaposlovanje rsZatem izgubiSe slehmi
obdutck za alovekove pravice in Dosamez kovo pramo zaiaito, Ne da bi upoStcvala

nekolrto preseretilo, saj nu med zasliiaqem.i bilo omo8oaeno, dab, zaslisevalko razbremenll
nekarerih ,o4oyoroy(, kerj S S ld sma o*ovarjala (yimen! zaslisanca) na svoja ! dmiEovanja
in podn|anra Nasllohleblla monoloita dimeaziia dialoea edlna vidna rdeaa nil dogodka
Zasliideoje namra lekom dlaloga veakrat dobil obiutek, da s zasliivalka bolj pogolarja soa s

rr Marridhinja zasliianca najp'ej pouai, daje zelo netiano. da zahtova sloilovanj praya,
ulostevanje lemeltnih raaunovodskih rn losldodnih standa.dovna latuiteti in (celol)vpogled v
izkaz jlstituciolalnesa uprdvljanja s lindaninircdslvi, ki so bilapridobljena iz davkoplaaevahkesa
fuhdtutd lzk\jnana zr mnen.jesovega slrokouesa uslosabljanJa, zaten pa se porosljlao pflstavi: ,..!
baste t.laktodki disenociji objariti. Jaj, jaz indn nd ba ploin A ste ti nomdlnik zasliia\e.kairakeea
sice.nikoll nl nikle.zapisal, vendarpa bot besa malriarhinjina noana insinuacija, da bi bila
refletsija najbolj rudimntarnega razislovalaevesd delujoaesa vukdana (vkljuano z razkrivanjm
njegove wetosii r sociologijo dena.ja in ekonomiio prezivetvenih strateeij) neredna in nedostolna
inrelekiualaevsa senijah sloveu Zanimivoje. daj ta,refleksivna( lozicija, s tarere seje
zanlaevalno ,n losmehljivo posavila po robu zasliiancu, oaitno !.ed letv njenem osebnem
eksjsrencialnem lrjneru - ni prav nia monh, da s no bj polaZil^: tNapomek pd je bilo s kanetu
Oddetek zo stnviltik. FjLrolskelAk tteteILjrbttdhthi,pathtehzonihnapadiht.lhe etutaeuiriu
izpod pepso vadie oddelkt in ptetendenta za naw mesto no addelku inznzunli imi obto,batui (rc.ino
stbsLi tohun),lera 1992 niabrarilposodbe, iep t sen nn predawla ptti kuz aerske ebske in hnaike
k,ii evosti od letu l9llA Mnb len uastoratno pt danld Gt|ki jezik it htltutu na atulelku zu
so.ialosie kltute, kjet ad lela 1996 hahatu a pre.ldtoh izbit, i ppdhet Ba lkd$ke ierske Od islesn
letu kaotdinimn drd ptugrun4 A ntrcpolaqia anti(nihsebr in 7 ntq)olaqio spalor no ISH-

IcnjJan ldpsus linctuel


Obianjna zd evapske pruJepttke ruzmere ( (Stdoidk, rPoet*a jzujualosti( 2002: l)zavidljiy dvig
cnkete z realnlh lal v nebo, mtu ne? V inavsuraciiskem rltualu 60( Eospa ndrea ,dajali( konstanten
v1is. kalor da )zivijo( od golega zraka ali mecenshit dolarjev, zavoljo aesa.bi se,jih( Leiave drusih
ruumljivo rezko doraknile A ni slo za nia Lakesa: spet je ilo zgolj in samo (kot ze Lolikol<E, za
vrdeziTorej zaigrolV vneti,naklonjnosLi( zasliianaevim milostnir proinjam po sprotitvi
ustreznih znotrajinstiiuclomlnih lostopkov za reizijo linmanera poslovanja s vedslviza mlade
razis*ovdlceje mrtriarhinjapo setundo dolsid.1ro., analizi situacij nodvoumno usotovila
naslednje: pNla, da.je obveiaena, da zasLiianec ,ima vea nobenih pmvic {Kdaj F bila obvesaena?
Kdojo je obre$lll Morda kar ona sama ) - toje njen PRli drusia. dd je absolutno ne zanima ya, kaj
se doBaja z maredalnlmi stroski mladih razlskovalcd IOd kdajjenezaninavea? Jo morda ranima
relauvno? lo mordalendarle zanimdkaj drugega? toje njena lntimalitretjla, da finanano
podovujc fakultcte ISH absoluho ne sodi v kontcksl dolovuja lakultete ISH, rorej iste instltuci.ie
lV lontelst latere latultele poleh sodil Obstajata nardve fatulteti ISH? - to je njena Tajnal; j!
zadnjla, aerrla, da direkroriaino odtesovarje ozircma odtujevanje dela sedstey namenjenihza
izobrrievanje mladih mzistoralcev, n vpliva ndstrokovno uspoMbljanje mladih mzisrovalcev [Kaj
pa vllim? to je njena Modrosrl Opaziri je, da matrlarfinj]ne apodik.iane teze trpijo hude
nomd.jkljivo$, ri smojih zaradi ldij rdzbrljivosti strnili v netaj spremljevalnih vpraianj v o8lath
oklepajih Seved a ne lriaakujom, da bi kd o nanje sploh znal odgovoriti Ali paal
r3 Dhkrepanca v rahaiju nekoga, Li se y svojem jamen prolesionalnem delovanju deUaraivno

zaEema,za soclalno varnostin za dokonano odpoved laziideologije dela( (S Slapsak, rPohala


lenobi(, str l), v vsdldanjem zakulisnem akademskem iivljenju Daje sn thti.Ii dejansko iz1ene

Monitor ZSA vol- Vll / no.l-4, 2OO5


75
MONITOB ZSA

katerokoli temeljno pral,no normo, zaslisancu arogantno odreae vsakrino pmvico:


,W niru e nabenih prdric wi! Ninate wi Uutiu: vpagleda )) wie [inantno slll jet .
Nimure )tei! Nimdle vi! Mi ie zelo :al. Res nimdte wi .. Moralne, etii e podluge zu lo
nimate Oooh, ttsto, kar ste iskali, ste dobiti. Vei ne basle dobiti. A ram je la Jasno !7 .. Ne
ah:tajate Vidimo, da matdarhinll prav dob.o pristoji tudi socialoa vloga
"-e(\.(t'
institucionalne ,eksorcistke(. Njen intimri diskurz ji neusiavljivo veleva, da Je
neposluSnemu, drugaile mislcacmu in zato naalleznemu, nesprejemljivemu zasliSancD
nalbolje pnsodlti status g.dega odpadnika, izobaenca. zopfiika. mar4inalca, bad gayd
\agrada za zasliSanca: z inavguahim deketom izpovedana )poetika izkljuaiwe(,
katere ,ep1stemoloska moa( se napaja v baslardni odsiraniwi (skupai Se s )tropom
volkov(, ki naj bi v matriarhinjini projekcll dozdevno vsi )pozreSno pretendirali( na
en samcatprestol, NJenprestoi) in institucionakli deminuciji ozroma prekrfllu vseh
dotedanjih zasliiandevih sociahih vlog na fakuiteti

:r.mu lczaielene sodclavce iz znanstrene skupnostl in jim privoial zivolarjerje na,sonalj u!mvi(,
: lahto neDioblenarla.a briaas samo njenu samemui dso pa taka delovanj, nova h druZboslovni
:loriil neznana, saj zc Erwin Coiihan precej strani posvetr p.av obramavi L i diskNPanhih rlos, z
r,nov. nad.obno eksplilacilo in kaegonzacijo (ird., 141-166) Ko S S govoi o ,litu slabega
zlanstvenlta{ (S S ,Ztrdost kot raraa(, stl 45), mirno zanolal liste. ki se z lepopisjem in
:Foreajem Dnropuejo do u,a hn tehe lane kor ElNne dilidcnde zapresojo njihovih n.aks v
: xanstvcnem svctu ln v sirij drurbi Doyoljje p.ebrah zgol rekaj prispevkov S S v dnvnem

\ slcdsornjih bcscd deluje )poioailo MSzS'jao nanenski porabl ved slev za MR(, ki saje avLo.iu
:sa reksta vea Lot Dol lela za ten dogodkom (decembra 2001) poslah direrbrica ISH Draglca Bac,
-: roLiko bolj pomcnl.ilvo, saj neposredno nsird samovoljno )osebno pravoi, kisa ic v opisanem
.udemstem sDettallu Draklicnala S S koniaro, to poroailo nanra za nazaj potrjuje ato.jere
:rmncveln upraviaen sum o nepravilnosti upravljanla s sred$vi. nmenjenimi za njesovo doktonko
,!).sabljanje Se rea. ne lelo, da razkriie nepravilnosti slede izplaaevdnja na@naln,h siroskov (del
.': je moralafakultcta potm vrniti minislrsrvu). zaradi aesa.je ato. tega alanka sploh Tahteval
r,rzrlo pislojiega nnlstrsrva, temvea odkrjva novo nep.avilnost, in sicer pn,plaaevanju same
: :ae artorja onnilsirstvo je falulteli naknadno nalozllo, damora poradlnati pLaao in odtujona
. :Jnvar.nilid\4orju tega alanka vseio Zevaas!, ko al1or sto lakullto ni bil vea v nobenem
: ::od benen razmerju nc pozabimo, S S sa je prar zaradi njegov,h jasno izrazcnili sunov o
-:ranih nepravllnostih nalodila znsntuc1j4 Vluaiteh spoznanj in usot{rviler lahko seveda
:-:dvldevan, da je pri tch neprdvilnostih <lo zd vea kot le nakljuano odo.levanjc finuanih vedstev,
.: rD.<tevam.. da uvedba notranje revizije, kl joje od vseh or8anov fakuftete itj od dlrektorice,
..-:raoz,oscbcvfunkcijidetrnje(i.D.edsednlceuprawesaodbo.a)atorzahrevalznanrom
- asnirve zadere. ni bilavlnleresu nlti dnekrcrlce lakullel ISH Drogice Bac, niti )osebev iunkciji
::aarj* na ISH Svetlane Slapsak(, nili ldkatne predsednlce uDravnega odbora lakuhctc ISH Al.j
: ir:z (vsetn bi lo bile doltne sroriri !o svojrh takral!1h poziciiah Zc zgolizaradi podanega su a),
i tuzukovalnega DenLorja Jozela Vosrinca (ki je moj sum ornaill za plod dornlsljijc, sm pa sc je
::: umaknil v varno zavelje nolka).lemvea le bil ztuadi popolnc jsnordce omenjenih orsanov
,.rlrere m seveda oseb, ki so iih rprczenlirale, prhlljen zahlevali uvedbo rev1zi.ie m pristojnm
in.(vu vse to vsekakor obelodanja ,noralnl svct( S S in drusjh aklerjer r bhtveno drugaani
: lakrine8a nam e oscbc servirajo v svojihjav.ih elsku.nh Kljub lenu odkirju vpmianje

MonitorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


76
MONITOB ZSA

Sklep

Po vsem povcdanem in kar tezko verjetnem, naj na kratko zakljuaim: tega dogodka
kaLor tudi &ugih dogajanj na fakulteti ISH nikakor ne moremo razumeli m obrawavati
zgolj kot )osebno obraaunavanje(, )prepir( ali medsebojne )pedpeLrje(. V resnici gre
pri vsem tem za nekaj veliko globllega: gre za nalmanj dve povsem nekompatibjlni
,tizfjiv znanosli, grc za abastiano razhajanje v temeljnem razumevanju tega, kaj je
znanost, kaj je alanstveno dolo, pa tudj, kaj je pravo iIl aemu sluzi, kaj ]e etlka in,
prcprosto, kaj je najbolj temeljna aloveska postenos(.
Vlado Kotnik, dr. sc c
docenl, iobodni ru skoulec
E-mai vLado kotnk@guesl arnes si

Literatura in viri
A) Reference

Althusser, Louis (1980) ldeologra m ideolosh aparati drzave v: Lous Althusser &
Michel Pechcux & Pierre Macherey & Etienne Baliba\ Ideologi.itl in estetski uti ek,
zbormk uedila Zoja Skussk-Moallik, Ljubljana: Cankadeva zalozba
Badiou, Atain ( 1998) Sleti Pavl - AeneAitur untuetzal osti, Ljnbliana: Al]alccLa.
Bamberger Joan (1974) rThe M)th ol Matriarchy: Why Men Rule in Primitive
Society(. Michele Zimbalisl Rosaldo & Louise Lamphere (urecLoika), ,r'omer,
Culturc, antl Socieq, pp 263 -280. Stanford (CA): Slanford Utrrversrty Press.
Bartol, Vladimir ( 1957) ?ird lke hunurcske, Ljlbljana: Cantarjeva zalozba
Beathe, John otherC hurcs: Aims, Methods andAchieveme ls in SacialAnthrcpalog,
poglarje rFleldr o.k(, London: Cohen & Wesl
Bemard, Russcl H. ( 19 8 8) Reseorch Methods m Cultural Anth ropalory, Lordon: Sage
Blanchot.Maur:ce(lqq6)Lesitll.lle,lupt:,t,tc:!ion:fbau'hPJ,ln,rcIlcxk)nPdtit:
Fourbis
Bourdieu. Prerre ( 1988) t'ontolotsi? pohtiluc d" ll|a in HPideggct, Pari,z:Les foIions
de Minuit
Bourdieu, Pierre (2002) P/aktiini iut, I, Il, Liltbliali.a: Studia Humadtatrs (izvi.nil:
P.8., Le sense prutique, Lcs Editions de Minuit, Pariz, 1980).
Bourdieu, Pierre (2004) Zna ost a znanasti m kfl}norl, Liberalna akademija,
Ljubljara [prcvod Braca Rolaiapo-P.R Scie ce de ldscienceet Drl4 Editions
Ralsons d'agir, Pariz, 20011
CliIford Geertz (1988) Wo*s and Lires The Anthropologist as Authot, Stanlotdl
Stanlord Udvorsity Press
Eller, C,,nlhia (2001) fte Myth oI Materchal PrchistoD). frh! an lnvented Past Wan t
Git'c Women a Fulurc Boston: Beacon Prcss

MonitorzSA vol.Vll/ no. l-4, 2oos


MONITOR ZSA

Gasparini, Evel (1973) // marriarcaro slaro Fi.encei Sansoni.


Goffman, Erwln ( 1959) 7 he Presenldtian oISe[in Ereryld]. Zy'e, New York Doubleday
& Company-
Hammersley, Martyn & ?au] Atlinson Ethnogldph) P ru:ebs tn Prucfise, Londonl
Routlcdgc
Janko Spreizer, Alenka (2002) yedel sem, da sem Cigdn lodil sem se kat Rom'
Znunsttreni rusizne I raziskordnju Romot, LjqbljalF' ISH publikacije
Kotnik, Mado (ur.) (2005) ,Inauguratro prodigi ali Svetlana Slapiak in persona(
Manitat ZSA, YoLyll, no. 1 4, Ljubljana. Tropos.
Kotnik, MadislavVlado (2004) OdalheoLag e dtskuzat) o operi k antropohgfu opere,
doklorska diserlacija, Ljublja]1a: ISH Fakultcta za podiplomski humadstiani
Studii.
Kohxk, Vlado (2003) ,Rqftzenacie operc, Lj]ubljalr.a' Samozalozba
Katnik,yl^do- Zapi-\ logowru ned Srethno Stapiak in Wadon Katnikam na IS ah
irtuiitti poltdild a daklot /arl, - etnografsko gradivo, 23. marec 2004, LJubljana
(obseg: 37 strani)
Kramberge! Taja & Sod, lzrok ( 2004) ,Brczmcjnosl v neunnos ti provhce(, htefllu
Iztoka So ja s Tajo Kramberger v: ,/e.:e/ (Sobotna p.iloga), it 142, 19. junija
2004, Maribor, str. 42
Lramberger, Taja (2003) tod laining the CIuh h EtoLesknosti slovenske adaptacije na
neoliberaiizem(, v:rrrlboslofie ruzprure,|eL frX
St. 43, str 77-95, LjublJana:
SSD & FDV
leli-Strauss, Claude ( l98l) Les structurcs ildmentaws de h palentd Pdriz &LaHaye:
Monton eL Co.
:vi-Strauss, Claude ( 198 5) Od{tuAeni pogled. Ljubljana: SKUC - Znanstveni inatitut
Filozofske fakultete
\{alinowski, Bro slaw (2001 I19Z7l) Sex and Replessian in Sa ige Society. London
& New York: Roulledge
\{auss, Marcel(1996)Esej o darlt in dtugispixi Ljubljana:SKUC FiloTofske lakulrele
& Srudia humadlalis.
Urnaghan, John & Peter Just (2000) .to.rdl & Cubural Anthrcpohgf: A yery Sho
h rodudion Oxlotd. Oxlord Udvcrsily Prcss
i:dcLiffe-Brown, Alfred Reginald (1994) i kcid I ptiniti,ni dndbi-
^91/ukt"ru lu
Ljubljana: SKUC F-ilozofske fakultete & Studia humarftatis
i-:h. Adrienne (2003) O Lazeh, sktiwastih i motku, Ljnbl|ana. Zalozba SKUC
lrzvirnik A Rich, O, Zles, Seuefi, dnd Silehce Selectel Prase 1966- 197E, w.w.
\orlon & Company, Inc 1979; prevedla Suzana Tratdkl.

MonitorZSA vol.Vll / no. l-4, 2OO5


78
MONITOF ZSA

Rotar, Drago B (2003) )Kultura, reprezentacije kulturo in realizacrja realnega


kuliurna politika m druzbena realnosl(, v: Kramberyet, AnLor. (1ll.), Druibena
gibanjd n ciil a druiba danes (Novice: Slovensko socioloSko s.e6anje 2003),
Ljubljana: Slovensko sociolosko drDStvo
Sanday, PeggyReeves (2004)Wonendt the Ctnter Life i aModem Matiarch) llhaca.
Cornell ljnivorsity Press.

Sanjek, Roger (ur ) F,?Zroler, Ithaca: Cornell ljniversity Press.


Sumi, lrcna (2004) )Intelektualno delo v provinci, kaj je to?(, v: ,',r?zm, let. xry St.

1-2 str 60 65, Ljubljana: Zavod za kreativno produkcijo.


Sumi, lrona (2000) I(rllura, et iinost, nejnost kanstrukcie ruzLiinosli I antropolaiki
presojt, Lj]ublj^na: Zalozba ZRC
Sumi, lrena (2001) ,'Mislili smo, daje kaj takega mozno samo na Ma$u': Kratka
etrog.afra slovenstva skozl ldentillkacre evakulancev Vlade Republike Slovenile
in modvojne BrH(, vi lnr,rolor let. 33, st I -3, Ljubljana: Slovensko psiholosko
&ustvo & Slovensko frlozofsko druStvo.
Wesel, Uwe ( I983) Mr., nattiathaLu. o Baholinaram )MaLeinskam prdvu( i polaiailt
;ena u runim druit ma pre nasta kd (lridvne asl,: Beograd: Prosveta (prevedla
BoTana MilekiC).

B) GradiYo za analizo

Slapsak, Svetlana & Ristovic Car, Ana (2004) )Antika je lakmus danasnlega aasa(,
lnteflju Ane Ristovic Car s Svetlano Slapsak, v: Lileralrl4 let. XVI, 5t 153,marec
2004, LjubLana, str 66-85.
Slapsak, Svetlana (2002) )Poetika rkljuaenosti(, uvod t v: -Llle.dlxld, let xIY St.

131-132, Llubljana, maj junij 2002, str. l-7.


Slapsak, Svetlana (2004) )Pohvala lenobi(, drlk\: Emzin,1et.XlY, it I 2, Za\od
za kIeativno p.odukcijo, Ljubljara, str. 1.

Slapiak, Svetlam (2004) )Profesionalke, proiesionalci(, vi Or4 leto 6, it 10, torek.


9. marca 2004, Ljublia11a
Slapiak, Svetlana (2004) )rleiavna dediidina ati Studij antike kot tckode zrcalo: o
lahkotnih primerjavah, al'tonomnosti vede in bastardni epistemologiji(, v: Sunaia,
Maja & Senegad k, Brane(v.),Antiko za lrctje tisoilelje,Ljrbliana.ZaloZbaZRC
Slapsak, Svetlana (2001) )Znanost kot taraa(, v: ,/eie4 sobota, 10. marca 2001, Maribor.
of/fu Gende.ed History(. V Svetlana
Slapsak, Svetlana ( 2000) )Yugoslav war: A Case
Slapsak (ur ), Iyat Discourse Women s Discourse, Essays and Case'Studies lion
yugosla d and Russia Tenatska it revije Topos,lt.II, St. 1'2, pp. 17-68. Ljubljana:
ISH & Studenlska zalozba.

MonitorZSA vol.vll/ no. 1-4, 2OO5


79
MONITOB ZSA

zvnn znanstven' ala.ek uaK 572 029441@471)


Taja Krarnberger

Lingua ISH lmpe i


O totalitarnih diskurzivnih strategijah in
njihovih domnevno dobrotljivih n rJihih

Clanek nanikn injlt - trui'sen skazi red diskutza indiskutzbe strdtesiie narih nasihet
in nasilk ahlani nd ISH Fakuheti za totliphm\ki hu tunistilni itutlii, Ljublidnu, ki n
.asedli ?olaiaje nainstitu.iipa \erii nelesalnih dosotlkot nd zaietku leta 2004 - abturnaw
rftdrsen ba as?ekta delovnjd owga wdsfie egd kdtlrd P/i ? en sru za ideit)
.na sliereskup osti.ki aj bi ot lej bild zds arand kal to7a, ngitl dhiera iindstruktura
. noin Nuddtkon a Mkademskihr ilualih i \ sreie iika ?oboi ostfu padftjenih I
razmerju do tuzunniike ome klatue ISH. Znotai takine skupnoni tu ni vl ptunara
zt ktitiina misel i za nia situno ko teptualiza(ra Nal ani hikaz tnoteEn
intelektudl eRdrcdaue ematu ajholj zqoiient izjati awdekd je IS H Svtlane Sla?iak:
)Ko enk/dt ne wianek w4 tlu;hd ni doli d, dd ws roshtid ( Pti drusem aspektu, ki
:ddevt eposrcd o d qlizo dtlkulzat aldltor ovqa rotltta ISH, ?d drtoria ?tikazuje,
kdkoje nalolc na potllagi diskut2inega honzo td nosilcer in ositke now ahlasti ruzhnati
ntettalnoutilicitu anrlomne o tuzliinih in samattain ih osebnani, ki zase no deLlantirni
rutni netiio,daso intelekhuhi, dnalizo tiihorih beledilpa razktiru slob.tko prota,ie irc
kot alkrila btalilarno ndurnanost itl odpot tl.r iire, dinaniine s bErzi e misli ter
:nanstrete kohetente, nu k.ttetih ie znatosl ut?neliena Ta skupno mentalna po|e, tu
konotd|ijd, ki ie akalje disk rzar oreeawdtsnlSH, knelii nd odsatno\tiktitiine nisli
in rcflek\iie, na nezmo;norti Lliabikih fumula(i in nepasrcdnih kon|iontdcij z drus.iie
nislelini osehdmi z ineni itl ptii tki, ki sa asllovu (ndjsiba pazitirnih dli pd negdtinih)
reliten.idlnih runetii, pd lutli dryunentatiiskih wtis t znanostih 1A#na miiljet e, ki
n! ipaznav drugegu in d edinega, ie I izhodiliu neetiina, sdj ne zmorc prestopiti
hanasenizacijskesa hotizantd niilenja, I katercn ni ptostohi zu ditetzAtu.io lc tudi
redttonamno in zarutli spoznDne deazorientnanosti nuino veto I nedijski diskutz
nlimatije in konercialne (neaLihenl e) tosike, potemtdkett senitno t tuzneiu do
palnii ih ohlasti Tak(j zdniselo znansfie i lkupnasti, ki se konsolidnd lele ncsdtitna
ptek tumnewe1a skupnesa $rtu:nika(ne pu prckintelekhLilnih eldLromcii in disk sii),
kdkot tudi neryttirente znotsbeni diskutz sedaniih nosil<v oblosti no lSH, temeljei na
\onmbl enci $de jq ikftiiiin a aliktituni porlLasi ut iLitarne nilti(ne N nd rclleksiii
ektilicin ih zmot, itudidh natenalainelaharuciji konurbt), slu elenentdmi znaiilnost i
yedzna sbenesa niilje"ja, ki ie wdno hisfle o iobiatd niiljenjske okrik dru;benih ii
hunani.ttinih znd oni I Slownii Zdtudi teEd skdino zdskthljujoieea nent,llitetnesa
dispozjt a ie bit pui a ISH tudi mosoi in iz?eAdn tako rukoi hrcz odnevi in odpc'ru |
re?oeedne n dturbenem akoAu

Lljuine besed: znanstvcna slupnost, diskxrz, ideolosija, rohlirarizem. insiilucija,


.elleksivnosr v znrnosri, objckli!aciia^ubjcklivacija, antiinielektualizem

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


ao
MONITOR ZSA

At the nrctu leyel, especially ktuuqh the oniet ol discourse o .l drsctnire shstegtes of the
het po tr-holders dl the lnslibn Studiontn Htnahilatis Gtudadte School oJ the
II hdttEs, Lrubrana (ISII), fia took oret rhe powt postt s dt the sttt tto dftet o
senes oJ illesal de ts in ea y 2004, the atlicle eunines especntlly two aspech ofhe ne
leadershry's acnvry Iheftstohe reldtes tothe deaofthescrcnnfrc cond nlry, \hch\asto
be thcrudJter tonccirerl ds a still risid hicrdfthical struct ft wilh o N enphasis on
'acadetuc ntudls and nonktsh pto shess ofthose tubafthnated ta the Ii;H llrtdbltthneht-
l"ride such a.on tnilt there i o lpace lefl lot criti.al tho ght ar a tunted
cohce?tuahsatrcn of reaL* 1he dsekce af the )ne|| ntelle.h@l oder< 6 pefid?s nost
suc.i ctly erpressed i" a statenat b) the no ISH Dcdn Stetlana Slaplak: ,When you stop
beLethg, ),oM ehployer B no longet obliged to lsten to yoak Wth Ngdtd to the seco d
aspect, hich h directlyrelated ta the analysis afthe dir.. tsed by ke nenbers of fie
^es
nev lSlI leadersht?, the authot de tusttutes ho|| ke .lfcutstw honzon of rhe nN povet
hoLlers tm sene as a hasis lor unrNelli B the ncntdl n{omlty oIpt,"o erlly tUIere t
anAa t ono$ perca ahnes, decldrdtrely clqt to be Mtellectuals, yet the a alvstsof
'|ho
their te s Mveils a.leep propensiry lor trcb, ifnot ape btalihna istu, and Nersio toa
hvtq, dynanrc s bvesNe thousht akd s.1ekhrtc coherence, vhtch prcw.]e thefoukdatbns
ofstie ce Thn..nno tte,talfeld, this con otdtion, *hich coLltihnes he environ atof
the dscaunes used by the nev ISH leddetshtp, ls based on thc dbsetue ofcntrcdl tho ght
and relection, a d the inabiliry tofom dialosical lom ldtions and e saEe in direct
confrcttanons vtk na"te.l tndodudls holdtns .iferent vevs, htch both ptutde the basls
lat (eithetnesotiw ot pditic) relere tial relations as wll ds aEuncntative .hdins in s.iences
Th$la oftht hry,vhichdoesnota.knotte.lsekeoketa.lthedtllerent,Bfutula entd y
nethi.al, sin.e it i nabl. toAobeyo d the hmog.nising honzo af thihhnB,,ls evhich
there a ho space fot dtre$ficdhh h B also tor d tokahaus: becd se of ns perceptaal
disone kdnes\ it i! inditdblyweawd inta the medid dist. rse oI0mtuh arul n eftial
( eollberal) losrc. andkerefoftsenth h ftlahd to the pohttcdl?o||er Such d nonokofrhe
s.idtiJic.oM hity, tthi.h .onsoliddtes illelfdly negdtireb| by neds oJ on allegcd c.nn@
eneny (akd kot thtu gh Mtellectudl eldbaruttds dni dBc s ohr. as vell at the mpeftheftt
sciatiftd^u .t the cumt pawFhoaers at the lSH, hased.n smhotubular LnNledae,
^e
tnetnd d l uhltrdnan thauAhr (ahd hot on the rellechd of Ncfifi ed etnn. e n dnon of
ndlenak onrl elabotutbn 4 corcepts), qle the essential charucbnsliLt of preacientift.
thuhng, hl.h sttllfah.lahe"tdllydatetulhes the scope ofthlhktkgvnhn the soctdl scences
and hunanities inSlaeniu The Ftsch at lSH ws posrible ppcisely.lre to this enft ely
yorryug nentdl d6pa tt , vhtch dlso alloved n b be caftEd out vrtu4lly vtkout any
erho i at resinace Itun the in ediate so.ial dvitunndt

Ke}\or&: screnirlic commriy, dlMurse, rdeology, iotalrtaflmsm, mstitutron, reflexuty


in soicn@. objectivalioD,/subjcuivaLion, dti inucllcctuatism

MonilorzSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


81
MONITOR ZSA

L drtrcle sur tu ?lan icra et A n@ers l'anlru d dis.otrs el les stratagics dtscutsies
onelles dcs tenants el tendntas des r6les AflEedhts d l'lsll llcole.les hottet itudes et
s.khcd h hdnes i LJ blJdnd qn se so t dccaparis, a ld suite d une ine des d.tbns non
liAales, des pastons clir duns celte inslit tioh tuone eh pfthrcr lrc dew dspects dr
fohctloh@hteht de .es ouredB responsabler Lepre ieravectestcel i de larepryratdtio
de la co mmd ti rcientifrqu. .on9"e dtsona$ etclustrehent conhe une structure
hrardrchry ertgtu dwcn acce t, noureotit I ISH, nh str lesntuels ( acadimiq rs
'atec
Ie .oralaire iniritable d ane pia sa.eh:lotale .!es s babernes .lans leurs relahons dwc la
noadLe noneh.larure; tlto de tu q e,dansle seind une hiirarchie dc ce lype, il ditpl s
de place pour me pe sae .ntique et une .ohcephohsanoh n dncie tle la ridhta soctole Ld
dahonsttuttoh.le L < odre ntellectuel noDeat praconisi pat Swtlana Sldpiak d, dans
'
une h@ne partie, nis en altttu par elk se tlo w .dcehtrt .ldns sa ddcldrdnan sttwnte '
( ,'1u nonett on tuus t ! crclez plut, le persot el estplusobliEidewuspraturIoreille,
Sous ]e seo d dspett, ruposonl catui-ln st I ahduse dmcte .les .l6cows petronnels des
ehbresdeldN telledwcno del acolepnrie en qterLbn,I alnetp de l'olti.leerpli.ite
sdlaeo de percsoir, it paiir dc l'honzon dnca$tfdes .es hoana x tehdrts du po tot.
re hlfotuni hehtale chez les ?e$onnes poundtu supposies atu diJlarenciaes et duhnanes
q i, de ?lus, flr o ?ldn dttlardti|;se ptuse tent cotuhe les ihtcllc.t els tohds tre I dtdb's.
q clq epe ngottu sedele rc textes do Nawiru e dispostho at noins prokrbtolitaift,
sina btalitdire tolLt court, el une ripuliid po / lo ?ehsae 4hdtu1q e et subrers\e donc
vwhte aust qae po t ld cahirc ce scte nfque qui repftsentenL le lotulenent de lu sci ence
Le chanqnenLal con u Jig tu t conne ld.ahnordnotd1ns ldqtelle bagnentleurs dtsca rs
Npose sur l'absence de ld pqsie cnnque etde la ilexiilt, sut l'inposibilitl desTotu ks
dialagtques .t des conjionhltio s diru.tes o des poehots prses p des penon es petsant
d tfttuehr, hdtspottakt let prika set oms,etq iso n la base des rapporb ftltfthtieLs et
a,ssi des chai es a,Lanentdtives dans les scieh.es Le rype de pensie trata .lans I arhcle qai
ne rcchhait pds .le I a tre et d dtllerent est l.ndane talene L non4thiqa. dis lc dlpdrt
parce q il e sail pas .dpoblc Lla sumohtet I hoflzan .le ?ehsae ho aqanaisankon iln ra
pdsd espdcepdr ne dtwrcilcano ftelle lape sie de ce rype n en pat u tonaheetelle
esL a caltle d'Me disanatutian d. .anhoissdh.e, Mirnablenent mbnquae,lats Ie d^catrs
htadldttq e de Id to ptonohotet dans la logirye co nercidle ( ,oJibl/al.), bref, elle est
seflile dans sa relqnon aD powoirs soliaux Like telle replasehtunon de la cM u atti
s.i.ntifrq cq i".se.ohsoldeq edeldgo nigatire,noye nantwe nemi ca n netppast
kt nan pas pat bs ilaharuLianN el les dtbub s.i.n fiq er, dths q@ h d5cotn prite du ent
sdehdlqae ethd pefthe t des tenants dctuek du powoir d I ISH b6t rb le sotuftdbalishe
de s@oir s r l'inerke et Mr lc e.lc a ii.ie x d ahe peksle trltorre (et nan pds sur tne
Nle d des erft B ftctLfides, st les atudes des ndunaw et sur l i labatutioh dcs coh.epts)
lament deux trats .arddtnstiqlLes tlimentoifts.!e ld peBie pfts.rcnnfque qu, ercare ot
.e tuoneh. ditemihe les ca.|res.]e petsae des sciqcet sociales et h ndines enskDt ie A
cause de ce dispositfde entalitts exLranment .dbdn ossdnt. le p tsch n I $ Irtpostble
ct ealfllt p/dtiqen.hrsdns ichoet ftdcnon dans le n ieu calt relet social imnAliat

Mottscl6! : cormuauti soicnlillqrc, idaologie. totalrtarisme. msttuhon, refle{uG .lans


les sciens, obletivahon/ subectrvaton, t1'mtcllcclulismc

Monitor zSA vol Vll/ no. 1-4, 2OO5


a2
MONITOB ZSA

Biloje ehljiro [. ] Ftuz?alosiia enatnosti I I Ubosi pesjan maru bni prcsta;en zdtudi slurbe
Tuliti mord z nlkori Toda, zdkqi prcdmenoj? Galo nasite, zlon pnv, st/aianskd
hipokriziid, neusnilje bafiatizen, ki se ?ortdtta kot dko

Victor Klenpercr, Drerr* l9l3 1945.11.r],atec 1933

Uvod

ae bi hoteli analizo koincidiranja razlidnih dogodkov na Institulum Studlorum


Humanitatis - Fakultotl za podDlomskr human istian i Studij' v Ljubljani [v nadaljevanjLt
okr ISHI na zaaetku leta 2004 zadeti s !'oucaultom ali celo z Ma om, s katemna
Eticnnc Balibar odpre rzarpflo ana]rzo altonomije politike in misljenja politidnega z
zomega kota Iogike in etike ta zorni kot, mimogrcdo, v pdaujoaem pflspevku zanima
tudi nas -, bi lahto rck1i, da druzberu ramerja oblastina ISH skozi njegovo celotno
zgodovino niso stala zunaj drDgii vrst druZbenih mzmerij v okolju, paa pa so bila
druZbenarazmeEa miljeja. vkatorogaje (bila) institucija poslavljena, vseskozi zajeh
v slehernem aktu in gesti? (bodisi druzbcno prilagodljivi bodNi druzbeno kfltia ),kl
soju sodelavci m sodelavke ISH, ko so delovalipod okri[em )znamke ISH(,r naredi]i.r
Teh druibenih gest ljudi, ki so tesneje sodclovali z lSH, nc vidimo zgolj kot neobvozne

r
lSH - lnstitutum studiorum humaritalis - kateregaidejni pobudnik, real,zator ustanovitve nr
dlhovnr vodja uslanove, ka&rsra F bila usranovijcna, njenili lrojoktov ter razkrovah dejavnosti je
bilDra8o B Rolrr - je bil sprya mziskovaini zavod (ned letoma 1992ln 1995), ,ato pa se le
translormlralv tatulteto zapodiplomski humanistiani studij (1995) Sama sem na insrit!ciii
pretivela 7lt (199?-2001); od tesa pna itiri leLa kol mlada razisrola[a, k, so ji podobno taror
drugin MR na ISH z zamjanjem o hudi nnanani stiski, K jo je nepresruo lrikMovala direktodca
lSHDrasjcaBac, nainstituciji odLesnjlj domala res denarza malenalna sredstva (o ten vea v
alanku SabineMihelj v prla!.joai slevilki revije), zadnja rri lera kor ncllaada zuanjasodelavka
(kaLer niz.llaaani vloieni tapilal v insLitucijo - u.ednilto delo znanstvere revile, prevaJanje
zna.sivemh besedil, poslaviiev salerijskesa prosrord, orsuizacija in jaodba Gzstav, orsuizaclain
koordinaclja epistomia! ekc,je. orydizacija mednarodnega rolokvija, orsanizac'la druzabnih
sreaanj, neplaaan sldep.i del CRP raziskare )Obravlaru.je kuLrure r slovenskih medijih( in se kaj
znaia !o uradnih parametrih za alaoBke honoade vsaj l5 millonov tolarjev)
I Michel Fatcal].t v lrali da zrarl: .l po Balibe 2004, str ] 17 Glej tudi tabelo ,Shematizaciia
lunkcij in pozicij nekaterih sodelavcev in sodelavl na lakullet ISH pred in po p.evzemu oblasli
sponladl 2004{ na koncu prialjoae slevilke rsije
r Ne sme nam uiti nili to, davsisodelavci in sodelavlc ISH nisovselej nasropali pod okiljem ISH,
am!a] lod .azliarlmi kovtrimi orsanizaciiaml Dcloma ie to mosoae relotiti z djstvom, da so bili
tudi sicer zaposlenina razliinih institucijah. saj ISH ni zmogel vselel zalosliti vseh. ti b]bi]]
lripavljenl delovati v njegovem okviru, deloma pajc vcndtulc ro teba lripbati tudi bolj
lratsmatianim, v nekatenh ,rimerih paludi lulratiwim oz merkantilnin aspekLom delovanla
posanezn,h sodelarcev in sodelavk ISH, za tatre jc bll ISH lc prlloznosrd zasluzek in ilsrrumcnt
druibene promocije. kada.je Daa bila konjunktun ugodna
I KoL alto.ica alanka h urcdnica diskurziwesa maieriala v pti:loEi
l,ttl Linsuanl ISH Inpeni -
tra8menriiz arhiva diskurzov in izjd! Dpendix dlskurzlvno gradlvo k dlankuiv nadaljevanju
cltitunikotAdLinEuatu,aemursledizaro.ednastevilkadiskurza,kakorjenavdlavpriloEi),ki

MonitorZSA vol Vll/ no. 1-4, 2OO5


a3
MONITOF ZSA

in poljubne geste posameznikov aii posameznic, ampak bolj kotperfo.mativen )slupek


iranshdividuaLnih praks(, ki nosilcc zavezuJe in jil izpostavlja odgovomosti, saj so
geste naredili v polju druiienega, se plavi kolektivnega. kjer so (alinaj bi vsaj praviloma
brle) - tako tudi na ISH pradcc in dolznosti kolikor toliko cnakomerno razporejene
med vse sodelujoae
V tem smislu, nadaljujc Balibar, )!o pomeni, da oblast vso svojo uainkovitost in
realnost pddobl 12 razme., v katedl se 1zvaja(j. a obenem tudi to, da je ,tam, kjerje
oblast, tudi odpor(6 Vprasanjc, ki se ob pdmeru preLrata na lSH, ki ga namcmvamo
v nasledflJih pogla{fi neko]iko podrcbneje p.etres ti. zastavlja, paje, kak5ne so bile te
razmerc na lSH, kaj jih je v tcmclju oprcdeljevalo, kako so se najprcj vzpostavilo,
kako so se postopom a tran sformirale. kje. nakate.ih toakah, sejevzpostavil odpor in
kako so naposled koincidirale, da je njilovo komplcksno uain anjc rczultiralo v
tem, daje in stituc! o na koncu zapustrlo? vsaj 8ljudiin zaradimoralnega ogo.aenja in
materialne oskodovanosti vlozilo ovadbo na jamcm tozilsnu v Ljubljani.s

alanku sledi, nimam ne preterzlc, da bizajela lotaldiskuzor in vseh rjim prlpad ajoaih pomenov ln
uainlov terololi teh disturzov zgrajeiesa dosajrnjd na ISH na zdaettu letd 2004, pa ludi ne ielje.
da bl izarpala problenatiko, kl se kaie skozi razne.jamed naenl strani odpdo, za objektivaciie
dolemljiyo diskurziyno strutturo, in represiyno. za objellivacre nedosLopno dislurzivno rukturo
o a drusl strmi Prcdmer prcuaevania- ki se stozl diskurze, ki so kozili na ISH in sirse, zastavlja, ic

Frekonplelsen ln preai p.evea razlianlh lroblemslih polj, da bi ga bilo Dogoae zadovolj'vo pojasnlli
zsolj z nujno pdcjalno in altoEko loldljnraro !{slektiyoi rflcktira li jn ocjonalno pojasnid ea jc
mogoae le s senjo resnih itudlj, ki z rzlianih zo.nih lolov osvelljujejo dtubne partikularnosli'n
dtuih, K pa postopona in dcltcposlopnosiljc priauioaa monoerafiia o ISH - sestavijo mozaik
neke rellnosti, za ldLero sen prelriaand, daje anahronlstia.a n' neva.na v svoji (spononatran,
inicnci surovosa iztljuaevdja drusaac mlsleaih poMmcznilov in losamcznic (z ISH) Bralcu in
bralk za.ddi laZjega.aTumevanla alanlG, p.edlagan,.aj sr nalprej v celotr prebere lrilogo;U
LitE an ISH Inletii (nafi^ pa udi ru briko ,Objava nIa Lerih dokumcntov(), saj bo iz soloslaviiev
ledvodno znal ludi san irluiarli nelarere ponene i. vrzell, ktjih v nadaljevanlu objektiviram(o)
Ba lhar 2004 srr ll?
Michel FoucaulLv l/drilo:r,,i4i./ po Baliba.2004.s1. 117
Za,odhod{ iz lnstltlci.ie (ISH) uporabljam razliane slacolc, ki ne lzmza io {clcj cnatih rulocov
rdhodd Teh razlogov tudi ni mogoae prisilno unificirali, sal smo ljudje. ki smo nNti.ucllo dokonano
apustlli, bili v to korec konc ev lrisil.,en 1i d o zadnjeea lrcnutka smo naEca sku iali naj ti mjnimalno
!\upn. podlago za sobivanje s lolegi ir holesicami, zatatere sno danes lali(o ]e prepnaani. da jih
znanosrzanima zsolj kol kinka druzbenesa povzletniitva v konfliktrcm aasu (!a zaaetku leta
1004) smo izarpali vs mozrosti, [ijih za minimalno institucronalno soz]lje.udita lormalnaln
:ravra konrunikacija ned razlianini ilte.esnimi siranmi Taprizademrja so se v okolju kohsov ln
elesic, od kare.ih trihae niiTlazal niti najmaniiesa zanimanjaza poTnavanje p.avnih aktov
.nlruc'le, seveda morala izkaza(zajalova, vendar so bila nljm in polEbna poteza v proces!
::zint*racije le zndsivene institucije, kaler !ovo vodsLvo seje ie pred naslokom na oblast
:.loailo resrruktu.iratl razme.ja !a hstituciji injih uskladiti s lol1ilatro (vdor ldcolosijc v znmost
ii.zi politiko:prihajajoaa ultra desnica in.jeni represivm pnjemi) te.lomercialno lonlunlldro
,aor ideolosije v znanosi skozi medije: popllizem v znarosri, konercialna ! speirost, medijska
aTiynost, poljubnost klepetanja o znanstvenih objekiih, pojmih in konceptih, uv.iaanje poDularnih

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


84
MONITOR ZSA

Ziveli v druzbi, pravi Michel Foucault, nanrca pomeni Zivcti tako, dajo rdclovanje
na druga delovanla mozno( in da Ddejansko poteka(. pri aeme.to nikakor ne pomeni.
da so doloaena obstojcaa oblaslna razmcda nujna, paa pa pomeni, da je slchcrno
obiastno mzmerje potrebno budno spremljari, postavljati pod vprasaj, analizirati in

alaikov r Tndnsrveno bibliosrafijo erc ) Priodhodu z ISHje ilo ie.anj gledamo stozi dishurziv.e
stralesile rn skozr doknmeare, ki jihje bojdazaradl oerozanja instltucije (,rc iiiio() s sirdi
kritialih (zunanjlh) sodlarcev in sodelavk - proizvedlo novo lodstro lSH, 2a opresrven lregon in
izktuailev drusaae nisleaih Zapliemo orej lahko, dajc bil odhod h@lcktualcev h itrteleltualk, kl
so odiliiT lSH,/.,iil/e, in izrrr?,, da saje vveaini pn erovdoloaaldetianamela(noralna
oeo.aenosinad postopkl, zavajal.il nr poneverbami ekile novesa vodstvaizaimend nosilcc! novesa
vodstva ISH slej uvodv rubriko,Ohjava nIalerlh dokumentov( in mbelo,Shenarizacija (na
loncu E ilevilke), posojevala pa so sa neeksllicirara maclnal9rasania v dezi s tcmcLjlimi zastavk

NVp.aianja so slcer remeljna, venda.unje p.lcujoai alatrckne mo.e zadovoliivo odsovoriti Artorlca
tudi nima iluzije, daje lseh 8 lludr zapusLilo insLitucijo zaradi podobnih ali celo enatil razlogor. to
bitila huda pocnostavlicx vendarLc pa ostaja dejsrvo, daje bll(!o)son ckscesle deltantnosli
(pravie, komunikacijske, Iinanane. dilamacijste ipd ), s taLeroje ukoj nasloprlo nolo vodstlo - in
p.ilemlmamlmislihadninistrativnoindelGnskoollast,vvsehoznihprchudinjcpriosebah,
kalerih erika ima ie ved.o .ero tunkcijo, kako. smo re omenili, zbujal moralno/etiano og..aenje
Ker se skozi razlane do|lnenle h, upam, prek rcea tudl skozi nadaljevarjc ala akaic, daje bil
ISH koL institucija sicer usranovljen v okolju, ki da mu srrulLurno ndsilje nr srmga Date.nalisiand
hicrarl zaciia na hsrit!cioralni ravni lnhcrcntna in iuje potcmrakcm vse od usianolihr v sebi nosil
ralodlrana tudl sarn,je venetno edna instanca. kle raznerja oblasli na ISH d.Zala.a kralko. da
niso cskalirala v neeanvni smeri, bildckan insiiiuciie Doeo B Roiar(znaailna patoloslja Slovenije
in druglh provnrc, kjernl lelko kohe/vnihjeder drugaanosli. kl bi znoela izpeijalial vsal zaded
translornacijo zadusljilc homosenizactjsko rcahosti, aaailnc zazakoria,je vrem, dd icvedno
prevea odvisno od enega sameea alovele ) Detanovalzvedbenamoazanjegovekoleeenrlolegice
!i, kakor scm slrva sama menik, izvirala lz njlhovih spoznavnih razmeriido njesovih perlhcrtnih
2nanstvenih relerenc alr iz nlrhovega spoilovanla do nlegovrh dosezlov in osebnosme rntegntele (vse
prckmah mi ic bilo lasno, da zndstvcnih del Dmsa B Rotarjd njccovi kolsi vainoma slloh liso
brali. taj iele, dabl se do ijih opredeljevali v peflnrenrnl znan(veni diskusiji inkarjeiebolj
ncverjetno, za ob[kovanjc aanstvcne skupnosti pa ncvzdrzoo, njegovih dcl nikdd niso lavajal1,
derudi so se lorevali podobnih ali endlih problemarik) lzviralaje p.edvsem lz nlihore udobnosLi in
lz pslhopa oloikih vz.okol ? er nelatio@h: 1,2 ki\dc kalcqov in koleslc, karcrih kolcsialnosr ln
poDoa prilzvedbiustanovrlve, pripravi in realizacrji projerrov, Da ludi pn iirjenjaznansllenega
oNczja, od katcresa bi imeli nekaitudi koleei/kolesice alj studeltjc/studenrke,je bila mnrimalna ali
celo nlana Vealnoma so tolegi Draga B Rotarja loreli le varno sluito s ain rna.j osebnlml
ansaumajii ena od laklh !dobnost Zelcalh usluibenkje bila tudi Svetlma Slapiak. za tatere duZbo se
le Drago B Rotar veakral osebno poregovalprira2lianih drzavnih nstancah. sana pa saje lela 2004
ldkoj po umesdtvind aelollstilucije brezobzirno lreendla (ne le njesa) vzasnovitrkinc
orsanizacijeje Lako od vsega zaaetha netaj Deriidnega oz gnilega, saj. kakor prariBallbar (2004. stl
40) naposlcd instirucionalne zgodovinc nikoli rc moremo loaid od naaina, na ka@reed so bilc
zasnovane i. oblilovane same identileLe ndinstiluclji I'ri 1em grep.i ISH 2aizhodiiani razto.at
iudivumovmju bisiva zndstvclc ilstiruclje:na oni strdi jc ta bila zasnovana po idcalu
huranrsria ega nrrelektualneCa kolegija koL zasebna nesistenrska sngularna inteiekiualna ustanova,
katcrc vcalna sodclavccv pa seje kmalu zaaela obnaian kot saboicrska ekipa najboli lenesa
nrdustnjslesa obrala, Ljer delavci sabotirajo ali zabuiavalo, lddar le n'o.ejo. nt ne sodelulejo v

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


a5
MONITOR ZSA

tudi spodkopavati, io je utemelJeno v d$kimmacdsloh m izkljuaevalskil mehanizmih.'q


Meha zem Lkljuacvanja, ki se je v danem trenutku z vso silo aktiviral na ISH in
katerega nosilca sta bila skupaj hstanca okepljene ailmmistrat ne oblastl in tisti dcl
inteligelce na ISH (grc za koordinatorje in koordinatorico nekaterih programov na
ISH), ki gaj e ie dlio aasa motila suverenost ter al,tonomnost mlajsih kolegov m kologic,
nlihove raziskave ter njihova kritiana misel, bi na ravni .eprezentacrje - pa naj flam

slupnem delu Na drugi strmi pa je pe.lldnos I ISH od Bega zaaet|a tudi v tem, da ie na samem
zaaetku vlorh sodelavcer ln sodelavr niso bjli nitj prjbliino nakoyedni Zato so zaaelna.
nemalobat lotlaacna in zamolaana nesimetriana razmerja nerehno grozila, da bodo z odsotnosljo
pozitime idenl,fikacije in i.vesticije v skupne projekte, Iri bi ta mzmcda lejpakrudi kasncjc lahko
uravnovesjli, slod.jcdla pozitlvno eradnjo lnstitnc,je Obe notanji proGlovji sLa delanu jemall
sleherno moznost, da bi uresnidil in stiiucijo, l.aksna je bila zamjiljenaoz. katrsla je bila idejno
zasnovana (mimosrede, trovo vodstvo ISH to Rota.jevo idejno zasnovo. od katere sele v vseh
postedih zasutalo 2a 180%, v Drosdmskih knjizicahjn naspletnih slrueh se vdno vzdrZujc kot
knnl(o. kot svoj domnewi..edo), zaradi aesarje lodliral mlade nadarjene in akt'me kadre, da bi
izpolnili intelektualno in socialno Drdznino, kije ISH delala bolj za zbiralisae duhov takor za elirno
znansiveno ustanovo Osnovni dispozidvlSHle bil videli lak:od lasLnega koleglja nenehno slabljeni
dekan, ki sicerima za seboj iiriepomembne intcloktualne dosZke, etiano drzo ter subrllno ln trdno
voljo, poEbno za transfo.macljo polavedrosli z odprtim, a kntianih duhom, na drugi strani pa
bolj ali manj Ietargiani profesonri kolsij, olromljen z bolj malo dinmianesa, zndNtveftsa duha,
vend{r Da z jzruito sveaeniikimln sbianim ,agonom, ki sa ne zanima kolesjalno delovanje
zranswene sk!pno$], [i nitatorne zmore iiye inttektudlne deb,t, kireaor redno izdajali
tvije, ti bivsbovala laj rca odlriloznostno napaberkovmih alankov p.ocriranrh sodelarcev
rn rijebrez izvi.nesa intelektuahesa loienciala za ursniairev celo lastnih, kaj sclc
'n$1tucije.
stupnjh, za promociio takulreie reprezentativnih, znanstveno elabonnnih ln zaznanstleno
stup.ost kohezivnlh projettov Tellonika tesa dvojnesa nesatiy!sa ravnotozja, ki vsebuje skajm
omejn prostor simboLlzacije iltelektualnih vloe, h !aje blla za vealno starejsih toleeov ]n kolegic
skajno udobna.je bih v temelju Dremakrjena in spodjedenas nastolom skupine mladih kritiatrih in
$osobnih itrtelcktualcev in lntelktuaik (okoli Ieia 2000), K so bili sposob.i na ISH zasnovatl lasten
prosio.' ilvahen kolegij. utemeljen na delu, solidunosti in dialqu Det@, ](jje znal opaziri rvo
jedro austvenc skupnosil,je aktiwo !od!r.a]lobDde podiplomsldh iludenlovin Siudentt oz
mladih doltrorjev in doktoric ( m aEi komu j lrck prosrma frucosko{lovcnskih srudrjstih imcda}
&ote6, pa tudi z dnelmi posftddanli in pnporoaili omosoail blvanje v Panzuln ielde d.usie, za
ke vsaj v aasu mojes, sodelovanjdz institucijo ni skbelpravnihae od drusih lrofesorjev in
prolesorjc), sodeldal je v Darsikaterem proJektu nlaliih kot starelsr kolega i. konaltant, ne da bi
mlalse lludl poskuial tako.l@li deklasiran a[ upombiri za svojo promocijo ali lor delovno si]o za
*oje projette, bil je odpri do ki[ane refleksije (glej tndi Rotar 2005. op 90 o kadrovanJu) Zdi se,
dajetisti del prolesorekesa tadra, kijevinsntucijo na kolsialni ravni vlozil lajmuj, tomaj aakal
da se reaktivira staE al,lomaiizira.a rnercija insutucije, kilevladala pred nastolom rcvije,rtlorror
/SI/ in drqih lrojkrov olajiih kolesoy in koleelc, in z njo vred stmkturno nasilje ponlzne
subsidjralosLi i, prjvzdignjene seniornosti lnstitucra seje s ten, taloj po odhodu krilianih Ijudi.
poBen izenaaila s Bloherno od - $aj v intelektualnem smislu - rcdundutnih jnstitlcij I Sloveniji,
..t!di se.je skusala v dobrih l0letih pnzadevanj in angazmalamnogih ljudi ohraniu tol
nrelektualni prostor, znotraj tate.Ea n vljajo visceralno utiinreleLtualli mehdizmi, od kaiedh
smojih rckaj msteli v prejinjem sLavku
Foucaull 1991, stl 15-16 rsq

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1{, 2oos


a6
MONITOB ZSA

boto anlagorustiano besedisae ie tako tuje mogli opredeliti kot/rel'enttuno izkliuiite


notrd4jegd sotu;fiika. Katen pogoji so momli blti izpolijeni, da je ta dra ati'rro
nasilna izkljuaitev ljudi z ISH, deluloaa in uainkujoda znolraj specifi'nil razmer' \
katcrih oalkrita konlronlaclja z a.gDmenti sploh nj bila mogoaa,'o kierje v sklepnlll
dogodkih, preden smo nekateri inshtucijo zapuslili, vladala popolna anomja, ki sojo
dodatno poganjale fantazmo, obrekovanja in liustracije nekaterih sodelavcev in sode-
lavk ISH, postala realoost sama. bomo skusall odgovoriti na naslednjih straneh
Na samem zaaetku scm dolzna poiasnili ic naslednje Ke. sem sama (bila) del
iega - za skupino, kje ISH zapust am ki ji pripadam tudi sama - subjektivacijskega
momcnta. se pravi kfznegain prevratnogatrenutka delovanja )neposredDe zgodovhe
( histoire innli(tiate, kakor bi temu rck1i v Franciji), ki ga bom v nadaljevanju poskusaLa

reflekiirati in objcktivirati, in kermoj namen nikakor niprikazati le delazgodbe ('eludr


se obenem zavedam, daje moj zorni neogibno Ze lokaliaran in
parhkularen),1 drugega
pa zamolaatiali potlaaili,'r sebom - ob skl cevanju na razlidne dokumente, poznavaio'
aenezo vsai nekalerih kljua nih dogodlov od blizu, nckaterih dru$h
pa skozl diskurze

r0
Za presled nad io nezdoznostjo komunlkaclje in ars!mntnane tonfronlacrje clci rub'iko:
,Objava nekalerih dokumitov{ na koncu priaujoac iLeviltei lako onenjena rubrita kakor rudi
ptilol nfut Lthsuan {kp auioaemu alartu -ludl kor emostojni bosedi| daiera dober preslcd
;a{iirnziro razlia ina spoznavnlma lipoma d6kurzov ljudi, ki so na ISH ostali in tisrimi, ki so ISH
I Glede na.lrastianc uainke obrekovd.j v olurlh lokalne Falnosti (in edcn od Gh drastiinih
!ainkov je bila v lonani konsekvdrci tudiizkliuditev z lSHl lahko lc slurid, da dob*en del dlfaDacil
ln tonstrukcij o neni, ti so se tonsolidirale po zakotjih ISH ln brikone tudi inie. sajjc Yenja
rnajhna,lenobnih in pnvosaliivih prenasalccv lrdaev !a mrsoli. navsczadnje sem poleg iega kiti'no
dngazima v dveh obscznih poljih produlcije spoznaq (kullurno_umeiniiken ii znanstvene l,
brtaas pnhajaiz dvBh obrekovalskih,virov( Naijn zaradi etianezastavitve pii'uio'ega besedila ir
brez kakc slabe vesti Dkaj razsrncm MalovrednosL zasnvkov i. okoll njlju idplhl.ienih konsLrutclj
in ju
sc seve.la lokaie takoj. ko ti dve preprosti zrYljenFki dejstlii4zamemo iz s.enjstesa konteksia
/a ppola\r.ornofd'o qec_oce'Jrr'/clo,'/dvl"'sioo\ore l4Tnanrecncp'me rr ur
drueeEa lGkor preprosli in odsovorni drzavlianisli izbiri lz njriu v nentalno uravloEzenem okolju'
kjerdrzavljdine presiopajo lraea inrimno* sodrZavljanov trihae ne bi mosel kovadlosebnega
dobiaka zase, slloh Da ne bi oosel raaunatlna tato [omogenzlrano
podpo'o pri lin'u
pos.edno sprevrZen in morallsliaen F 'redno
sisiem v'ednoi} S!orenlli
{loloae h oseb, kar kazc, kako
P.v,i odleta 1999 ii{nvinlimne razmcriu z Draeom B Rotarjcm, senzibllniD krjeb'l
po lunkciji paa {iekanISH 12 teea osebnega razmeia na ISHv vseh letil ndjine skupnosLi'lovekon,
nso
izhajale nitakine Bateriahe ali loli.e druse koristi, na raterebi se hhko lokalni noralsnl sloj1h
zastrbljenoslih ulraviaero sklicevali: vse letalsko karte 2a srudijska bivarja ! tuiinlscm pla'ala sama
(cclo te.laj, ko bijih monl kiti lSH, saj sem tam b1]a 4leo raposlena ror mlada raTiskovalka) o
neplaaatrcm delu pri zldsrveni reviji, orsanizactii nnogih znanstvenlh dlskuslj, lostavilli salerije
na lSH, orsanizac,ji osmlh umelniiklh razstav idr slloh r e goto.im Prej narobc, kakor v slojm
alantu opozada Sabina l\rihelj, sem tudisanamed oikodovuci zd materialna vedstva, lli naj bijih
mladi tuzBkovalci in nziskoralke v letlh n sposablaLl.la n a I SH dobili ,e/ ' apnd Po ! invi 12 Pa'iza
I er, ? 001 sem kot brczDoselna od ila na zavod za zanoslovanje Odtlej sem
se skomno prezivljak s
prcvajanFn in z literai,rimi objavamir robeno od nojih del ra ISH, z izFno 150 000 slr ni bilo
plaiano, dcldla pa nisem nia marj kakor prej, sai rm rmoiro menila daje vredno, sai so se

Monitor ZSA vot.Vll/no 1_4, 2oos


a7
MONITOR ZSA

udelezenii - skusala v fladaljevanju omejiti na dvc osi analize dogajanja na ISH: na


anai izo (spodletelega) oblikovanja in naposled razkroja zna nslvene skupnosd starejsih
kolegov in kolegic na ISH ill Ila analizo diskuzildh, torcj pisnih. pa tudi oralnih
praks nekatedi sodelavcev in sodelavk ISH

okoli revij zaaell kazatl obri8iZive in dinmianc znan$rene skulnosLi dsii zaradi nenehnih
angaimajey, kisycdaniso bilimlaani ali navlde2nl, ampal odgoyorni in kritiatri lo6osi v lokalno
reprezentacijsko real,rost, ti se jim je po nelaj ltih lridruzila se skb za prezivetle, deloma pa tudi
2aradi vea hudih bolezniv druzini v predvidenem rol(u nl*m utegnila dokonaau doktorsk teze
To mc d prctirano skrbelo, saj sem vmes nardila d@olj (objaE 10 lojle, vea znanstvenih alankov v
slovensalnl in y drusihjzikih, delo na znanstvenih pmje|tih, zelo vellko prevodov, urejuje
zlmstvene revlje v skupnen obsegu okoli 1400 srrmi,Ica modneodnih orsanizacij idr ), da sem
zopet znoino - mislila, da so moji koleslin kolesrce na ISH kal od tega oprzjlj in da bodo, aejih Zc
yrbinsko noje preolupacije ne zdnimajo, znali douoeil in rammcti, da nismo vsl erak, in da tud,
naia vlasanja niso istovrstna Seveda nibilo tako Danes precej bolje vem, da rjsti jltelkiualci in
intclekrualke, kj ntkdar riso sami sBdili kak piotriBke jlfrastrukture in ne zasnovallin dqarslo
tudl izpeljali kake iatne ruiskave al1 studije, ki s nlkdar niso prlzaderali, da bi v slovenskem jeziku
za syoj studerte .a.ed111 dostopne temeljn ttrste iz posamezne discipline (ie manke je deloma
skuial potnvaii prav Morr'ir.1,S9), mpak Belej Drevidno puijo le na io, da so na )prayj strani(
Gubvemiie in podredljivosLdo oblrsti), das njihov disklrz ujema s prevladnloalm slovarjen liste
poltia.e opcije, v katero bi se hoteliuvrsaatr, in se intelktudlnim grrdbiiaem zmerom pridruzijo
kasneje, koje nanjih ie vselostorjeno in ko sc deI posaaa (ae sein ko sez.ebijo ie,niciatorjev
projektov. snoyalcev jn lionirs|ih delavcex !a si naposled lahko redelijo sezaslus), nc morcjo v
celoti ati celo sploh nenorejo mzumeli, kakala enersija in kolikila vztrajnost rn napor stapotrebna
zazasnovo in i4odbo omcnjenlh zastavkov in za upeljavo od prevladujoae miselne sheme okolja
drusaallh projeklov Vendarle paje io. da izvnnosti in pertinentnemu sloznawemu horizontu
znanstrene misli nekateri slorcnsU intelektuald ne zmorejo slediti, eno, nekaj lovsom drus*a !aje,
ae r ti, kijih odlikuje skuDno nerazuneyanje! zdnzijov enorrc aredo in nasto?i.jo protiljudem, h v
:vojem tivljenju domalavse delovanje podrqajo elaboraclji vsehln, ie natana!je, po8kusom
lzposrave posojeyza elabotucijo vsebin, saj iele ustrezne okoljlaino oDosoaijo to elaboracijo
Stratla, ko som s Collcsium Bldapesrsvojemu menrorjd (di Pet Vodopivcu) in kohentorjema
(dr Mani Ye.lrnella ln dr JaDzu Justinu) poslala poslavja doktorata, sem .azen prl komento.ici,
r' nije takoj poslala svojc priponbe naletela na nenaraden molt Meniorju in nato alanu komi sije
za oceno, Pet Vodopilcu, sm zato pisaladaljso pismo, kjer semsa lrosila, da se do mojeea dela
\ endade ndvoumno opredeii, saj sicer .e ven, loj z drugim delom doktoruta To je ndodil z
obotavljanlem in na doraj nenavaden in zlaailno ambivalenren naain v pnnu (21 juniia 2003), v
lateresa uyodu bi semi mendand pnblizal (l) z donneynin,razumevanjem( in ,odobrayanjem (,
na koncu pa mi je vendarle sporoai l, da ,vsekakor !e more vea bin moj menro.( Ni pa te $oje
]dlodnye, daodstola kot alan lomisile, nato ne uslno in nerisno sporoail ustreznjm orsuom na
ISH, Ije. bi to dobesedno pomenilo rupad komisijc Sama sem v lobdeaem polozaju, b.ez
nehernesa sisnala z ISH, pos|usila nalh novega ocenjevalca oz ocenjevalko, vendar so melri tm
itu8i, podob.o brez!royni in tretransldltni dogodkj, ki so se tmalu zatem anlrll na lSH,
:rehiiel Drusi komen lor in nato alan tomisije za oceno, ,anez J ustin, se v dezi z mojo rezo sploh
1i nikdar oglasil. narveaj svojo sonjo lroti meni in 3e nekzterim dmsim tolegon in tolegican le
linhroniztalz oaitno veainstin mnenjen svojih proiesorskih in administrativnih kolsov !a ISH, !e
ja bi o len, pa rudi, denino, o ponomi izvolitvi za aslsteniski nuiy kje bila v posroptu h je osrala
,-r.z epilosa, mcd kdorloli karkoli sporoail Ta naain tihega in zahrblnesd deloyanja, kjer d nia
::sno in nedvounno, ampak se vse odvija v nckakini sivi coai pol zasebrih in poljavnih logovorov
:r neolrijenljive oralne lransnlslje, ki nanoben naainne korcspondiras stvdnjmi lodatki, bomo

Monitor ZSA vol.Vll/ no- l-4. 2OO5


aa
MONITOR ZSA

prinum Zelfi opozottti Ila koniano nezmoznost vzpostavitve Zive j nte]ektualne


A(l
izmenjave idej m znanswenega habitusa med starojsimi kolegi na ISH in na njihovo
dosledno prepreasvanle (z iTjemo Draga B. Rotaia), da bi se tak habitus, ki temeiji
na vzajemnem spoitovanju in soldamosti, vzpostavil med razlianimi sodelavci in
sodelavkami ISH. Namemo vzakievtnje bellum omniun o ltu omnes znottal ISH
(in ne le motmj ISH; st.alegija je v (proto) totalitamih okoljrh enako sploino razsidena
kakor Je stara), p katorem le levji dolez prNpevala Y zadnlih letrl skozi noYo
neoliberalno ideologrjo okrepljena admrnistracija (seveda to ne bi bilo mogoae, de bi
tisti profesorski kolegi h kolegice, ki so v aaLnrnlstacijskil prosioflh mje prisluhnili
obrekovanjem iII spodbujati difamacle o kolegih in kolegicah, kakor da bi se od tega
poaetra oddelili, nato srcnJsko obliko kopidenj a oblasti fle pris tajalirr) ostaja ie vedno
premalo osvetljefla ptuvhcialna stlategiia 14. ercellenLe. ki s pema enlnim tokon
dilamaci il domnerno krizo ohranja drzavlJansko skupnost nekonstituirano.

srcaali tudi vnadaljevanl! alanta, ob tem pa se znaailno isnoranco, kadar alolekzahieva


nedrcume odsovore najasno zastavljna vprdianja Takemu poffkuhkGupravljahkem! rib jclju
v kalnem, ki je znaailno za provincidlna okolja 1n kije kot tato bilo ludi ena od tmljnih potez
adminisrranvnesa delovanja ISH, smo se nkden odloano !!di in to nasje stalo tako rekoa sesa

(sre za vzpostaYljanie specillanih konrinlito0 in !a


'1Na kontinuirano zamolaevdje mnosih dejstev
pntnvanje ter prikojevanje za ramevanje bistvrih inlormacrj mod drusim ludi Lislrh,
omenjenjh v prejinji oloobi, zadvajoaih sojo doktosko tea - kot nalomembd, celo
konsdtutivni sestavini posebne sirategUe brezobzirnega uvetavlianJa altorita.ne in homoeenizacrste
oblasti, sm v potetu zadnjih dosod kd lta 2004 na ISH postala i Dosebno pozorna, zdadi aesar
sen skuiala kollor iolito naranaro zbmti dokuo entac'jo. 1o mi danes omosoia analizo r)
retloksijo dosaja4 Je pa res, da scm skozi podobno mtusjnalizacijsko izruanjo ze enkat sla:v
slovenskem liromrnem miljeju To druzbeno scuibilnega alovelG nekoliko utrdi. bolj se zaveda
lomenadrcbnihgest,kivodijovizkljuaevanje.lj,prostorcljneslepotezaneumosn((Lovi2001,
str ll) njihovih izvajalcev.
rrDosajalo se je raho nasprotno, naaini dlskiminacij e inElektualnesa dela in
0n )dlskretnih nmigov j na osebne 'ndirektne
dskvaliUkacije zazaprnntwti admilistracije so brll
ntuavnosr osupljivi, njlhovi uainkj parealni (slei predvsem Kotnik2005d) cevtakem opresivnem
vzduzju, kakor sa ruknlajo omrczja traaev in tudi diskdrzov teama novesa vodstla ISH (slej tudl
ptllolo Ad Lin|uatu vceloti), vzmmo resno deliniclio rasizm, Do wieviorki (1998, str 7iv
neoliberalzmu po mnenju altorja rasizem postal diluzen,vendarSevedno v vsel bislvenih potezah
dluje na enak naaln kakor nel@a), ki pravi, daje rasizem v tem, da neto slolino ljudi oznaaimo ,z
naravniml atributi, ki naj br bili lovezani z intelettualnimi in moralnimi lasinoshi, kiveljajo za
vsakega Dosdmeznrka, pripadnika te skupnosri, in na tej podlagi na rej skupnosti lpombimo lrake
inlenonzacije ter iztljuavanja(, poren so bili vzsibi socialnega oz kuLturnesa protoraszma in
sesrsacije na ISH prakrlalo vseskozi lrisotni. vetrd ar se njso mosli uvetaviti, ker jlh je bivsi dlQn
Drago Rotar bLoktal, vidni paso postali, ko so njihovi nosilci zasedli vodilna mesta Y lnst uctir
Neprestan prinls lnleriornosti G (mni Svetlane Slapsak) sratiiiem vlada Kotnika ln celo nouamno
sl|anlianjov posovoru z ilo (slej Kotnik2005b) 1er akadenske prakse marginali2aclie, ienorance in
elminacije, ri jih opisuje Vlado Kotnik ( 2005d). so le nekaieri od ind,tato.js omenjen*a za
osvetlriev tesa sloi t! di Drilogo Ad Lihpdn , zlasti l . lll , lV , V, \'lI! VM del

Monitor zSA vol. Vll/ no. l-4, 2oos


MONITOF ZSA

razdrobljeno na nckoherentllil poziciJah ftagmentizi.anosti in nenehne sumniaavos ti ra


Tak mehanizem kot uainek oblastnill delitev v klientelnih okoljih seveda ne pofebuje
utomeljcnosti v reaLoosh, preJ rurobe, utemeljen ni Ila niaemer drugem kakor na
trivialnem di$pozitivu, v katerem sta v skupni spontad (in pmv toliko tudi ldooloski)
lnercili, ki se mda sprelrze \ blodnj. Reallki$re ura zdruZenj pogoltnost oblasloikov
in leta4linost odJemalcev Ne pozabimo omeniti niti, da seje na ISH h.rdiz oporo
v reformah upmvljanja z manostjov Slovemjl - v zadflJrh nekaj ]etih. pospeaeno pav
letih 2003 in 2004, vzpostavil nov rezim vladanja, ki bi ga po Bourdieuju lahko oznaaii
za ,administriranje znanostl(.r5 Nov rezim, katerega znaailnost je )vsrkanost
znanstveno-raziskovalnega in univerziletnegapoUavdrzavni administlat1vm aparat(r6
in ki je utemcljen v subsidGrnosti znanosti polihki ill v povedanem vplivu
administmtjvnega kadra, predvsem pa v pomanjkanju znanstvenega duha pri starejsih
kolegil in kologica tr na ISH, ki bi omogodal rezNtonhlost zoper \rneiavanja politite v
znanost in bi zml kljubovali vdoru neoliberalne ter medijske logike v znanslveno
polle Ti kolegi do zadnjih pflzadevanl za vzpostavitev moznosti nadaljnjega skDpnega
delovaflja obeh ekip niso bili sposobni problematizirati svojih dcjan] prek delovanja
svojih lastnih vsebin; povedano drugade, brli so m ostajajo brez prcostanka ujefi v
r?
'spontano fi lozol1Jo znanstvenilov(
Na eni sftani gre za birokatsko stratogijo, ki ohranja stdtur 4ro v notranjih oblastnih
raa me[il ISH, m za antiinrelektualno klimo nenehnega pre a istih )dosozkov(
y znanosti s stani uaiteljev, na drugi starli pa za nasprotna prizadevanja bivSega
dekana, da bi reanimiral institucijo z dovodom Ziyih kapacltet in k tianega
manstvenega duha Napetost med obojim te naposled p vedla do tega, da se je
altiyirala v prcvinci globoko pon otranjena matrica arcdne homogorizacie, hjo suovo
rzgnala kritiano misel iz lSH.
Ad secundum Zelin na podlagi socioloskctianc analizo disl:ulzov tistih sodelavcev
m sodelavk lSH, ki so po dogodkih na zaaetku leta 2004 na ISH prevzeli oblast in z
rnstituc{e p.egnali k.itiano misel, prikazati, da sc nepertinenca in neusldajenost
njih besed in dejanj kazeta h.rdi lla diskuzivni ravni. Iz tega prikazaje mzvidno,
la je nesimetnana kogrlitivna ftzmeda in izkljuilevalske intenco mogoae v njilovih
Jiskurzih zaslediti Ze prod - pa tudi med - konfliktnimi dogodki. Zagotovo &Zi,
i:alor melu Bourdieu, da )dispozicrje za arogantnost, za blulJ, se pft\.t, za sleparijo . .

rrso enako distribuirane med razNkovalci glede na ojihov druzbeni izvor, njihov spol,
r1i bolje, glede na njrhov druzbeni izvor in spol(i3, vcndar ostaja dejstvo, da Je negativna

- C,i bo,r2Je seveda tu zeLo pomembno in legitimo vpraianje, meripa r prvl rn1, na morebitne
r anoviteljske benelicije Le zasebne institucije
\!a o Gm Kotnik 2005ai Bourdieu 2002 in 2004; Rot,r 2002b,2004a,2004b in 2005
'Lornil2005a, $.71
{lrhnsser 1985 srr 9?
Bourdieu 200,1 str 70

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


90
MONITOF ZSA

konsolidacrja znanstvene skupnosti na tSH, kijep.ekskupnega ),solraznika( (krita l


kolegov m kolegic) v enotno kohorto uspela zdruziti osebe razhinih druzbonjh izvoro\
m spolov z njrlovimi lastnrmi dispoziciialn za aroganco, predstavljala tisto inercijskc
silo. ki bl so v okolju, vkateregaje postavljena (taksna, kakorje, se pravi: norezistenma
za ialeolosko vdorc) verjetno uveljavila tako ali drugaae. Ile glede na povod konflikta.
Skozl amtizo diskuzov v nadaljevanju bo mogoae videti, kako so se po dogodkih
v letu 2004 na ISH kot zazelena mzmerja na mslitucli vzpostavila sholastiana razmeda
temcljni mr set ni vzorec -ie pos tal verovanj ski, pertmentnost in kohezivna moa odsotne
diferencirane znanstvcne misli pa nadofleidena z mnemoniko in alodoksiio
miiologzacrjo in zunanjimi rituah se pml'1 z htelektualnim sveaoaistvom in \
pnaakovano servilnostjo )podrejenih(. Casaenje artoritete je v takem okolju nujen
predpogoJ za tis te mlade intelektualce m intelcktualke, ki bi hoteli v njem prosped.ati-
,dvoliana igm dvojnih dobLkov(, ki jih omogoda ,kombrnacija vea a1'toriHnih m
pomembnostnihleksik( (od razvpitihbesedil aasopisnega populizma oz kolumnizma
do navidezne znaflstvenostli'q), pa dne!'na praksa na mstjtuciji Mimog.ede pa se ob
analizi diskurzov tudi pokaze, da je s takslo zastavitvijo jn s tako zbrkljanim
dNkurzivnim honzontom, Dn katerem namrea manlkajo problematizacije samih
mialjenjskil zastavkov pisoaega ah fjavljajoaega. torej rofleksija zapisanega oz
izroaenega, ros ana znanstvefla skupnost na ISH vse bolj oddaljena irl utopiana iluzj&
saj se kot temeljni gonili diskulzivn$ praks alanov in dlanic sedanjega vodstva ISH
kazeta simbotno nasilJe in leror fbrme. Tu naposled traimo ob eti6na vprasanja
druzbenega dclovaflja posamez ka jn posameznlce

D lrusLrativn primer teeaje klijsa Sletlane Slapiak z naslorc n znnske lkone XY staktjd (Utud zn
zensko politiko, Ljubljua,2000), v kareriie zbranih nckaj desel lcajiih besedil, pretezno
publicistianc narrve (kolumn) brez.eferencialnga alaratal! brez seznama literaturc Besedila te, !
aameri bombasLrano ,feministiane(, v l4odbi pa mraave in z hlbndno metaiof,ko prpojen pop
kolekc,je, bl sicerbila Njoo potrebna poclobljene diskurziwe in semantianc ana lize lonolatihcsa
pol.ja (nekaj o tem slej v opombahk ala*u Kramberser 2005b) 1n srem ostre tritike izreaenesa
Vn.Ur do lu Ee lpo rn praY iudi zbrhljana, ekskulzivstiana ln slabo napisana dla v
demokatianem sveiu obstajajo, beE jih !aa, rdor jih bre veaja tezava j, da je ia knjisa m ed
bibliosnqiami lazisrovalcev n, lzum (Cobis, vpisana kot $rokovna nonosrafra, niena srbsld in
nakedonslti pendanr (lredloslavljam, da sre za isto tnjigo ali Baj za dne reciklazle ve'zije. salle
ndslovprlvseh enat) !a starazvriaena celo kot znanstveni monosrarri, karledvomno pdaa o
nc!ninenhosrl klasifikacUstega sistema in ska.jni neromletentnosti ihtih bibliotckarjet/
bibliotekark, ki so delaQlsati Poddekiz )oscbne bibliosrafiie( Svetlane Slaliat zaobdobjemed
ls?l-2005. naveden na staneh IZUMICOBISS, ki ob zapisanem nemea nili ne zbuja kake posebne
osuplosti, kar sev.la ne pomeni, da ri rftden najo$relse kitike sistema delovdja in evalvaci.ie
zranosti v Sloveriji, paje, daie omenjena sospa doslej sodelovala v treh raziskovalnih projektih (in
vrjeino ne src zsoli za llnancila.j treh let njcnesa zivljenja, mlar brzkonc va, ej so projekti
lraviloma dveletni aliirilernr, katerih kooanaraziskovalna Poroaila skupaj obsessio 19 tolio slrmi
(!) Kako naj si pn Gn zuiiljdno kako hudo inlelektDalno vnemo nr opevano )intelekluaLno
.adovcdnost( osebe, kiv tem aasu nl opravliala nirinobne drDge obrcmenjujoae instrucionalne
sluine, ki bi lahko bila olajSeElna okoliiatna nastanta tega !bornesa snopiaa sttani

MonitorzSA vol, vll / no. 1-4. 2Oo5


91
MONITOB ZSA

ee pa govorimo o et o opirajoa se naJacquesa L acal,a,ki (v tekslnTekwziJa, pogl.


I/.I) meni, da je )etika vsclej odvisna od diskurza(, pa tudi na Alaina Badiouja, ki
pravi, da ,et*a kot naaolo neaesa abstahianoga in splosflega, ne obstaja, obstajapa
etika neaesa specifianega, partilolarnega(']o, npr- specifiane konstciacije mzmedj,
aktil.nosh, vednosti in osebn(ost)dh drz na ISH, potem smo s teml zastavk tasirali
teren etiine analze retoriinil 1o?ol, ki nas bo v nadaljevanju zanimal. Etiam amtiza
retoridlih pmks, ki razume etLno obligacijo kot pozN, izhaJajoe iz drugega, ne da b1
ga pri tem hotela reducirati na aspekt scene, ampak ga razume kot 'aktivnega
udelezenca', kot 'Zivo lzkuirdo' aL tudi kot 'mdikalno drugaanost', mora upostevatr'
pflia, ne le to, kolikoje partilolarni retoriani diskuz etiano ustrezen lrugen a, ki mu
j e Ze tako aL tako nujno zavezan, temvea mora. drugia, tudl
Eeuaitt ali je v retonanem
tekstunemarakak zamolk, manko, kakana indikativna od sotnost, ki temeljno oblikuje
etL1n od9ovot dru?emu.rr Skozl Murayev koncept et1ane obhgacie v diskurzu, k Je

:! Badiou 1996
:LMurray200l, str.2$4 Po Jeflreyu M!fiayu bomo sledili razlirjonmu konceptu eLiane oblisacije
y dislorzu, ki je i2popolnjera shema Bu.kove etiane sheme v shenoje uesena etiana oblisaci.ia, po
kateri je (vlliv Ll:vlnasa) drrs, tenelini vir eri-ke tista K nas ,a8ovarja in v razmerju do
kare.eje etikanasesa delovarJa bistveno dolodena Se'nstanca,nekaj bmed o konceptu: Bu.ke je v eiani
rhBmi y oslredj posravljal Eibalcd Eovornsa dejanja (asert), dasesa paje reducnal zsolj naaspekt
scetre, zato Murray predlasa novo konceptualno shemo za dalizo diskurzivnih formacrj, pri kateri
a najpomembnejii katesoriji prav maliza
"klica
lzFeEz", iz kateregaje mogode deducirati eLldni
lod, in aMlizr odsovonosti, skozi katero lrrs, omejuje moa oz uainkovmje sibalca sovorne8a
d.lanja Mufiay seveda drugegu ypelje kot suvereno enliteto in ne tot derivat prvega g]balca
roounitacile Ce slozl Lako zastavljeno shemo beremo etiana .aznerja v pogovoru mcd Srerlatro
Slapiak(oscbo, kinatupaz umd.e lozicijo,v funkciji dekanje( roisibalka posovora) ln vladon
Kortuton (kol v tugovor uradno pombljenim dfrg,rr), vidimo, dau.adna osebamstopa surovo,
nnbolno nasilno inmololoiko, z voaprej zdstavljenimi cilji in izjavami,lijih skuialodtakn,tl
,r-!.rr kl naj bijlh alirmirala ze sAma p.isoLnost d.rgega ne Eledenavsebinoinlorek
: esovega diskurza, kiv tej isn gibalk poEovor, sDloh ni lredposrayljen kot akte. Gosla Slapiat se
rrh Gga v lastnl lnDozicili monoloea, podtikanja6apEj pripravljenih izjav in obtozb drrs.n! (nc
. \'ladu Kotniku, anpak skozenj tudi ,bivsemu prijatelju( DraEu Rorarju) celo skuia Dnkazati tot
:.j-qovorna oseba. rijo bolj kakor vse zanima ln zadeva eLika (ta obsesla z erlko, kijev denih
4avah lermanenina rekunca,je sjgnitikatuna) Vseto, recimo mu,politiino koretno(
?prezanje paleujeto v absoluttro izoeibanF sleheme konkelne odsovornosti do aesekoliralnesa
_ r dcnarne prikajsanosti M R na lSH, eksistn ce vldda Kotnika in drusih Dudi, ti dothnrajo, Da
< l,h ISH znebi, znanstvenih elaboracr. rzreiirve medaLoreskih in instituclonallih problemov ctc,
cn.c kotrcey do funkciolirdja imrtuciio, na aolo katere seje - ieveda z lodpo.o sebi podobnih -
rGzayihtela) Kr,oseba v lunkclji detanje( ne odeovorja na zastavtena wrasarja ddsdsa, ker
_: dma namena reiiii,lGrne reasira m kric drrsesd, j njeno delovanje v temelju neeliano in
-rralno sporno, n slede na 10, taj bl si rada pnlisala tolsanopodobo Na d.ug strani pogorora
:r imamo dnlg.sa, Uada Kotdka kije prisel !o lorrdilo o doktoriruiu, kije oiitno moralno
i:n.an ob inknminaciji sebe in bivsega delana, obenem pa vseskor ohranja odsovortro in
:srojanstveno drzo zjasro zamjeniD poljem la(ne o4ovomosriin z inteligentnim omejenavnjen
: -rai gibalke pogovora, hi se v teku posovora sama zapleta v najbot neve.jehe konrradikcije Glej
r:iKornik 2005c, pa rudi 2005a in 2005d

MonitorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


92
MONITOR ZSA

p.avzaprav dopolnjena Burkova shema retoriane analize, bomo v nadaUevanju za


poLrsmo retorianil praks novega vodstva ISH skusah uzrcti etiane vzgbo v diskurzih
ki razgaljajo [ekoliko &ugaaen pogled na rcalnost, kakor bi ga nemara hoteL v njih
11det1 sedanji sodelavci in sodelavke ISH
A(l te iam, tj
kot hotli, sklepni komk pa bom obe gomli analizirani kategonjl
skusala prikazati v Sirsem kontekstu okolja in ideoloshh mehanizmov,'1z kjer se bomo
na primeru polemike v zvozi s kulturno polttlko in Se poscbel v zvezi z delovanjem
Drustva slovenskih pisateljev (DSP), k seje odvila kmalu po dogodkii na ISH, sreaali
s podobnimi stategijami grobega in neetianega politianega delovanja kalor na ISH

Za konec uvoda se nekaj stavkov, ki bodo pojasaih naslov dlanka Pri naslow
Lingua ISH Imperu gre z pafiftazo dela nemskega ltlologa in strokovnjaka za
frarcosko literaturo (tudi za razsvotljensLvo) victoia Klempereda (1881_1960)
Klemperer, kl te kot Jud predvsem po )zaslugi( poroke z Anjko (1. i )pdvjlegirani
mesa zakon() prezlvel nacisLiani rezim, je leta 1947 (v bivsi Nomski demokratiaDr
republiki) izdal delo z ijjslovor|il LillglLd TbttiL Imlena (LTl),k1je pionirska reflekjja
totahiamega diskuza Danes delo velJa za temeljno referenoo pri Studiju disku.za v
6asu nacistiano ideologije v Tretjem Reichu.':r Knjiga je nekaksen kompendij
Klemperjerjevega razNkovalnega proJokta, zastavljenega kot zbiranje posebnosti
diskurza, fragmentov disl:urza, ujav, notic, sloganov, govorov, noviak, zatonskrl
predlogov, slengaipd., skratka, govorice, kije krozilavvsakdanjem Z llenju v Nemaiji

I Zaboljsi presle.l nad insim konrekston neoliberaln ideoloslje tn njene volucije s] Rotar2005i
Bourdieu 2002b in dosj alanlov Piera Bourdieuia in Lodca Wacq!ant! z naslovom
, Dekonstrukrja , eoriberalizma(, ki sem ga uredilaza4l 4te\itko Dtuibastavih tuz ara za rasistiane
in totaliLar.e uai*e neoljberalizma el Wieviorkd 199 8 in Krmberyer 2005b: za vdor te ideologije v
izobrazeuLli sistem nrzanjcno devanac,jo iolstva, Kjev neollberalizmu prceDnrano kot
lodjotniita dejamosr, !a slej Laval2005 -ll nInPetii:A PhiLnagii s NaQbaok
':r
Za anelcski lreyod glej aa guoge aJ the lhitd Reich / Linuuo
Athlone P.es, 1999: za irancoskl prevod Klemperer 1996a Nacdstmniie Klemlererju pisne in
aasopiMe lnformacre domov prinasalaZnd, saj auje bilo kot ludu prepovedano brati aasopis.je in
hoditi v tnjiznlce, na drusi strani pa siie vestno belezil ustna prjaevanja, osebne tise ljudi.
lripombc kolosov in prijareljcY komonta.je neznmcv in arademskih koLe8ov, minorne drubable
replike. naeovore, Iraz, radijske eovore, zapise na pos @rjih, lctauh ipd V izhodisau pa se je oprl na
Friedricha Schillerja in ra njesolo misel ,Jezik, ki zate pesni,n misli( (,Sprache, die nir dich
dichtet und denl<t(, cl Krelzenbacher 2001() NelGj o recelciji prte izdaje knjise (leta 1947) iryemo
p.i Kretzcnbache.jd (2003) XniiBaje ledal bila dobro s!)rejeo naVzhodu, medtem koievredmji
Zrhodni Nenarji naletela na hladen sprejem ReceDcrja v Astriji in Sviciie znaailno obtiaalana
toak molka Sele skozi dosodke leta 1968 sere reccpcija deu lransiormira in dobilabolj
je ze sesravni del donala asako resoejie znanslvere
lrepoznavne in perllnentne oblite.v 80 lerih pa
debate o vsakdanjem z,vljenj! in diskurTuvNS obdobju Sicersoboli zndo Klempe.erjwo delo
njesovi dnevmki, kl obssaio relativno dolgo obdoble med lctoma 1933ln 1959; ii so vsj od leia
1947 io bolj pa od lee 1968 - relativno dobro aani iiriemu kosu publike. k1 se bodisi strokovno
bodisi ljub,teljsko zuima zaobdobje kulturnih in politianih premen med svetovnima vojnama in za
obdobje hladne vojne v 20 stoletju

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1'4, 2oO5


93
MONITOR ZSA

30 let 20. stoletja. Klemperct F dLsh)fie za LTI zajemal vvsakdanjem okolju. Njegovo
iomeljno vodilo: ugledati mentalno strukLuro na delu inJi doloalt koordmate, tako
zelo dalea od Foucaultovega koncepta )arhiva disl:ulzov(, pri aemer ni nid v diskurzu
popoLooma irelevantno, temvea se izjave strukturirajo v prcpoznavne kategonje
starejirh akuzbenrll reprozefltac{. Kakor Foucaulta tudi Klempererja, v pridujoaem
dlanku pa Ludi nas, zanimL v koliksni med anorcjo posamezniki prctrgati z disL:uzivno
tradlc{o, v kateri so bili izobrazeni in kije do tc mcre ponotranjena oz naturalizirana,
da se jim zdi)naravna(. PaJafraza naslova tore_imeri na analitani momont vsebinske
plati dNkurzov novega vodslva ISH, ki jih, kakor sem Ze zapisala, prepoznayam kot
vsaj (proto)totalitarne, de Ze ne odkrito totalitarne Plenrlstvo mrsljenja m disL:ulza
za demagosko in ideoloske namene ter simbolno nasilje, zakodirano na diskurzivri
rami, sta potezi, ki ju vidim tako v diskurzi, zbmtih v LTI, kakor v tistih, ki scm jih
sama zbmla v pdlogi k pnaujoacmu alanku,4l Zinguam ISH Imperil.

I. NAEINI SOCIALIZACIJE. ZNANSTVENI HABITUS IN


ZNANST!'ENA SKLTPNOST NA ISH
Kakor zapiSe Luisa Accati, seje )znanostrodila kot zavmitev vsemogoanosti, saj
nihiie ni mogel biti hk.ati moskr m Zenska [...] nolagodjo, ki ga jc povzrodala
nerazresefla medsebojfla odyisnost, ni zaviralo le razvoja znanosti, temvea je
onemogoaalo tudi uslrezno samodefrnicijo moskih ilr Zensk, ne glede na to, a]i so bili
znanslvedk. [...] Vendar Zenskam dehnicije samih sebe ni ukadla znanosL temvea
religija ldeja, da moski ve bolje od Zenske, kaj je to mateflnstvo, Je eden temeljnih
\onceprov krscansko.katoliske rcologije."' ae /elimo v Tnanoqri dejansko rsebin\ko
in spoznavno intervenirati na nivoju znaNtvenrh perhneflc m hkatr vzakzevati
znanslvelo skupnost, ki se skozi diskusijo in konfrontacije nenehno redelinira in
balansira, je potebna izostrena senzibilnost za gorqja Wmsanja m tuah temeljd obautek
za soblvarue in kolegialnost z dragim (ne stro z drugim spolomz5), tudi radikalno
drugaanim. Vendar preskok med Zoljo, da bl delali znanost, m izostenrm znllstvenim
duhom, zavedajoaim sc konsek:venc pravkar zapisanega, ni preprosl korak, za kaj
lakega zagolovo ne zadostuje, da zgolj )zamenjas disciptno(, pmv tako se v znanosti
tudi n1a ne resi rnamesto mtelektualca(, kakor skajno simplincirano meni nova

:',{ccar1200l,st.8$4,rudlAccati1993Zaanalizotedeformacije,kipresevaskozidiskurznovc
::ranje ISH Svctlane Slapsak, sl Kram bereer 2005b S Slapsat tudl mkli. da je mogoae z
z3polnjevanjem ,zenskih sistma doseai druzbeno ravloyesje (sl lriloco
nii( znotraj pat.iarhalnesa
li Linsuan ,at 14,50,66) Adriedie Rich (2003) ima, nasprotno, taksno delovanJe za prvo ov,ro
r: lenlnisliaro delovanje
I syedua Slrp6aktcsa tcmeljne8a obauika, aetudi ned, daje feninistka, vmnosih deja.jrh in
rtayah ne rzkanle vladu Kotn,tuje y posovo.u 2l marca 2004, denimo, zabrusila: ,Konkoltajtc
':ndarle svoie koLoElce (

Monitor ZSA vol.Vll/no 1-4, 2OO5


94
MONITORZSA

voditeljica ISH Svetlana Slapsak ,6


Od posameznih alenov (dlanov m alanic) anansr v-en:
skupflosti ter njihouh znanstvedh, kolegialnih in naposled tudi aloveskih kapacire:
je potemtakem odvisna tudi znanstvona socializacda, saj je nujno determinirana ,
svojimi sestavnimi deli. ,Sele ko se zavemo .. revolucije znanstvene skupnosti, lahlic
zarcs zapopademo moa psiho abltkownja zr]nfilvenela misUenja in ocenimc
distanco med pas nm in regstriranim in akti.i.nim in premisljenim empirizmom ..
Akivni inpremisljeni, torej reflektirani empirizem, ki so sega sedomi kolegi na ISH
tako bali in otepah, daje bil na mstituciji tako rekoa vseskozl stigmatiziran in degradiran
(to je zelo dobro razvidno a dosjeja Iz histotiata Monitoia ISH,,t ttrik )Obja.\a
nekatedh dokumeltov( nakoncurevije), so pmvi, )duhovno vmemjrjenje, ki aloveka
osupne zamdi notranje logike in koheronce(, je, kakor meni Bachelaral, znamenje
kritranega znanstvenoga misljenja, tj )a\togenega psifuanoga dinamzma(.:3
lSH, kakor zapiSe Drago Rotar. seveda v izhodfau ni bil zarnlsljen kot institucijE-
priliaena modelom )pruske al1 cadstiane brokrahke hiorarhije( (gl. prilogo ,4a
Linguan ,63,65,67,68,89, 108 idr.),parudi ne kot akaalemska ,maakamda( (gl
pilogo Arl Linguam. , I- del, St l-31, posebno 10 m 14, ). del, Sr 153-159),,, spa[ena
bodisi s komerciakrimi ali pozpetniskimi potmi do aasopisnih poallisikov ali slovenskii
akademskjh ustanov kot konaaih instanc na poti neke socialne udobnosti. Ni imel
flamena rabiti za )disciplinsko zatoaijae, podlrzeno dominantnemu mode]u
scienhzma(ro, za 7-begano in asocialne osebo, ki jih drugod nc marajo prav tako v
osnovni zamisli nrso bili zajei otga ski intelektualci kijih opisuje Gramsci,l naslonjeni
na podjetnftvo in ekonomsko hegomonijo, dti njihovi novi mutanti neotiberalni
oryanski intelektuulcill z nekaj razredov ndjo odgovomostjo in kompctenco v pdmeri
s prviml zato pa z veajo ,opaznostjo(, )medijsko odme.vnostjo, uspesnostjo( in
)izpostavljenostjo( (iz slovaDa neolibemlnega novoreka) rr, saj jih dotelminira medijsko

2i Gl Slalsat 2004b,Ijerned drugim na sr.67 boremo:)Mktim, daje vsar odhod iz


j sasl.wnsk.Ea, kat kollbi mislili s rem (obmoaje, red, nostalsilo. uropjjo, rod, torenin). vedno bil
pozitjvcnza intelektualca,.amesto ljesale Eiil vsat nadaljnji problem idenritie, vsak moin
pritllc toletlim ( Pnm tudi !,rilogo,r.1a sdd, .it
.]i, 40, 66, 67, E6 idr In ie bolj zabamo. ae
,e za.adi odsotnosti refleksi.je 1n nenadawe egocenrdanosti, ki &ugiD podrika Iastno lastavo
[
suoEprezentaciio, celo groteskno: , ] kot nekdo. i(i si y Stoveniji drzne jmen samo(ojno,
kntiaro mlsljenje, in je rukaj, ltu&?, neodisen in Lelktualec Gled e na to. da sama moaro dvomim
o iako laslevi oznald, se lahro suicuJen samo nazunanje rakcije, ki so v teI enalsdh ltih oko1l
mene ndcdile vsakomur prepoznavno tupjno neodviMega inretoktualca, ki se mu povsod po svetu
doeajajo zelo podobne stvari Znotaj i lupine bi lahlo ostata, pa ne bom ( (Cl Slaiirt 2002. s
' B"chckro 'oo8, \U a8 C u. Bourd,eu '002Iin 2004
r t-2 )

I'Oboje Bachlard 1998, sLL 10


, Rotar2005, tudi op 47
ro
Bourdieu 2004. sLr 149
riGramscl 1974, predvsem
lo8lavje B:sLr 585-621
I Rotar 2005
I Glej tudi Bour.lieu in Wacquant 2003

ilonitorzSA vol.Vll/ no. 14. 2oos


95
MONITOR ZSA

omrezje in njegov propagandni stloj. ISH le bil zamflJen kot intelektual-oi kolegll z
odloarlno in pdvilegirano vlogo odprte in argumontirane manstvene debate in s
kompetenLno (nikako. ne hierarhiEno, Se manj idolat ano) suvercnostjo udelezencev
v njej Pertinentnost argumentov naj bi imela absolutno prednost pred stazem, naslovi
iI1 seniornostjo ra Razumeli takiflo izhodfano idejo kolegrja oz. znanstvefle skupnosti,
ki prlznava suverenost in avtonomnosl znanstvenih polj in znanstvenikov ter
znanstvenic v [jrh, hkatr pa med njih ne postavlja ngidlih mej, pomeai obenem
,razumeti polje, zoper katero in s katerim si se naredil .. in razumeti distanco do
polja in njegovih doterminizmov(I.
Ker se v diskuzih novih nosilcev oblasti na ISH, kakor je razvidno iz pdloge ll
Linguom ISH Impe i in iz analze nekaterih drskurzov na prilodnjri stranoh,
znanstveni duh jer
je vse prelahkotno in brez argumen tov, nemalokrat celo nasprotnol
nekateri tamkajsnjl profesorJl so l,rdllo zadovol]ni zgolj s toposom predsodkov na
mestumnzlmesto argrmentov, pa tudivodnosudo drugega (gl. pilogo Ad Li guam..,
:r 11. 13, 14, 15.29.35.4E,54,69,'73,74,75,77,82,84.85,93,95,97, 100, 106,
I08, 1 18, 125, ), poputzma (d. ptnoeo Linsuan, i,t. 23, 24, 25, 26, 21, 30 lltdi.
op 3, 31, 90.) jn retorike, ki naj bi povzemala
^d \1dez raz gledanostl in znalstvenosli (g1.
prLogo Ad Lingudm.. , al. 23,24,25,30 - tudi op. 3, 31, 50),16 nikakor ne smemo
zanemanh tstega substanclalistidnega eplstemoloskoga gibanja, ki ga ti dNkurzi
razkivajo in ki gaje mogoae prepozrati v pismih l.Voginc (gl. rtrilogo 1z hisrofiattl
\Ionibtla ISA ny tekst n S. Slapsak (gl. pDlogo Ad Linguam. , St. 10, 13, 20, 23, 24,
lj, 30, 31, 34. 56, 71, 92 id.) in pri katerem gre za to, da si argumentc pdkojujo
iznenoma, prilagaiaioi se situaciil, prehaia od )nofiamostl k zunamosti substanc m

'CIej tudi Roiar 2002b


Bourdieu 200,1 str 148
_.lozeVosrhc trpr ne (vpismu z dne s oktobra 2001), dale dovolj reai da so nekatere odloaitve
z ,samoyoljn(, ,nekoordidruc( itr,skodljive(, nelojasli pa, zakaj tako meni, s pravi,
. iem'nnitucijo
so bile sanovoljne. kje nekoordinirane in za talino skodljirost srei sl pnloeo Iz hishndL
tt.nitatja ISH v ttbtiki: Objow nekokrih dakutuenby yocrinc zaradi drusaanc vlzije, kakor jo i
:iirno imel samkot urednik publltaclj na ISH Gajjeurejal,Je teiko vedeti, saj so publkacre na ISH
: edto tudi izil, pedodikapa tako ni izpolnjevala svojqa etimoloskesa poslusrva) celo dticipta
!: nflihe: velik problen zanj predstavta tudr dejstvo, da ima nelrevijasvolo v'zijo o ISH, Lajti
, I tn pnmeru bodo kontlikti neizosibni(. Z v tem je nastavek homoeedzaciisksa mi6ljenja, !o
c@rem F vse, ka. se ne podredi ,eri vizdi(, ilodljivo in vodi v tonllikte Se lelie pa se utralanle.
:,r mnenj! vosrinca, prl zanj oaitno edini mosoai kolsrruktivni viziji na ISH, vidl iz zaplorov okoli
::!o1r razvellavhve vabilana sesianek. ki sLasa po dogovoru s starejiimitolegi seslavili mlajii
c-.sici, iz njegove ,nepreldicle odsropne izjave lrci odgoorneea urednika lublikacliISH( ki se
. minoerede, kasneje nl drzal in razlogor zanjo. in ie iz drobne interpolacije, kakor je p.ipis ure
r rlem od njEovili j eznih liscm, ki 1e!o kaze na prlkojevuie zaporedja in lomena dogodkoy Vse
. r bjavljero v pnlogr 12 ,ird ndta Manihia t sH v rubnki: Ohjuyu nekdtenh dok ncnkD. lndikati\na
r: tudi pisma losdcznih aldov in aldic uredniitva revle ,Uorro. 1,tfl, ki so jlh ti lalisali po
:,:jluSanlu uoanegalosnetta 7 seslanka UO ISH publikacije z dne 5 oklobra 2001

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OOs


96
MONITOR ZSA

se pri tem ponaSa z evid zunanjim izkustvom. priaemer pa beii pred kritiko \
globine inlimnosti (r? Po Bachelardu ruIrlrea prcdznanslve duh slodi Dnelo na videz
naftv tendonci, obesl na prcdmet vsa spoznanja, v kateril ima ta predmet kalo
vlogo, ne dabi seoziral na hiemrhijo empirianih vlog. Neposrcdflo s substanco poveze
razhane kvahtete, tako povrSinske kakor globinske, tako manifestne kakor tudl
prikrite.(rs Med p.ik.ivane )kvalitote(, ki so med kolegi, ki sestavljajo novo vodstvo
ISH, bile 5e posebno intenzi!.ne, sodijo tudi tiste, ki oznaaujejo nenavadno hipokn-
tidnost in servilnost do vsakrsne oblastne doktrme (na deklaralivni mvni ie voakrar
obstajala vorbalna rezistonca, v neposrednem sooaenju z realnostjo, pa je ta v hipu
izpuhtela)re in so nedvoumna znamerUa poaasnega ter zanesljivega d$enla videoloski
hoflzont T[di zaradi tega, ker so bila naiielna razhajanja na ISH doloaena z ruz1ilo
med predznanstvenim in znans misljenjem, Je bilo na ISH intelektualcemr
mtelokhralkam zelo razlianih profilov, znanj in spoznavnih horizintov, zelo teiko najti
slopn i imenovalec teh dveh mlslJenjsko nezdruZbiuh modusov, h b1 mogel znansweno
skupnost starejsii in mlajSih kolegov in kolegicro konsolidirali vminimalnem smislu
da bi ta bila privlaana za druge, deJansko kitiane iIl odprte duhove

rr Bachelaid 1998, str 99 J Vosn.c npr hkrau,navden( (za minist.stvo) naDiie p.iporoailo za
subvencionnanje revije Mo,,rr. /.tfl, m drusi slrani pa skusa revijo na vse nosoae naainebloklnti
,navznoter( (na ISH), kjer so mlajse |olegice]n kolesi podali tnuko lenobnega publici tunja na ISH
(pod Vognnaeum vodstvom)i na enl slrrni sovori oten, da mora biti,znorraj institucije pubiiciranle
loordjnnano in mora dclovati zdruzevalno( san pa je v vea letih komal zmogel rzdali tato ienko
srevilko revije, t, za mnoge od sodelavcev ISH ni imela aisto lobene, neidejle in nc intelckrualne
Dnvlaalosti Z nizom toh od soldh reileksiJ nt logianih prothlovir bi lahro nadalj evali v nedosled
Gl tudi izrave Svetlane Slalaxkr pn\oEi,1tl LinBuan , prinedaj lpr smo izjavc sL i0, l0?in 12,
17,59,61,61,100 idr iindikanvcn je ves II del; za izjave Janeza Justina Da, denlmo. iL Il8,119 in
120_
I /rdeu Za ilusrraciio takesa ,obeienjaskesa diskurza( in njem! ustrezne ,baslardne( Gle.lnje jo
izraz S Slapiak) elNemiane lryr.is je v diskurzih nove deldje ISH niakoliko zslcd ov (sL priloso
An Lin&dn ,it 10,23,24,?5,21,31,56,90,92 id.):netatere bomo sreaali v nadaljevanju, druso
pa sibostabraiec brallo, ae bosta le odlda kak teksr alikako knjiso omenjenc sospe,lahko naila
'n
sana. Gl tudi Krmbeqer 2005 b
} Zelo lep pflmer iega ponazarja eden od dosodkov v Epistomoloski vidccsekciji, kjor smo mladi
razklovalcii! raziskovalke ob branju reneljnih epistemoloshh tek(ov analizirall sodobnemedijsk
rcprezentaci.je ]n nlihov,deoloikr lnpdkt Doklersmo zgolj sovorili o potrebnostj analize
nadaljevankeoPreie.nu,kijojelrodnekajleLiposnelFranciSlal,lebllnaISHede.lenlh
najglasnjsih zaeovomiko! tudi Joze vogrinc Ko Da smo analizerekaterizdres prilmvili injihiudi
D.edstavili, seje JoZe Vosrinc z izsorc.om. da se nu ,nekaj drugega zd, holj potrebno ln
pomembno( (analiza ansleike senje izprd 30leo, izosnil kjtianemu bruju simbolnih konoracd v

10
Sevedaje beba ob tel arbltrarni delitvi na mlajie in stuojie sodelarcc in sodelalko ISH takoj
povedati, daje delirev zasiha, sajjebilo med nlajsimi kolesiln kotegicaml na ISH najti po sLarosli
lredsodlovzelo arhaidne pnnerke. in narob, ned starejiimi kolesi i! kolEicamj mcntalno mlade,
zile in l.itian duhovo Delity ki je prejkone veainsko opredeljena, uporabljam pa jo bolj ,aradi
iega, da mivvsakem d gen stavlunipotrebno naitevaLi dolgegaliza jmen, ki bi besedilo naredil
popohoma nepregledno

Monitor ZSA vol.Vll/no.1-4, 2o0s


97
MONITOF ZSA

Zflanstvena skupnost, kakrsnajepaa ze bila oz )ni bila( na lSH, sejs tako kmalu
po inicialivi mlajSil kolcgov in kolcgic, ki so - ob mnogih Sikaniranjih in ovirah s
strani veahre starej Sil kolegoya' - zasnovali in zadeh iq.daj^li znanstveno rcijo Monilor
15'11, po letu 2000 transparentnoje razdelila. Na ed stra se te kepila intelektualna
vloga kitlanil mlajsrh intelektualcev in intelektualk (znanstvenikov in znanstvenic).
kijim je ob strani stal iniciator in dekan institucie Drago Rotar - m kepila se je tem
bolj. alm vea mednarcdnri stikov so tl rneli in 6im blizje zagovorD doktorata so bili,
na drugi strani pa si jo vea starcjsih in nekaj mlajsih kolegov m kolegic poiskaio
legitimizacijo vmedijskem )uspehu( (Svetlana Slapsak in popularizacija antike skozi
aasopisno norerundi g norl, v podobnem stilu popularizaciJske alodoksite njen a mlajsa
kolegica Maja Suflala, nia drugaae )nova zvezda ISH( Jerca Legan), v lamiliarizaciji
znanosti (Neda Pagon in )tzna poenostavitev( znanslvenega kolcopta kolektivfle
memoriJe Mauricea Halbwachsa), v klientelnih omrezjih (JoZe Voginc in njegovo
)tesno prijatelievanje( z UroSem Grflcem, usluzbeflcem Ministstva za kulturo) m
zunanji altopromohvni dejavnosti, pa tudi v politianil navezah (glej primedalno tabclo
1 med ISH in DSP na koncu alalka) Skatta, gle za serijo stateglJ katerih alaailnost
je. kakor temu pmvi Gaston Bachelard, uajnkovito in pragmatiano )prevajanje potreb
v 'spoznanja'( 1r Eskalacija konflikta se je kalpak - to je navsezadnle slej ko prej
znotraj omenjenega dispozliva brlo tudi pnEakovati - zgodila nahnko v hipD, ko so
najbot aktivni in nadarjeni rDlajsi kolegi in kolegice bili tjk pred zagovorcm doktorata al
Kot kasnejsr opilog, ki je po svoje groteskna potrditey nezmoznosti konsolidacije
znanstvene skupnosti okog novil, svezlh idel m delo1.ne atmosGre, pa je ta, da si je
leto &l1 po tem (2005), ko so )nevseani(, kritidni sodelavci in sodelavke ISH zapustili
institucijo, ekipa preostalih pmfbsodev in Se nokaj pnveskov, ki so se kitianemu
duhu, mzlskavam, disl:usijam m delu na ISH v zadnjil letih od daled izogibali (npr
Boris Kal,tlr in 5e kdo), na ISH pdlastila 1me revrje, ki Ji le pred kratkim{ obesila
cenzulo;ls in ne le to, revrjo so zaaelj izdajati neposredno s VlI.letnil(om, dolo drugih,

' Grej rubriko,lz historiara Monikniu ISH\\ Obiavo hekdtetrfr lotrmerror na koncu priaujoi:e stcvike
': Bachelard 199 8, str 14 Gramsci ( 1974, sir 3 3 9 ) r talem delovanju prepoznaya morallzatorste
.nElektuelce(, kisvoj uspeh sradijo na 1em,,dane arajo zaqeiijasnih stalisa, marvoa osiajajo
lerorenano'nertralni ter reinjejo pralriane problem stradicionatno metodo emDinzflain

' vnemi.nih, piavzap.av nemosoaih rumcrah (adoktoritula vlado Kotnih in Sabina Mlhelj Sana
sm rtrdibila ra ln, dadokLonram, p, je eden od alanov izsLopil iz komisije in sp.ozll sriio pololnoma
:enadzorovan'h dogodtov. ti so bloh.ali mojo nadal.jnjo pot do doltorata Clj tudi op ll
_ LEp primcrtosa,
kakolospiro deluj ars orlrDr"/,r adeltov nove medijske znanosri
'KakorkakinaneumnapoLegavsainaizbntalskepercelcijepmvastojitudidj8Lvo,dajeponoven
a:on roviie v nasprorju s samim sklelom SenaLa ISH, kile bil netdaj namenjen ,revieanlD(, zdaj
.: se sa, to so revijo pograbrt,piavi(, oaitno ni trebavea dlZati (I,SenatlSH[ ]jenasvoji68
=rdnell 04 2004vaoziz revijo MoniLor ISH sprejel SKIEP: ISH I. I se odpovedujc (
'ekanenu nadaljnjed! sodelovanju z rwljo in v kolofotru ter nMiv! revije !e smeb nayedena
a' Skle! scnara ISH (sr S 6 E / 18), 1l apnl 2004, Dodpisana Red lrot dr srerlam Slapiak,

Monitor ZSA vol. Vll/ no.l-4, 2OO5


98
MONITORZSA

pregnanih, pa si je oaitno po mnenju )nadzorniko! etike(!6 mogoae kar prisvojt!


Seveda surovo prisvajanje tujega dela, Se posebno taksno z vzporednrm zabdson
zgodovine in njenih nosilcev/nosilk, v pravih manswenih okoljih, kjer potekajo pra\:
znaflstveni spoznavni procesi. rima nobenega mesta m ne raredflosh, ampakje pre]
zanesliiv indic frontalnega napada na znanstvenega dDha in na znanslveno skupnosl
vsekakor pa tudl znamenje rle le intelektua]nega mzkoja pdlastiteljov, temved tudi
znat rtuadrjaike koncepciie druZbe in druzbere kohezije, kije v tem primeru srnergrir
negalitnega rn se strukturira m utrluje prok skupne udelezbe pn mzliadh dclihil
(zatorej v skupd kivdi) !7
S puaem, prek katerega je na oblast ISH prfla komerclalno-medijska linija
tamkajSnje )znanstvenc skupnosli( (temu bi le tezko rekli znanstvena skupnost brez
navednrc;91 tudidiskurzevpfllogiltlLinguam,it.24,25,26,2?,28,30,31),je
tako bila presekana repmdukcija znanstvene institucije z najkvalitetnejaimi kadn
sposobmmi uaenja m realnega osvajaiUa znanstye h vesain m metod, rezistentnimi
do ideologij, k v znanost posegajo od zunaj, in sposobnimi refleksre notranje
znansrveno idoologije, kije zgodol,mska dedisaina oblrtovanja zlanstvenih po!, ki so
se izobrazevaLi na sami instituclii in ki so bili spostovani in brez zad.ikov sprejeti hrdl
v znanstvedh okoljrll zunaj Slove je

v tunrciji dekanjeigr rubnlo,lz histoiata Mor,/o.ja tSH(y:Objow ekaktih tlotr rerrdrna koncu
prialjoae rwije ) Cclo toloton rcsusciiiranesa afarrr4,1,S11, ki ga vod, Mala Sunala (po vsebini
sodea paje tot iepetalle prav blizu tudi Sveilea Shpiak;tega !i moeoao zgesiri, saj mora blti
zneraj na pryem mest!),je pouien prepis kololona starega Mo,rr4tu /Sr, ki smo ga sestayili
omenjeni v kolo lonu priaujoae revije Nemdnost in brzobztnost Lo prilasiityc jc ludi v rem, da so
pri,kajl( mednarodnesa nrednlskega odbora celo narobe zaplsali iie Ma.ieElisabeth Ducrux, za
kaierc lahko upraviaeno dvonino, da sploh ve, daje v to tatinsko druSaino lritegnj a Stapa
Svctlana Slap3ak in JoZe Vogrinc verjetno s to gesto naposled dosegla to. da je relija Mo,/rr /.tl1
zdal tonano revija intelektualne,rf.araris Kako aros tnajo poieza te prilasriwe, jo rmidno ludi iz
priner.jave z izjarc dveh rfli.jalnih prilastitelj'c, ki na drugem mestu tozita, da sta,od slereoidov
napihnjenih lraznoslavih in intelktualro jmpotonhib moikih, ki lielesajo rcvlo Polet( ( ?)
oikodovmi za bojda aanstveno paaftazo obaein osulene irze )yse potl vodljo v Rim(, - njuna pa
vAtene, nemara pa ie lam ,it
l9]l Ad Liaeuan 29)
16
Cl izjavc Sverimo Slapsak, Jdeza Jusnna id. v pnloei Ad Lthsrah . pted\sen I del,tudlit 46,
68,2anenavadnoalirmacijo,lrajejezika(sstBnizensr0etusimptomalivizijalrihodlostiv
z Ma itoien Isu,rcmra pa se aim?), tijo naEja S Slapsaktudi st 14
zlezi
!r Znova znaailnos, [i evoclra totalilami sistem
i3,Kdo stevi, da sovorite o dignileti ustanove, tije sorejia(, pravi Svetla a Slaliat nekaj dekad
mlajiemu doklorju vladu Kotnlru, kije v nokaj ltih prevdl vea znustyctrih tetstoy zbral vea
Eradiva za znansrveno obdelavo innapisalvea periinentnejSih znanstvenih.azlrar od nje Noyo
vodsLvo z amnezianimi mehanizmi odstranjvanja ! epnjetn realnosd ni aatalo:kmalu so s spleLnih
slrmi izbrisali sleherno sled reviie Morrol l,tfl, pa tudi nnose drusesledl desetletnih lnvesticl
Draga B Rolaija v gradnjo insliiucije, pa tudi slederno resno delo drugih pomembnih aldov in
alaniclrebujajoae sc znanstvcnc skupnosti na ISH O brisa.j!,nevseane( preteklo vea tudi v

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


s9
MONITOR ZSA

S provzemom oblasti so talo bili marginalizirad in v veii pdmcrih tudi abruptno


odstranjeru!3 doseTfti zametka mlade, kolegialne in na skupnih znanstvenih elaboraoijah
utemcljnene znanstvenc skupnosti Okepila pa se le oblast mcdijsko rczimskih
inteTeklvalce\, permanenlreier, kakor jr1l imenuje Pier.e Bourdiu. ki )kooptirajo, se
poznajo in se prepoznavajo( in ki iz )druge zone znanosti( menijo, da vcdo rsc, kar
)jo teba narcahtl v zvezi z znanostjo(.4e Nomahv modlokitete s pomoajo mediokitete,
ki se samoreprezentira kot genialna. in populizma v znanosti, ki se prezentira kot
realnost h ne kot ldeoloski posog v znanost, kakor da bi bili ti dve pozlclji (poputzem
in znanost) brez preostanka zd Zljivi, sta nenadoma postali posveaeni skbi, celo
normativa delovaflJa ekipe na ISH, sicer neprenehoma sklicuJoae se na )prcvidnost(
ir dozivljajoa sleherno omembo izjenlnosti in krilikc kot )arogantnostiiro, je zgolj
uainok sinlronzacije deoloshh redefuxc! dlscrplinskh polj na ISH m politiane
ideoloikih razmer v Sloveniji v zadnjih nekaj letih
Kohkor skusam za pru poskus sistematzacije dogajanj na ISH - Fakultetl za
podiplomsk itudij v Ljubljani razbrati struktume znaailnosti v {:lelovanju ljudi, ki so
po letu 2004 zasodlivodrl-oe frmkcleIla , vnjihovih akhmostrllvidimpre&sem

5 ideoloskGepistemianih ovir, zaradi katerih je bilo na ustanovi nemogode osnovati


delujodo in koherentno znanslveno skupnost: L nezmoznost pozltrvne konsolidac{e
znanstvene skupnosti, odsolnost znanstvenega habitusa; 2. razbijanje dobro delujodih
koleLtvov, skb za lloazonlranjesi, za izolacijo jn lazje nadziranje posamoznrka; 3.
generiranje izkljuaitev: ekskluzija kritidne misli / inkluzija poputizma; 4. heteronomija
novega vodsfva naISH: tezave s subjektlvacijo jn objektivacijo;5 anomtja znanstvene
skupnosti: pravne zagate in mehanizmi zabrisa ncvscane realnosti. Vsaka od teh
kategonj je prcpoaravna tudi na d1skulzrft mui. V nadiilj evaqu skusam \sako posebej
na krrtko slicirali

'- Bourdie! 2002 Zapoelobljeno razumvdje neoljberal n restruktumcije druibenih vezi, ki


6oano zadevajo tudi znanstyene stopnosLi, si je notrebno p.ebrati*aj ie naslednja dela, ki so
Jostopna tudl v slovenscini: Boudiou 1992,2000a,2000b,2002a,2002b,2002c,2002d in 2004i
Bourdieuln wacquant 2003i Laval200i:2a sDecifiaen vdor neoliberalzma v slovenske ramere, pa
rdi ilmkc: Chrbbakova Repd 2001j Komelj 2004; Korun 2004: Kotnik 2004b, 200,1c, 2005a,
I005b. 2005 ci Kranberger 2003a, 2003b, 2004a, 2004b, 2005a, 2005bi Kramber8er in Rotd 2004:
11ihelj 2005 i Rotd 2002a, 2002b, 2004a, 2004b, 2004c, 200,rd, 2005 clej Ludidolumente,
rbravljene v rubnti ,Dosjejl{ . t: A pokatirw, it 84 84 Zgodovirsko ozadje. ki razk.iva. da so bile
:3zBere, na kakileje neolibcralna ideoloeijav Slorcdji ,alelela, lrimerna id eoloika
:..dispozicija, je razvidno iz iiud, in razistav Kotnik 2004ai Kranberger, Mlhelj in Rotar2002i
Ituambeise. 2002a, 2002b, in 2003 bj Verginella 2001]n 2004; Sumi 2004: Voziak 2005 Prcd aasom
.a remo ideoloihih apo.ij v druibenih in humanisiianih zranostih lddi l{otar I982a,n 1982b
Rolar 2005. Glej Ludi priloco Atl Linsuan ,it 149, rudi 121, 114, kjerjc lcpo rdidno etiketiranje
Lahane nisli z oz.ako )radilalnosu( domneuega leviiaGkega inrelektualca, k, meni, daje )leva
rrzic'janaravna odLoaltev( Prim iudi Eco 1993
Ctaivrln.nent - lt zapianje v cel,ce, cellienje (nDL emalla lri zgodnlevednrevesten nak,lu)

MonitorZSA vol. Vll / no 1-4, 2OO5


100
MONITOR ZSA

l. Nez,moi,nost pa,iliwe konsol lacije zrunsfiene skupnosti, o,Ltotnost znanstven?ga


,arr?"sa. Na nekaj primedh smo omcnili nesposobnost veaine se ofinll sodelavce:
Ze
in sodelavk ISH, da bl vjavnem, debatnem instilucionalnem prostonl
skoz r udelezbo
tj. s skupno in kontinuirano problematizacijo aBnstvenih vsebm zasnovali znanstven a
skupnost, v okvirih katere bi brh heterogen i in telek tual n i glasovi razloan i in legitinrn!
p.edvsem pa oh.anjeni in spoatovani. Namcsto da bi so na ISH postopoma obliko\ a
zndnsfieni hubilus, v katerem po Bourdieuju vidimo nujno struktu.no komponentc
znanslvenega polja, ki se izr a.Za skozi solidno obtuo vesilino delovanja in skozi mz\ irc
sposobnost praktianega auta.52 ZItanstveni habitus, tj pripravljenost teles
znanstvenikov, de nadaljujemo v Bourdieujevem smislu, da vzamejo resno
pedormativno loglko druzbenega v doloaeni ustanovi ali okolju,5rje sestavljen med
drugjm iz p.avil in p.avilnosti, )ki tako rekoa dolodajo uilcnjakovo obnasanje, kot tah
obstajajo, se pravi obstajajo kot uamkovite instaflce. ki so zmo:ne usmerjati p.akso
uaenjakov v smer konformnosli z zahtevami znanstvenosti, zgolj zato, ker jih
znanstveniki, kr rmajo habrhrs, zaradi katerega so jih zmoini zaznavati in ocenid-
zazna\ajo - <.54 Pi ki so famatizirani ob stiku z rcaLIm svetom (91
^..arrstvcnildh,
pl]logo Ad LinEadn., St 15, 17, 48, 51. 54, 57, 59, 61, 63, 65, 69, 1 3, 7 5, 11, 82, N
de1,96,97, 100, 103, 106, 108, 111, 118, 120, 121, 125, 133, 134, 136, 144, 145, 146
147, 149, 150) mk seob odhodu u akademskih kabinetovin laboratorijev nezmorejo
vkljuaiti v zunanji svcr in njegovo javno in suvoreno komunikacdo, si le tezko
prcdstavllamo, dabibili zmoini zaznavanja ali presoje znanstvenega habitusa. Pove-
dano drugaac: ae jo habitus )trajno namesaeno genemtllrno naaolo usmerJanrh
mpro\lzacij(, ki )kot praktiad aut reaktivira tisli aut, ki je objektiviran v ustanovah(.
poiem la-hko iz dogajanja na ISH pozimi 2004 razberemo, da le tisto, kar se je kor
generatvno naaelo skupnosti novega vodstva tedaj reaktiviralo, nemara v provincialnih
okoljih resda na nomara nenavaden (navidezen) naan objellMrafl aut, vendar paje
vsekakor v eklatantnem nasprotju z znanslvenim habitusom. Tej reaktivaciii, temu
generativnemu na6clu bi lahko rckli tudi spontana antiintelellualo a stuktula na delu
Izvima ldej a Draga Rotarja, kaj raj bj ISH bil in predstavljal,je tako bila odst.anjena
kot nevzdrzna ovira drugam usme4 anih improvizacij drugil alanov m alanic kolelliva
ISH, saj je antlin telektual ni habitus, ki je sponlano, a strukturirano na nadin delovanja
Lcvi-Straussove lir,/ r,ir:r/l - kor utelesenje tega, )prek aesar ustanova doseze popolno
uresrrajtev(, prilagojeno novemu vodstvu in njegovim aspiracijam. nadomestil in
izpodrinil izvirno idelo znanstvenega habltusa

'Kije Ihabiiusl koDinancntni zakon, /.j drrla{, vlisan v ielesa, in j kot tat,pqoj r le
usklajevlnj!med piaksamr, ampal ludi pogoj usklaFvalnih p.aks I I Podvrerja kolekilvne
nobllizacije ne norejo uspcn brcz minimalne usttaienosti med habitusom mobilizirajoaih
dejavnilov (oznanjevalec, vodja 1tn ) in dcno2,cijani tistih. ki se prepoznamjo v njihovlh p.aksah,
bcsodah ( (Cl Bourdieu 20021 str. 101)
5r Bourdieu 20021str 89 sr4
rr Bourdieu 2004, str 83

MonitorZSA vol Vll/ no. l-4, 2OO5


to1
MONITOB ZSA

Posebna kategorija, ki v koLkor toliko uravnotczenih d.uzbenih okoljih deluje


samoregolativno, je posaficznlkoy iut za takr.Ta ima v druzbi, bodisi v znanstved ali
v kaldni drugi skupnosti, kakor med G. Slmmel, )toliksen pomen zato, ker vodi
samouravnavanje individua v njegovem osebnem razme0u do drug1h(, ker zaarta
,individualnim impulzimostim, poudarkomjaza ter duhovnim in zunanjim zahtevam
mejo, ki jo narekuje Dravica d rugega. (j5 V nastoprh Janeza Justina in Svctlane Slapaak
na nelegalni 66. seJi Senata ISH ai zaznati nobcne meje, ki bijo omejevala pm11ca
. saj imajo, kakor je prisotnim vehemen tno pojasdl Janez Justin, ,nezaposleniq
se pravi drugi, )..
tohko pra11c kator tisti v bifcju( Medtem ko Svetlana Slapsak v
pogovoru z dom Kotnikom slednjemu ne daje niti bjfejshl pravic, temved zanila,
da bi Kotnik sploh 1mel kaksnekoli pmvicc (g.l ustrczne izjave v prilogi,4 d Linguam.. ,
St. 2, 4, 17, l3l, V del v celoti)
Ce v raznnsljanJu o t.i dutu za takt, ki, kakor smo lahko videli, p.i nekateDll
sodelavcih ISH popolnoma umanjka (irt to ne glede na nenehno sklicevanjc nanj in
na druga moraliziranja; 21. p.tloqo Ad Linguan.., L del v celoti), ie dalje sledmo G
Simmlu, vidimo, da je njegova temelna konstatacila argumentiranja v tem, da je
,uvidevnost do drlgega pr\1 pogoj druzabnosti(.56 ae pa je uvidewost do drrgega
pr\,1pogoj druzabnosti, druzabnost kot forma pa temeljna katcgorija za oblikovanje
sleheroe skupnosti, potem lahko nekoliko bolje razumemo, zakaj znanstveru skupnost
na ISH med starejsimi kolegi in kolegicaml n*dar zailyela.Uvidcyllosldo drugegd,
ki za Simmla predstavlla spodnji druiabnostni p/d&)/namrea za nekatere kolege m
kolegice na ISH oaitno pred stavlja velika n ski in nepremosdliv problem - in ta problom
je naaelno etiaen problem.

Stanje razkoja znanstvene sL:upnosti na fal(ulieti ter diskurzi 61anov in dlanic


profeso.skcga kolegija, kije kasneje prevzel vodstvo ISH, so Zo prcd prcvzemom oblasti
napelje\aL na tdeDloiko innlucia, kL jc kJj].aln zatem, mimo vseh pravnih aktoy in z
mnogimi dokaz ljivimi poneverbam i in prilastitvami, pnvedla do dej anla rclativno tjlc
uarrpacije oblasti in za okoLco - pasivnost podiplomske atudentske populacije m
ISH me ie d anes audi, njihova oEitno lezadostna &Zavljanska konsttucija pa vmcmida
domala neopaz nega prcgona vsaj 8 aktivnih intelektualcev in intelektualk z institucle.
Tisti sodelavci in sodelavke ISH, ki zase menijo, da so 12 tega naaeLnoga, spoznavnega

' SiDmel 1993. str 46


' Arslmentaciio za takino trdilev pa izpeljuje z opnrnjem na to, da vidi alovcka druzbc kor ,neld ad
rr.konstruiran laboratu, aisar,ZivljenJsko materijo doloaavsakia posebnaldeja, ulila v posebno
_ormo,
katere relatlvno samostolno iirljenje se napajaresdaiz skulncga, toda!eftposredno
aaa'lnesa vitu moaijda(, nato meni, da je druzben alovek sovjevrstna tmrba, ti na enl slani odr.ie
r:. srvarne pomene osebnosn m sopa v lormo druirbnosti zsolj s svoiimi slosobnostmi in ilieresi
noleaisrealoveato8lj,podrusistrdjpase[.]zanslavipredtem,karjevosebnostipopolnoma
lubjektimo ir aislo notranje ( (Cl Simmel I 9 91, str ,1, )
Srnmel l99l str 47

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


102
MONITOR ZSA

m tudi elianoga konllikta izsli kot )zmagovalci(, saj JimJe v upravljanle ostala instituci.i.
v katere postavitev. obljkovanje dlllyre in artonomne znanslvene skupnosti, .eoiproa[ a
komudtacle med scboj spostljivih intelektualcev in jntelellualk (o tem v nadaljevanj E
in infrastr ukturno delovanje so vloali bore maloj3, si z realizacijo projektov in idet. a.
Je le bilo mogoae, .aje dso mazali rok. Ker sama nisem brla pnsotna, ali vsaj ni
aktiwo. od samih zaaettov mstihrclc (mesto m lade raziskovalke sem dobila leta 1997,
sem pa aktilno in veainoma tudj volontersko in z veliko entuziazma - sodelotala
vsaj od leta 2000, lahto le zapiSem, da scm Scle po letu 1999 in predvsem leta 20CrC

r3 Njihovdvlasanja so bila lrejkone omejenain zasnovana kot senjanotonanlh sesi, utopianih in


mo8alomans|ih idej, grajenih na medijskj opaznosti, delovno aneazirani v njili !a naj bi biii drusi
Naj to ilusLriram zsolj z cnim primerom:v nekem trenuttu (otoli leta 2000.lmalu Do jayni
manitestaciii, ki smo jo zasnovall in izpeljali podiplonski iiudetrtl in it!dentkc ISH, veainoma MRI
.aj bi se lSH, ti seje tedaj v lokalnih razmerah konaj przwlal, vtljuail v mreio lnstiLuLes ror
Advatrced Srudies (z zabaho kratico ISHJAS) h postrl Nrcdisae intelektualncca zivljenja za
Balka ( Ideja, s tatero lta pnih nadan zakonca Slapsak, bi sicer bila nenara vredna yse podpore
ae bi od8ovornl ljudJe ISH 2 rjin'ana aelu, kiraj biomenjeno insntucijo s pomoajo nekac.ih rujih
podpornikov posLalilinanoge, do tiste8a aasa ned seboj Ze zgradili odgovorno in na moanem,
pionlBken raziskovalnem del! uremeljno znustveno skupnosr, se pravi, ae bi skozi skupno delo.e
dosegli tisto.aven zaupanja, ti je potrebna za Lak projekl Pryipogoj lesa, d, neta inititucjja sploh
nastola kot zndstve.a sklpnost, k, pavse doLlej tudi ni bil izlolnjen, je vzajcmenzivahe.
intelektualen dialog,ludi argumenrnam polmika, ae hoaete, minimalni zadosini pogoj p,je
medsebojno retcriJanjc znmstve lrcv in znanstvenic r znrnsLvoni lrodukciji Prosraml s skupnlm
inenovalcem )anbopologije( navsezadtrj e dso rako vsaksebi, da ro ne bl b,lo mogoae ysal na
eDistemiani ravd Sama scm zelo knalu po prihodu na I S H opazila, d a .,c ia ,iz!ust, olusi
stlicevanja( pravzaprav nrmerno Eojcn in da md starejsimi kolegl in kolegicami dejanslo !j ne volje
po skuprem dch i! ne zaupeja v posamezni kove ali posamezljainelntolcktualno sposobnosti.
doserke in razhkaye (kolikor so slednic sploh obstajale in tolitor so sploh bllezastavljene zunaj
aisLo ideoloikih in aplikativnih okvi.ov) Kerpa so r ene stranipriha.jale leidejein sanjtujenje o neri
nedoloaljivi pnlodnji viziji, drusastm skatka iista, Kje ze itat bila preobrenenjer a z
admi.istrativnin dclon, kieajeblla adnlnatraclja ISH nesposobna oprarljaii, - pa nal bl polrijela
za delo in nmosrede uslvsrila posoje, v katerih bl se ridejni nosilci( lahro aztazovali vesoUni
skupnosti, seleda d biio potrebne slnersije za raj Laresa Paa paje na insrituciii vsaj od leta 2000
date, ko smo 22 maja na Preie.novem trs! vLjlbljanl mladr ra2lskoyalci in rzistovalke ISH
organizirali protcstzopcr disklmlnalor.o znanslveno politiko slovenske drzave, bila relativno
moana sinerclamed lolekivoh podiplomskih itudcnrov ln studentt (p.elezno MR) okoti vea
rrojertov (pistemoloska videGsetcija, transkripcija gostujoaih p.davanj, socializacijska yeaanja.
urditev saleri.islGea p.ostora na ISH in oryanizacija rustax nekoliko kasneje organzacila veajesa
mednarodnesa kolokviia idr), najboij pa okros2na stvene.eyije Monitat ISH Na mmifestaci.il (in
tudi Ze p.ed.lo) smo zbrali prek 2000 podpisovl podporo ISH i, lreb.ali )Marilest'ZA ISH , za
svobodo zndswenesa raziskovanja(, ki sno ga narlsali MR ISH (podpisanjc SrudenLski sver ISH.
kl smo ga ludi tedaj 2asnovalii manitesrjc v trh jczlklh dostopen na spelnrh straaeh druirva Tropos:
hLtpJ/$/W.rropos.si) Orsanizaciio in lzvedbo manilestdcre sva v na.jveajcm delu lme! y rokah
Sabina Mihelj in laz seveda s pomoajo i nekarerih nrladlh raziskovalcev in rdstovalh ler ie
mnogih posameznikovjn posmeznic, Li so kasneje oblilovali iniciatiynojed.o ureddSkeea odbo.a
revije,Mrnra. 1sfl. Ob vsen tem iivainiom delovanju, kieaje obaasno zai.alletargianl se.iorni
tolsij ISH - zarcs ustavitlpa ea vse do leta 2003, ni mosel. ujje bivii dekmDraso Rord podDml

Monitor ZSA vol Vll / no. 1-4, 2OO5


r03
MONITOF ZSA

zaautila, da je z novo generacijo vpisanih podrplomskji Studentov in Sh.dcntk pdilo


do bistvene kvalitativne sprcmombe, ki je kasneje rezultirala v oblikovanju p il
zamettov znanstvene skupnosti na ISH Prctozno grc za aas od manilestacije )ZA
ISH(, ki smo jo pnpraldl iIl izvealli nrladi raziskovalci in mlade raziskovalke (MR)
ISH, dalje 5'!
Kerje znanstvcna kultua vmislil imam dejanski obstoj krtianoga a1anstvenega
duha in njegovih pertinenc ter elabomcil. kakorjfi $stematizirajo Bachelard, Foucault
in Bourdieu,60 m ne njihovi lokalni imitatorji, ki orrpnejo ob sooaenju z tenkoautneJso
m pertinentnejio mislijo in se autljo ogrozone ob vsakem kitianem Wmsanju v
Slovenij i m poraz nem, predznanstvenem nivoju, je takino in telektualno zavrto okolle
za novo ekipo ISH pravzaprav pomendo predllost, sal je v njcm lazje prcpoznavala
svojo dorme\.no legitiinnost. Vendar Zal ali k sredi )k.ozni mehanizem frthl.tih
reprezentacij znanosti(6r v Sloveniji pmv nla ne prispeva k rcalnem stanju elaboracij v
zmnosti, ampak pri nairrril odjemalcil prej zbuja kajpak zmotno - negatlvno podobo
znanosti nasploh, ki vodi v spontani afltmtelektualizem v okolju Prav zato je v okoljD,
kjer vladata agresil,lll antiinteleLlualizem in favoriziranje logike aistega fga tudl na
podroaju druzbenega,6'z Se bolj pomembno kot pflo zahtevo in kitedj manosti postaviti
Bacheladovo )psiloanaliziranje interesa( oz je treba, kakor v sogla sJu z BourdieuJom
meni \alado Kotnil, )'znanost' zgrabiti na toaki nlene antikulture onemogoaanj,
izgon ov, lzkljuaitev, akademskega kuloarja(,6r za katereje v dogodkh, kt so seru ISH
odvili na zadetku leta 2004, nekateri pa Ze prel, vetko oprijematisil (gl pdlogo,4d
Li suan ,i,t.2,11.17,35.69,82,93, 103,106, 115 idr.j rudi mnosa mesta v diskurzih

dosezlc MR -, mezapis Dozid ja Slapiaka v korcspond enci po dogodtih na zaaetk u leta 2004, dd r
.kipimlajiih kolesov ln kolegrc rerdelana Drasa Rotada,nl vodilne vizi.ie{, ljti nc audi, saj ne
telanem, daje kdo od alodoksianih kdaj raamel, kaj ponenijo aklima gradnja,nstrtucile, aktiho
:nrelcktualno zivljenje,lor rnansoeni habitus in kaj pionirs*azastaviievkonceltualnesa misljcnja in
legole posLopne elaboracij Vodilna viziia pajevokolju Bozjda.ja in Svetlane Slapial, pa tudi
rjunih kolesov, ki so tako gromko lregnali ljud' z IS H . Laro ali tako jzcnaaona z dokso (sl lrilogo
ld Lineudn ,it .15, 10, 89, 92, 100, 114)
'l'{a svoj poseben, pohroviteljsrl, esocenr.jaen in amneTijsri naaj!jc zadmiva rudi navcdba
;\fllane Slapiak v aczi z javlo kulrurno madfeslacijo, prl kare.ile nnela bot posranslo vlogo koL
ionzultantka rez{ie gledatiike predslave ,SiudnLi ISH-jaso pripruyili prevod rirt rk skupaj z
aenoj zadeva je zclo uslcla, sa.j je skuplna podiplomcev z ISH nj'hovr pnlateli predslarila
arzemanje parlamenta s sdanizensl Prvo dejanje arzrrr4lje bilo'ndel prirodirve, tijoje ISH
r rganlziral na Presornovem trsu maja 2000 ( ( Cr: Svedana Slapsak 2003. st., l7G 172 )
' lsaj Bachelard 1998i Foucault l99l in Bourdiu 2001
Koinik2005a
: rNeolbe.alizem, kizideoloiko
sesto izenaaujc ekonomsko losiko zd.uzbeno losiko (se zdalea
rna enaki jn niti lodobni ne), je p.avzaprav nemrna lsevdo<konomslG utoDlja, ki je s
rrnostavljeno olBjiavo in z grobo pra8matianostjo eprmnjena v polinaen lrocram, zaradi
:rpolneji drutbenc asimilac! in kapiklslh uainkov pa slje s srlicevanjen na etonomsko
:rrijo nadela tudi videz Tnan$rene deskilcij Cl Bourdieu 2002b
Lornit 2005a srr 66 in 2005d

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2oos


104
MONITOR ZSA

v rublki )Objava nekatefli dokumentov(). Da bi pris]i do globinshi, mentaliteuL:


tazlogo\ za nezrnoi.tost vzpostaviLve znanstvenega habiiusa
v okr,fu slovensli
kultD.nih razmea in za nenehno opresivno restituiranJ" rn"h"nrr--
antihtelellualizma, je treba torej )zadeti sistematiano analizo
in z vso refleksrJ;
ostdno preuaevati m mestih, kjer vladajo iostitucionalzrano,
,r"ioo"tirir"o..
naturalizirane in na videz objektivne forme znanswenega
sveta, kolektivne fupok1zij.
internalizirad rituali . . ( 6r
MlajSi kolegi in kolegice - in tu merim, da lahko govorim Ie
v imenu trstil neka.
suvereaih intelektualcev in (v p i lTsti) intelektualk, ki smo
skupaj zasnoval revrlc
Monitor ISH il jo nato tudi materialzirah, ki smo organizrati
.",j;; .;.j.
epistemianega krozka, pa tudi ma.sitate.o drugo aiskus;jona
ISH, ki smo leta i0ii
dali pobudo za spremembe. kije rczultfala v sreaanju
nllajsih m starejsih kolego] r
Hruievici (sklcpe tega sl:upnega sreaanja smo spostovali le mlqii in
eden alidra
starejsa kolega) -, z letargi611i]n. nepresojnim m za iatelektualno
delonespodbudJ
stanjem )znaflsweflega duha( na ISH sevealanismo bili
ia nismo mogli bitizadovoljnr
Ker smo se povson dobro zavealali tega, da nobeno alelovanje
n";;;;;;;;;
drugega delovanja drugaae, kakor da ga postopoma
fansforrnna, da torej skuia zastaviri
rn ustvariti , drugaiin e pogoje za njegovo zvajanje(,6s smo postopoma;
(pnzaaeYoi_
in neplaaanim) delom skusali te pogoje za delo vzpostavitr. pri
tem nismo imelt r
mislil nobenega izkljudcvanja a1i izrivanja od Dasii izrazito ar,_rgaOnif,
moOuso,
delovanja in misljenja, smo pa menili. daj e prav in ala je
znanstveno teietiino korek;
da z lastnim delovanjem ob stari naajn intelektuahega delovanja
po-stavimo svoJega, dctndl skozi polemiko (velalar
,u **;
pa nikakor ne stozi "ruki
pot-jarno
difamacijo in z dcklasranjem). Kakor je pokazalo nadaljevanje
razmeroma nedolina sopostautev delovan1 bila s strarf
d.ildr, j; i;
\reaine starej5ill kole;;v in
kolegc ftzumljena kot ftontaLi n apad in kot nepos redno
ogozanie stanh priviigler
nase delovanje paje bilo (enehno omalovazevano
S sklepom Senata ISH (St. S 6718) z dne 9. marca
2004 o rem, da ,se Zeli senal
^.
lakultete informatiuro sezuniti( s )celotno vsebnoo zaa"ie Ste".rlte Uonitoria
(podpisala gaje S Slapsalq glej poglavje 1z irr
iiA
ta Monitoria ISII), potemio so se
vsal nekateri senatorli in senatonce z vodiln o gospo
instrtucije na delu z njo Ze seznanili
najanrl liskovni kol,ferc]i:ci y Abe.edarilu (februarja 2004),
kjer so frrfi p".otri, t"
misllena le slabo pdt-nta cenzura. UrealniSki odbor rwlje, je
ki za seboj Ze irnel p"a"ir"
Sikaniranja, k so se sem Ir1 tja pojavlJala v konti nuiranih returencah
vse oa ustLovitve
reviJe dalje, se s tako zastavljono zaitevo seveala n
i mogel strinJati. Kakor z"pr5";;;;
Rotar.66 skbcujo(. se na J F. Reveta. je -razsirtena cenzura";oU,j."" d;i;"-J..;;
katerem se z razninn bolj ali manj domiselnimi strategilarni
lOfanacila, aeUasiaif
6r
KoL.ik2005a. st. 66
6r Balibar 2004, str. 28
'6 Rot 2005

MonitorzsA vor vl / no.1-4, 21os


105
MONITOR ZSA

in inferiorizranje posameznrtov m posamezn ic so najbolj obiaajne manire teh praks)


skuSa odvrniti javnost od problemov, s katerimi bi se ta morala seznaniti. V zelo
lepem (m verJetno vsaj zaaasno tuah )uspelem() primeru )blokiranja resnidnostnil
razmerij( se je to politidno delovanje na ISH nadaljevalo tudi Se potem, ko smo za
novo vodstvo )nevseani(, )mditaho kritiani( ljudje zapustili institucijo; namred novo
vodstvo Studentov ni obvesLilo o tem, koliko ljudije odSlo, zakaj so odsli, kdo so brli
itn., marvea jc le na nekaksnem dd hoc skllca,r.e?,r sostanku (Studentov socialne
antropologije) skusalo atudente, ki so vsaj nekated svoj Sludij plaaaL, prepnaati,
da grc za majhns praske, ki se bodo ze same po sebi uledrle. Presenelljiva, ae ne celo
skajno zaskrbljujoaa, paje sama nezainteresiranost Studentov za odkivanJe reainoga
stanja; navsezadnjc gre za njih same in za nlrhovo dojemaflje realnosti. Drzavljanska
nezrelost in nezmoznost, da bi uvideli pomembnost javnega delovanja, sta oAtno
tako moilna primeza, da je zaaasna udobnost Se vedflo pnpravnejsi manever kako.
sprocno .azaisaevanje dane situacije, ki onemogoaa kopiaede tral.matianega psihianega
eradiva v kolektivnem imagrnariju
Tudi v primeru rcyije Mo itor ISH sfio se sooaali z omenjenimi stategijami
degadiranja in instumcntaliziranja s sta oblastrih dlanov kolegita ISH : oenehno
prizadevanje. da bl deklasi.ali odgoyorno urednico, razbili solidarni kolektiv, da bi
stopnjevali tezave z izhaj anjom revije (povzroaene z obdo mercijo kadrcv in s spletkam i
adminlsfacije ISH) z izgovorom, da ne znamo pridobiti dem4a, da bi redjo pdkazali
kol nadlezon thktor v brezmadoznem polju delovanja m usklajevanja interesov na
ISH Veliki cilj dostojanstvenikov na ISH je bil postopoma doseai to, da bl aim veaJi
del populaci.ie, ki pdhaja na ISH, v dobro delujoaem kolekhw okoli revrje s pomoajo
tri-ka )samou.esdaujo6ih se prerokb(, temeljedih na skbno lanskanih obrekovanJih
rn pdlivanjih olja na ogenj. zaael prcpozJ]a,r'at zgolj )osebd projekt oz. stremuitvo(
in )za sebni inte.es( enega ali dveh ljudi. Ta neskonano fleksibilna adaptacla lla slehenn
treDd, ta negativna volla in volnost nekdanjrh starejsrh kolegov za desLrukciio ciljev,
ti so bih dosdeni z vealetnimi prizadevanji, za uniaevanje kolokti! h mstanc z flJrhovo
I_.agmentizacijo ill z izoliran]em posamealilov, je Ze Domemeben del naskoka na
oblast, 1re pa zgol] pnprava nani 6?

'KakorlmviSabinaMihelj(2005),jtakinastraiegila,t,sevselejspnlunizzateaedmstanjem,
.: naj gre za pozlurna vlaganja aI pa za prekrake, K jih skuia zsladlti, ,lahko us!ira le v okolju, ki
:: roleriJa drusadnosri i! kjer je edino pravilo proilo veaine, pa najsi bo se tako nelraYiano Le v
1en okolju s lahko neki prekrset zdi marjsi in mmj kitite vreden zsolj zaro, ker je vselnsolen.
rr ej loeiki bi nas tudi morcbitni izpadi rasizma, ksenoloblle,n selsizma al, celo fizianl napadi ne
!-eli vznemtrlat,, ae biv njih sodelolala veaina ( Nelowdno sroZnje z represalijami in celo s
'i.nim msiljomjem nolesalni 66 seji Senata ISH lzretei JanezJusLln (elej priioco,.ldrrrsad,
r- : ll, tudi 54)

MonitorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


106
MONITOR ZSA

2. Razbijanje dobro delujoiih kolektitot', skrh za kloazonirunje, za izolit'o eqa i,


Wje nadzirljiwga posaneznika. Da zgolj fofinaleI, odnos do swarnostl d.uiabnim oz
druzbenim .azmcdem v skupnosti pdhrani t.enja, je staravedflost, kijojo med drugrm:
preal slabim stoletjem zapisal Geory Simmel v svoJi razpravi o temeljnih vpraianjiL
sociologle,63 Dobra bonum communis - Dslne.jena forma, kije znanstvena skupnojl
.v

naISH, kaksnaJepaa Ze bila, nitdar ni zmogla doseai, sajje ozjiprofesomki kolekti\


imel nenehne tezave celo z minimalno medsebojno komun*acro (pri tem o kak
intelektual investiclii, ki je nuJna za gradnjo znanstvene skupnosti, sploh ne
o). ki je potebna, da bi bil dosezon tak formahi konsenz (ali paje nemaG
obstajal kaL drug ralog za vzdrzewnte takinega stanJal1aISH?), na dokaiekonomiaen
naain deinira medsebolno interakcijo. Dobra forma tudi z minimalrlih naporom
rcguli.a vzajemno uainkovanje elcmentot s pomoajo desar lahko ti elementi - v primeru
ISII so to paa vsi kolegr in kolegice z lashlimi interesi v nadaljevanju Sradijo neko
temeljno enotnost, kinaj bipostala prepoznarr'na poteza specifiane skupnosti Simmel
je kalpak vedel, nisem pa prepriaana, da je bilo to jasno tudi bivSim kolegom ln
kolegicam na ISH, da nobena skupnost jn nobena druzabnost sevcda sta zgolj )p.azru
abotnosti(, ampak naama dru7,bene organizacrje, ki je povezana s aisto doloaenlm
pomenom in zaradi njega. V plomenitem in kologialnem duhu manstvefle skupnosli.
ki ga je nekdaj, tj. ob ustanavljanju lSH, kot zamisel )dobrc forme( imol v misllh
Drago Rotar,6'bi svoje mesto zlahka naSla )altonomna deja!.nost ozavesaenitr
posameznikov, prostovoljno in z vso zavestjo zdruzenih v boll ali manj
instiiucionatzirane in formaltrane ciljne kolekhve na podlagi soc1ahlth ciljev, etike
in deontologije( ?o
aetudi stvarnost ni bila blizu temu idoalu, je dekan Drago Rotar v to, da bi se
koiogij tej vizijipribtzal, vlagal veliko truda (pomoii podiploDskim Studentom, da so
o{thajali na Studij ali vsaj na upopolnjevanja ven E Slovenije; podpora prljavljanju
Studentskih projektov; podpora Monitoia ISII. nesoblano posredovaljo svojlh
znanswcnih kontakbv vsem sodelavcem/sodelavkam ISH brez ujeme; lekto.iranje
in stokovna koroktura besedil kolegov/koiegic; skrb za financiranje zaposliwe S.
Slapsak; celo podpora - s posredovanjem pd kljuafli osebi pn objavi knjige Jureta
Mikutapri Catlimardu itn.). )Motcaa kolegialnost(, ki sele na ISH vzpostaula okoli
rc\'tje Monitor ISII1nklje predstavljala zametek dejanske znanstvene skupnosti, je
sevoala v defbmnanem okolju, kjer so alomala vsc lrednote postavljone na glavo,r

6' Simmel 1993. stl 45


" Draco Rotarje zaaelnik pionlrske zbirke prvodov teneljnih humanistianih in druzbosiovnih
teksLov Studia humanltatis v Slorontji(tedaj ievJusoslaviji) nazaaetLu 80 let20 sloletja (zbnkaie
zraela izhajan 1985) in kmaluzatem idejri ir {luhovni vodja ISH, dlje aasa pa tudiuradni dekan ISH
ro Rotar 2005, v o! I
rrO tem sem pisala !a drugem ne$u, slej KJamberger2002b

Monitor ZSA vol.Vll/ no.'l-4, 20os


'107
MONITORZSA

predstavljala negat cn faktor. Kmaluje postala taraa urednitG ISH publikacij Jozeta
Vogrinca, Tatem adminisrracijc, ki seje cclo pri nekatoril tehnia h sluzbah okoli
revije pokazala za povscm nesposobno,T, v nekal lc1ih pa se je negativna reccpcija
revije precej raz iirila. rako daje direktonci ISH lera 2001, ko sem bila na Studijskem
bivanju v Bud impesti, z ncaed n im manevrom skorajda u razbiti ekipo urednistva rr
spel o
K srcai pa - razen nekaj ujem - kolegicc in kolegi te u birokatskcmu .rer r/ niso
nasedli Ker timehanizmi razbilanjaniso bih uspesni, seje flaposlcd instituclja, tokat
konsolidirana okoli nove, skozi leta postopoma oblikujoae se verovanjskc predstaye o
tem, dajc heba v reviji prepozn ati ,notranjega solraznika ISH(, v ugodn em trcnutku
puaa paa znebila revije in veaine ljudi, ki sojo delali.
Pisala sem 7e o mchanizmu rvojne vsakogar proti vsakomur( na ISH,ri ki z
nenchnim produciranjem kizc in sklicevanjem nanjo, aei da Se ni konaana, realjobiast
kot tistoinstanco, ki naj bi z disketnim .egnliranjem osebnil sporcv urejalarazmerja
na ustanovi Sevcdaje eden zmed p.ikdtihpogojev za to, da neolibemlzcm kot surova
darvinlstiana sila v druZbi uainko\1to deluje. ta, da ncnehno na vseh d r uZbe dh dvojih
zyaja program metodiafle destrukoije kolcktivov.?5 Ni se zgodiio enkat samkat v
aasu moje zaposLtvc na ISH, da sem bila s hoddl(a lakultete ad hoc prrtegnlenah
glavni tajnici oz direktonci, kije za menoj z odloano gesto zaloputnila vrata; oaltno
tedaj, koje merula, da mi mora sporoairi kal poscbno )zaupncga( inje ro momlo bjti
na nek naain sporoaeno tudi drugim. Zagotovo je izbira mene tot osebc, prek katerc
naj bi direktorica z ustreznim modeliranjem usodno vplivala na dckana Draga Rotarja,
- kar ni, mimogrede povedano, nikdar uspclo , izhalala iz tega, da s1,a z Dragom
Rota[em Zive]a (m So Zivi\ra) skupno zasebno Zlvljenje To, neopo$cdno v inahskcmosl
vsidrano izhodisae, kiz navidezno indl\ldualizacijo intercsov, deiansko pas tehnikami
, ra cionalnega podj arrnlj enja(i6, .ryetimi v m
o.atistiano,kljentelni rcgis ter p.ouncialnih
druzbenih vezi,r? izvaja pe idno samoizkoriaaanje kadrov, je temeljno sidrisae
neoliberalne birokatske oblast1, ki spodjeda kolellivno solidamost in kolegijatoost
Ker nisem nitdar bila navduSclla prenasalka nmenj, pa tudi ne aloveska modelirna
masa, vkalero bi splctkarska birokatska pamet mogla v.ezovati Zelene poteze kakor

\a zaactkuje bilo karnekaj zbeeanosti in rejevolje priprclrosrih a.lmjnjsrratiurih poslih za samo


- naroan'kov rvljc Veatrat sem se sprasevala, kako bitako hromajn zm.dtjlva a.lminjsrracija sploh
:nbela za nekolito vea naroanikor prl acmer o znanju Lujjh iczikov, potrbdh za tonunicirario s
rridi2aloZbmi, urednikiin altorji besedil splo[ re govo.im Vaino admrnistrar.ivnih del smo tu.li
:rraditega opravilo kar sane urednice (ob ponoai kohsov h kolesic iz uredntirva)
ue r Jieo. o r/ Budmpe-c n lerr 00j\-ubrtr Oa"'dnct.re I a.t.. c;.o\
' C lej tudi Mihelj 2005 in Ko1,r 2005d Y pnaujoaom alanku tu.li op 105
Bourdnu 2002b
Bourdien 2002b. srr :l0l
Vorarizaciiv dlskuzu . oysa vodsrva res ne manjka:el pdaEoAd LjnE an . it 46. 47. 48. 68.
1 7a,95. l12(odldoVl), 120. 121,127, 128, 146, 117. 149_150

MonitorzSA vot.Vtt/ no. 1-4, 2OO5


108
MONIIOR ZSA

s svojim vsiljivim m neprijetnim


v plastelin, me lilalloa tajnica (kasneje direktorica) ISH
laskanjem d mogla onueAtl; s1ce. pa semJr kmalu jas[o dala vedeti, da s slinJenlem
okoli mene ne bo dosegla zazelcnega uainkovanja na dokanu institucile
)Jama( diskusija v dvoje med Stiriml stenami. za zaprtmi vrati in na 4 oai pa ni
brla 1e specialnost drektorice lSH. Od mene kot odgovorne urcdnice tevile Manitar
ISH jo je v zarczi z zapletom okog izhajanj a te revije in s stanJem UO ISH publikaclle
zahteval tudi tedanjl urednik UO ISH publikacije JoZe Vogrinc.?s Seveda se takien
)pogovor( s skri\.no impozicljo komplicitete deJan sko v nidemer ne razlikuj e od tistega
ki ga Je kolegom in kolegicam, ki so si radi vzeh aas za spletanje familijarnih
birokatsko-profesorskil vea (JoZe Vogrinc je zagotovo bi1 eden bolj zazele i \
pisamr direktorice ISH), v svo.ii pisami namenjala d[ektoica lSH Namen taksnega
intimistianega maneta ni tako nedolzen in prep.ost, kakor so zdi na prvi pogled;je
namrea vulgarno politiaeo Eden od njegovih ciljev je poaasi, a vzhajno spodjesd
prostorja\.ne diskusijo z navzkdznimi bo! ali manj (in)disketnimi informacijami o
posameznikil in posameznical, ki bi tako izolkani, ohroml.ieni in oslabljen i od traaer
svojih dofimevnih bliznjitov brli z njimi nezmozni zasnovati koherentno znalstveno
T'
sl:upnost, ki bi mogla ogroziti samopasno oblast fakultetne btokaciJo

3. Genenranje izk| iitev: ekshluzia tuitiine isli / inkluaija popttlizna. Dt bi


odpravih w sto nejasnostl v z-vezi z motiviranimi tendencami k brkljanju konoloelje.
sprevradanju zaporedja vzrokov in uainkov, vpeljevanju 'argumenta' osebnih
diskvahfikacij, k potlaaitvi tem elj nih dejstev in relativizacli dogajanj na ISH na zaaetku

1tGlej k hxrotiata M.hnaid.Isfa, v: Objava nekaterih dokumentov: predvsem besedilo z


nep.eklicnlm odstolom Joieta Vosrinca s funkclje od8ovornsa urednika publikacij ISH z dne 5
okrobra200l, nalo njesov lreklic vabilana sestanek, ki sn ea po zaaasnem dogorcrD z drusimi
l@lesi in toleeicmi o,i.iclativi mlaisih(, lotem ko je Vo8rinc zapu(il sejo, sodelavcen poslali dve
mlajsi sodelavki ( ta pretlic z dne 8 oklobra2001jI Vogrinc oaihoponovno napisal s tunkcij, s
katre je pred katkim s posebnim pisnom odstopil, pa saj najbrZ ni resno mislil ), nato nalanano
zaporedje dosajanja dne 9 oktobra 2001 iz zapisov razlianlh oseb (z nadvse lovednlm pripisom ure
ob Vognnaevem zapisu ) in na koncu Se komentarji alanov in alanic uredniirva Morito4d lslJ ob
posluidju zvoanega zaplsa seje UO ISH pnblikacije z dne 5 oktobm 2001 (posluiafljcjc bilo l7

I Ede! od stranskih manevrov, [i pa tudl sod]vdelokrog administrativnGtehnokratskoga skltd


lSH, kije v zadnjjh letih vnoelavo prldobil na noai,.jc bilo neverjetno naporno in izarlavajoae
presov juje, vaasl celo prava sofistiana polcmika z glavno bibliotekarto Simono Perpd_Grilc, kal
daje znanstveni aleek in rai ni Sevedajc bilta.eskonano aboten dispntvezd le nanekatere
osebe, ki jih je oail,ro bibliorekarl(a na osebni lesrvici raTvriaala nizje od sebe Tudi po Lj Iniji, ki
sve.h na rivoju gosilskih sbaresi.ini ostala b.ez odnem, seje Z ves aas ustY&jala arlilidel.a in
poloLnoma nekompeietrtna distirkcija med,pravjDi( in )nep.avinl( sodelavcl/sodelalkami oz
Tnanstyenlki/znanstvenicamt na ISH Janez Juslin ie v tem smislu I svojem paradn em proilslovnem
sovofl, katerega doneae besde je kmalu skusal leorazno ,pojesti( (sl priloso ld Z/r Buam at54
6Sidr,nredvsempall8-120),vblstwleladomestilsiari,dsumenr(:,d'lraveznanstvenosti'(z
novim: z ,d elovnim raznedem(

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2oos


1{}9
MONITOR ZSA

leta 200430, je treba jasno povedati, da mstitucija pod vodstvom dekana Draga B
Rotarja v dveh proteklih mandatil\ se pravi, predenje v lehr 2004 priSlo do izkljuaitve
vsaj 8 lJudi z lSH, ni kazala prav nobene tcndcncc h kakrsnemukoli pregonu kitidnc
mislir' (nasprotno, dekan sijc na razliane naaine prizadeval vaasih tudi na svoj
raaun oz. na ravni predpostavljene obae kolcgialnosti , oh.aniti sluzbo lludem, ki so
ga kasneje odstanilis:). Zarudi, tega, ker le spre\.raaanjc in brisanje realnosti huda
defomHcija kolektiwe realnostl in ker ni brez SirSiI aberatimrh udinkovv druzbcnem
imaginariju.Je potrebno najpre.i odgovo.iti na temellno \TraSanje: fdo je izkljuaen io
iera so izkljuaeni tisti. ki so )izklluacni(?3r Z odgovorom na t1 dve vprasanji lahko
l-z
resimo dvoje: pokazemo konlrcine okoliiaine, motive m pogojc za sprev.aaanje dejstev
m uvajanje )'argumentov' osebnil stanj (, ,zmesnjav in ambivalefltnostl( ,kjji} neora-
tizem oz dilercnci.alisliini rasizen. pod kar Bahbar uvrSda specifiane sodobne
izkljuaovalne politike v novi Ewopi, motivirano goji. obenem pa s tem pokazcmo na
glavno ideolosko protislovje, kije skrito v pdkojevanlu realnosti: na liho )regresiv(o
razsritev trga( in njegove specflane, neoliberalni politiki prilagojene amnezianc logike
ko1 m erila za druZbeDc proccse, pa tudi kot rcgulatorla znanstvene politike, v p.itajeni
smed obde druibene komerculizacije r! Zaradi ponotranlene m nerollcktirane
ideoloSke logike lahko v takSni situaclji prlde do tega, da psevdo-znanstvenikr,
.soporniki in nepomembflezl totalitaizma(, kakorjih po J-F. Revelu imcnujc Drago
Rola.,3j opraviaujejo svoje zablode, la, rn poneverbe realnosti s samim ideoloskrm
kontekstom in njegovim - prav tako idcoloikimi okolisainann. Balbar na tem mcstu
\dora neoliboralne idcologijc pojasnjuje, da )geslo in projekt univerzalizacije
:rgovinskih odnosov ill usteznil druzbcni]r norm (v nekatedl pmnefll lahlo, kar jc
Daradoksno, govodmo celo o tu1irtu za sNtematiano odpravljanje ovir za t.g) ne
trivedcta do dejanske /dsrl kapitalistiiine ekonomije, tomvea do naraiidjoie
lezindustnalizaciJe in do nurdiitljoie str.tkttrl]te brezposelnosti( ,i6 kar pravzaprav

Gre za @ndence, kiso ie posebej izrrite v in tcrprcia ciiah faku Iietenr h dogodlov z leta 2004 s
.:.an1ljudi, ri lSHvodiio se darcs G] npr rzjaveJaneza JusLina ! prilogi,{dalngra, ,it 2, 120,
l_ 133,134 idr n'jih pnmerjaj z zapisi in dokumenn r ru briki ) Oblava nekainh dokumenrov(l
ix\.SveLlaneSlapSakinBozidarjaSlapialavprilosi/dLinguan,it73,7475,l2lidt
:\eb!opaV,\a.lII invlll del ! celoti) injih prav Lako prlmerjar zzapisi in dotumenli y rubriki
'I rlava nekaterih dokumentor(
Iiniuclia je ece. leta I 99E doiiveld konflikt z Rastkom Moanikon ir I gorjem Z Zasdjm (oba
. le rekal dru8ih sodelarcev je ted aj i,Ntitncijo zapustilo, yerdarniso triti loskusili javno p.edoarli
:_:.Gkc alidruiheno knLiare analize docajalja z doklmenti red), Uje sicer imel nekaj
i -hurnih sorodnosti s konflikLorn v letu 200l, lenda.nibil povsem lste narave, pa iudl ne izpelja.
:.aklh razmerah kalor slednji
Gl rudi Roiar 2005
Ba ihar 200,1 slr 15,
3:1rbd.2004 srL ll52 ln :l6l

lr sorodnih sldclov pride ludi Bourd'eu (2002b), aiudista bila oba allorjaveainoDa !
j: -nenrl.ani Dolem iti
MonitorZSA vol.vll/ no 1-4, 2OO5
110
MONITOF ZSA

poznamo ludi 12 slovenske izkuSnje s to ideologlo. Zanmivo paje to, da so ideolo=


in adepli ideologijc praviloma alergrani na besede, ki neposrcdno razdvalo alimeot.
na struklume uainle njihove ideologije: lep primer te nestrpnosti. ki je podlaga 2"
izklj uaevanje, je ob besedi rbrezposelnosl( razviden iz diskuzov Svetlane SlapSak r_
Bozidarja Slapsaka 3i Seveda gospa in gospod Slapsaknista osamljena primera, sko.
katera sije izkljuaevalska ideologlja zlahka poiskala potdo lako ali drugaae nesreaneg2
ali eksistonano ogorozenega dragega lo1e Vogrinc ima v relativno zakriter
u*ljuaevalskem proccsu revije Morllo/ /,t/, s lakullele prav eksempladano vlogo, kr l.

3rBozidar Slapiak vldi v,vpletanl! rroblena nczaposlenosti domotodcev(, kakor sarn imenuje
drurbeno dejsivovsevoajc brezposclnosti (in Lu letsiariizbor semandano ni postmnski),
,standardno dsniaarslo strateeijo( (gl lnloso,.Uaasrau .it 42) Se Dravr v irjavalt, tijlh
alovel (no nFeovem ,domorodcc ( dvno i7reae v zvezi s tem. da je pravkar prilcteliz spodbudne-sa
)j
inoLcklualnesa miljejd v I'arlzu, berle bilo rjceovo delo ustrezno o!.ednoteno, neposredno na
zavodrazaloslovanje,kjerzanjegovlrolilnrLin,Uasilikacl.isleallnejc,karscnnaenenod
Zivahnih in odprLih sesrankov OZD na zaaeiku lcta 2001, ko sem .avno rreZivliala hud kulorni iok
oblrniNiv Slovenijo bctno omenila, i! to ! kontekstu rete druge izjave, kije bilmojim atriikim
kolcgom h Drijatljem in drugrn nnsornlm kolegom lovsem iasca se Slapial, Ule bilatedai tudr
pisorna (a111udi menialno?; deistvo je, daje bil njen sloros, kio ten !isc, m lcm sestarku
pololnoma odsoLer, talo v duhu rakorv lelesu) !a oairno ne (OZDje krallca,Odbora za znosno
driavo(, kalereea pob!dtriki na lSH so bi!i lrena Sum', Alerta Janko Sp.cizcr in BoEdan Lesnik,
alanica Da sem bila iudi sana Na seslanklh OZD smo se v Ietu 2002 neldlkat dobill s kolegi in ludi
z nekarerlmi kolccicmi iz lrike injim stuial bodisis ponoajo pri pisnih inlervencijah bodisl
samo z moralro ln prlazno besedo m aloveill raain pomrsati iz suske Mlmogrede, BoZidar in
Svellara Slapsak dsla njkdarz.iaemer. ne na dekiamlivni 1i se manj tu konkrelniraui izrazila
,elje, da bi se solidanznala z ljudmi, afiiikih drZdv. ir D.l problemih sooaanla onenjenih kolesol z
aberadvno slovcnsko redlnosLjo ki re deserlerja zivijov Slovo{ii in so bilisurcvo napadeil
^friaaii,
najprej s strdni slolenshh sllrl.adov. naio pa ic iikaniranis sL.ani slovenshh drzavrih lnsranc, od
,r.iiiu tndi niso bil ddezni nobenB mo.dlne pomoal nekaj dokunenrov o tnr, izhaiajoaih iz
derovanja Oz D, vno o bjavili ! Mahnotju ISII, terr IV ir l -.1, str 154 3 65: pripravlla jih je Alerka
Ja,rko Sp.eiz* ) Pri bmkanju za mental.i ko leksiom te skajio d cplasira ne iTjave danereaem
percpcij..ealnostr g Slapsaka in njesove tc!e, v osebnem imasinanju Sveilane Slalsak (kije bila
oaitno po nepomcmbncm dosodku vznemnFna ail vsaj spodbujem za opltanjc z,ar8umentomi
d*niaamlla). kolitorje ta uprizo.jen v l.ienlh diskuzivnih izliyih, sem naleEla na pomerljlvindic
sreza alanek Slctlane SlaDiak ! zveTi z donnemo lazjo Slavoja Ziika slede ijesove domnewe
nezaDoslenosLi v Sloveni.ii yes teairalnl topos )desniaarstvdr brez jasnega tontek$a innedvoumnlh
argumeniox ki ic bil up.izorjen v ?vezi z denoj in kasneie skajno aroEanLno i. ci.iano s srrani
iste sospe tudl v 4ez1z Vladom Koi.lkom {na Kotnikovo pojasnilo Svetlanl Slapsak. dajc sam na
,Zavodu zc od novombra(, sospa odsovori:,Ja l]no Grcstc na Zavod ie enk.at( ) -je pns.ten re v
iem besedilu (glel Slapiak 1997 ) Da zakoncd Slapia k n mdrdta javn e dBkusije i. da v ljej oaltno
po tiunem nrcnju ob(aia nek nepreDusten.ob, ornejircv svobode govora ( nemara usrlajena po
njonih zmoinosuh douneval.ia?), za katero scne sme poveddLi ria oz je!se, kar idira,od amx
(Lrs.), neposrodno ,dsniadreko io radilGlio(,F ranidno tudi iz @izjale S SlaDidt, posovor
o poliriani koretlnosri dlskurza je moZer Sch, koje DoliLiana korektnost re vzposavljena in
del]!1rara, ko obsiaia oziroma koje povs
lasno, tajjetlslo, kar d dovoliero !iavnem gov.ru
Preden ta praksa sploh otstaja, jcvsakpoeovo. o Evobodil nemoralen, kerpomenirudi svobodo za
nstrpnos, laSizcm, rcprsijo | (Cl.') pt'ibEo Atl Li\r
art , Sr ,13 ) O tcm, kako brezDoselni v
lotalllarni druibi noslane ,neoseba(. elej Arcndr 200.l, sLL 9 $4

MonitorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


111
MONITOR ZSA

pozoma braloc in bralka prvega dela rubrike )Objava nekatedl dokumentov( na koncu
priaujoae revije ne bosta mogla zgeiiLi. (12 histo ata Manitoia ISI0. Ko v eskalaciji
konflikta lera 2004 Bozidar Slapsak y pismu D.agu Rota{u zapise: , . \ troji kliki Zc
leta opaiam predvsem borbo za lastno korist, brez vodilne ideje(, se verjetno sam niti
ne zaveda, da na nekoliko spodvit in delormiran naiin zgolj mimetiano ponavlja zrcalno
anticipacdo konflikia, ki gaje pred leti (2001) sprozil JoZe Vog.inc )... velik problem
prcdstavlja ludi dejstvo, da ind neka retla st)ojo rizijo o 1S?, kajti v tcm primeru bodo
konflikti neizogibni ( (Glej $ilogo Atl Linguam , it. 112/I. in III..) To so za.es Solskl
pruneri iz cirkularnega izkljuaevalskega diskurza, kate.ega nosilci sc najvcakat sploh
ne zavedajo, v kako starodavno stralogijo ekskluzij in projekcij so ujeti
Posebno aberacijo znanstvene instutucije. kakSna je bil ISH, jc, kakor smo Ze
omen i1i, predstavljalo tudi to, da jc bila odloano (pre)velika moa odloaa qja prepusaena
administaciji, kije 5e pred Siriim razmahom neoliberalizma v Slovsniji delovala
v smeri svojrh specflanih kratkoroiinil interesov, kar se je nemalokrat kazalo v
izklJuaitvah ali diskriminaciji tem illteresom nepodrodljivih ali zanje zgolj
33
nezainteresiranrll Lidla Katia, v vseh ozirii kompetentna jn tenkoduha oseba, kr
te tako rekoa od zasnove institucije znjo sodelovala kot tajnica in Studijska referen*a,
je verjetno bila pa ,Zrtev( kadrovske aistke tedaj ie glalne tajnice Dmgico Bac, ki je
- kot redeno kasneje s posebno neolbemho-tohnokatsko mutacijo evolvirala v
direktonco ISH, svoje kompetcnce pa drastiano razairila na nepregledna podroaja
delovanja institucije Kmalu zatem je ista oseba, z nekoliko okopljfiimi politidnimi
\ezmi (dlanica LDS) Dmgu B Rotarju prcprcaila objavo odprrcga pisma tedanjemu
miflstlu za znanosl in tehnologijo Lojzetu Ma nEku na spletnih straneh ISH.3e Silna
\netost glavne taldce/direktorice ISH za bdsanjem vsebinskih in[o.mac;j s spletn,h
itrani ISH, se je odllej ponovila Se veakrat.eo Krltiana misel, temeljni kamen
znanstvenega duha, Je brla torej na ISH vsoskozi marginalizirana in odrivana,

'To usolavlja rudi Sabina Mihclj v svo.jem prispevkr, slej Mihet 2005
' Glej Rotar 2005. op 85
- \aitejmo le lekaj izldjuaevalskih amnezianih podJetij admlnlstrrcije in novesa vodstva ISH: 1
\t.drem ko je krajii zapc o rolotvlju ) Te.iLorialn in ioasinarnomeje od tutike do danainjih dni /
-nnrieres tfitoria]es et imaginaires de lanriqurta aux temps modernes / Tenronal and Imasinary
]]iders From An tlquity to the Modern Timv, Ho tl Slon v Lj! bljdl, 16 21 marec 2002, ie
,.lno mosoa lajrj !a spleidh streeh Frarcoslcsa instituLa Chades Nodier (!11017
az hlell
), j komlletn/i/e
c .ra!a v dveh jeziLh (otro8 250 urojenih sirmi, ki svajih z Drasom Rotarjen kot soorganr2atorja
f r\vija pripravljala nekaj mesecev 1n h sobile reprezentativne za instiLucijo) s poyzetki itr
2 :iencami oi<oll34 znanstverilov iz 9 drzav s slleinih straniISH samo\oljno snela direkonca
i:l veakar omcnjena ,vmhinja zakonltosi na ISH(, Draglca Bac (Li za vsebin3ko podroaje na
::l niDa nikdkrinin kompetenc) lSHjebiltorejZnkajaasazveastraniprepojens
seveda
::rokarsko-menezeresko da natiaheh. ae. k1 F bila naneijena sleherni tvalitetni djavnosti
\:aalno razmliljujoa alovet se ob teD z niaemcr u tcmeljcnem deianiu izbrisa deianslrc vDraia. ali

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OOs


112
MONITOB ZSA

izkljuaevalsh mehanjzmi za njen pregon in za prcgon njenih nosilcev in nosllk p:


presenedjivo arhaiani.

Druga plat odriyanja kritidne mish kot )mdrkahte( (el. ptllogo Ad Linguam . ar
48 in 149) ter sistemalidnega nadomeaaanja nje same z njenmi suogati v ob[t:
samopdpisovanja domnevne leve pozicije (ibidem, it. 114, tudi 42, 121, 150). z
mteionzacrjo in naturalizac!o tega samopripisovanja ipd., pa je pospeSeno potaplj anj-'
v populizom, komercializem in pristajanje na od oblastj vsiljeno logiko trznil
zakonitosti tudi zrmaj ekonomskega drui.benega sektoia- poveaanim vplivom medi,ie\
S
na druzbeno rcalnost sije tako neoliberalna ideolog{a nasla pot Ludi vnekatera slabo
odpoma polja druzbenih in humar stianih znanosti JoZe Vogdnc, koordmator
medijskih Stud!ev na ISH, potemtakem alovek, katerega znanstvena preokupacija naj
bi bila mziskovanje medijev in medijskii reprezerlacij, za pertinentno vsebinsko in
javno mzkdntaflJe sedanje medijske idoologije pnpmvljen tvegati niti zamere pn
lokalnih rnedijskih aldedih, 1e kako bi potem lahko priaakovah, da lahko taka oseba
narcdi kaj zares znanstvenega irl spodbujenega z neutditarn im spomavnim intcrcsom-
ki je, kakor meni Bachelard, intercs za dezinteres anost v razmedu do oblast1 'gr
Idoologija postmodernizma, strnjena v sloganu drrl, fig go.r, za katero seje prcd
nekai leti zdelo, dajo k sredi Ze mimo, se tako vraaa v slovensko .ealnost, tokat ne

nomam ni billSH v aasu nednarodnega koLokvla prevoa jzlosravljen iarometom, ali ni prevea
vlekel pozornost naseln bito morda utesnilo itodi[ kaki ddittu cldndesti e lstano\itel:evlic. a
kateri se nam tedaj ni nilisanjalo? Le zafts moau motiv aliinLeresbi lahko pokd tako neumno
sesto. ki nedvomno ikodujeusledu intlektu8lne hsl,tucije Ce!aerezsolj za nagajanje,
j nemara
vsa opjzoda .e borj vhrjiva 2 Spletne simni posebne splatn udrje rcije Mahit t ISH,kjet Jebtl
razriden hhtoriat rwije z nckaterimi vsebinstiml alanh so po odhodu rcvijc z instirucije izbinsali
I Napodobn naain soizglnile spletre slflni studentskih dejavnosti n! ISH (Epistemoloska vid eG
sekclja id.), kijihje postavilMatin Zuiek 4 Sveilana Slapsakje presnala C[US, v novi Dro8mnsL
Iniizici paje ie ndstopila kotvoditeljica tesa centra (iz katereEa sohmojl uil, poznavajoa njeno
lopolno nekompetentnost za topik, vsi razislovalciz bivio dnekbrico Hmah Sruman na aelu)
5 Brezlooblastild so vo&]ni tudje ISH Glonladi 2004) vdrl skozi rdaunalnisk, geselsld dostop do
Dodalkovn,h donenVLada Kotdka, Taje KJamberger n' Draga Rota.ja ier lm izbdsalivse podatke
(ro jc kazlskidelitL) 6 v velih anulatoGki in rcforma torski vnmi 68 seje Se.ala ISHz dne 13
apnla 2004 je bilo sprcjelihvea sKlov, kale.ih dtsklrz sre v refleksnem stilu pololne odsotnosii
rfleksije hrole ,Senat je zav..il vse obLozbc Snar j u8otovil, d, ni b'lo nobenih proceduralnih
napat rn nobeoih razlosov za Tavrnitev sklera Sllep o ineno%rju komis'je za izvohev v naziv
s dulira Sprejme se njeeor odstop s funkcije komis,ja zaoceno doktotske Leze se anulira
Senat ISHne sprejema dlaklnih obvzrosLiza iist druge dvojne slelllke ( Ena od zn aailnosti
disluza novsavodstva ISHje, dajevplsnil d okrmentih vselei zabelereno 1is1o, tar bi si sodelavcl
in sodelavke .efomnaneca ISH ZeLcli, da bibilo, pa niso znali pravoaasno formuliEti, in domala
nikdtu tisto, kd seje dejans|o dogalalo ali je bilo jzreaeno n
(mimo8rede,
'r Sltorajda smesnoje bran Yosinaevo spremno besedo k Bourd,eujevi ,Srr /d /d/drisd,
msldj v sloveniaino ,revede. narobe:Nd r.leuiria namesro O /e/ev,zrl, za kardobrovem, da ni
knvda lrevajalke; talapsus sevedanitarorni nepomenljiv za rmmevanj( Bourdieuja, re sam na
scbije znmnje simrlilicrane lercepcije tesa altorja s strani urdnilov kniiee), ti diskurziwo
omaluie medjdolatrijo in Dokovitcljstvom v odnosu do a\torja dla. prerezno paj nebosljna, saj

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


113
MONITOB ZSA

zgolJ kot alienirano gedo, ampak kot vse bolj mzpasena ideoloaka .ealnost tudl v
disciplin skrh polJrh druZbenih in hrmanistidn ih zn anotLi (81 n$ piToBo Ad Lin &tam
St i55, kjer )borka za dlovekove pravice( in zavotnica )miru na svetu(, obaasno pa
ludi zagovornica voJne, ae se daiznje kaj iztrziti - 91. ibklem, it 157 -, svolo lctoinjo
nomilacijo za tisoainko paketfle Nobelove nagrade l.novi]uje za iskanje zaloznlka
svojih dlskurzivnih umotvorov)
Pd S Slapiak, ki nam med vsemi dlani in dlanicami ekipe novega vodstva ISH paa
ponuja najvea diskurzivncga materiala za analizo, se vs jivo vnovacvanjc zunanjih
znakov meril-okracije ne konaa pn pravkar omcnjcncm predmetu. Pravji pflde tudi
komercialna promocij Balkana in anlike, ki naj bi druzno predstavljala kar poljuben
teren pdlaslilev, na katerem je vse mogodc: Balkanjc za S. Slapsak )rc/a/iedl ki se
laiko uporubl za karkoli( (bezno je v lej primeri impl icirana tudi analogija raz iskovalcey
antike z )zamaknjenimi norci(),Je tudi rrcsniacn izziv za intelektualoe m akademski
svel: je jezrkovflo dudovito kompliciran.(e' ntika je )bolj allualna kot kadar koli
prel(, torej povsem sinhona potrcS dobini sodobnosti, )je neverjeten vjr dobdh
naracij .. saj so moznosti ncskonane in lahko povedo, kar se jim zdi(,,r pd javnih
kontekstualizacijah v sodobnostl zanjo oi ,nobenil omejitev(.!r anttglobalishalo
gibanje pablpo omenjed gospe sploh )jmelo perfekten matodal v antianil Studijah,
da lzkoriada na.acije m uvaja nove dtuale, se poigrava s kulti, z idejanx , s podobami ('!i
\ekoliko pozomosti velja tu, poleg tega, da gre prr tem verbalocm spontanizmu za
znanosiveno oz epistemiano nevzdrzen diskurz, usmeriti tudi k redu diskufla m
ihnbesed perkklen naknal, izkorliAl ndracie,u)raja arerituale,sepoigratus kulti.
Ta dz je preprosto slepjlen, sal se antg:lobalisti, razen ultra desniaarjev, v glavnem
iooaajo z realaimi proccsi in dogodki, ki so lahko tudl surovi, medtem ko Svetlana

-: vea mestih.aTorno, ta.ko na cmllriani, kaLor.a loncellualni in LeoreGkiravni razkiva lopolno


:.lio tnosl raanevalj a ,/d,(rrZ,.ra ,!ra (Bourdic!icv loncelt) koi tenetne podstah Bourdieujeve
\rncepLualizacte sociotogjic, brcz ka@re tako retoa ni nogoae govoriti o katrmkolj zranstvcncm
_
rjeklu, posebno !a ne v zveziz Bourdieujem
Slapiak 200,1, str 8l (tudi prilaeaAtl Linsuan ,it 3l)
O boje Slapiak 2003. (. l5 E v aeD jc ta kompliclranosr kaj d.usaana od denimo, hLrske d li
!:erekoli druse kompleksne jezikovne realnosl' na tem svetu, osLaja neznano Za to, kako omenjera
:'rpa povzdisuje slovnico v ei(stluzivisliarj faktor pri oblikovanju drzavljana in kollto pravzaprav
taa za.es pozna slouicojezlkov, po karenh se nn'dalot drravljdka, ali pa sLede nr lastlo
::ioicio vendarle ne? qfehajali v njih s teZavo premacu ic jczikome tompletsnostr, glel pnlogo
lj lrnsrd- ,ll dclv ceiorl
t ilnen1, slt 116 K real tako zblojerega antiglobalizma v realrom zivljenju ni prav veliko Sorodno
::;zcmanle za ponulari?acijo anrlke y sodobnem svetu odlikuje tudi asisterLto S SlrDiak Majo
!-rna, ki na nivoju sledl ,dosezkotu svoje zavetnice, vendar pa s lomenbno rzliko:v njenem
::\ur^ je zgoiaenost simbolnes, nasiljavsccno trekoliko nanjia O povelli:evanju inteletrualne
::zslrbrosri, spontanizmu igre', glonflctrarju ekscesnega sadistianga uzitka i! lcrfidtri
r.:smulacili setsualno$ slozi koreogmhjo tlaa, dtualovin kapric rerlekcionizmdv laiistianem
rr,ibenen djspoziliw elej Sorias 1975. str 7l $4

Monitor ZSA vol. vll / no 1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

Slapsak v zatohlosti varnega kabineta (za naivno publrto) pravzaprav uprizada to,
kar je pred dobrega pol stoletja bil - prav tako ciljem p.ilagojen recepr
nacionalsocialistiane hibridne sintezc zgodovinet v antiti so tedaj ravno tako nasii
perlekten materiat (denfio Speer za svoj k1as1c1zem, rudi Hitlerje md listal antiane
zgodbe, se pdmerjal z antianmi junaki itn ), rawo tako so izkoristah naraLije
(german ske mltolog! e. trivialoega romana 19. s toletja z antiserutskimi konotac ijami,
pripovedi o religioznih psevdodogodkih ipd ) z7? ?lvajali kow lituale (knTttelesa, noi
higienski ukrepl rtn.), se poigruwh s kurt (ponst ezoterike, razlianih mistifikacij,
germanskih obredov ipd.), z id4ami in s ?odobdnl (spomnimo se samo slovesnega
sprevoda izenaaenih grskih in germaffkrh mttoloskih simbolov Ila ulicah Miinchna
Sest tealnov prcd vojno eksplozijo) . in Zal tudi z Zryljenji milijonov ljudi

Ker nas je pojmovanje manosti ko t poljub nega polgravanja s podatki iz prctellos ti


(po S. Slapsak) neogibno pdpeljalo do nhralar6 kot forme druzbene vezi v totalitarnii
sistemih, moramo na tem mestu zopet omeniti nekaj diskuzi.irnih refere(c sedanjill
vodilnih oseb na ISH, iz karerih je razudno, kaksno je njihovo razmcie do i$e,
ka.nevala, diuala in dr ugih oblik lajsanja in prekrivanj a ncvzdrzne real nostt v diskuzih
(iI1 z njimi tudi v imaginadju). Janez Justir, ki si na nelesalni 66. seli Ssnata ISH (17.
feb.uarja 2004) dovoli brezobziren izpad v Slodo kolegice Irene Sumi (in slcer tako,
da jo ne imenuje, aopmv le pdsotna) r kolega Draga Rotada (h ga izenaai s pivcl
razlianih opojnlh rekoain v bliznji okolici), in aigar retodana vaja je pravzaprav
mrcisistiano vzhiaenJe flad samim seboj in nad kolikor toliko tekoao zpeljavo oaitno
dolgo zatirane (pre)drznosti, si kakor znanstveniki 18. stolotja, kijihopisuje Bachelard
kot proizvajalce )bedastoa(, ki naj ne biimehved mosta v sodob h znanstvenih knjigah
(slovenskil pa Zal ali na sreao rli pozlal), lasti )pravico biti cnat pred izkustvom(, pri
katerem jc z izumom r,l bstanciulnega pu lfra ]lilogoae razloiiti Dvse posebnosti izkustva
in nato komk za korakom vse prodsodke, vse govodce, vse neumnosti , (rr Njegov
govorDaomenjeni seji Senata ISH je pravzaprav pdsilno insistiranjepn doloaenir4knl
idejl (da nezaposleni sodelavci ruSijo ISH in da nimajo in ne smejo imeti eflakil pravic
kakor tisti, ki imajo pogodbei Clej prilogo ld /r,,?grarr . , St.54, 118, 119, 125, 133, 134,
147lA.), kiJe po Bachelardu, ko so pojavlja v taksni nedvoumni rekurent obliki,
{asna ideja .. , napolnjena z vsemi neumnostmi nezavednega(,el Janez Justil se. ker

16
Eden najlepiih rirualdh haikujev noveEa vodsrva ISH sre ratole:
ISI VS
Ystopi dekanjo, sed? na eaje nal.
lsI
Cl iz )Protokola ob podeliM di!1om diplomanromin diplomanttao podpilomskega iludijain
promocjji doktorjev,n dottoric znanosr( na ISH Prorol@tje bitpntozen vabilu na,sLovcsno
pronocljo( 2 dne 29 novembra 2004
'r Bachcled 1998, str 129130 Za podobno Dretenzijo S Slalsak elej Kotnik 2005b v op 4

MonitorZSA vol.Vll/ no. l-4, 2OO5


115
MONITOF ZSA

sluti, daje dejansko Slo za nadvse pregledno upflzontev njegovega ps l1ane konstituciJe,
ne pa tudr realnega dogajanja (njegova izjava ob koncu nelegalne 66. seje Senata
)malo mo j c zaneslo( je soveda smptomatana), v dobrem tealnu premisli in se odloai,
da bo iz skrajno pmgrnatianih razlogov pozabil na svoj rcloi.alrl a plus ultra 1n ga
prekil z navidez nokoliko fmejso molaso besod m pleolazmov, s )hudiaevo
advokaturo(, z aerobiko )miselnih konstrukcij( ter )namigovanj na domnevna
namigoeanja( in z novim mzglabljanjem o nekaj (zoDet slabo razunljedl) pravdl
konceptih. predvsem pa - in to ni nepomembno spet s poudarjeno didaktianostjo
(glcj pilogo Ad linpnm. ., st. 6 8, 95, l1l, 120, 127) Dskurz njegovo okoznice (z
dne 22. fobruarja 2004) odlikuje tisto, kar Bachelard, ko opredeljuje predznanslveni
um, oznaauje kot ,podvojitev rosnidncga s konstdm( (s tem, da je pn Justiru Ze
samo resnlano zgolj sfabriciran videz), sajje )resniano brez funkcte( v taki spoznavili
porcepciji )pohabljeno rcsniano(.ee Robustna rotoflla )korlce slabo poveza h in zato
narobe uderlrh dojstev(ro v tem diskurzu vpeljuje ambigvitelno preobraaanje izedenil
substanc s prikritim namenom, da se atoqa venda e ne br kje zasaailo, da se ga
vendarle ne bi dalo kje zgrabiti v nedvoumno izrazenem stalisau. ki gaje naredil tako
sulovo prezentnega s svojim nastopom na nelegalni seji Tako v Justinovi okoznlcl
siedimo substanclallzmu )pogodbefle zapos]enosti(, miselnim konstrukcijam in
deviacijam, ki so povsem brez realne vsebinske podlagc in so zato Se za eno stopnjo
bolj oddaljene od realnostr v pDmerjavr z njgovim nastopom ,,ro na nelegalni 66.
seji Senata ISH. Pri obeh uprizoritvah pa gle Eavzapmv za retodani teater, za besealno
igro. za hsistirajoao nezmoinost sooaenja z realnim, ki jo v svojil tokstih naprcj
elaborira Svetlana SIapSak, za katcro sta )lgrivost - in trdoAvost - najstarejsi
humanistjcni znansNenr di\crptini .\ igripa\e'preverjala,,nanjeinmoa- inlnjose
,spodkoplje nenaklonjena moska jamost( (vpflloglAd linguam.. ,it.'7,ZleJ ia dtvqe
omembe St. 20, 23; tudi Slapsak 2004a, str. 22). Ko Neda Pagon (prcdstavnica
ustanolirclja ISH) pise o )plodnosti( )dramatuskega roza(, po katerem naj bi se
,vladarli( pod )pnt6kom vladajoaega( vselej moral spremeniti, )modemizirati( ali pa
,izginiti('0r, JoZe Vogrinc o tem, kako ,tlzna uspesflost ali sploh le odvisflost od tlga
pmviloma s seboj pnnasata samoozflaabe, l(t niso preobremenjene z 'nacionalistiiinim
inLeresom'(, kar naj bi pomenilo )gibkejso publiko('r". Janez Jusiin pa o tem, kako
naj bl temeljne pral,rce zaposlenil rzvfale iz )pravil ig.e, ki jih sprejemajo skupaj z

'r' Glej gn](]Ea it


Lin|uuhl , 19 Izeinotje iz obliaja zcmljc ali iz kolektiyne mmorije lor edina
^1
Blternatila ideoloskim trusfornacijam ralnosti, ne da bllaknrali,.D4 n.,lil upoitevah kniane
ranslormacije realnostl, ki arihilatoBko in zaiohlo bindno strukturo raztlenejo v odprt, na
dnelencialnih relacijah utemeljen miselni sktem, izkazujeta i2Javi Svetlane Slalsak:, Od sedmesa
ma.ca nalrej ne obstalate vea [VLaduKotniku;.]Neob8tajateveal(,in ]l
I Niste proti vojni
Torej vas nir t .l( (Glej prilogoA.l t.inEuan , i1 17 in 158 )
u Glej tn]Logo Ad LinEudh , it 26

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1{, 2OOs


116
MONITOR ZSA

ustanovitcUi( in iz katcrih naj bi posredno izvirala tudi njilova skb za ).!r,.r7,.fraroM


in swJo socialno varnost,!.,r0] zadevajo ob isto rcprezentacijo realnosti, ki temolji na
uprizoritvi povsem konfomistidne in konjunkturno, so pravi idcoloSke realnosti kor
samoumevne in celo edine mogoae lgre Na kratko bi moCL real, daje stupm zraailnosr
omenjonih diskurzov in z njimi tudi v njii zajetii )porformativnih( delovanj novega
vodslva izguba roahosti in njena nadomestitev z ldiosmtratifuo igro (besed, dejanj
gest -..)r0r oz. s ponavljajoao se rilualno mimesis. Zatadi neobstojedega.
nekonstilutaDega in nep.oblematrzraflega odn osa do rca]nosti, tudr refleksija m hitika
realnostir takiocm srcru nista moznio/. sla preganjani
Zato lahko na tem mestu z nokoliko vea gotovosh, kr zvira iz dosedanjih
pdmcdalnii analiz diskurzov in dejanj novega vodswa ISH (bralca pa seveda ob tem
opozarJamo, da te diskuze pflmeda z nekateDmr - v rubfllo robjava nekatedtr
doL:umentov( objavljenimi dokumenti diskurzov ljudi, ki so z ISH od51i), poskusimo
odgovoritj na temeljni Wraianjl ki smo si Ju zastauh malo prej: ,(do je bil na ISH
pmvzaprav izkljudsn in lz iera so bili izkljuileni tisti, ki so bili )izkljDaeni(? Moje
branje nekompatibilnil diskurzov obeh strari, pipadajoarh dvema nekompatibrlnima
mentaLoima vesoljema, ki biju mogli po Bachelardu oznaaiti za predznanslveno in
znanstveno rusel. jn njunim m1selnim struktumm, kaze na to, da so oz smo bili z
ISH izkljudoni tisti, ki smo biii za )populistiano in novo ideoloiko( okolje nevzdrzni.
tj. kritiani intelektualci in intelektualke, ki smo brl1 v mzmorju do sklenjenii ra
zkljuaevatih disl:ulzivnfi formacij nosilcov oblastnega in konec koncev tudi
neoliberalnitrznilogikipodrejenega-diskufiasubverz-ivt,kismoideoloskeEetenaje
kolegov m kolegic na ISH oFozali z lashimi raziskavami, z nenehno objektivaclo in
refleksijo IzkljuEeni pa solsmo bjl\ tz obtoka delilve sre^let, 1n )z moinosli delanja
znanosli same (faire dc ld scrr.e) v disciplinslii poljih, ki smo jih zasnovali in jim s
svojimi raz iskavami doloaili koordinate. Rivalskost, nenehno tekmovanje in v zaostreni
obtki oster soclalni daflldzem; madilnosti, ki sta jii druZbi vsilila fasizem in nacizem
in jil nato s pridom izrabljala ter podplhoyala permanenco ktize, d.a sta lahko z

jztljuaelosn(, kijo skuia kol ias lno ,konstrukcijo{, nemara celo kot nelaksen )konceDk
'u ,Poetika
iansnar Svetlana Slapsak (2002),le lep zgled za to oddaljeno$ od roalnosti, saj alovk zares nc ve,
kaj bi poal s ,poetiko izkljuaenosti(, aeje dejansko ln zares lzkljuaen iz d.uzbe Vrej sesije
simptom lo tali lariziraj oaega f.i aa, varlj'yeea objekt'virna, Do kate.emje Nvet l(ot isra, ki je na voljo
opazovalcu( (d Dourdieu 2002t, sr. E 9 ) Taksno v4iselo sledanje na $e| ki naj bi zaznamovalo
poglediijih druzbenih strukturin ri naj bi zavzemalo Ntaliia( do dejuja tako,,da vpeljujc v
objekt naaela svojcea razmcrja donjeea(, delujerako, kdcldabibila ta lera namenjena ed,no
spoznanlD ]n kalorda hl se v nlej vsi medsebojni vDlivi omejili na simboljane menjave( (,Dider,
Svt scv taksni pespekttul pdkadje koLgledalisae, p.aksepa kot )gledaliske vloge, iredbe parlitur
ali uresn,aitve naartov( (rril.h) Sestop iz takinega glediiaa, ki s Dod,usodnimi( posoji rado
sDrevrne v kskluzije in rasizem, je kajpak moeoa, vcndtu zahteva, ,da se aloreklmesti v resniano
dejavno$ kot tako, toje v paltianl odnos do sveta. y to zaskrbljeno in djavno Drisotnost v svetur

Monilor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


117
MONITOB ZSA

navidezno mediacisko akivnostjo ohranjala ljudske mnozice v podreJelostr, so na


r.rdti skozi navideztro objektivistiano fuuzbeno akti ! nos t )organskil
tak fladin sL:usaj o
intelektualcev neoliberalizma('05

4, Heteronomija novega vohtw na ISH: teiow ! sabjektiw:ijo in ohjektit acijo. KjeI


vlada atmosfera naalzom, kontrole, dillata, cenzule ([aJ bo ta zunaflJa ah ponotranJena;
veainoma gre tako za kombinacijo o bojega), se pravi, ambient, ki sproza pojav prisil ne
nevroze, priaakuJemo tudi motena raznerJa subjekhvacile in objektivacUe, kr sta
pomembni konstitutivni katcgoriji v razvoju indiyidua. Nev$iljena resnidnostna
razmeda, pri ka teflh le mozn ost izbire - m z nto seveda tudl odgovomost - prepusaena
posamemilG/posamemici, so predprepogoj zakolikor toliko uravnoveaeno oblikovanje
osebnosti, obenem pa so tares anostna mznerJatuditemetne opomice znanstvenega
spoznavnega procesa
V zvezi s tem Balibar v svojl anatzl pohtanega delovanja opozarJa na problem, ki
je zvezan s parom subjektivacija/objektivacija, in sicer na heleronomijo y politiki
(oblasti), ki jo vidi v spaj anju )probloma nasrlja m prcblema ldenhtete(.106 In&udualna

rr'Izjave Svetlane Slapialt marlmjo dolso senjo nenehnega nvalstva v razmerju do domdld vsesa
obdajajoaoca jo sveta, ljen prcdsovni sveL je zasnoEn kot vetui antasodzem r st oso hierarhianem
dispozitin: poglejno si Ie nekaj izlav:, povabljena sloverska altorica ima dve hnjigi Kdopa
zasoiavlja, daj mojih dErset lnjk istga pomcna in istc vrcdlosti, zLasti v Sloveniji( (Slapsak 2002,
str 1);,Yhdo l{ot I: Jaz sen bn, jz sed bilturaj d lelazaloslen i Svetlina Sl4aak: Uuu,
raz sm tukaj padesl lt ( i! ,Svetlaa SlaDiaI(: Malo meritc syoj besd, saj ste zelo
'mlresivnor
mlad doktor vldo Xotnik: Ne, avesel<al
Sverhna Slapiak ,Nccc niscml( [SpaHjiyo ob hc]rctu, posnemajoa odsorcr Vlada Kotnika I Zclo
rarsredoklor vredu Poglelre\,lado vrado Kotnik: Negreza ro ( (oboje ETNZAP55/2004)|lz
drugidi besedami, [maaka] nikolin bo pes Ce zelire, da bivai ps inDaala zivola vharnodani
skupnosli, zdruzite Dalo nuco zodaslm psom, pa taniti nebo opzil, kdaj le posal rjen suzenl V
nasprotneD primeru bo odrasla maaka uporabilavso syojo premoa, da bi preyzcojila ubos*a
cucka ( in,Talo kotv Homerjevi liiadi, serdlav,a sovraznika, mladrJunakin starec, sreaatanad
mnoriano srobnico ( (oboj Slalial t991, str 27 rs4jsloj tudi Krmberser 2005 b, vei sinta8em, Ii
LaZejo na donnevno inli:.iornostbora v Drimen z druginlv.stani drevesitudi o! 25)i) Zensta v
hlaaah j v znatno manjsi mcri ,plen( moskih kol zcnska v kilu
kostimskc hlaac kar je bila ic
ena klofuia noski prevladi [ ] vam! nslreza podobi sveta, kjer sta spola spria i, nespravlj a in lqer
lenehni spor vo.lno zlova za8otavlja moa moskesa [
] Moana roka jc potrebna tudi zato, kcr lahko
Zerske brez nadzora postanelo vanp,. rn hste,ll se sp.emer,jo vanje. sluiijo noahm za zabavo
Uo.Lnost. damoiki zaradivup Zenske ,!ro!ade(, ni nia manj priyladla od drusih tehnik
I
zaleljemda lVanp zenstajebolj all manj dslen'o ,zpeljano naiaevanje moit,n( (Slalaak
1000, srr 1E,19,23), rAmonc many reories on causes d lorms ot the Yusoslav wtu, vtu tor
ierirories. transnational (social var) is there a possibiliy that nobody noticed - a war ofgenders!
l,Alter thc wtu, rherole oflacifism isralherunsatistactoryr instead ofviclory, itproposcs
a pentlng. lnslead oljox mourning lor the dead, insiead olnew power, sharing olDower and
nodesty displaying p@er Pacitism isnot a pLalEro!trd tormbirio!s, ir is not rewdding, ed
i!
..tu1nly lacks elamou( ( Slapaak 2003b) il.
lcl nnlaea Ad Lihsan , it 7,9, ll, 12. 13, 14, lr,
;r.65,91,95, 101, 103, 106, ii7, 145, 154, 156, 157, 158)
' Balibar 2004, str,:16

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


1',t8
MONITOR ZSA

nasrlja so - ob zunanjl podpori ideloske hegemonije


lahko v doloaenih okolis6inal
zlijejo v kolektivno nasilje in postanejo sredstvo za prcvzem oblastr fla doloaen:
mstituciji Na ISH se jc ta proccs pripravljal Ze nekaj aasa Vsaj zadnje etapc la}]lo
Iepo slodimo skoa dokumente, ki jih objavljamo v pridujoai mono$afiji o ISH
Ker je Svetlana Slapsak v ilasu konf'liktne sltuacije na ISH na zaaetku lcta 200.+
zavzela najviije mesto lla instlhrcri, sj na tem mestu velja neko]iko bolJ podrobno
ogledati rjene identifikacijske procedurc, kakor Jih razkflvajo njene izjave. Relati\.no
zlaika vidimo, da ima Svetlana Slapsak hude tezave s subjcktivaciJo Od n ajsega
kolega \4ada Kotnika najprcj, disto na zaaetku njunega sreaanja, pri katerem naj bi
mu zgolj izroaila potral o o dollonranju, od njega zahteva nia manj kakor to, dajo oD
mteeelrra v subjekl (glej prlloBo Ad Likguam.. , St. 51 m tudi 52):

Syeflana SlapSak: Torel,jaz sem, \4ado, slisala, da -, sicerje to Bovodca, pame zanrma,
davi ne pdznate mol polozaj dekanle, da mislire, da sem uzupirala ta polozaj-
Ylado Kohik: Ne vem, od loga stc sliaali Jaz tesa nikoli nisem retel
Sveflana Slapidl: Aha, torej priznate.
Ylado Kotnik: Sem pajrz slisal -
Sveflalra Slapial: Torej pr,znare?
Ylado f,ot k: Prosiml?
Syetldna Slrpiak: Torej sem v firnkciji dekanje za vas?

Prw te;dra,klo jrnamo ob navedenem dialogu zadeva ry


politiine in iloreike
nje
subjektiwcije osabet\flnkciji dekanje( Nedvoumne aporijevdenhtoti in pomanjkljiva
emancipacija Svetlane SlapSak, ki ju ftzberemo iz tega kratkega pogovora, nas
napeljujeto na llnsel, da iz ozadja n a sogovomika uailkujc neka zelo huda frustraclj a
Zelo tezko si torcj alovek, ki ve, da je gomje i 7-jave izrekla oseba na vodilnem uradnem
polozalu, ki si je v javnosti odela podobo femfuistke m borke za prawce Zensk in
madiin, ki paje uspola ISH oaislid Zensk kflti6nih do pat.iarhalnih ter patunalistia h
mehanizmov (urednic revije Mo itot lSH, vseh nepodredlllvih senatoric, tudi
direkto.ice CHJS, da bi se nato sama polastjla njenega mesLa), predstavlja, da ima
takSna osoba lahko tako hude tezave z individuacijo Svetlana Slapsak se v )d1a1ogu(
z \4adom Kotnikom kaze kakor nekdo, katerega osebn i razvoj je ostal zavrt, zaustavljcn
na neki mfantilni toaki kompetitivnosti, kazo so kot osoba, k1 nikdarpostala ienska
ra radin, da bi se dejansko ,lztrgala odveaine in vstopila v manjSinsko postajanjo(.10r
Alije lavidezno leviaarsko pripadrost, so]idamost z zatfadmi in femjnizem p.ejela
kot raz.edno (malomesaansko) dediSamo. ki obljublja ka.ie.o, tega ne vomo in ne
moremo z gotovostjo trditi, aetudije zelo veictno, nam pajo zdaj Ze lahko jamo, da
med njenojavno podobo m skrbno plasranimi javnimi diskurzi ter njenimi rcaklimi
deJanji m oralnrmj izjavami zija neprcmostljiv zev, ki paa ne morc lz,i1rati iz osebno

Monilor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


119
MONITOB ZSA

spoznavnega in suverencga hodzonta lz te wzeli, ki prcdstavlja temellru maflko


osebnostne m dfavljanske konstitucije (ki ga seveda zgolj poznavanje slolnicc ali
)vcra v obstoj mistiane povezavc mcd slovnlco i]l drzavljanskim vr]rnam1( ne moreta
ustrezno saturiat; 91. prilogo Ad Linguam....ll del y celoti), pa nedvornno izhajata
kutost in nasilnost v razrncIjtl do drugegd. Oalnos osebo ,v funkc{i de e( do
mladega doktoda je odnos. ki ga B Ogrl\,re v okvirih nove ideoloske eksploalacrje
aloveka oznaauje kot )proizvodnjo aloveka za cn kratno uporabo( 103 Svetlane Slapsak
ne zanlma, k.rm gredo ljudje. h pravkar doktorirajo, pa aetudi gredo )dvakar na
zavod (, kakor se arogantno posnehne Vladu Kotnrku, nc zanimajo je finanane ksitve
direkonce ISH (po statutu ISH zadolzene za ,zakonil,ostposlovanja naISH() v odnosu
do mladih raziskovalcev in mz iskovalk, ki so se zadele prcd prihodom Svedane Slapsak
na novo funkclo (ne pozabimo, tudr ta nastop je pravno sporen) in se nadaljujejo v
aasu njenega vodenja institucije itn Pravzaprav je ne zanima nia drugega kakor to, da
v aasu nlenega dekanovanja, pn katerem izsill[je subJeknwtio od drugih, v njeni
jall1ipodobi (pisni, neusmi) ne bo, kakor smo Ze zapisali, nobenega obJ? kliwcijskega
madeza, Prevedeno v govoico njefle reprezentacije to pomeni: nobenih ugovorov in
nobene kritike

Se ena druga rekurenca nastopa v komunikaciji Svetlanc SIapSak z Madom


Kotnikom, kijoje mogode brati kot smptom totalitarne oblastne tehnologiie Svedane
Slapiak. Prek \.lada Kotnita skuSa s spontano kleritaho stalinistlnoLo' stmtegijo
inkrimmlrati bivsega dekana Draga Rotarja

Syetlana Slapiak:Vlado, ne knaati pred mano! Ima te dolodene kriteri.te obnaianja Vi


sie obroiili v svojem dokumentu Bracola Rotarja zazelo nevseane zadeye. Iniaz vam
kot bivsa prijateljica Bracora Roraia to povem, ker mislim, da to nr/a,r
i...1
vlado Kotnik: Paa, paa .. razumem Aje to uradno stalisae instrtucije?
Syetlana Slapiak: A sem vam sa napisala? Midya se posovarjava. Vr ste tuki oblozili
Bracota Rotara zslo resno Jaz bom io znesla na senat-
lladoKotnik: Jaz nisem nikosar obtozil.
Sreflam Stapiak: Ste Ja, ja ste
vlado Kotnik: Jaz nisem nikosar obtozil.
Sretlana Slapiak: Zdaj sre srozili Zdaj sie srozilir To bo ilo na sodsae. a vesre
Vlado Kotnik: Komx sem sroziLl? tsorrrano l
Sredam Slapiak: Bracotu Rotaru, ves aas

' (l/ po Balibar 2004, str 16


Suatesija je p.avzaprav inkvizicljska Dialoe med Svetlano Slapiak in vladom Kouriton pa v
ominacijski in kulDabilizacijsr1 intencl spominja na dialog med v.hn1sldn nad!aitcljm in mladim
- :trkarjen \aduaitct: ) Oj sinko moj, zakaj si porezal miada drevesa !dolzna dreyesca ob potr? Kal re
3 tr.komoj, daje snnniEreh porezatimlada dreresa ob pod, velil snrten Ereh zopor scdmo zdpoved
MonitorZSA vol Vll/ no. l-4, 2OO5
120
MONITOR ZSA

Vlado Xotnik: Komu sem grozil?


Syetlana SlapSak: Bracotu Rotarju
Vlado Kotnik: Bmcotu Rotarju sem jaz grozil'l
$etlana Slapiak: ko ste vi biLi mladi raziskovalec Toano to
Vlado Kotnik: A ste rz mojih usl sliial groznjo?
Svetlana Slrpsak: Hhe, toano to
Ylado Kotnik: A sem.jaz izrckelgroznlo?
Sletlana Slapaal(: Sam, samo da se vi
(Medklic Vlada Kotnika: Kda]?) upaie, da
bo lrpela Nee!
jaz Trpel bo Braco Rotar Toje problem z vami
tl
$etlana SlaDSak: Vl pravzaprav imate pravico. da mtriminirare predvsom Bracora
Vlado Kotnik: Ne
Syetlana Slapaal: Jaz bom to iznesla na senat, seveda
t. l
vlado Koinik: ,^.je to laj narobe. ae alovcl opozori na nekorektnost
Svetlana Slapiak: Toano, ja, dckan vam jc skrival podatke (Medklic \4ada Kolnika:
Ne.) Zdai ste to Dovedali. Jaz bom to lrcnesla na senat Hvala lepa, \4ado Zelo senr
zadovoljna z od8ovorom

S aimer sc lalor j e razxidno iz gomje blodne inkiminacii e


v pn tako podlih dejaqih,
kar dveh ljudi naenlrat,rro sooaamo, niso, kakor zapfe Balibar, ,obiaajne obllie
faiizma, temvea ponmoZeva je tega ideulizianegd sovrastva. ki je mogode klerkoli
znotral katerekoli ,kultu.e(, za katero smo po nactmu nekoliko prehitro izjavili, da
je enkratno m ga ni mogoao ponoviti O skajnem subjckhvnem nasilju govorim, ker
so taka dejanja brcz dvoma namcrnarrr in imajo doloaen ci!, imajo obraz obraz
prevea aloveskrh rabljey kutih m slabiacv, zvitih in neu nih; voljo, iz katere uhajajo
pa lahko nazadnjc oprSemo le kot izraz neke )swan( (glede na Freudove besedc k1
jihje ponov Laoan), h jiJe subjekl zgolj orodje: izraz pmv tiste identitete' ki ie (za
katero )verjamc(, da je) v njem, identitete, ki povsem izkljuaule sleherno drugo
iden titcio m ukazovalno voah svoj o lastno rcalizacro skozi lzkijuaitev sleherne drugosri
vr as( jn v )sebstw(, Tako ima rraje(lastno snrl kakor to, kar semuzdismrtonosno
tveganjc mesanja ali razlastitve(. ":

boijo\i Ca & ,Saj jih nseml(; Naduaitelj: ,Oj, sinko moi, rdal pa ic ajii. da s bll porczal mlada
drevesaobpoti'Kaj.evoS,dajelazs.tenerclrvelilsnrtenerchzolerosmozalo]edboilo?(iCmkul
) Saj r o rrem, saj jih res nisem I{ iin (Cl lvan Cantaa ,Voi? ,irtjenit, 1920 )
r'0 Glej tDdi druse navedb iz tesa pogovora v prilosi ,41 lr&d/, , iL 59,61, 62.6.1,69 id.
rLr(ako Svellana SLalsak Lo celo v lod kpirev iolektivne brezbninosd in cinizna rorceavodstva
ISH tudina deklaratimi ravnj raTsrne, ie lepo zsoiaeno v siavku, kismo ga ze navcdli:)Ja, seveda
Toano Lo Toano vcmo, raj se dosaja {
L'r Balibar 2004, s. 38-39 O tem
sl tudl Horkheiner m Adorno 2002, sr l81sr4 v sveru g.imas,
kjerje ,e etsislenca drusega neprijetnosl, tuiisli )v scbi rproduffajo ncnasitnos moai, kl scie
ooruo , \.a\or. r h..P'o pord/dr .neg.\e r'e

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


121
MONITOR ZSA

Syeflrna Slapaak: Oool, tisto, tar ste iskali, ste dobili. Ved ne boste dobili. Avam je to
jasnol? Se enkral. Potem ko sleenkratv tezi obJavili, daje to disniteta (Medklic \4ada
Kotnika- A se vam zdi
ne potem ...) nidvredna ustanova.
Vlado (otnik: To je po tem, ko sem, ja, ro je bilo (Medllic Sveilane Slapsak: Od
sedmcga mrrca naprej ne obslaJate vea ) nzzadnje objavljeno, vesLe A veste.
SYeflana Slapsrk: Ne obstajate vea.

Spektor totalitarnih ideoloSkih fo.maoii. ki so obiaajno tesno povezane m ki ga


sesLavlla tiada nacionalizefi- ralizefi ldiizem, sc sovcda ne vraaa kar prep rosto v znan i
zgodovinski obliki in procedural iz 30 Iet 20 stoletja. vendar pa gIe, kakor nas opozarja
Balibar, pn danasnJih (prcto)totalitarnih gibanjih za resen in nekdanjim gibanjem v
maftiacm primerljiv fenomen, ki pa ga, da bivedeli, s a1ln natandno imamo opmviti,
ne smemo relalirlzirati, ampak ga mommo posk:usiti natananeje kvalifioirati
"r Rasizem
je po Balibarju ,naiin miiljenld: s tem ne ftzumemo zgolj naama, kako bosedc
povezujemo s stvarmr, temvea globlje, kako boscdc povezujemo s podobami, s
pripovcdmi, kako naredimo iz njih koncepte. Zato - tako pri mdividualni kakor pd
kolektivni izkusnjl - rasizma no moremo preseai preprosto tako. da odp.emo od in
vidimo resnianost (po potrebi s pomoaJo znanosti m uaonjakov) Gre za to, da
spremenina natin miiljerya, karjc veliko tezje iIl nemara nikoli dokonano (Li4
Pd izjaval Svetlane SlapSak brez veajrll tezav zasledimo indice izkljuaevanja in
rasistiane vzgibe,'ij manifestacije nacionalizma pav diskurzu, ki ga analizimmo niso
takot in noposredno opazne (to seveda ne pomeni, da Jrh n! ampak le, da jih ne
znamo takoj zapopasti) Vendar pajc ta odsotnost eksplicitnega nacionalizma, kije
tesno povezan z .asizmom in fasizmom po Balibarju v marsikaterem sodobnem
ewopskem raszmu obaa topil(a; , tako cvropski rasizcm nastane iz Slevilrlih identitetnih
reakcij, ki zasedajo mesto emoinegd nacionahzma, (in pravzato na razitamh ravfleh
obsedeno poslema]o niegove simbole)( | .

Sekizem m nacionalizem rdJEmu nista zDnanj a: vsem trem je. po Balibarju, skupno
!o. da )univerzalnost aloveSke wste delijo na tanshNtonane skupine, kise med seboj
tLkljuaujeJo, mod katcdmi naj nc bi obstajale bistvene razlike ali ki bi se vedle in se
zavedale samih sebe, kakor dabijih loaevale bistvene mzlike. Dodajmo potrloma Se
io da so te mztle - vsaj potihoma - vsclcj zasnovanc in uveljavljene kot hierarhije n "r
v strogi hierarhiji oblastnih razmerii, kakor so ta zamfljena v predstavnem svetu
S!et1a[e SlapSak, ki si v toj sholastiani in verolanjski piramidalni st.ukturi

'Ibtden.stt 371372 Glej tudi Wieviorka 1998 in Kramberger 2005b


Kramberscr 2005b
' Balibar 2004, str 155

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


122
MONITOR ZSA

samopripusuje ,kontrolno funkc{o(, je mesb seksizma poudadeno skozi vea izjal


spolnem antagonizmu, o permanentni vojli med spoloma (gl prilogo,4d atngrarl
Vlll., lx. inx delvceloti,tudrSt.7,9, 11-14, ) Paternalisriani vzklik ,Kontorlirar .
vendarle svoje kolegicel( (gl.pilogoAd Lin{uam., St 11),kibigaspomodjoBalibar-:
seveda lahko brali tudl kot premestitev nacion alistianih implikacij, saj smo Ze ometu
da sta seksizem in nacionalizem konotacijsko blizu skupal, po katerem mora
nacionalne entitete ,nadamtl usodo )svojih( alanov (ki jim )pdpadajo( v slrogeE
pomenu rzraza) in da morajo ostali loacne druga od druge, da bi oh.anile identilet.
Odlod boj za obstanek in hierarhizacrja nacij(."3 Da je mentalno vesolle Svetlan.
Slapsak hie.arhizirano po nacionalncm kljudu, te mogoae prebrati v k.atkem eseju .
naslovom )Bori(, objavltenem v njed knjigi Mdld irna ohleka."
Vendar pa ta psihopatoloika evolucija osebnostl, pd aemer gre za suspendirant.
razvoja oscbnosti na stopnjr tmvmatrzirane subjektivacije in objektivacije, na ISH
seveda m omejena zgolj na Svetlaro Slapsak (za razumevanje tega s pomoajo anal itian rr
orodii, ki smo jih doslej navedti, zadosaabranje priloge Ad Li nguan. tnrubike,Obja\=
nekaterih dokumentov(). Zdisc cclo, kakordaso konsltluline odtot osti zaizgradnj.
suverenih politidmh sublellov pravzaprav temeljno konsenzno idcniiilkacijsko oporiiae
(neke lTste )zapik( pred analizo in rcileksijo) novega vodstva ISH. Spomnimo se
samo, da novo vodstvo ne odgovarja na elekt.onsko poato, de so v njej lprasanja. kl
jih node slisati; da se ignorantsko ali pa arogantno obnasa do problemo\ katerih
mzlesitev sodi v njegovo pristojnost; da ne rcagka na odstop alana u komisije za
doktorat, ki za kandidatko pomcni blokiranje doktorske teze;da se ne znapogajalira
poravnanje dolgov do biviega dekana in mladih raziskovalccl da lle spel]e postopka
habilitacte do konanega epiloga in o prekinitl,1 ne obvesb kandidata oz kandidatke:
da si mirno - mimo lastflega sklepa senata prilasti revijo,44rrilor Lsl1v novi, zase
sp.ejemljivi verzijit da se mesec dni po popolnem falsificiranju vsaj dveh zapisniko\
sej Senata ISH vzajemno p.epriauje, da ni bilo izreaeno, karjc brlo lzredeno, m da se
ni zgod ilo, kar se je zgodilo itn Vsc to - in Se marsikaj, aesar nimamo ne prostora n e
dasa naaenjatl - niso le s trategrje neke perfidne politike ali hlhntilne spletke nepopolno
subjektivi.anih ljudi na cni izmed slovenshh mslituc!, ki so jim znanstveni duh
sleherena odgovomost, predvsem pa sleherna solidarnost, kolegialnost m naposled
elementa.na humanost tuje, dctudi se prav dobro zavedajo zlih konsekvenc svojih
dejanj, ampak so obenem prevla dujoae poteze dclovanja tistil totahtarnil mstltuci,l r
Sloveniji, ki so sc domala v celoti in ftzmeroma b.ez odpo ra prilagodile neoliberalizmu
(lSH, DSP, zadnti dogodki v Kjroteki idr. sorodne institucionalne restukiuracije
prioritetno usmerjene proti mislcaim subjektov) Njrho1,1n ovi nos ilci in upravlj alci se
obnasajo, kakor da na svetu ni drugegtl, ne drugaiinega, njihov dialog ie vsrljen
solipsizem, diktal, izvedbcni tchnologiji pa sta aEresia 1n te.or. kar pomeni, da je

L Slapsak 199I -\naljzo omenlenegaeseja sile noeoae p.ebratlvalanku tumberser 2005b

MonitorZSA vol.Vll/ no 1-4, 2OO5


123
MONITOB ZSA

drzava skozi taksno institucionaLno mrezo vseskozi implicitno in konoc koncev tudi
eksplicrtno totalita ra in da to nikogar ne moti, saj ljudJe naposled tudi Sirie niso na
normalen nadin subjektivirani v dravljane. Pesaica lokalnih izobrazeflcev. ki ]ih tukaj
jemljemo za zgled sprevrzeni}l politidnih in identitet h stlategij z neke institucije
(ISH), se tako izka1e 7-golj za smptom institucionalnega delovanja v dezeli. h hrkaj
je tezava: sprelrzeno matrico delovanja podpfajo visje instance, zato bi bilo yz\od za
njeno subvertiranje potrcbno zastaviti drugc

Tei^ta s spacralizaciJo, tj s proslotsko umestittio Druga teiava, ktjo mzberemo iz


izjav S. Slapsakjc njcn odnos do prostora, njena umestitev v prostor (in tudi v aas) v
kar najsiriem pomenu besede lla eai strani in v partikula.n em pomenu na &ugi straif
Po besedah psiloanalitika Fethra Benslame, kijrh flavaja Eiienne Balibar, ]vsa Skoda
pd tezavah z identiteto zhaJa p.av iz tega stanja, kjer je tujost vzkfula 12 substancc
idenhtete skupnosti v najvedjem prepletaoju podob. Custcv, jezitoy referenc. Ko se
neizbezna nujnost ponovnega polasaanja svojega kar je vodrlo do vseh aisdenj
razsin, postane odisaevaloo sredstvo i[ masaevaho bosnenjc 5e posebej zagrizeno.
Pane zato, da bi sovraz ka premagovali ali izgnali, lemvea zato, dabi ga pohabili in
iztrebrh, kakor da bi ilo za odstrafljevanJe tuJega telosa in tujka v telesu, povezanega z
rcprezentaciio lastnogatelesa [. ] To je tezava identifikacijo Jaz a, kiga sobidmogoae
rep.ezentirati, ki Zivi v strahu pred z aenjem zamdi tujosti, ki bi priala iz njega
samega(.rr0 Na to anfilacijsko logito smo pri novem vodstvu ISH Ze ffileteli (posebno
je v tem smNlu bila )produl:tivna( 68. seja Senata ISH, na katero )nozazeleni( in
,prevea kritiani( senatorji in senatorice niso bili ved povabljeni; ru tej seji Je brlo
sprejetih vsaj 6 sklepov, v katerih gre za razliana )anuliranja( in redefiniranja preteklosti
institucij e )
Dodatna ilustracija nedokonaanega ptucesa subjekhvacije - v teminologiji Deleuza
1n GnaLtad.ja postajanja ilo rek - se torej kazo tudi v tem. da ta proces nujno vkljuaujo
detet|orializacijo, se pfli, opust vseh oblik endemranega ah implicitnega koreninjenja,
\lehernega nelegrlrmnega prilasaanja. koloniziranja in lose\i\nega /aznalnovanja
prostora.i'?i Svetlana SlapSak je takoj po pregonu (aez noa) Cenua za hebrejske in
judovske Studiie (CHJS) tz dekanske sobe, ki jo je CHJS dobil v upombo od v. d
dekana, zaaela z agresivno kolonizacijo prostom (Zl. Ad Linguan , Vll del v celoti;
tudi rubriko )Objava nekatedh dokumeniov(), ki ga dejansko ni potrebovala, saj je
bila med profesorskim kadrom edina, ki je imela lastoo sobo Q)ro lorma jo je si,cet

-' Balibar 2004. str 14


I G Dcleuze in F. GuatGri, Mitb ptdkaux,Minoi[Prnz' 19E0, sr 356-357 Gl po Balibard 2004,
trr I5 ) Ne snemo pd ,zanljevari "mmjiinjskesa ' kot lostajanja al1 procesa in manjiin" kor
liuplta ali stanja Judje, Cieaniitn- Lallo v teh ali onih okoliiainah postarcjo maqisineia to S ni
joyolj. da bl blli postajanja Primanjaini kot smju se rerl torla liziram o ali pa se pustimo
:.ntorialjzlrani pri postajanj! pa se deleritorializjrano ( (/D,ite, )

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4. 2OO5


124
MONITOF ZSA

delila z Dub.avkom Skiljanom, ki paje iz Zagreba v Ljubljano pfllajal le redko in na


ISH obidajno ostajal lc za aas svojri predavanj) Slepi gon po gospost\u. tudi nad
L2:

prostorom, pa rpostane vncbrzdani proiekoijicelo namen sam(, saj postane ldeja. h


ne najde oporc v .ealoosti 'fiksna idela'

Vlado Kotnik: Gre za to, da se re to nezaupanje sedaj Yzpostavilo Jaz sem oartno

Syetlana Slapaak: Ja loano Saj sejc Yzpostrvilo od iistesa rrenutka, ko ste videli, da
ste zsubili notranio moalZa bosa milesa!
\lado Kornil,: ha^.no ro.rdnln mocl Ka['no moc. Eosnd p_oe'urrcd. \er od.rdl
sploh tulaj imell
Syetlana SlapSa.k Hh, recimo to, da s te imeli svojo sobo (Mcdklic Vlada Kotnika Kaj
sem rukaj jaz poael?),jaz sem pa sedclavluknji zaradimladih raziskovalcev ln sem to
prostovoljno sedela, ker sem mis|la, da morate imeti vea moznostr'
Vlado Xotnik: Zatai pa niste rekli? laz sm A sem vam jaz odiiral kaksen stol?
(Medkiic Svetlane Slapsak: Ne, jaz sem to Prostovoljno ), kaksno mizo (Medklic
Svetlane Slapsak' Prosiovoljno .. )? Povejte
Syctlana Slapsak: Jaz sem to proslovoljno, prostovolno m naredila

Ket gtedo $a postajanja i/orekd in zatorej subj ektjvaclie, )kor so manj sinj ska. preko
naaina postali Zenska, prav zaradi posebnega polozaj a Zenske glcde na vzorec moskega
[ ..] Celo amci. so govo li Black Panthers, morajo poslati ami Celo Zenske moraio
poslatl Tenskc Celo ludje morajo posiati Judje [. ] ae paje tako, poslaii Jud nujno
prav toliko zadeva Nejuda kakor Juda iln. Postati Zenska nujno prav toliko zader3
moske kakor Zenske. Na nekinaalnje subjekt poslaj a]lj a vselej "alovet "l vendar e ial
j

subjekl tc, ae vstopi v manjSinjsko poslajanje(.r:r aetudi le zunanja, lawa podoba


Svctlane Slapsak grajena na premnogih diskurzih, k1 skusajo zavzeti dislanco do
kolonizacle (simproml), nam njene izjave, uperjenc kot groznja z izniaenjcn
maneverskega prostora sogovornika Vlada Kotnika, njeno zavzcmanj e lerircdja na I SH
govorljo pmvnasprolno. Podobno naiwo in skajno simplificirano si la oseba p.ed slavlj a
postajan)e sehe kol:enskei )Ko veste, kdo sto, polem laiko poskusate prebrali Grke lr
rega osnovnega izhodisaa )k do scm jaz( izhaj a, kako berctc katero koli delo Vzemimo
primerivpraaam se, kdo semjaz - sem Zenska. a(
q ptilogo Ad Lmgua,? ,St 52) \
tem stilu bl za subjcktivacijo pravzaprav potebovala zgolj ogledalo;in resje zrcalo na

r:r Prostora naISH ribllo veliko narazpolaso in proteso.ii/profesonce, razen dekana, liso imeli
svolih sob J parrecej udobno sobovscsl@zi inelaslawa tajlica/direkLonca ISH, kije 1n to.rc
golovo tudi ena od napak vvodcnju insLitucljc - lselel uveLjavila svojo logiko razDoreditvc oseb I
pro(o ae je drusi niso upoatevali ali ae so biil d o nie kdlianl (rpr M lt ali d ckan ), je pa' malo
poaakala. rato pa je - ,.ipombanr nNkljub - rvole zamlsli vselej zpeljaLa
rr G Delcuze in F Gnd nn.Mitte ulazau\,Miirit, Panz. 1980, str 3515 357 (.1po Bal'bard 2001

Monitor ZSA vol, Vll / no. 1-4, 2OO5


125
MONITOB ZSA

neki naain njena obsesija: v metalorianem diskEzu, ki posnema atdbute znanstvenega,


skusa Svetlana Slapsak prav tako navidezno konceptualizirati antlko skozl )tekoae
zrcalo(.1:r ae pustimo vnemar skralflo )sprevrzene uainke racionalnosti in
univerzalnosti(.1'?rpd katenl je natandnost nadomesaena z naddoloaenostlo,L'16
opresivnimi, totalizactskim namenom ilr tacioflalnimi fornalizmi in ultra-retoriko
(prepoved popravka v doktoratu \4ada Kotn ika; pozdravbalska afera Svetlanc Slapsak,
skliccvanje na nagrade rn titule; pojasnjevalna shema dogodkov kot 1,d$e?a,.rorr -
npr. )un eualna( formula Janeza Justina, po kateri vse pra\1ce [haJajo u delovnega
razmerja zaposlenih; podobno S. Slapsak, ko pravi, da je )teoretizaciia aesarkoli iZ
preteklosh kljuana za raanmevanje vseqa danes( (2004b; poart T. K ) pnpisovanjo
etradh funkcii Senatu ISH itd. ), lahko v dNkurziurih in drugih oblastnil mehanizm ih
novega vodstva ISH prepoznamo impakt poliliane in clo politftantske liradje. Diskurz
v njilovil izjavah deluje kot instflrment, kot politiano orodje za prevzem institucije in
za ink.immacijo in degadiranje bivsih kolegov in kolegic. Ob tom je lo tezko zapisati
kaj drugega kalor ponoviti besede Klausa Maflna u nlegove a\,1obiografije: )Poiastno
uteleseqe korupcije m cinizma [ . ] Resnidno sem mer 1, da Je pe mentno in nujno
razkrinkati in anaLizirati abjekh[ t1p zahrbtnega intelektualca, ki prostituira svoj talent
zaradi neke cenene slave ir prehodnega bogastva( ''z7
Ko danes raa Sljam o tom, ali je/bi bilo mogodo razmerja na ISH peljati drugaae,
mislim, dabito bilo zolo tezko, saj labilna razmerjav neki druzbeni konfiguacIi dso
odl,1sna od ene ali dveh oseb, ampak so rezultat interakcije rmogih ljudi. Nekaj
posameznilov m posameauc iz Studentske populacije, kijih niso zaznamovale lako
usodne tezave s subjeklivacijo in objell acilo. seje koaljive situacije ovedlo in prislo
na sled neka terim perfidnim strategijam vodilnil orga nov ISH (en aspell tega mzkPa
tekst Sabine Mihelj v priaujoal Stevilki) relatvno pozno, prepomo, da bi bil mogoa
kak drugaaen Lhod.

Teiat a z nadzL)ro1)anjem telesa in poslediino tudi druZbenega koprusa Hipostaztanje


erctianega in disoiplinskega v teksiih Svedane SlapSak, kjer mrgoli diskurzivnega
gradiva za analizo obojega,Lzsje opazno tudiv avtoriainem odnosu do dveh pio rsldh
manslvedkov na podrcajih seksualnosti in disciplhiranja Tezave Svetlane Slapsak s

i'Seveda je poskus vea kakor absuden, posebno se, ke.je ta,znanstvena toncepLualizacija(
rprizor.jena skupaj s Sneguljilico, Arnoldom Schvarzenessorjem jn pndljen Huseinom (slej pnlo8o
1d Linguon ,ir 24n25)
:' Balibar 2001. sLr 34
r' NrddoloaelosLje !o Bachelardu (1998, str 90 $a) znadllna za predznmstyno miiljelje,
nnjarjenje, kalerega korespondence in dol@i se neprcnehoma premesaajo
:-fh?Tu ing Paint, NeN York, 19.4 2i rev,dlrana verzija v nemiairi izila podnaslovom Oer
ir \pr izjaye: ,KonrrolEjte rendarle svoje tolee,cex.,jaz samo tontrolirdm( (slej priloso,4d
lriradr,it),nelnaakovanalodkritjazazcodovinomoskeseksualnosii(,rskrivanjepedofilrekot

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2oO5


126
MONITOB ZSA

Freualomr)q in s Foucaultom r0 so bolj resne kakor zabavnc Seveda je uainck r.-


nepertmentnega ,spikanja( nedvomno znanstveno pertinentnih m v izvirni:
konceptuaLizacijah zasluznih artorjev (objekhvaciia njunih dcl seveda v resni manos:
pozna ustaljene konvencionalne postopke) na dvoh velikjh gradbfarl druzbeni:
znanosti s stani osebe, ki izunlja smtagmo kakor so )umaknitov v znanost( (g:1 pd]og.
A() Linguam , St 56), za tjstega bralca in balko, ki ima koliakaj znanslvenega duh.
in z njim ustrezen kognitivni in opistemidnihonzont, da zmorc presodrtivsaj nekater.
vscbinske argumente obeh navedenil a!'toret ravno nasproten od Zelcnega OdlomL
S Slapiak o Froudu in Fbucaullu razkrivajo predvsem psiholoske dispozicije za rc
aemu si je alto.ica za nalogo zadala satudranje negati\ano recepcije oboh aunstveniko\
Na nekaterih mestih ima tako bmlec obautck, kakor da S Slapsakmeni, dajo osebn.
znanstvo z nekaterimi znanstvenicami ah znanstvenild ([pr z Rosi Braidotti ldr'). ir
z argumenti in kiti6nimi intcflencijami in z deJanskjh poznavanjem besedil obeb
znanstvenfiov posogalo v diskurzivno altonko materijo in se postavljaj o v pertin en tn e
distance v mzmerju do obeh avtorjev, odvczuje od odgovornosti po7-navanja in tud.
mzumevanja Freudollll m Foucaultovil bosedil 'l Svctlana Slapsak se tako skozi la slnE
besed ila tato rekoa razkriva kot inteloktualnii postopkov nezmozna oseba (pd aemer
sc odliano vkljuaujc v prevladujoao antiinteledualno klimo Srednje in Vzloalne ElTope:
seveda z vsem spostovanjem do lzjem)

enesa izmed po.lroa! svobode moikesa pozelenia( v nieni knjlsi o zenstih ilonah so aluijc na
spolnost obaa mc$a, enaho velja za vsilcno pernanerco lzitka, ki vzbula sumc o sanemuilttul
aezi s S. Slalial ec (S]apsak2000) Navea mcstihv diskurzu S SlalMk so semanliani diskurzi\r
zasuti. ki kazejo na lrecej nraano ir zadusliivo librdinalno kolstrukciio sado_muohizm, - slej
anallzo njcresa esela,Bori( &ambrser2005b O tom ludi Hortheimer in Adon'o 2002 loscbno \

a prlmcr Ojdipol
"'qOnjeDSvetlanaSlapiak(2004b)talole,Zivinovaasurabavnihlui,kotsta
kompleks ali mit o Prometeju, aeprav sievilni strokomjati za antilo dob.o vedo, kolko so se
evrolski romantitl h Freld v svoiih interpretacij ah zm otili ( GIej trdi Xrambe.eer 2005b, op 14
Lro
Svetlana Slapsak ( 2004a, s( 25, 30, 31) pruvi: )Avtorlca omenja vse lomembnc smen
zgodovinopisja o telesu, od in sveda Foucallta, nilder Da ne oDenja I I ve.nant v svojem delu
omonjene rnjice kaljosro oduze slone znarsLvenesa aparata opomb, preverjenjh rererenc nr
tekstnih,dokazov(, op!$i torej moderni znanstvenidiskurz in pise kot antidni fiolozot lzziv za
bralcajev tem, dasledi ienu inaglnarnemu modelu antialesa intelettualca in olusLi za sodoben
strokovni teksi hunanistiko sicerobiaajno prakso,uporabe eoretitol(, kotje denino trcizogibni
MichelFouca!lttl,Ostajavprasd.j,aliznanostpotrebujposebnoteoriioKobeftmosodobne
iiudlic iz humanistiallh ved, seznam glav.ih citiranih teoretikov daje \'lis, da si vse discilline
medsebojno delijo ist Leoretrke {Foucaultlred vseni drusimi), obiaajio v anlcskem Devodu, pa
Freud, { t I lzbor nvodncsa cita ta Lo.el Foucault ali vernant, ostajaodlisen od sirine obzorja
atorja t,oucaullgotovo ne zadovoljuje kiierjiev rnanjain obvladovanja disciplino Il], rotjih
,adovol.jujo Vernant:lzbor uvodnesa ciLata.anrca razmem rot solski postopek doka2ovmja branja
in aplikacile doloaele iole miiljerja {
D'To ldientlno sveaeniitvo, stlicevanje na oscb!a znanstva ali (odi pritdjeno) arlmje moai,
lesitimnosli in altorizacije goaora iz njihovih druzbenlh statusov, ne da bi Lololni znanstvenlti
dejansko pos\usili raamti sma bese{iila]n koncept injll nato Mnosiojno obietrivlJati, !a

MonitorZSA vol.Vll/ no. l-4, 2oos


127
MONITOR ZSA

Frcud in Foucaull nista nakljuani )Zrt\1( Svetlafle SlapSak, ki sta )sami krivi, da
sta v znanosti i7,bra1i tezjopot( (p.im. pdlogo l1 Lin&tam , it 86). sajiepr\,1skozl
psihoalalizo (paa skozi instrumentarij, ki gajo za to izdelal, in tu nikakor ne Ze]im
posegaii v objektivacljo le-tegaLr'z) skusal priti do metod, s pomoajo katedh bi mogol
ftzresevati probleme ljudi, ki imajo tezave z motenim razmerjem subjektivacije/
objektivaciie, medtem koJe drugi v dialroni in sinhroni osi demontiral nadzorovaLne
m disciplinske instance in tako Ze kot tak pomeni za ,kontlolno instanco( ISH
neposredno groznjo z nadlezno dekonstrukcijo te ,instance( same,rrs

Teina s per.trcirc casa,kijo deduciramo iz teksrov S Slapsak, d zunal omenjenega


mzmeqa subjektivacije in objektivacije, pa tudi ne povsem annaj njenih zavraaanj
Freuda in Foucaulta,rrr Koordinatoaica programa antiane antopologle in domnema
zaaet ca rzgodovinske antropologte( na Slovenskom (takojo slabo aetrtletje let po
dejanskil zaEetkih te disciptne v Sloveaiji vidi njena asistefltka MaJa SunaiaLr5) se z
epistemiadm odmikom od zrelega histor(ic)zma, ki seJe zgodil pred dobrimi stotimi
leti, oaitno Se ni seznaaila.rr'Histori(ci)stidna zgodovinopisfla doktrha/metoda, ki

,dolat.ila in Dosesiven odnos do lckatcrih (!rcdvsen znanih inrplihi}) tujih a\aorjex so znaiiltri
za sloven8ke,inteleklualne( razmere
'i Za kaj takegapnporoiam v bruje Accati 1993ln 2001
! svetlano Slaplakv stiln omenjere disLorzije realnosti in lndentinkacijskih lraks tudi zelo lnstrira
sd pojem )ftsnice(, ti ga seveda znozna kolceptualiziran (,t lcill ni vlskanju,resnice(
'Res.ica(je pod.oaje vere,n/ali ideologiJe, ne znanosti( -./ Slapiak 2001, str 162), medtem ko
Foucaull nrirno piie o corrda. d. /, rdrii? Kako zelo je Sveilma Slapsak san a ujela v verovanjski in
rub(ucialistiani mlsljenjsld modus G!ettatesoriji p.edznanstvene3a misiienja !o Bachelardu
i998), kiga sicer sem ter tja zanika, raztdvajo naslcdnjc bcscdc:,In kajle drugega kot nebeira
re;nica, daje samo predsednisrrc Zd.uzeda rbstih ltnjitevniltov leta 1995 jzdalo izjavo, kjer me {
Slapsak 2004b. str 3) Obstoj resnic, clonobeske esharoloike resnice,je potemtakem pogojen s
5reirano Slalsak smo: resaica se pojavi, ko se nekaj dogaj^ njej (je torcj Easpa Dirs(ue) ot sich?),
!ce. pa je ni v teo smblu lovsod priaujoao loljlbnosti, nezmoznosti lonceptualizacre znanstvenih
:bj.kloyin dete.miniranostl resnice z njo samo se ne audimo, da Svetldo Slapiatzelo prtulaai
1*el:kakor Vernant )kaljcvsko odvrcaispone zndstvenega aparaia opomb, preverjenih relerenc
. tokshjh ,dokazov(, opusut lorel mode.ni znanstveni dkkurz in pisad kot driani liolozol(
\ ghkans|a nzlika med tm, karje dosloj zndstveno pertinentneea nap,sal Vemani, in tem. kar seje
,aanstvenor zapisalo Svetlanl Slapiak,le neizmerljiva Ddbi jo lah ko zares zdnali i! rmmeii je
:ena za2aaetet Drebrativsaj Bacheldda(1998) in Bourdielja (2002fin 200a)
' r_ pr kot znanstvenika, ki le opozonl na prelom in diekontinujtto y zgod ovinl ki jih S Slapsak
:avkar na novo,odkiva( El pl,loEoAd Likluah , St 72. tudi 24 rdl
O rem sL Rolar 2005
'Da se nerada soznani s stvarmi, ki se je neporedno neiiaejo,jened posovorom z njo uEotoyil
rii vlado Kohik: Syetlatra Slapark: Nimrmo kaj potvdati Oaitno vam bivii deka, ni dal
-:oenega vposleda Tri dolgaleta nlste dobilinobenega podatka o len, tatinoje vaie finanano
To je srozno I To le skandal Zdaj se pa popolrom4 moram priznati, ko ste ml raz$etlili io
-rje
;:::aolo, zdaj se pa popolnoma strinjm z vdi \rldo l(ohikrJaz se boj]m, da se ie nist seznuili z
-rdobro t l

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2OOs


128
MONITOR ZSA

seje z zgodovinarjem Leopoldom von Rankejemrs? zaaela uvoljavljati v Nem6rji sr.;


19. stoletja, med alrugim - seveda iz politianil razlogov, izhajajoaih iz konreh-
tedanjegaaasa (legiiimizacija narodov, pruska drzavnost, verska tradicija itd.) - iei
dolge vellorske kontinuiteto skozi stoletja. V Franciii, denimo, je v polemiki !
Irancoskimi histori(ci)stidnimi zgodovinarjl eplstemitui odmik od nje rajp.ej izpelj-
E. DuIkheim, Se allJe pa so se od hjstori(ci)zma odrinili zgodovinadi okoli re\i!
Anntlles, da. o zgodotlnskih anhopologih sploh ne govonmo. Seveda Jo ta vsebmsk:
dejstva pd reprczenliranju lastnega primata Svetlane Slapsak na disciplinskcm poljL
ki ga oaino ne pozna in dejansko tudi ne mzume, prav nL ne ovrra Tudi zaradi te-qaj:
tleba nedvounno m argumentirano pojasniti, v dem je miselna shema Svetlane SIapSaL
ki ftakor histori(ci)stiani zgodovinarji 19. stoletla prepoznava in etablira stolerne
kontinuitete, pmvzapmv znotraj epistemidnega horizonta anahronistiano paJadigme.
kije pravo nasprotje zgodovinske anfopologie m obenem epistemjana ol,rra za nto
Tuje nek4 citatov 12 del Svetlane Slapsak (podartala T. Kramborger):
)Povsem gotovo jc, da se osnova patnarhalnega sistema od antike sploh ni
spremenila, temvea se je uspeino nadaljevala v islamskih in krsaanskil
kulturah.('rg

DPo drugi stmrli pa je osnovakvalitela hlelektualcev, kijo lahko zasledimo qd


atenske demokaciie naDrci .. (rre

] temu ]praianju [)kdo sem jaz( ] sledi vpmsanje )kated so moji prcdsodki(?
, [...
Nadalje kontekstualiziram predsoalke. iz ksaanskega do socialistianega, prek
recmo balkaflskih, vse do osnovnih vpraaanj V zadniih letih si pri rem

[ ..] Pri tem bi Ina

kgllilurlglli [ ] Seveda

t...1**
)Balkankaje izuzetnajer senanjonoj lsto j1
od antike do da nas, kao ni u jednom drugom cvropskom istorijsko-geogafskom
kontokstu. Ta je istorija fascinaltna zbog stalnog dogova.anja, cenjkarja i borbe

'r' Glej tudl opombo 150 Leopold von Rankejo leloa zapisat , auch die Staaten leiten ihren
Ursprunsvon CoLr htu Druge veane entiteLe v retorild Ranleja, kijih najdemo tudl v rctoriK S
Slapial, so: vaiiena mo.alnost, miEi realizem v iluzorni lercepciii realnosLi (dejanslo izsuba
roahosti), odsotnost aasovnosli Gajjo nadomeaaa tonrirui lela) idr
D3
Slaliak 2002, str 80
!r' Slallak 2001. str 166
rt lhitletu, sJ- 182. 184

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


129
MONITOB ZSA

izmedju rodova [...] Pat.iarhat za mene nle dtal:vo audoviSte, ved upisani
tekst koji olaksava razumevanje proslosti, i osigurava n eoaekivano nastavlJaflje
svaki pul kada se Eini, da je doslo do diskonti(ulteta a tladicionalna istorija
rh pdzraJe. Kritika cLrocentdzma ne moze se pokrenuti iz epske invencije:
Balkanka je tu moguena metodoloska pamdigma.(rr

)Napredck tehnologijevodi v sme. nevidnega in v smer l,lrtuahega. FotograEja in


film nista fliko]i uspela izrabltl vseh moznostl zrcaLoo podobe, risa.ka . . je iz motiva
ncala ztala izieai yellko ved Dober primer je denimo uporaba zlcalnih podob v
Disneyevih risankah, posebej prr celoveaernL isar.kl Snegujiica: v tej rchniki je
praktidno vsaka por.riina lahko ogledalo - vodna gladina. kamefl, dlamaflt, koza,rec . .
In ne le to - so potrjeni y
zrcahih podobah, kot je denimo prvo s.eaanje pogledov SnegulJalce m Pdnca, ne
direktno. aerpav sta sr zelo btzu, ampat aez gladmo vodnjaka . .('!']

)To me je navedlo, da uporabim sicer staro pdspodobo antike kot zrcalnega


,modcmega(, oz. Studiia antike kot zrcalne dejavnosti preudevanJa hiperzgodovinc,
ki se zaane kar z na glavo - zrcalno
Paradigmatiani status preteklosti je oprodeljen Ze s taksflo penodzaclo v stokovncm
diskurzu En vidik te zdrcalnc podobe se mi zdi posebej pomemben za celotno
epistemoloiko konstrukcijo, ki se sk.iva v (veainoma neosvesaenl) uporabi nasega
raaunanja aasa: da na eni strad podarta razliko oz zainteresfuanega napoti v drugi
svet, ki ima tudi drugaden status realnosti in historianosti, ifl da podarta poseben
slatus zamteresiranega, njegovo mtelektualno ,ilucncijo(, nujno za pristop v drugi
ivet RituaLno in kognitivno sta tu p.epletena v zapletenem postopku, ki nedvornno
opredeltuje ant*o kot utopianl
I.. I Ambivalontni polozaj
'klasiaaia(, auvala prehoda aez rcala, vsekakor spodbuja refleksijo in
:amorefleksijo (Lll
,Na zaaetku novega hsoaletja so bomo morali v nekem trenuttu vpraSati, ali je
popularna kultura, ki grozi s svojo ignoranco in nebfldaflo, v profit oriontirano
iombinatoriko motivov iz alltile. nc skriva morda tudi kakinega svetlega trenutka
:ntropoloikc konkordance, oz. razumevanja vedenia. kaksno 5e zmerai obstaiamed
m ae ne opazujemo sveta okog sobe, be!qe!!e!da !pl9g19!!allkakj!I4e!e4

ariki...r'!a

_ Slapsak 2005
: Slapiak2004a, st.20

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1{, 2oO5


130
MONITOB ZSA

,[Za ant.opologa, k se ukvarja z antilo, so ba]kanske kulture pomembnel Zara:


dveh pomemb h razlogov zaradi !42!!Lgya{iakQ4!@i!qtg in .aziskovanja kolo al::
preteklosti ('! j
(errocentriane) idontitame konstukcije

V vseh teh prizadevanJih za vzpostantev kontinuitele na Balkanu (od antike c


danes) lahtoviiLmo poskuse, da bi sedanje oblasti in znjmnlTed oaitno tudi Svctlar:
Slapsak - s to zgodovlnsko okrajSavoLr6 p dobile politiano legitjmiTacrj.
)Balkanoloski( diskurz, ki ga ponuja S. Slapiak,jc diskurz atemporalne mistilitac!:
in aima nia opraviti z zgodovino koi znanostjo in Se toliko manl z zgodovinsli
ant.opologlo. zato pa tem vea s preizkuseno retoriano formo navidez sprcSaene 1:
samohvaine )neposrednostl(, ki oaitno Se uainkuje To mu le deloma zagota\I,j"
azuriranje s sodobnim Zargonom, kamor sodi kolonizaciji aesarkoli s aimcrkoll
identltamost, kontinuteta/diskontinuiteta - zlasti slednji sta lahko, ne pa tud:
samodejno, znanstvena konccpta. S Slapsak sc ni odloaila za to moznost Ko.
)znanstveni insfumentanj( mje ponuja ,Balkanko( in )Lekoae zrcalo(

S. Slapsak n ademu kolegu, kije pravkar doktonral, z uradnogamesta zabrusi, da


je )njegova konologrja [)mailov(, kijjh jije poslal] smesna(. Ta nezmoznost, da br
doumela temporalnost m kontekstualnost zaporcdja in dogodkov v njem, [j1ho]ih
med seboj vzalemno pogojujoilih se semanlianih polj, je res Sokantna Vlado Kotniku
zato tudi lahko )pojasni(, da zanjo od 7 marca 2004, se pravi od tenutka, ko je sama
(nelogaLno) nastopita novo funkciio, )ne obstaja vea( (anihilacijska razglasitevl) S
tem vzpostavlja novo, lastno kronologlto, ki se zadenja z njo samo, konaa pa
najverjeloele, glede na verovanjsko strukturo njenega prodstavnega svcta, nekje \
neskonanosti. Ce sploh imamo opravfti s aasom. imamopred sebol cithani aa s, kakrsen
je znaalen za monoteistiane rctgIe: na eni stmni imamo torej )balkansko( kontinuiteto
od antike do scdanjega aasa, se pravi do ,raziskovalke antianil svetov( Svetlane SlapSak
na drug1pa )obrnjeno kronologlo( od Slapsak do antke (zeli si pisali kot ,ant1anj
f ozof(). Na cni od teh toik kroznega g1banja. t. j. .evolDcije aasa, pa S. Slapsak kot
razodctje razglasi zade t ek ll,o\a ere svetlania e, s katerim se zaaenja nov/ star citlus
Za nove zaitctko kot samorazodetja zgodolmskih resnicra?jo kalpada pogoj izbris aLi
pozaba prcteklosti (tudi da Kotnika, kijc s pdpNom v doktoratu ,omadezevai"
prihod bozanstva na institucionalio funkcijo); vse to seveda poznamo iz zgodovinc

'lJ Slapsak
200,rb, *. 80
116
In tolll<or je okajiala in shenatana poonostavitev.ie ludi pona.edba, saj so rontinuitete vselej
upostavLjon retrogradno skozi opnko ljudi v sedanjosti, ki imajo nadzor.ad selekciio podaikov in
sho, nrihoveintcrcse Nayedent .lrsku.zi !akazeio tudl Donanlkarje oz odsotnos dilerencialneca,
trdBformacijskeea mlsLjcnja (zraailnosu 2nanstvenesa duha), ki se ne zadovoli kar s tem, da je vse
od nekdaj enako (slednje sodi v verovanjski sistem)
rrr Glej tudi opombo ll0

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


131
MONITOB ZSA

lolalitarnih sistemoy Svetlana Slapiak noae ff.rdZv v obdobju svoje vladavine (in
zanjo so madezi tilc: kdtlano misljenje, nepnjetna soclalna situacija, napaa ljudjo,
realnost, najbolj pa tisti, ki realnost in fikcijo prepoznavajo itn.),'rs zato jo seveda
stasansko moti in jezl to, da se Je prav na dan (iro aflo nakljuaje usode) njefle
(samo)inavguraoije pojayil zadnjo nevzdrzen pripis o )digniteti( v Kotnikovem
doktoratu. Po vsem videzu jo tudi v tej pudfrkaciji ill bdsanju madezev protellosti in
sedanjosti zakodfaflega nekaj psihopato]oskega, blokada Iibidajpsihidni material, ki
obremenjuje diskurz v njegovih nar postopkrh, v njegovo semantidno polje
vnaia nekakino pe erzno erotizacto oblasti, pregon in neaistovanje. Kakor zapise
Bachelard, misljonjc, k ni dejansko misljenje, ampak zgolj udez misllenja, )prcvaja
potrebe v spoznanja (. in nanje obesa )prete:ko psihidno konkretnostq )nakopiai prevea
analogij, podob, metafor( m s tcm izgublla fino abstmktno ost in intelektualno
izost.enost, ki sta pofebni za 7-nanstveno misljenje.'!e
Na drugem koncu ahistoridnosti in vcanostl (vemftov) je histon(ci)strdrt vello!150
ki se v nje(ih tekstih pojavlja tam, kjer gospa Zeli vledi dolge kontinuitete: najveakat
od andte do danes. Ta dolgl legilimacijski zJe kompenzatoriani manko, krizhaja iz

rr3
Kakor ugotavljata Horkheime.in Adorno (2002. slr ll5 s4.),je 2a laiiste obstoj nesreae pomenrl
ramoro, saj ien cisistiano izkivljcno soautjclrivcdlo do tEa, da ,ljihova rohloautna nenoani
rpela, da ti aloveta ldo pomrlovai V obupu pa se je sprenenila v hvalnlco moai ( V takinen
prcdstavncm svetu )dobrora jn dobrodolnosr postaner, sreh, gospostvo in zatiranje krepost [ ]
primitime orgrje so kolektimi iryor uritka [ ] Tovmesno dejanje vsesploine aeinjave, klsa
Donaz la lrazlovmjo se s tm djmsko lokaze kottrenutek. v katermje syetovni red
odpravljen zarc so v njen dovoljenl vsi ekscesi ( (rrrlem, sL. 117) Vea lndicev v reskdh Syedane
Slapiak hvallica podobtro lenenirancga uzirka (gl pilogo Al Linquan , it ?E, 84, 122), igrs in
iarneval kot )lrivzdisnjeni( referencl (rbu.r, it 7,20, 23), odrekanje slehernlh pravic VLad!
KoLniku in zmavanje ncsrae druih ljudi kot ramotne, kulpabilizacijd trtev, aei daso izbrale
,rezje poli( (V delv celotiiil 86, tud, B Slapsak it 121), blnarna delitevsveta, npr na
zmdsovaLce in loraZence ipd , stroge formalne hieBrhrj e ( rrtde-, it 84, I22, 149 idr), naposled pa
le celoten pogovor z vladom Kotnikom uprizoritev )vsesploine zmesnjave( r njeni percepciii
ralnosti (,r'd.n, ii 4,9, 11, 15, 17, 15, 51, 57, 59, 61, 6l,65itudi Kotnik 2005b), kai na to, dajije
:ato postavljen univezum blizu
'Bachelard 199E, srr 14, 15 sr4
' Vmislih iman seveda Hitazlrrr kot zgodovinsko pdadigmo, ti je dolgo aasa doloaala (od 2/2
9 stolcrj a i! sloboko v 20 srolerje) - v Sloveniji pa ie vedno v temlju doloaa - mentalno mejo
aaljenja zgodovlnslcsa dosajanja, !n aemerle nsrdaa (ln ne difeMcnana) lineena kolologija
:.meljni kamen, privilesirmo so slavnc, predvsem politian osbnosti, lisni viri pa edini sarrnt
:.mnevn znanstyenosti ZaaeLn,l te ,aradigme je nemski zgodovinar in lolitiani konzeNatirec
L.opoLd von Ranke (U9518E6:otrjem sno kinano pisali! Monita tZSA,letn vl,it 1'2) Kajlar
i eshdLoloite in ideoloike anomalije tega zaaetnita,znansivenega zgodolinopisja( vNema'ji, ki
p
:ro sa za ,oaeta zsodovinopisja( slrejeli rudi v Slovctrijj, imancntoo rcj adiemi Odsornosl
--ileksije l.th
pa vodi v njihovo reprodulcijo. kakorje lepo r@idno r diskurzov Svetlane Slapsak,
rjo polesnastotoca odlikujc t!di R ikeju lodobna perceDc,ja pisnjh virov kot edinih relyantnih
:<:dm Vladu Kotniku med pogovorom na nelem nestD v aezi z ,uradnio staliaem institucije(
--a.: ,A sem mmEazalisala? Midva se losovarjaE (

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


'132
I\IIONITOF ZSA

t.avmatiziranega raT,meia subjeltvacrte m objellivacije: logitimnost in identirer.,


legitimacijo si tako oseba, ki jo zaznamuje takSno razmeie. poisae v precet Sfie-
prostoru in aasu (tako .ekoa v veanosli), saj rli zmozna vzpostaviti resnianosmr.
manenj s konketno ir sodobno realnostjo, o katerih smo ie pisali.

:Ihiaw z diahgon in z odgoyomoslo Disku.zi in aktivnosh Svetlane Slapsak i:


s mo j ih Ze navodli, skorajda kot Solski pdmer zkazujejo vse zgoraj na6 leLe anom aIt.-
zaradi labilne ter ncgotovo idcndlete, izvirajoae iz motenj subj ektivaciJe/obJoktivacij e
skusa od mlajSega kolega izsjl iti mteryelaclo v subtekL ko ji to ne uspo aisto zadovolj ilc
skusa mlademu kolegu podtakniti izjave, ki jih je sama waprej pripravla (io lepc
ponazarja njena izjava )Nee. nrmate mi kaj voa Zeleti povedati! J az imam Stiri toake
katerc bom znssla na sonatu. Niti eno niste negirali (). )NJen( pogovor z \4adom
Kotnikom je vseskoTi monolosh, Kotoil kot lnlAi v tcj komunitacji ni zajet v dialog-
gospe ne zanima njegovo staliaae, ne pofebuje njegove krjtike (ker noae biti
objektivirafla, zalTaaa sleherno refleks!o), skatta, ge za popolnoma solipsistianr
dNpozitiy Ker ostajajo spoznavne operaciie intelekta, vsebinska dlverzrJrlacija.
procesual nost 7fl an slvenega procesa in premagovanja cpistemianil oviJ na znanstveni
poti in relacijsko misljenje Svetlani Slapsak tuji. se zateka k mistrflkac{am m Weljuje
teror forme v obliki vljudnosti, takta, slila m glamatke (EI. prllogo Ad Linguan ..,I n
IL del v celoti) in zawada sloherno odgovornost (91. priloeo Ad Lnguam.. , IV del !
celoti), seveda vokviru vertikalne ilr trdno hiemrhano zgrajeno sfukture z njo samo
kot konano )koltolno mstanco(i5r (gl. prilogo ll Li guam.... St. 63, 13; prim Jaoez
Justin St. 120), ki odloaa o aloveko\rh pravicah, dostolanstw in etiki slehernika (gl
ptlloqo Ad Li guam ,I delvccloti,tudiSt.46,50,91;prim lanezJustrnSt.47,68)
Tako pobozanstvena samopodoba, ujeta v verovanjsko shcmatizacijo (gl prilogo,4d
Linguam. , it. 35, 40, 89, 92, 100), je totalitarna, v izkljuaevanju drugega kat
enakowednega sogovornika tudi neetiana, obenem pa indikativna za nov naain vladanja
na ISH. Tak naam vladanJa ustrcmo dopolnjujejo Se drugi diskurzikolegov SvoUane
Slapiak, ki so po odhodu k.itiane llusli z ISH zavzeli pdmeme pozicije Fragmetni
drsl:lrlzov in izjay na katere se sklucujemo (gl. p,ilogo Ad Linguam. . celoti). pa \ \
svojii intencah in v leksianih i7ilrah, dso zelo dalea od politiancga keda novega
politlanoga vodstva v Slovedji, ki ga, denimo, Boris Vezjak vidi v )mehadzmih
izlljuaevanja, svarila, namigovanja. nalepljenih na flevidnega so!.raznita( 51
ISH si je s 1em prehodom na ,nov red vladanja( popolnoma priliail v okolju
dominantni konzervativno-neoliberalni politiani paradigmi, ki lo, kalor meni Drago

'rrI'lado Xotnik: A le 10, aje to v pnstujnostl v pristojnosti dekana? Finanano podomnje instrtucijel
SvedatraSlapiat: Ne laz emo kotrrioliram l'lado l{ot hrNo polem. zalaj pa poLem sovo.it hh
Svcllmr Sl4aat: Ne, taz samo tontroliram (sl p aqo Ad Li Euah ,it 63 )

Monitor ZSA vol. vll/ no. 1-4, 2OO5


133
MONITOB ZSA

Rotar, )zanima le en problem: kako sl podredlli druzbeai korpus, da bo konfbrmen


praldiani ideologiji neolibcralcev, se pravi, da bo pokorjen brez iniciativ('5r Napad
na svobodno voljo posameznika in na nlegovo temeljno dlovekovo in dravljanovo
pmvico do svobodc izazanja misli je lepo berljiv v izjavah Svetlane SIapSak mod
pogovorom z Madom Kotmkom, m Se vea, med tem pogovorom (kije bolj solilokvij
Svetlane Slapsak) gospa )v lunkciji dekanje( stopi 5e dva koraka dlJei najprej z
moraliziranjem za ka obstol sleho rih pravic \4ada Kotnika in ta obstoj vpne v obstoj
pogodbonega dclovnega razmerja (ne pa v Deklaracijo o alovekovih m drzavljanovlll
pravicah), nato pa Se v smislu popoLne VeniclunE za ka celo sam obstoj nrladega
doktoda.rr!
Monoloski izbruh flasil]a Svedano Slapsak nad \4adom Kotnilom (glej vse diskurze
pogovora med SveUano Slapsak in \''lado Kotnikom y ptllogrAd Linguam... ), v katerega
je bil mlajsi kolega po nakljuaJu zapeljan, je tudi m e en s.ir?u aisto partikulame
situacije, ki jo Umberto E co rnTenule tsituation de capture(t5s n to 1ma za diamatIaTno
nasprolje dialoga Svetlana Slapsak skusa Uada Kotnika zvabitiv dispozitiv, pd katerem
naj bi v toku njene izpeljave celotno scano preplavilo in totalizfalo njeno
homogenizirano miljenle, s katenm naj bi so po Zno spdjaznil tudi nrladi in zanjo
,mfenorni( kolega
Tezave s subjeklivaclo in objekivacijo, potemtakem z individuacijo, na katere se
rpenja Sirii set drugih motenj in delormacrj, pomenrjo nezmoznost razvoja
intelektualnega ill znanslveflega nnsl]enja; saj je v taksd mentald shemi s slehernim
oovim podatkom vedno znova spodjedena in relativizfana realnost sama,'56 z njo
\red pa tudi identifikac{ska ftzmeda osebe do te rcaLoosti Pd tako kaotiani situaciii

Roiar 2005, tudi KJamberser 2004b in Bourdieu \ryacquanl2003


'n koli dokument A vanje tojasnol?{
' ,Poten pa nimate nobenih prdvic, da dobjt kakie! t I
'\-re taj, jaz nisem policija tukaj, jaz skrbim za dienitelo te hiie in se zelo veselln, da smo r vami
L-oaali I I )vlrdo xohilc Mislim, da imam nclo pravice ! Svetl a Slapiskr Nobenihl A lm je lo
inol? ]rlado Xohikr Dokler ne doktoriram, imam Svetlan, Slepiak: Nee, nobenih pravic nimatel(
] Nobe e preciznsa dejeja ni bilo v vaiem lolitiarco dejanju, Ii jc bedno ] vl sl ulato lej
[
[
:itituciji lovedali, daninadlgni@ie, za boga milesa Vlado ] Kdo ste vl, dagovonte o dignitetl
-;'!nove, Li je starejia tI Yhdo (otniL: AI jd ninam !ruvico vlosleda? [Vbil ce materia]nih
. .-dstev I Syeflana Sla!s*: Nimate veal Ne, ninaLe veal Mi je zelo zal Res nrmale rea vlrdo
fo(DrlrPo loterem zakonu oziroma, !evem, !o kat emsklepu pa to sklelarc? Syetl@ Slapsat:
\ ne vea mladi razlskovalecv @j hiSi in nrte ved zaroslen v tej hlil Morulne, etiane podlage za Lo
_rar [ ],Ooohj tisto, kar ste islali, sre dobili Vea ne bosre doblii Avam je tojasnol? Se enlGt
-:.m ko sre e.krarv czi objavih, daje Lo digniteLe niawedna ustanova I lOdsedmesa marca
a._rer ne obsLajate vea t INe obstajarercal{ (Glej pn,oqa Ad Lincuoh )
Eco 1993
_
Podobne identifitacijsko tezave, ti] konanl korsekyenci vodijo v skajni relalivizem, izkulje ludi
-:z.lustinv svojih distu.zih nanelegalm 66 seji SenaLaISH. iebolj Day ohroinici z dne 22
::la!a 2004 (Grej njgove iz)aye y pilo1jAti Lisud )

Monitor ZSA vol. VII / no, 1-4, 2OO5


134
MONITOF ZSA

se nenehno drobi in ,izgublja praktiani aut za problome, kijihje treba obravnarar,


sl:upaj z )naaini, ki so prilagoJeai temu obmvnavanju (.'jr Ob tezavah s subjellivacr,._
in objektivaclo nalelimo tudi na implicitno povezavo s tozavami s percepciio realno!-:
in z verovanjskim tipom mjilJenla, sal ,realno samo ni nikdar tisto, kar bi moral
verjeti. ampak vealno tisto, kar bi morali mislit(.r58 Odtod sledi, da je tam, kjer !.
realnega v sleherni situaciji m druZbcnem konflil<or ne mish splott, odkito in vjavnosl
kjer se toreJ z inte encijami ne posega v realnost samo z Zeljo, da bi jo naredL
znosnejso, skratka, kjer pravzaprav ni javnega in s tem tudr d nobenega misljenja. i.
realnost deformirana ali pa nadomesaena z verovanjsko matrico. Kerje taksna matric..
nemiSlienjska (ne zahteva m$ljenja za svoj obstoj, ampak le mnemoaito, repeticij.
starlh vzorcev). proizvaja udobne in stercotlpne rcprezentacije realnosti ali simulaklt
realnosti Zavedatisejo teba, da niresnianega in razmerta do rcsaidnega brczja\n.
razpmve, saj brez nje d konfigu.acij ftzmedt med sogovomik, v odnosu do katedi
bi nekaj sploh lahkobilo resddno. Tudi zaradi tega in zaradi nesposobnos ti rci leksije
pravkar zapNanega imajo skrajni relativislr, kr so pmviloma monoloiki, ki ne sodeluj ejc
angazirano (se pravi s t.a ns parentno predstavljenimi vsebinard i[ aryumentacijski ru
verigarx) vjaraih ftzpravah in se rte pustijo od kogar objektivirati, nenehno teza\e
s pojmom resnice in rcsniaflosti: nimajo namrea podlage rea]nega, na kateri bi se
konfi giruala druZbona in komunikacrjska razmeqa.

5. Anomija zMnsfie e skuptNti: pruyrc zagate h t ehanizmi zabi\a nefieine


rcalnosti. Ce imamo (in morah bl ga imehrs') pravo za druzbeflo ob]ellivacijsko
instanco, potem je njegova vloga druibi jasna: regulira in amortizira kooflikoe
druZbeno niiaje s tem, da se postav! a med tpletene stran i in z obJektivac! o prcpreauje
atromijo Druzbona anomila, kakor jo.ie kon ceptno zastavil Emile Durkheim, je stanje
brezpm\,Ilosti, ki se pojavi v obdobJih rapidnii druzbenih sprememb, ko se obstojeae

'i?
Bou.dreu 2004 st. 80
r5l Bacheled 1998, str l0 Tezave z reahostjo so sumarno zajete v naslednji izjavi Syetlane Slapiak:
,Vi se sploh nisre kontretno ob.nili Toje osnohi problen Nobtr konkcL1osril Nobene
torektnostj! Nobene precizne8a dejanjd ni bilo v vasen politianem deja.ju, ki le bedno ( Leksianl
Lapsus lGjpak ninakljuaen,jetoaka preiirja med ditialom lormaliTmai, izsubo roalnosti
ir'!Negdtivna percepcija praE je znaallna zdklientlne, revmsisnane, nabioloa|,h kalegonjah
utemeljene d zbene sisleme zrnjo je znaailno zamenj evanje oz mSanje refrencialnesa odnosa z
rcsnicoj !e slede na Lo, ali gre za resniano navedbe alizalmisljene blodnje,jlh namra uvrsaa na lsli
relatihostni niz. ti z enoyalentno percepcijo oblltuje tlientelno relrczenraclisko realnosl V ral@m
dispozitiru nj prostora za objeklivacijsko disruco in s tem tndi ne kraja, od koder bi se bjlo DoSoae
sooaan 2 realnosljo doEajanja Rcsnica seveda ni ne objekuvna duosr sama in ne kaLa wlgarno
strtisliala vorilikacija, temvea p.odukL spozlavneEa proccsa, kl se nD lrai znanslvena ali filozofska
disclplina, konec koncev ima tudj prama res.ica svole kodilicitune okvir Pomembno pa F tote:
med tm, daresdca nidokorana, in ten, da naj bi bila relaiiua, je velkanska ra2llka I . atanko I Lo
vrzel se vselej umeiaa idolosija relativizma Zanevarno Dovezavo mcd bioloslio in druzbeno

Monitor zSA vol.vll/no.1{. 2OO5


r35
MONITOB ZSA

druZbene vezi pospeieno razgrajujejo,


ko dotedanji habitati, kolektima veietja in
*bajo ver
Ina rsH pra\ni}l ,o*o,.rn,og,o
''-,ior
rrsolpoTnall rnJth i.
::.,:^,^l:::1:T: nemara ludidanes ne), "rro,
uooDen m spontan zdrs dczodentiranih
no!a pa Se niro vzpostavljena ( d',;
l
obljublja arnost m )odDevnost(
mutacija ruzbene roalnosti, prek
definiaj Mtchel Wrevorka men e to arlomidno stanje
obenem osnova za
vzpostavo totalrtarnii jn izkljuaevalnil srstemov.r6o
kakSna je na zaaetku leta 2OO4 zayladala
Za Draga Rot*j;J;;;;;rj;,
na lSU, p*"ranr', lo_";a""r:"- a"li
fonomenov; pojayila se je, ko je )druZabno
nadom"uifo a.*t"oo", to ,,"- iio]i U

nadomestrl )produktivno vsebinsko olaboracrjo(.


Da se je ta preskok, kr gaje bilo na
lSH auuti /e. vetilo prej (nenehni
,/dpleli
o.T19rl]" Vonitutjd lSH. nekompcrenrnu c,,rkr;;.ne.tl;;
lsH t ra,rsojanje o
vsebid oddancgaporoaila CRp
nrojekra,Ol
i,r,., r. ra*.,]e;dir. p: ; ;; ;il;;;,"j.
trenutlu drseoja v \se huli repre\iv"ne m real "ja
ideorosra pod ;:or::r];Y ff*,"*
pmkse ulra desnih obtasti pa.
odro.dno koin;idiraj; ;;;;;;;";;$Tname
Kakor Jc ugotavljal Siegfried Kracauer Ze v
30. letih 20. stoletja, rdeologija ne
prevara ljudi na kak preprosr nadrn,
pr
Zelijo bitj
temvea Lako, da ljudje popolao"i"
, in to )tem boti zasr
,t"rijli l"
pogtedati v A-;;;,;;";i;j:' :':]:
iurtiou
ponarejevalska naprezan;" f"n"r"
Tl:
neprijetne realnosti pa se na ISH oi zaaela z omenjenma zapisnikoma,
Zepred leti lo

sa rukaj iiiejo Kaj j Srbra Sloye,cem jn kaj so

ir 10.2004, str 36 Opozarjan na skupno potezo


I

MonitorZSA vot. Vtrl no. 1-4, 2oO5


136
MONITOB ZSA

je vpeljala Slmofla Perpar Gd]c (vedetno ne zgolj Ila svojo pobudo). Zapisnik tega
sestanka uredniskega odbora ISH publikacije z dne 8. oktobe.a 2001, na katere=
smo bili povabljeni predstzynlki teyile Monitor 1SI1(sestanka sva se udeiezifi Ta_::
Kramberger, odgovorna urednica rcvije, m Alenka Janko Spreizer, alimica UO rcvije
je, kakorpo sestankuv svojii zapiskih navede Drago B. Rotar. )nevedeten ponaredei:
kr pdkazuje v odlianih vlogah oscbe, ki so na realnem pnzorisau bile daled od r:
karakteDzaciJe.( (glej njogov zapis z dne 9. oktobra 2001vrubdki )Objava nekaten:
dokumentov()'6r V podobflem duhu, pd kaicrem v konkret realnosti nerea]izirana
Zelja ostaja suspendirana in zamegljuje percepclo realnosti. sta torej sestavljena rud:
zapNnika nesklepane 65. in nelegalne 66. seje Senata ISH: v njima so izmzone Zelje
po reagirardu, po lucidnii intervencijah, ki bodo menda Zo pokazale nasprotni stanr
da dma prat ki pa so v rcalnosti oditno bilepopolnoma blokirale v glavah kasnejiii
snovalcev realnosti, saj ni nihae rekel domala niaesar od tega, karje v zapisnikil. 22
ruzaj pa so si sestavljalci zapisnikov oaitno vzeli aas in., duhtwrbd marerl syoje
Zelje up zorili kot reaLoost. Resda kljub vsemu bolj Sepavo
Orozje ideoloske propagande pazgolj suova laz, potvorba realnosti, temvei
narobe, njofla temeljna strategija, zaradi katere Je tako udinkovita, je lansiranJe po]
rcsnic in izjav, ki so izt.gane iz konteksta. Neposredno suovost svojega nastopa na
nelegalni 66. soji Senata ISH je akter latez Justin prav v 1em smislu poloviane
tmnsfomacije v pol-.esnice in ambigvitotnc miselne konstukcre slab tcden po
nelegalni seji senata Se stopnioval z lansiranjem svoje okoznice, ki prcdstM a nekoliko
bolj pohrhnjooo razliaico uajnkovanja kaJpak iste mentalne struktule. Dokumenr
predstavlja neetiano obliko komDnikacije, ki k.ii speciliana intorakcijska pmv a
Slehemo lamcmo laganje, zavajanje in sprct:.aaanje je namrea lel re neetLno, kotkor
onemogoaa odkito m svobodno menjayo idej Poleg tegaje pd tem ksena tudi pmica
publike, da si ustvari lastno rutenje, jama debata pa je nadomesaena z diklirano
mpoziciio. Propozrcie etidnega naaela komunikacije ludi doloaajo, da v procesu

na ISHin nehj romentdrjev, februa.2004 (Sestaniikolegi in kolsice,li so kasneje zapustili lSH,


pred$em Hunah Starman in kera Sumi) - v an8lsaini(j 6 ,Odsovor Draga RoLarja na okoznico
Jueza Justina z dne 22 02 2004, 23 marec 200,1( in 8 ,rzjava treh senatorjel lSHi Bojana
Bastarja, Drasa Rotarja hLene Sumi o tem, daje novo vods rvo ISH zapisalo lra.lnt rlokumnt, ki
sa imenuje ,ZAPISNIK 66 seje Senara ISH{ u7 februaia 2004, podpisani Dracjca Bac, nns dtpt
soc , dlrektonca lSH, in red prot dr SveLlana SlaDiak, v fu*ciii dekanjel, vendar ta ne D.ikuujo
raLtjh dejsLey ki so se na tem Senatu zsodila, oz izjav, Li so bile na Lem Sena lu izreaerc, 6 apnl
2004(
rs Primerjaj odloml zdpisn (yNbriki
a )Objaaa nekatenh dotumenrovo inzapjs T. Kramberser
Iz )Gradivaoz aidqmmoire za predstayitev olravljenesa dcla nlajiih ln nekaGnh starejSih
sodeiavcev rn sodelavk rSH v 7lezi z Makttoied ISE pted UO ISH lublikacije za 7 sesranel UO
ISH Dublirclciie, 5 olrobra 2001( (1rr&m, , I \z llittotiata Matirr4a ISH \), pa u.li odzive kole8ov
in koleerc UO Monit 4a 6H, Dotem ko so posi! iali aoani 2apis omenjne seje, in zapis Drasa B
Roarja Do sjiz dlc 9 oklob.a 2001 (vse v rubriki ,Obja% nelGrenl dotumenrov( )l Iz hjstorlata

Monitor zSA vol. vrl / no. '1-4. 2OO5


137
MONITOB ZSA

simbolne mterakcije, katere temeljna zahteva je izrekanje resnianostnil izjav (takih,


ki imajo razmeUe do rezima resnianosti in s tem d,o rcZrl],ra rc^lnosti), (lruEi ne Zeh
biti n alagafl Pod obno kakor v nacNliani retoriki, ki se n i ozirala na to, ali si nem iko
lludstvo Zeli slisati resdco, pa si tudi novo vodstyo ISH vnobenem od tedaj odprtii
kon fliktov (cenzrxa in oviranle nskarcvijc Monitol LS1l, blokada senatodev, poneverbe
zapisniLov, igfloriranje kritike linananega poslovanja institucjje, nepdpravljetrost
razresevanja spornih zadevltd.) ni pdzadevalo, da bi pnsluhnilo drugi strani. maflea
jo jc preprosto ukin o, njcne argumente pa veaklat demagosko kar povzelo v svoje
sklepe. Novo vodswo ISH Ltpo]ablJa logiko zdrawruzumskega knknjd l',,m,kjer z nto
opraviauje lastno hlbo, zaradi katere ni /,mozno ahalosko nagovoriti naslovljenega
.165 ,Etita( izrekanja novega vodstva ISH je namrea popolnoma poalrejena
njeni politiano-funtctonalistiani agendi Kakor Goebbcls v notici z dne 15 marca
1933, naslovljeni na tiskafle medle. oznanja, da ]ni dovolj, da sc ljudje bolj ali manj
spnjamijo z naiim rezimom .. bolj hoaemo delati na ljudeh toliko aasa, dokler ne
bodo zasvojeni z nami(,'66 denmo, tudi Svetlana Slapiak dma nobenega namena
angazirati svojega povabljcne5a drugega, y. Kotnika, v dialog, saj tako ali tako Ze
ynaprej ve, kaj je bolje zanj (m za Draga Rohrja, ki ga v]]lete v svojo konst.ukcijo).
Kakor pravi Muray. )nacistiana retorika je govorila za Nemce, bolJ kakor z Nomci(,'67
Iako govori retoika SvetlalaSlapiakt ime u itudentorn bolj kakor s itudentilsH.)63
To pa je eden tomelldh etiaail prekritov.
Poseben scgmenl- st.ategij uglasenega delovanja nosilcev in nosilk nove oblasti na
fakulteti v dasu prewata na ISH predstavlja fljrhoya rclikanska zabiso'tdlska nema
neieine renlfiosti, pi aemer, sevedapoleg Stevilnih drugih aktivnosti v smeri zabrisa
neprijetne in za nokatere tudi nevzdrzne roalnosti,L6e Se posebej izstopa pravi

_
TakoJustin na nelesalni 66- sejj Senan:,zelo prcprosro(,,Mije zclo zal, drasi moji TatoLoje(
r. najbri dma smisla, da se sploh prepiramo o zadevah,kisarasna kot beli danll
ZJrayoEnma6ka rekurelca oz reLoriano manlo v izjavah SverLane Slapsak ob posororu z Vladom
(nnilom pa jc,A van je tojasnol'{ Naslovljelesa /rrs?sa alani nr alanico no}eca vodsm ISH
,.akrat niso snosobni nasovo.irlniti poinenu (npr Janez llsrin na nelegalni 66 seji Snara ISH
Suoj ne ineNje, amlak ji y rjeni prisorlo$ireae )neka|olegica()
*=ne
Cllouvod ikuD \t.lchayknj:rya Nazi P NEanda: TtLe Powq dnd rhe Lin othns{t9E3,
::rom Helm, Londor, str 2)
_
C, Mumy 2001
'O En Ludi Kohit 200d rn 2005c
_-\anejmo
le nkaj zabrisolalskih podjetij, ri jih imajo na vcsti alul il alantce novsavodstva
jH izbris obsezrega ze onenjlesa matcriala z mednarodnesa tolokviia o reritorialnjh rn
-:gra.n1l mejah iz leta 2002iuniaenle sDlerne srrdi rcvjic Mdrld/ LSH. ki jo je postavljalMtunn
Ij.k ie vedno alan uredniit\a @\ije Manito. ZSA; nea\toriziran vdor (prekgeselskesa dosropa) do
1.!:.onskih podaLkov na domerahVlada Kotnika, Taj Krmbcrger h Draea Rotarja nd
'-rlter.em scmrju in njihor pray tako nealtoriziran izbris:,anoUranje( vrstc dokumenrovi,
:-:.Uih stlepoy na 68 sejl Senata ISH Dr skurzivno je kajpak zaninlva tudi i zbi.a besed, s katcrim
.: .a omenjcni seji artilulnana amnezijska dejanja

MonitorZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


134
MONITOR ZSA

Vemrchtung pto$an,
zabelezen v dokumontiraril polah 68 seje Senata ISH z dne
13 apflla 2004, na kateri se jo na novo definirala platforma realnosh ISH, zab.isala
nepriieina preteklost Na tej seji kajpak d brlo vea kogar od )prevea kritianih( oz
)neyseanjh( senatorjevin senatork, sal nanjo niso bilived povablje (tudi ta odsotnosi
vabil nima pm\.nega pokritja) Kakor mcni Dmgo Rota! je prav zato, )kerjobistvena
sestavina sleheme znanostinjena zavest o njeni zgodoviniv zanjo specrfia obliki. tz
katere izvaja kriter{e svoje znanstvenosti, doloa a svojega polja in habitusa
znanstvenlkov(, )zancsljiv indikator neoliberalnega udara zoper zflanosti kor
inrerpretacije svela ur elemenla racionalne kullltIe prav eLLmrniranje zgodovine
Razkoj znanstvene skupnosti, h je z ekipo pretezno nrlajsih sodelavcev in sodela\ k
ISH in nekatorih dialoga sposobnjh starejSih sodelavcev m sodelavk ISH (Drago RoEr.
lrena Sumi in sem ter tja ie kdo) komal zaaela obstajati v nekotko bolj doloaljivi m
dejansk obliki, je v tem sm islu ideoloaka demontaza m pdpmva na prevzem institucije
s sta mtelektuaho konfomistia h. Ce sledimo temu, kar zapfe Drago Rotar
Ilamre6, da je posebnost neoliberalizma v ,shkez!1 totalita.nil ideologij(,r?L ki s.
uveljavlja skozi Ze omcnjeno postoplo redefiniranje druZbenih !.rednot iIl praks, pn
aemer imajo med{i nedvomno konver titsko vlogo, potem po vsem povedanem, zlahka
1,1dmo, da je zamisel v tom novem medijskem in sinketiancm duhu redefini-ranega
ISH aedaljc dlje od )mteresa, kije interes za dezrtereslraflost(, kar imata Bachelatd
m za njim tudi Bourdiou za razlodevalno potezo avtonomne znanslvene skupnosri
Dokler nosrlci oblasti )prenovljenega( ISH lle bodo zmog]i reneksije lastnih diskuzo\
in dejanj, toliko aasa ne bodo zmogli doumeti pdoritctne naloge znanosli, ki je \
)psihoanatzraflju interesa( in sploh vsakega utilita zma, na katerega se skusajo
skl icevati.'7r Vendar tega na novem ISH v ljudem dostopni pdhodnostl res ni mogoae
pdaakovatr

tr. DIS(LTRZIINf, MERE TN RAZMERJA

l. Ditkua kot skladiiie me oije, kognicije h etiinih ?,ortafio,

Diskurz ninc preprost instrument posameznikovega uma ne enostaven materialni


nosilec kolektivne memorije; lahko b1 rekli. da je posebna vrsta modalnosti
zgodovinskega obstoja kolellryne memorijs. Kator zapfe Maurice Halbwachs,
plolrirskr raziskovalec koloktivne memonje, )verbalne konvencije konstituiralo okvir
kolektivne memodje, ki le hkrati najbol.i elemontaren io najbolj stabilen(rrl
Prcblemahzaclja djstu.za in kolektivne memorije, ki je obenem analiza naainov

'r0
Rotar 2005

'TTBachelard 199E,
str f, in Bourdreu 2004, str 145
'rr Halbwachs 1975 (1925), str 82

Monilor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2Oo5


139
MONITOF ZSA

materiaine dlskuravno cksistonce kolektivne memorije v rcdu drskurza, je tisti


intelektualni postopek, ki na disku.z\.ai ra!.[i mzkdva obiia mesta in ideoloSke
investicije V dNkurzu je namrea, prcdvsem v formalnih elementrl povedl in v stilu
ulavlJanJa. pa tudi v redu diskurza, depoajrano tudi tsto. za kar avtor ali avtorica
nemara menita, da sta uspela skiti ali pretkano zamolaati. V kolateralfl diskulzi1.rli
kontekstualizaciji je vpisano mamikaj, kar pomensko doloda izjavljalnihorizont in z
njim kognitl1no mvon izjavc same, ki je v speciliani korelac{i s kognititno ravnlo
izjavljalca ali izjavljalke (ta korelacliaJe lahko tudi negati1na ali prekinjena. neetiina)
Etiano opredeljevanje smo Ze v uvodnih poglavjih zastavili kot procos, ki vsclej
nuJno poteka v razmerju do gegd irl Se posebej do mdrka]no drugaanega in ki ga
bomo spremljali ru diskuzivni ravni Ena od nasih temeljnrl namer pn opMovanju
diskuza bo torej Iociranj e drugega y nlar,d., kat smo vsaj ponekod na preteklih straneh
tudi ie izpeljaL Kratta analiza pa ima predvsem dya namena: prvia, pnspovati k
flshm delom, ki bralcem pomagajo nalti orodja in analitiane oprijemke na poti do
emancipacte od mzliaaih (diskurzivrih in s tem tudi realnrll, kolikor je diskurz
matedaLoi nosilec tresljajev reahosli) oblik izkljuaevanja, diskriminacije. oprcsije ill
viktirnizaciie, m, drugiii, prispevati k razumevanju naainov, na katere so motivirano
(aetudi inertno) oblikuleJo d1skwzil.ne konstrukcije, ki so brez korespondence z
.ealnostjo, z namenom, da bi njihovi nosilci prok politiafle operaciona]izacije bodisi
ohranili oblastbodisi rrdfur 4ro.
Ce je v &uzbed interakciji poskus spoznarla a1i pripoztanja drugega rcdndtra]i
zgolj nanaso apropriacijo, potem lahko redemo, da takino komunilGcijo opredeljuje
etiana n ezadostnost v mzmcIjn do drugegti. Tako kakor Janez Justm v svojih izjavah,
lzredenih na nelega]ni 66. sejl Senata ISH, pri katerih izpuiaa ime lrene Sumi in ga
!!riao qje nadomesaa s sintagmo )neka kolegica(. tudi Svetlana Slapsak v interakcli
z Vladom Kotnikom ne izkazuje zadostnega zaaimanla za obstoj .lrrgegd Nasprotno,
\ nekem tenutku ta obstoj celo ekspliciho zanika ()Potem ko ste enlrat v toa objal.ili,
da j e to dignitete niavredna ustanova. [ . .. ] Od sedmega marca naprej ne obstaj ate vea
I.. I Ne obstaJate veal(, gl. plllogo Ad Linguam ., St. l7). Prav tako je drugl ne zanima
kot nosilec vsebin irl pomena, paa paje zelo spscifiacn pomen, ki gaje sama a t)riori
pripisala tej komudkaciji z n ajSim kolegom, pred pogovorom tudi Ze sama do konca
sturirala.rr V razmerju do drugegaje torej njen diskuz etiano vsaj nezadosten

'rNa to kazejo njene izjave: ,zdajse !a lopolnoma, moram priznati, ko ste m, razsvetllli Lo
i:uacijo, zdaj papopolnoma sirirjam zvami (Vlado Kotnil Jaz se bojjm, dasesenistc scaadli
sc
:1lo dobro )( t I )Toano, ja, dku vam j e skival podalke (Medklic \4ada Kohka: Ne ) zdaj s1e
: Dovedali ldz bomto prenesla na senar Hvala lepa, Vlado Zelo sem zadovoljna z odsovorom (
I 'Nee, mate mi raj vea ieleli povedaLi! laz imam itjri toake, katcrebon aesla.a sera.u Nlli
=r n,ste negirali( Zlo, po Badlouju (1996, str 46 rr4 ), nasto tedal. ko dosodek ne pritlia
uine oz mnostva imanntnsa dani situaciji, mlakjo skusazapolniti s snbstancialistrano
:::Nencijo, kot lorej lastopi lerorene same resnice nadredno(jo

Moniior zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


140
I\IIONITOF ZSA

Vendar pa se Svedana Slapiak v $ti komunikaciit na deklarativni ravni ves aa!


sklcuje na eril,o {poJiflala I Kr'dmberger):

Ylado Kotnik: Ali jaz nnnam pravice vposleda? [V bilancc marerialnri sredsrev ]
Syetlana Sladak: Nimate vea!Ne. nmate yeal Mije zelo zal. Res nimare vea.
vlado Kotnik: Po ka terem zakon u oziroma, ne vem, po karerem sklepu pa ro sllepate?
Svetlrna Slapsak Niste vea mladi maskovatec v iej hisi in nrsre vea zaposlen v rej hrii
Moralne. etrane podlase za to nimate.
tl
Vlado Kotnik: Jaz mislim, da lahlo kandidat v zahvali napiie osebno sraliaae.
Svedrna Slapial: Ust ol Ustno in ne pisno in ne porem, ko Je teza ocenjena Mi te
zclo zal. To le preksek ln tozeloresen [...]Ki se nanasapredvsem
nclog, v akademiji.
t.l
)Mene zanima etiani aspelt in to mora biti na srlatu, yeste t ..1 In jaz rnoram o
tem se pogovarlari z drusimi senarorl moramo roano ugoroviri, kje, kdaj in lako ]e
izsubljcna ta dlsmteta, kdojoje izsubil in kako, a ne. [
]Isarepredvsem svoje pori.
To ni moj problem Oprostite. Jaz samo uqoravliam 1, etrafl aspekr in mislim, da sre
ni zelo .azsvetl r situacijo In zato sem zelo hvalezna
tl
Prvo sem mislla, noram pnznatr, yam iskeno povem. m$lila sem, da se hoaete
masaevat B.acotu, in sem reha, da mrslim, zdat sre me pa, moram
priznati. s temr vaiim argumenti dolaj prep aali, daje res to nte8ova odgovornost
[.. ] Toje prekrsek md oceno in med zagovorom, da ste vlormatnem prekskr, d4s1e
v etianem prekiku m ie nirnate zauprnja v mititucijo, in rsaete podarke, na karere
nimate pravicerl [..]
)Ne, \4ado, jaz yam prayim ro_ tri roake. Prvo, fo.malni preksek, vnesli sre v rezo
tekst med oceno in med obramboi etianr preksek. napisalr sre nekaj, napisati sre
rekaj v tezi,ti ie etiano nespreiemliiyo; tretje, obtozujere noyo dekanlo, kje en tcden
tukaj za zadeve. tr jrh le naredil bivsi dekan, ker ne pdznavaLe Odloarre se! Kaj hoaere (
t...1
rNa senalu se stem re ukvadamo (Sledi vprasanje Vlada Kotnfia: Kai, s aimpa?) To
'o liodnane /adc\e V 4r!i!!imr .
"e_trh3riallp

Prcol:upacla z )eiidnim(. kjo na nelegatni 66 sol Senata ISH in v svojl )okoznicii


izkazuje ludi Janez Justm ()poglejte ko]e$ to so neke ocene, moralne, etiane m
drugaane, kr ne sodijo na serMt, ne( [. ] )nesprejefrljivo v vseh pomenihte besede:
pmvnem, etianem itd. - je, da bi ostalo pd n (), je del moralistiane strategle, ki
naj bi prckrila neetiana delovanja novega vodsrva ISH. Deklarativna, verbaLna raven
naj bi pri tem prekflla dejansko operacionalizacijo diskurza, tj njeno neehano
izvedbeno dojanje, konotati\,rio mven njenega )obaevanja(: tako razumljena etika pa
Je zgolj insfument za zkljudevanje. je socialna higiena ()puDflkac!a(). Razkazovan]e
nekogarsnJega delovanja in njegovii uilinlov na gegajevelikokat zgolj mzkazovanje

Monitor zSA vol.Vll/no. 1-4. 2OO5


141
tltoNtToB zsa

oblasti nad nekom (obiaajno nad SibkeJSlm, nemodnim ali druT-beno ranljivim iIl
takoje treba brati oblastno-patemalistiani defile Janeza Justina na nelegalni 66 selt
Senata in )uainkovanje( Svctlane Slapsak na da Kotnika). To seveda ne pomeni,
da je uamkovanje vselej nujno tudi Ze nasilen akt, pomeai Ic, da lahko o )njogo1,l
naravi diskutiramo v termini}l oblastl( rrj ,rugi, kije v druzbeni mtorakcili vedno bolj
izpostavljen in ranljiv (kot gibatec nteakcije), po L6vinasu, omejuje oblast prrega s
kliccm k odgovornosti.rT6 \4ado Kot kje to vlogo v komuntkacll s Svetlano Slapaak
oprav zelo dobro, tako rekoa nezamejeno oblast Svetlanc SlapSakje veakrat lepo
razkril, tako da je sogovornico s spretnlmi disl:urzivnimi maneL.i nekajkat pdpeljal
do vsebmskih protisiovij (vrsek jc brzkone tedaj. ko Vlado Kornik - po dolgl
inhiminaciji bivsega dckana Draga Rotada s shani S. Slapsak - s preprosto insistenco
na odgovomosti, S Slapiak pdpelje do tega. da za ka svoje prejinje navedbe in
inlrimiracre, vendar pa fo nje ne pnvede do nobenega spoznanja).
Dtsl:lrlz Sveflane Slapsak v tcm pogovo.u jeblir,s prupagandnemu Askurzu, pi
aemerimamo v mislih prcmiSljen, sistematiacn poskus, da bi z drsl:urzivno shategijo
,oblikovali percepcije, m ali kognicijo in usmerlali obnadanje drugih ljudi z
namenom, dabl doscgli odziv, kinaj bi zapolnil Zcleno intenco propagandisia(.'rr Pri
propagandi ne gre za preprosto laganje: )taksna dNkurzivna sfategija ni sestavl]ena
zgolj iz laZL ponarcdb, ampak je njena opdacionalizacija uspesna prav zaradi tega,
ker operira z razlianinu lTstami 'resnice': od brutahe hA, prekpol-.esnio do resmc,
iztganil iz PropagandaJe natanlo tista oblika diskuza, h ksi spccifiana
kontekta. (i?3
pravila etiane zavezanosti, p
aemerje vsaka intencionalna manipulacija, fabrikacija
m zavajanje z hformaclami )neetiana totko, kolikor ovta svobodno m odprto menjavo
idej ill s tem ksi pravico pub]llc, da si sama ustvan svoje mnenje( ?e

' Murray 2003. str l

- v tem smhlu ni neetiaro, ae, deruno. rask javno izmzi svoj predsodek, neetiano paj, ac
:.darke poleedi ali pnredi talo, da tilodpnajo nlegov predsodek oz ae skusa svoje rasisriano
l.loyanje zaDali.ati v lerasistiano aI celo eriano mbalazo Cc bi rorej ! orynu zapisansa Svetlua
-i.apiak Dmsu (Bracu) Rota.ju nposredno izrazila svole soviaitro oz svoj sd ln sa inknninirata v
:j.eovi pnsotnosti, da bi lmel moZnost, dana to reagira, bl ro nemara lahko prj kom zbudiLo
- rnlno osoraenje. ne bi pa bilo etiano sporno Kar je nrdila, pa je eriano sporno. saj je celo lod
L:iko ,biviesa prijateljsiva( do Draga Rotujav njeeovi odsoinosti skuiala ireLji osbi lodrakniri
inminacijo D Rolarja, rije njona lasha kon(rukcija cre za pertiden in rclatino kompleksen
:3plel lanlazmosoriijn druzbene realnosri Iziaw moralzilajoae polilfte pd, kakorjo oprcdeljuje
t=lo Riha (1996, str 86),pretendira na univerzalnosl. njena vsebinahoae v1jati zase, a terne
,-neva, daje sstavni delizjave ludi specifiaetr kaj njenesa izjavljanja, se sprcvrzev uresniaemje
-'li pdniLula eg" -rere\a .n /so'i Da'. <ularne \rb ne.

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


'142
MONITOR ZSA

Ce postavrmo ehano predpostavko, d.a drugi v ditk[rz[ (vsaj v normalnil


okolisainah) ne Zeli biti nalagan, potem vidimo. da tl.1 neetianost v diskurzu Svedan:
Slapiak v pogovoflr z \4adom Kotrfkom v tem, da )oseba v funkciji dekanje( zaves rD.
paa podatko in manipulfua z informactami, da bi s tem dosegla svoj cilj: da bi (sko.
nekoga drugegd) iflkdmrnlrala Draga Rotaia, bivSega dekana ISH Taksno ravnanji
je propagandno in v temelju krsi maela rcsdanostnega izjavljanja in tudi zavezanosL
javnemu dlalogu, ki Je flavsezadnje oz. bi moral biti - obenem tudl ena oc
konsdlulivnii karegorij Tnanqrvene sl'ufnosri. ae se lega dejsNa sama deLanja ko:
vodj a znansllone inslitucije ne zaveda, potem ni veliko moznosti, da bi javni dialog na
mstituciji kdaj zazivel tudi v praksi

2. Analize dhtuaov
Temeljne znaailnosti diskurzimih konliguracij alanov in alanic noyega vodstva ISH.
Izmed diskurzivnih aporij in lakufl. ki jih m.goli v dNkurzih (ustnih in pisnil) dlano\
in alanic novega vodstva Fakultete za podiplomski humanistiEni Studjj v Llubljani
bomo na tem mestu skozi nekatere zglede poskusrli sistematizirati Ie nekaj najbolj \
o6i bijoaih:

Med diskurzl novega vodstva ISH. ki jih navajam y pt:loql (gl Ad Linguam ), je
ved primerot ki kaiejo na nezmoZnosl zajetla d.rugega v dialoSki dispozitiv. Ogldmo
si nekatere izjave posameznii izjavljalcev oz. izjavljalk m jrh na katko komentirajmo.
(Podartala T. Kramberger.)

Joie Vogrinc:

)Sporoaarn varn, da
ISE I. I zaradi kloniane prezaposlenosti dmam aasa da bi se delu odsovornega uretuika
posvetil vsaj priblizno dovolj, da bi izhajanJe nomalno reklo [ .] Odsovorni na ISH
(senal, dekan, direktorica) so sprejeli nekai odloaitevvzvezispxbliciranjem na ISH.lo
liso upostevale uredniakesa odborx. Tako ravna nje po mojem prispeva k neracionainemu
in

pa bodo dejanske od loaitve o publicrdnju In fmancranju publkacij


nekoordinirane in zato po mojem trdnem prepriaanju za ISH kot znanstveno uslanovo
iziemno akodljive, Dri Lem ne bom sodeloval . ('30

'3i
Joze Vogrinc v Dism u Uredniiremu odboru publik cij lSH in Senatu ISH, 5 okrober 2001, sl
rubriko,Objava nekaterih dokume ov( -,1 lz hkbnata lr'oriiozir 1SA( na koncu rfllje

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


143
MONIIOF ZSA

B,
,Kotslavni urednik Uredniikesa odbora publilacu ISH s crjem zajutri,9. I0.2001
ob 12h [ ] boste dobili vabilo, takoj ko bo prLp.avteno in vam sa bo poslala alamca
UO ISH publikrcn. Simona Pemar Griic [..]Razveliavlram lpodarranjejeVog naeyoj
vabilo za sestanek ob isti uri, ki sta sa poslalr Taja Kramberger in dr Alenka Janko
spraizer, urednicr Monitorja lSH, , ker urednici MomrorJa ISH
n$ta pooblasoenr za sklicevanje sestantov Urednislesa odbora publikacij ISH.( 3'

c.
tudi, da sev primcru, ae ISH ne bo zadel nernudoma koordinirari
da bo UOP ISH lahko opravlial delo, zaradi karercsa je bil ustanovljen,
,
do nadaljnjega um*am iz dela senaLa [
] Noiem brtr sood qovoren za unLaeyanie ISH
kot znanslvene instituciie Ker
namesto resulsrn orsane ISH ipd odloano zrvraaam, bom v
tem primcru sodeloyanjezlSH ornejil izkl.luano ra delo s Srudenti.. J._ lNaam.kako

sestankn v petek, 5 10, pa rudi


" ::
danes ob l2l, za kateresa je nihae ni pooblastil,

V teh navedenih dtskurzimih odlomkih je vea znaailnosti: rekureflca nlkjer


usffezno vsebDlsko pojasnjenih 'a.gumentov' )nekoordiniranostt(, ,szrmovoljnosti(,
tudi )nekvaliternosti( in )Skodljryosti za ISH kot znansrveno institucijo( itd v zvezi s
prubllcjlanjem Moniloiu LS11(seveda ime re1,ie nrljor zapisano, saJVognncnegre
dlje od namigovanj l) je dtsto brezvsebinskih kr,alifikacij, zato navedbe nastopajo kot
vrcdnostne sodbc. Ker brzaas JoZe Vog nc sluti, da pomanjkanJe vsebinske
arglunentacije slabinjogovo pozicijo, uporabi )moralno-vedenjski( (rnaai4 kako seJe
do mene osebflo vedla() in )krizni( 'argument', omenja ]boj z vsemi sredstvi( (?), pri
aemer v nadaljevanju navaja )osebnc Zatiffe( (?) in celo )skllcevanjc na revolucionamo
oblast( (? - za flobeno od navedb ni mogoae najti potrditve v realnost; navsezadnjc
obstaja uradni zvoam posnetek sestanka) Nove \.realnostnc sodbe brez natananil
vsebinskih argumentov nam razkivaJo, da Vogdnc za svojo konstrukcijo o Skodljivosti
tevtie Monibr ISH za ISH, blzaas utemeljeno na predsodkih in lanslano z relativno
preprostim n.rmenom, da bi oh.anrl oblast in nadzor skupifle ljudl ki mu jo bita
domadna, podrejena m ustrezljiva, nad publiciranjem na ISH, drrgegd kot
potencialnega sogovornita ali )sopolemita( sploh ne potrebuje Taksno monolosko
zastavitcv posredno potduje h.di leksiana izbra: glagoL in druge besedilne eflote v
izjavah n1so dialoske, ampak izm1aJo znaailno imperati\,,nost, kl no trpi ugovora:

' JoZe Vosrjlc, podpisan t(o1 )Glavni urodnik UO ISH( v elekt.onsken pismu, 8 oktobe.200l,gl
_Jbriko robjava nel(atrih
dokxmertov( ,l
Iz hkLoriata rtldr,/rz, LS,g( na koncu revije
'r Jo.Le vosrinc r pismu Senalu lSH,9 oktober 200l ob 8h Zr..n

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2oos


MONITOF ZSA

)sporoaam vam( (A.), )zajutri sklicujem(, Dposlala1?m gabo(, )razveljavljam( (B


)opozoflI pa som(, )ae nebo zaaelnemudomakoordinirati(, )nodem biti soodgovoren, -
)odlodno zaLraaam( (C.). Namcsto aryumentiranrh sooaaq ali tudi potencialn:
polemike okog vsebinskih, pa tudj terminskh ipd., se pravi fbmaliih doloail udaj ant:
revij na lSH, ki smo sijih alani in alanice UO Morllorya 1sI1zeleli, jjh pdaakovali re:
se nanje tudi pnpmvili.'8r se v diskurzu J. Vogrinca pojavi sintagma )kregal se n.
bom(, kar je znaailna izkivljena provinciaLocklientelna percopcija konfrontacle \
javnem prostoru, kl nr zares Javm pros!or;'8! druga znaaiha percepcija v isre[
misljenjskem okviru paje delitev druzbe na pnjatolje in sol.az ke 0)m sowaznosi s.
1Ie flamemvam odavati na enak naail( ). Da bi mogli kolikor toliko korcktno presodiL
mesto izrekanja, s katerega JoZe Vogrhc govori o svoji )konlini prozaposlenosti,
(A ). in o domnemo motonem )opmvljarju dela( UOP ISH (C.), )za katerega je bi
ustanovljen( (C.), je heba vedeti, da se je ideja za revlo Monibr ISH pft\,zapta\
pojav a pmv zaradi tega, ker na instituciji druga revta (7o2.n) ni ne redno in ne
koordinirano izhajala (vsaj ne tako, da bi SrSa )aunstvona skupnost(, kr smo jo
sestavljali tudi M& zanjo sploh vedela) Tako tudi ni in ne more biti aisto jasno, za
)opravljanje katerega dola(jc bil dejansko ,UOP ISH ustanovlten(, (ne)rhaJanje pa
bi 10 tezko oznaaili za )racionalno( (Vogrinaev 'argumen t' )neracionalnos ti( vA.) Le
tezko si je torej predstavljati, s aim bi redno izhalanje druge rc1,rjo lta fakulteh lahko
ogrozrlo znanstveno skupnost, kije tako rekoa sploh ni bilo, aeje ni mogla ogoziti
odsotnost izhajanja in koordiniranja revie, za katero te brl zadolzen Joie Vogrinc'
Zdi se, da g.e pri tej konslrukciji za multiplo in multifasetno odsotnost realnosti oz
Djene nadome\riNe / 0avide/oimr realnostmi,
Druga znaailnost Vogrindevih izjavje ta, da Vogrhc v zaporodju ireh izjav oditno
ne uposteva svojih lastxl odloaitev oz. performatimo zaplsanjh izjav. kjer mu ne
ustreza, patudine temporalnosti ( aasovnega zaporedja) Dne 5. oktobra )neprcklicno
odstopi( z mesta odgovomega uednita (A ), dne 8. pa s te uradne fuDkorje. kr flaj bi
jo nep.eklicno zapusiil nekaj dni prej, )razveljavlja( vabilo dveh kolegic (Alente Janlo
Spreizor in moje) in za isti kaj in isti aas ,!am )legilirmo( sklicuje sestanek (B ). za
katerega sklioje - po njem - )legitimno( pooblaSaena tudi Simona Perpar Cdlc (B )
Ko pa bi raba temporaLnosti retroaktivno kot pomensko doloailo lahko sluzila

rirClej npr moje,Gradivo oz akte-ninane za pftds$\iter opmvljenega delamlaJalh in nekatenh


sh.ejnh sodelavcev in sodelNklsH a Nezl z Mathoien 1S,C pred UO ISH publikacije za 7
sestanck UO ISH publikacije, 5 okrobra 2001( [obss] 10 stroni, dat l0 september 2001 I Tudi
zaprse mojlh tolegov,n kolesc iz urednistva, kiso poslusali noani zapis sesranka, v nadaljcvanju
Za lsebnsko \iitjo Ma itaia 1sfl slcj tudi kmberser 2001, str 1-4
'3r Iz e aberativne
percelclejaBega lrostora lahko rudlranmemo, zakaj scje Joze Vosrlnc 9
oktobla 2001 okou 11 45 i pred zaaetkom uradnesa sesLanra hotel z menoj (kot z uredrrco
,sonzne( revijei d.uzba, st uklu.irana skozi p.ijaLelje jn souaznike je so cna znaailnost lolelrivox
orsdiziruili m tlientelen, rodovninaain kot Gen?nr.ray') posovaiati za2aprtni vratl

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


145
MONITOB ZSA

njcgovemu (skltemu) namenu,'35 kakor pri pnpisu ule vpismu z dne 9. oktobm 2001
ob 8h, paje podatek o aasu, t/rll prcprosto izmi5Jjen,r36 drugii,pajey disk:utz
podta.knjen kot korNki dokaz, ki naj bi potrjeval Vogflnaevo kon strukoijo o vedonJskih
izpadih )predstavnice Monitorja ISH( (kijil v prerekljh dveh pismii, napisanih po
sestanku, sploh d omenjal in se je nanje Sele zdaj nenadoma spomnit poleg toga
imamo v izjavi spet opraviti z opustom imena predstavnlce seveda opazka govori o
meni, saj sem bila tedaj odgovorna urednlca ,il1o nltotja ISH, C ). eas je za Jozeta
Vogrinca torej skrajno poljubna rea (podobne afinitete k poUubnosti kaZe tudt S
SlapSak). vaasrllje c*liaen, vaasil ga d, vaasih, zavoUo instrumeotalzac{e, panaj bi
bil rigidno vektorskit vse 10 pa so mamenja motenj v percepciji aasa, ki so obiaajno
povezane z motnjami v percepciii realnostt m v skajni konsekvenci tudi z izgubo
reahosti, o kateri smo ie govoflli
V Vog.inaovih izjavah pa imamo Se en .l/culrj,lrbrr$ s kroznim aryumentom (ki
posredno tudi priaa o motnjah v percepciji dasovnosti), ki izhaja iz izhodiianoga
predsodka, tj iz nepotdene (izmisljene) navedbe, Je v nadaljevanju altoreferenano
potrjena izhodiSdna konst.ukcija J Vogdnca: najprej se v prid konsrukciji o ikodl,ivostl
re\1je Moniotja 1SA za znanstveflo skupnost na ISH sftlicujo na nepojasnjene
'argumente'()nekoordifliralost(, )neracionalno trosenjo sredstev(, )nekva]itetno
publiciranje(, )boj z vsemi sredstvi(, )Zalitve(, vedctje eLc ), nato pa m:dta obta mestd
znova potrjujejo izhodisano konstrukcijo ()naain, kako sejo do mene vedla.. me
potduje v praviltrosti . .() Vogrinaev oblast prevzem )sestanka( z )razvelavitvijo(
\abi1a ()solraznil oseb() ie pmv razlodna anticipacija dogodkov v naslednjih letih
iprevzem CHJS, prc,r'zelJ] Monitorja 1511 ipd.), njcgova straLegija pa je osebno
degadirati in delegitimirati zvirnega nosilca, prevzeti fomo, aas in kaj (torej na
neki naiifl )kolonizirati dclo oz. korpus() ter aez vso to zapisati svojo 1me. aetudi s
popolnoma nelegitimne pozicilo gledc na vlozeno invesicUo.
RazveljatanJe in izbris )glasu( drugega, dveh ulednic, ki, tryr:i, nista, kakor Vogrinc
zmotno piSo, sllicali sestanka )Uredniskega odbora publikacij ISH(, ampak sta dd
,nr sklicali sestanek, na katerem naj bi se lladalJevali pogovori glede orga zacije

Kakor zapiiAsmben (2002), se disciplino in z njimi vred njiD lripadajoai znanswoniki, ki


_ rajojasnega at roherenrno opredeljenesa epistenoloakesa skrusa, mdi zaiekajo h kronologiji, kj
=. b,jim
podeljevaLa ddez resrosi
'o rcm lriaa moje yeaanje z I ozetom Vogrincem istega dne ob 1115 (l), kl se je zaaelo relarivno
jeze ali zanere, konaalo pav precej drusadnem duhu, po rem ko sem
'-roiaeno, brez znamenj
::rnna neiomalna prisolarjanja Ta eDnaakovmi )za!let(.je nedvomno sproiilyMj dvc zadevi:
1:di osloltatimesa odhoda J Vogrinca(tojcze druei uzaljeriodhod te osbe, do !rvesa je pflilo
-: - sestanku UO ISH pubukacije dne 5 okrobra 2001 ) je odpadel napovedanl sestanet, sdj bi sa
::al loditilmDnovi sklicatelj( Jo:e vosrinc, verjotno !a je bilo vosnnaero rubwjlje!o rem
r::odu. t, gaje nogoa brati jz diskurza, sploh Ludi povod za zalis bcsedila s ponarejenim aasom
:r lunanojso podobo teh dogodloy slej rubriko )Objava nekatenh dokumentov( - , I Iz hisroriala
t1: . ir4? Isfl( n a lrcncu reviie

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2oo5


MONITOR ZSA

publiciranja na ISH,'r7 in ki, d/dgr, nista bili )nenooblaSaeni( in tudi nista uzurprr-
sklica ,brez utemeljilve(, saj sta se o tem, daJe pobuda za nadaljnJe pogovorc v
s publiciranjem na ISH na strani alanov in alanic UO Monitotja ISH, dogo\oil .
^.:
stareJsmn kolegl in kologrcamr Tezava te Vogflnaeve soLpsistiane in neskprupuloz,::
dishrrzivne impozicijeje med drugim tudiv tem, da je JoZe Vogrinc, skupaj s tolesc::
UrcSem Gdlcem, ta pr1,l sestanck (tj 7. sestanek UO ISH pubtkacile dne 5 oktob:=
2001), na kale.em sem sama obsirno na podlagi pripravljenega aide-mimoie i' -
predstavila dotlejsnje allivnosti in delo pn reviji Morllol 1SI1, zaradi nepdpravlj cno :
na dialog sestanek predaasno zapuslil. Za njegovo neobveidenost o lem, kaj smo se :
nadallevanlu sestanka dogovorili, seveda nisva brli - t1 nisva mogL biti - kn\:
predstavnici revije M.rnilol ISH.
Vendar JoZe Vogrinc d cdini akademit na ISH, ki le zaprt v svol monolog.

Janez Justin:

DBos ie vpraian.(
tNa lprasanje Boiana Baskarja: Zakaj pa mene ni nobeden vprasal? Vpra.anjc sc
nanasa na domnerno korespondenano sejo, kije pa dejansko ni bilo B Baska. tudi
kasneje ni bil nia \prasan, saj so bili sklepi novega vodslva, ki naj bi jih sele z glasovanjem
sprejemali, znani in sprejeLi ze tar vnaprej l

B.
),Tu zunanji sodelavci osroZate obstoj te hiie injaz domrevam, da vabljeni ne bosie
veal Ker s to hiio nimate nial Preprosto povedano.(

SYetlana Slapsak:

,Zdaj Damcn,bcscdo. zdai pa menibcscdoin boi molaal dollcrbom govorila, konecl(r''

B.
,Otem nimatekaj povdatr, to se popoinom a strinjam. ampat smo dobili pramo menle "

C.
,Nc, vi stc zahtcvali pravno mnenje. To pralno mnenje vam zdaj beremo, ter m$limo, da
imale pralico in dolznosl d, ga poslusare Enostavnol Vi moralc to poslusah, sa.i ste to
iskali You asted ror ii.(

'3rVLem vabiluje med druglm zapisano, d, smo se , dogovo.ili, d, s Dogorori glede nove
orsdlzaciie in delol"nja OE [Orsa.izacijske enote] ZaloznisNo 1n potemtakem L!di slede
organ,zacije in deloyanja.esorta UO ISH publ*acile nadaljujemo na naslednjih netaj sesidtili za
!obudo so blll zadolzoni mlajsi sodelavci in sodclavkc ISH, alaniUO Monitorja ISH /Prvisestanek
bo ie v torek, 9 ottobra ob 12 00 uri v prcslonh ISH ( GIej v.ubnki ,Objava nekalenh
Jo\me ro\ .i
V fr,tatid.a Votiatjo t"H. nd Loncu _c\'je
L3r
Glej v.ubnkl,Objava nekate.ih dokumenlo!( tl Uhistonab ilanitoia ISH( na koncu Evjje
$ ETNZA?N66/2004

Monitor zSA vol.Vll/no 1-4, 2oos


147
MONITOR ZSA

D.
,Mi sno konaali sejo, borno naslednlo meli o alanih senata.(

V diskurzil Janeza Justina in Svetlane Slapsak gIe podobno kakor pn izJavah


Jozeta Vogrxrca za motena razmerja temporalnosti (Bojan Baskar, scnator, naj bi bil
Wrasan za mnenje o sklepu senata ISH, naknadno, koje sklep Ze brl sprclet - Justin
A, o odnosu Svetlane Slapaa.k do aasa pa smo podrobneje Ze govorili), obenem pa
tudi za avtoritaren diskurz. ki hoao imcti zadnjo besedo (/\, C.). ne tlpi ugovora
(Justin B., Slapsak A., B., C.) in kot tak ne priznava okvivalentnega sogovornika,
lrrgegd. Svelana Slapiak celo upolje podoben monoloSki krcZni aryument, kakor
smo ga maloprej vidcli pd Vogrincu: svojim sogovornrtom ()nevseanim senatorjem
il1 senatodcam(), dnlgem, v teJ komunikaciji, najprej odyzame glas 0)o tem aimatc
kaj povedatl(), nato pa sc s tem svojim odyzemom tud1Se sama glasno strinja, saj ni
\tnes aiiae arhnil besede na to temo (rto se popolnoma st.injam(). Janez Justin na
toaki, ko bi brl nemara moacl nastop drugega in s tem reaLnega, preprosto odseka
komunitacijo ()jaz domnevam, da vabljoni ne boste vea(), podobno naredl Svetlana
Slapsak ()mi smo konaali sejo(, D ) Vse eksemplanane navedbe kaiejo ne samo na
temeljno nezmoznost komunlkacile omenjenii oseb z (bodist nepomensko, pa tudi
poimensko) naslovljenim drugim, ampak tudl odsotnost sleherne Zelje po takint
komunitaciji. "o
V tej odsotnosti sleheme Zelje po komuniciranjt z drugim ii piLajela 1e yelika
poenotena fionta p.edsodkov, ampak je v njem tudi implicitno sistematiano
prizadevanje, dabi drugega popolnoma ut,ia1i. Ce spretriljamo Sc nekatere druge
diskuze npr. Svetlane Slapsak -, lahko celo opazimo indice SLie mizantopije itr
odsotnosti spostovanja d o dtugega in drnga,\ega. Zr]ame]ija nhandije najdemo na

r{ Odsotnost nagorcra Lrscsa je pove2a a z zanikanjem njesovih pravic Nazo.en


lnmer tegaje
pogovor Svetla.e Slapiak zVladom Kotnikom, kjer Sverlam Slapsak poleg nepriznayuja Vlada za
sosovo.nika, na vca Destih zanikz obstoj njegovih tmljnih aloyekolih in drzavljanovih pravic (gl
Niloea A.t LinEtam , lrodvsem V. dcl) v totalitarnrh sistemih. tjer umanjkd sloherna reficksiia
pomena drrgega v procesu smbolne iznonjave, pa tudi njegde vloge v povsen elenenrarnih
-qlede
medalovesi<ih odnosih, tudi ni nobnc vednostl o iem, da je dtus ultimatiyni vj! etian odgoomosti
rdrutbi,/ruiskavahsadis.ianepulzlevromunilacijskihraaeiihvaasurezimaNS,Muray
{ 3-4 ) pravi, da se je petite bou ryeabie, kj je bila ftus rnana in pnpEvtjena na masaevuje,
2003, srr
sal v nornalnej6jh aasih Weimarja ninosla doyolj hitro bogatetiin siriti svojesaWliva, ndrnjalai<o1
\S birokracija Sadisriano mmilestaciie NS birokacije in rudi akademskjh kolaboracionjsrov
racistianesa rezima so b,leusmedene lt desrrukciji in soyrastyu dzlgega, vselej !a so raztnyale
nehanizen projelcije, ki opravia!.jo sadizem rn sluzl korobramba pred domnevdm sovrasom Tudi
podrikdjo lastnih malolrednih delanj in druZbenih frustracij drrgeftr, takorgaizpelje Syetlana
Slapsak v posovoru z Vladon Kohikom,lahko iDamo za strateeijo sadistiane mmitcsracijc, liek
kalere sadistiaen alovek vzdrzuje namene, s katerimi on sam Bradl svojo slavo Iskanje opore
socialno lruslndnih v idoloEijj, je vselej kompenzacla za socralno lrusrracijo, sadisrjanin tjudem
pa daje obaurek, da so sule.iorni nad ,reostaiim alovosrvom Za tak vaisen posled S Slapiat !a
obdajajoaljo svet in na njesov biotop ELeitudi Kranberger 2005b

MonitorZSA vol. Vlll no.'l-4, 2OOs


14tl
MONITOR ZSA

vea meslih v njemh diskurzih (s tem, ko Zenske poscljujejo patriarhalni sistem.


)udaujeJo(,"r )moznost, da moskj zaradi vamp Zenske 'p ropade', ni nia manj p.iYlaar.
=
od drugil tehnik zapeljevanja('e2 -..), enako velja za n i?oairro ( )nekateri najbolj bed.
in zopmi primerki Zensk, kar jih poznam, so ob posebnih priloznostrh oblekli 1=
kostim infantiLnosti in degradacije Zenskosti(,'er )kontrolhajte vendarle sro.
kolegice(,re! )Modna roka Je potrebna tudi zato, ker lahko zenske brez nadzorz
postanejo vampi, in tiste, ki se sprcmenjjo vanje, sluzijo moskim za zabavo(rei
i'!6
mkeftbijo (\rorcj Enilfefa, prctuano mlad a, a spolno uzivalna zenska doklica(, ,mal.
meflte svoje besedo, saj s1e zelo mlad dof,-tor .-. )Neee nisom!( [Spakljivo ob hehnr
posnematoa odgovor \4ada Kotnika.l Zclo star ste doLlor,('e7 ,'jaz sem pa sedela r
luknji zaradi n adih ftziskovalcev( er...) i[ ,rizogerorri.I (rNamesto tega smo dobiL
se en ra4)enjen staraevskr izbruh,(r'q! )nekje obstaJa bog, ki Saiti knjizevnost in je ob
svojj neporebni modrosti iemalozloben KaZe, daje ie posebej zloben do starcev. H
sc prcdaJajo radostim odkrivania novega cilja v druzbl mzuzdano drhah, namesto da
bi divali v privileglrh svojeglavosti, cmiT.ma in neodgovomosti nesmrtnikov (']00). \
predstavnem svetu, v katerem so vsi odnosi natuatzira in vzpostavljed kot neflehna
)vojna med spoloma('?orali boj med dvalskfia stranema, kjor,senamvna so\4aznika.
nrladi junak in starec, sreaata nad mnoziano grobnlco(.']o'zje naposled hrdi tezko
priaakovali kaj &ugega kakor latentno ludomrznialvo.
Na 66 nelegalii seji Senata ISH je z opazovati tDdi neki drug, nekoliko
obroben polav, namrea ob odsotnostr vsebinskh pdpomb, se nastopi neki drug tip
oblastnega diskulza, kr sem in tja posega v komunikacljo s kratkiml replikami, ki bi
jih lahko oznaaili s kopiaonjem oblastl prek diseminacije ahsciplinskih ukopov'1or

"r Slapsak 2004b. sLr 79


r!1
Slrpiak 2000. s[ 2]
"r Slalsak 199:1, str 59 60
tq Cl pi]loEo Ad Li guon ,at l\
r!' Slapiat 2000, st 2l
)'1 Gl ptilaEa /1d Linsuah ,n 15

)oo
Slalaak 1993, srr 18
r0rSlapsak 2001b, str l8:rAmonsmany theof,es on ca!ses and forms ol lhe Yusoslav wd, war lbr
teritories. transnatlonal Gocial wao is there a lo$ibility ihat nobody noticed - a war olgenders?(
ror Gl- priloso,4d aua,z, , st 115
r0r Avioda 1eh katkih in malo datilh replk na nelsalni 66 sejl Senata ISH sta prdvsem Janez
Jusrin (, . v naislabiem ,rimen bo Lreba seveda loklicati policlio in odsLran lildi. ki nc sodijo v to
hiior( [],PoBlejte kolesi, to so nel ocene, moralne, etiane in drugaane, ki!e sod'j
t . I ,Dovolire. nooi( t . I ,Nimato provice I n za.adi tesa domneYam. da bo paa direktorica
vzposLavlla zakonlto stanje ( [] ]Pftprosto povedaro. nlmate sta.usa t! i! nimale pravicevoditiir
uprarljai te inie ln na prihodrji scna t, domnevam, da ne boste va povablieni Zelo enostavno!(

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


149
MONITOR ZSA

b. Aleporien n razwriano metaforien diskan-

Ce se v znanosti prcvoa domaaa znanstvena rdela, kakor pravi Bachela.d, obda s


pretezko psihiano konkretnostjo, ae nakopiii prevea analogij, podob, mctafbr..- in se
zaane vdajati praznemu opt , pi
kaletem ftdefije z\tomatiano sluij vddenju,
potem smo lahko prepriaani, da nismo v blizini znanstvenega duha r0r Pri
ncmanstvenem diskurzu, ki sc skuia navidezno pdliditi manstvenemu dfkurzu, ki
torej posnema zunanje a znake znanstvenosti, ne zmore pa privzeti tudi njegovega
znanslveno spoznavnega hodzonta, Zc p i pogled mzkrije, da gre za govoioo
akumulacije, repeticlje in redundance: v diskurzu je prisotna mnoziana uporaba
sinoaimov, epitetov in ncskonana igra i.mjcnih podob, ki se skoa tekst zrcalijo brez
konca. Svedana Slapsak, ki na vea mestih v svojih besedilih, nemara pa najlepss v
svojcm prispevku za zbornjk Antikd zd ltetje lrsoilelje.l1s kjor so v skupnem nzu
invocirane eflttete razLanih spo7.[a! nih redov in realnosti ( od Dis neya, kozarca, xene,
pa do tekodega zrcala, Tcrminatorja, antianega zbora m pudlJa), mzkazuje svoj
neznanstve duh, vdiskurzivnih strateglah, ki naj bibile znanstvene, ne zmore slcditi
pcrtinencam raziskovalnega predmeta, ampak jo vseloj spodnasa v rotonane m
metafonane di$es{e. Pn takem al1skurzu ne gre za linearno navajanje karcgorij inne
za govorico demonst.aciie ali konsekventno povczljivega argumentiranJa, ampak za
kroZno gofirica infikdcije, ti so neprcstano 1lraaa k sebi in k svojim priljubljenim
ritualnim postopkom (Svetlana Slapsat ima rada ritualel), ponavllanjem ustvada neke
vrste hipnozo, nhnano ponavljanje - kakor Saul Friedhnder meni za znadilnosti
nacistidnega diskurza.zo6
Poseben pdmer prealznansrvene ftbe metafo.ike in njenega simbolio nasilncga
obskurantizma, ki se zlahka )pusti zapeljati ncdolodiim posplositvam( in pd katerem

I ,Ti nimai laj goyoriti ( I


I )Ne sroziu, lolegi, ne g.oziti 0 in Svellana Slapsak ()Oprostire, a
rlpu$111, danekdo pove svojel( t I ,Zdaj pa meni bcscdo, zdaj pa meni bsedo in boi molaa],
:ckler bom sovorih, kolecl( [ ]) (CX ETNZA PN 66/2004 ) Je pa zarlmivo, da sosenaobanem
zao.u Drustva slovenslih pisateljv (DSP) 19 novembra 2004, ki jc bil v mdsiaem soroden
rae.jeni seji (kar y ladaljevanju pnkzujemo r tabeli I ), v podobni vlogi disciplinskih radzornikor
.spoznavali Slavko Presl(po tunkciji, kot predsedujoai OZ), Alei Stser (,K,Lere so Le to&e?( [ ]
,Tiiina, tiiina ( [ l]Pusti,dagoron ( [ ])nii.aro - sledr'lr, razen omenFnll stirih prilomb v
..a!r!em zasedanjn ni izrekel da drusega sebinskoea, Vladimn Cajiek (,Naj pove. naj Dove
\ri najpove([ ]]Boditihol(t I , Ce sa ni. daj dalje NeboDoearkali Kardaj{t l}Tako
c Tako je ( ), Mitja Cander ()A lahko nekdo do konca kaj povc?l() ln Velo Taufer [,Dovoli a(rri? ),
:]oli,jaz sen bil tiho, ko sin soyoril!(l in z aytoiteno pokmiteljslimi lek$anrmr maiili
:?r"ap.av tudi [eo. L&ar ()Prosin vas pa, da se d.zite nekesa dnevtreca reda (t l,Lpovrs
:_-im, da nehate slodoikat le8irinnost vlraioj dnvnegareda( l l,Opozananvas- {) (4
11?OZDSP/2004 )
r'Bachelard 1998. str l5
- Slapiat 2004a Gl pn]logo A.l Lihsudn , St 2.4, tudi 25
r'anedlander 19E4, sir 50 Za rituale v diskurzu S Slapiat Lrsza- , n
s] prilogo,U 22,23.50,87

MonitorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


'150
MONITOF ZSA

)ena sirma podoba ali celo ena sama beseda tvori celotno razlago(, predstavlja trP:
motafora )gobe(,']o? kr jo S. Slapiak uporabi v naslednji bescdni zvezr ).. Zensli-
utopija je zelo pomemben Zanr Zenske kultDre . v katero so nada.jene Zenske _
pisatelj ice, slikarke pa travarice in mnoge druge - wisovale svoje izkusnje, svoie znanj.
[. .], svojo politiano moa, aehrdi temeljedo na kaji jezita, kanake moai, kanali.
instltucti. dele sveta, v katerem so ustvaiale svoie dosezte, svojo izjernnost PatriarhalE
sisrcm, katerega oblike 5e vedno Zivimo, so obdasno lahko izr abljale kot kaksno gobc
ki s svojo poromostjo omogoaa negovanje poseb h zenskil nia . (203 Kakor nan
jasno pokazo Bachelard, so takine neDosredne metafore novarne za oblikovanje
firanslvonega duha, rzato, kerniso prehodne narave(, zmstejo namroa ,v samostojn c
misljenje in tezijo k temu, da bi sc izpopolnile, da bi se doLrsile v obmoajD podobe -:'

Kategodano miSljenje jc cna od zahtev znanstvenega misljeflla Vsak konceptualni


aparat podatko selekcionjra. rcflektira in se s tem odwaaa od partilGlarnl potez
preuacvanega objekta, vendar pa se s tem, ae le upoiteva intelektuaLne procedure
tudl priblizuje abstrakciJi, k je za Bachclarda prva odLika znanstvenega misllenia
Predstavnica ustanovitelja ISH Neda Pagon rneni, da sc nekatefll )terminov( in
)pojmov(, kakor so )kulturna jdentiteta, identteta ldr. [. ] vselej dotikamo z nekaj
110
nelagodja, saj so razsodnemu aloveku zoprni ze zaradi svoie kategorianosti(- Seveda
je ravno narobo, nelagodje N Pagon nc izvka u kake napake, ki bi tiaala v razsoalnosli
ati v termidh ali pojmih samih, temvea iz nedesa disto &ugega; iz umskega vozlisaa
omenjene gospe; ae bi nam namrca ti termlnl in pojmi bili zoprd zaradi
)kategodanosti(, kakor mcni avtorica, potem bi lo bil in pri omeflJeni gospe brzkone
tudije [eposreden dokaz, daje nase mistenle prcdznanslveno in pravzaprav hrdi r
temelju antiintel ualno, saj nole da nr sposobno misliti v katogorianih pertinencah-
pai: pa v imcnu ,razsodnosti( tudi sporoaa, da lle mara misliti na kategonaen naain.
ob njem se poauti )nelagodno(. Anti-misljenjska evokacija se z fljen1m besedilom Se
fladaljuje in cclo razsiri v 'a+umen1' proti jav diskusiji, ki je spet maai]nost anti_
intelektualnih okolij, in v skajni rclativjzem: )Izogniti smo so hoteli pastem neposredne

2h Pnv teabtu kat derknifielnaivnega enpirizma in kot verbdlni substancialistiani ovni za


znansireno miiljenje Bachelard namenl celo poBlayje. el Bachelard 1998,4 lqlavje: ,Pnme.
verbalne ovft goba Zlorabno raziirjanje donaaih podob(, str 75 tt4 Svetlana Slapialjc nasnjena
k rMlagm pojavov sro, eno samo bescdo, ki Da je nikdarne zmore laboriratiY koncepl
(,nomadstvo(, )kolodalizm(, ,tekoae zrcalo( ,Balkm( idr ), paa pdjih obda z mozico

lrt G1 pila9a Ad LinEudtu ,at 14


ro'!Bachclard 1998. sh 83

':ro
Prgon 2003, sii l+16

Monitor ZSA vol. vll/ no. 1-4, 2OO5


151
MONITOF ZSA

razprave, kjer praldoma in navkllub Se tako skbnemu moderiranju ni mogoae


zagoto\1ti dovolj prostora za vse udelezence, hkati pa konlekst neposred nega jamega
rMpravljanja ne omogoda elaboracilo zastavljenega problema v mnostvo moznil enako
relevalltnil vidikov.(:rr Neda Pagon nam na nekoliko zakamuflnal, vendar pa zato
nia manj )pragmataen( nadin sporoaa tole: popolna uravnllovka ni mozna, zato ftle
no diskutratmo, tako ima lahko vsakdo na svol naain prav, Iahko bi se namrca izkazalo,
da nitako- Noposrednajavna razprava seveda ni garancija za relativizem (saj se lahko
pokaze, da ima nekdo bolj pertinenten in diverziflciran diskurz in bolJ prav kot drugi),
zato je ne bo Odpravljanje prostora znanstvene debate kot enega prvih pogoJev za
altonomito znanstvencga polja je seveda komk k odp ravi samega zranstvenega polja
Indic konceptuahzacrjske nozmoznosti dlanov in alaaic novega vodstva ISH -
spet z odloailno vlogo pravkar aflalizirane a!'todce -, ki sem ga v svojih tekstii Ze
nekajkrat navcdla,'?r'1vendar nanj nikdar ni zares dovolj opozorjetro, je kajpak
abortiranje znanstvenega koncepLa koleklirne menaiJe (v \\l9aJizacilo kolekti'ni
s?omin), kalercga avtot Maudce Halbwachs je, kakor smo Ze beino omedh, vloiil
velrko truda v konceplualizacijo razlike med pojmoma souwnir (spomin) in mimoirc
(memorija) Vcrjstno so privrzenci trzne uspesnostilrr mislili, da so mi s tem malo
,ponagalaL(,"i ko so v knjigi spremenili koncept le v prcvedenem delu (ob odloanem
odpo.u prevaj a lca) in vnesli razdor med prcvajalca in menc. To jim seveda nikdar ne
more uspeti. saj znanstvona pertinenca ni intmnstiana izmisljotina enega ali dveh
posameznikov; uspelo pa jim je za vse geleractje resnih znanstvenikov in znanstvenic,
k1 bodo delo brali tudi v origjnalu, ponaz oriti in oYekoveaiti svoJo predznansweno
pamet in seveda z njo ludi skajno objestno nekompetenco in neumnost, 1(1 se je z
ideolosko akcideoco spravila nad spoznanja pionirskega znanslvonika in izjemno
zanimivega mislcca Dreteldega stolotja. Seveda ne grc za osamljen primer, klJub temu
pa odlidno jlustrura rob objektjvnega spoznawega horizonta dveh alanov novega
Yodstva ISH.

Deplasirana literarizacrja besedil npr. uradnil dokumentov. posebno 5e v obdobju


konflikta - v smeri nabuhlega konstruktivizma, Je pomemben znak, h gaje treba bolj
natanano okarakterizirati Retoriani pasusi iz okoznice Janeza Justina (91 rubriko
,Objava nekaterih dokumefltov( v pridujoal Stevilki. posebno St. 7 - odgovor Draga

ri KJamberser 2003a; tudi Kiambereer, Mihli in Roiar 2002;Rotar2005


I\ osprodju te neuldm braLcm Dnjazne sloverslc poenostav, tve znmstvnesd koncepta statorej
\.da Pacotr ln JoZeVocnnc, nemarapa !e kdo od p.edznanstvenih
' Kakor m je ede. od resnih iepetalcev tandema Pason-Vognnc lred ncdavlim otryesrilGlet
::ranGta in skajno neodsovorna percelcija znanoslikot nasajive iqPI)

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


'152
MONITOBZSA

Rotarja nanjo) nas spominjajo na navedbe tistega Bachelardovega lizil(a, kije srq
znanstveno knjigo zaael takole )Ahpomenibiti provea zaletav. ae iidlznes dugo\3:
vse do neba? A1i mc bodo obdolzili predznosti, ae se hodem lotiti prciskave re:
plamenic, ki se zdjjo pritrjene na nebesd svod?(r'5 Obautok, kr gavbmlcu zapuSaa_i.
Justinove bosede in misolne konstrukcije in )cksperimenti(,r'6 je tak, kakor da a\r:
na svojski ill porfiden naam uziva v blodnem mimohodu podob iz sro]=
konstruktivistiane ,r//lancraruDg, ko mu )sladka letargija( neznane Lotalitarizirajo.--
sile, kije kolonizirala objell, in modus diskuzNno razlivajoae se splosnosti hromj-
izkustvo in aul za realno rPoniznost, ki se izrazana tako zgovorennaain in tako poza.
slabo prikriva izvimo neskromnost V osnovni vednosti, kr se razglasa za splosno, vre!:
ko scga prek izku swa, ko izstopa iz obmoaja izkusiva, v katerem bi se lahko izposulil.
protislovju, vedno mjdemo neko oholost dL?
Noprlkrite manifestacije te oholostiv manj obvladarli formi soizbruhiJaneza Jusrioz
na nelegalni 66 sejr Senata ISH. Nlihovo prjkritje pa sta uradm )zaplsnik( te seje ri
Justinova okoznica, kjer so ti ckscesi znova potisnjeni v molk neizJ edenega, nezapisanega

Nemalokrat se v donnevno znanstvenem diskurzu zgodi, da vnamesto na kitiano


elaboracijo in .efleksijo naletimo na strdke ohro melega mlsljenj a, kini Avo in ne odpflo
za problematuacijo Ob tem obiaajno najdemo nakopiaenc pomembne referenane
avtorje, ki naj bi z garancijo avtoritele nadomestili vsebinsko tematizacijo ln
diferencmcijo Svetlana Slapsak se, kakor smo Ze pokazali, Zcli videti na samcm zaaetku
intelektualnega rre dd /orr1ler zgodovinske antropologile v Sloyenijl. Pn tem li na
deklarat ni, denotacljskl mvni pride prav manikatera refcrenca zgodovinskoantrG
poloske smeri raziskovalcev, ki delalo v pariSkem centru Louis Gernet, ne bra pa se
tudi referenc bolj odmevnlh amcdskih znanstvenikov in znanstvenic, aetudi so v
nasprotju z epistemianimi podmenami zgodovinske antropologije. Vendar pa se tezava
zaane todaj, ko stopimo iz plve, povlSinske plastilr3 diskurza v drugo, vsebinsko,
konotativno, v kateri prepoznavamo precej drugaano rcalioost, kako. bi sijo S Slapsak
Zolela Skoz njen diskurz, ki vselcj Zc kontretizira njen odnos do svcta, ae ga seveda
analiziramo s pomoaio sondi.ania imagina.ne strukturer'e, se .azpre presenetli a

:ri Ba.helail l9gl srr i6


116, aim dlje sremo v rakslem misclnem ekspc.imenlu, tcm vca
srobih ksitov tcneljnlh naael
delohega prava v DEl,h zagresimo(, pravi JanezJustin
rrr Bachelard 1998. str 90
?r' Lahko bi zapisali: sestavljeae 1z Ta wj eLto
te tzk^nullaznih besed. u kodtrane 1n nepresojne
govonce, kj skuia Drjkivali dejanske morive lismja, akcije in dcjuj
:r'To sem poskusila.aredltr v Krambereer 2005b

Monitor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2oos


153
MONITOB ZSA

tiranska in nerefl ekti.an a Weltanschauung,ll je ntemell ena v verovaflj ski sfuktudl'zo in


na hagiografskem in ortodoksnem odnosu do nekatcrih znanslvenikov in znanstvenic,
kiji predslavljajo like iz znanstvene hagiografije.

ktualna lenoba.

Seveda Bourdieu, ko opisuje uamke dolodenega polja, Se zdaloa ne misli, da je


mogoae sEegledati ali pustiti \,lncmar osebno odgovomost nosilcey ali nosilk ideoloskih
diskurzov (Bou.dieujevi teksti so v tem smislu povsem nedvoumni; ae pdkazuje
ideoloske zastavko, vselej omenja njilove nosilce/nosilke s polnimi imeni, nikdar ne
insinuira in se nikdar ne lzogiba osebd odgovornosti), aesar nc moremo ravno trditi
za alane in alanice novega vodswa ISH,rr' ampak zgolj to, da druZbene vloge, kijih
posamezniki in posameznice zasedaJo v druzbenem s1stemu, v precejsnji mcri
detemmirajo njihove atcije in delovanja. Potemtakem njihovih gest ni mogode
zadovoljivo razloZiti zgolj z deskripcijo al1 kntiko osebne hvesticije ali zgolj z Wletenosti
posamezlika oz posameznice v kak projekt (da ne navedem zruneklisejske formule
)osebnega projekta(). Z Bourdieujeuml besedami to pomeni, da )posamemi mozje
in Zene sicer nosijo odgovomost, da pa so njihove moznosti oziroma nea[oznosh v
veiiki meri doloaefle s stluktulo. v katero so postavljeni, in polozajem, ki ga imajo v
lej stukturi( l':r Povedano drugaae in v okvirih zapleta z lansimnjem reyie Monitor
1Sl/ na institucii ISH: JoZe Vogrmc, h se mu le rc'!,Ia od vsega zaaetka zdela ,Skodljiva(,
njeno zhajanje )nekoordinirano(, ,nekvalitetno( itn. (motivi za taksno opredelitev
so relativno dobro ber! ,1 iz dokumentov v rubflk )Objava nekatedh dokumontov(.
l. Tzlnstoiata Monitoia.ISfl), je seveda tudi in v celo vprvi vrsti osebno odgovo.en
za svoje izjave in namige (lojft nrkdar ne argl]menliral nejasno predstavil), ki so
sprozih nogativno gonjo prcti nekaterim mlajsim sodelavcem in sodelavkam ISH,
vendar pa j e sam kot tak zgolj uamok flekoga polJa, Je le )epifonomen neke sfukh.ue(,
kakor bi temu rekel Bourdieu, in morda dodal, da govoriti o takem pojavu ni vredno
resnega znanstvenika, marvei da moramo pokazatl ill razumeti. kako taksne
epifenomone polie vzpostavlia in vzdrzuie rI

'K, jo v posovor! z Vladom Kotnikom reakat rudiekspliciho izpostavi


rrVtem lomenu s1a 2animiyi ii dve izjavi Svetlane Slapiak in Joieta vosrinca ,l I Pri zsodbah, h
remjihnavedla, se drzim p.aviia, da z inenoma onenjan samo mrtve( (Slalaat 2002. str 3)
novinarjikot odsovorni Itoje kd lrodpostavljeno] poMmezniki in losucznicc so sc
'Slovenstl
Joi//.r'"n s svojimi komenta,jr izkazali lkal poneri post ftsium selzkeati, najrrej nelogaizbniei,
noren pa reaei, da ni bilo namorno?l kor redvoumi oscbni nasprornikj in nasprordcc sovinizma in
iGcnofobiie Popolnoma napaano bi bilo njihovo nanlleslatiho nasprotovanle )oztosranosll( lkal to
?omeni?limeli zahipok.izijo, za kaLero se skivazasebna ksenotobija Kljubrcmu!aje treba
taEjati, da so slorenski nediii pomembni soknvcl ksenofobije ( (Vosrirc 2001. str 88)
I Bourdieu 2001. str 48

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OOs


MONITOB ZSA

Na nolcgalni 66 seji Senata lSH, pa tudt med pogovorom Svotlane Slapial ::


\4ada Kotnika, ncprestano priiaja na dan problematizacija odgovornosti. ki io Jan.:
Ju.rin "nacni .trani in Svettand Slapi.I nddrugi por]slula vrtr.rn o,/.j,,iKx.d..
na vsak naain prcvalrli na dfiEegd, prav na tis teg a dtugeg|, katercga sLalusa in p ra\ ::
sicer ne pdznavata, odgovo.nost pa bi zanJ morala veljati KerJe konzervati\ni
alodoksiano m neodgovorno misel groza slehernega upora, sc zateka k diskurz_
LtUj7l,r.N 1n l.c/l popu li, njegovi nosilci pa k letalgijj in lenobi, ki j o skusajo privzdign I
v kulturna l1aaela-rr6

Iz diskurzov novega vodstva ISH je na vea mestih .azviden tikcijski odnos d.


realnosti (podobno je tudi na DSP, gl. primedalno tabcto I med ISH in DSp of
koncu alanka.). Dclikti, ki bi morali biti najprej !"isani v realnosr kor taki. da bi b a
kasneje mogoda refleksija, da b1 zatem ustezni organ lahlo razarstili odgovornosi
gredo mimo brez sleherne konsekvence, saj je verbalna )obsodba( (ae do nje splol
pdde) namenjena le rabstratlnemu dejanju( in )abstraktnemu storilcu(, ne pa ludr
osebi, ki je dejanjc zak.ivila V takiflem mzpusaenem imagjnarnem svetu, ki ga aloloaa
izguba realnosti. seveda ni nobenega prostora za odgovomost, vse kar se alogaja paje
nekakien poljuben teatet kjer odgovornosti sploh d (zelo lep primer tegaje djskurz
Vcna Taufeda, naveden v Ze omenjeni primerJahi tabeh l ob koncu alanka).

ra,O odsovornostr nimaa ti kaj eovoriti, kena{ I I )Ja, jat Odsovornosli ni ( l l,ftninraskal
.oLo'i ooo"JLo"oJr.ler. /ula ra...e'dL10'.u\t-lr td{o \-e-cnchrc I tr!.
blsta llicala na odso!o..ost kor zunanta sodelavka - ( [ ] )Bmco, ampak 1r nimdi p.avice Uicat
na odgovomosL oTiroma na to, ker ti ,,r, r! | s/rj,, Bnco (
[ ] ,In ie - kako bi prj Tuoanjih
sodelalcih vlrimen, da bi ustanove yodili slabo, sptoh lahko usotavLjatiodgovornos, ki jo po
delovtrizatoi odaji lahko ugoravljamo, dlowcca razne.ja? Nltator saj v ien primeru ne bi bito
,llGtri.e poeodbe.,.rere?rarrcorrore, na kaleri bi bito nrosoac neko u oajtart slabo o.ll.aire!
zahtcvati njegovo odeovo ost, iaajati Mnkcljc itd arm dtjesreno! Lakincm mlselnem
okslenmeno, ten vea ErobihtJaltev temeljnih naaeldelovnega pravavtnislih zagreiino ( itd
lNaDakc so Justi.ovc l
Ij Svetlrni SlaDisk: J az ,ise n adpwn o za ta Otrostirc, to F Broco d elal Vi ste bl1 mladi
rarhkovalcl Vlrdo ltuttri}: N o saj, a je moja odsovornos r, rllo jc vodill Saj r iscn iaz upravltal
in"r,-c,r S,erl aslrp\a[:'1or.e.:10Lajdods \.-no.r I s\oJe oe o h .nr ie n.or e
opravljala odsovomo, po srojih najboljiih moaeh (
:16
O tem, da se po Svtlmi Slapiat naj ne bl bilo rreba o riaemer spraSevarr, ae so to Ze naredjtj
drrt8i(znaoenjevcrovanrskeea,nc.znansrvenesamlsljenjr;elcjpn]6eaAdLirluan,at6jidt).
" no /e o'.dli \. rem r e.r /e.., le ooo/o L dr ie "r oz, rry te.ooe \ oe\eJ..,L \\crtd. e \ ap\d\
obii topos Npr )Lcnobale kreativna. le.oba ic jznajdljrra. tcloba relaLivizla aas, lenoba olrednoti
osanlenost,lcnota odpiru nove obtik strpnosLr(,je v uvodriku.l!oj[c Steu]le Emzina na iemo
dela zalisala Sverlana Slapiak 5 7 2004, I l:12. Emzin na teno deta

Monitor ZSA vol. vrl / no. 1-4. 2OOs


MONITORZSA

Vrnili bolj realnim problemom in p.oblematizacijam in znanstvenemu polju


se k
wdti avtonomijo, bi pomen o naJprej jasno m nedvoumno razmejrti kompetentnost
znanstvenega in administrativnega dela,r']? da ne bi prihajalo do ideoloske substitucic
znanstvenega dela z admiflistrativno poLtidnm pod kinko )upravljanja( oz )poslo'
vanja( Nadalje, insistirati na polemidnem prostoru argumentacije kot )univezalni
toah neke lrsduktibilne singulamosti( (Itiia 1996, str. 98). ki na mesto erle, 1gnve
poljubnosti in trZnih sofiTrnov vzpostavlja )stvaren in realno eksisistirajoa prostor d$
lovar]ia( ( ibide n, sJ. 9 6).

datumdciie.

Procedu.e iz.ivanja, deklasiranja, degradiranja, poniievanja in obrekovanja ipd.,


vse slualo istomu cilju, in Sfujenju totalitame oblasti. Totalitama ldeologla se
ze v svoji zunanji preobleki, ki jo obiaajno predstavljata populizem in pmpaganda,
loai od domokat1adh idcolog! lle le po tcm. da je ukljuaevalna in smgulama, ampak
p.edvsem po tem, daje zljta z razlianimi obLikami zastraievanja (na ISH je najlepii
primer sinlfonega delovanja voa taklh ob]ik pogovu Svetlane Slapsak z \4adom
Kotnikom). Medtem, koJe v demokatla h druZbah vsaka partikularna ideologiiale
ena med mnogimi in interakcija mcd razlianimi ideologijami sproza pozltivno
kompetitivno .avnovesje med razlianimi miselnimi strukturami ydruzbi, se totalitama
druzba odpoveduje sleherd )druzbeni teorijl('z:8 m vlada neposrealno, dogmatsko,
diktatorsko in s te.oiem, vsekakor pa ne trpi ugovom in kritiane misli.z"
Indrkati!,na je npr analogija med Janezom Justmom (ISH, na nelegal-oi 66. seji
Senata februarja 2004) in Igo rjem Likadem (DSP,na Obanem zboru novembra 2004):
deklarativni diskuz obeh je Wet v ,)poi lzille skomnosti iIl ponarejenega auta za
kolektiv in solidamost, medtem ko red njunih diskurzovin izbira glagolov lepo kazeta
na pdsilne dojamosti ter na avtoritarno in pokovitelJsko diskuzryno mtenco obeh
al,loriev (pri Likaiu ieto ie posebej izrazito: )opozariamvas, prosim, da si svobodo

I Ni terko opaTiti,.laje n6lrotje naaela dvomd in *ritianega duha prav naaelo previdnosti, iako
Jubo eksperion in populistianim znanstvenilrcm, tojenstm, lj mjsllio, da se da vs povedati na
?.eDrosinaain i! znanstvene konceple reducirati na ljudsto govorico
'' Podobro sevlznanosti( Svellana Slapsak, L bi najraje vidcla, da bi tam bilo vse povsem
:oljubno in rdloloZljivo, slraiuje, ali znanosi potrebuje kaltino ieorijo Gl opombo 130
:'Rose Mane Lagrave (2003) pravi, da )znanstvem pluralizem(, ki.je bil na ISH v rumcrju med
aLajiimi in stde.jiimi kolesi iI koLe8icami nepredstavLjiv in zato nedosesljiv.,izhaja lz azckovalnlh
rat.itii in je sam lunlcua rnLianega d!ha. ruumljenega v okvln spcclfiane d.d/e d. ?ersa.
I^ ajarje oz u dejdjanje kitianesa duha pa ne zadeva Tsolj intelellualnih orodij. [t so .am na voljo,
:n\lsnoje udi od druzbenih in politianih posojev rziskovanja in jzobrazevd.ja inje rako lovezano
r 1 prasanjom a1tolomnosti udverzitolne8a polja ( Pim Justin. tudl v prilogi ,4 tl Linsuatu ,it 2.
ri 53.54.68. rIl. r8. r9. 125. l33l

Monitor ZSA vol.Vll/ no.l-4, 2Oo5


156
MONITOR ZSA

govora priborite m drug nadin(. )sem moral pnntati(, )ste zamesaL vse(, ,drZire ji
dnevflega reda(, ),je treba zasaititi(, )ohranjajte v druStl,lI(, )prepustiti dla]ci_
usposobljenih. dialogr strpail in predvsem dialogu povabljenih vta razgovor(::' l

Znanoje, da totalitarna oblast prcganja (Seposebej prenicljiv m absurden) humc:


ki Je usmeden k sami vsebrnski poanti in jo zmore hlpoma scsuti \r prasen kupaeir
Razmerje, ki ga do Vlada Kotnika vzpostavlja Svetlana Slapsak, je razme.j.
),intelektualnoga gospodarja do instrumentalizimoega suznja(,,r' ki mu vse pra\-ics
prenehajo veliatl v hipu, ko gospodarju l1e vedame ved, ko mu prefleha zvesto s]uzili
Bizarnaje tudivzhidenost Svedane Slapiak nad lastno prebrisanostjo, kitljub vseml
,Iastnici( ne omogoda iznere lastne fleumosti in abotnosti, ki se te lokavosti dr7lu
skomjda na rsa.kem zlogu in sta z njenil izjav pogosto mzvidni. V pogovoru z don
Kotnikom se na nekem meslu iz mlajSoga kolega norduje, aes da Je nlad dokror
potem paga z nenavadnim preskokom skusa poniiati, aes, dajc pravzaprav star doktor
(ob demer se S Slapsak silno zabava). Njen smisel za humorje toreJ strukturno \.per
v drskuziure mehanizme ponizcvanja Podobno je v pisni komunikaciji z bivsim
,pdjateljem( Dmgom Rotadem; dokler se ji zdi, da lahko kontrolira pomen, vodi
ponizevanJe in didaktiano obJektiviranje &aggd, je pripmvljcna sodelovati v )ig.i-.
ko pa jo (zanjo infedorri) druA,, Drago Rotar, z lucidoejSih humo.jem llekoliko opraskl
se v hipu zresnt postane nesramna m ekskluzivistiana ter naposled pretrga
komudlacijo.zr': Kakor o Chaplinovem fllmu, ugotovlja Aalorno, je smesnost lasizma
obenem tudi Ze neposredno skajna $oza '?rl

Z apropdaclo pretellosti in z zabdsom ustva.jalcev iz pretoklosti si totaLtama


oblastustvarjareferena,obenempatudifladzorovalniinusfahova]flteren.Kjerni
refleksije, tralmo ob ,spontan( refleks. Kjer torej prostora za spoznanje zmot in
njrhovo inkorpori.anje v nadaljnjo diferenciacUo vodnosti, je od oseb, k sicer imajo

l)t C|:lqar Likai y: ZAPOZDSP/2004- Kato je 'arguDent' ,leprimernesa drslurza(


aI
,nepoobla iaenesa sovora( selej uporablj! tcdaj, ko sklaa posameznivloMmeznica izreai nekaj
ysebiNteea, kitianega, ka. ni v $intuodzac,ti s pnaalovano itonodulsko podobo oblastdl,a (gl
,ttla9a Ad Liaquan,I7I , Y-\7 del: rudiprimerj&lno rabelo med ISH i! DSP ob koacu pnaujoaesa

riLBalibar2004 st. 1168


)'C]Lj ptlloeo Ad LihE an , it E0, 81 in 82, tudl 15,78,79,90
:rr Adorno 1999. str 286

Monilor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


157
MONITOB ZSA

ustozne naslovc (raje kaksnega vea kakor manj; glej sklicelanje na nagrade v pdlogi
Ad Linguan.... delIr'II in \rlll.), pa ne vedo, kjc so ir kaj poaneJo, le tezko priaakovati
pdznado nekompetenhosti. Vefldar pa iz te nezmoznosti za refleksijo pogosto uhaja
prav)prefinjen asortiman zabrisovalskih shatogij( (glej tudi tabele 1,2 in 3).Vtaksnih
okoljih, ki so zadusljiva in obiaaJno tudi egalitarna in pdsilno mentalno unifitatoma,
je tudi bolj razvit in veakrat preizkusen mehanizem gospodovanJa iIl prisvajanja
posamoznii discipliniskilr polj

vrednotenia ntelektutllnepa de [a-

Potrebnaje velika transformativna mod, da bi ustvarili )gfianje proti neoliberalni


utopiji aistcga in popolnega tga(, k1 ftzdiralno deluje v vseh sfemh druZbenega
Zivljenja, tudi v znanstvenem polju, ie zlasti tam, kjer obstajajo intelektualci, ki v
, obiaajdl situaclah intelekhralnega ,vljeflja radi popirnejo za rulitaina ah ekonomska

orozja. da bi za vsako ceno zmagali v intelektualnih bojrll, in s taksdm ravnanjem


pogosto pripravljajo zclo realne voJne, v katerjh bodo lahko intelektualnc boje
nadaljevali z drugimi sredstvi( !1
Kakorje Klemperedeva LTI Lingua Te ii Imterii merila na zlom kolektivov, k
so bilr zasnovanr na kritianem misljenju, predvsem pa na pokonaanje sleherne
drobtidccindividualnosti, tako smemo tuah za, g,lamISH Imlenizapiszn,dasknia
z diskurzom populizma in z diktatom podrcjanjamed{em in uspesnosli s podobnimi
alestolidnimi srcdsM aloveka ln osebflost izprazniti misli in elemcntov svobodno
\ olje Vodstvo ISH je v to ideolosko iEIo rado stopilo mjo zakodralo v svoje mehanizme
oblasli

Usttro vs pisno: izreaeno, zamoliano, potlaaeno in strah pred zapisrdm. Osta


Jstinkcrja med zapisan imi dokumenti in med ustnimi lzjavarmJe alaail nost totalitamih
rblasIi, v njej je skrita dogma starega historicistianega verovania v pisne vire kot edmo
:esthmo oblito zgodovinskega vira (ta epistemiana ravell je bila Ze neitetokat
e flektirana in prav tolikokmt prcsezena, vefldar ne tudi r Sloveniji), vcndar v obmJeni

rbliki: kar ni zaprsano. se )za zgodovino( ni zgodilo, torej le mogoie poaeti karkoli,
ja le ni zapisano Odtod, iz tega mentalnega okvira, izvira Hitleieva zlava o
:: epotrebnos ti zapisovanja ukazov vveliki med celo dalanjaukazov, saj so vvzduSju
3katnega socialnega darvinizma in obaega shrmuitva podrejeni poskusali izpolnjevati
.rd. netasne naruge m neilreiene ielie.' (-'e po./Damo lo posebnost lolalilarne

- B.urdlen 200). srr i296


znanaje Hitlerjera izjava, dari ftba nikdarzapisad, k se lahko sporoaiustno zaradt
r:adjkanja pisdh dokumentov zanekaterevojne zloaine, t] so bill ulGzaniustno, storjcli,
::i.nalni dokaziza njimi pa uniae.r,leiudi marsitate.i delikt ostallravno brz epiloga Ta

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


154
MONITOB ZSA

vladavine, hk.ati domaane in nasjlne, se Svetlana SIapSak pri poskusu, da ::


hkriminfala Vlada Kotdka 0n prek njcga Draga Rotada), ko izrcae besede: ,Usm
Ustno in ne pisno jll ne potem, ko je teza ocenjena. Mi je ze]o ial To je prckrsek l:
to zelo rosen (, samodejno znalde v kontekstu, za katerega oaitno ne ve, da je z.
zdamaj tematizi.a[, prepoznan in k]asiflciran, njej pa je oiiho intimno blizu t:
predstal,r S SlapSaL kako se )pdde v zgodovino( m kdo o tem odloaa, lz vardevalnr:
razlogov ne bomo zapravljali aasa, jasno pa je, da )zgodoyinska( anatema zade\:
osebe, krjrl kandidatka za tisoaeri Zcnski del Nobelove nagrade ne maft ali pa se,.:
zd1 prolitabilno, dejrlr obla,d, gl ptilo$o Ad Linguam. ,iL l4).
Pomemben del te atmosfere polubnosti in samovolleje vendarle regufuafl, lansjft:
oz hot6 ustvarjen in nadzorcvan z govoaicaml, ki se navezujejo lra izmailo govoflc
kar ustvarja podlago za navtdeznc utemeljitve gosipskh staiiia: tako je neL
antagonizem. najbrz potlaaen spor in rivalsfvo med druiinami (tokaige za dinasriJ:
Mikuz h Sumi), k v resnici ne zadeva nilogar in je do konca irelevan ten, hteflenire
z )zaupnimi informacljl( o nesojeni in naplahtaid kandidatki za flu*cijo dekanje m jc
s pomoajo zaupnega S6uvanja demoniziral pd dlanih skupine, ki se je bila namenila
prcvzcti vodenje ISH v svoje rcke- Na samem robu ustnega in plsnega pa se je p.itazalo
podpisovanJe nekaksnega besedrla za izkljuditev kandidatte za dekanjo Irene Sumi iz
povezav z ISH, neglede na projekte, kijihje v njrlovem okvir:u pdlavila, in pedagoiko
dclo, ki gaJe izyajala na lakrlteti DoL:umentje obstajal, saj je bil po telefonu k podpisu
povablJen eden od predavatelJev (dodej koordinator programa Sociahe antopolosj e
)_
ki je kasneje insttlucijo zapustil mod drugim iudi zato, ker je ugolovil, da mu je
dire nca odtujevala precejsnja sredstva z mzNkovalnega projella Kakorkoli Ze
posebno etiana in dignitetna ta rea zagotovo ni bila Je pa zanimiva kot Zivo delovanje
ustnfi l.irov v provinoialnill razmerah, kjer ima oralna hansmisjja, ki se ohranja tudi
zato, ker tiskaru m elektronski m edijt niso Lredni zaupanJa, aeprav so zelo )prcstiini(.
vsaj katkoroano narawost neomejeno moa Provincialno okolje. tako )atademsko"
kakor obiaajno, kajpada ne pozna kltike in kritidne analize oralnih virov, ki se je
zaaela ftz:rljall Le y 1'7 stoletju in bi jo seveda lahko razbrali tudi pd Valvasorju, ae si
ga ne bi bolj pnsvajali kakor braL, v 18 in 19. stolettu pa so znali oralne vire zbirati.
kritiarati in uporabljati pri raziskovanju bolj aL manj recentne zgodovine )ljudstya(
(np. A. Court m J Michclet v Franciji), da o rekonceptualizaciji oralne zgodovine
(izrazje menda prvi zapisal pisatclj Barbey d'Awevilly iz 19 stotetia) v ZDA v 20.

odsollosLplsnih dolum.toyin zato neogibn, uporaba posrednih. nelekstovnjh inushltr yirovj


iudi vzrol za kolcepiualnl razcep v posrhisrorlclstianem nemikem zgodovinolisju (sodobna
4odoj!a) v ryezl z zavEtnimi jltencaDl yodileljev lll
Reicha in samodojno trdsfo.nacjjo
nacisliane ideolosijc in drzave v naprayo za mnoziaro izr.eblj anj (E Nolte, M Brosza I H
Momsen, a Ludi H IJ wehlerirJ Kocka) Ne glede na strdv tem razceluje po mnenju
zsodovinarjev o.lsotnost pisnih dotumeniov o najbolj hudodekkih projekrih nacisriinesa vrha
integraha znaailrost njesove vladavine

Monitor zSA vol. vll / no. 1-4, 2oo5


159
MONITOR ZSA

stoletju (leta 1948 jc bil ustanovljen prvi center za omL[lo zgodovina na ColDmbia
U vclsity v New Yorku) in nato tudi drugje sploh ne govorimo Ni toliko zaru]Invo
ponavljanje hrtodata oralne zgodovine, ki ga je mogode najti v prfuodnikih, bolj
zanimivo je sk.bno izogibanje provinciaLnega zgodovinopisja (in humanistiko oz.
druzboslovja). da bi tato specializacro sploh omenrlo, kaj Sele inkorporiralo, in
mzmerje mgd znanostrx o ljudeh m &uzbi na eni strani in svetom )sponta h( govodc
in njlhovih verovanjskh implikacij na drugi (mmogrode, oralna zgodovina je
pomemben segment zgodovine mentalitet in zgodovinske ant.opologije, kt b1 ga
presajevalka te discipline na tukajsnja tla sevedamorala dobro poznati, a tedaj bibila
njeno ravnanje in ntena vloga v konfliktu na ISH najbrz precej drugaana - karle tudi
oditno,jeto. da imamo opraviti z zavraaarlem spoz[anj ob zunanjem posnemanju;v
slovenskem prostoru se z oralnm izroililom najbolj resno ukvaia Marta Vergmella).

Vsako obdobje ma v svojem slovadu na eni srrani doloaen lond besed, kl veljajo
za nementorne, o katedl ni dobro razpravliati ah Jth izokati, saj z njimi tvegas
druzbeno marginatzacijo, na drugi stmni pa fond besed, ki sodijo v sprelomljivi
ideoloski slovar, ki obljublja druibeno afirmacijo zri

rx P.imcr zapleLa s lem, daje rapaani alovk (,oporealik() uporabil besedo,lc le oa11no rzervirrna
le za )prale, neoporeano( osbo,j kaiek pripis Vlada Kotnika, Dredsoyo.u njEovesa dokrorata,
rje.je ulorablicna beseda,disnitas( Svetlana Slapiak, ti z$e mcnl, da lma nelGtere besede ]n
njihove pomene r neodtujljivi possti (mednje sodijo etika, disnitas, lonlrola realnosli, taktin
vljudnosr, verovanje. raupanje skraLka, prrv lepo zaokrozen cvetnik noralke), sejelri ten pnDcu
silovno iazbunla Tu jc odlomck iz nienesa )posestvovanja( besede ) dis. itayl
II
Uado Xotnik: Poyejle, za rak.no oblast sem se zavzemaltukaj?
Sletlana Sladakr Dignltetaal
Uado Xotnik: Povjt, za kakino oblasr
Sletlana SlapsakrVi siupate tej initltuc,ji poyedati, danim, disnitete, za boga milega \rlado
l
Sretlam Sl.p$k A ni.es, da stevsvoji lezi napjsali, da taustanova nimanobene digniiete?l
SretlmeSlapiak: ae alovck to napiie,je reodsovorenin neumenl Toino to
llado I{ohik:A.es? Zalo ker se zavzema za, kerse z,vzema za to, in da nima pruvrce
S'erlui Slrpirk zakaj se zavzematc, za sebe inza svojo moalZa to se zavzematl
\lado l{ohikr Za kaksno svo]o modl?
Srerlur Slapirk: Too, da sovorite o digdteti ustanove u
\lado Itutnikr Za kaksno svojo mod?
S,edmaShpiak: Kdo stovi, da sovorite o digmteti lslanove, [i je siarcjia
I
Sretls, SlaBiak: Oooh, nsto, kd sre isLal, s1e dobill Vea ne boste dobitt A vm je ro jasno t? Se
:_ Uai Polem L0 ste entral v tezi objrvili, da je to distritote niavredna us tanova t lOdsedmega
:fa ndprej ne obstajatcvoa [ ]Ne obstajate vea
vedMr SlaDia[: ,Mcno zd]ma etiani aspel(t in o mo.a brti nase.aLu, yst t llnjazmormo
:a se posovarjad 2 drugim, senalorji, moruoioano usotovin, kie, kdaiin tako le izaubliena ta

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2OOs


160
MONITOB ZSA

O nezmoznosti jasne in nedvoumne artlkulacije za nokatere osebe dana!


Ja\ane,
oatno tramatiziranih in za usesa idoologov tezko sprejemljivih pojmox kakor \-
denimo, ideologija, fasizem, lrheoliberalizem, totalitaflzem, alovekove in drzavljano\r
pravice, pravo, disciplina, pa imena tistih k.itianih posameznilol
']rr odgovomost iak
in posameznic, ki ne veruJejo kar d ziolr ko nstrukcijam rermskih glasnikov itn , bt se
dalo veliko napisati,'zre d.uga plat modalje teh motiviranih zamolkov tmvmaliane
rcah',osiJekalpakdiskuE kamigoranjaln alego tnega drsenja oznaielralcer (d pr-logz
Ad Lingudm. , St 111 in 112), kalkiran po govoricah, vendar naj za zdaj ostane pI:
tem, da na to le opozoflmo

dignitta, kdo jo je izeubil ln kako, a ne I I liaite predvsem svoje poli To ni mol Droblem

tl
Syetler Slap&li:Veste kaj,jaz nisn policla tukaj, jaz skbim zadisnireLo Le hiie iI se zeio vesehm
da smo z vami konaali Samo z
adi dignitete. ki ste jo omenili v disnaci.ji, ostalo so vse detajli Ja
bom pa losebej poskrbela, daraie obtozevanje BmcoLa Rotarja pnde na senat Ker sic mc v Lej roali

Besedoje, ne da bi!rtd tem posebej koElltirala Svetlaro Slapiar, upoBbih rudiAlja Brslezv
perlo.marivnom diskuuu, ki svoje perlorn ativne .azsZros[ kasneje ni ekspliciLralali pa je sospa,
ki saje zapisaia, n, .azumelar ) . vm zasoravtam, da bom stonla vs, kar kot prdsravnica
ustanovitelja ir predseddca upmuega odbora moram in morcm za zakonilost delovdnjain
ohianitev dignitoto instituciie ISH ((/AIja B.shz, v lismu trem senalorjenj gl prilosald
Li sudn, sr 128) Clovek je Do teh jzmzih skbi v skuinjavl. da bi pomislil, da dostojansivo usrd. ove
rcsno osroi-eno prav od smihzas|rblenih Mimqrede invrazmislet, slogan Drs,,ar kotime revije
dmes zaznamuje tudl polje artitulacije misli Novorevijaaev N i pa ie dolso tsa, ko se je rako
lnenovdlo zatoaisac nacisrovv Cnu (lolonija Oisr,itad), ki sovposebnen zanejenem trjtoriiu
proloreirali manDulacro zljudmiin na njlh iuajali otalltame prijem Zdi so, da si dostojanstyo
najnje pdlaiaajo ho njem rutladajo lj udje. li Ea rmajo na.,manr
" Ztuadi besede. kr je bila vrh vsga zapisana se v or.r, t koterpotulenci lztokn Osqaita, je Mirjr
Le
Canderzasnal - seveda obpomoai uslrezno neizobraznjI in nerazgledanih kolegov - velik
mo irani nnajsodn' p.oces (ae bi bil sodni, bi sa sodisae paa vpraialo, zakaj je b6kal po luji
zasebni l(or6londenci), ki struk rno neroliko sponinja na Drerfusorc alero (el zola 2004) Pravi
dolikL, loje vdor v zasebno koreslonderco (zaialen z Ustavo RS), je tako ostal anaj obravnave,
alove* (lztok Osojnit), K je navsezadnje popolnoma lucidao oreDoznal stntesiie Iiudi na oblasri (na
DSPin sir3e na slovensti literarni !c!i, zMitjo aandrom vred). saj se ob vsem rom da povsem
nedvoumno in arsumelttmo pokazati slrukturno sorodnost tcgapolja s laiistoidno miiljenjsko
strukturo, pajeb,lnenadoda ob splosncm kaaalu zmikaviov. ki triaijo,Primjte tarul( presanjan in
naposled ludi zares pregnd z delovnegamesta
rri Besedi,!ravo( in,dsc,plina( sta tako vznomirili alana DSP Vladimnja jecajika, da ea
lredsednik obanesa zbora ( 17 rovembra 2004 ) le s tezayo lmiril Se p.ed ren pa je povedal role:
,DosL mije tegal Ne, ne boi govorila, rc boi sovorila o lraru tukaj! Nc bos mi Bovo.ila o pravu
tu, zenskai. Kaibos tu g@orila o lavu - ( i, ,Kor dovonskeea pesnika in laarelja me zolo moil
bcseda disciplina, dhcipll.a [ ] sm zoperro, da se bo lukaj zdaj discillintalo v disciplinsloh
tomhijah po discillinskih lostopkih, ker tulGj sovorimo le o druitn slovens|lh pisateljer ne pa o
drusha nekih dscDilnsldh tomkij [ ] obani zbor DSP nalbrz ni zato Lukaj, dase bomomi zdaj
zaaell dlsciplnnati, kdo bo kosa bolj n.iGnil z disciplino a[!az nediscillino I ], da se enkat
zmcnlmo kotunehlll, ne dase bomo posova.jali kotaparataili o disciplinskih lostopkih (

MonitorZSA vol.vll/ no. l-4, 2OO5


161
MONITOR ZSA

,NB: To pismo pisem s polno odgovor nostjo: p rejem tega pisma Te z moje st.ani
v nobenem smislu ne zavezuje ali prosl v kaksnokoli )molaeanost( aL )zaupnost( ali
kaj podobnega: te wste provincialistidne in forstadhke konndcnce so bile, po moji
presoji, zaaetek, vzrok in vsa strukturna vsebina vsega nepojmljivega kaosa na ISH, ki
le strokovno tako rekoa neprcdvidljilo nevaren in Skodljiv, storjene pa so bile te
iracionalnc Skode v sicer nepredstavljivo bcdastih, pa venda e strukturiranil in
prccizno koreografranih lega}l. Scripta manent (rao

In za identil'ikacijo adresata kolegialnega pisma Irene Sumi in za oceno moznosti,


da bo naletelo na odprte oai in usesa:

Srcflana Slapsak: A vr veste, da ne smetc v tckstu spreminjari niti ene arke v rezi, koje
enkat ocenjcna A se zavedate tega? Da stc v prekrslu
Vlado Kotnik: Semiasno .. skatka, jaz niscm niacsar prikril
SYeflana Slaparli Ja ste Ste
Vlado Kolnik Ne
Sretlana Slapsak: Dodah ste prekrsck
Vlado Kotnik: Ja,Jaz mishm, da v zahvali lahlo kandidat zapise osebno sralisac.
Syetlana Slapsak: Ne, poslejte Niti ena arka se ne sme spreminjat, ker vi lahlo
spremcnite tudr nne
vlado Kotnik: Seveda lahto. seveda lnhto
Syetlrna Slapiak: Ne morete Enkrar ko je Lcza occnjena, sre na zasovor, konec mi
.je zelo zal Toje prelrsek.
I...1

\.nteksronenbe besede naobanem zborujc kajpak zadeval zsolj Do staluru doloan orsd
'Jrciplinsl@ romhijc(, za nobeno drsciplrniranje ni ilo,le za uradne postopke Poleg tega Da seje ob
':n pokazalo, da alanl vearnoma sploh neloznajo sraruta lasrnega druitva P.ipombaBrancta
\{rzeraa ,Ze, ampa-k trcbajc noeoae.es pred vsaklm obanin zborom vsakemn alanu lorolopirari
::riu1. ne da se tulal sLari alani delajo norca iz lastneea statuia, ki so sa slrejli, in govoriio o
: :crplinski konisjili oni so dali disciplinsro komkijo v staiul, nejaz{ je tu povsem na nestu
l.rsanco vodslva DSP lahto ugledmo v p.avih razseznostih. ae vemo, daj yodstvo DSP v letu
: 'l l rajnico DS P Tino Jurkovla. k je 2 lastn o inlervencijo reiila tiskowo konfe.enco, na tatero se
:::! od plsaleljev i prdvoaasno prikual, poslaLo p@d disclplinslo komisijo, namesro da bi sejl
:::r alrlo za Dotrtvovalnosr
izpustoz lzbris imendje zelo bisivc^a sestnvina totalitarnih stralesij Cenamreaalovckna
i -ioliiraynj ne obstaja, eaje larje odsL.aniti tudj tra tiziani Tako bi nroralo bitl, kakor Diie walrer
: : _t a nr1,r, npr 2a TroLskesa, ko j bil ie zix skralno alarma mo dejslvo zc ro, da so sa v nekem
::iuthu izbrisaliiz dokunentov, sajje to bilpomembn koratkdokona iln rolalni eliminacri
: r neravadnale p.ipomba, Ujo S Slapiakiz.eaeV Kornllu v zvezis tem, da scv rczi ne sme
._
_:a.niti njli arka, , ker vl lahto spremenite Ludiime( Zeloza mivoblb o razistali. odkod, iz
L:: .ga olsehega ali izlusivenesa ozadja iryira ta derominacilslG bojazen
' '-na Somi vlismu SveilaniSlapial. 12 tbruarja 2001, slcitudi rubnto )Objava nelatenh

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


MONlroB ZSA

Vlado (ot
k: Jaz mislim, da lahko kandidar v zahvali rapise oscbno sraliiae_
Svetlana Slapsak: Ustnor Usrno in n plsno in nc poren, ko je reza ocenjena Mi je
zelo zal To je prekrsek In ro zelo resen.[ ] Ki se nanaia predvsem na eriano sralsae
nekoga y akademli
ali I l
vlado Kohik: Paa, paa razumem. Aje ro uradno sraliiae insriruc{e?
Svtlana SIapSaI: A sem varn ga naprsala? Midva se posovaiava. Vr sre iukaj obtozili
Bracota Rotara zelo resno. Jaz bom to znesta na senat
Vlado Kofidk: Jaz nisem nilosar obrozil
SYetlana Slapsak: Ste Ja,ja sre_
t...1
\4ado Kotrik: No, pove.ite mi, lare merror?
Svetlana Slap3r}: Oba.
Ylado Kohik: Oba sta to irekla?
Svetlana Slapsak: Mhh.
\rlado (ot
k: Da sem.Jaz ro relet?
SYedana Slapsak: Ja. Mh
Ylado Kohik: Ali imate kakino prsno porrdito?
Sveflrna Slapsak: Veste kaj, jaz nisem policija turaj, jaz skrbim za disdrero te hre in
se zelo yeselim, da smo z varni konaali. Samo zaradi disntste. ki srejo ome ti v
disertacijr, ostaio so vse derajli Jaz bom pa posebej poskbela, da vase obrozeyanje
Bracota Rotarla pdde na senar Kersre mevtej ioakiprepriaaLi

Oblast'na razmerja in odpor: tehnologije nadzora duha in telesa, subve[ija.


Ce imamo, kator Foucault, politiano delovanje za strategro, ki implicira prcdvi-
devanJe nadzo.a flad reakcijamt in delovanjl nasprotnjh individualnostt ter ima telo
za skajnorcfercnco indtudualnostl, [a katere zuflanjostije vselej Ze vidna produkcija
notrad osti'?4r potem Jo, ae ta drspozitiv beremo retospekhLno, razmerje gospostva, v
vsej svoji suroyi in nasiht raz seZnostt ki ga skusa v navedenem dulogu vzpostaviti
oseba v funkciji dekarrje (S. Slapsak), berljivo tudi Ze na qeni zunanjostl pri tem je
IpraSanje, ali se S. Slapsak zaveda svojega politianega delovanja, poskusa v4)ostave
nadzom nad indivrdualnostjo da Kotnika aLne, postanskega pomena, saj so uamki
obojega vselej Ze tukaj ill oblastna tehnologija meri prcdvsem lla uainke; prej nas
zanima to, na kaksofl flaain so ti uainki vselej Ze Wisafli v flje pojamosti kot tak m
v njeni telesni tehnologli in njeni idefltitetni pojar.nl po]itiki, vkljuano z diskurzivno.
Lileratura izpod peresa S. Slapsak, )znanstvena( m tista druga, seveala ponuja pravo
zakladnico materiala za raziskovanje v teJ smeri (Zensko telo kot )ekan( ipal.).
Omenjali smo Ze Balibarjevo opredelitev heteronofinjo v politikl (oblasti), kl
zdruZuje )problem nasilja s problemom identitete( in ki se v specifiiino moalernil
podobah nasilja manrfestia tudi v tem, kako se plesezne populacijc prepusaajo usodrr!,

!' cl !o Balibe 2004. str 23s-


Foucault,
':{ Balbar 2004, str,36

Monitor ZSA vol. vrll no. 1-4, 2OO5


163
MONITOF ZSA

Za "aLademjjo" ISH so lala preseTna


Dooulac v\i
odousa. skJalka vsi. U niso duvolj rzpriienr.
da racl ::ll:i:
kanal m tolsredsrro. \ karenm je mogoie
dose _LaJ ffil';
neprnrernega videza _ videz kolegialne
srenje. Takole se kaZe prepus6anje prliejnJ
populacije usodi v vladanju S.
Slapsak:

A \e tj .?a,edare. da ,.ddr
l::111':,r:*' &,e're ! no,o,/a|osrirev ir dd ho ,o. da \re
nzpr\21 o sol usrJDor i. t tJreri ,re dokrurirat, r.ned ,c \4a,1, Kor"ika.
J" ;. ;;;

vlado (otnik Kaj?


Syetlam SIapSrk: Cresre m Zavod
vlado Notnil,: \e. iJl sen ,?e na ,/arodu
od norembra
Srcrlana SlapS{L: Jr fino. Grestc rd
Zavn6 56so1,r, Idk^sre mr ndprsati vp,snu
danes. oprostite.

,irweSpomniti seje treba, da S Slapsa_k v nekem )leposlovnem(


samc lnve. ker so pa izbralc tezje poti
beseddu meni. da so
Konto.rno ro pomeni. a;j;V ,i;;;i
Lriv.terni konlormisliioa paka in kei ilra spoznawu
apara, in,7na / njim ratnari,
rako da spoznava tudi naravo deja\,,nosti novega vodstva ISH S. Sf"pSut _"i, t.Ztoni
iudi njeif podpornrki, le da nimamo na voljo
njihor;f, Um p.o.toOuSoo
"trpfiiit"r,i
nekdo noae imetl rodilne ftmkciie alj
da se mu zdi oblast manj pomombna od
druge preokupaciie Takole zavraaa svoJe kake
'--_'
lastne domneve o uzurpacil,
"UI"ati-,-

I]
Sreflatra Shliak: Zmeranje in osebno, osebna srornja To se rako imenuje potes
tega sem rcjdrr predlagala za dekana
Braco Rotar: Ne mor dekana, ker jaz .a ne zetirn biri dekan
SreLlana Slapirt,: la. Lp rmscl
t...

rprasanr, ae bi b i dekani oziroma dekanice.

MonitorZSA vot. V / no, t-4. 2OOs


164
MONITOBZSA

3, Episteninna b*Aanja (zbrka), apologija populizma t znanosti in doktozofi.


Sele tedaj ko druTbene znanostijemljemo zares kot tisto delovanje znanstvcnes:
duha, h)vzpostavlja posebno stalisaeoz epistemiaflo obzode Iepistcmiani ho rizoni
ki razkraja logiko tulturnih in druzbenill danosti(,r!r potem lahko pretendiramo .=
to, da bi mzumcli zapleten p.ehod iz neznanslvenega oz. predznanstvenega
znanstveno misljenje. Ta prchod pomcni prckinitev dlovekovega misljenja z razlianirrl
mnenjskimi modusi obaega dojemanja in vsakdanje izkusnjc Vsekakor pomen:
oddaljilev od populistianega olementa v znanosti, saj ta.ed n i spoznal.ni red, ar\ea
le komerciahi, mcrkantilni {ed Disku.z vladajoae ldeologijc, kakor pise Drago Rorar
na distoposeben naain .azlaga druzbcne pojave )iTako, dajih razvrsaa. osnnslja, ureja
doloda m disciplinira, ne pa tako, dajih analizira, lsde njihovc razseznosti, impiikac!"-
spoznavne druibene zgodovinskc proccsc, ki jih produci.ajo.(rr! )Znanstvcnike( in
)znanstvenico(, ki sc sklicujejo na )znanstvenomlsel( ir obcnemmenijo, dajemogoa
spoj znanslvenih in populistiadh mchanumov, bi lahko - po BourdeuJu - imcnovali
doksozoli.Tr]].ar\]tr.ea za (.navidezno) izrekanje znanosti uporabljajo diskurz vladajoae
ideologije, razsirjajo ponarejeno podobo tcorije, navidezno teorijo s tem. da rtcoretska
spoznnj a pnkazujcjo kot izvrsen a dejanja misl ecev, kot rczultatc, nc pa kot zgodowlske
momente v spoznavnem procesu('1r5 Tat nadin )intelektualnega( oglasanja, ki je
sestavljen iz kolazfuanja obdih mest in ga v temelju oznaaujc cpistemiana ilDlls, pa
,oglaSevalcem( v provincialnrll in s prcdznanswenim misljenjem prepojenih okoijlh
kakrSnoJe Slovodja, oblublja udobne materialne konstl in akademskc benificije.rri

Epistemiani prrg in znanstyela kompetenca. Dmgo RoLa. v svojem tekslu v priaujoai


Stevilki reuje omeda, da sc znanstvena diskusia, klje wedna svojega imena, dogaja
)med ljudmi z znanstveno kompetenco, ki ni swar ranga, ampak zlanja in inven
tivnosti(, poleg tega pa se dogaja tudi ,znotraj meje, ki jo imenujcmo epistemiani
prag discipline I. l, ki iz.isujo znanstveno poljc, kamor dejansko ne more nihde [ .],
n e da bi sr pridobil kompetcntnost oz prestopil epis ter ad prag disciplinskega polja

spomoajo dejavnosti, imenovane manstveno spoznavanje,(117 MimetLnateatalnost,


s pomoajo katero je v domnevni znanslveni diskurz - kakor s scsalcem za prah - pn
S. Slapsak po tegnjen )pudel_iHusein( m druge paralbrnalije. nimaprav nid opraviii z
znanstveno kompetenco, pa aetudi bi si bila a\.tonca tega dfkurza kako nagrado
zasluzila in aetudi je brzaas ie veakat prestopila prag fakultete ISH v Ljubljani na
Bregu 12, oajtno pa pmv dkoli epistemidnega praga, k je v retodanil meglenicah
ohranjal premnoge rdldrf 18. stoletla. Med take meglenice sodi nevprasljiva

?| Rota. 1982, st. 546

rrd
Sti.jamo r 7 Boudioujem (200,1, st 69 ) o 1e,n, da je ,dobro, da obsrajajo Ljudje, ki so pnpravljeni
porabitinekaj aasa n' enersljeza Lo, da zlaiostroiijo skodljMh uaiikov( eprslemiane r_rDrir
ra' Rotar 2005

Monitor ZSA vol- Vll / no, 1-4, 2OO5


165
MONITORZSA

kontinuiteta )od antike do danainjih dni( (vaasih smo ji rckli )od paleolita do Tita(,
tu pa bijo morali oznaaiti kot simulacijo epistemologije, ki je postala nekaksen hobi
in alibi za refleksije nezmozne razumnike, je seveda, v njegovo hudo pdzadetost,
razpoznama iz disku.ziynega hodzonta nosilca/nosilke diskurza.

Teiaye s fiks(ia)nim prostorom inaasom: linearni yekt'orski, evolucijski ias in


mnemoniden, ritualiziran prostor. Takc tczave povsem neprikito razodeva mvnokar
omenjena kontinuitcta, ki pa pravzaprav fliso nikaksna ovfua za ekploatacijo tega
hokuspokusa v lukrativne namone. Ni potobna ne opredelitey antike ne deflricla
danainjih dm m subjellov, ki v njil p.eZivljajo svo.i aas. Govodmo pa lalko o tezavah,
ae - najbd docela neupraviaeno - domnevamo, da ima strokovnjakjnja za balkanske
kontinuitete m drugc specialnosti znanslvene ambicije, kt so spoznavne vrste, ne pa
prodajnc ambicije. Te teZave so usodnc, ker so integralen del posameaikover,'rrae
n en fs in se J1In ta potemtakom ne more ne odrcai ne jrl prcloziti na druge (lahkojih
preseze, a zato je t.eba imeti docela drugadno moralno staturo od nase attonce in
akademske dostojanslvcnico). To, kar zbuja preseneaenje v odlomlih iz pogovora
med Svctlano Slapsak hl \4adom Koklikom, je, kalor smo Ze zapi sali, pmv neveielno
pomanjkanje emancipiranosti pri gospo v funkcljl dokanje , ki, ne pozabimo, v
pogovoru govori s toga Eadnega izjavljalnega mesta -. potemtakem osebe, ki bi
moral a brti relativno samostojna i n do svojih kolegov in kolcgic odgovorna Ze po saml
funkcili (in to ne glede na p.edhodnita ali predhodnico), polog toga pa svoJo Javno
podobo gradl prav na razlianih emancipacrjsftih kategorijah (v mzmorju do nacije, v
razmedu do manjsin. v razmerju do spolov ctc.) Ce opazujemo obe osebl tega
bizarnega duloga skozi njune izjave, potem ni dvoma, daje Vlado Koloik sposoben
sproti slediti niti pogovora, kakor se ta razvija (odtod tudi nekaj zasukov, v katenh
ujame Svetlano SlapSat v njenih protislovjih), medtem ko jc Svctlana Slapsak v tem
pogovo udelezena le monolosko, solipsistidno, d/ugi jo zanima le kot sredstvo za
lastno impozlc{o. Vlado Kotnik je med pogovorom sposoben miiljenja, medtem ko
ima Svetlana Slapsak vflaprej pnpravljcnih nckaj izjav konstrukcii (govon o Sturih,
iraareje pa tn), ki jih skusa na vsak naam, Ile glede na njegovo upiranje, podtakniti
:olademu kolegu. Vsekakor Svetlana Slapiak med konverzacijo ne e sposobnosti
A!ega in plastanega procesnega misljeflJa, ampak bolj vkopanost in liksacijo, veano
iraaanje k svojim hksnim ldejam, kijii Zcli Kotniku podtakniti
EmancDacija, kalorjo vidi Etienne Bal iba r, se ne more zgoditi ob kati cnostranski,
znnanji ali zgolj oseb voluntaristidni odloditvi, niti ne zaradl kake fleflaalne visJe
:r1ilostl, ampak vselej poteka in se obhkuje zaradi vzajemnega priznavanja med
:osameznikom/posamozlico in kolektivom Bistvo koloktiva, tudi znanstvenega, jc
:-. ,da kot tak ne more obstajati ur se potemtakem tudi ne more upravljati, dokle.
',.melji na podrejalju svojil alanov neki naravni ali t.anscedeflta]ln al,todteti. na
:jliruc{i prisile in diskriminacle(.:lr Skatka, skupnosti, ki kazejo take znadilnosti,
' Batbd 2004, str 12, 14 sr4

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2oos


106
IUONITOB ZSA

niso kolektivi A\4onomije mstituc{e pa si ni mogoae predstavljati brez altonomlje


subjektov, ki so naudflejiih mestih te institucije in sestavljaio njen vodstveni kader
pa tudl Sirse: njen znanstveni koloktiv Ce zdaj Ie Se povzamemo: sedanll ISH po
politi6nih in drzavlanskih lastnostih subjektov, kakor se nam kazejo skozi njilova
prctekla delanja. h katerim pristevamo tDdi njihove dlskurzivne intervencle. ki so
sostaw i del ozje sl-upnosti, ki ne deluje kot kolelliv, saj se posamezutl m posameznice
znotaj nje ne morejo emancipirali, ker med njimi ni komu kaote in ne kontinuiranega
dialoga in ne intcrakcle, ne izpolnjuje temeljoh pogo-iev, da bi bil altonomna institucija.
Uainki te s
jnske hipokizle, ki pretendira na imo znanstvena skupnost. nas zato
flas ne smejo 6uditi: novo vodslvo ISH se v svoji )T.nanstveni politih( naslanja predvsem
na amanle opornike afumacije, na zunanja priznanja, etikete, medije, na poht1ane
elite in si iade zunanje pdznanje
Tako naivno videnje znansFr'one skupnosti kot )zaaarane vladavine ciljov razuma"
(gl. tudi tabelo 1), kot tisto, kar )redicua izmenjave med uaenjaki na preraaunano
surcvost politrEnih razmcdj sil(, o ka tenh pise Piorre Bourdreu,zr s ta povsem zgreSeni
e

)P.opagandaje nasilje nad duhom;ni substitut za nasilje, ampak ede, od njegovih


aspcktov (r50 Tako propaganda kakor nasilje imata istl namen: narediti aloveka
dostopnega zanadzorod zgoraj. Teror in njegov propagandni sprcvod $esta z roko v
roki Kakor neko6 v nacional-socntzmu, tudi danes v leotberalizmu zmag ost
propagandnc masine izhaja iz popolnc tansformaciie kultue v prodajno dobrino rrr

III. IDEOLOSXA ZAOSTRITEV V PRO\TINCI:


PR-EGON KRITIENE MISLI, REPRESI\NA OZ.
OPRESITNA TRAN SFORMACIJA INSTITUCIJ

V aasu, ko stare, natadicijr politidnih bojev m delitev temeleac orientacdske


toake v misljentu /oll iii?ega151 niti od dalei ne veljajo vea absolutno. ko razlike med
politiano levico in desnico so vea pertiflcntne2sr (ko par]amentama le11ca povzema
drU e in obnasanja, ki so bili doslej znadilni za desnico, tudi ulta des co, sama izun ja

14 Bouidleu 2004, st 124-125


7Jo
Franz Neumann. ,?r?u d th The Stru.tuft and Ptuctice aJ Ndtia at Sociatistu, 1942, s'n 436'431
ri' N e h mediiski diskurz. ki je prG eoltberalcn, in slove.sta polltrana elta, ki sploh ne tazela
trobenih znamenj upo.a do kouervativn in reakcionarne kapiralsko-polrosne ideologije, maryea
tudi licenana dgleSka oddara. kakrsnaje, dcnimo, xzii,rt.jji .:/e, lovsem sodi v arzenal
nooliboralnih orodtj, pret kaierih je ruiirjanie neolbralaih idej ned kar najiirslljudski sloj
zagotovljeno O benem sre za naartno in l<ar najsirie redefiniranje druzbenih odnosov, pn lateflh
zndavospredje pnlajajo socialni dNinizem, inlri8a in pretkdo rivalsLvo, dl|taNra kapltalslih
mosotcev. irae-orntizacija ieamov, bol aloveka proti aloveku, nonizevanjeljudi, zmasoYitost
mediokiiei, odknta sDmrost simboloy in dishurza, neposedna nasi!n os1 vodje oz vodnc{icc sova
itn Oddaja,rkarcri D T.ump odpuiaa svoje zaloslene imapovsem enatlamen
rrl veliko indikatorjev taze, da je nastolilaas. ko je treba poliiiano l(ot drDzbeno avronomiio braniti
pred naskoton ideolosij in nllhoqh noslcev (politikoy). U ea razkrajajo v anorijo
Ir vea . tem E.o 1993

Monitor zsA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


167
MONITOR ZSA

dosne koncepcile in po dcsni prehiteva konse ativno desnico), ko neoliberalizem


spodjeda socialno driavo in podtika komerciatno/kapitalsko oz. llnanano Spekulantsko
logito razlianim &uzbodm sektorjem. je zelo pomembno, da se ne pustmo anestozirati
z zastarclimi in dogmatianinn distrnkcijami, temyea potegnemo jasno razmejitveno
arto med tem. kar bomo dopuiaali kot tudje m &Zavljani in aesa ne bomo.
Totalitarne sisteme, aetudi so po deklarativnih ifltencah, praksai in naravahmed
scboj razlia , obiaajno poganja struktumo sorodna neumnost, tj neprenehoma in
od vsoga nemanega ogrozem omejcnost rnialjenja in dojemanja, privladnost za zlo in
zaveza, ki tzhaja iz soyniyde ozi.oma udelezbe v skupnih deliktih, sorodno sovrastvo
do druge&t ln dt]uqaanega. sorodna volja po dest.ukciji in izbdsu nevaeEne, se pmvi
nedomaae in lerazumljive rea]nosti rja S tem smo v glawem Ze nasteli tcmeljne
komponente delovanJa novega vodstva ISH, ki smo j ih v prej injii poglavjih analiaali
Vse naiteto le - iz zornega kota obiaajne drzavUanskc etike, iz zornega kota znans lvene
etike, z zornega kota mtelellualacvega habitusa in seveda glcde na moje osebno ehano
slalisae - kajpak Ze onlraj meje dopustnega Onkaj te meje je tudi v pcrspektivi
drzavljanskega i n aloveskega stahrsa posamezn ikov. se pmvi navsezadnje demokacije
kot rezima, kr ta status in to etiko zagotavlja

Branja konfli]<ta (natananeje nza koflfliktov) z zaaetka leta 2004 napodiplomski


fak_ulteti ISH so kaJpak lahko mzliana (vendar s to omejiMjo. upostevanja \,Todna so
zgolj Lista, ki so toliko korektna in dosledna, skatta poatena, da si pdzadevajo zajeti
aim veajo Stevilo divelgentnih informacij in podatkov o dogajanju, raztane segmente
reaLnosti in rcprezentacijskih podob m ne poskusajo nelseanil prckflti s slepo pego),
saj vsako od njih pm, egra - nc pa izoiira partikulame se
nce dogodkov, uJav,
dokumentovipd na doloaed aksioloskt osi, k sodi k bralaevi/bmlkifl (ah mterpretovi/
kini) osebni in hkrati kolekti\.ni optiki Konflikte bi tako brlo mogoae, pnia, brati tud1
skozi morobrtne matedalne pridobltvo ustanovitelJa zasebne podiplomske Solc lSH,
Li je svoje ustanoviteljstvo na zadetku zgodbe o ISH ponujal kot zaaasno m
Jezinteresimno, a tudi zanj neobvezujoao resitev v kontekstu nesmrselflh pmvnih
!'redpisov, aje svoje intonce potihoma spremenil?si inJe zdaj pogreznien v neolibemlfl

Ta konGkslje prerehal obsrajaii, vendar organl ISH navzlic opozarjanju deka.a Rorarja niso
1-rel,.easirai na love prawe raznere in Be znebin tcdaj ze docela nepolrebne8a usranovirelja
-rEbid je tedaj ,e obslajalnov in radikalno d.ugaaen tnteres usranovitelja za parazlliranje in
.ltroliru.je lnsntncrje Ta odreanost lsranoirelja re]ja skoaj od usLanovirve ISH fakulreLe naprej
:z od zaaetk, veljave Zakona o }lsokem iolsivu koL specifialegd pod.oanega zalona, ! skladu s
c::nm je bil ISH larulteta rudl mtanovlje! kot artonomno podroije ISH - rdiskovalne
:_-ad2acije, kije usruditcv predlasala Syetu za visolo iolsrvo kot srcj !rcjekl: ta precej
1:iembna lodrobnoslje zasotolo uila tako ,!stanovltelju{ kator senatu ISH i! ie bolj upramemu
:r]oru, Lile zelo verjetno ulravni odbo. razistovane organizacij, enako iGlrcr je oseba. ki se v
-idtr z Zakonom o zavodih izdajaza dirkrorico ISH,lahko le direlttorica ruzjskovalne oryanizacije
: j ae ni formalno in lramo korektno zvriena luzija funkcijc direkto.ice razislovalne

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


164
MONITOR ZSA

Eu de capial; drugia, skozl visoko stopnjo segegacije na spolii podlagi, iz.aTenc


zlasti z nenehnim izrivanjem iensk iz domnevno konkuenane )intelektualne( bliZine
Svetl ani Slapiak, ki jo, kakor je mogoae razbftti 12 d okumcntov in priaevaIlj, sleherni
nastop intoligentne in nekonformistiane osebe v svoji sososaini razumola kot naskok
na njefl zaseb fevd, a tuah iz njenega do odnosa do spolnih manjain za taksno
branje ponujajo dokumenti in priaevanja o delovanlu te gospe v )funlcdi dekanje.
zares voLko dokaznega gradivaitetiit, skozi klicntelna omrezja vprovincialni druZbi-
kakana je slovenska, in, kakor kaie, tudi skoa stare rodbinske oz klanovske ter
podedovane politiano-ideoloSke spore (klerikalci/liberalci) med )zgodovinsto.
prcdestiniranimi kandidati za oblast v d.uZbi, za katere se milltantli neoliberalizem
ponula kot dokonana resitev; ietrtia, skozi psihopatologijo znanstvene skupnosti, lj ]
disciplinska polja vnasa osebne in kolektivne frustlaclje, namesto, da bi z njimi opravila
predvstopom v znanost;Detia, skozi vzkajno, na predsodku temeljedo (brez slehe.nega
pcrtinentnega vsebiflskega in foamalnega argumenta - zato pa na )a4umentu( docela
h ipotetiane, natananeje, lzmisljene ,Skodljivosti za institucijo( u temeljeno) degradiranje
in omalovazevanje znanstvene revre Monitot ISH 1n njenlh nos nih sodelavk in
sodelavcev (tape$pektrvale Scposebcj prcplclena s perspektivo, ki sem jo navedlakor
d go)i Sesaia, skozi anl-agonizem med predznanstve m in znanstvenm misljcnjem
(in skozi konfuktno mzmerje med nosilci enoga in drugega), sedlnia, skozi analizo
kompleksnih (osebnih in skupinskih) motivov za prlkojevanje realnosti, ki se
manilestira skozi ponarejanla v zapisnlkih, v sklepii scnata lSH, v lazeh np.. o
)upostevallju( nikdar izrcaenih ,Zelja( za lzbtis podatkov iz servorja, v lazi oz.
zarnolaanju dejstva, daje nekdanjl menior odstopilkot alan komisije za oceno mojega
doktomta, in scveda p anje ali podkrepljevanje lazi z no\mi lazmi 1tn, itn. .r./
inJinitun Sa.r, ler.o]J,en eskalacile konflittov z vsomi kompleksnimi ozadji dogodkov.
ki so koincidirala v nelegahem naskoku skupine ljudiz ISH na oblast na instltuciji,je
tako rekoa nemogoae izarpati. kakor paa mogoac izaryati Diaesar, kar se dogaja v
omrezju mzmedj, imcnovanem druzba- To tudi ni bil ne nas skup m ne moj osebni
namen. Vendar se, kakol denmo Georges Duby v Nedeli I Bawinesu in ae \ellko dr\Elt,
kakor nc odrekamo najveaj i doregr;r, kompleksnosti ilr doslealnostr Vsekakor lahko
v teh sklepnih poglavjih ie pokazemo, da so stategije neoliberalnil kadror ki s

orsdjzaclie ln funkcije siame lajn'ce lai<ul1e1e. ka. se seveda ni zsodilo, - z up.avnim odborom
ra2iskovalne o4anizacije vred pristojnaza niana fakultti Od spremembe siatuLa ISH fakultere
lta2000, ko so bili vanj vlozenlelemend doloailZakona o zavodih, naprej potemtakem obe
u(anovi zelo verjetno kiita svojapodroana zakona
'56 Ob tem
pnkan je zane to, daje slovenska provincialna druzba y iem hipu lmktialo brez odpo.a
pri osebah in institucijah, ki so nosilkc j avnili vloc, prepojera z noanoln neftfleluano
ncotberalno ideologljo in da taZe vse simptome drsenjdr trdo iotaliuno strukturo lasjstoidrega
npr. tttu,bena 4is6o 6ait sa.ial) i\ s ten zsadorirsko deiho Za d.uzbeno dejswo pa rnam 10, kar je
pred dobrim srolerjeE Enlle Durkhern opredell kot tatien naain delovanja y druzbj, kije na
posameznika zmoien ualnkovaLi kor ananja, vendar !a velikokat ponotrdjena druibe a Dnsilaln
ki se kaze v posameznikovih man,lesLacijah. ne da bi se ta tesa nujro zavdal

Monitor ZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


169
MONITOB ZSA

postopno translbrmacijo ln razkrajanjem druzbe hvezizascdajo oblasti na slovenskih


institucrah, sorodne.

sopostatitet pnneiava ineoloikih strutegij florega ,otlstra Dntitya


7. Kratka
slorcnskih pisikAet (DSP) in nrNega vodstw Fakahete za podblonski hunanistii i
itttdij OSH)
Nekateri konniktni dogodki, kj so so v Sloveniji zvrstili v letu 2004, kaiejo tako
izrazile strukturne podobnosti, dajihje mogoae le hoG prezretr Ker sem sama v tem
letu sodclovala vjavni diskDsiji in polellxld o temeljnii !?rasanjih, ki zadevajo obstoj
in dinamiko iiylJenJa dveh mstitucij, DruStva slovenskih pisateljev(DSP) m !-akultete
za podiplomsk humanisridni Studij (ISH), bom v nadaljevanju skozi primerjalno
analizo (v ob11ki tabele l) pdkazala tendenane p.ocese na obeh in srukturne
podobnosti po prevzemu oblasti s stmni novega vodstva med njima.,r6
lr
Strukturne sorodnosti v oblasrnih stratesuah: jukstapozicija diskurzov oz.
Tareld
melanizmoy delovanja rnovesa vodsrva ISH( (od 2001 dalie) in ,noveea vodsrva DSP( (od
1003 dalte)I1

deoloikatermmoloqia I nleni nosi ci


(ter rdeo oake tehno oqje)
lde. oska ob 4tna slraleo'ra

ISH DSP

'Argumeht Dn.ae hiae., ,,ie 'Arcument',naae hiSeq. - Prilaaaanje instiiucije skozi


"te
hiae. {ct Janez Justin Svetana hiae"(ct PeterBoZa In M tla f amiliarizaci jo, bla:enje
Sapsak - ql rqdLlrgla, , Sl Cander, ZAPOZDSP/200.4) realnih deliktovbodisi s
l7 5,1 6S, 77 113, tud blaienie realnih deliktov s klientelnihi razmerji bodisi
EINZAPN66/200{'); paidaSenjem in ramiliarnostjo: marginali2acija realnih
bla:enje realnih deliktovs , spo no nadlesovanJe kottsti dosodkov s preusherjanjem
oa,dasenjem in lamiliarnostjo: konsltukl, preko katerega so se :ar aaa aliz ignoriranjem
q psmaDraqce Bac Sabini do oaene osebnosl

liH (vodi ga Svcllana Slapsakilodrobrejie p.darke. novenr vodsrvu jc mogoac najti v iabell
:_.mrizacila lunrcij ( na roncu priaujoae itclilkc, lekaj pa iudlM slletii stiani in$itucije) i.
: SP lvodi sa vLado Zaboq nadaljnje podatte naj si bralec poiiae na spLctnih slrmcli drustva) sa
::JaledverzmedinstiLucij,kisob.ezpravcgaodpordzdrsnilevlotalltarnoneolberalnodruzbeno
: : i:gula cijo, se pravl, v anomilo Cetudi je ISH zaseb.' ,sano$ojni visokoiolski zavod
.! rra((ra fate.esa leljazaron o visokem iolstw) DSP pa drnsLvo (zanj velja zakon o druitlih),
r ro da slalnstltuciji, !a katenh nal bi se Dnrilegirano proizvajal kitiani duh h kulturni
-:r,nr kapital. r maBjkaterem oziru prlmerljiyl tudiv len, da so se v obeh usranovah do oblasti
: "rlz no istcm aasu pflkopali ljudje s sorodno l.ru ae ,?.,tr. in io cclo s podobnlni metodani
lr :odobne avrontdrre diskurzivDc ir druzbetre strategiie paje opa2iti ludi med Dredldgatlji i!
! rniki novcca zako.a RTvinv dstusijah ok.os tesa Cl vzjak2005 Za larananejso in
r:: rt o osvell'lev dosajanja . d D sP in siric prlloroam v branj e ,Doslele(, objavljene v reviji
. .i r!r, si 81-85, 2004, srr 139 33.1
:::-aa kralic je na koncu aldnka v okviru iDotumenov ln rirov za aralizo{

l,loniiorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


'170
MONITOR ZSA
MonograltaolSH

deo oSka lerm no oqla in.je.inos'.


(ter deoloske tehnoloqle)
deo oaka ob aslna sLrategJa

tsH

M hel v prlog k alanku Sab ne d6kErfc rae


ko so hole
zamenlat crntona pa so lLd
- stratesija marsihallzacije obes take monstruozne
real.ih problemov, zsodbe laVladolapoznam
hipokritsko speljati diskurz i (.t Peter Bo:ia,
stran od ralnih deliktov in ZAPOZDSP/2004) rztegasem
problemov v iem duhule dob s rko, klola osebno
napEana ce otna okroznica obsolam, tako delanre [gre za
JanezaJuslna (OKRJJ/2004i verbano spolno nadlegovanle s
9l ludiodgovor Draoa Folala stranr predsedn ka DSP Vada
nanio vrLbrik "Oblava zabotal vendar ne obsolam
nekaterh dokumenlov. ) Predsednrke DSP, ampak da se
re verJetno nas ko ega Vado
Zabo1, zelove.lelno pod vp vom
a kohola, karn blo enkral
samkrat " (./. VenoTaufer
ZAPOZDSP / 2OO4)
- skale9ija ma19ihalizacije
realnih problehov,
hrpokritsko speljati diskurz
slran od realnrh deliktovin
Problemov 'Je pa delstvo, da
se doseda.je replke n posesi
n so osredoloaal na vseb nske
r&seinosti,ampaksetev
b$tvu debala odvta a okroq
slva , za katere ne br rad reke,
da so harsr.ane so pagotovo
ma.l pomemb.e od zd se m,
da skanrerecmolemL -
zadnlrh vral skoz katera b se
p pelalo praEaprav krt ko
kaze, dav resnro Ore za nek
poseben, da ne redem
parnkulaBn rnlees [
]ne pa
da se prawaprav osredoloiamo

- Arqument' ,poslovne - Argument'"poslovne


skiivnosh, (sp etna stran SH ob skrivnosti( .
so za mole - vpljevanje podjetniake in
um ku spomad 200,l navedeno porme be
absolulno posloma komercialne loqike na
da sre za posovno skrvnosl) lal.av nasem rnleresu (Cf. podroaja simbolne produkcije
,Pravne ahalogije( z zkonov S avko Preg zAPozDSP/ Tajno poslovanje, Nakopiaenje
k za zavod nso prslolni: (cr. 2004 ) dokumenta zaupne vse oblastiin odloaanja v
naravei, tud 'pravn6 n.dbrnem organ!i kamor so
ETNZAPN66/2004) analogile( z zakonov n podroail pripu<aeni zgolj peverjeni
'arsument' {sp5no5tn<J (qospodarslvo f me, parlament) somialje^iki (vernrkr),
,zmasovalcev(, "Poglejse k za druSNo n so orstornr (ct

MonitorzSA vol vll/ no. 1-4. 2OO5


17',l
MONITOB ZSA

zapsnrkup( odb DSP


Bra.o /melsi skupino, ki ie 2a 10 2004) ,Nesp@jema se
uspesna" I l"
ie vea b ranca, ampak porcailo
abrcneniena z neuspehan
Predsednrka Are Pravl Po
lvolega zadnlega kadrovskega
novem zakonu o raaundodsllu
prciekra" I
l"kakorkol zevtem rn tako napet vea noben uo ne
trenulku zq edai/ zg edate kot
ve k h lrrm ne svetov, ne
slran, k izqubja" II'se stevl. sprelema nobene b ance afrpak
izdalalcev nevarno prib za a1ev lu
smo pos ovno porca lo
vseh kin so zmagova c in le predsedn ka Konec i (cl Dusn
ceo opait znakeaisaenja med
Merc ZAPOZDSP/2004),
zmagovalc samimi, rakrat nastopi
-'arsument',uspeinosii!!: g
lrenutek za bol um den, trajen
BILDSP/2004, tud APl2004,
u2lekzmagova cev. tn (ct
Predvsem psafre M tre aa.da
Svet ana in Bo2dar S apaak
Vada Zabola n Eva da Fl6arla
2OA4 in pn aAo Ad Linguan
al 34, r22 las) - nadalevanje - koncenkaci,a moEiv
Nadzornem odboru OSP:.Jaz
67 sele Senata SHv 'prav predagam, dab lo b No, kerie
zasdbi" po uradnem kon.u
rea , vprasanJa OGvne rn druoe
seje, ko le predstavn ca
do tega pob ema ne br pnslo
podiplomskih studentov odi a
ker b se NO ahkooPreder
- koncentracija moaiv
do reeh leh slvan . (cl M ta
Upravnem odboru lSHr, vam
Can let, ZAPAZOSP / 2OA4)
zaqolailam, da bom storila vse,
kar kot predsiavnica ustanov lella
n pred@dn ca up.avneoa
odbora moam n morem za
akonitost delovanla n ohranitev
d qn lete nsrlucile SH . (ct
AIa Brq ez, v pismu senatorlem:
gl DnoqandUrguam al 124):
Drago Rolar kolae vedno
redn aan Upravneoa odbora na
redn seslanek, k gale kma u za
rem p sanlem sklca a ga
predsednica, @veda n bi

MonitorZSA vol Vll / no. 1-4. 2OO5


172
MONITOR ZSA
MonoqraflaolSH

ldeoloska termrnologila in nien noslcr


(er rdeo oake tehno og0e) ldeoloska oblaslna slratecrla

tsH D5P

lzkazano.epoznavanje Slatula - Ne egalno deldanie v aasu -


lgnoranca pravnih aktov
ISF in drusih pravhikov nekof slituiranega NadDrnega (lastne inslitucije in njej
uslanove s st@n kolegov in odhoE (No: to ie lEia o oko i ro nadr6ienih akro9, poljubnost
koeqic, kis kasneje plMei mese.ev nhdese n deni za in navzkri:nost sklicevanja na
oblasl na SH, na nesklepdn 65 to, dokler ni manis skup na prahe norme, domala
n nelega. 66 selisenata lsH: a anov n alanic na to opozon a): popolna vsebinska
prego. vlada Koln ka s strani - neleqalna ,zapo nilev. UO z nekompelentnost in
S SapSakvimenu Mitlo Candrom n NO z DEgom spoznavna dezorientacija (na
neobslojeaeoa zako.skesa Ballom mimo doloail staluta DSPI v6a razli6nih disciplinskih
pedpisa (zaEdi Kol. kovesa - zavrn iev konzultaciie s pEvnlk podroijih) kadrovj ki so
pnDsvdokloratu) veziz nakupom stanovanl v
p. aslitev minu ega dela Zbillskem qalu (veamiliionska
sodelarcev r4ile Mo.ilor /sH n izguba za drustvo, n hae n
mena Mo.ilor /SH (2e to dvole
je krsenle resulacir), ceo mimo - nepoznavanle slatula DsP n
skepa senata rsN (sr s66/r3)z drugih pnv n kov druStva pred in
dne t3 aprla 2004; med obdnim zborom DSP (cl
nekaler senatorli in senalori.e ZAPOZDSP/2Oo4: gi tud APl
SH niso dobi uradnega vab La 2004):
na67 elo Senata SH aepEv - oviranje overoviteLjst n
so uradno ae bil senatorli(natej ignoriranje kong Ene vezle
sej so v nadalievaniu toka ZAPOZOSP/2Oo4 dokumentb
neleqa nost spreleli dva Ze moElbft uadno splel,
zapisn ka ki potvarjata realnost) - 'Ne bos mr S@rla o pravu
ru
zenska t
lNadaEb
povedal, da mr re Eko
naroicevanie v menu prava in
reke prare tehnokracje
poreemtule I
lpEvn k znaro
kEsno podtaknii kaksno stuar, lz
tega desli tozbo n oznaaft tudr
najbolj postenesa n
nravstvenega d owka a navadno
barabo . (cL V Galsek,
zaPazosP / 2oa4l,

Pr krolena vsebrna ap s.ika Sk qnje dokumenra (v menu - Poneverba vsebine


zAP uO PUBL SH/2o04, kisa ,dobreve@ oz namere( s slrani zapisnikov oz. prikrojevanje
sestav la Simona Perpar Grlc; Zarka Perana), ki nar b po realnih dejstev miselnim
enako prlkrcjena vseb na Petanowm mnenju, v zadreso predstavam ljudi n. oblasti, ki
apisnrkov ZAPN65/2004 n spmvlrd Hoka Osojfika rec, niso v skladu z realno
ZAPN66/2004, podobno predsedniku, naj zjave ne dajev zrecenrmr qav.mr rn
pnkojMnre rn izpusamje b6nje druoim ludinasim alanom dogodki. Nelegalna
rnlormacr s stran dtreKonce ne . (Za*o Pelanvpoebnem verifikacija uradnih
DragLce Bac v &ez s porabo tajnem plsmu; ct ZAPOZDSP/ dokumentov Vusini
materalnh s@ds1ev MF na sH komunikaciji je dovoljeno vse,
(g el M hel2005)l pisno,nevaeane( stvari je

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


173
MONITOF ZSA

- neiavno, nereqularno Spornr zapisniki Upraweoa


netorma no odlodanje (neseani odboG (UO)DSP, ki naj bi b i
senatorli n so vab jen na 68 doslopn javnosti (v 6asu
selo SenatalSH, na katen se polem ke solih na hio 4 fdar
wede rcdefn cla ISH n zabns objavli na sp ehlh sl@neh DSe
preteklosli instirucile) po obdnem zboru 2004 jh
vodsNo DSP spet n dalaov
javnosl, tud ne nasplel.o straf,
iako dao nlh spei fl ne duha ne
sluha aelud bi a anstvo dru<lva
o delova.ju vodslvenih oroanov
moalo b liobvesaeno )Posebno
spoe. zap6. k uo DsP za
oktober 2004, vendarkjub
veakat zahtev Taje
Krambeer m tud Barbare
Korun mtegalneqa zap snrka n
u6dne0a tonskeoa posnelka ni
b' o mocoae vdet rn posluaat,
zoobanle overov tur
ko onanega ln dopol.jeneoa
zaosfrka obanega zbora za eto

NeuposlenF rea noslr - G eipredreem dokumenle v - lzguba realnosti, qrobo


(prineml d6kurze !red odboa Dosiqih, objavlene v APl2004: prikrojevanje deistev,
Monito.ja skurz. oz
ISH , d zogibanje overoMtv korekrure in ponarejev.nj. za
pisma Jozela vogr nca n zAP korg anega in dopo nlenega
UGPUBL SH/2004, k ca zap6n ka obdnega zbo6 a leto neodgovornost lgnornanje
sesravila Simona PerparGr c pisnih dokumentot ki so
gl ,,lz h storala Monftola tSH. v razpad prizivnih inslanc v Dnevaeank za obl.stno
tubnki ,Objava nekale h druilvu, ki naj biupoElevale realnost. tiso ostali bEz
dokumenlov. p melal d skuze realnosL, kersrcer ne vem odgovorov Razpad institucije
in navedbe v ETNZAPN66/2O04 komu nal pra%prav nase do te mer6, da niinstance, ki
in ZAPN 66/ 2004; enako @lla a p pombe nasovmoi (ci biodgovarjala nakritiene
zAPN65/20O4), Barbara Korun, ZAPOZOSP/ pripombo in obla6ti
razpad prizNnrh inslanc v 2AO4 ) Dneva.en( dopis6.
instiruciii, ki nai bi uDoilevale
realnosL "lmahote 4ave, k ne
vemo , komu dal te 4are i I I
,Ka Mredft? Jaz rmam
podp sne lzrave $delawev, kr
b jih rada depon Ela nekam.
(Cf oraoo Rolar nBna Sumr
ETNZAPN66/20O4 )

MonitorZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


'17 4
MONITOR ZSA
MonograirlaolsH

deo oSka lerm nooglla n njeninosi.


(ter deoloSke tehnolos!e)
deo oSka ob asl ra skatesja

ISH DSP

- Argument' Dprepovedanega 'Argumenl,PrePovedaneSa oz milskiodnos do


Frkcrts,a
dvoma(: ,Ko efkrar ne dvoma": ,Lecftm.osl realnosti Verovanjska
veriamete vea s u2ba. dolz.a, &o,eneca upravneca odbo6 rn epistemiana podlaga
davas pos usa A se tega predsed.lka D.ualva.e sme rn miSUenla, Grobost in nasilje
zavedate!, Ko enkrar ne .e more bil vpraSlliva " (Da^e ob sooaenju z realnostjo
veriamele vea, polem pa aaete Zalc, pismo ,slarost DSPO, ,
srclo pol Avam je to )asnorr. smo @kl dale za to polrebno
(Cr Sveta.a S apaak: da[ razoo, zakajnekdo dvomr v
ETNZAPN66/2004;!l tudi kaao I I doker se n mam
pnago Ad Linguan , at 35, prav ce zaoovalat tam Ina
40 S2, 100 idr ) sod Saul vr do lega. mate
- fikcijski odnos do realnosti pmvce nel' svoleca stalsaa i
domalavs d skuz Janza (ci vado zabor z-qPozDsP/
Justina n Svetane Slapiak v
pt loAi Ad Linglan : likcijski odnos do realnosti
- grobost ih simbolno nasiliej ,Tu so 2v predsed.kl,, (ct V
grothja z represalil.mi: Garsek, ZAPOZ0SP/2004), v ,
odrekanle pravi. \4adu K.tnik! ln Amerk ar pa ne vem kle, kler se
zan kanle nleqowqa obstoja s re lo uvelavllalo spoino
slranl SvetLane Slapsak nad egovanle kot ts[ konsvukt
nkrm naciia Vada Koh ka {in preko kalerega so se doroaene
Draga Rotarja) s slrani Svet ane osebnostidsklallGna e ko so
Sapsak (g
prilogo,4d holeizamenlar C inlona pa so
L,rguam , predvsem Sl 17 n lud obesi take monslruozne
6l , 6 9): "Kontrc irajte Endar e zoodbe " (cr Peler Bo:4,
svore ko egrce" IV adu Kotn kul ZAPOZDSP/2oo4) 'V lem
(Cl SElbna SLapSak, druslau smo se vaas h pogovala
ETNZAPPOG/2oo4) " v o res.elsih zahlevnela lr
naFlabaem prmetu bo treba zadevah Ce se n dalo, se nsho
sevedapokllcat polcilo n pra' pogovarlat I
llz leoa sem
odstranrt tud, k ne sdjo v lo dobi siko, k jo jaz osebno
h60j. (Cr: Janez Juslin: obsojam, tako deranle tcre za
ETNZAPN66/2004: v pn oqjnd verba no spolno nad egova.,e s
L,rgram , St 2:geilud St slran' predsednika DsP vada
11,35 69,96, 115) reak ijaS zabola1, vendar ne obsoran
SlapSak na omembo predsedn ka DSP, ampak da se
,ant6emrtskh imp ka.t vo ine re verelno naa ko esa Vado
kampanle" {g prlogo Ad Zabo1, ze o verielno pod vp ivom
Lnouam & 144, srcertud a kohola, karn bio enkrat
lX rnVll de v celoh,lLd samkral . (ct Veno Tauler,
rubriko,Oblava.ekater h zAPOZDSP/2004)i
grobosl in simbolno nasilter
.a vpraaa.le Barbare Poqaan k,
rasrovleno fa predsed. ka DsP
Vada zrbota (v tjp c sept
2004), zakajne sme dvom( v
nlelove besede.I je ra
od.rovoril lzalo, ker b I Do vsak

Monrtor zSA vol. Vll/ no. l-4, 2oos


175
MONITOR ZSA

ogik moEhknad Vlado prosim


polukajme, pofukaime v rit Vse
2enske ste lak samo ziEI ,
sam ce, kiiakalo na moakega.
{ct zjavo V ada zabota klona
obdnem zboru DSP prebraa
Mera Kusar ZAPOZDSP/
2004 )reakcja M candra na
omembo laSsrianeqa zboE v
pismu zoka osln ka (gl APl
2004, srr 234 ssg)

- "Za izdajo nove Stwike revile -, smo se slr.lal dale treba - Nesativna percepcija
Mon lor SH se 2e isenat najbri Ze v ka i airet poskus, da jav.osli in demokrati6ne
fakultele nformal vno seznanit z biseolemravno dskutiralo t l participaci,e v javnosli,
nleno ceotno vsebinoi: cenzura rec p@ded.iku, naj izrave ne Preson kritiane javne misli
rev le Mo,,aor /sH (slej sk ep daje v b@nle drus m, iudinaam
senata SH v rubriki nz h storiata aanom ne I Ile nerodfo, dase
Mantoia lsH. , ki sa ie nekdo opravduje n da vs berelo
Dodp M a Swllana Slapsak) njeqovo opBV6110 sem sa
hote zaaam predlem I
ikako
re sp oh priao do tesa, da je ta
b stvo pn5lo v javnosl . (ct 2ai(o
Peta., ZAPOZDSP/2004),,;,
spo.ne slva. pa misim, k $se
praevravnosrit looida
nesmisaI Ine pente perla
pred javnosljo t lohranite lov
dtuSlvu na naain, kotse lo
spodobi . (ci qor Likar,
ZAPOZOSP / 2A04\l
-, kako pa boSdrugaae deal,
A boa davjavnoslr. (ct Peier
BoZa, ZAPOZDSP/2004):,
rezu rai e zqrnelo veno
qolido javneoa. (ct M lja Cander,
ZAPOZDSP/2oo4)| je ,
nekolko ne.avadno, da sovor
predsednrka la loliko
kontro@rz. , menda konirovezni
sovorpred@dnika,k jebl
lavnooblavje. nidosedaj
doriwl e nakowed ne qa o dziva
Se praviv pub ikacij .iodzivre
seveda bi posa. medjem, a qa
t .60 obravrr seveda je
Debe Fkov teater zaioan I(Cri
AleS Debelrak, ZAPOZOSP/
2ao4l

MonitorZSA vol.Vll /no. 1-4, 2OO5


176
lvoNrToR zsa
Monoorafjao SH

ldeoloska termrno ogila n nleninosc


Iter rdeoloske lehnoloq re) deo oaka oblasha stategta

tsH DSP

- 'Arqument Dtakra in stil.( -'Argumeht' Dspodobnosti(, - Moraliziranje in prenos iz


Dnove vljud.osti(j ,vljudnosti( moraliziranje:, vssbinskih argumentov ha
moraliziranje:,re znastopom narmanj, karle, ieviudno, da, ae lormalizme Pomembnost
Jane4 Jusl nav ISH priselen nekgospodse mizd spodobnosti, zaht.va po
nadin ena kva ilela vodenja, k jo ne!4rudno io napreldaial ( (cl nproblematiziranju
lahko kvalif ciram lako
daje JaniVirk ZAPOZDSP/2oo4)]' vErtikalnih hi.rarhij oz
paa naslop lavljudnost, ralrt in sti ohEnite to v drualw na naain. slep6m zaupaniu nadreienim
. (cI Svetlana Slapdak kot se lo spodobi ( (c[ lgor
ETNZAPN66/2004; pr merraj tudi l kar, zAPazDsP / 24o4)t ;la )e
izj ev de u pn ogeAd ravno rako prerkamnje n
r;,9ua4 ,sr r.3r,rudiSr 68, razp hoEnje, kako.vse tisto v
120, 121; zamoEDcnlepredGem aezi z zenskami Zalo vas
lde 5l 454743687375 pros m, da, da upostdale neka
95 112/t-"11.120 121, 127, 124. naae a kuLlLr.ega d aloga nda
146 r47 r49 t50l Oa ohran mov lem druS[r in da
,pozdravtjalska aler. na q@mo na nek naain
ISH(: Olej prilogo Ad Lrrguam- , konstrukrmo napcj . (ct Vado
zabot, zAPazDsP/2404)

- Nepreslafo degradkafie ln nato - Argument,f.minizma(, - D.gradaciia iEnsk - raren


ae.euura znansivene GVie ,:ivalskih samic(: ,TeZL s tistih, ki kolabornajo z
Moritol ISH (gl rubnko ,OblaE 6asi po it ane n rem n st ane retimom -, drugaEnih in
korekrnost . (cf. Peter Kolsk, drugaeemislaih. Odrekanje
histoiata Monitatia ISH) kisaia Delo,20 11 2004) , solo alovkovih in dr:avlianovih
vodie Zenske preqon in absudneobbzbe .apihnlene pravic drug.nu in
degEd nj d reklo ce CHJS na konslruki to le ce , ce a drugaenehu. V niaemer
ISH (q psmo Sretlane Sapskv eminislana ranosl noter,
f utem6lj6no razloa.vanje med
ptiagi Ad Linguan ,3t146,147, leoria vse, karaea, ree izkusnle ,pravimki,pooblasaenimi( j
144, 151 ), postopna odstranltev . (ct PeterBoZa, ZAPOZDSP/ ,avtoriznanimi,( osebami in
6eh nepodredljivih zensk iz senata 2004): ,Ne boS migorcrla o med tistimi, ki Dto niso(
SH raen S Slapsak podobnov praw tu,zenskai (6t V GalSek, Neimenovanje Dhevaanih(
uredn akem odboru pdasene n ZAPOZDSP/2004)i,Vse zerske osb kot indic za strategijo
ponovno akt v Ene rev le Morno. sle itak samo 2ival emce,k .lihinacije Dh.vaeane(
/sH kot edinazenska osrala s dakajo na moakesa. (ct zM
Slapsakt prelon d rehorce CHJS Vlada Zabola, k lo naobdnem
Hannah Starman z SH in po aslitev zboru DSP prebra a Meta Kusar
nienega mesla - kot voditelj ce ZAPOZDSP/2oO,I ), ,Tako ie ludi
CHJS s strani Svetane Slapskl v umetnost in Se posbet
'aum6nt' imena( oz I teratun nepnmerno rei
'izpusta
namigovanja: JanezJustin gdorl o uslvada n h mo6kh, kiv
ren Sum v nleni nawoanosti kot o konkurenc z 2enskami prevladajo
,neki ko eg c (, Svellana S spsak pa zast ledai, ko se delilo nagrade,
o meni, kol o ,neizku6eni przmnia, Stipendle pd tl
partnerci( DEqa B Fotarla (cL stuan kier se ocenruie v pru v6li
JanezJustin n Srellana Slapsak kakovosl, ne pa kola nskost .
ETNZAPN66/2004); (ct Drago Bal, Delo,
'arsumenttskodliiv 29l0 200.4 sh l0)

Monitor ZSA vol.VIl/ no.1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

iEnsparentnosti,, razgrinjanja .tgument',pooblaaenosti j


podatkov o delovanju institucije artorizacije in
pred napaEnimi ljudmi'(k n malo usPosobljenosli(:, delansko
rednega delovnega remeda: ,T podroa,e, k ga treba zasaitil in
Je
n s rukarsrla i tnamenieno reni ga preDuslrt daogu
Sum l, c/. JanezJustin: lsPo$bllenrh, d alogu strpn h I
ETNZAPN66/2004) Predvsem dE ogu povabien h v
Posebno @ila manlropila v ta Ezgovor, [Gre a obdo
besed rh Sretlane S apek (g ej razpravo alsnov n a anlc
PodPog aue MoroloSkosl in obanesa zbora druslvs, kler ne
moe bIzso, povablenrh] (ct
Poolavlu ,Ana z
diskuuov" v gor Lrkar, ZAPOZDSP/2O04)
prauloaem dlanku)l osebno lvor komenlar, ti za
"To le
-'argumenl',pooblaaaenosli j nlm lahko stoliS tvoj kile
a!,rorizaciie in usposohljenosri!!: Podp ralo, tud , ampakludle, ki
"Kdo stev da govorre o d Snilel paso to bstven, pateqa ne
ustanove, k le slarjs. (C, frslrmo mrsefe stnnjamo ker
Svet ana Slapgrk flNaPPoc/rool); tesa v tem gorcru ni Tole
,O tem I mate ka povedat, to se desltvo, drugrh deFlev nr " (cf
PoPolnomastnnlam ampaksmo Zarko Pelan ZAPOZDSP/2oo4)]
dor, L pravno mnenje . ovranle t ska ftancoske
t,,Nevsean m. krtianim semtorjeml a.tologle sovenskih pesni.,ki lo
n
'Jaz smo kont.o iEm lJa I za DSP pr pravia Barbara
toano to,az organzEm delo, in
sem obveeena, da nimatevea - !arguhnt!,neprimernega
pravrc . (cL Svellana s apsak, diskurza4 "D skurzie bil
FNaPN66/2oo!r ,,ll nimaS kaj Ad skurz le bi pa
pr meren?
lovorh o odgovornosri, kers Prmeren?! (ct Du$n Mer.
zu nafla sodelavka n usuzbenka ZAPOZDSP/ 2004), ,M6l m, ta
konkorenane h Se . Iken Sumil(ct drskurz, k smo ga vpelalina
Janez Jushn LrNaPN66/2ooi) dana6nl sel n prav n1 n men
- iarsumenti,neprimernega vaast nl veainr namvbistuu ni,
diskuka.: DA se avedale k4 ste h srm, da smo zgres iv lonu .
mPslvsvot dokto6k d sertacilil (cf JanrVtrk ZAPOZDSP/2004):
Iole prekrsek med o.eno n med
' sem dolel rea no dosedani h
agovorom da stev formanem prispe!,lov kot ob rko sprosdania
orekdku da sle v etdnem prekrsku lud asln h lrustrac I "(ctAes
n ae nmaleaupanjav instilucilo, Debe lak, zAPozDsP/2004)
n isaete podatke, na katere n male - 'argument 'izpusla im.na(
prav'celll ICe aldek ro napise, oz, namigovanja: npr v dopsu
eieodgorcren nnumenrToano M!e Candra in goria Brleka v
10 t lMalo merte svole besede zvez z odprt m p smom literarnih
slslezelo mlad doldor I
lzeo usharlalcev n ustuarB k polet
slar sle dokroL.lvadu Kotnjkul 2004, kler navaEla "dale bia
C/ SvetlanasaDsak maPPoc/ ena od prvopodp Mnih
:.0!),, kako prewemaia jezlk zapelana kpodplsu z
skrarfe desnce, ko uporabllata enostavno azlo! MaEvdmar, ki
snlasmo l i izbrlMn") lne t sele v namlgovanlu seveda
nores prlknt svole Skandalozne zlahka prepoznala,le na to oslro
be desneqa besednlaka v odgovor a (gl AP/2004, slr
:rmetu zbrisanh " (ct Bo2dar l60 )
Sapsk gL prlogo Ad
Ltnguah ,it
42 in 441

MonitorzSA vol. vlll no. 1-4, 2oos


178
MONITOB ZSA
Monograijao SH

deo o6ka lermino ogila . nlen .oslci


(ter deoloake tehnolog je)
ldeolo5ka oblastna strategta

ISH DSP

Prilaslitev enodnewe ku tume Novo wdstlo OSPIe Sele na Prilastil.v vlo:nega del.
nanilestacile ZA SH brez rnsslra0e nekatenh kntan h rsfrnc izbrsanih i.
omembe idejnih rn lredben h d anov n alanE drustvateseni
av4orrev kijo 4sfoql in uderanjl 2004spremenlooz odpravila
To so bil podiplomski Sludenll in nekatere nelegalne postopke
aludenike SH (preteino tsr, kl vendar na ne esa en naa n (npr
2004 zapusliilSH), oroanlzral n neresa no rmenovanre MUe aandra
koordlnnd pa sra jo Taja v UpEWrodborte kar samo lud
Kramberse.in Sabina Mhel ob Preklcalo), pn demer le to naredr o
vea nskem .e asodju n pckush tako, kakor da pnpomb kntane
stEnl prole$Bkeoa
a kan @nla s manlsne nkdarn bo oz tako,
zbora(ra4n D@sa B Fotarja); kakor da sele vodstuo tega
pn asrit* prelekega dela spomn o smo de neceo tako,
sodelarcev vile Morrror /SH, ki kakor da teh ne ecalnrh deEnl
sos sa pdqrabi sli judje, ki$ nrkdarn bo ntud odgowmrh
jih p@snal z SH, ob iem tudi
neleoalen prewem mena i.
nelesaho @akiv ra.je revje
Moniio. /SH (kar s 7 etnikom:
ponoven zaqon v nasp@lju sskep
Senaia SH kijhspreeilludle, ki
$ s rd io odlasl i):
- pn astitev komaj usranovleneqa
CHJS, pregon nieqow direkbn.e
in zasdbafjenega mesta s stra.
Svel ane S apaak:
- q elruditabelo 3

- 'Argumenr' ,skodljivosti( in 'Ar9ument' "neza.rovoljne - Razbiianje dobro delujoaih


,ogroranja( instirucijer !de pa fr anjaine( in,izgube oblastii( kolktivov, socialnih vezi,
bodo dejanske od oa ve o , pa neka nezadovotna f ragm6ntiranje dru:be,
pub ic ranju n lnanctrarnu manlsna k solrh ntere$v v osamitev in inf erioriacija
pub ikacil Se .ap@j smovoljne, druSlvu n mog a welaMti, alipa posameznika oaitkiosebnih
nekoordini.ane n alo po morem nekdo kile svoie nterese, kilihje interesov in subjektivnosli,
lrdnem peDrlaanju z ISH kol rme, po ne vem kak<n zgodbi h6hanizem vladanja 5
znanshno ustanovo zjem.o zgub I
! (cl PeterBoid, kulpabilizacijo {trtve) proti
Skodlrive,. (cl JoZe Voon.c v ZAPOZDSP/20O4), , da se vsat ko16gialnosti in solidar.osti
psmu UO pblkacil SH in Senatu zMdka ec mo temu Proizvodnja Daloveka za
ISH zdne 5 oklobra 2001, gl neadovorne maonne . (ct enkatno uporabo(,
rubrlko , z h slor aia Morilotir Alea Debelak ZAPOZOSP/2004): podpihovanje soci.lnega
/SH., vr ,Oqa nekaler h , oartnoim te v nleresu data
dokumedov, 'Tu zunanr hGa raDade " l.I
MtaCander
sode avci osozare obstoj te h ae . ZAPOZDSP/24O4)l
jaz domnryam, da vab jen .e 'argument' Dprivalizacije( in
bosle vea I Ker s to h ao nimale 'osebnih talitev( in,os6bnih
n 6r Preprosto povedano. (C/ inleresov": predvsm v konlekstu
Janez Jusi n, ETNZ-AP66/2004); teqa, da na b lroko$rnrkskus

MonitorZSA vol Vll / no. 1-4, 2OO5


179
MONITOR ZSA

'arsunent,nezadovoljne ,pnEt zirari. Vietuco (o rem Mitja


hanigine( in,izgube obtasti4 Canderln lgor Brekvaasop slu v
"lmels skuprno kije uspeana polem ki polei 2004dr, q APl
tI Na drugisrran v $o,t klk 2e 2ooa: M Can.leri r.r v
eta opaiam pred$em borbo z ZAPOZDSP/20O4),, 6mpak
lastno kor st, bEz vod lne deje I t smo poslavil slvan na
.eprvat.e
kakortoli2e v lem lBnutku temelre . (cl VenoTa!,er
zs edas/izg edate kot stran, ki ZAPOZDSP/2004),, gorcnteo
equbla( (ct Bozdars apsak, g osebi, o a oveku, najpcjs starSa
P.logoAdLirgrad St 149): pravnlh poduaevalcry sraiutov n
'argument' doda lne 6iete, @iasnlulele Draznne. ko lu
"kulpabilizacije( irtev: "Zelo danlka terena, gownte o nlegovr
drcmrm vvaSo dobro pamel, ker tri spornosr kot o@be a oveka ki
leta kpde neizecfe muke n - ( vodi r (ct sorLika.,
(Ct Svellana S apsk, zaPozosP/ 2oa4):
aTNZAPPOG/2Oo4; gl Drilogo Ad -'.rgumenf dodaine
arnqram ,q A5 a6)
'kulpabil,zacije( trter,
osebnezalrve $
bite hude n b
b lo prav, de b Oospa Poqad.ikova
lo stvar razdist a lam, kler @ slvan
raasduieio q (ct veno Tauier
TAPaZDSP/2AO4l

- Vog. naeva r eljavita. vabita - Pnkvanie ntegra nega zpsnika - Slratsije (neayloriziranesa)
aseslanek k naibibt9 10 otdobEke seje UO DSP kllub brisanja pretektosti j amnezije,
2001, v dezi s pogorcn o \ziralanlu Tale Kramberger, da se potiskanja v pozabo
,aranju publkacilnalSH, k sa ga Evno pokze (q APl200!),
napsa alanc uredniElva rdrle zaosn k uozaleto 2005 spel
Monllor ISH Tala Kramberger n niso javno obravljani na sp eln h
Janko Sprezer (gl rubrko stEneh DsB kakorle bo
^enka
,oblava.ekater h dokumentov., doqowrieno na lanskem
'r z h sionata Mornor,ia /SH4i obanem zboru,
nepoobla6aen izbns zoobanje diskusij (pBk nild
lokumentacue mednarcdnega d skusiF na OZ)o odoorcmosr z
koakvla tento atne in izoublrena srcdstua v dez z
lnaginatne hele od anltke da nakupom sran@anj
:lainjih dnt \k ht natca 2ao2 v v zbiiskem saju,
tlubjani)s sp eln h stEnilSN, neuPoStevanle in zmanrsevanle
- nepoob aaaen izbrs sptelne Pomena arqumenlovza sklic
rev re Morlor /sH (v cetolr) s lzrednega obaneOa zbora kijh
sP etnrlr strani SH, sestav a skupna a anov in alanic
- lepoob asaen vdor skoz gesla v
r-bne domene naseruerju SH in bnenle in spremrnlanie
?m zbris vseh podalkov !,tada srnlagem, da bi wposlavil
(:rka, Tale Kambeeer n Oraga druoaaen pnkaz dogodkov v aez z
raz ian mr dogodki(vetuaho spo no
nadreg@anle dveh koles c s st@n
predsednika DSP idr )
G rud API2O04

MonitorZSA vol vll/ no. 1-4. 2OO5


lAO
MONITOR ZSA
MonoqralilaolSH

deo oska le.mino ogila . nlen rosic


(ter deo oske tehnolosje)
deo o6ka oblet.a slalegta

rsH DSP

Prsolnost nove vod lejce ISH Ponovoletno sreaanle n pog@n - NeDosredna opora vvlad.joa'
Srellane S apek na izbranem vodslva DSP z aklua n ml politiani garnituri
omzlu dru2bene smelane oko i Predslavn ki po itanih obl4t
ool lrka Janeza DrnoGka ,Poskbet re bilo lreba z
spremembo odnos s ovensk
Po rhke n driave do slovenske
lleEture rn fteErne ustuada nosi
V ta namen smo vranuarju 200a
na ponovoletno sreianle in
Pogovore v DSP povab ll lakral
aktua ne predstavn ke po itanih
olr astr (predsedn ka vlade,
Pre'Jsednrka dzavnega zbora,
mrnsta za zunanle zadrye,
mm slrco a kulturo, llubiiansko
iupanp ler 2upane seanske
obarne, obarne vanana Go.i.a in
oba ne Str JunlobSaavni.) Vsi
razen rubFnske Zupanie, so se
seaanlatudr ude eZl ter lamo
pnsla r na parlnersk dralog in
odnos z DSP Tak prstanek na
Pannerskdaloo n odnos pale
vodslvu DsP sdeda omogoa l
nadarnje lovrstne akvnosti ( (ct
poroa o predsedn ka DsPVlada
zabota, v zAPozDsP/2oo{ )

Glet dokumente in diskuue v


Ger p.edvsem diskuze
oos/eri,j AP/2004 (posebno
Svetlane Slapsak, a tudi Janeza
dopse M tlecandra n lsoria - Boiza oblast kot ediniokvir
Juslna vprlogiAdLmglaD, branra doqodkov hezmoinost
Breka, patudr druge) nekateri
st 7 9, 11, 12, 13 14 63, 117 refleksue in priznanja napak.
zPad Petra Bozaa na obanem
145, 154 157, 156, r5a

MonitorzSA vol.vll/ no.'l-4. 2oos


141
MONITOF ZSA

- 'Argument' ,ogro:enosli s - Agumnt' ,ogroienoslr s Negativna konsolidacija


slrani kriti6ne manjsine( novo skahikriliane manjsine" ,G ede vodslvene ekipe: ne prek
vodslvo lSHle konsoLid Elskupn posebn h rnleresovoilh skuprn rn skupnega znanstvenega dela j
,sovEzn k" krtian koeg n posameznkovsmo bl slrpnr do le debale, poleoike ali projekta,
ko elr ce, k so delansko dala mere kot rnteres nsozaael ampak prek skupnega
zmnslvene prcierde (Evja Mo,fol oqrozat temetnih nteresov teqa
/SH, CHJS Centerza hebrelske dtuStva n nlegralnrh delov oblast, kr se konslit(na prek
nludovskeatudile mednarcdni nieqovega proqEma " (Ct poroa o ohranjajnia analhranesa stanla!
kool0jo mejah eta 2002 predsednika DSP Vlada Zabota, v permanence knzei prek Dvojne(
program zmenlave ft in slo ZAPOZDSP/20O,1 ),
nteiekrualca Proleus, obse2en - 'argument nenehne firize(
cRP prciek et )in kisosidrznI jvsekakor pale lreba prznat, da
lavno astav li nekar lprasanl o vs deiavniki krize 6e n so doce a
delovanlu nstrucje: ,,T! z!nanj odpravieni ln ravno v tem tud
mdelavc oqro2ate obstojie hlie n vd m poglavitne rzoge a
iadomneem da vabjen ne trenutno akrualne rzmere v
boste vear Ker sto hao nimale druStvu " (Cl porod o predsednka
nar Preproslo povedano. (C, DsPvladazabola v ZAPOZDSP/
Janez JLSt n ETNZAP66/2004) 2004 ) ,,ln vreh rameralr b se
- 'argumeht' nenehne Dkrize( rad zahval tako nasLopapam kr
predvsem zamlanla direktorlce so mel ruum*anle za finanino
Drag c Bac o nenehfikritdni krzo druitva " (cl M !a Cander
I nandfi situacili na ISH qel ZAPOZDSP/2004) [V isli Mp Jan
predvsem p oqo k aanku Sabne ra aga o5am jonhpnlM n
V rk
pozitivn bian.i druaiva I
- argument,konslruktivnosti( - argumeht ,konstruktivnosli', "
"Za raz iko od obsolafla po n h men m , da te vsa nastaa
ana iz upo@b anl ke v sdobnosl nesos asla ie zmerar mosoae
bomo na sredanju skusai konslrukivno presear I I
predslavit konslrukr vne naa ne PerspehNe $ lorel odPrte
ra skovanja anrike v sodobnosli., adda obdnega zboE pa re, da se
(Cl MalaSlnaiargl pn oqoAd konslruklvno do nlrlr tudr
Ling,an al 25) opredelii (Ct poroar o
Dredsednika DSP \4ada Zabola, v
zaPozDsP / 2aa4 )

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1.4, 2oo5


142
MONITOF ZSA
Monograflao SH

ldeoloikaterminoogila . nlen .oslcl


(1er deo oske tehnolosie)
deo oaka ob aslna sldteqr:

tsH DSp

Gl predvsem izjave n dskuze -'Argument' "nacronalne Povezava izkljua6valnih


Svetlane Slapsak v prloO Ad oqro:enosti!. g vevlrAmPak skategi j v totalitarn sistem:
Lirguaa ;ludiKramberoer oblavlen (oktober 2004, St l0) rasizem, nacionalizem,
2005b za analizo diskuza govor oedsed.rka OSP Vada
bolanianeoa raszoa n k Ca me na skepn
Zabota,
naconalzma v eselu omenlene predtM mednarodnesa
psatelskega sreeanla vV en cr, rn
predvsem kalke ana ze tega
gryora v AP/2004 , ,To le ze o
dober govor lo le lovor.a nvolu
nacJe, k vstoPa v neko veap
(l.uzbo skupa s esed, k nam
stre2ep po narsraemi (c, veno
Taufe( ZAPOZDSP/2004), ,To re
osebno tvol kofre.tar, I za n]rm
lalrko slol6, tvor k tepodprclo,
tudr, ampak rudle, k paso lo
bGlvenr pa tesa ne msrmo m se
ne s1r nlamo, ker teqa v lem govoru
nr Tole delstuo, drugrh delstd n
. (ci Zarko Peta. zAPozDsP/
2004);popo n relatvPem
dezorenl ranega konlorm sla, kr
zadriute od oaitry z amb qv leto
da br s na ko.cu p dru, ,praM
sl.anrr zato se m zd, dale
'
vprasanre lo maaenjenesa n
slega derstua dogodka oovora
vpraaanle, toano to vp@aaoe
inlerprelacje, vpraaanje raz 6n h
zorf h kolov, inle nekoLrko
ne.avadno da aowr predsedn ka
lalo ko kontroverzn menda
ko.troverzn oorcrpredsednrka,
k'le b lavnooblavren n
dosedaj doZ'vel enakovredneoa
odziva Se praviv publkaclllodzv
je weda bi poslan medijem a sa
tinso oblavl sevedagre za
Debellakov leatea mismo tukal
danessiSal daqrezaqrozovl
oovo., po druaislranr, daore za
odiden Covor iz kompetenlnfi lst
pahqa eno m druco m.eoe .
(ci Aes Oebejak zaPozosP/

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

Po dosedanji analizl poaasi lahko zaaenjamo razumeti skupno ozadje nekatedl


misljenjskih vzorcev novega vodslva ISH in neoliberalDh prvakov v tej dezel Kakor
p1se Dmgo Rotar,'?s3 je neoliberalfl rcZim zasnovan kot re.o),anjrfi (absolutna odsomost
skepse, zlom kritiane misli, seflilnost in podrcdllivost kapitalu in oblastl) , prugmdticen
I ndskoku na poloidje (loga hierarhizacUa [r segregacija druibe, liagmentiziranje in
.azbijanje na skupnem delu in odkrilih problematlzacijah zasnovanih kolokhvov,
izolacija posamcznika in vzpostavllanj e nadzirljive ga posafieznika) , Jiktirno kavalen
( stare d ruzben e vezi so demontirane in vzpostavljene so novc, tomollede na odsotnosti

realnosti, na socialno-darvmlshanlh druZbenih reprezenlacijah) Dejansko si


neoliberalizem skusa postopoma zagotoviti dim veaji lTliv in nadzor nad &uzbo. S
tem, da jc na relativno lahek naain vd na pomembni lokaini instituciii, na DSP in
ISH, ki bi p.avzap.av morali - Ze zaradi profesionaLnc vloge kopiaenja simbolnega
kapitala v okolju biti oponsdi nasprotnega. druzbeno kritranega in do te nevarre
ideologije nep.epustnega in subverzivnega miSljenja, je pokazal vso ideoloSko
neodpornost lokaLne druZbe.

2. Videz in realnost oz. iguba rednosti, &aibena mimikrija, sinptomi totuharhna

Z Adornom bi lahko rck1i, dajev rdruzbi. kateretotahteta se je b.ezsivno zatesnila


v ideologijo, lahko resniano le tisto, kar ni enako fasadi(, zato v taksni druZbt klle
tmjno nesvobodna, )osvoboditev subjella ostaja videz in sodeluje pri ustvarjanju
videza(.rre Totalitarne pomenske metamorfoze diskurza. kaksne so semantika
zamolaancga, v diskurzu opusaenega ali defomiranega, je potrebno deSifrirati skozi
kljua etranill retoflanih stralegij, kakor smo Ze na vea mestii zapisali, da br lahko
prodrli za videz, segli za obaa mesta do bolj realnih plasti diskurza. Taksna
dekon strukcija ideoloikih pomenskih nanosov na diskurz je intelektualaeva obl igaoija
v boju zoper politiilne, sociaLoe m kultume ekskluz'je
Kopiaenje vrdezov in lorm namesto vscbinskih analiz le podlaga za izgubo
slehcrnega stika z reahostlo. to p a pelle v odklanjanje (a\to)refleksije in do motenj v
razmeqrh med subloktivacijo in objektivacijo. Kolektivna neodgovomost, kl iz teh
aberatil.nih procesov izhaja, omogoaa druzbi oz. tistim, kijo (legalno ali samooklicano)
zastopajo, arbitamo ravnanje tam, kjer bi sc njeni alani in alanlce momli vesti
odgovorno in etiilno. V amblenhr. kler rcalnosii, pa postaja sleherno delovanje
zavito vmeglice, skivnostnostin pol-resnianost, druZbena mim*flJa pa prevladujoai
orcdus rilrendi Neoliberalizem, ki se postopoma odmika od .ealnosli in razliane
lruzbene reahe pribLzuje iluziti udverzalne kapitalske logike, jc npr. s sintagmo
'poslovne skrivnosti(, kije zaaela kroziti po razhanrh druZbenih poljih, dosegel, da
riaesar ni mogoae vea fledvoumno rn jasno napovedati ali izrcai, saj je stmh pred

Prim Rotd 2005


\dorno 1999, sir ll3 l14

MonitorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5

t-
184
MONITOF ZSA

kon sekvcncami postal Lako racionalen, kakorje iraclonalna neoliberalnautcmelienor:


\danainjr dru2bi ( ur /a re\nianosl, bre/ [irlerega /nanstvena misel nc more do.per
do objektivnega spomanja, nas vodi zgolj do tistega, karje dalea od videza, aesar n:
mogoae ertaa1ti s thsado

Epilog prigode o postoplrem izriyanju za proyincialno in ideolosko pamet


nesprejendjivega hitianega diskurza in njegovih Itosilcey in nosilk z
ISH

Po opravljeni analizi si lahko za nekaj trenutkov nekoliko oddahnemo, brzaas pa


ne zares jn nikakor ne za dolgo, sajjc naposled vendarle postaloJasno (ali pa bi vsaj
tako moralo blti), da je domDevna in uprizarjana dobrotljivost nosilcev in nosljt
diskurzov alanov novoga vodstva ISH zgolj kozme ti6na fasada, videz, namenjen tistim
ki spontano alt mdi verjemejo kroinl rcprezentaciji o pomembnih intelektualnii
dosczkih po rnaravilelrh intelektualcev in intelektualk( m sine vzamcjo alovolj aasa.
dabi te dosezke tudi preve.di ali preb.ah kak nj ihov tekst. S tem najbrZ ne prispevajo
posebno voliko k ustavlJanju totahtaizma, aep.av se zaL da je aas tak, da je treba
zdruzovad sile in ne sektariti. ln aas Je res tak, toda katere ,sile( je sploh mogoae
zdruZiti, ne da bi povzroaili vea Skode kakor koristi NaJbrZ menala ne sile strcmuhoy
in televizijskih rzyezd,t, kj so ta hip nezadovoljne. ker jih oblast Ire gloala z
najpdjaznejsim oaesom, in ki se bodo pri pndi odalruzile, ile bodo okolisame tako
velevale ali zaradi spremenjenoga razpolozenja oblastnilov do njih ali zato, ker je
postalo prenevamo? Seveda ni posebno razveseljivo spoaanje, da se je inshtucija,
katere lokalna in mednarodnaJ&md je v zadnjem desetletju, razlianjm poskusom
diskeditacre navktjub, bila vendarle grajena na kitiani dlzi koleltva in neposredno
- iz diskuzov in dJanj nekaterih sodelavk in sodelavcev Le lakultete, pretezno tistih,
kiJihtamnived- razvid na6el osebni drzi ter driavlJaflski integriteti, pravzaprav
spremeffla v oporiiae nove ultm-reakcionarne in obskurantistiaflc ideologije Vendar
je ta ugotovitev pai rezultat nase drskurzivne analize.
NeoLberalno utopijo, kakor smo Ze rukazali in kakor je bolj poalrobno orisano v
alantu Draga Rotarja, zamamuJe izrcdno poveaanje socialnih razilik in )postopno
uginjanje atonoDllih svetov( ter )uniaevanje kolektivnil instanc. ki so se zmoine
postaviti po .obu peklenskemu stroju( ,60 Novo vodstvo ISH, ki si bolj od elabodranje
manstvene misli ieL udoben druzbeni status, ima z neoliberaLno utopilo skupen
marsitateri cilj Tato iz negativne konsolidacije )manstvene skupnosti( nolega teama
na ISH ok.og skupnoga )sovraznika( (in ne okrog znanstvenih objektov ah
problematizacij), ki smo Jo predstavili v zadetnth poglavjrl, kator iz analize aliskutzov
alanov m dlanic novega vodstva lSH,je mzbrati med dmgim hrdi 1{), da se ie na ISH

160Vse
Rokr 2005 Glej tudi alanka Bourdieu in Wacquant 2003, Krambrser200lb

Monilor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


145
MONITOB ZSA

zgodol,mska idooloSka mutacija zdruZila z nekaksno in telektuaho in moraltro laissez-


pd$?r,:6'kombinacija tega dvojega pa seslavlja razmeroma odkrito totalitarno matrico,
s pripadalodma konlbrmizmom in vprasll o etjlo.
Oblikovanje znanstvene skupnosti ni le izpolfljovanjo sistema dil-erencia]nih
kategonj, izvftajodih iz Zelja posamezaikov irl posameznic. ki so, derlimo, zaposleni
na neki institucijl ampak jc obenem grad jd druZbenegu imagi aria ,tkupnosti,kry
temelJu doloaa ludi dejansko, rea]no skupnost ljudi, prostovolJnii odjomalcev in
obenem ludi kritrkov oblikovanja in transformaciie tega imaginarija. Ce se v oblikovanje
kolektlynega imaginarija zasidmta projoklivna ideologija h simbolno flasilje, potem
se identiteta struktuflra zgolj okog izljuaevalnih mehanizmov, ki zahtevajo moane
simbolne garanciie Kakor smo yideh v prcteklih poglavjih m kakor le tudi razvidno
Ze iz samih disl:ulzov, zbftinh\ pr].Iogt Ad Linguam ISE Imp rznanstveni skupnosti(
na sedanlemlSH ni mogoae brez moanii zadrzkov reai znans8ena sl:upnost, diskurzi
njenih najpomembnejSih, nosilnil alanov in alanic pa so prejkone vsi predznimstveni.
Pozltimo druZbeno in kultumo vlogo bi institucija, kakina le ISH. oz njeno
vodstvo, lahko odigrala, ae bi znala ravnati z rrurogotcrostjo, kompleksnostjo in
konf}llnostjo identifikacij ter pripadnosti, ne da bijih pri tem skusala odstraniti ali
izniaiti. Tudi ae bi znala odmakniti konfllktne skajnosti in na.editi prostor za
neposrcdno in javno konfrontacijo in s tem politiano, se pravi, jaLno sooaanje ob
nadelno in metodiano izcnadcnil pozrcijah udelozencev in ob absolutn i vel_ia\'l kflterija
pertientnosti argumentov (karje dosegljivo bodisi z emanclpaclo akugaadh, vendar
v okviru institucUo, ah s tansfomacijo same institucionalnc struktue)'6'1 in nikakor
ne apnomim pdvilegiradem vodstvu vseanih govorcev Novo vodstrr'o ISH pa je
konfliktno srlLracijo, kije kulninirala leta 2004, le Se zaostrovalo, kar gaje naposled
pnpelj alo do izniaevanj a in zabnsovanja nclube pretekiosti. Zelo zanimivo je tudi, da
ie povsem enako stmtegije uporabilo tudinovo vodstvo DruStva slovenskih pisateljev
(kakor nam pril(azuje tabela 1). Na spodnji tabeli (tabela 2, glet tudiruslednjo stran)
pa smo poskusrli pdlGzati etiane in epistemiane vzeh med diskuzivnimi praksaml
in izvedbedmi tehnologrjami alanov m dlanic novega vodstva ISH:

lzvedbena tehnotogija,
Tip operacionalizacije

c ovekove n dr2avljanove pravlce Knienle a ovekovih n


dzavlanoMh pEvc

Obae aldeike vr.,-.ln.l-- ln naael, Cenen moraizem nd famacta

KoditiciB.a pEv a obna6anra KBenle kodilicnanih r,ravi

r' q Eco l99l


': Ballbar 2004, sl.42-41

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


146
MONITOR ZSA

lzvedbena tehnologi ja,

Spoal@anje prarih nom Krae.je pravnih nom, klente zer


oruibena ref eksta, javna Refeks (domena ps hoanalze),
dskus!a, konlonlacla tajno obrekovanle, odsotnosl
Konstilucija dddljanskesa lav.rh sooaefr

Sprotno sooaanle z druibeno zguba realnosn, metatorane


eanosuo n konfrikr blodnle k nadomesaaro
rnte eKuanid sklrz rn dramacja
n.srcdin n.srrk k t'ane m s'

nte ektua na rNeslrcta n Rdbrla.re dobro de uloa h


rerlanle na aroumentu kobknvov odsolnosl
!leme renega neseoreganvneca znanshnega duha, r&kroj
znanstuenega d!ha ter znanstvene zna.stvene skupnosl rn
oblikrya.p sholast ane
nstiiuc o.al.e sheme,
antiinte ektuakzem

Avtonomnost znanosti, su@renost Nea!4onom.ost, vpetostv po rtran


znanstvenrka/znanstlen ce kr leil n toed!sh kontunkturzem
oz vladavrna znansivene dezo entranost, odsotnost oz
pert nence, znansiven d skurz bnsanie znansn@nih kritertev .
perrinef c, meralonani 2argo.,
namesro znanslveneqa diskurza,

ArgLmentacila n poslopk kso


znaain a Llra reakcionarna

Pollidne in deoloske orenlaciie


Pregon inteligenhih zensk, kib
utegnie bt konkurenca (v o@h
dek Ene lemnslke nove
dekanle SH) q nekoJobja

?Zrela ,: Elidn/epistcmiane vrzeli med dlskudvnimi pmksmi i, ifledbenimi tehnoloeijami alanov


in alan,c novesa vodstva ISH

Izrivanje kitianep diskurza z I SH sega seve.da dlje v pretellost, detDdi smo nekateri,
z menoj l.red. v preteklih letih sl:uSah na donrnevno nepomembne, sporadiane izrive
gledati kakor na ncshuktuno oz nalljuane in posamidne poskuse tresistemskega oz.
celo protisistemskega izrivanja (v resnrci skoraj njkdar tako, saj je kolektivno in
individualno v osobnom delovanju vselej Dreplcteno), ki naj ne bi vodili v strnjen in

Monitor ZSA vol.Vll/ no.'1-4, 2OO5


147
MONITOF ZSA

enoznaaen odpor proti razlianim oblikam kritiane misli, ker naj bi bili nekaksni
preostanki v okrilju ISH opusacnii mcntalaill dlspozitivov. Z eprlogom na ISH v
zgodnjipomladi 2004 so nekdanji kolegi j n kolegice navkljub velikikoliziji predsodkov
(in IlJrho11 predsodki mod seboj niso no povsom enaki po svoji naravi in ne po svojr
niansiranosti) zavzelijasno in nedvoumno pozicijo, za kate.oje mogoae reai, daje do
velrte mere poenotena
Enotnost stmjenih v.st novega vodslva ISH glede tega, da seje na ISH t.eba znebiti
teh in tch ljudi, ki da povzrodajo nestabilnost institucijo, )ruslo in ogrozajo to hiso(,
)pljuvajo po tej hisl, poni;ujejo to hiso, Zalijojo, Zaljivo govoriio o njenem politianem
angazmaju(26r ipd , je vendarle presenotljiva. Cetudl nam nikdar d nihao ne jamo in
nedvoumno kakorkoli a.gumentlrano odgovoril na vprasanje, s aim pravzaprav naj bi
rusrli institucijo, paje vcdetno za novo vodstvono skupino ISH bilo dovot Ze to, da
smo zastavtiali noprijetna vprasanja (npr. kamje poniknil denilr za opremo inslitucije
iz Budimpeste, zaloj so v bilanci navedbe )teniske torbc, druzabno igle m postelj-
nhe(,r6! medtem ko si sodelavci ISH ne upamo prositi niti za pokritje stroskov ene
same knjige sfokovnc litemlure, acmu tako veliki oallivi za maunovodski seflisi Truden
& Truden, saj je na ISH le nekaj zaposlen,h. in naposled, aemu je na Davani up.avi
pdkaz ana pozitivna bilanca, medtem ko nam je glavna tajnica/direktodca institucije
neprenehoma pdkazovala skajno zaskbljujoae fmanano stanje ISH in s tem
upmviaevala kontinuirano ncizpladevanje honorarjev, potnih strcSkov idr. Ijudem, ki
so Ziveli od raziskovaLnega dela).
Domnevamo lahko, da pomeni \.rhunec spleta mtdg in lupoknzile na ISH povednl
molk in odsotnost sleherne jasne opredelilve menda enega vplivnejaih moz v tem
kolegiju, Juota Mikuza, v zvezi s surovostjo, neumnostjo in brezobzimostjo delovaqa
njegovjll kolegov m kolegic Zdi se, daje za rako vedenje obstajal po njegovih merilil
dober razlog: najmanj to, da mu je naddezni neangazma v teh perfidnih okolisEmah
prinesel relativno lahko pridobjen izplen. Ko1 profesor na programu zgodovinske
antopologijo jc, ko je Drago B. Rotar, kijo postaul progam zgodovir$ke antopologrje,
'odsel(, lahko aez noa zasedel mesto koodinatorja programa. Potemtakem ni zelo
nenavadno, da je svojo verbalno participacijo pd pdlastiM irstitucije stn v nekaj
-e-oleskJuh besedah. kr /veniJo. lakor br prrldjalei/ Otwelo\e ZeolsAp Jdrrip. in seje
z njimi kondala nelegaLoa 66. scja senata ISH| ) Seje dhde ne vodi, de sem pmv ftrzumel,
lukai so alani, kr niso v senatu( ':6r (q
ETNZAPN66/2004.)

: Jalez tustin, gl pttloeo Ad LinE dth-,it 48


r- Glej p.ilogo ,.ld ai,grau . i1 Il0
: To pa sa ni oviralo, da ne bl kasneje, ko se je skupaj s kolesi in kolesicmi znobil ,lesalistov( oz
,alanov, ki niso v setratu(, polrdrl ponarejenesd zapisnil (1e) seje, [i )je nihae n, vodn(

MonitorZSA vol.Vll/ no. l-4, 2OO5


184
MONITOR ZSA
MonoqraiilaolSH

TIP PBILASTITVE
S STRAN I NOVEGA VODSTVA ISH
(brez sleherne relerence na preteklosl
in deianske avrorje, prejharobe:
posebna skrb 2a njihov izbiis)

knliiici sH kler so naveden Luj sDde

iLudlskem proqramu

nenehnaqmovdFdrekloicelsNDGqceBacpi
dodelevmlu de ei h prosLo.ov
l,rol po mrpacil tunr.le { runk.l
svet ana s apsak
dekaire, ptu$oaod 4(en
^cdh2
nas nodeoiGCHJS) namenenhadeo bv6 dekai ey
$b sTMF kjerde radunankzdruqim koeq iral.
Kramberqe, reqo rLro"lo, ISH n Mad non zurkom i z

4seden,
ida*morkaGnak nwe v ada! ne rakolutresden v
sti zobval n snr svetaf e
i0l ,ooz&av]askaatea. eic ]

ln elm rnaic'6le Lbrko,Daos za


le braiarmosesLM de revile
sio ofiavo nad c an'/clan^,oaii
cc uo Mo,loG,sH

NEPOSFEDNO MATEFIALNA (a i MOFALNA)


sodeavkam nso b'a na apoa00lnr v adu uros enosLine)
zarad aajanta s $En, direkbice sH DEq,.e Bac
asnrlre'n ucd Lov 0a eirskeqa prostoa sH nleswe

- mednarodni *rus insLiLucle


prebkro deo lsmbon kap ra)voien v 6 prcleu'h
eb'ikov Evije Mo,,ror rsH
sverans slapsk* porasL'rcdsNa ctsJS polemkos
losa mcsta odstran njesovo uslanovlellco d rektorico
Hanmh sbrman ('n lo potem koE 'n
S MBOLNA/ NTE LEKTT]ALNA salz nlo no6elo sode ovaLl)
redbavea ra6lav v urerenem sare
- vs aki in proqrm , ki jih pr pravi
adorskadeaoz]nleeklU9naastnna
ulLurne maniredaciie
('kvso@n, kba
22 mala 2000 na Presehom tEU v Llubljani

Zbel, J, Multiploprilastilvc iltclcktuahe I simbolne lastnine le.naterialnih sredsrev s sirani novega

Monitor ZSA vol. Vll / no 1-4, 2OO5


149
I/toNtToB zsa

Ob vsom zastavljenem ostaja odprto ill hkati tudi zakrito morebiti eno
pomembnejiih \pmsanj y zlezi z ftzhodol,li. na lSH, in sicer to, da smo brh z ISH
Fakultete za podiplomsk humanistiani itudij v Ljubljani s shani )organskih( in )po
naravi levih intelektualcev( m dveh deklariranih lxdi po )namvi( 1e!r11 - )femimstt(,
ki sta bili tedaj na vodilnil polozajih ustanove (ena izwsna direktorica in druga v
)funkcri dekanJe0 prograd prav tisti, ki ne sodimo v fadicionalno mentalno shemo
lokalne moralistike: Idr itarelii moiki/ mlajid ienska,l6r homoseksualecin lezbika,za
namedek pa ie medflarcdna, veajezidna znanswena revi_ia (pnau]oaa), pn kateri so rl .z
wdilnih polo:ujih debyale ie ske, katenh mtelektualnega dela prva )feministka( ni
hotela plaaati, druga pa ne pdmati in jim je obesila cenzurc,6l
Seveda ne gre za kako zaroto, ma ea za to, kako se v specifliinih okoliiainah. kl
jih najbolj natanano lahko opredelimo z neoliberalno tdeolosko mutacijo, ki je
demontirala stare dr uzbene vezi ifl vzposta\da llove, slcpo attivira pogon p.edsodkov
in si nadene samodejno sistemsko obliko ter vanjo zajame mtelektualno neodporne
in dezorientirane osebe. Zelo namrea dvomim, da bi brlo zgolj spomoajo sicer uteaene
msritucije ob.ekovanja, kr 1lna sevcda v prelomnih dogodkih na ISH svole priviligirano
mesto in si je v zadnjih letih na institucli (predvsem odkar je na mesto StudUske
referentke prispela nova plolegie gla\ne Lajnice a/rar drektonce Dragico Bac, Tiva
\4aj'?63) nasla brlog v sprejemni pisaml oz. Studijskem referatu, mogoae izyesti tako
globok instrtucionaLf pretes Kakorkoli, naposled je vsal za flekatere od tistih, ki
smo ISH zapustili, konec koncev to bilo dobro, saj smo s tcm ofuanili najpomembnejso:
svobodo delova[ja hr mom]no integdteto S tem pa tudi )jasno misljenJe in kdtiano
presojo govorice(,r6'ki ju ima Victu Klemperer za najboljsi orodji za obrambo
aloveskega uma proti manipulathni, demagoski uporabi drskulza, karjrh ljudje sploh
poznamo. NajviSjo etidno vrednost tako Klemperer pripisuje tistim ljudem, kibranjjo
svojo lastno aloveanost - m z njo tudi iiloveanost svojih kolegov Dr kolegic - zoper na
videz nepremagljivo silo ideologiziranega obaega mnenja, tiska in propagande Ta sila
je vselej kolektivna, v njej se )ne borij o posamezniki, ampak khentele(, ne glede na to,
kako globoko individualiziraniin subjektil,l(zi)rarf b1pdpadniki arede oz. odjemalci

" Stui ropos ,nelrimerne ljubezni( nivsakamlajla Zenska zc ktu )ulov( al,plen( nroilega, trkor
rr rade !idele Liste leministke in nsti izkljuaevalci, ki v zadnjl lnstanci pogosto strneio moai v
.!o1!em pFdsodku. Do kareren je njihoya slulna nvartost pw intelisehlhd tutatiu;etka, td) y.a
! predsodkaje oaitno za stereoiipno pamel Se vedno,,rcrurTl
O spekla|ularni ,imbecilnosti( dosajanj na ISH sle.jtudl Suni 2005, rFrmed drugim pravi, da
'rspeh konjuraclie imbecilov tiai natanano v in, daje iluzionjzem, trik, vendar ni nitiprevara nilr
r:rora:v tudeh zbudi vero,ldntazmo, kijih p.epriauje, da pme rn lesalizma in naaelnostijn
-anja in drlsih dolsoaasrlh reai ne pobebujejo niti zayeao nitiza us!eh(
'Ze naatn, na kaieresaje bila s tesa mesia ,Eostovoljno( odstanjena lrejnrja Lajntc! Lidija Katia,
.re svoje delo olravljala brezhiblo korektno in prolesionalno, bi nas moral vzncmiriti do skajne
_ (lenpere!
Lrl poalavie )Heroizem(

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


190
MONIIOB ZSA

skupne f-renezije .adi izgledali, medtem ko so rezistenca, etika in z fljo dostojans0.:


(pa tudl posamidna kflvda ali nedolznost) vselej atributi individualncga Tirdizaro_:
uporaba imena in priimka pot.ebna in zgodovinsko pomembna In prav zaradl re!:
bomtudiJaz ostala nedvoumefl spomm na nepnjetne dogodkc, k bijii bivsi ko]egr ir
kolegice z ISH radi izgnali iz svoje osebne in kolekti.Jne zgodoyine. Ich t'ill Zeugti',
ablegen bi:t zufi lelzlen

V Montrealu, september/oktober 2005'

Taja Kramberger
Zgodovnska antropoloo nla, pesn ca, prevaja ka n eseristk:
Asistentkanaodd azgodovinoFHS Fakuftete za huaanistiine Studre v KoptL
E mal

hkrena se zdhtdljlien Dhlsu Rotaiu zd pripanbe in susenie.


Sabini Mihe I ,d ansleiki pruod paEetka, do kdtepsd zdtddi iasarne sLisk? spbh nnett
us?ela piti, zahwljuten te tudi vlad Katkiku, Ma itlu Zuaku Krcfl in Bahati Zrch,
da so k|tLb zatlnjin runutam pred liskon potakdi id naj ila ek

'zdadilisanja almka voddaljenosti od arhlva dokumentov. se bralculn bralki opraviaujem zaradi


sporadiane odsoLnosti natananejiih podarkovna nekaterihmesnh ( noere za kake usodne
intormacijc) V opravlailo in u toho radovednejaih bralcev lahto zapliem, da le ! Dniujodi itevilt i
revlje,nogoae avea drusih nesih (v besedilih drusih avroievin aytorjc ter v njihovili lriloeah,
lakor t!di v rubriki )Objaunckate.ih dokDnentovo .ajii pravlisre podatle. h v mojem alanku sem

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


191
IUONITOR ZSA

Dokumenti in viriza analizo

(Pojasnilo kratic in nokatere dodatne opombo)

CHJS - Coflter za hebrejske injudovske Studije


DSP - Drustvo slovenskil pisatelJev
MK - Ministstvo za kuliuro
MR Mladi raziskovalcl oz mziskovalke
NO - Nadzorni odbor
NS Nacional-socializem
OZ - Obanl zbot
UO Upravni odbor

(GleJ tudi v nadaljevanju katice, kijih uporabljam p.edvsomv tabeL L)

Apokalitsa lttlii AP/20041, St. 8485, 2004, str 139 134. Dosjeji l-Iy, Ljllblj^na.
(Prodvsem dokumenti in disku.zi iz te objave zbranrh dokumentov m refleksij v
zvezi s polemlko med nekatedmi literamimi ustvadalci in ustvarjalkami ter drugim i
kulturniki RS na eni strani in Midstsrvom za kulturo, DruStvom slovenskih
pisatelJev rn Se nekatedmi stuhurami oblasli na drugi, poletje 2004.)
Bilanca ISH 2004 ltludit BISH/20041 - Dok ument o plaarlfl brlanci ISH za leto 2003
(brez podplsa, na dokumentu opazle s sunarilom vneSene pdpombe s pisavo
flmanane referentke ISH Tamare Zurunie)
Bite" ,SP [tudi: BILDSPI?004I - Letno potoiilo Druitya slotenskih pisateljet za leto
2004.
Cenzum Monitoia ISH [tudi: C1\1[SH/2004]- Cenzurai sklep Senata ISH 2004 o
izroafu celolne vsebine znanstvene revije M.r,,1r7or,LSf1 v )hformativno seznanjenje
s celotnovsebino( ustreznim organom ISH (podpisana Svedana Slapsak v funkcili
dekanJe ISH, sklep je obj^\ljen \ Monitorju lSH, letn. Y St. 3-4; glej tudi rubriko
)Objava nekateril dokumentov(, posebno L del lzlistonatz Monilorja ISA.
Oktoinicala eza lL\tiw 'spoitt wnin kolegi(tn in koleson' m ISH z drc 22. febtnaia
2004 ltudi: OXRJ,2004] (Neoblavljeno etnogmfsko grad o, v osebnem arhiw
Draga B Rotada.)
Kores2ondeact Dmga B. Rotaia in Taje Krunberget z Boi laieh Shpiakom, 24).9.
marec 2004 [tudi: (ORBS/2004]. [Korespondenca ni zasebna, saj je bi]a simultano
poiiljana na okoh 30 eloltonskrh naslovov. Neobjavljono, zascbni arhiv Draga B.
Rotarja in Taje I(Jambcrger.l
Objata nekaterih dokamerlay, priloga na koncu priaujoae revrJe (posebflo L del ,K
histonatu revije Morl0r /,S/ft).

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


MONITOR ZSA

Pagon, Neda 2003, )Predgovor: O orodjih in orozji\(,\: Nacianal d ide tiktu in kuhur:
ICK, LJublana.
Pnloga k prinujoienu ilanku rAd Lingaan ISH Inperii( (Med. besedilom alanL"
pdlogo navajam kot )Gl pulogo Ad Linguam ., diskuz St [sledi zaporedfla Stevill:
v prilogi oznaaenega diskurza]( )
P loga kihnka Sabine Mihelj v prii joiiit. reije (Gre zap logo diskulzov, lzbradL
iz dopisovanja med nekdanjimi r adimi mziskovalci ISH in dircktorico ISH glede
porabe materialnih sredstev, ki so pripadala mladim raziskovalcem.)
Slapiak, Syetlana 1993, Mahl irm oblekd (UIednikaAles Deboljak in Lojze wieser).
Zalo7-ba Wiese., Celovec - Sirhiu.g
- 1997 , ndioj Botbi<, y: Rahi Kandid, B 92, Bcograd, str. 192'196
'Ptsrno
- 2000, Zenske ikane XX sbletp,tJrad za Zensko politiko, Ljubljana.

- 2002, )Poetrka izkljuaer]ostr(, yt Literut rd, il. 1311132, maslpnls 2002.

- 2003, )Antika ko t intclcktualni izziv za 21. s tolctje( (lntervju Maje Sunaiii s Svetlano
Slapsak), -{ Monior ISE,letn. V st. l-2, 2003, str. 17Gl?2.
- 2003b, )Foflow tle Women: Strategies and Narratives for the Reconcilialion in the
Balkans(, tekst za delaufco ,Reconcding for the futulet, y: Eorizons Balkan Bi-
Monthly Neh,slelter o Demooacy d tl Ciyil Soder lssue.t at. 8, poletje 2003, str
18.

- 2004a, )Tezavna dedisama ati Studij andke kot tekoao zrcalo. o lahtotnill primedavah.
a\tonom nosti vede in bastaralni epistomologij i(, v I Antika za trele tiroiletie (]lIedni&a
Maja Sunaia in Brane Sencgaanik), Zalozba ZRC, LjDbljana.
- 2004b, )Antika je lakmus danainjega aasa( (Inte.vju Ane Ristovic s Svetlano
Slapiak), y Literd tru,letn )Oa[, St. 153, marec 2004
2005, rU Zenskoj krjiZevnosti zanimljivoje ono ato se ne moze videti natelevirjl(,
Svotlam Slapsak, dokan Skole za postdlplomskr studij humanislike u Ljubljani, v:
Dan6, 14 -15. maj 2005 (na spletni strani: httpj/w1 w.danas.co.\'u/20050514/
1*end4 .htnrl )
Vogrinc, JoZe 2001, )Inteletualec na TV( (spremna beseda), v: Pierre Bourdiou, fla
teletazii (y prcvodn Lgate Sega), Krt, LJubljana

- 2003, )Cemu )nacionalna identiteta( in )nacionaini interes( vkulturni politiki(, v:


Naaonalna lden teta n kulturd,lcK,Ljubljau
Zapisnik 6. sestonka UO lSE NhlikaLije Ittndi.. ZAP-UO-PUB"ISH/2004I z dne 20. 9.
2001. (Zapisniftarica Simona Perpar G 10; s tega sreaanja obstaja tonskr posnetek,
ki ga hranita obe udelezoni strani.)
Zarisnik nesklepirc 65. seje Senata ISH z dne 10. februarja 2004 ltudi: ZMN65/
20041. (Podpisana Dmgica Bac, direktodca ISH, in Janez Justin, v. d dekana
ISH. Neobjavljeno etnog.afsko grad o, v osebnem ar1D,u Draga B. Rotada.)

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


193
MONITOF ZSA

Zapbnik rclecalne 66. seje Senata ISH z dne 1'1. februarJa 2004 ltudi: ZAPN66/
20041 (Podpisani Dragica Bac, drektodca ISH, in Svetlana Slapsak. v tunkciji
dekaflje ISH Neobjavljcno etnografsko gradivo, v osebnem arhiu] Draga B
Rotaria )
Zalris nelegalne 66. seje Senata ISH z dne 17. lebruarla 2004 ltudi: ETNZAPN66/
20041. (NeobjavlJeno etnografsko gradivo, v osebnih arhi\rh nekdanjih 6lanov,
alanlc senata lSH, ki so po dogodkih na zaaetku leta 2004 zapustili institucijo.)
Zapb pogovom ned l/bdom Kotnikom in Swtlarc Slapiak z dne 21. narcq 2004ltulil
I'TI{ZAPPOG/2004l. (Ob izoaitvi potrdila o doktonranju \4adu Korniku s s rrani
Svetlane Slapsak, ki nastopa v umdni fulkc{1, tj
)v funkciji dekanje ISH(.
Neobjayljeno etnogftfsko gradivo, v osebnem arhivu \4ada Kohrika.)
T,apisnik obinega fioru Druioa slotenskih pisateljet IDSPI za leto 2004 z dne 19.
novembra 2004 [tudi: ZAPOZDSP/2o04] (Na obinem zboru sta bila uadno
izvoljena ovcrovileljzapisnika TaJa Kramberger in Drago Bajt; zapisnik je naredila
a
Barbara Subert decembm 2005, na zaaetku leta 2005 pagajes pomoajo zvoanega
posnetta delajlno pregledala h kongfala TaJa Kramberger. Vse navedbe zhajajo
iz te zadnje, dopolnjene vcrzije; do tega trenutka - septembra 2005 pa, kljub
pozft1r Taje Kramberger z dne 5. marca 2005, ne tudi dejansko overovlelle in
uradno sprelete, kar pomeni, da je DSP v tem tronutku zopet v pral,no sporni
sltuaciji.)

Referendna literatura

Accati, Luisa 1993, ,Svet ain moz: oaetovska vloga, materinska vloga in italijanska
polidla- ( v pre\odu lgorja Skampertetal. v: t ar opi: -r ktitiA,' ann,!i.le n X)C.
St 158-159. str 133-145 (Izvnnik rll marito della santa Ruolo paterno, ruolo
matemo e politica italianal!,y: Me d4na,it. 13,1992.)
-2001, Poiasl in lepoti:a Ote in mati I katolliki wgoji; rte[ (v provodu keno Prcsenc),
Studia humanitatis, Ljubljana.
Adorno, Theodor tN. 1999, Beteake o literaturi (y prevodu MoJce Savski zI al),
Cankarjcva zaloiba, Ljubljana (Izvirmk /{oten zM Literatv, Surkamp Verlag,
Frankfurt am Main, 1974.)
Agambe& Giorgio 2002, )What is a Paradigmr( (prodavanje, kije v celoti objavlieno
na spletni stmai Euopean Graduate School EGS: http //www.eas.edu/facultv/
.)
Althusser, Iauis 1985, Fllozolrz in sponbnali lozofija znansl,'erikou (v prevodu Vojislava
Likada), Studia humanitatis. Ljubljana. (Izvirnrk Philosoph,e et ?hilasophie
spontande d.es satanls, Maspero, Pariz, 1967 )

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 'l-4, 2oos


1!l4
MONITOR ZSA

Apokalhsa, i,t.84.E5,2004, stt. lj9-334 Dasjeii I-Irl Ljublana. (Obiava dokumentov


in refleksl v zvezi s polemiko med nekate.imi lrteramimi u s tvarjalci in ustvadatkami
ter d.ugimi kuhurniki RS na eni strani in Ministrstvom za kulturo, Drustvom
sloveNkill prsateljev m Se nekalerimi strukturami oblasti na drugi, poletje 2004 )
Arendt', Hannrh 2003, Resnica in laZ t lolitiki ('t prevodu Martme Soldo), Drustvo
Apokalrpsa, Ljublana (Izyinlk Wahrheit und Lnge in det Politik, R y:f,et & Ca
Verlag, Mrinchen, 1972 )
Bachelard, Gaston 1998, Obtikow je zna s.,,enega dthd Ptispel)ek k psihoanalizi
objektiyneEa spaznanja (\ prevodu Vojislava Likada), Studia humanitatis. Ljublana
(lzvitnikt Lafomation de I'esptit scie tiJique. Contribution iune prycha allse de la
connaissanLe ohjectiw,l V.irr, Pariz, 1975.)
Badiou, Alain 1996, ,tr,td
Razryara o zlwstt o ztu (v prevodu Jolice SumiiRlha). v:
Probleni.lctn XX)(IV, St. 1. (lzvnn1k L'Afiique. Essai sul la canscience du Mal.
Hatier, Pariz, 1993.)
Balibar, Etientre 2004, Srra h pred mnoiicani. Politikd in lilazofia pred Marxom in po
z/m (v prevodu Katarine Rotar in Alenke Zupanata), Studia humanitatis, LjublJana.
(lzy:trrtik Ld uainte (tet marres, Edition Ga1il6e, Pariz, 1997 )
Bourdieu, Pierre 1992, ,Leva in desna roka drTave( (v prevodu Taje Kramberyer,
neoblavljenoi izvfunit ( La mam drote et la main gauche de I'Etat ) objavljen v ae
Monde, 14 jantlatia 1992)

- 20004, )Internacionala mtolektualcev Znanost kot pollic, politika kot angazmaj


pledoaje za novo politiano dehtev sveta(, (v prevodu \4ada Kotlika. neobjavljeno;
izvirnik )Die Intemationale der In tellektuellen <, y: Bertiner Zeitung, it.134,I0-
tunii 2000, str. 4)
- 2000b, )Kultu.a Je v nevarnosti(, (v prevodu Dlaga B. Rotarja, neobjavljeno; zvirrfk
( La culture est en danger ) Je referat s konfbrence v Senlu, septembra 2000),
- 2001, Na telewziti (.t prevodu Agate Sega). Krt, Ljublana.

- 2002a, )Odgovornosl intelekhralcev( (v prevodl\4adaKot ka).y: Monitor ISH,


letn ry St 1-4, str 295-296.
-2002b, )Blstvo neoliberalizma Ta uresniaujoaa se utopija neomejene eksploatacije(
(v prevodu Vlada Kotnika), \t Monitat |SH,letn IV, St. 1-4, st. 299-304

- 2002c, )RaanslJanja Nefrancoza( (v prevodu \4ada Kotnlka), \: Monitot ISH,


lctn. lY it 14, str. 296-298
- 2002d, )Politita globalizacije< (v prevodu Mada Kotnika), v: Monlror lSIl letn ry
sr 1-4, srr. 304-307.

- 2002e, )Apamtdiki raziskovanja( (v provodu DIa,ga B. Rotarj^), y Monitt)r ZS4,


letn Vll, St l-4. (Izvi.nik )Les apparatchiks de la recherche(, l. objava 18 maJa
19t1, leta 2002 ponatis v,,IRSS, St. 141-142, str. 81-83.)

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


r95
MONITOB ZSA

- 2002f, )Pmkhcni auk (vol. I in lI, v prevodu Jelke Kemev Strajn), Shrdia humaniratis,
LJubljana (lzvirnik: ae rens pratique, Les editio]Js de Minuit, Pariz.)

- 2004, Zndno o znakosti in relleks\nost (y prcvodu Draga Rotada), Liberalna


akademija. l jubljana. ( l/virn* Srl?r,i ,./,,L ,. i, np et pJl?xt te l-dilions Rajso0\
d'asir, Pariz.2001.)
Bourdieu, Pierre in Wacqumt, Lodc 2003, ,Neolibsralni novorek: zabelezke o novi
planetarni l,ulgatl( (v prevodu The Kramberget),v Druibosb.rke rlrzprow,leLrl
XIX, St. 43, str. 57'63.
Ch6bakovi Repar, Sta slaya 2004, )Zumnja opazovalka (ad i Obani zbor Druswa
slovenskjtr pisatelje!, 19 11 2004, dyola[a DSP)\ y: rl?oka1pra, St. 84-85, str.
325-334.
Desbrousses, H6line 2000, )Mein Kampf: la matrice dclabatbatie\ \: Mauvdts temps,
St 6-7, marec 2000, Les Ediiions Syllepse.
Eco, Umbe o 1993, )La pensee est une vig ance continuelle( (intervju Rogorja-Pola
Droita z Umbertom Ecol]t). y: Le Monde, $eda, 4, ollober 1993.
Friedlender, SauI 1984, Relectionr of Nazism En Etsay on Kitsch and Dedth. Harpet
and Row, Ner York
Foucault, Michele 1991, l/ednost - ablast rrrl?.t (v prevodu Borisa Cilreja et al.),
Krtina, Ljubljana. (Teks Li zbtznl iz ladj n1h izdaj )
Jacob, Fmnsois 1997, ,Le plus Fand danger pour l'huma te c'est ignorancc( (intervju
z Lucicnom Degoyem), v: Humakil{,28
^plll1991
Gramsci, Antonio 1974, lzbrana deLa (v prevodu Antona Zuna et al.), Cankarjeva
zalozba, Ljubljana
Helbwachs, Maurice 1975 (1925), Les mtlres nciaux de la mimoire,Mou:lotr,Pairz
Horkheimer, Mf,x in Adorno, Theodor W. 2002, Dialektika rdzswtlenstta Filozofski
fragmenti (v slo"enskem prwodu SeLe Knop, Mojce Kranlc in Rada Rihe), Studia
humanitatis, Ljubljana (Izvirn*: Dialektik der AuJkldrung Philo,tophisch e
Frugmente, p a lzdaja Social Studies Association, New York, 1944; Icta 1969
FNchcr Vc ag, Franklurt na Mami.)
Llemperr, Victor 1996a, LTI, ta langue da [[I Reich. Cdmets d un philolague (y
f.arcoskom prevo{:lu Elisabeth Guilot), Albm Michel, Panz. (Izyitnik LTI -
llanzbuch enes Philologer, 1946, Dresden )

- 1996b, Ich r)tll T,eugnis ablegen bis zum letzte Tagebiicher 1933-1915,8 :f,dala,
uredrl Walter Nowojski s sodelovanjem Hedwige Klemperer, Aulbau Verlag, Berlin.
f,oneU, Miklavi 2004, )Fragment o flaclonalistlanem diskurzu(, v : ,4rokatipsa, it.
8+85, str.201-205.
f,orun, Barbara 2004, )Kdo se boji Ewope ? In zakal ?(, v :4.rk.rlrysd. St. 84-85, str.
r98-200

Monitor ZSA vol.Vll/ no.1-4, 2oos


196
MONITOR ZSA
Monooraija o SH

Xotnik, \4ado,
- 2004a, Od arheologue diskurzov o ope k a tolologr, o!ru, doktorska disertacija,
Ljubljana: ISH - Fakulteta za podiplomski humanistiEnr Studij.
- 2004b, )Fantomski svet slovenske znanosti(, v: reL,, detrtek,2l. ollobm 2004,
pdloga )Znanost(, st. 18.

- 2004c, )eemu sluzijo :mziskoyalci ? <t, \: Dnett ik - Zelend pika, sobota, 23 oktobor
2004 str 25
- 2005a, )Miti, tabuji, hipolGizije in drugi problemi v druzbcnem statusu znanosli v
Slovenijl prispevek k antopologjl zablodelega sveta\ y D
boslowe razprote,
letn. )OC, 5t 48, str. 65-92

- 2005b, )Gaudeamus igitur, anti-mtellectuales dum sumus(, vi Mouro. ZS4, letn.


\TI, ar. l-4.
- 2005c, )Razkoj znanstvene skupnosti - O antiintelektualizmu in provincialnih
strategijah ignorance in eliminacle (Uvertura v alanka WadaKot[lka)\ v Monitor
ZS4,1etn. VII, st l-4

- 2005d, )Velike skrinosti malih mojstrov: katta etnogmfiJa ekscesov na ISH.


Elementi za refleksijo zJramstveflega ku]oarja(, v: Moniot Zs,'l,le1J,. W, il. 1-4
Kramberger, Taja

- 2001, )Uvodnik( (k prvi z analitianim delom mzsirjeni Stevilkl Monibrjd ISA.


letn.III it
l-2.

- 2002^, t Doxtl etfama- O produkciji Javnega mnenja' in strategiJah pozabe. Elomcnti


za m*rostud{o(, v: rruibos lor ne raz pruv letn. XVIII, it. 41, st. 63'100.

- 2002b, ( Inversion dans I'objectivation. Lo mouvement r6gressif d'une culturo


prcvinciale faisant office de la culture nationale ) v: Monrlor 1S4 letn. ry 5L 1-4. sk.
53-70.

- 2003a, )MoAlost in nujnost kritianega intelektualca: k prevodoma Bourdieuja in


Wacquanta(, v: ,ru i6or lo' ne tuzpraw, letr,. XX St. 43, st. 49-5 5 .

- 2003h, tod Jaining the C1u, h grotesknosti sloverske adaplaciie na neoliberalizem(,


v'. Dniboslavne razprave,letn. XIx St. 43, str. 77-95

- 2004x, DPost festum. O )Razmisleku o DSP(, o izjavi Svetlane Makarovia za redni


obdni zbor in o oballem zboru( (pismo ala cam m alanom tor trenutnim
vodstvenim organom DSP\,!, \ : Apokalipsa, aL. 8485, str 305-113.
- 2004b, )Replika( (na okro9lo nizo Kultuma politikd),v Revljd 2000, it
168-169-170. srr 45-51

- 2005a, )KJer ni spoznavne rcalnosti, ne more biti zgodovine (zensk) in ne


samozavedajoae se druzbe<<, \ : Afukalipsa, it. 9 G91 9 2, str. 103- I 19

Monilor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


197
MONITOF ZSA

- 2005b, )Botaniani raszem v escju ,Bori, Svetlatre SlaDiak(., yi Monitat ZSA.letn


Vl l, <t. t-4.
Nramberger, Taja, Mihelj, Sabina in Rotar, Drugo 2002. Oblarnaranie kuhuft |
rlnve4lih npdtith Konano poroailo ( RP projetla, Ijub|Jdtra
t,q4 st;.)
lftrmberger, Taja in Rotar, Drago B. 2004, )Grotoskoe Zalostinkc in trosloditski
s\elot oi nalor ". ! :,4p,irr'Ad. ir 84-85, sU- 2oh-2 l g.
Xretzenbacher, HeinzL.2003, )Language rcveals all(, v:,I_Iorl,t1f Rer,7
.leh 55.it
7, str. 47ss
Lagraye, Rose-Marie 2003, ,Ecoles, autonomie. changemcnt al,echelles(
frelbrat s
francosko-madzarsLega Li)lohija na l-rancoskem insritulu v Budimpesrr.
ll.-14-
marcc, 2003t tlpkopis).
Laval, Chdstian 2005, jb ta ni podjetrc Neohberutni napa(t ajavno .iol,!ro (v prevoalu
Katarine Rotar), Kfrina, Ljublana (Izvirnik:I Zcole 'est pas une enterp se Le
nto libtrul$me a l'assault .le I'enseignenent, Editions La Dccouverte, paflz.)
Levi, Pdmo 2003, Pobpljeni in /eJeri (v ptevoalu Irene prosenc Segula), Stual1a
humanltatis. Ljubljana. (Ialrnik l r.,mmetsi e I sabdti, Giulio Einaudi edrtore
lorino. ls8b.)
Miheli, Sabina 2005, )Solidarnost, poraba sredstov za usposabljanje mladih
raziskovalcev in mziskovalk na Institutum Studiorum Humanitatis Fakulteti
za
podiplomski hlrmanistiani it\dtj\ v Mantor ZSA,Ietn. \/II. St 1-4
\{urray, Jeftrey 2003, DAn Otler-Burkean Fmme. Rhetorical Criticism and the Call
ofthe Otler(, v. Comriunacalio Studies,let,I.. 55, St. 2, str. l69ss
Osoi k, Iztok 2004, )NaSi in sovrazniki - razcep na slovenski ljterurni sceni(. v :
Apnkolip:a.;1.84E5, sr. J 14.124
Rich, Adrienne 2003, O /aj h, skn )nastih in molku (y prevodu Suzane Tratnif) Zalozba
SKUC, Ljubljana. (lzvfiik On Lies, Seuets, and S ence_ Setecte(l prusejg66-
797& W.W. Norron & Company,Inc 1979.)
poltianem( (spremna Stuahja k prevodu ,rrke ltazrrdre
Rjh a, Rado 1996, )Prekin itye v
L'atr,liozllt
Alaina Badioujdr. v:pru,6/pml. tern. }}G.IV, st l, \lr.7t l0r
Rotar, Drago B. t982a, )Kulturna scgregacla in polje resdanostilt,y: Nai,i
ruzgte(li,
I3. avsusr 1982. str 433434
- 1982b, )O meji mzumllNosti(. \: Ndji razgtedi,8 okrober 1962, str.546-547.
- 2002a, )Hajmat oblastnike imamo( (intervjuVancsse eokl z Dragom B. Rotariem),
y: Veiet , sobota, 26. jan]uar 2002, sr. 40-41.

- 2002b, ,Od neskonaloga unlverzuma do sklenjenega sveta De l,univers


/ inFmi au
monde clos( (mtervju Zdeneta Vrdlovca z Dragom B. Rotarjem, obJavljen
dvojeziano, ftancoskt prevod Drago B Rotar, Jezikovni p.egled Michel Obenga),
\ Uaatrcr lSH,lern t\. St. t-4, sr. I7b-20t

Monitor ZSA vol, V / no.1-4. 2oo5


198
MONITOF ZSA
Monografiao SH

2004a, )Kdo bo dajal naloge znanosti?(, v: Pie eBotxdie[, Znanolt o znanosti in


rcfleksbnosl, Llbeftlna akademija, Ljubljana, str 15'37
- 2004b, )Problematizacije. Reartikulacije preteklostl, rckognosciranja sedanjosti(
(spremna Studila k ponatisu Michela Foucault^, Nudnroranje i
kdznoltanje
Nastanek zaporu), Zalozba KrtuE, Ljublam, str. 363-382.
- 2004c, )Gleichschaltung ir ADsschaltung ali odgovor Svetlani Slapsak(, v: aremrrla,
lern. x\rl, St 155-156, maj-Jun! 2004, str. 208-213.
- 2004d, ,Konstrukti\.no destruktivna strategija ministrstva, vlade, drzave(, v:
/horalrysd, 5t. t485, str 187-196.
- 2005, )Nevidm tacapolTreilnosti ali prevzem I.aISH(co tradiLlio i flagrunn)\Y
Manitot ZSA, leLn. l'II,St l-4.
Simmel, Georg 1993, re neljna Wruianjd soLiotogije lrulitidum in druiba (\ preyod\r
Friderika Klampferja), Studia humanitatis, LjublJa,].a, 1993. (lnn kGrundfragen
der Soziologk. Indirid un urul GeseLlst:hal, de Gruyter, Berlin & Leipzig, 1917.)
Sontsg, Susm 1975, )Fascinatfug Fascism(, Urder lhe Sign of Satum,Farfti Sltrajus
Giroux.
Sumi, Irens 2004, )Intelektuiilno delo v prcvmc:t,kaj Je lo'1(,v Emzin,lel St. I
2. st. 6G65.
- 2005, )Med Baudrillardom m Butalami(, v: Monitor ZS4,lelm. \11, it. l-4.
Sunii-Riha, Jelica 1997, )Resiti aast misljenja(, y: Probleni,letn X)O(f/, it. 7-8, str
65 /9
Vergirclla, Marta 2001, )Uso della stona nella Sonderweg slovena(, v: Slrr.d, letn
VII, st 19, str.97-116.
- 2004, )The Politcal Uso ofHistory in Slovenia and Along ttre Iialo'Slovene Border(,
\: V,tn;tor ZSA,le,n Vl, (r l-), \lr. 7l-76.
Vezjak, Boris 2005, ,em akrutizat:ra Sloyenie pod krikko demokratizacie RTV Slol]eniJe
(tokst prejet po elektronski posti)
Vidal-Naquet, Pierre 1981, )De Faudsson et de Chomski(, v: ,ry/ir (besedilo je v
celoti dosiopno na spletni strani:
badvJrtlltl ).
- Le! Assasins
1987 , de la n imore, L^ Deco[yefte, Paiz
Waldron, Jererry 1997, )M 1in momLoa pretesenost kot Lrednota( (v prevodu Mateje
Gajgar in Janeza Kreka), y: Ptobleni,letn. X)O(V, St 7-8, str. 65-?9. (Izvirnit
Liberul Rightt, Coltected Papets 1981 1991, Carnbridge, 1993, st. 115-133 )
i
Wieyiorka, Michel 1998, Le racLsme, u e ttodu.rior, La Decouverte/Poche, Padz.
Zola, Emile 2004, )Obtozujem. Pismo predsednitu republike g
Felixx Fauru( (v
prevodu Draga B. Rolarja s kritian im aparatom Taj e Ktamberger) , -{ Monibr ZSA,
letn VI, it. 1-2, str. 420

Monitor ZSA vol.Vll / no.1-4, 2OO5


199
MON|TOA ZSA

uDK65t 7:OOl|SH(O93)

Ad DLinguam ISH lmpetii<< _


,ragmenti iz arhiva diskurzov in iziav
(Appendix/Pri,oga - diskurzivno gradivo k ilanku)

(pripmvta in uredita Taja Kramberger)

Kmtka pajas nata. Zatudi komplek_rnos


na ISE - lhkutteti za potliplomski human
in tutu, da bi.1,am omagotiti taiji rsto? t, arhi|
tjtskurn , ki sht,ijo kot grorhw za andlize
v ttlanku tAdlngoamlSH impe.ii. O rotatirarnjh
airt*A_ii, .t."t"gi"f, ;, .: r"Ut,

sicer !ru.bsem besediti pod zaporc(lnima


iterilkama l.) in 5.) Rdztiini (iiskurzi, tz katerih
tmo trpali odlomke, fragmente in iziaw kot rulteiale
za analizo, sa b,li ,.r"r;;;;;

idt); domala pi.nobenen doklmentu(pti izJemdh


imamo rlawAenja artorjet m dtttoric)
ne gte za zgo| osebne zapiske ali pismu,
ampak je t"_otit'o *"ti por"rorr-l

i na podabno problematiko (te prubtematike


se I nadaAatakju sltuktu rujo ,) rteset kategori).

ptitogi (Appendix) n dieikrat nisa nawdeni

se cepijo, ponarljdjo tp.l_, sltutka, kakor


i n hdi
izJa)re,
se

o in priinkon

se ndm je zdela, daje t() zelo pomenbno, bo

re sproiili.

ironitorZsA vot. Vtr / no. 1-4, 2oo5


200
MONITORZSA

Na naJnuJneih me:itih ab d*kurzirnem grdditu (i. e ob i4awh in IraEnenlih)


dodajamo ktutke kontckstudlne opomhe i
krlmentarje, badisi )t oglatem oklepaj bodisi
I o?ombahpd ilta S kutziro so viasih zaznamot)ant posebni po darki, kijihje kolirald
aredniu in atu)fiLu ilunkt (raze ttlm, kjerje y oglatih oklepajih nawde o drugaie).
Pre!$ odlomkav dtsk rnt n i4a\, skuia oslajati kolikor je le magoie zresl i^rirniku
(skupdj z dfiorskini rupaktlna), ?o?rurili smo le nekaterc aj uJneJie
ne?rav t lnosu (pri temet smo se dr:ali prarila, da v slnlakso in ndpaino zapisane 'lonine
besede
ne posegama ) in strein:e I tistih ?asusih (iz elektronskih ?lsen), kjet jih t1i bila

Nemaftr lreAa hkd ldasniti ie naslednje: Snetlana Slapiakr weh i4awh na nelegdlni
66 set Senatu ISE, kakor tudi ',, yseh izjawh I pogofiru z Wadom Kohikon na ISH
nanopa kot urudna osehd, najlte z t azaron ,r J nkcaji dekanje( Janez Ju.ttin t' ')seh
izjawh no.sb?a kot nekdann v. d. dekanaoz. kol senalor, predrym pa sroje kompelenrc
izpeAuje iz swje ,tedn? zdposlii,e( na ISII t, iasa ka fliktnih dogodkott- Hdnnah Starman
je s lomoijo tujh partnerje| n mednarcdnih financerjet kn ISH ustdnorila Cenler m
hebpjske injudoyske ltudije, kisaje tadi wdila i kasajeknalu?oi arwracii (kakat
turli t se nJegorc raziskoyalce in ruziskoltalke) da lelela n enayadna usodat pfiluslila si ga je
SyeUana Slapiak lrenu Suni, tedaj arudno sokoo inato ca !rcgrama Socialne
antrcpologije, prcdararcAica v ttei modulih in nasilka ruziskowlnega projekra rer
raz$kordtka CHJS [Ce tlazo hehftjske injudtrske itudije],je bila ?o urudni prccedwi,
bftj legalno imenol'a o I Senat ISH in ie b a Urt navzoin na njegovi 65. redni seji (10.
larbrudrja 2001) Bojan Baskarje hiht ohrurnaunem ialu ilan Senata lSH, sokaoftlinatar
pngruma Socialne a tropologtje, nosilec teimadalot ler wdja ruzilkotalnega entru ntl
ISE. Drago B. Rotar y iosu zdpletolr na lSH na miettu teta 2004 ni imel urddno
sktetie ega delovega ruzmerya z ISE, tetutu je b legalen tlan Senatd ISE, Upra|negl
odboru ISII i aklil)en koordindbr programd Zgodolrinske antrupologije ter wdla
taziskoralnega centud Zgodavinske antropologije Bil je tudt ruziskoralec y
notDustanor\enem CEJS. To, daI iasu kutni tlde?ratnihi drugih zapletav na ISH ni
hil ztlposkn, grc tudt nd rawi tega, da mu koleg in kolegbe z ISH na fulu z t- d.
dekand Jdnezam Juslikon, ki mu je D B. Rolat prepustil )tadenje institacije po svojem
odtbpu z mesta dekana - spomlatu leta 2003, ka Je b
na polletnem itwlijsken biya ju
',, Eudtmpeili, ntso porcddll da so medten na inslilut:ii usrtlnottili progrumskn skutino

Oei o tem gl. tuhrib )Ohjaya nekatenh dokume tot( toika 3 - pismo Draga B Rotarja
iz Budimpeite) Kako*all Drago B. Ratutje gldtni idejni in anedbeni pohudnik ustano\)ow
ISH - Fakultete za podiplomski humdn$tiiu itudi, attor rclike rciine usldnoihte ih
dktot in pragrumot wdja prcjekla sloyensktltunoskega znans\enega sodelownJa Proteus
na ?mgrumu Zgodotiinske antopolagije na ISFI (plek katerega se ie, mimogrcde, t Pariz
notembru 2003, ne da bi o ten obwstit nosilu projektu, odprutil Jare Mik ,) in dolgoletnt

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


201
MONlTOF ZSA

Na nelesdlni 66 seji Se ataISH (17.lebruarja 2004) so bih prisohi: Boja Baska.


Drago B. Rotar in lrena Su ni (1tsi trie so zartuNti stran, ki je zaRayariala tegatne postopke )
tet Janez Jastin, Jurc Miku:, Sretlana Slaplak, od admiti,nrdcije Dlagica Bat ($i itiie
zasb?niki strdn L kije nd s?ji imedla manew nezakonite izkht iibe na ?odldgi sklenjenegLt
delotnega ruzme kasneje pa napisala aradni zapisntk, kt bil r skladu z reatnmi
dogodki in Ejawmi u seji Senatd). Nd ome fiien i seii Senata ISHje bitsicer ptisolen ie
TUej Prdprohik, h paje - z Ejeno nekaj izjtlt ?o koncu seje (kakrinuje: rJd, hedd, na

so spomladi 2004 rulurtili oz. z ISH pretrgali sodeloranJe: Bojdn Bdskat Alenkd Janko
Spreizet, t'lado Kotnik, Ttljd Kramheryer, Sabina Mihe|, Drago B. RotaL Hannah Starnan,
hena Suni (za jihaye nataninejle kwtiJikaLije glej uwd v rub ko )Objaw nekateih
dL)kumentot ( ), naielomd pu tudi Mdrtd Verginella, kije tik pred se4o bo\ dli mdnj narih
dogodkot, skupal z heno Su mi in Ate nko Jd n ka S?reizer - bila inenoran i,SemtISH.

Monitor zSA vol. vrr / no.1-4. 2OO5


202
MONITOB ZSA

l. K >etiki,1 novi kvaliteti vodenja, vljudnosti, taktu in stilu ter novim


ritualom(, popularizaciji znanosti in populizmu v znanosti

l.
,O zasiusah Janeza Jusirna bi vedetno veliko bolj temeljiio moral loaevatr rn oceniii, kaj je
nared[ Jaz bi pa povedala tole, daje z nastopom Jancza Justina y ISH pflSel en naain, eri
tvaliteta yodenJa, krjo l-valifictuam tako daje paa vslopila vludnost. takt in stil I.. I lsar
bodoar dekan bo moral misliti na te kvalitete, ko bo nadaljeval njesovo delo Hvala, Janel
Hvala lepar(

Svetlana Slapsak, z ,Zapisa nelesalne'! 66 seje Senata lSH", 17 februar 2oo4

2.
,Ti
zunanJi sodelavec, tako kot so vsi tamle v tistem bileju, kr imajo enak starus kot ri
Prrvno formalno sledano je tako ( Uanez Jxslin Drasu Brrcu Rotarjul
t...1
,-- kot nkdo, kl tu zaposlen, ponavljam, ki ima enak status lot tamle kolesa, krje zdaj \
tislem bileju ln piJe kavo rn tako naprej (
t..l
).. v najslabsem prnneru bo heba seveda poklicati poiicio in odstranrti ljudi, ki ne sodijo v to
hisol(

Janez Justin, iz,Zapsa nelesalne 66 sejeSenatalSH" 17 lebtrat 2OA4

3.
>Braco, ae lahko samo dopoL m. Meni so zdajle Ze dvatral grozii, z odstautylo s te seje V
vabilu,lijc datirano10. februar podpisano Janez Justin, sem vablena nato seJo ko. alanica
Senata- Sereda, Janez, seveda se bo legalno stanje rnkaj vzpostavilo one way or tle other -
Kdo odstranjuje? (Janez Justur'Potvoji zahsi,lrena, po tvoji zaslugi) - prepflaana sem, da
id Ta /a.luga bi morala irr ljudem, ki /d ro placani. Da ne gre "
"o
kena sumi, iz ,Zapie neleqalne 66 seie Senata SH., 17 rebruar2OO4

'Glej tudi Ad Ul) - o domnevnih etianih komletencah Senala ISH


r 66. sejo Senata ISHlmamo za hetesalna ysnj
I
zstadi inh aisro tornalnih rulosov: kerjebilona
prejinji,65 sji Sonata ISH sllenjeno, daje treba pnmo prevent,, kaj lomeni izu
,delovni sLaz(, in
tudi Lo, alje Svetiana Slapiat res po stazu nasteejia na fatulted (paje ta sklep kasnele izpuhtel), 2_
llerjeSvodana Slapiak !o tondad 65 sliSenataISH(10 iebruarja 2004) o ivojen, ze
brezpredmetnem (krjebil na Sena tu ISH slroit sKo! o lreEjanju termina aLaz(, ki pa so gav
uirdnm zapisnilu zaEolaali) ineaovanju. glasovalanarnadno - po konaaliseji - in to kar na
hodtriku ISH,3 ker nl bila izpeljana korellotrdonana seja, s katero bi selahkolordala 65 sejiSonata
ISH (Bojan Baska! n!. na nolosalni 66 seji SenaLaISHpove, dav zvezi s stlepi 65 sejoSetrataISHni
bilkon^ltiran). rn 4,ler na 56 seji SenalalSH (17 tobruada2004) ni bil!.edlozen zapisnik 65 sejo
Sena la lSH, paa !a jc bil naknadno zap,san, antedatiran h ie bolj nendvadno potrjetr za nazaj

Monitor ZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OOs


203
MONITOBZSA

4.
\4ado Kohik: Ah, potem nu pa Se enkrat, potem mpa Se to povejie, ker mi je bilo sporoaeno,
da ste bili na seji, tisti seJr, kjerjeneki senator rkel. da smo ljndje, ti nismo vea zaposlenina
ISH, izena..i z nekom, k sedi v bifeju
SYedana Slapsak: Jdz se ne spomnim
Vlado Kotnik: Povejte, ati je to res?
SYetlana Slapirl(: Ne, ne spomnim se.
vlado Kotnik: PoyJte, ali je to res?!
Syeflana Slapiak: Ne, res.

Dialos med vladom Kotnikom in Svellano Slapaak, z ,Zapisa posovora med


Svelano Slapsak inVladom Kotnikom na lSH", 23 marec 2OO4

,Zdal pa meni besedo, zdaj pa meni besedo in boa molaal, dokler bom sovorila, konec!(

Svetrana SIapSak, iz,Zapisa neleqatne 66 sete Senala tSH", j7 februar 2OO4

6.
Svetlam Slnpsak: -. z nastopom JanezaJustina v ISH pniel en naain, ena kvalilet, vodenja,
ldjokvatificimmtako[.]dajepaawropilavljudnost,taktinsfll.[ ]vsak bodoai dekan bo
norai m$liti na te l-vaiitete, to bo nadaljeval njesovo delo. Hyala, Janezl Hvala lepal
Janeza Justir Mislim, da si tega nisem zasluZil - celo lcto sem hodil sen s slabo vesrjo
Svedana Slapsak: Lepo, da tudr to poves -
tl
J,rez Justh: A lahlo samolaz ?
Syedana Slapiak: Ja, prosim lepol Kar Jusiin
I]
Sredana Slapsak Oproslite. abr pustiti, da nekdo pove svojer
Jrnz Justitr: Dovoiite, nool

z,Zapisa nelegalne 66. seje Senata tSH( t7 iebruar2OO4

1.
,[ . ]v isri se prevctata znanje in moa, z isro se spodkoplje nenaklonjena moskajavnosl [...]
Oni ustvarjajo, onejim to ustvarJalnost dovolijo,ler sojo razkinkale.(

Svetlana Slapiak..Baha_|.a.. v: ZersAe,{one xx. stotetp t' de'r. Lubljana,


2OOo. str 4

MonitorzSA vol.Vll /no. 1-4, 2oos


204
MONITOR ZSA

8.
Syetlana Slapsak: Jaz,Jaz bitalol odsovo la
Bmco Rotar (Zeh nadaleYati.)
Syctlana Slapiak: Ne, oprosti Braco, ne vodii ta scslaneMn bi taloj odgovorila
trna Sumi: Nasprotno, ro ni poiasnjenol Ne yemo. kdo vodi sestanell
BrrcoRotar: Dajmo se znenitr, kdo vodr ta sesranekl
Sveflajra Slapsak: Jaz vodnn ta sestanekl
Braco Rot : Potem jaz usoyart am proti temu. datvodlita sestank
SYetlana Slapsak: No vidis.

Posovor med Svetlano Slapaak, Bracom Rotaiem in keno Surni, z "Za.o -


nelegalne 66 sejeSenatalSH. 17 februar2004

Svetlrna Slapi{k: Ja loano Saj se je vzposLavilo od tistesa lrenulka, ko ste videli. da sre
zsubili notranjo moal Za boga nilesa!
vlado Kotiik: Kaksno noLranjo moa? Kaksno moa, sospa profesorica, sem pajaz sploh iukaj
imcl?
Syetlana Slapiak: Rccimo io. da stcimelisvojo sobo (MedklicMada Koinika: Kaj sem tutal
jaz poacl?), jaz scrn pa sedela v lulnji zaradi mladih razjskovalccv In sem to prostovoljno
sedela, ker sem mislila, da morate imeti vea moznosti.
\1ado Kotnik: Zakaj pa niste rekli? Jaz sem - A sem vam jaz odziral kaksen slol? (Medklic
Svetlane Slapsak Ne, jaz sem 1o prostovoljno -), kaksno mizo, (Medklic Sverlane Slapsak:
Proslovoljno - )? Povejte.
Syetlam Slapiak: Jaz sen to prostovoljno, prosrovoljno to naredila

Dialog med Vladom Kotnikom in Svetlano Slapsak, iz 'Zap sa pogovoE rned


Sveilano Slapsak n Madom Koinikom na lSH., 23 marec 2004

10.
,MNlim da pflaa o vlashtoi veliaini sana po sebr nije loia, ter se na osnoyu mitoya o vlastitoj
velidini moze reobiano dobro razvitr kitika u syakol novo.j sereracilr. To pokazute primer
Irancuske Ntodosraiuerojajc dozivela nezapamcen razyo.J upravo zato itoje syaka seneraciia
rmala dovoljno materriala da krititu.Je ono ito je prethodna uradiia. Datle, nUe problem u
mitu o veliainr, kojije, na krrju k.ateva, logiana posledica mirolosrie malog naroda, neso u
tome ito se sistematski potkopavalo znanje iitojc sistematski unistavana lritiafa misao. ll
/ Dabismo izasli iz podruaja stcrilnih dr.laloga, koji zapravo ne znaae nisla, neophodnote u
kornun&acrtu uyesl an tagoniza m ko.ji, pre svesa, podrazumeva htiaro baylienje sopstvenom
proSloSiu i prosloiiu drusrh, alipreyashodflo sopsrvenom prosloSeu. Ato tr dUalosu Lndividua
ne dozrvllava sebekao kolektiv, negokao samu sebe, kao intelektualno zrelu osobu kota hote
da kre neko svoje miitenje n, osnovu steaenos saznanja, ondaje sltuacijaporpuno drusaaita
Sve dot uaesnicr predstavljaju netosa, dialogjednostavno nUe mosuc (

Svetlana Slapsak, ,M tovi zsamopos uZvmia., v:Za,z, St r48, ro lebrLar2oo5

MonitorZSA vol Vll/no, 1-4. 2OO5


205
MONITOF ZSA

ll.
Svedrn, Slapsak Ja seveda, v vasem imenu Sabira, za bosa mileea Mado (Medklic \4ada
Kornikar Jaz sem rekel ) rrontrolirajte vendarle syoje kotesice
t...1

Dialos med vladom Kotnikom in Svetlano Slapiak, z,Zapisa posovora


med Svelano Slapsak inVladom Kotnikom na ISH(. 23 marcc 2004

12.
,V zsodovinskem in etrano nutnem odkivanjx seksualnc konhole enesa spota, ki se jzvaja z
nasiljem, n morete brtr netralni.(
Svetlana Slapsak, ,Anhkaje lakm!s danaSnjega oasa. (lnteruru Ane F6toMc
llteratur4 etn X/1, Sl 153, marec 2004, sk 76-77
s Svetlano Slapsak), v:

13.
,Moana rokaje potrebna tudl zaro, ke.lahko zensle brez nadzora posranejo vampi, in ljsre.
ki se sprerncnro yanje, sluirio moikim za zabavo Moznos., da moski zaradi vamp zenske
'propade(, ni nia mrnj priylaana od drusih rehnit zapeljevanja (
Svetlana Slapsak, ,Vamp" , v: zenske ikone y,X. stoletja (1 del|,
Ljubjana, 2ooo, str 23

14.
,l I drZi pa, da so bde v noyetsi eEopski zsodovini prav zenske lra oblasti - pa aerxdi zsolj
rekaiere v doloaenih trenutkih in znotraj doloaenih iipov oblastr. pnpraylene poslusati Zenske
z druse strani[ ] Zenska utoptia je zelo pomemben zanr zcnste kulture v katero so nadarjene
zenske - pisateljice, slikarke pa Eavarice in mnog6 druge wisovale svoje izkrsnje, svoje
znanje [ ], svojo poltiano moa, detu di temeijeao na kraji jezr]a, kanake moai, kanake insLilxcii,
jele sveta, v katerem so ustyarjale svoje dosezke, svojo izjemnost Patdarhalni sistem, kareresa
r'ol*e ae vedno zivimo, so obaasno ]a]*o izrabUale kot katsno sobo, k s svojo poroznosrjo
:rosoaa negovanie posebmh zenskh nia [. ]ln ae - mo.da v nekolikanj zjem resistru:
.l1ae ie rc bo, draga mola, zmogel sesu lati tako kot druga Zenska, tmta, ki ne spostuje Zenske
li
jc ne pozna ah se morda poivi,ea nanjo in matravelistidno lzkorisaa nexmne
=novine,in njegove instituciie Naj selar trudro, najjim tudi uspe:v zsodovino Zensk ne bodo
-]ske
.--:sane Nase evropske poslanke pa imajo naslrvah nevrdne anrene, kamor je treba usmcqati
srraTumevanj: antene so znak znanja (

Svetlana SlapSak, ,Ewopska zenska upanja", v: Ora (s d.), st.7

Monitor zSA vol. Vlll no. 1{, 2OOs


204
MONITOB ZSA

t5.
Syeflam Slapsak: Malo merite svoje besede, saj sie zelo mlad doktoL
Vlado Kohik Ne, a veste kaj -
Srctlana Slapsak: )Neee niseml( [Spakljivo ob hehetu, posnemajoa odsovorViada Kotnils
Zelo star ste doktor V redu Poslejte Vlado-
vlado ltulnik Ne sre za to

Diaros med vladom Kotnikom in Svetlano Slapsak, iz ,Zap sa posovora m..


23 marec 2004
Svetlano Slapsak in Vadom Koinrkom na lSH",

16.
,[ ] a combination ofdiscourse and the body lansuagc whicl eyoles the famrliarlz arion c:
lhe community oflanguage and culrure [ ] gesturcs. hali-tones and hints can be undelsto
by other collective only with dilficullies [ ] Bolh cullural intimacy , nd provincialism can be
recognized in this staiegy, which cements the colleclive storeotypes on the other [.. ] involvine
srand actins, posins and mimics (Hitler, Mussolini), it is marnly the question oldimension:
olthe scheme and its expansion ambitions. [ ](
Svetlana Slapsak, , nsde ihe populist machine: E les, inle eciLals, narailv+
provde6(, spletnasiEn: alr

(Simpozij,Rechtspopulismusin Europa., UnivezavGreu, 30-31 marec 2001)

17.
Ylrdo Kotnik: Alijaz nimam pravrce vposleda, [V bilance materialnih sredstev.]
Syellana Stapsat; Nimate vealNe, nmate vearMije zelo Zal. Res nimate vea.
ylado Kotnik: Po latcrcm zakonu ozroma, ne vem, po katerem sklepu pa to sklepate?
Svetlana Slapsat: Nisre vca mladi raaskoyalec v rej lxir m niste vea zaposlen v rej hisi Moralne.
etidne podlage za to nimate
Ylado Kohik Ampakjazscm za b anco zaprosil v aasu, ko sem Se bil nladi raziskovalc v tcj
hiii.
S\etlana SlapSak: Oooh, tisto, kar ste iskali, ste dobil Vea ne boste dobili. A varn je to
jasnol? Se cnkmt- Polem lo ste enkat v tez obtavili, daje ro disnitete nia!..edna ustanova.
t...1 Od sedmesa marca naprej ne obstajate ye. [.. ] Ne obstalate vedl

Dialog med Vladom Kotnikom in Svetlano Slap5ak, iz "Zaplsa pogovora med


Svetano SLapSak inMadom Koinikom na ISH(,23 marec 2004

t8.
, [.. ] Kultumi spomin, omrezje citatox znanje, povezovanje, seneracije knjis in bralcev - to
je morda edininaain, dapokopljemoneumnost m nepomembnosr, nadutost in groZnje:ampal
to zdravilo ne bo delovalo, vsekakorpane bo tato uamkovito in priJeino, ae sa urjemo brez
sneha, ironije in strajne distance sarkazma [...](

Svetlana Slapaak, -E-o rdjh-o rorje-. v: O44 rorer / okloora .003, sr 7

MonitorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


207
MONITOF ZSA

19.
,Reaeno v staremjezilu: sodi se preobrazba: tudi tisti, ki mx je viadano, se spreminja rn se
mora pod pritiskom vlrdajoaega moderdzirati ali pa izgrniti Tako kruto postavijen d.amaturskr
rez je obiaajno ploden I...1(

Neda Pagon, , Predsovor: O orodjih ln orcZjih(,v: Nacianalna identiteta in kuhuh,


lCK, Llubllana. 2003. str I

20.
,Mislim, ka.neyalizacuasovonvprid politiani korekhosti,
da ravno snj bi olrjiaia spretemanje
samega koncepta, o laterem se vJavnosti splohne razpravlja (

Svetlana Slapaak,,Anuka kot inlelektuahi izziv za 21 stoletje. (lntervj! l,laje Slndia


s Svetrano Srapsak), v Monitot lSH, \al V,no I 2,2003, st. 172

21.
)Ved senatodev in senatork (konketno Joze Vosrinc in AnaVogrinaia) meie obvst o, da ste
se sku proi. Slapiak prtozili, da vas ne jaz in ne Vlado Kotnik n e pozdrayljava Ko sva se
paj s
y sredo srecali na hodniku (vi ste prihajali s proi Jrsrinom, jaz pa sem odhajala) sen yas
pozdravila Zraudiio meje, da mi tokat niste odzdravili (odzdray mrje samo prot Justm),
a zdaj sklepam, da te brla to ze posledica posovora na senatu. [ ] Raynokar sem sovorila s
prct Slapsak,li mije pojasnila, daje poskbela zato, da bi sc zaplet resil v moji in doyr
prisotnosii. Tivi je namrec narocila, naj me povabi na senat, da prisostlrjcm pn toclah, kr s
me ticejo (in enalo zaMada Kotuika), in da takih kiiik na rnoj racun nizelela rrzcisceyatr
brez mojc pnsohost Tiya mi je potrdila, d a j e to narocilo prcj elr, da pa ji je Drda narocila,
naj me ne vabi. Dado sem o tem obvesrita in od nje zahtevala, naj storleno skodo odprau in
p.eYzame odgovornost [...] To ni pryi primer, da na dosodke. ki potckajo v okvrru ISH,
nisem bila vabljena ludr yabila na Alademskr svet lSH, denimo, nisem Drejel, (morala br
3a povseh pravilih, sa.iso brli na dosodek vabljeni tako zaposleni kol nezaposieni, nenrzadnje
pa imam rormalno tudr se vedno status mlade razislovalke, ceprav brcz piace). Tesa
posamicnega primera doslej n$em zelela posplosevari, a na tej tocli ga ocitno moram, zato
:em se odlocila, da vas o dosodkih obvesrim osebno, saj administmcrli ozi.oma konkretno
Dadi tozadevno ne zaupam vec (

Sabina Mihelj [Juretu Mikuzu id. senatorjem in senatoricam SH], v elekkonskem


pismu, 12 rnarec 2004

22.
,B.side the already established ways of reconciliate, a new conceptional framework should
- introduced, takns examples from women's activism [
] The new conceptual ftane]vork
-u$ contain both ne,,v social techniques and training, ,nd recycling ol some succesfut

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1{, 2oos


204
MONITOB ZSA

tradilional lechniques olreconciliation: l. Elhical code ior responsibilily and reconcilar::-:


discourse t...1 2 Usc oirituals and invention ornluals [ ](
Svetlana SlapSak, ,Follow the Women: Stralegles and Nanatives ror::
Reconciliaton inihe Barkans., leksi a deavnico "Reconci ns forihe luiure. .
Hoizons - Balkan Bi-Monthly Newsleltet an Denocncy and Civil Society lssu-s
St 8, polele 2003 (Zadnjih nek4 odst&,kov ieksta z isiim naslovom dosiopnih drug:
htip:/ /vvw seeflture orolspeech'l.htm )

23.
)Anti ka je neverjeten vir dobri h naracii [... ] saj so moznosli neston ane in lahlo povedo ka-
sejirn zazdi. Mcnim pa, dabo lalsnapopularizacra rnitor ti manrpulirajo z natbolj b,,ianitrrl
prcdstryrmi, povzroaala probleme predysem najmlajsim, ker uniauje losrko in sisier
arsumenlacije- [ ] Osebno narnrea mislim, da ie antika boit aktualna tot kadar koli prej ,
str 158
I...1
,Seveda se lahko manipxlira z antiko, rccimo na ravni krsaanskc ideoiogijc, idej politianeea
totalimrizma, tosmoze toli kokrat videli Vendarrljub temu verjamem, da a ntiana besedila in
antianajezikovna tonstrutcra ter podobe delajo sani zase, so nepredv,dljiyi, izven o
predpisanih rcccpcij ( st 160
I..l
,Dovolite mi, da verjamem, morda spel ,utopiano(, daje danes rzbor antrke kot discrpline
vsekakor oznaaen z doloaeno sropnjo loaitve od kapitalistianc mentalitetein niene vseprisotne
druzbene prisile.( str 164
t..l
,Pred seboj jmamo veliko doeajanjc, li bo verjetno oznaailo zaactek 21. stoletja,
antislobalistiano eibanje Gibanje polrebuje naracijc, li so ze danes precel dobre
Antislobalistiano sibanj e bi imelo perleklen maLerial v anlianih itudijah, da izkorisaa naraciie
in uvaja nove rituale, se poisrava s kulli, zidejami, s podobami [...]Absolutno. heienizem in
rimski imperij lahko poimenrjemo globalizacijski projekti Aleksander Makedonski je b
slobalist, rimski cesarji so ramo tato bili slobalisti []( sLL 17+176
t..l
,Vlen smisluje poUebranja antike povsem odp oin tako lahto pervertiramo pojem tlasrano,
kr naj ne bi pomenil klasiano kotwednote, kiobsrajajo, anpak kotjo isaemo t..lMojaviziia
antlke v 21. siolerjr pajelredvsem povezana z idejo, kije doslej ic nismo produlrivno r^ziskah,
to je sposobnost virtuatizacije, ki sojo Grki in ostali antiani narodi imeli ( str 184

svetla na Slapsak, DAntika kot nie el<tua ni zlvza2l sioletje (lntervlu [4aje Sunaia
s Svel ano S apSak)", v: Mon,ior /SH, vo V,no 1-2,2OO3,stl154,160,164,174-
176. 184

24.
,Napredek tehnologiie vodi v smer nevidnesa m v smer vrrtualnesa Foiosafija in Iilm nista
niloli uspela iz.abrti ysel moznostr r calne podobe. flsanka .. Je u motiya zrcala znala izvleai

Monitor ZSA vol.Vll/no.1{, 2oos


209
MONITOB ZSA

vcliko vea. Dober pnmerje denimo xporaba zrcalnih podob v Distreyevih risankah, poscbcj
pri celoveaernr risank Sr?E?rZr'.a: v Lej lshnikijc praktiano ysaka porrsi alahko ogledalo -
vodna gladina, kamen, diamanl, kozarec . In nc le 10 - dobro znani artropoloiki tabuji, s
tontinuteto od antike - so potrjeni v zrcalnih podobah, korj denimop o sreaanje posledov
Snesuljaice rn Pflnca, ne direktno, aeprav sla si zelo blizu, ampak aez sladino vodnjaka .(
t...1
Naslov lega prispevka namenoma - in kumulativno referira na popularno kulturo. Razen
''teloaesa zcala'lxdi podobaCaroilove Alice sodiv istr tros asociacij Lahko bi se vprasali,
ali ne izha]ajo Xena, Tv-Herkul in podobne sodobne posastr iz zrcalnih napak in pomanjkanja
avtoritete znanja v moderni popularni kultun "Tekoae zrcalo" kot podoba prihaja iz (za
slroloyne kose) isresa basrardnesa imaginarjja popularne kulture Gre za podobo robota -
preganldlca, ki se vsakia, ko je uniacn znova regenerira u materije, ki je se bolj podobna
zivcm u srebru oz tekoaemu zrcalu - v film u Teminalot II z Arnoldom Schwarzene8serjem
v slayni ylos Ta meiafora an tite, ki sc je n e m oremo resrti in nas presanja vsakia v obhli, ki
pooseblja a},toritero (v filmuje io robot v oblikr policair),ie yfilflskiparodiji subvcrLirrna
tako, da se komidni nesativec, Sadam Husein, ob regeneaciji tekodesa osledala pomesa z
matento syojesa prdlja: pudelj Huscin, k, si ga p.avzaprav predstavljamo v kaksncm
lantastranem zbo arenske komedre, tako lahlo srmbolzira moz osi/verjernosr pomole y

tl.VpraSanje
kitike in ,obnove( epistemolosiie torej ne zadeva zgolj norranjega diskurza oz
Zargona discipline, ampak tu di naartno vulgarizacijo r n organizirana kolektivna prizadevanja,
U zahtevaio sodelovanje institucij.(

Svetlana Slapsak, ,Te2avna dedisa na ali Studii antike kol tekoie zrcalor o lahkotnih
p merjavah, a!,tonomnosti vede n bastardni epistemo ogiji4, \: Antika za trctte
t soi/er? (Mara Sunala in Brane Senegadn k - eds ), zaloibazRA, gubl)ara,2OO4,
stt 20,21,25

:5.
, Porroiniska ideolosia, kije kot
tekoae zrcalo in se prilagaja odse\.u poljubnih potosniskih
:iupinmjevanliki naslairednouporabno mrezo simbolovmnaracij [.
] Primerov )an tianih (
:djevov je izrcdno veliko, zato raziskoyanle antike y populard kulturi in v vsakdanjem ,vljenju
:..dnavlla izziv, kako kontekstualiznad pnmere tuje rn sloyenske uporabe aniianih znakov
- naracij. Za raztiko od obsojanja polnih analiz uporab antike v sodobnosri bomo na sreaanju
;duiali predstaviti konstru e naaine razrkoyrni, antLke v sodobnosti in odgovoriti ,a
.:?ianja, kako se aniiani znaki vpisujejo v vsardrnjik, ter usotavljati, na katere naaine
r:.ulama kullura vedno znova tolonizira antiko kot neskonaen vir znakov in naracij-(
Maja Sunaid, ,Ant| v popularni ku luri in vsakdanjem Zilr'ljer)t)", \. Monitot lSH,
vol V noI 2,2003, sir 236-237

MonitorzSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


210
MONITOR ZSA

26.
;Trs in sponzorji seveda niso audezna resitev za zadrese s financiranjem, vendar pa trZn:
uspesnost ati sploh Ie odvisnost od trsa praviloma prinasata s seboj samooznaabe, ki nrsl
p.eobremenjene z,nacionalnim interesom( To pomeni bodisi doloanejso, bodisi (vaai:
tudlhkatr)bolsibkopubliko.[..]IzinasteieihrazlogovjeravenxzaveBaanja,kiprevladuti
raven kulturne publicistike kot ,kritike(. Zanjo je znaailno, da nc razlikujs natanano me.
znaNtvenimi (= analitianimi) in ideoloskimi (=vrednotnjoaim) prislopom, in da se svobodn.
sprehaja med atonomno ... presojo in apeli na razliane inierese: nacionalnega, profitnesa
popularnostresa, in da popusaa slede avlonomije lastnesa polja tndi tako, da privzema ,pop,
merila uspeha: komercialnost, popularnost, razvpiiost [.. ](

Joie vosrinc, "demu,naciona na ideniileta( in,naciona n inieres. v kultumi politikj.


\: Nacionalna identiteta in kultuta,lCK,l)ubljana, 2oo3, sir 46, 47, 4a 49

27.
,Ksenofobijaje blla mje Sevedno sprta z ekonomsko loeiko, acsar Grki niso poznali, medrem
to so io poznah Makedonci in tudi Rimliani (
Svetlana Slapsak, ,Aniika kol inleleKualn izviv za 2I sto eile (lnteruju Mare Slnaia
s Sveilano Slapsak)., v: Monitot lsH,val V no 1 2, 2003, str 176

24.
, I-- I Prime. ne mnoso uspesni uaesnik populamos kviza j vode6i autoritet (ako vec nije
vodeae pero) "Vremena", protestuje sto su rekstovi polemike iz Vrcmena objavljeni u knjizi
"Tn kt tazlaza" (izd Helsmski Odbor), bez odobrenja redakcije. Uz duboka razmisljanja o
prevad na liktrvnome pdmeru iz kafansko-pevaakos ,vota, tuje i dnunciiacija o autorslome
pravu, dostayllena nemaakone Gtranoml) fhansijeru Zisosane pnblikacije. Reaje o pismima
aitalrca. odrosno i urednika r saradnika kemena", koji su pisali u rxbrici SVOG aasopisa'
pitanje autorstva.Je uSe no klizavo, jer $ se autori obraiali javnosti. Da je pitan, odgoyorai
Vremena sEurnonebi odoborio pubtikaciiu pod lrovom Helsinskos komiteta Sliean primer
desio se u proSlosti, pre netih Sesnaest sodina, kada su se akademici bunili sto jc njrhoyo
nedovrieno polrtidko aedo, "Memorandrm", izneseno/ukradeno ie napadnulo u jaynostr
Alademicr su mozdamali pravo, ticalo se njihove koze, prenda su se neposredno posle a{ere
sprijateljili sa mladm zastitn*om srpstva - Miloaeviaem. U oba slxaaja reaje o rezervi autora
pred mosucnim sudom javnosti, ali u drusome sluaajuje nezsodnije: ponoino objavljiyanje
je xmnozavanie sramote, i nema elementa tajnosti iL nedovrsenosti koji bi zastitio slupost
netih autora [...](
Svetlana Slapaak, "Anllega izam I antipragmatizam( (Urnesto uvoda), v Auleval,
14 iebruar 2OO4 (sp etna stran: htto: //$/w.infooono.com/ 103 /slapsakl03. hlml )

MonitorZSA vol. Vll/ no.'l-4, 2OO5


211
MONITOBZSA

29.
,[ ..] revla Polet, pfllosa Delan Slovenshh novrc, je v svolr stevrlk, z dne 8 apnla 2004
objay a piar za OI v Arenah z naslovom VSE POTI VODIJO V ATENE Grc za llasiaen
pnmer kaje atorske pmvrce, saj sre za ukraden naslov konference o olimpiadi Vse poti
yodi o v Atene, kr sa orsanizr ra ISH Fakulreta za podiplomsh huma nist,an, studij t .I kr j e
b a objavljena na internetu ze 26 marca 2004, vabila pa so bila poslana tudi po rdlian l
mejtins listah Gre za tipiano aro8anien in nespostljiv odnos do inrelektualne lastnine, ki v
tem primeru prihaja od srereoidov napilrqjenih praznoslavih rn intelekualno impotentn$
moSkh, ki uteleiajo revijo Poiet Obenem sre tudi za.jasen p mer mostesa soy,nizma, saJ
konlerenco orsanizirava prof dr. Svetlana Slapiak rn tu. Maja Sunard(

Elekkonsko obvestilo, ,Kja a\torske pravce: Polet, pnlosa Dea in Slovenskih


novic, S 4 2004., posanoz referata za Sludljske zadeve ISH dne I aprila 2004

30.
'Mnoziana kultura se trudi, da bi proizvajrla nove ikone, nove prostore irZenja Mene so [v
knjiEl Zenske ikone XX. stoteqqll predysem zanimale tis(e ikonc, ti so se ,izmnznilc(
proizvrjalcem in ki so proizvcdle nove, subverzivne, streznjene, ,pouane( pomene / [.. ]
Zame sa bile lkone i4emna priloznost za stilistianc in misljenjske vaje, ki so mi pozneje
ponJgale pr moirh predr\arjih rn p-ipreo\rale'n pi'rnju "

Svetlana Slapsak, ,Anl ka je lakmus danasnjega aasa" ( nierviu ane Fistovic s


Svei ano Slapsak), v: L,teratur4 letn XVl, St 153, marec 2O0 4, sll 74-75, 76

lGj,ga je iiil a pn U radu za zensto lolitiko v Ljubljanr leia 2000 KoL zanimlvosL laj povemo, da je
' libliosratskl bazi ruiskovalcev Kasilicirana kol ,2 02 Srrokovna monosral'ja(, aetudi v rnjigi ni
-r nedu kakega znarstvnega aparata ali indeksa, kakor ludi nl spista literatu.e, napisana paje v
-.srooa nelosianen in ponenljiyih lapsusov ki so sc,izmuzlili proiryajalki( - polnem. azaLo nia
-ij lotlodoneaem di skurzu elsklulvizma in trlrializ,na Tu s1a dva odlo,Dka za iluskaciio ( st 5
: l.l): ,v msprolju z dnsini, zsodljejsimi seksualnimi rutazmmi, kotF denimo Greta Garbo, je
[
lB \es aas ohrdnlla moeno ideoloSko in naclonalishdno rapetost ] Pri tonstrulranh te spolne
'=:: aae skorajda d bllo tria prpusacno natljuaju BB, !o poreuu iz burzujslle druiine. so nadeli
ime, hi s*rivd velito pomenov: druga arla abecede, Zenska, ki prepuiaa mostemu nadzor,
--:hiiko nenehno izziva s svojimi (BB) oblinanl dvakatna zcff!3rorej(, ali, Zapeljuje z
'.::a ea slasom
: ].sledom ter tudi s tleson Glas zaDeljivkej globok, oai na pol zap.te, nohtr dolgi in rdeai, gibi
t
;.i:sr1 negledena to,alihodi, sedi ali Iezi, ka.je Ludi njcn najboli lriljubljen polozai I vamp
podobi sveta, kjer st, spola sprta in nespravljiva ln kjer nenehni s!o. vedno aova zagotavlja
-.-zr B
I
- :a bostesa I torej nimteta, pretirano mlada, a slolno izzivalna zenska dklica( lcu/bBlki -
- i . meni - tu prihaja na misel briias ranGlna podoba ,noste deklic*, ki je menda eden najbolj
r_:1nlh, aep.avnehole sprozenih, srranskih lroiuodov stilistiano na prav posebn naain razaibu
.- iljenjsko bolj skomne ,monGsra lsk( s.oor Dubllkac'je

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


212
MONITOR ZSA
Monograltao SH

31.
, Pravo vprasanje je, ali strokovnjakl za antiko sploh kom un ictrrjo s popu larno ku lturo in I
so - posebej populamakultura kakrane to| kom un ika c,ie sploh vredni Kmalu bo obja\l-
zbornik tekstov s konference, ki smoJo imeli leri nrzaj znz.slo{anAntiku I lrctien ttilei .
organizirali na I SH Ta se delno ukvarJa s to problem atiko. Cez laksen mesec bomo pripra\:
sreaanj e z naslovom ,.{z/l* a I rsa kdujiku in poputani kuhlt \
I]
,Podobno kotvrisd zabavni oddaji na r^.o|d.rr, v lateri zamalnjeni norci ustvarjajo stror:
iz smeLi, je rxdi Balkan S./apr.dp, }j se lahio uporabi za tar koli (

Svetlana Slapsak, "Annka te lakmus danasniesa aasa" ( nlervlu Ane Flstovic :


Svet ano Sapsak), v:Uleralura letn xvl, St 153 marec 2004 sh 79-80

ll. H "konstituciji drzavljana in vlogislovnice pritem<

32.
)Naslednja znaailnosl, kije pritesnila mojo !ozornosr.je bilo pomanjlanjc osnovnesa znanja
ter mnozica sloeovnih in slomianih napat, kar je samo ie olrepiio moje prepriaanjc. da
slo'mica naredi drzaYljana. (

Svetlana Slapsak, "lnstantni in distantnl oporeaniki" \: Matainaobteka,zalazba


Wieser, Celovec Salzburg, 1993 sl. 8

13.
, najprej je Wieserjev bralec Alei Debetak zmanjial obseg knjisc ilr izloail iz nje vse bolj
relevaDtne politrane anunacionalistiane eseie.jaz pa scm se strinjala s iem, ker se mi je zdelo
pomembno, dajl, objavim (

, noja ljubezen do Slovenrje (ali do ,aro, ali do Arladte) sorovo ni manjsa od a,/ortu,",
le da ima drusadno semantrano zsodovino, lijo v veliki meri doloaa moje uzivanje v tcm
jeziku (

Svetlana Slapaak, ,Antka je akmus danasnjesa aasa. (lnlervju Ane Bislov C s


Svetlano Slap6ak), v Litentura,leL XV,St 153, marec2004, str 74,6a

34.
glede nato, v katero smer gre izobrazba, celo v totalitarnih sistcmih, ae omogoaa znanje,
"Ne
poiem ze vsebuje element subvezile, ki.lih bo unjail [ .] Ce imale znanje s tako sirokesa
polja, imate doloaeno ekspertizo, tr premasa vsa drusa polja, kijih poznamov humanistianih
drsciptinah (
t..l

MonitorZSA vol. Vll / no, 1-4, 2O05


213
MONIIOR ZSA

,VidalNaquet in Vernant sta zahtevala etimoloiko preciznost, ki ne dovoljuje neumnosti. V


etinologr.I se neumnostitaloj vidrjo (
Svetlana Slapsak, ,Anlika koi inteleklLra n izziv za 21 sloleUe( (ntervju [,4aje Sunaia
s Svetlano Slapsak), v: Mon,iorls4 vol V, no 1-2, 2003, sl. 160 162, 17a

35.
,Bnkrat ko lmate sum, potem greste na drugo rnSlitucjjo, ne n, rnitilucijo. v talero nimatc
nobenega zdupa Ayam.Jeto jasnor? [... ] Zakaj s1e pa potern poslali pismo rneni, oprosLite, ae
stetako dobto zaslopdli. Zakaj n,ste poslal pismo Bracotu Rotarju?l Ce slc tako dobro z4rrolalt
[ . ] Nrste poslali Bracotu, nist poslali Janezu, hcate se z mano, hoacLe, (Medklic Mada
KotnikaiNe.) me odr?rFtl, mene hoaet p.,/,r,ri. [--.]Vi se sploh nisteio,l/erzo obrnili. To
je osnovni problem Nobene t rtr Nobene ko.ektnost,l Nobenega preciznega deianja
ni bilo v vasem polihanem "rrorri!
dejanJu, krJe bedno (

Dialos med Vladom Kotnikom in Svetlano SIapSak, z Dzapisa pogovora med


Svelano Slapsak invladom Kotnikom na lSH", 23 marec 2oo4

36.
,Samo Se en dokaz, da nepismenost proizva.ia neumnost, a da lahlo numnost proizvrja
samo Se vea neurnnosti. Proces pflvajanja na yerbalnost, uaenJe rn obvladovanje pismenosti

Svetlana Slapsak, ,Eno majhno morie(, v: Ona torek, 7 oKobra 2003, slr 7

37.
,Pomemben je obeLrbk za slornico, ne zsolj znanje, kar pomeni elemerr subverzle in losjdnega
zakljnaevanja pn kabrem koli predmetu. Branje aniianih tekstov nedvomno ftzvita mentalrteto
demokratianesa drza!ljana (

Svetlana Slapsak, ,Antika kot nteleKualn rzv za 21 sio!e!e" (Lnieruju Maje Sunaia
s Sveilano Slapsak) \: lnonitot lsH,\al V, no 1-2, 2003, st 160

38.
,Pravo vprasanjeje, ali strokovnjaki za antiko sploh komunicirajo s popularno kulturo, in alr
ro - posebej popularna kuitu.a - takrsne koli komlnikacije sploh1..edni.(

Svetlana Slapsak, ,Antika le lakmus danasnjega aasa. (Lnieruju Ane RistoMc s


Svetlano Sap6ak), vr anerat ra,lein. XVl, Si 153, marec 2004, str. 79

Monitor zsA vol, vll / no.l-4, 2oo5


214
MONITOR ZSA

39.
,t I V slednje I ..1 ne morem vsievati bridko humornesa dejstva, da se na novi vijoliani r:
titetr nayratih dekanstesobe na ISH pod tojim lmenomberc, daerc z sedez\dekanie. -
kar je slovniani in iipkolisni posresek, kije pa obenem zeio indilativen za izobrazbenl ir
kompetenanr nivo sedanjega z zelo nesreano roko rzbranesa adminislrativnesa )vodstvenega(
ka&a ISH (
kenaSumi,vpsnru Svetani Sapsak, l2,lebruarja2oo4

40.
, Libralno izobraZevanje je nepopustLivo, ne da se sa skrajsatj, zahleva osebno discrplino m
ne prenasa lxkenj. Zalteva tudi doloaeno stopnjo vere, recimo vsaj minnnalno Yero v obstoj
mistiane povezave med slomrco m drZavtanskimi vrlinami (

Svetrana Srapsak, "Konec utopir: Beg od globalnega., v: Mata eha obleka, Zalaiba
Wieser, Celovec Salzburg, 1993, st. 71

41.
,[ ..] It is not clearwhat would be your aulhority lo label by :o .alled" tte sessron ofthe
Senate ofISH held on 2 17.2004. Let us set aside thc uncomfortable para]lels \vith the use of
the lerm in the polilical linso ofthe 80'here: these obvioxsly did not bother the tlrree authors
of the letter to the Doard of Executrves of ISH, so the lelnet swatms \,fih nan rcflected use o-f
the woth and q atation mq*s, andtom theru you t:opJ.I l(
Svetla.a Slapaak, vplsmu Hannah Siarman (s d)

42.
r -- pade u cia r\ka mdnipulacid z izbri:animi h moiE:o v lelstih, ki so sledili (poraznoje
pri 1em dejstvo, da v denuncianrski strasti sploh ne oprzrta [Draso B Rotar in Taja
Krarnbcrserl, kako prevzematajezik skrajne des c, ko uporabljata sintasmo "ti izbrisani")
[ ] ne mores priknd svoje Skandalozne rabe desnesa besednjak, v primeru izbrisanih [ ]
Dobro, [ ] Izraz izbrisani je leviaarska mampulac\a. anenjdnte maieje ni detun.iantska
mani?uldcia s Se aninin etniinin iznrcn (ona p'd le kot predsedujoaa zsolj kalknlantsko
pristala na vaao plemenito idejo),mvLetdnje prcblena e2apasle o
donatudcer ni ean.la na
de\ iiaBko stateEiia, ko se sovori o problemih priseljencev.(
Bozidar Srapsak, rz "Korespondence z B Slapsakom, 24 29 natec 24Q4"
lKorespondenca niz6ebna, sajje biaslmultano posljana na oko i30 naslovovl

Monitor zSA vol.vll/no 1^4, 2oos


215
MONITOF ZSA

43.
,Ampat posovor o poliliani korektnosti drskurzaje moTen iele, ko je politiana korcktnosr ze
vzpostavtena in definirana, ko obstaja oziromr. tojepovsemjasno, kajjeiisto, kar ni dovoljeno
v j avnem soyoru Preden la praksa sp loh obstala, je vsak posovor o )svobodn( nemoralcn, ker
oomcn ludrrvobodo /a ne\rpro{. iJn/em. repre\Uo
Svetlana Slapiak, ,Antika je lakmus danasnjega aasa( (lnteruju Ane Bistovia s
vrUte.alrra letn XV,St 153, marec2004, sir A2
Sveilano Sapsak),

44.
t

,[ ] DaLea od resa, da bi se proccs streznitye in razmisljanja o odsovornosti zaacl, kakor bi


bilo treba Med drusim se njegova odsoinost lahko opaza iudi v slovenstem problemu
''izbrisanih" . (

Svetlana Slapsak, ,Ant ka re akmus danasntega aasa( (lntervru Ane Ristovia s


Svet ano Slapsak) \: Literctuta, eln XVl, at 153, marec 2OO4 str 70

"Z izbrrsammi delim le zavest druscsa, ti na svotem hrbtu prenaia in auii skromno raven
drzavljanske zavesti ,prvesa(, iistih lorej, kr mislrjo da morajo kot veaina imeti ludi vea

Svetlana Sla psak, ,Referendummy in referendumdumi". v Ora, 2003 (s d ). st. 7

,Ob izteku obdobta, y katerem sem bil vrsilec dolznosti dekana ISH, te v senatu pdSlo do
zapleta, o kalerem ste nemara Ze dobili kalsno informaciio alj 'informacijo".(

Janez Justin, rz "okroznice bivsega vd dekana Janea Jusirna senatorjem in


senaio cam( 22 febnEr 2oo4

,Tudi za to bi se dalo nalii obilo "domaaih ' pnmero! (


Joie vos rinc, ,,lnleletuaiec naTV( (spremnabeseda), v:P eneBoBteu, Natelevizii
(v prevodu Agate Sesa), Kri, Ljublida 2001, str 84

MonitorzSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OOs


216
MONITORZSA

lll. K,pristoinostim Senata, dekana/dekanice in direKorice lSH"


45.
,Senat [ ] rma predv'denega upratanja. .e se prav spomnirn, s iinananimi zadevami. Temve.
izktjutna inbruZetdnje in raztskovanje.(

Janez Justin, iz,Zapsa nelesane 66 seje Senata LSH., 17 februar 2004

46_
DMene zanirna eliani aspekt in to mora bili na senatu, veste. [...] In.iaz noran o tem s
pogovarjati z drusimi senatodi, moramo toano usotouti, kje, kdaj m kakoje izsubljena ta
dignitela, ldo jo je izsubil in kako, a ne [ ] lsaire predvsem svoje pan Ta ni maj uabten
Oprostite- Jaz samo,gora jan ta etini L\pekt h mislim, dastemizelo razsvetlii situacljo
In za to sem zelo hvalczna.
t...1
,Na scnatu se s tem ne uk-varjamo (Sledi vprasanje Vlada Kotnila: Kaj, s aim pa?) To so
finanane zadeve Mi se ukvarjamo, er|,Dt (

Svetlana Slapsak iz ,Zapisa pogovora med Svetlano Slapsakin\4adom Kotnikom


na lSH., 23 marec 2OO4

41.
kolegi, to so neke ocene, norulne, etiine in drusaine, ki ne sod|a na sendt, ke (
'Poslejte
JanezJustin, iz"zapisa nelegane 66 seje Senata lSH", 17 februat 2oo4

4t.
Janez Justin: Ker so se s prvo loako zreele lzrekaLirrtli momlne?rcsoje, ne - tako, bi le iaz ena
s) dovalil welt. atsto kt'dtka bo, ne. Taksne, bom relel, talo ekscesncga vedenja, kot smo mu
bili zadnira priaa n, tem Senalu, ko je neka kolegica lgre za Ircno Sxmi, ki je bila ob ten
sovorjenju nayzoaal, ti je tu zuna nja sodelavta, ,.i/,i, enka dtuse una ov, kiot)tutlasta tue
zd ro hiio,lJjebnana nek aiin pawbAena sen, da tn dela projkt, da kandidira skozi to hiio,
povabljena na Senat rn potem semJrJaz celo izrekel dobrodoslico na tistem Senaiu, kije ne
morem umakniti. zal, ker je blln dosaje q in izrciena rytfomatina, jo p^ seveda obz^1iem,
ie zaaelazelotako, zelo dolaj radikalno sesuvati ustanovo, insinnirati, kako se tukaj dogajajo
finanane malvcrzncije, karje seveda raznivo poaetje, brez dokazovto poaeli Drusia, klicati
na odgovornost lot zrzar.Z sodelarka te hiie, kot nekdo, ki ni tu zaposlen, ponavljam, ki ima
et\Ikstafiskot tanle kolesa, kjje zttdj v tistem bifeju in pie ka,,o i tako ndptej- Plj]dvati po Lej
htr, ponEevatitohrso, zalitijo, govontizaljivo, zaljivo sovoriti o njcnem politianem ansrmaju,
.iaz tako ekscesnsa vednja na prn sejl toje bila paa povabljcna na Senat IIrena Sumijc po
lesalm proceduri postala aI, nica Senatal, se nisem videl Res n e Sedem let sem bil direktot
dolsaleta sem zeprezivelv alademske sferi. ampak laksnega ckscesanisem se dozivel. Tako,
da ... Sern pa seyeda tej isli kolegici pa neskonano hvalezen, daje radikalizirala rprasanje
zakonitosti m to ypraSanje se ie paa na Zalosl izteklo na naain, ti
- oziroma ugotavljanja tega
praSanJa na nadjn, ki seveda ni Ireni nii ysea
Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5
217
IVONITOBZSA

Irena Sumi: Ker seje ta mzprava name nanasala, bi rada -


SvetlanaSlrpS*: Mr smo konaali sejo, bomo naslednjo imeli o alanih senata
JuIe Mikui: Seje nihae ne vodi, de sem prav razumel, tukaj so alani, ki niso v Senatu
Jmez Justin: Drusia bo seja y drueaani zasedbi.

Posovor med Janezom Justinom, Ireno Sumi, Sveuano Slapsak in Juretom


[rikuzem lob koncu seje], iz "zap6a neesarne 66 seje Senata SH(, 17 februar

49.
,[ ] Za kljuani sestavinipojma identitete tu torej Ste.ieta spoznaui in etiani momenL, ki mu
te, po veaini ieorij, potrebno dodati noment racionalnosti. t
l(
Neda Pagon, ,Predsovor: O orodjih rn oro2iih., v: Naclo, alna idenfieta in kultua,
lCK, Ljubllana, 2OOg str 10

50.
,Poetika izkljuaenosri prrvzaprav dobiva nove moznosti v kapitalizmu in v patriarhalnem
sistemu !'rednot. oba sta/o.ozad, do te mere, dasov patriarhalnem sistemu predlapitalizmom
obstajale pomembne ,niie( lot te na primer Zensko delovanje Ceprav so te nise izgubile
(Zenskamedicina, aarovnistlo, rituali, ustna umetnost/perlbrmans ), koje parriarhalizcm postal
yod na naracija v nacionalni kaprtalNtidni drZavi, praksa ni bila popolnoma pozabijena,
poroznost kapilalizrna pa (ideolosta dezonentiftDost, razlianietiani sislemi, ki so se razvilina
ruSevinah pojma svobode) odpira dolodene moznosti.(

lz uvodne uredniSke predstavitve Svetlane SlapSak,


"Aniikatelakmus danasniega
a6a. (lnieruju Ane Ristovio s Svetlano Sapsak), v: literat /a, letn XVL,5t 153,
marec 2004. str. 70

lV. K Dodgovornosti(

51.
Svetlma Slapial(: Torej, jaz sem, Vlado, slisala, da -, sicerje to sovoricr. pa me zanima, da vi
ne priznate moj polozaj dekanje, da mislite, da sem uzxrpirala ta polozai.
vlado Kotnik Ne vem, od kosa ste disali Jaz tesa nikoli nisem .elel.
Syeuan{ Slapsak Aha, torej pnznate.
\'lado (ohik Sem pa jaz slisal -
Sveflana Slapsak Torej priznate?
\'lado Kofifk: Prosiml?
Syedana Sla$ak Torei sem v funkciji dekanje za vas?

Dialos med vladom Kotnikom in Svetlano SlapSak, iz,Zapisa posovora med


Svetano Slapsak in Vladom Kolnrkom na lSH., 23 marec 2OO4

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


214
MONITORZSA
MonoqraliraolSH

52.
rKo vesle, kdo sie, potem lahto poskraate prebrati Crke. lz tega osnovrega lzhodlida ,kdo
sem jaz( izhaja, kako berete katero koli delo. Vzemimo primer: l"rasam se, kdo sem jaz

Svetlana Slapsak, "Antika kot lnielektlalni zv za 21 stoleije" (lnteruju Maje Sunara


s Svetlano Slapsak), v: Monilol/SH, vol V, no r-2, 2003, str 182

53.
Svetlana Slapsak: Kolesica Sumi je daia eno iniciativo, ki se mi zdi dobra, deprav nisem bila
na tej seji. Ne morem osebno ocenjevati, ampak po poroa rn, ki sem jih dob a, jaz nisliln, da
je iniciativa bila dobra, da se preveri lesalno stanje mslitucre. To smo toano naredili.
Ircna Smi: In odsovornost za to stanjel
Jatrez Justin: Jaa, ja! Odsovornosli ni
$etlana Slapsak: O tem nimate kaj povedal, to se popolnoma strinjam, ampak smo dobili
pravno mnenje t.. l

Poqovor med Svetlano Slap6ak, Janezom Justinom in lreno Sumi, z "Zaplsa


neesane 66 seieSenalalSH", 17 februar2004

54.
J?In,ez Jwijlt h a dte abstoj te hiie n jaz dol,r,neyan,, da wb|eni ne boste
tundnji sadehwi
rdl Ker s to hiio niir Preprosto povedano.
nrradl
lrem Sumi: Ampak to pome , da so izvolwe y senat ponovno nelesalne m odsovorrost
direktorice zavoda, deJe ra mterpretacija.
Janez Justitr: n nimai kat sovoflti o odsovomostl, ker zunanja sodelavka in usluzbenka
konkurenane hisel
Braco Rotar: Ona ima vso prauco.
Irem Suni [Janezu Jushnu]: n ne? Ti ne, ti sr tukaj hettmsko
Jarcz Justh: Jaz sem tukal zaposlen tretjinskol
Iruu Suni: Kje sr pa, v konkurenani hisi, kje?
Jarcz Justin: Sem lmam delovno razmerje ir noje pravice in prauca do upravljanja in
vodenj a izhajajo iz delorne5a ftzmetla Ti si pa zdposlend I konkulenin i hii i in s ta hiia n inai
nii,Ircna Menije zelo ia|. ampak preprosto tako Jel
Irem Sumi: Jaz se bojim, da bo to res
Janez Juslin: Prebeflte Zakon o zavodih rn Zakon o delovnih razmerlrhl Menrte zelo zal. [...]
Dobro, sleJ. na.ibrZ nlma smisla, da se sploi prepirrno o zadelah, ki to jas e kot beli ddnl
Predlasam . .
Braco Rotar: Niso Jasrel
lretra Suni: Ne, odsoYorrost ni jasna.
Jamz Justitr: O odsovornosti nimas ti kaj sovofltr, Irena
Irena Sumi: lmam, ker sem bila jaz \"letena.
Jatrez Jusrtu: n sr y b$tvu khcala na odsovornost kot zunanja sodelayka -
Irena Sumi: Nr res!

Monitor ZSA vol.vll/ no.l-4, 2OO5


219
MONITOH ZSA

Janez Justin: ki obiasna oprutAa sbritrc za to hiso


trena Sumi: Nr reslTo ni res!Vtej hisi sem nosilka najveajega projekra ta tenutek
larcz Jwti,l.: Ti ninai kaj, to so stoitael
Irena Suni: In sem koordrnalorla studijskega programa
Janez Justin: Seveda, ampak oprayljai storitve v okvirx posodbene - posodbe, auorske
poeodbe Ti nisi lrlqjrjd

Posovor med Janezom Justinom, Dragom Bracom Rotariem in lreno Sumi, iz


,Zapisa nelesalne 66 sete Senata lSH., l7 lebruar 2004

55.
,U situaciii prcylade nacionalrzma ifairzma, r odsustva svakc dcbateo odsovornosti, seioizacla
jejedan od eiiak preporualjiyiih oblika ponasanj, zazsnske studijc i leminizam. Getoizacija
danasje, mozda, joi mzum!rvita neso za vreme ra1a, neoDhodna i kao ostvarivanje prostora
za lemeljit akademski nauaan rad (

Svetlana Slapsak, "U Zenskoiknlizevnostizan mljvo je ono Sio se ne mo2e Mdeh


na leievzl (, Svetlana Slapsak, dekan Sko e z postdrplomski studij human stike u
Ljubljani, v: Daras, I 4 -1 5 mar 2005 (na sp etni strani htto://V/W.danas co.vu/
)

56.
,"Stekleni zyon" je ideolostr konstrult ravno tako ko1 "navadni alovek", kije Y totalitarnih
srster h sluZ kot Glaba) samozasa{a, v liberalnih pakoi(slaba) rnaska t.ISratus,notraniesa
atiena(, nenehno radovednesa opaz ovalca sedrnjosti, je nujen potem. ko se izprasajo rutye
priae iz daljne preieklosti. I.. I ,"Unakmtv v znanost'jc po rnojcm mnenjx le ie eder malce
perverzen odsev omenjenih balkanskjh (rn centralno evropskih) straiesij oblasii in atoritet.
,"Navadni alovek" je zmeraj v ozad.lu taksnih naracij, s kabnmi se oprauaujejo neumnost,
svetohlinslvo ali kar koli Ze z bosaresa smetisaa zahodne in vzhodne represle in

Svetlana Slapiak, "Antikakoi intelektualni izlv za 21 sto eije. (lnterutu Male Sunaia
s SvetLano Slaosak). v:MorfiorlsH vol v,no 'l 2,2003,sir160, 166-]68

57.
}'lado Kohik: Vi stenas mpotr[, da na] resimo la problem na MSZS in se kje dru&re (Medkiic
Svetlane Slapsak: Tako seveda ), kar pomeni, da pra vas nc zanima, kaj seje tukaj dosalalo
Sretlana Slapsak: Jaz rrren odsato a zato Oprostile, to ie Braco delal Vi ste bili nladi

'llado Kohik: No saj, aje moja odsovornost, kdole vodil? Saj nisem jaz xpravljal instirucije
Sretlana Slapiak: Toje se kako vasa odsovornost.
l
Dialoq med vladom Kotnikom in Svellano Slapaak, iz ,Zapisa poqovoa med
23 marec 2004
Svetlano Slapsak ln Vladom Kotrikom na lSH.,

Monitor zsA vol. vll / no. 1-4, 2oos


220
MONITOB ZSA

58.
,I lbrt it seems obvious thatvery ltt]e can be done on reconciliation fsell-rcsponsibilityis
not accepied [...](

Svetlana Slapsak, ,Follow tlre women: Sirates es and Narratves for ihe
Beconciliaton in ihe Balkans., teksi a deavnlco ,Reconciling for lhe Jliure., v:
Hotituns - Balkan Bi-ltonthly Newsleder on Democ.acy and Civil Society lssues,
St L ooleiie 2003, str 18

59.
Syflana Slapiak: Ce yr trdite, da je proiesor Rotar koi dekan zavajal senar in ae -
\4ado Kotik: Ne zavajal. Nrkakor De trdrm Kdo to trdi? A sem jaz to [dn?
Sveflana Slapsak: Ne sEemintati svoje nnenje- To ste -
\4ado Kotnik: Ne, jaz sem rekl, da so lahlo bili iudi senarodi zavedeml
SYeflana Slapsak: S stra Losa?
\4ado Kotsdk: Ja, nekdo ti upraylja s finananim poslovanjem.
SYfl ana Slap6ak: Dekanl
I'lado Kotrril: Ne vem. Ldo !odi llnanano rosrovanie
Svetlana SIapSrk: Dekan.i odsovoren za vse Dekan je odsovoren za vse ]Poglejle\4ado.[
jaz sem vam zelo hvalezna. ker pravzaprav s1e zelo spremenili moje mnenle o.. dapravzaprav

Ylado Kotnik: Kaksno,


Sytlam Slapsak: Vi pravz^par imdte ?ruvio, da inkiminirate prcd$en Brucata
vlado Kottik: Ne -
Syetlam Slapiak: Jaz bom to iznesla na senat, seveda
t..l
Dialog med Vladom Kotnikom in Svetlano Slapsak, iz "Zapisa pogovora med
Svetano Slapsak in\4adom Kotnikom na lSH.,23 marec 2oo4

60.
)t lhajka se automatstr iirii na one loji se zalazr za pravo usamlenog lriliakos glasa...(

Svetlana Slapsak, ,Nekpeliivost prema usamljenom qlasu(, v: vreme, St 6T3, 3


oKober 2O02

61.
\4ado Kohik Stratka in
- povejle mi, kdo je odsoyorer za flnanano poslovanje na tej
tusriruciji?
Syetlam Slapsak: Ja, deran- Dckan Braco Rotar Stotiakat. MiJe zelo zal
Vlado Kottrik Skatka, saj to ni moj problem.
Syedam SlapSak: Intriminirate. Inlriminirate.
vlado Kohik: Jaz nisem nikosar inkriminiral. Kosa sem inklmrnrral?
S'yetlam Slapsak: Bracota Rotarja Zdaj-

Monitor ZSA vol. Vlll no. 14, 2OOs


221
MONITOR ZSA

\4ado ltutnik Jaz opozartam na stvad (Medklic Svetlanc Slaplat'Toano to ), li so se paa


za katere menim, da sern bil prik.ajian
SYeflrnr SlapSrk Ja, toano 1(r-
Ylado Kotnik: Aje to kaj narobe, ae alovek opozori na nelorektnost
Sveurfi Slapsrk: Toano,ja, delan yam je slriyal podatte (Medllic Mada Kotnjlr:Ne.) Zdal
ste to poyedali. Jaz bom to prenesla na sna1. Hvala lepa, \'lado Z1o sem zadovoljna z

Dialos lhed Vladom Kotnikom in Svetlano Slapaak, iz,Zapisa posovoE med


Svetlano Slap6al< invladom Koinikom na lSH. 23 matec 2QQ4

62.
,t. I Ja, sem ltrnkcrio, kr jo opravlam, preyzela, ker je to bila moja dolznost po doloa ir
statuta, ki.Je bil sprtet pod tvojim dekanstyom. In s itudenti v slavnem nlsem lmela teZax
razen v pnmenl, ko so bilr instrumentahzira ni v sramotnih ta mpanjah, ti so jrh moji netdant r
tolcgi ,n prratelji vodni in jlh rodite proti ioh jn ne i oseb o. Svoje delo bom ie ndddr?
optu aLa adsowrno, po syaJih najboljsrh moaeh Ti si sam poskrbel, da so tyoje ocene dosajanja
na ISH zsubile vsako teTo rn verodostojnost, zdro ne tudi e zd inajo wi la I
Svetlana Slapsak lDraqu Bracu Roladu], v elektronskem psmu, posLanem navea
nasovov, I
rnaj2OO4

63.
\4ado Kotnik: Ja brl sem pa zaposlen tri leta
SvflrJlr Slaps{k: Ja potem pa poisarte od Bracola Roiarja dotumentacilo. Jaz mislim, daje
to natbolJ praviano
l'lado Kofiik: A je to, a te to y pristojnosti, v p.istojnosli dkana? Finanano poslovanje

Svflana Slapaalt: rV. ramo kont.olnan


"raz
\4ido Kotnik: No potem, zakaj pa potem sovorite hh
Sveflatra Slaridk: rva /z r ana kotutolnan
\4rdo Kohtik: Kdolefinana-,ldo.iefinanano, tdojc, kdoje odsoyoren za flnanano poslovanje

Srctlana Slapsak: Dircttonca in raaunovodstvo.


vlado Kofi k: No, vidire. A ni,jaz sem pa razumel po Statutu. da je delan strokovni yodja

Svetlana Slapiak: Toano to. Toano to


t.l
SvedamSlapiak: Senat ne obrarnava finanane, ampak predvsem znanstyene, atademske,n

vlado Ituhik: Kdo pa fmaDane stvari posluje, Kdo paje to odsovoren oziroma kdo to jma

Svctlam Slapsak: Uprawi odbor in direkto ca ... in raeunovodstvo.


Vlado Kotnik No, direkrorica ima tudl, torej, pristojnost,
SYetlam Slapsak: Ja

llonitorZSA vol.vll/ no 1-4, 2OO5


222
MONITOR ZSA
Monograliao SH

Uado Kohik Skaika, onajerorej za finanano poslovanje odsovorna vtem smislu ? Onaima

SYetlam Slapsak: Seveda.


Vlado Kohik: No, zakaj ram pa potem ni dala potem bilanc, ko smo se obrn i na nlo?
Syetlana Slapsak: To pa lahto vpraiate dftekto co, ne mene Avamjejasno|
t...1

Dialos mecl vlaclom Kotnikom in Svetlano Slapsak, z ,ZapEa posovora med


Svetl o Slapsak in Vladom Kotnikom na lSH..23 marec 2OO4

64.
, Nedoslednosije dnaa politike, ne rnoze se zabraviti daki kada bi se hrelo. Jedlm lek protiv
togjc gradaninova pamel, aktivna upotreba seianja, vaspitanje za kritiako miiljnje, prostor
za izrazavanje mialjenja. Isno.isanje tih poteba neposredno uslovljava i omosuaava retardnanu

Svetlana SlapEak, "Ant egarizam aniiprasmatizam" (Umesto uvoda), v:Bulevar,


r4 februar 2OO4 (spletna siran:

65.
do Kohik:
Samo telim, kdaj bom imel pravico }"o&led v svoje finan (MedkLc Svetlane
Slapaak Nimate vea ) posloYanje.
Syetlam Slapsak: Nimate vea. Konecl To sem yam tudi sedetr*rat povrh povedala Nmate
vea! - Aje jasnol? AJe.jasno?r
Ylado f,ohik: Zakaj pa potem vi, kot dekan oseba v funkciji dekant lahko to lzledete,
hkrati pa pravite, da se s temi stvarmi dekan ne ukvarJa?
S'yeflana Slapiak:Ja ro.iro to, jaz oryanizirun delo, in sen obwiiend, dd ninte wi pratic.
Ylado Kohik: ln vas re zanma, kaj se dosaja z naterialnimi skoskr mladh raaskovalcev?
Sveflana Slapirk: lbrolrlro l,e ,ei Ko enlrat dobim disetacrjo, m kateri pise, da ustanova
ma vea disniieie t
I Iir ml u pojasnite, dasetonanaiara fmanane zadeve, za bosa m esa
Vlado Vi pa res mesate -
vlrdo Kohik: A hoaete rcdi, da finanaro poslovanje te institucije ni v kontekstu te fakultete?
Sveflma Slapsak: lrrarl/ro ,

Dialog med Vladom Kotnikom in Svetlano SIapSak, z 'Zapisa pogovora med


Svetlano SlapsakinVladom Kolnikom na SH., 23 marec 2OO4

66.
)t...1 opasno se zapuSta ev.opska intelektualna r racionalistiaka tradrcrja nesovanJa nisa
slobodno8a .r sljeoja pod bilo kojim uslovimd. Cutanje /bo8 oparnosu iI /bos udobrosu
mora da ima protitezu u ovakvim nisama, zbos stalne dinamike izlazaka, dazaka i prclaz aka:
mosu da razumem radost omh koji su izasli ali da h nise zaista zbos tosa treba zabetonimtr?
I l/ moZda naisore ie to Sto syr ovi poslupcr ukazuru naizraziro nedmokratski, i u pravome

Monitor ZSA vol.vll/no 1-4, 2OO5


223
MONITOF ZSA

smislu lotalitarni dxh Tx neee pomoii jeftin obrat da oni koji zahtevaJu razsovor (i
odgoya.ajuie delovanje) o kivici zastupaJu totalitarni duh. njihov polozaj teste drusaaiji
zato ito su manjina, zato sro su hrabri, I zaro sto iza sebe nemaju nacionalnu, ekononskn,
socralnu, iL kultumu veainu Zasio 1o rade, traumariano je piranje za ostal (veaDu), ne za
njih Otuda i poteba ambasadora, kraijeyskih savetnrta, direktora konsultan tskh alrmi i slianih,
da se stalno, manje ili vise neuatiyo, zapitkuju otkrda usamljenicima sredstva, kada su ona
vec podeljena u njihovome svelu, i sde su bili kada (sada) izgleda daj hebalo biti: sve sl] ro
jasn i aMci pmvos totalirarnog duha, ko.ji ne moze b ez slaihiahard jd. t ko]l ne trpi usamljeni
slas Najlosiji znak tosa stanjaje netrpeljivost prema kritici (
Svetlana Slapsak, ,Netrpellivosi prcma usamljenom slasu(, v: y/eme, St 613, 3

51-
,Mi smo zasluzili, svojirn velikim patnJama u proilosti, da sebe ama bai n*ta ne zapitamo.
KadaseuistinudesilaOrvelova'1984",lnjisavisenijeimalareZme,fikclajezakasnila,jer
se sve 5to se u njoj predvidalo desrlo znatno ranije: tada srno zakljuaili da je "Zrvorinjska
Iarma', neuporedivo lantastianije I bajkoviriie itivo, zapravo bliie reainosri Vreme je moZda
zalosjedan c dus eihnja oba Oryelova deta:razumeii, sajednestrane, kako svinje kombinuju
laZ i zaborav, a sa druge, kako se kolektivni "ciljevi ", nz nepostovanJe rnstitucija, lako prervaraju
u fleksibilnu i na sve promene spremnu tiraniju (

Svetlana Slapsak, ,Antiesalizm ianl pGgmatzam( (Umesto uvoda), v: Bulevar,


14 februar 2004 (splet.a stranl

68.
,Pomenbnejie je lprasanjc: Kako bi pravno uiemeljili in etiano uprayrarl dJstvo, da bi v
opisanem prime zunanji sodelrvcr ne vodili omenjenih ustanoy na rro.r rairr, ampak zd
ruiun (in patential o a raitn) zaposlen ih l Saj ae bi bno \odenje slabo, br sluibo in socialno
yarnost izsubili zaposleni, ne pa zunanji sodelavci, zaposleni drugje. In ae kako bi pri
zunarjrh sodelavcih v primem, da br usianove vodili slabo, sploh lal (o usotavljah od8ovornosr,
tr lo po delo\.ni zalonodaji lahko usoiavljamo iz delomga razmerJa? Nrkakor, saj v rem
pruneru ne bi biio nilakri ne posodbe, nobene pnrk drn,ye, na kateri br bito mosoae nekomu
oairati slabo odloaitev, zahlevaii ntesovo odsovomost, izvajati sankcije td ain dlje sremo v
takinem miselnem eksperimentu, tem ved srobih kiirev bmcljnrh naael deloynesa prava v
mrshh zasresimo (

Janez Justin, lz,Okroznice bivsega v d JanezaJustinasenatorjem in senatoricarn


lSH", 22 lebruar 2004 lNapake v besedilu so avtorjeve, prav tako vsi kurzivni
poudarki in podarlanje Odgovor Draga B Botarja na
"okroZnico" objavliamo v
prjauro6i +ev ki rev je v sk epn rubriki ,Obiava nekaierih dokumentov. l

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oO5


MONITOR ZSA

V. K taksnim ali druga6nim ,stanjem( ljudi, priiateljstvu, lojalnosti ter


poslovanju in delovaniu v dobro ,,te hise< (i. e. ISH),,

69.
Syedalra Slapaak: ,Vi ste obtozil v svojem dokumentu Bracota Rotarja za zelo nevieane
zadeve ln jaz vam kot bivsa prrtateljica Bracoia Rotarja to povem, ker mislim, da Lo nr fan
(Vlado l(otnik. Jaz nisem nitosar obtozill) Se kakol Se lakol t ..1 Za bosa mileea, a yam je
kdo strival bilance? | Tolika letar Striletavamje skrival bilance m zdat [...]Za bosa milesa
sal ste [Vlado Kotnit] studirali tuki. Dekanje bil Braco Rotar. Jaz vam pravim, vse prayLce
lmate, da postopate, kalor hoaete Jaz ms samo kot kolega pravim, koleSica pravim, da tri
[
fair, da napadaie Bracota Rotar.la ] Jaz vam samo pravim, da fer Se enkar, po eloveSkj
rabi ni fer, da napadate nal, naam Bracora (Vlado KotnikiJaz n*osar ne naDadarn.) Seveda
napadare [ ] Dekan je odgovoren za vse. Dekan j e odgovoren za vse [... ] Poslejle \4ado, jaz
sem vam zelo hvalczna. ker pravzaprav ste zelo spre cnilinojemnenje o - da pravzaprav
(\4ado Kotnik Kaksno?) M pravzapravimate pravico, d, ukiminirare predvsem Bracora
(Uado Kotnik: Ne) [...] Nimamo kaj porvadari. Oaiho vam bivSi dekan ni dal nobenesa
vposleda. T.i dolsa leta nisle dobft nobenesa podatka o tem. kaksnoJe yase finanano stanje
To je sroznolToje skandai ZdaJ sepa popolnoma, moram priznati, ko stemi razsvetlfi to
srtuacijo, zdaj sepa popolnoma strinjam z vami (\4ado Kotdk Jaz se bojim, da se se msre
seznanili z njo dobro ) [...] Prvo sem mislila, moram prDnari, vam iskeno povcm, mislila
sem, da se hoaete masaevati Bracotu, in sem rekla, da mislm, da to ni etiano, zdaj sre nepa,
moram priznati, s temi vasirni arsumenti dokaj prepriaali, da Je res to njesova odsovornost
[---] (\4ado Kotnik Vi me paa loaete nekaj, karjaz, vi me hoaete pris iri in mi vsiljujete y
usta, seveda, da sem jaz rekel neraj proti Bracotu!) Ne, ne da ste .ekl, ampak da delale in ro
zelo bladnokvno I I Vi ste tui(aj obtozili Bracota Rotara zelo resno Jaz bom ro iznesla tra
senat (\4ado ltutnik: Jaz nisem nitosar obtozil.) Sre Ja, ta sre (Vlado Kornik: Ja, nrsem
nikosar obtoZil ) Zdaj ste sroziii. ZdaJ ste srozilil To bo ilo na so&Sae, a vesie [...] (r",lado
Kotnrk'A imate kakano pisno potrd o?) vesre kaj, jaz nisem policija tukaj /zz rtr,n zd
dig ireto re hiie in se zeb |eselim, da sna z wni kozlaL Samo zaradi diSnirere, ki ste to
omn[iv disertaciji, osta]o so vse detajli. Jaz bom pa posebcj poskbela. davase obLozeyrnje
Bracota Rotarja pdde na senat. Ker ste mev rej ioaki prepriaah (

lzdialoga med Vladom Kotnikom in Svetlano Slapsak, iz"Zapis pogovora med


Svetlano Slapsakin \4adom Kotnikom na lSH., 23. marec 2OO4

7l_
,Svetlanaje bila med prvimi, ki so nasprotovali nestpnosti v driavah bivse hsoslaviie,
mizogimji, nacionalizmu, izkljuaeydnJu, ki ne priznava pravice Drusesa m &nsaanesa Inpri
tem rasprotovanju je vztrajala tudi potem, ko je leta 1 99I prisla y Ljubliano (

lzuvodne uredniSke predslavitve Sveilane SlapSak, ,,Aniika ie lakmusdanasniesa


oasa. (lnteruju Ane Risiovc s Svetlano Slapsak), v Llteratura, letn XVt, S1 153,

'tl
Monitor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2oO5
225
MONITORZSA

,[ ]Brez dolsegain lcztesasolanjav biviem ideolosken dlskurzuin brez ustrezne moralnc


anestczije, kl je pri intclcktualni nomenklarun dobila yse oblike arislolratske razuzdanosri,
hiter prehod na karkoli, n,ti na ,iskrenosL( ni mozen I l(

Svetlana Slapsak, "Osamtjenasr,, v Mab erna obteka, ZatoZbaWeser, Cetovec-


Sazblrq, 1993 str. 19-20

72.
,[.. ] lemu vprasanju [,kdo sem jaz(] slsdi vpraianle )kareri so moji predsodki(? Nadalje
kontckstualiztam predsodke, lz ksaanstcga do socialisiianesa. p.ek recrmo batkanskih, vse
do osnovnih vprasanj V zadnjih letih si pn tem postavljarn rudi vpraianje konlinuirere in
diskontLnuitete: pri tem se je potrebno obvarovatr predvsem romantrdnih predsrav o
kontinuireti [. ] Seveda ne morejo Laloj vrderi Balkanskc konrinuitere __ [ ..1 Koncept
balkanolosije temeljr na rdeJi kontinuilete od antike do dancs I l(
svetlana Slapsak, "Aniika kot nte ekrua ni zN za 2I stotetie. ( nieruju Maje Sunnia
s Sveilano Sapsak), v:,l,tonnor tSH,vot V,no 1-2 2003, str 182, 184

'13.
Syeflana Slapiak: Jaz bi rada videla, da ne sledam vea nel(oga, kr je bil prijalelj in tije res
narcdil osromno za to hiio, I rakj,eu sra,lr. Crsto osebno
Braco Rotar: Oprosli Svetlana, ne insinuiraj nobenesa sranja rukaj Ostro proresiiraml
Sredana Sfapsak: 70 sraul. gleddn ni letd azdj. aprcsti BIaco
I...1
Brac,'Rotar: \i\o,i rr.em raredi' 1'a /^per leoe
Sveflma Slapiak: Enako. Enako Braco

lz dialoga med Svetlano Slapsak in Drasom Bracom Botariem, iz


"zaDisa
neleoalne 66 seie Senata ISH 17 februar 2004

-t.
'This absurd accusation asainst a person who has been awarded American pEN Award tor
r.eedomof Expression in 1993, Helsinli Warch Awardin 2000, and HelenPrizem 2001 [___]
-:a) *ell have to be explajf,ed br uue@ s own strcsslil situatio\ This woutd be rhe only
-3:son lor me lo reirrin from filins a lesal case agamsr him (

Svetlana Slapiak [Hannah Starman, direktoici CHJSI, vptsm! 20 februarja2OO4

';,;oro., r t,i,o, nru"o. niscm predlasal in sporoaila ri nisem posiljat zaro, da bi si pral roke,
:-:rli zato,ler sem bil s/o hoko zdskrb|en zd trotuhaii o,6odr,vlxal dosodkov, kr so sepray
'r: .rdyjjali, pa rudi ,a r,do i Ebktualno in narul", ?rrearilc/o Nadaljnji dosodkr in sedaj
1.-ipisanjepottjuiejo.dasembilzaskbljenupmviaeno [...lZarovairDrosim,damezbrisera

ilonitorZSA vol vll / no. 1-4, 2oos


226
MONITOR ZSA

z vajinesa seznama naslovnikov tckstov, kijih ne morem vea doumevari drusaac kakor
intelektadlno snajnica. BS I
BoZidarSlapSak kol odgovor na ,Odprto pjsmo Drasa Boiara rn Taje Kramberger!
zvezl z zadnjimi dogodki na SH" Iodprto pismo v celoti objav lami v tej reviiiv rubnk
"Obj&a ne.,3bnh dokumentov(, toal, 6 KorespondencazB S apsakom nizasebna
sat te bila simultano posiiana na okoli 30 nas ovov l

76.
,[ ]Vsekdkor lahko reaem, daje alan CHIS, prol dr. Draso Braco Rotar sevsekaj drusesa
ko1 le alanCentra, katerega predstojnic, sem Je nam.ea tudr visoko spostovan starejsi lolega
v.hunski znafflvenrt v d omadem in mcdnarodnem mefllu ter pobudnri, da ne reaem duhovnr
oae. in dolsoletni vodj a institucije, ki Vas zdaj redno zaposljuje / Zaio sem prepriaan a, da se
o katedhkoli qavah prof. Drasa Braca Rotarja prav mkomur v CHJS ni ireba izrckati, kal
sele od ntrh distancraii, sajje slede svojih izjav nedvomno popolnoma suveren. Naj dodam
da p.ofesorja Drasa Braca Rotada izredno cenim. [ ..](

Hannah Starman tsvetiani S apsak na njen poziv, naj se CHJS d stanc ra od


dom nevnih spomih izjd Draga B Botadalvpismu, S marec 2oo4

11.
)Jaz sem razumela syoje sodelovanjev lernr kot ogronnopamaa neizkiekipa neticftvoji,ki
ni vedla, lako se to dela. Iaz sem to delala za hiso!Ves dasr(

Svetlana SlapsaklDlagu Bracu Rotariul, iz'ZapiMnelesalne 66 sejeSenatalSH(,

'Pri sicerrelaLivno zahtevni orsujzaciji kolokvija o tentorialnih in imasinarnih mejah, kiF bil
narca 2002 v Ljnbljdi in za ka.erega or8mizacijo jn koordinacljo sva s slovenske strui skbcla Taja
KraDbergerin Draso B Rotd, s tm.coste pa ledvalolega, M{ieElisabeth Ducreux rn Jean
Ardrcau, je sodelovalo 34 znanstvenikoy in zndstrcnic iz 9 drzav Le tisti, kl je kdaj bjl zad olzer za
kako podobno obserno prireditev sl lah ko lredstav lj a. kakinaje takaolcanizaciia z vso logctro,
nastanitvmi, sprejemi gostoy rn goslij, z vsemi slrcmljajoaini p.ireditvami. razsrrvami in
diplomalstimi sprejemi tr koordjd.anjen samega kolorvija in njesovesa ncmotene8a poreka za
wetosEzDrasonB Roarjen skrbela Mma (s pomoajonekaj tedaj se podillomskih
studentovin studentt, zdaj p, akiivnih alanovin alanic uredniitva priaujoae rcvije), saj so se drusi
loleBi in kolcgice z ISH naEdili nevidne Od Sveuane Slapsak in od Bozrdarja Slapiakd ni bilo prav
nobene dejansl@ ali ronketuelohoai, prej narobe. njuno ,sodelddjo( vdobro,tehlie( llsHlje
bilo omejeno ftslremrnjaije dalumov, aes dajima termin ne lstreza, ko smo se o tem zc docovorili
zvsemi sodelujoaimi (tudi z njima), na nekaj nesnGelnih ukazov in vedno novih zadolzuev!
zadljen Lednu Lit ?rek kolokv,jem Nomea pa sta zakonca Slapiat pnadkoyrla, da bosra adl z
domnevne ,Domembnosti( inmednarodnih odlialj dejansremu stanj! navkijub navedena ko1
orymizaiorja? Povseh peripetijah, za katere tukaj ni lrostora, smo seuttujeni od pollernih
naprezanj brez Domoai paa odloajli, da navedemo zgolj dsLe, U so prj orsanizaciii zares i,

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1{, 2OO5


227
MONITOF ZSA

78.
,Ali je na volo kaj hitrejiesa? Obslajajo nekate.e sokterapije - denimo sarkazem t. l
pokopljemo neumnost in nepomembnost, nadutost rn sroznje: ampak to zdraviio ne bo
delovalo, ysekakor pa ne bo tako uainkovito in prijetno. ae sauzijemo brez srneha, ironije in
strajne drstaace - sarkazma l( I
Svetlana Slapaak, ,Eno majhno morje. v: Ora, torek, Z oktobra 2003, st 7

19.
,[ .]Odliana snovza larodrjo t..l/ . dovolj bi bilo obmiti se od Eletianesa k humomemu ..(

Svetlana Slapsak, "Anilka je lakmls danasniesa a6a" (lntervju Ane Risiovic s


Sveuano Srapsak), v Litehtun,letn XV,St 153, marec 2004, $r a2,83

80.
,Bivsemu dekanu ISH, ki oaitno potrebuje resno obnovo srednjesolsksa znanJa zsodovine
"Dejanje je podobno Dareleyemu biaanju neubosljivesa mo.ja." (Draso B Rotar, Epistolo-
srafski opus, prejeto po elektronski poaii 6.5 2004)

Morda vcndarle Kserkes? Cf. Herodot, 7, 35 [ ](


Svetlana SlapSak lDraqu Bracu Boiadul, elekkonskem pism!, srmultano pos anem
v
na vea naslovov, 9 maj 2004 (podpisana kol "SSVFD. Isvetlana
S apsak v lunkciri
dekanlel, ,ljubiteljica slovenskeqa in druglh iezikov" )

81.
, [ .] Kakorkoli ze, zadeva ostaja v druzini Ne glede na to, ali se je opisanemu izbruhu
deliruavelidine vdajal oae ali sin a1i kal drugipobesnel samodrzec, SSVFD kakor ponavadi
zavij proa od vsebine sporoaila (ki je morbti spet fl
"zastopala" annlirani skleDa o
stleptrje podobno - ae hoae - SSVFD braantu neubosliivesa (nemara bolje: nespoatljivesa in
nevl.ludnesa, "sa manjkom disniteta") morja (aL Studenta), kije ni pozdravilo vsalia, koje
ilo mimo odprtih vral njenesa kabineta na ISH Srcer pa: ali SSVFD meri, da je bil Herodot
priaa dosodku in da ne sre za obrekovanJe (lar ti Je najbrz blizr?) ali za imaginarno
Ionstrukcijo kakor pri Amazonkah in Skitih, Kako pa kaj arbiha.nost znaka? Ps : Vsceno
hvala za opozorilo, zlasti za to, da so zdal adresah posebej opozorjeni navsebino sDoroaila,
se prayi m naravo 'lesislaiure" na ISH Kdat lahko piaakqeno le rc: de .acher? Manjlrta
lajpada Se avtentiani imeni obeh antiarrh monarhov(

Drago B. Botar lsvet an] Slapsakl v elekhonskem pismu, simutano poslanem na


7 maj 2004
vea naslovov,

Monitor zSA vol.vlr/no 1-4, 2OO5


224
MONITOB ZSA

82.
,Tu1e bova, Braco, prekinila Nekoa sva se strirjala o pomembnosti znanja. ki da edin:
lcgibmizra teoretizirajoao misel lot orodje .azumevanja in izsrajevanja novega vedenja. T:
je konano bilo tisto, karje razkolu z Rastkom dalalo nekaksno minimalno - da-disnirerc
Sedal situdiro popljuval Nesreanr Kserksle b toaka, na kaieri bisc aslahko nasmejal s\o:
nepremisljenosti, se zarnislil in zadevo nekako normaliziral Namesto tega smo dobili se er
ruzpenjen sl.tienki izhtuh Noaem ved biti p aa tvojemt) intelektuahenu lmpddu, ie maa,
taraa tuie zbbe itl pnnitirneqa iziiyljdnjd, pa naj Ere za ceneno superiornost ob jezikov h
spodrslajil >tujke< ali za konstruiranJe moje >transke< in >uzDrpatorske< podob. I .1"
Svetlana SlapsaklDrasu Bmc! Roiarjul, veleKronskem pismu, simultano podeem
navea nasovov, I maj 2OO4

E3.
,Za Svetlano Slapiak pomeni bili aarowlca bitr mtelektualka, biti intelellualla p, pomeni
bft komu,tm v peli(, biii moralno, politiano, kulturno obautijivt to pa pomeni autiti in se
odzivati na rse v.ste zapostavljanja, od spolnesa prek poliiianega do nacionalnega rn alowikega.
To naposled pomeni biti nenehno obautljiv za nenehno produlcijo aloveike neunnosti I l
Njenop$anjejened\o!mno,jasno in rzmzito polemiano, saj razbla,uradne( rnoike fanrazme.
povezane z,Zenskimi ikonami( [...] Kntrsr zasotavtajo posebno mikavnost, iezlastr v okviru
sploSno .azsrlenega intelektualnega cinrzma, al,to dina solidarnost z Zenskimi usodami
toplina, razumevanje, ljubezen in obautenje teh usod. [ .](

Dubravka Usresie, Uvodna beseda v delo Svelane S apaak, Zenske ikone xx.
slo/er? (1 de), Liubrlana. 2000 (s p )

84.
,[ ] Neizbezna slaba literatur4 ki sre z roko v roh z zmaso in z dejanskimi ali moznimi
zmasovalci, pa dokazuje nekaj, karni depresiyno: nekJe obsraja bos, li aaili knjizevaostinje
ob svoji nepohebni modrosli 5e malo zloben KaZe, daje se posebej zlobcn do starcex kj se
predajalo radostim odkivanja novesa cil.ja v druzb, Ezuzdane drhali. namesro da biurvati v
privilesijih svojeslavosti, ci zma in neodsovornosr nesnurnikov. ]( [
Svetlana SrapEak, ,Osam jenost4, !: Mala irna obteka, zarozbaWieser, Celovec
Salzburg, 1993, sl. 18

Monitor ZSA vol vll / no. 1-4, 2OO5


229
tvoNtToB zsA

Vl. K,dlovekovim in drzavljanovim pravicam,


politiEnim stalisaem in'argumentiranju' z naravnim(

85.
Vlado Kotnik: Zakajjaz niscm dobil bilanc, pnlazanih, nojesa finananesa poslovanja?
Sretlana Slapiak: Oprostitc, toje bilo preden sem jaz bila dekanja
Vlado Kobik: No, ampak ae smo mi sedaj odkrili, rni smo iele sedaj odkrili, sai nam prej -
nismo dobilib
anc.
Syetlana Slapsak: Zelo dvomim v yaso dobro pamcl ker tri lera fpire ncizrecne muke in -
Vlado Kotnik: Saj ne gre zato, gre za prikrajsanosl
tl
lz dialosa med Vladom Kotnikom in Svetlano StapSak, iz ,Zapisa posovola med
Svetlano Slapsak in V adom Kotn kom na S H. . 23 marec 2oo4

86.
)'To zvcnikot prelaganjcbremenanammena Zrlvs, vendarZrrevne more zanikaii odgovomosii
za ro, daje tzbra.la naitczje poti.(
Svetrana SlapSak, "Gtasvatni stt t\, \: Mata ana obteka, ZatozbaWieser, Cetovec
Salzburq, 1993, s, 39-40

81.
,Potrebno se te, na simboliakoj r, ako ho6ere rirualnoj ravm, sratno seaari zrrava, pomrnjali
znve. utyrdrti dalume [
] Ponavljam, tljx ano je sscanje na zrrve, njihovo pominja qie sve dok
- zalvatujuai zasiaenosti. nc postisne odsovarajuai stepen obayesienosii o iome sra se zapravo

Svetlana Slapsak, "[,4


iiovi iz samopos uzivan]&,, v: zarez, St 148, I O lebrua. 2OO5

38.
' lVse dokier v netr druzbi obstaja in se aktualiziraidejantvovanJa,Je terorizem neposrodna
r - arnosr, tako lot prisotnos t smrtne lazni pomeni, da je druzba pnprayljena za vojno ]( [
Svetlana slapsak, ,zenske rn ieror zem kt serespremenro po 1i septembru?",
S OL NET, I
seplember 2003

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


230
MONITOF ZSA

89.
Sretlana Slapsak: Ko enkrut ne vrjonete ft4 sluZba ni doEna da r
paslxid. A. se te3a
zavdatel? Ko enkat ne yerjamete vea, poten pa isaere svojo pot. A vam je tojasno!?
't4ado Kotnik: No, sal ja, sen tukaj nezaposler, zdaj, ko vi to
sovorite, Ze od novembra
Syetlana Slapsak Potem pa nnnate nobenih pravic, da dobire kaksen koli doknment. A vam
te to tasnol? I I

lz dialosa med vladom Kotn ikom in Svetlano Slapsak, z ,Zapisa pogovora med
Svel ano Slapsak in Vladom Koinikom na lSH.,2s marec 2oo4

90.
,Obstajase en vidrk antike, klje po mojem mnenjx zelopomemben za run kcioniranje p.avne
m civhe drave, demokacije na splosno, kakorjo paa razumemo -j^z jo razumem predvsem
z zomesakota atenske demokacije in potemvidim, kako slabaje moderna dernokracija. [...]
Vse se dosaja znotraj rnstituciie norosti, ki jo atenska demokracija izvaja zaradi Lesa, da bi
drzadafl imeli ventile, da bi se enkat, dvakrat ali irikat na leto sprostili, se rezali, zmerjali
svoj polnike, potem pa funkcionirali naprej t .I Insiitucija noraevanja zahteva ogromno
znarjer ni nanenlera Sirokim masam v splosnem pomenu, arnpal iirokim masam, li vedo
[ ] NofevanJe lahko src v popolno obscenosl, ogabnost in direlho zmerjanje, po drusi
stra pa sre lallo v vrsoko intelektualizaciio. Taksne visoke intcletrualizacre naia lultura
ne pozna yea, v tem je problem. Obscenost smo cnzurirali, obenem pa pozabili zalaj (

Svetlana Slapaak, "Aniika kol intelektualn iziv za 21 stoletje (hlerviu Male Sunaia
s Svetra.o Srap6ak)(, v Monitot lSH,\ol V no 1-2, 2003, st. r5a, 16a, 170

9t.
, [
] odpira pot novemu populizmu in totalitarizmu s tem, ko alovekove pravice dela populaci.le
posojuje s presolo [...] njrhove moralnopotitrdne pdmemosti Da niso bili pravoaasno in
dovolj odloano na,nair strani( ]( [
Svetlana Slapsak, "Feferendummy rn referendumdumi,,, v: Ora 2003 (s d ), str. 7

97.
,Lrberalno izobrazevanje [ . ] zahtcya tudi doloaeno stopnlo vere, recimo vsat mrmmalno
vero v obstoj mistidne povezave med slowico in drzavljanskrmi yrlmami Nra audnesatorej,
ae Tlomas More svoje norranje neza panje v utopro izrazil s slovniano napako. [...](

Svetlana Slapsak, , Konec ulopij: Beg od globalneqa. y: Malaenaobleka,zataiba


Wjeser, Celwec-Salzburg, 1993, st 71

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


23'l
MONITOR ZSA

93.
vlado Kohik Mistim,da imam neke pravicel
Syedalla SlapSak: Nobenih!A van je to jasno!?
Vlado Kohik: Dokter re doktoriram, imam
Syedam Slapsak: rvea ,orenih pruric nindte! 1...1

lz dialoqa med Vladom Kotnikom in Svetlano Slapsak, iz "Zapisa pogovora med


Svel ano Slapsak in Vadom Kotn kom na SH.,23 marec 2004

94.
,Na obmoaju bivseJusoslavije skatta ni boljse, pametnejse in humarejse zasovomice Zenske
kuliure, kot je Svetlana Slapsak.(

Dubravka Uqresie, Wodna beseda v delo Sveilane S apaak, Zenske ikone xx-
(l del), Ljubiana,2000 (s p)
sto/etla

95.
) Od kod naj bi izvirale njihove pravice [nezaposlenih na instituciji] (po pravni losiki je
zmerom treba naj ti nasiox iz katerega neka pmvica izvia). Lahko izvirajo iz alaorslih posodb?
kavno nevzdrzno, saj so io le posod be o atorskem deh I ..I Stvari vaasih posranejo jasnejse,
ae sledirno pravnikovemr razmisleku in jih h miselnem eksperimentu nanesemo se na kak
drus primer [...] Tehinejse je ]prasanje: Ali ne bi bile s rem kliene tene|ne prurice,k jih
imajo Tapdrleri ) omenjelih ustanovah na osnovi syoj ega delarnesa ruzmetjd lvsi trije kuzivni
poudarki so Juslinovil, namrea prayice, da po pravilih i8re, ki jih sprejenajo skupaj z
xstanovitelji, in na podlagi svojesa dela ter odloaitev skbijo za svoio ustdtotu in staja soci.tltl.)

Janez Justin, z "OkroZnice biBesa v d Janez Jlstina senaio rjem in senatoricam


lSH., 22 februar2004 [Napakevbesediu so avtodeve Odgovor Draga B Rotar]a
na,okroznico. objavljamo v piaujoar Sievrlki revje v rubnk "Obiava nekaierh

96.
,. . Zandi stevilnih resnih kaj, ki so se v zadnjem dasu zsodile na ISH inv celotni staybr Eres
12. smo na lakulteti napobudoin po sklepu Senata uresniaili rkepe za varoyanJe fakulretn l
prostorov in zamenjali kljraavnico vhodnih \.rat v prostore Fakultete. / Ker tuuse v:unostne
reiitve (namestiLev kamere, najem varnostnikov ipd.) niso bile delezne odobravanja sodelayk
in sodelavccv lakultelc oz
sodslovanja najemnilov prostorov na Brcsx 12.snot sklo.lu s policijskin srclawniem noruli
nesli sttoiji rciim vstop^nja v fakultetne prostore izven deLomega aasa oz. delollnih dni in
smo Ujuae vhodnih vrat razdelili le zaposienim na fakulhri.(

Tiva Vlaj [Vlad ! Koiniku], rererentka z Stud jske zdeve na lSH, 1 I lebruar 2004

MonitorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


232
MONITOR ZSA
MonograflaolSN

97.
l'lxdo Kotnik: To da smo elmiflirani
Svetlrna Slapsak: Kdo je elimrniranl?
vlado I(otnik: Na prmer zakal nisva bila midva s Sabino Mihelj povabljena na akademski
zbor, V Statutu pisejasno, da so -
SYetlana Slapiak: Saj ste bli
Vlado [otrik: Ne
Syetldna Slapiak: V tem trenutku nisre vea mladi raziskovalec.
\4ado [otnik: Prosim, ie preverite Jaz nisem dobil. No, a res? Ampak sva pa se zmerom

Svetlam Slapiak Nista Nista


'Vlado Kohik: A resl
Svctlam SlapSak: Ne.
!']{do trohik: Nisva mlada mziskovalca?l
Srctlana SlapSak: Nista vea lormalno
\4ado Kobik: Ona ie, do enautrideseresa
Svetlana Slapiak: OnaJe samo dobila aas, ne pa nazrv.
Vlado Xotnik: Ja, kaj pa asrstent Akademsk naziv v Siahtu pise, da so vsi vjsokosolsti
sodelavci. In poslejte po Statutu
Srcll a Slap\al: Samo,/apo\leDi Samo /dpoileri
'Vlado Kotnik: ,Vrsokoiolstr sodelavci( - pise za akademski zbor
Sveihna SlapSrI: Zaposleni. Zaposleni
Ylado Kotnik: Ja. to so dihotom
Sveflana Slapirk: Nobene dihotomle. Ne, nobene dihoromije
{l
lzdialoga medVladom Kotnikom in Svetlano slapsak, iz"zapsa pogovoramed
Svei ano Slapsak n Madom Kotn kom na SH.. 23 marec 2004

98.
)Spomniti druge na ro, da si izUt uaen, je vedno neprijetno in izzove naravno nelasodjc, ae ne
celo nesativno intoniran odsoyor nekosa, tr ne ZeIi niti, da bi se sooaal z d gim v svo.lr
kulturi, niti nc priznava, da so ,notraj nje pariii, narsinalci, odrinjeni - raje ne bi kopiaila
p.idevnikov - in to ne samo zaradr syoje lastne odloditve, temvea iudi na podlagi eLniane,
spolne in skrajno ncudobnc intelektualne pripadnosri (

Svetlana Slapsak, ,Poetika izklruaenosii", v: rnentura, 5t 131/132, ma)/)rrij


2002, s1t 1

MonitorZSA vol.vll /no.'l-4, 2OO5


MONITOF ZSA

99.
,Tonrp i primer, da na dogodke, kipotelajo vokvirulSH, nisem bila vabljena tudlvabila
na Akademski svet ISH, demmo, nisem prcjela (morala bi sa po vsch pravilih, saj so bili na
dogodek yabljeni lako zalosle koinezaposleni, nenazadnje pa imam lormalnotudi sevedno
slaltrs mlade raziskoyaite, ceprav brez piacc) (

Sabina Mihelj, tJurelu [,4ikuzu idr senato4em n senaroricam SH] v eteKronskem


psmu, 12 marec 2004

100.
Vlldo Kolnik: Nc vem, na podlasi aesa to sklepate, da nimam nobenih pravic Na podlasi

Svctlana SIapSak: Zaradi tesa, ker oailno ne poznate. kako dcluie adnn srracija Mije zcto

Uado Kotnik: Na podlasi aesa yi sklepalc, Na podlasi rega, da paajaz ne morem poglerlaLi v
lastne materialnc stroSke?
Sretlana Slapsal{: Toaao to Zakaj pa bil Op rostite, zakaj Ce vi nimare pou?rerli7 v sLutbo, li

!'lado Kohik: Vi morate nekaj razumcti


SYctlana Slaparl: Kajl
\rlado Kotnik Vi potvarjate, preprosb potyarjatel
Srctlam Slapiak: Sploh ne potyaiarn
tl
llrdo Kot k: Mi smo 7e1eh problem resiti znot.aj institucije.
Srellara Slap(al: \e. nrne /ele'i re(iri /ru'rrJ .lnilJcUe.
'ilado Kotnik: Ja, absolutno. Zakaj ni sla srvar ra Senai? Ce bj biia rako ursenrna, bi bila ze
ra prejsnjem Scnatu
Srtlana Slapaak: Na Senatu se ne resujcjo iinanane zadeve, se enkratl
Uado Kolnik Pa poyeJte, komu -
Sletlam Slapiak: Nrmamo kajl
\}do Kotnik: Potem pa, komu poroaa. komu vodstyo recimo, dirckcija poroaa o finananih,
r finananem poslovanjul
Sretlana Slaplak: Upm\.ni odbo. Upravnr odbor Na upra\mem odboru smometivaso toato
' tc ni\ma z nio hateli ktdljdti
\lado Kotnik: Na Upravnem odboru, vi t.drie, da na Upmmem odborute bila ra roaka?
iretlana Slaparl: /r.r? riit oz nb hoteliukwrjdti6
\lado Kotnik: Zakaj pa ne?
i'etlana Slapiak: Zaradi te8a, ker mislimo, date popolnoma brezsmiselno cresie na
-l:lrucijc, kjer hoaele utemeljiti svoje prayice vi nimare

- :rdr sesta!k dz historiata nradnih korespondetrc glede problenatikc MR{redstev M ISH{ v


: tiainevrlkl.evije

Monitor ZSA vol.vll/no. 1-4. 2oos


234
MONITOF ZSA
Monografiao SH

ylado f,otnik: Skratta, Lorej ljud.te k upravljajo in vodijo to instrrucuo, nimalo interesa, da se
seznanijo s problemon in da ga.azreiijo
Syetlam SIapSak: Nasprotno, imajo osromen interes, ampak ne v situacii nezaupanja Aje

lzdialoga medVladom Kolnikom in Svetlano Slapsak, iz ,Zapisa pogovoE rned


Sveilao S apsak n vladom Kotnikom na lSH",23 narcc 2OO4

l0l.
S'yedanaSlapiak A se zavcdate, kaj ste napisali v svoji doklorsti drsertacr.tr | (Medtlic Sverlan e
Slapiak Jaz stojim - ) To ie preksek med oceno in mcd zagovorom, da ste v formatncm
preksku, da ste v etianem prekriku in ae nimate zaupanja v instiiucrjo, in faetepodarke, na
kalere nimatc pravicell
Vlado Xotnik: Nimam pravice (Medklic Svetlane Slapsat- Nimater) zvedeti o marerialnih
stroskih?
SYetlrna Slapiak: Ne, nirnatel
Vldo Kohik: A res ne?
Sretlana Slapaal: Ne tcal \e vec: Konecl ldaj ne vea.
lzdialoga medVladom Kotnikom in Svetlano SlapEak, iz"Zaprsa pogovoramed
Sveiido Slapak inVladom Kotnikom na lSH", 23 marec 2004

102.
,In res, kal so denunciranja in jayna zmerjanja biviih kolesov in dezurn l razumnikov v
pflnerJavi sponizanji [ . ] Z izbrjsanimi deltrl le zavesr drugega,li na svojem hrbtu prenasa
in duti skomno raven drzavljanske zavesti,p.vesa( tistih torej, tr misllo, da morajo kor
veama imeti tudi vea pravic (

Svetlana SIapSak, ,Beferendummy in referendumdumn, v:Ora, 2oos (s d ), st 7

103.
Svetlrtra SlapSaI: A fl res, da sle v svoji rezi napisali, data usranova nima nobene digmrere?l
vlado Kotnik: Ja rn poslejte, ae alovek to napise .. posleJre, zakaj porem ..
SveflalrA Slapsak: Ce alovek to napiae,je neodgovoren rn neumen!Toano ro
Vlado Koturik: A res? Zato ker se zavzema za -, ker se zayzema za ro, in da inam prayice
Syetlana Slapirk- Zatal se zayzemale, za sebe in za svolo modl Za to se zavzemarel
Vlado Kohik: Za krtino svo.jo moa!?
Sveflana Shpiak: Too, da govorite o digniteti uslanove vi
Ylado Kotnik: Za kakino svojo moa?
Sveflrna Shpsrl(: Kdo ste vi, da govorite o digniteti ustanove, kije srarejsa
vlado Kotnik: Jaz sem bil,Jaz sem bil lukaj trilet, zaposlen
Sveflana Slapiak: Uuu, impresi\.nolJaz scm tukaj pa deset let.

lzdialosa medVladom Kotnikom in Svetlano Stapiak, z "zapisa posovora med


Svelrano Slapsak inVladom Kotnkom na lSH",23 marec 2oo4

Monitor zSA vol. Vlll no. 1-4, 2oos


235
MONITOF ZSA

104.
,[.. ]the hidden natronalists were attracted by thc public aura, and ralher quickly they
swallowed up lhe old dissrdence. dNplayins the ,strong( discourse (couecrive fl8hts, historic
rights) nstead ofthe,weal( discourse (human rishts, lreedom olexpression). Their narrative
was more successlul rn a society without basic dcrnocratic rishts - [ ] This should explain
how the naiionalist discourse, witl a[ his patriarchal, sxist, folk]onc sub-narratives was
secretly nourished .. t l(

Svetlana Slapsak, " nside the populist machine: E tes, ilrtellectuals, narrative
providers., spleina stran: ali

(Simpoz j , Rechtspopulismus in Eu ropa(, Univeza v Grazu, 30 31 marec 2001)

105.
] Pri lcm nas ze dvanajst let poxaujejo naj bomo kompetitivd, brezobarnr, slepi za tu.ie
'[.
tezave, srobi, pogoltni, skopi, pa bomo (morda) preZiyeli v kapitalzmu (

Svetlana Slapsak, ,Eno maihno moie", v: Ona torck, 7 oktobra 200s, str 7

106.
SyetlanaSlaps*: In potem? ln potem kaj hoaeter?
\4ado Kot k: Razaistitev materHlmh, razaiSaenje materirlnih slroikov
Syedana Slapial: Toano, za kaj tuka.j ne boste dobili podporel A vam jejasnol?
ylado f,ohik Kar pomem, da paa ta mstituc! a ne zeli icga resili. Ne zeli razresiri, brej lahko
(Medkiic Svetlane Slapsaki Toano to ) potem to slleprrn
Srctlana Slapsak: Ker mislmo, da so vaSe zahtove ncupraviaenc. Toano to. Upam, da ste
zastopali
t.l
l'lado Kohik: Nel (Medklic Svetiane Slapiak: Ja ) Ne! Jaz sem samo (Medklic Svetlane
Slapsak:Vi.), mi smo Zeleli kot nladr raaskovalci,listi, ki smo to nsotovili in seveda Sabina
Mihelj (Medklic Svedane Slapiakr Ja.), ki sploh se ni dobila bilance -
Syetlam Slapsak: ln je ne bo dti dobila, upam. Jaz se bom zelo zlo zalasala, da ne dobi

lzdialosa medVladom Kotnikom in Svetlano Slapsa k, z,zapisa pogovo med


Svelano Slapsak inVladom Kotnikoh na lSH.,23 marec 2oo4

107.
,Nsak, ki Zeli biii neodyisen, bi moral vedeti, ali sr to zel tudr za ceno voj ne ... [. ] Grozljiva
posledica dosezene svobodeje ixdi to, da posamezn*i razumejo svoj rasizcm in nestrpnost
kot del te svobode [ ](

Svetrana Srapsak, "Glasovn stoj..,v: Malaenaobleka, ZalozbaWieser, Celovec


Salzburg, 1993, str 39-40

Monitor zsA vol. vll / no. 1-4. 2oo5


MONITOB ZSA

108.
!'lrdo (otnik: No rn zakaj. zakal potem, a se vam ne zdi zaskbljujoae (Medklic Svetlane
Slapial Nn ne), a nitr ne? Da smo zaprosili Ze lani in da sa Ib ananesa izpiska o
materialnih sredstvrh od DircktorLce ISH Drasice Baclnisno dobili dasa Sabrnayroke ae
sploh ni dobrla,iu sem ga dobrl pa do pred stfinajstih dni. Torej, da sen lla bilanco, ki
sploh ni celovrta, ki izkazuje samo za zadnjih 10 mesecen
Syetlana Slapsak: To nti nalmanj ni zaskbljujoce
Vlado ktnik: Ares?l(Medklc Sveilane Slapsak:Ja.) Da devet mesecev alovek aaka na io A

Syetlana Slapiak: Ja. To vam rnoram povedati, da to d nujno, ker maunovodstvo ima drusaano
logiko.

lzdialoga medVladom Kotnikom in Svetlano SlapSa k, iz,Zapis pogovora med


Svetlano Slapsak in Vadom Kotnikom na lSH.,23 marec 2004

109.
, ProfDr. Syetldna Slapsak, Slovenia [ ]ltom 1986 72 she was President of fte Comminee
Ior the Drotechon olfteedom olexDression at the Wdters' Association of Serbia I l(

Na splelni strani http://M/W qlow boerl deldelrub k-3/6_586 hlm (Lebens6ule,


"Frauen und Sicherheit- Brauchen wire nenWeltfrauensicherheitsrat?"i 14 /15 09
2002 n Ber in, Fem nrshsches lnsnilt und Feferentin fur das internationa e
Frauenprogramm der Heinrich-B6il-St ftung in Kooperaton mlf der Frauenakton
Scheher&ade, Berlin )

ll0.

so med odliyi naydesr_lsdgdqig_lllltslk I


,cvctliani a.anzamji oz nasadi(. ,Sopkr(: v skup vrednosti cca. 50.000, 00 sit
,parfumiin poslovna darila(: v stupni \rednosti cca. 208.000,00 sit,
,lenisla lorba( cca- 11.100,00 sit,
,druzabna isra( cca 6.047,40 sit,
,karte - kino( 1.900,00 sit.

l lzpisli so bili tem bolj nenavadni, ker smo mnosi sodelavci i! sodeLavko lSHtevea lol od Drasice
Bac, nekdaj tajdce, kasneje pa di.ektorice ISH, nelrestano poslusali in jl na besedo verjeli . tato
je ISH v linanano iako b.ezupnem polo?a/, kako !i triti tolaria zanobcno dodalno akdvnost in tako
delali brcz ustrczneca plaaila (t!dl bre2 posodb. v kaerlh bi b,lo aje delo owednoteno, zatarbi
morala po Stalutu ISH skrbeti dlrektonca institucij, )varuhinja zakonjrosd(), emi smo si tudi
plaaevali lon za irudiiska bivanja, stud'jsl<o l1teraturo in opremo etc D.ago B Rota. se je o 1eh
rzpskih stuialDogovarjdti s kolsi/kologicmi - rudi na Senatu lSH, pa to niko8e ni zmimalo

Monitor ZSA vol Vll / no. 1-4, 2OO5


237
MONITOR ZSA

)krpe, posteljnina. zarnice( 62.360,00 sit,


,taxi prevozi( 19.140.00 srt.
,najem sarsonjere( cca 208.000, 00 sit,
administrariwa ekrpa (Bac, Vlaj, Zurunri) tanuarja-februarta 2003: porni slrostr y skupni
vrednostr cca 310.409,00 sit,
raaunovodsk servis ,Truden & Trudcn( [na ISH je bilo med 12 15 zapostenih in Se to re vsi
rednol, meseani odhvi 30 01.2003: 231.927,30 sit,
20 02.2003: 516.196,80 sit,
31. 03 2003: 410.4E4,36 sit,
30. 04. 2003 626.942,44 sit,
31 05.2003 524.422,66 sit,
30 06. 2003: 567.1E6,8E sit.
z: , zpiski stroskomih mest na ISH za pruih 6 mesecev teta 2003", kijih bivstdekan
Drago Braco Rotar pretel v svoj nabiralnik na tSH , med 6 - I o januaiem 2OO4

lll.
)Na sji in kasneje sem predlasal direttorici, mj kljrh dejst\1t,.td namili iso biti z niienet
podp i, yeldatle dokaie Fmanano lorektnost poslovanja po zakonirih posropkih. torej bodisi
z izarpnimporoailom upramemu odborubodisizuroviano reuzijo Direkrorica se
le zavezala,
dabo to opravila Kat bo sledilo, ae se lzkaze, dajefinanano poslovanie fakultete korekrno (v
kar osebno trdno vesamem)? Vsaj oprauailo aroiev uadrsrl,?(

Janez Justin, lz "OkroZnice biEesa v d Janeza Justina senatoiem in senaroncam


lSH",22 lebruar 2oo4 INapaG v besed lu so a!,lorteve OdsovorOEsa B Roiaria
na Dokoznlco. objavjamo v pnartoai Stevilk revije v rubrik ,Objava nekareih

112.

' Dr Joze Vosnnc .


je ac enk.at poudaril potrebo po koordiniranju sicer tahko ISH lot
rnstitucija povsem izsubi kredibilnost Poleg tega velk problern predstavla tudi dejsrvo, d,
ina neka rcyia syojo izito o ISH, kajri v iem pnmerubodo konflikri nerzosibni .(
lz,zapisnika 7. sestanka uredniSkega odbora tSH pubtikacije((, I otdober2OOj,
zap sala Simona Pelp& Grilc

MonitorzSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


MONITOB ZSA
MonogEtiao SH

I
Syetlana Slapsak: Jaz bi rada videla, da re sledan yea nekosa. ki je bi pfliateL in h le res
naredil osrcmno za to hio, t) tdkiken sta4tu C$to osebno.
BracoRotar: Oprosti Svetlana, ne insinuimj robenesa stanja tukaj Ostro protestlraml
S'yetlam Slapsak: i!, r/a,{/'e sleddm tti letd ndzaj, optosti,Braco.

lz ,Zapisa nelegalne 66. seje Senata ISH(, 1 7 februar 2004

TI
r v fioji kliki ie lela opai:am predvsem borbo za lastno lorisl. brez vodj lne ideje [. ]l.eragaJ,
kJette tebd, tole te ha ugo obilo\ | I

BoZidar Slapsak lDrasu Bracu Botar]ul, iz,Korcspondence z B Slapsakom, 24 -


29 marec 2004" [Korespondenca z B SlapSakom ni zasebna, saj je bila simultano
oosi anana okoli30 nas ovov l

l_
JuIe Mikui: Seje nihae ne vodi, ae sem prav razumel, tukaj so alani, ki niso v Senatu

lz,Zapisa nelegalne 66. seje Senata ISH(, 17 {ebrual 2004

IV
, t I Mirnosrede: povabljena slovenska altodca ima dve objavljeni knjisr Kdo pa zasotavlja,
da je mojih dvajset kqiis rstesa pomena ir iste uednosti zlasti v Sloveniii? [... ]
(

Svetlana Slapsak, "Poetika izkljuaenostn, v: Lneduta, *. 131/132, naj/junij


2002, str 1

,ln ae se vtej areni polau lakina militatnta pesnica, kr se,prmcipialno( bori za svoj polozaj
... Salim se.(

Svetlana Slapsak, ,Antika je lakmus danasnjesa aasa. (lnteruju Ane Bistovi6 s


Svetlano Slap6ak), v: Llleralura, letn XVl, St 153, marec 2004, slr. 78

1I3.
,[ ] The publc was seduced mto thls same and made sensrble to sestues, haFtones ard
hints which caD be undeBtoodbythe otler collectiye onlywrth difficuhes ilunderstoodat
all. Both cultu.al intimacy a nd p.or nciaLsm can be recognized in this strategx which cements
thecollectiyeshereotlpesolthother.[.]InthecontemporarycaseoftheAustrianprovmual
nationalist J. Haider we can .ead the same communicatronal mode between a tflckster and
hls small public: intimacx dElectical understandins, hmts read only by the local and
sFDhatetic Dublic . and the imposed EuroDean polrtcal corectness I We msht deal I

MonitorZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


239
MONITOBZSA

wrth the unique phaenomenon of the use ol cryplo-ludic language practices for the political
purpose [.. ](

Svetlana Slapsak, ,lnside the popu si machine: Elites, inielleciuas, narraiive


provlders", spletna stran: ai

(Simpozij"Bechlspopullsmus in Europa(, Univezav Grazu, 30 -31 rnarec 2OO1)

t14.
,Zame je leva pozlclta nura,rd odloaitev kilianesa intelektualca.(

Botidar Slapsak tDragu Bracu Roiarlul, iz ,Korespondence z B Slapsakom, 24 -


29 marec 2004( lKorespondenca z B Slapsakom nizasebna, sajie b]asmultano
posiliana na okoli 30 naslovov l

115.
tfako kot v HomerJevi Ilndi, se naravna sov.aznika. mladi junal in starec, sreaata nad
mnoziano srob co (
Svetrana Sraptak, "BHL.,, v: Mala ana obleka, ZeJoZba Wieser, Celo!c-Sazburs,
1993, str 23

116.
,1. I Prepozmyanje lastne [nacionalne] rdenrilete jc lahko dojeto hkrati koi reakcjja na to
lidenribhol plumlnosr na enistrani in kot sidniae tepluranos! v neki domnevno nedvoxrnni
,naravnn( pflpadnosti. [ ](
Jo:e vogrinc, ,Cemu ,nacionalna idenliteta. in ,nacionalni inleres. v kultuml politlki",
\: Nacionalna idenliteta in kultura, lCK, Liubllana, 2003, slr 42

Vll. K postopkom<
'pravnim regulativam in
117.
, Ne, u ste zahteval pravno mnnJe To pravno mnenje vam zdaj beremo, ker mislimo, da
imate pravico in dolznost. da ga posllriate. Enoslavnol Vi moratc to poslusaii, saj ste to
iskali You asked for it(

Svetrana SlapSak, ,Zapis nelesalne 66 seje Senata lst1.,17. februat 2Oa4

MonitorZSA vol.vll / no.1-4, 2oo5


240
MONITOF ZSA

118.
,Gle.jte, p o in po moje najpomcmbneJia pojasnilo, kr bo rule kar malo tako slabo volje
povzroailo, najbrz, je naslednje V tejle sobi zdaile ln tlele na sesiankih te inatitucre se
pojavUata dye ,lrstr ljudi: eni, ki so tutaj v sl uzbi, ki imajo delovno razner.je, in eni, ki delovnesa
razmer]a nrnajo . ki so zrnanji sodelavciin tizr rolrso opravliaio storiive Zuna iisodeLdw
kr so v sluzbr v &usih uslanovah,liso med drugm tudikonkurenane nsianove -- [ .]lnta
zadeyaje taksnale, slejtelltulesi - nekateri od yas tu mste v sluzbi Nimale d elovnesa razmert a
Vsepftvicevodenjainupravljanjainititucurzvirato,sodeltakoinenovanedelovncuprame
prav'ce, izvirajo iz delovnih ftzmcr]- Yl ste zunanji rodeld f., nekateri tule- Braco, Irn a vr
nimate pravice biti alani senatal Nimare prayice. In zaradi lega domnevam, da bo paa
direkroflca vzpostavila zakonito stanje ... [ .. ] To, kar se je do zdej d osajalo, je bilo nezalon iro
Ljudje ste zunanji sodelavci Inatituta z, humanrstiane Studije Delale po poeodbi, ae sploh
kaj delatel Nimate enakih pravic kot tistr, kr rma.to delo\.ao razmerje - kot pravi - vse pravrce
upravljanJa in vodenja izvftajo - so deloyno upravne pravice I .l Preprosto povedaro
nimate statusatu in nimate Eavice voddiin upraYl]att te hie In na prihodnji senat, domneyam,
da ne boste vea povabljeni. Zelo cnostaynor(

JanezJustin, iz "Zapisa neleoalne 66 sere Senata ISH ", 17 le|.rrat 2OO4

119.
Jatrez Justin: Ti in Braco sta tu rezakonitol
Irena Sumi: Po aigavi odloeitvi? Po aisavi odloaitvi? Jaz se to nism odloailal
Bojatr Baskar Kako, da s1e to sele zdaj usotovili?
t.l
Irena Sud: ,Kdoje odsovoren za to, da sva tukaj z Bracom v statusu vabljena na sejo, na
rcdno sejo Senata, aejelo protizakoruto? [... ] Potem je celo vabi lo na scjo nelesalno, ae ste ro
ugotovili na Dreisnji redni seir?(

lz,zapisa neleqalne 66. seje Senata ISH(, 17 februar 2OO4

120.
,OdpimJo se Se druga, nemara pomembnejia yp.aii\laysilild sa nan iih pnrna n enja,k\
srnojih pridobili Namiajo se predvsem na vlo8o,l,jo lahko imajo pd vodenju zavoda osebe,
ki nimajo delovnesa razmerja z zavodom Tu sem dolzan rajprej dodati katko pojasnilo.
Pralno mnente postavla vloso zunanjih sodelavcev zayodov pod vprasaj (seveda samo kar
zadeva njihovo pravico do sodelovanja pn vodenju in uprayljanju zavodov). To rne."/a,riz,
zatleso. saj solste r.:,rczl zunanji sodelavci kljuancga pomena za fakulteio in imajo/imate
preprosto enormne zasluse za razvoj falultete. Obstot delomesa razmerjaje Zal odvisen od
velilesa stevila dejavnilov, ki jih pogosto ni mosoae nadzorovaii. Ker bom od tu dal.ie na
osnovr pogoyorov s pravniki in njihovih pisnih mnenl spraseval na naain, ki mesroma ludr
meni nr posodu, bom lprasanja pravzaprav postavlial v vlosi hudiaevesa advokata ae bo
fakulteta n a osnovi pravnih mnenj xkrepala, bi po mojem mnenju to morala sloriti tako. da se

Monilor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


241
MONITOR ZSA

vloea naipomcmbnejiih zunanjih sodelavcev pri stro*ovn em odloaanju Debo zmanjsala [..]
Sam si hon Uizatlewl2a to,.la nan prdt a logika e bir.rilila nabc egd lagega Mzloiew ja t
smislu zaDosleni/zunanii-(

Ja nez Justin, lz ,OkoZn ce bivsesa v d Janea JLstina senatorjem


in senatoncam
SH",22 besedi u so avtor]eve OdgovorDraga B Foiarja
feb ruar 2OO4 [N apake v
na "okrozn co< objavljamo v pnaujoo Stevilki revrle v rubrik "Objava nekaterih

l2l.
,Posovora s labo, Braco, niscm predlasal in sporoailati nisem posiljal zato, da bi si prdl roke,
ampak zrto, ker sem brlslrbako zdsk$Aen za tuja/rqjiu o llrodo, v luai dosodkov, k so se pray
takrat odvijali, pa tudr za nrJ', i :lcktuaho h ,nordlna hresrlle/o Nadalnji dosodk in seda.j
vajino pisanie portjujeio, d, sem bilzaskbljen uprayiaeno vsetoknevrcrdoh.nhiruzldsi
zastditiaio nesposobttost percrynd jd reatnesd tta jd i rcsposobnost plesaje ljudi.( 1...1
tl
,Dobro, Vsi uaitelji na ISH so laznivci in ponareievalci, administmcla in ustanovitelr so
r.anziciiska lriminalna banda nedantih partjFkrh oyaduhov, S\etlana pa Je desniiarski
papth'lia i snoj, kat t ajbolie
dokazuje.io nl ena medn arodna prlznanja, deloyanl e y eropskih
akademskrh omrezjrhln el(spe(nih s$remrh ZN, predayanja in sostoyanja na tujih univerzah
(lrljuino s tvo.jo EHESS in konlerencami pod predsedovanjem Elija wieseta, kar je sicer
samo se en dokaz, kako se lazno predstavlja), pa detstvo, daje dobila raziskovalne projekte na
USZS in daje pnsotn, v tukajsnjem medlskem prostoru (ko si ti objayljdl je bilo to seveda
nekaj aislo drugega) Izraz izbrisani je lev'aarska manrpulaciJa, omenJanje moieie ni
d?n ncm tska na ipulacid s Swtlantnim efiii rn tztolon (ona paje kot prcdsedutoaa AZ
oanno zsoli lalk ulantsto pnslala navaio plemenito idejo). tr ypletat\e prcblemd nezaposlenosti
donarcda t ni stard.a.dna dcsni.arska stratesia, ko se sovon o problemrh priseliencey. t.. l(

Botidar Slapsak lDrasu Bracu Botariul, iz , Korespondence z B Slapsakom, 24 -


29 marec 2004. IKorespond enca z B Sapsakom nizasebna, sa|e bila simultano
posiliana na okoli 30 naslovov l

111.
\:rzbezna taraa xzilka so revni in nezasaiteni [.. ] Patriarhalni model vedenja ima rxdi
:: rjr p.ednosii ko mine prvi val uzivanja, ki sa lahko opiiemo l(ol sploano lli1e,/?, in se
i::irio lzdajalcev nevarno pribliza stevilu vseh, ki niso zmasovaici, in je celo opaziti znake
: i::nja med zmagovalci samimi, iakrai nastopi irenutek za bolj r.rmirjen, trajen uzitek
-::.\alcev 1.. I Mnosi preziveli izdajalci bodo v lemnih kotih svojih kuhinj celotno novo
-:- .rz.aaili kot s,ri. Po racionalnih ocenah bo smrdelpriblizno pol slolctja (

Svetlana Slapsak "Znaga., I Mala arna obleka, Zalozba Weser, Celovec-


Salzb!rg, 1993, str 65

Monitor zSA vol. Vlr / no 1'4, 2OO5


MONITOB ZSA

123-
,. Res sc mi ne da prepriaevati vernikov- Jaz povsem mren rn momlno integ.iran sedim v
lislem bifeju, kamor me je poslal Juslin, "nlada neizkuiena partnerica" pa ne namerava
dopustiti cenznriranja revije, ki je good suys z ISH ne zmoreJo rzdrjrli. So pa cenzura,
hierarhija, podrelenostnedvonno znamenj a rrdne levice, kaj ne? [.. ] Zapisnikje popolnoma
ponarejen in podpisniki so kazensko odsovor (pa ae bi jlh bilo trideset) Kar zadeva
skandalozni desni besednjak, se lahto zadevi tudi jaz nekoliko posvetm: mem se zdr, da je
li udi paa tezlo zredncirati na njihove trenutne in vs Jene polozaje v okolj u, sal se niso rod i
lot izbrisani in to ni njihov poklic [. ]
Le ldojc bil navsezadnje zares vrzen iz ISH: Sverlana Slapsak ah Ta.la Kranberse.. Braco
Rotar Boian Baskar lrena Sumi, da mlajsih kole8ov ne omenjam, ker bi omemba lahko bda
zlorabljcna, S 1cm konaujem tojalovo dopisovanJe in vaju prepusdam vajrremu privatnemu
yzalemnemu aasaenju in konsrflriranjx aena in obrekovanj, oaiino bosta med Jlg4i]bg!fuD,
sc pravi, v sekti vajinih vzajemnih zaupovalcev imela dovolj odjemalcex da se atizem rn
sterilnost n c bosta videla vsai 5e nekai aasa (

Draso B. Rotar [Bo2idariu Slapsakul, iz "Koespondencez B Slapsakom,24 -29

125.
Irena S ni: Jaz sem - in Braco - sva ta terutek alana tesa Sellata. Ta Senatd usotoul, ae
je v pravno veljawi situ aciji la trenutek, ae sela poteka ali ne Na prcjsnji seli sem ti Uarezu
hstinul rekla, a je seja redna ali izredna Ce br br], izredna. bi ta seia lahko potekala z eno
toako dnel,nesa reda. lma jil pa itrri Braco te razen tesa ustanovitelj, dolgoletni dekan,
alovek, ki je koncipiral to institucijo, in Braco, de bos dopust umaenje te rnStitucle na ta
primiiiven policijski naain, potem sem trikrat na napaanem mestu Ti imrs yso moralno
pravico in v tem kapitalizmu je moralna prauca neke ymte kaprtal Intatrenutek sialan tega
Senata in si alan Upramesa odbora te hstrtucije. Ce bi pa zdalle vprasali, kalo se alana
Senata razresi, na podlasi fdo zaposlitve in podobnrh reai, bi brli pa naibrz v zadresi, ker
dvomim, da varuhinja tesalnosti lpo Statutu ISH je to diretrorica ISH Drasica Bac] na tej
instituciji io ve. Kakina je procedura razlesitve aloveka, tr je alan,
Janez Justitr: Ugotovitveni sklep-
Ircna Sl'mi:To ni resl
Janez Justh: lmamo uSotoutvene sklepe.
Braco Rotar: Cisave?
Jarcz Justh: Hmm ... h .. tistesa, ki paa hm .. ima tooo- pnstojnost, dajih sprejcma
ftem Sumi: Kdo pa to te?
Janez Justin: Direldor re hiie
Braco Rotar A,ja? Diretlor hiie odloaa o
Jarcz Justitr: Mi je zelo Zal, drasr moji. Tako ro le,

Posovor med Ireno Sumi,Janezom Justinom in Dragom Bracom Rotarjem, z


,Zapisa neleSahe 66 seje Senala lSH., 17 iebruar2004

Monitor ZSA vol.VIl/ no.1-4, 2OO5


243
I/toNtToR zsa

126.
,[. ]izjavljarn, d, podosodkih na 65 seji Senata ISH, kjer semzejasno usotovilain prisohim
alanom Scnata ISH v razpravi povedaia, daje bila moj a domnema ,kandidatnra( zadekanjo
ISH prolislatularna, in po pridobitvi usheznega pravniikega mnenja o iem, nitakor nisem
kandidalka za detanjo ISH, kot je bilo zmotno in protistatxiarno inierpretirano s slrani
direllorice ISH, gospe Dratce Bac, s aimer ni zavedla le mene, temvea tudi Atademskizbor
ISH, krle o tej domneyfl kandrdatud neveljavno odloaal na svojizadnji seji, in Senat ISH /
Ker Senal ISH nima poslovnika, ki bi torrstne odzive zakonsko veljavno urcjal izjavo
deponirarn pn Senatu ISH.(

lrena Sumi lsenatu SH], lz ,Lzjave., 17 lebruar 2OO4

121.
,[ ] Morda se utesne komu med nami zdeti ideja, da br se skuprna razumnih zunanjih
sodelavcev na opisani naain polastila vodenj, kakine ustanove, aisto fina Samo kje bi nasli
razumne iludi, ki bi na zadovolj naainjamailiza razumnost teh domnemo razunmih ljudi
in za sodbo, da so razumnejsi od tistih,liso v ustanovi zaposlenl (in tako dalje v neskonano
resresi,o). Vendar je tako kot simpatizrrante z opisano moinostjo kakor tudi ra nasprorni
ar8umenl le poceni lilozolski t [. l(
Ja nez J ustin, lz ,Okroznice biuiesa v d Janeu Jr.rshna senatoleh in senatoncam
lSH", 2 2 - februar 2004 [Napake v besedllu so avtorleve OdgovorDragaB Rolada
na Dokroznico( objavlranro v praujoai Stevilk revije v rubrik "Objava nekateih

128.
,t . I ZalN"aljujem se vam za zaupanje. ki mr ga v dopisu rzrekate, in vam zasotavljam, da bom
stoda vse, kar kot predstavnica ustanovitelja jn prsdsednrca upraynesa odbora moram m
morem storiti za zakonitost deiovanja in oh.anitev d,gnitete mstitucte ISH Fakultete za
podrplomsk hrmanistiani studij kot uslednega samostojnsa vrsokosolskesa zavoda. L ..l(

Alja Brglez, predsednica Uprdnesa odbora ISH lBojanu Bdkariu, Dgu Bracu
Foiai! rn ken Sumil, v Dismu. 3 marec 2004

129.
,l I Senah sporoaam, da nepreliicno odstopam kot senatorica ISH Fakultete za
lodiplomski hnmanistiani studij, Lj ubljan a, le. tesa organa, dekanata m preostalesa vodstva
in teles sole ne mo.em vca ilcti za lesrtlmne, lesalne in strokovne Moja zarffznitev alansrva
y senaiu jc tcmcljila v veri, da bo vsaj Upravni odbor ISH v skladu s pisnimi zagotovili dr -Alje
Brslez vzpostavil pravni rcd, korettne odnose in finanano transparerltnost v hisi. To se Zal ni
zeodilo, ravno nasprotno (
ll
rV letu 2004/2005 z ISH nc zelim vea sodeloval Ker sem Ze poskbela za letoinje izvajanje
predmeta Studiji socializma in postsocialrma m inam do konca modnla Anrropoloske

Monito, ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


244
MONITOR ZSA

tereffke metode skrbi za interesEisanih slxaareljer opravljene


se Ln ure, stejem, da bodo, v
vse moje ,obveznos se omenjeno i^rsi lzpolnilabom rudi
ti( in obveznostiza lelos takoj,lo
nalose, ki sem jih do danasnjesa dne sprejela tot alanica doktorskih in masisLrskih komisij,
ter do danainjesa dne sprejeta mertorstva in somentorstya (

kena Sumilsenatu lSHl v osmu. 5 mai2004

130.
,Predmctnikp.osrama: modul M44:,Antropoloike terenske melode(, Nos kamodula:Irena
Sxmi, modul M5l: ,Ameriska tulturna antropolosija(, Nosilca modula: lrena Sumi in
Lomayumtewa Ishiri modul M52- ,Antropolosrja in rasizem(, Nosilci BoJan Baskar, Irena
Sumi el. al Omembe lrene Snmi tudi ob predstavitvah modulov na str 77 m 81.(

V: Prosram podiplomskesa atudija - Studijsko teto 2oo4l2oo5, /nstitLrrum


Studiorum Humanital6 Fakulteta za podiplomsk humanistiani Studii, Ljubljana IDalje
proti svojr voljl ostajata navedena tudr Marta Verginella kot nosilka dveh modutov,
/bdem sir 34, 35, st.41 , in Botan Baskfi kol .ositec ali sonositec vea modutov rn
kol vodja raziskova neaa centra. st 6l

t3t.

,[ ]Toda: senatte na svoJr zadnji seji sicer soslasno, z enin samim vzdrza m slasorn,
sprejel iolmaaenjc dopolnila 31 alena statuta, po karerem si Ti prevzel, ne dekanovanje. Da
tudi nev d. dekan stva, temvea nekaj poysem tretlesa: namrea oprayljanje doEnosti d ekanice
po maeln seniornostiza aas do redne izvolrtve dekana ali detanice, karje staturarna provizrja
dopolniive 3l - alena statuta z dne 11 februa.ja 2003 Kljuana ralrela, rije vkorporirana v
besedilo sklepa senata (po predlosu kolege JoZera Vosrinca) pa je, oseba, ki opravljanje
doEnosti delana po naaelu senirornosu prcyzame (ne kor vd, ne kot dekanja, temvea tor
opravljalka dolznost, dekana ), provizorno sicer si Tr, vendar samo, ae bo pramiska elsperriza,
ki bo pridobljena, potrdla, da se to naaelo senromosti, kije v dodartu k alenu 3l srarnra ISH
zelo ohlapno opredet eno, nanasa natei n edyoumno usorovljeno pa j e brlo, dajeto spornoin
s tem odrednji predmet torkove 66- seje senata ISH

V tej sitnaciji domnevno Tvoj prevzem dekanoye pisa,rne ob uri 00.00 nadan februarja
2004 ni le nelesalen, temvei potencialno ludi v,r vlike zadrese, ae se izkaze, dateb provizorni
sklp senaia prenagljcn: toliko bolj, ker shep ni bil le provizoren (zaradi vkorpoffane kalrele ),
temvedje biIspreietrudiv nesklepani sestavi senata (senatjebil na svojizadnji seJi od zaaefia
do koncanssUepaer, karje bilo zapisnisko usotovljeno), karpomeni, da omenjeni provizroni
stlep senata ISHsploh 5e ni bil sprejet in toreJ n e more bili veljaven, ker senar zaenkai sploh
Se ni veljavno slrsoval o svojft sklepih S pridobirvijo korespondenanih slasov bo setejasno,
aeje Ttoje provizorno imenovanje oprrylialke dolznosti detanje tudi zares veljalnoi ae se io
potrdi, paje v vsalem prineru sklep veljaven samo do naslednjesa 1orka, to bo potrebno o
tem ponovno (to pot pa, upam, zasotovo y skiepani sestavi) stlepari. Zrayen pa tukaj velja se

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4. 2OO5


245
MONITOF ZSA

t spreJe. v sklepani sesravr, vetaven


e senara. Nakrarko: vse do sklepane
s kakornisine dekanja ISH, nevd
enempdme ne mores
e kot opravljalko dolzno

Irena sumt, vpismu Sveitani Siapsak,


";f,I*:,i;t#T1..
l2 Jebruar 2oO4
IPismoje bito simutrano postano na vea naslovov l

132.

Sveflana Stapsak, podpisana kol , Dekanja


iSH( , rrenj Sumr, 1 6 rebruar 2oO4

131

nato mesto, ne more rmeti, Se najmanj palo


ne vprekitu,Iije kazniv Z
Janez Justin: Bmco, ampak ti rayrce klicari na odgovornosL oziroma
na ro. ker ti ,^/

, kdoje atan, nogoae pa bi ni morali biii alani

lz ,za pisa netegatne 66. seje senara


lsH( 1 z lebruar 2oo4

MonitorZSA vot. y[ / no. t-4, 2OOs


246
MONITOB ZSA

134.
,_L I % dnjia sm o slasovah oziroma zadnjiale bil predlos dan, ne, da sprejmeno
usorovitveni
sklep, da Svetlana kor.ajsrarejsa po stazu rukaj zapostena Vsiso titi za.:a, eraco se
jevzdrzal, toje res. Kasneteje daia soslasje k remu skiepr
1.1.
rudi Se sama Sverlanam s rem iehil
la sklep sj.epaen o,/iroma prar.romoaen rBoJan Ba,kdr:
",u alaipa menen;nobeden rpraiat,;
Boi ie wtuldn ( [Do darcs ni brl vpraiar ]

JanezJustin, zapis netegalne 66 seiesenaratsH. 17 Jebruar2oo4

t35.
,l I Nadaljd razlos,da dvomim y VaSe avtorstvo spodnjesa p$ma,je podpis,lo pod VaSe
ime postavta aslov,DekanJa ISH(. To namrea nislet naj Vas spomnim,
Oa sem biia na seji
Senata ISH dne l0 2 2004 prisorna (Vi pa ne)i noben shep o Vasem
dekarovanir nr hlr
\prejer Kdortoli \asJevspodtriem dopisu tor de\anio ISH
rudpisat. je,,ds,eiit p;esrope\
lazDesa predstavljanta I...1(

lrena Sumi, vpismu Sveitani Stap6ak, i9 rebruar2oo4


IP smo je bilo srmultano postano na vea nastovov
l

Vlll. K za heb.ejske in iudovske Studije( (CHJSf


'Centru
136.
,[ ] Prosirn vas, da aim prej pusrirc kltuae dekanske sobe pri direkro.ici D Bac Kot sre bili
obvesaeni ze na seji SeData 20 2 2004, sem bila rmenovanana mesro dekanje
tSH do izyoltve

Janeza hstina. t...1 Upam, da ne bo treba posesati po dnsih ukepih in da bosre kljuae
oddah r

Svetlana Slapsak, podptsana kor ,Dekanra ISH(, v pismu lreni Sumi. j6 lebnBr
20a4

MoniborZSA vot Vtt/ no. 1-4. 2oo5


247
MONITOF ZSA

137.
,t. I Ce naj domnevam, da.ie spod.je pismo vcndarle Vaie. poiem me eudi, da oaitno ne
veste nekaterih dejstev, ki Vam jih ixkaj voluntiram kot Vaia kolesica. V dclansko prsamo
ISH je bilo pred aasom vlomljeno, o aemer obstaja policijsk zalisnil. naslednie Jutro po
ylomu je bila kljuaavnica zamenjana, tako da vsaj od takrar v moji posesti ni nikakinesa
kluaa, ki bi odprral dekansko pisarno ISH Medtem sem bila rxdi obvciaena, da so prav vse
kl.juaamicc na ISH zamenjane, tako da ta trenutek nmem vposesti kljuacv, kibi miomosoaali
dostop kamortoliv zsradbi lSH, patxdinc v prostore ISH Kljuai, ki sem jih od adminisrracije
ISH pred mescci preleia na podpis, so torei obsoletni, jih bom pa prav gorovo vrnila v
administracijo ISH, morda kot spominek. I l(

lrena Sumi , v p6mu Svetan Slapsak, 19 februar 2004

138.
.\'loja kolesica in .ajozja sodelavka, dr Hannah Starman, me je detajlno obvcsrila o
reielonslem posovorn, kj sra ga danes imeli, sama pa scm, ko sem pololdne prisla na ISH
:,.edavat tudi zelo naranano opazila dosodke. ki so se nanifestrali koi nekaksni nepriziyni
:lsckutiyni ukepi, domncvno v Tyojem imenr.r Posebej ttrtat sovorim o domnevno Tvoiem
:.e!zemu dekanslc pisarnej za kateresa mi je bilo dovot nedvoumno sporoacno. da si
rieovorna Ti t I Tvoj (ali pa morda v Tvojem imenu zreziran ?) nekam se rimentalen rn
j:amanaen prevzem dekanskc pisarne lSH, kije bil v vd mandaru Janeza Jusiina prjjazno
: rklonlen yuporabo navedenim pro.tekrom,je okolisaina,lije po ysem povedanem prcdmet
-:\nminacle rn iztoiljivos ri na mednarodniravni / Ce se namrea y oaeh teh rujrll financerjcv
iiaze. da delovni pogoji na teh treh projektih na lSH niso zasotoyljeni (za ka. je ISH v
:. arah teh projektov jamail s podpisom m Zisom!!l), sre za tezko ksitev mednarodnega
:::odbenega prava, lcr grc preprosto reaeno, za grozovito oarrno lai in namerno zavajanje
- ..ra.r ISH Naj torcj povzamemi moja kolesica, koordi.arorica mojesa HESP projekra,
: iirnca Hannah Starman, prcdstojnica CHJS pri lSH, bo vselator ne slede na karkoli in
,:::r\olr na torkovi scnalni scji za projekte, ki.jih ima in kijih vodi rn/a]i koodinira. dobila
:.-.rne m posodbeno zavarovane posoje dela (loaeno sobo. ti zagotavlja zakonsko zasairo
::-:lr1ih inibrnacij, izkljuaen dostop do resa prosrora. vse potrebne iehniane naprave,
: : .-1 do vseh komunilacijslrh sredsrey in rehnologii, ki jrh narava dela in ze plaaani
::- i'!rativri delez s projcklnrh sredstev zahieva in xlraviauje), vUruaujoa prosiorskc in
r-, r:!lo za-solovljenc in zahlcvane varnostne razmere na ISH (kisobiL, mimosrede, predmct
;.:r-:razpravenazadnjiscjisenatalSH,kersedanjevodstvolSHvtemposledusistemariano
::r:zl.lr\o rudi s lolicijskirnizapisniki, ksiysezakonein predprsel) [ ](
lrena S'imilsvetlaniSlapSakl, v pismu, 12 lebruar2004

MonitorZSA vol. Vll / no 1-4, 2OO5


244
MONITOB ZSA

139.
,Crkvajejedna opo nnistiakainsiilucra, kojajednostavno bira svoje mesto u kultnri i drzavi
u kojoj Zivi I...lAzatim je, kadajevidela prostor za sebe, taj prostor jednostavno zauzela
Rea je o zauzimanjr potitidke praznine i, konadno, materijalnih dobara.(

Svetlana Slapsak, , Mitovi iz samoposluzivanja. , v: Za.ez, St 1 4a, 10 lebruar 2005

141.
,ltls paradorcal that you applcation for the nomrnauon to tle trtl of Lecturer in Social
Anthropolosy was presented to the Senate at the sessron of2.10 2004, which mjust a week
before, and that rt w'as accepted I
I Wth ]out asrcene t, I shauld then prcpose thdt the
Se dte's decision an the mdttet be rcca ed I I I truly hope you are a}vare ofthe mplicatrons
of both rnterpretations, and notably of your responsibilty as the Drcctor ofCHJS m case
th obJect ofacademic interest oICHJS is abused. or ls allowed to be abused withm CHJS, in
the intflgues oYI personalpower (

Svetlana Slapaak lHannah Starman, direktonci C HJS] v pismu (s d)

141-
,t...1 Dne 5. rnaja sem - z nepriporoaeno posto - ob vrnitvi iz tujine prejela vaa sklep z dne
13 4.2004, v katerem mi brez obrazlozifte sporoaate, da se,Dr. Hannah Starrnan razresi
z mesta predstojnice Centra za hebrejske in judovske Studije(, da ,Za v.d predstojnice( istesa
centra ,do nadaljnesa( imenujete ftd prot Svetlaro Slapsak, pa tudi, da je zasonski financer
projekta, s. Yechiel Bar{hann, sicer podroani dnekbr American Jewlsh Joint Distdbxtion
Committee, )predlasal prijateljski razhod centra in ISH( / Poles proceduralnih napak, zaradi
katerihje vas sllep nezakonltinvaz va.t aen,1z zapisanesa razumem, da naj bi se senat
ISH odloail v nasprotju z Zelami zagonskesa financeia, kar v vasem sktepu ni z niaemer
utemeljeno, za nojo mzesitev pa, koireaeno, prav tako niste navedli razlosov. [...](

Hannah Starmann [Senatu lSHl, vpismu, 7 maj2004

142.
, [.. ] Center za heb.ejske injudoyske studleje bil n, ISH ustanoyl.jen s suepom senata &e
1410 2003 na pobrdodr Hannah Starman, doc dr kene Suminproi D.agaBraca Rotarja,
ki so ustrezno pisno pobDdo datiralr z dnern 10.10 2003. Pobuda za ustanovitev CHJS Je
temeljila na projeltr Judje in anliscmitizem v Sloveniji( 1850 do danes), zalateresa.Je nos ka
dr Hannah Starman pridobilatujesa linancerja, in sicerAme.ican JointJewish Disiribuiion
Committee / Sodelavci CHJS smo Center promovirali, v celoti organizirali in linanciraL
slovesno otvoritev dne 4 l2 2001 v liubljanski Mestni hiii pod pokroviteljstyom Zupanle, kjer
jc bil med drugim navzoa malone celoten diplomatsk, zbo. v Sloynur. yzpostavil mrezo
mednarodnih lontaltov, nardili spletno stran Centra, vzpostavjlL obsezno podatlovno bazo
za medijsko poroaanje o rclclantnih temah in pridobili vsa finanana sredstva za delovanje

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


249
MONITOBZSA

Centra ISH pri vzdrzevanju zaaernih dejavnosri ni l1nel nobenega tinananesa deleza, raba
prostorov, telefona in poste pa je bila ze plaaana / Predstojnica CHJS, dr Harlnah Starman,
je bila srobo in neureneljeno delozirana iz pisarne, tu Je bila Cenlru dana y upombo, in ro
brez ustreznesa nadomestila, s dimer je bilo delo Centra onemosoacno Prsarno Centm je
prevzela olraviteljica prot Syetlana Slapsak, aeprav je Ze imela pisarnoi se pravi, da za ra
korak oairno ni bilo nobenesa akusega ra zloga kakor namerno ailaniranle drektonce CHJS
in onemogoaanje dela Cenrra. / Senat ISH le predios za prijareliski razhod CHJS in ISH
zavrnil, razresil direktorico dr. Hannah Starmrn rn zaxd. direkionce imenoval prol Sverlano
SlapSak, ki po mnenJu sodetaycev CHJS nima nilakrsne strokovne in moralne komperence
za vodenje Centra za hebretske injrdovsle studiie. [ .] Ker so bili zaradr kaorianih pra\.nih
in finananih r^zmer na ISH vsi sodelavci CHJS pnsite ustaviri sodelovanJe z ISH, in ker
na ISH ni vea nitogar, k bi imet ustrezno strokovno komperenco za i?ya]anje prosrama
Centm, ki txdi nima nobene fimnane podpore vea, podpisani a ) zayraaamo sklep senara
ISH, ki razresujc dr Srarman njenesa predsto.Jnftva, proi Svellano Slapsak pa imenuje za
vd. predstojnice CHJS sHep je zaradi proceduralnih trapat tako ali rako neveljaven in
nezakonit - in b ) zahtevamo prenos CHJS na druso ustanovo, kakorje predlasala njesova
predstojnica, dr Hannah Srarman.(

Vsisodelavci in sodelavke CHJs, vpismu Senatu ISH in Alji Brslez, predsednci


UpGvnega odbora ISH ln predstavnici ustanovitelja tSH, Z mat 2004

113.
"6 CENIER ZA IJEBREJSIG rN JIJD()ISKE STUDUE (yodja SvedDa Slapsak),,

V: Prosram podiplomskega Studija - Studijsko leto 2OO4l2oos, /nsitutum


Sild orum Human latis - Fakuliela za podiplomski humanistdni Studl, Ljubtiana,
tubika Deiavnocri - B-i\kovalna dqav-on. , ct . /.

IX. K,k mizoginim, provincialnim, antisemitskim in


antiintelektualnim implikacijam volilne kampanje(

lg
' I Oprostite. ampak jaz imam aisto osnomo proceduralno vpraianje Na podlagi aesa
S,.!lana vodi ta sestanek? ae oditejemo ideoloske, se pravi, mjzo8me, provincialne,
!-:jlemnste in antiintetetlualne implikacije te volilne kampanje,' ne ve se naranano za kaj,
(- laa nobene volitye niso bile razpisane, ka.i takesa bi rsrali]o celo naie polirike; skalka,

Monitor ZSA vol. Vll / no.1-4, 2oos


250
MONITOF ZSA

ae\selo odstejem, ie [Svetlaro Slapsak]moram ypraSati. na kakSno pravico se sklicu.jei. ko


vodis ta sesianek? Oaitnole namrea, da te nismo ruoiili za prdsedujoao sestanka, ker paa
dostej ni bilo robenesa slasovanja. Dokrer nr bil zaprsnil p.etinle seie sprelel in doller ni
pravna razlasa prehajanja dkanske funkcije. za tatero smo se na prejsnji seji dosovorili,
dokler te razlase ni in dokler spremenjen ndi Statut ISH, paa Dr ne,deka ja(,nedekanica,
ne dekania, vsaj na tqifakulteri ne. Ta zadeva se imenuie lazno predstavlaue ("
Draso B- Botar, iz "Zaplsa nelesa ne 66 sereSenatalSH",lT Iebruar2004

'Izjala o,ideoloildh,nplikacijah vollnetampanje{ se nanasa predsem na abrlptno delotacijo


Conta za hobrejske i!judovsk itudije (CHJS) sdi lebruarja 2004 iz proslora, ki je bil CHJS pred
aason dodeten vuporabo (v pismu 16 iebruarja 2004 Sveilana Slapsak, podlisana kot )Dekanja
ISH(, Leni Sumi, ki ji je pred Lem, 12 tebruarja 2004, zasrrbljen a zatudi nenadnega prevzem a sobe,
v katenje bll dotlel CHJS, pisala obsirnejse pismo, sporoaa nasLodnje: ,Prcsin vas, da aim prcj
lustitc lljuae dekansk sobe pri dnekbrioi D Bac Kol ste b]li obreiaeni te na sejl Senaa 20 2 2004,
seD bila rnenovana na Desio dekanje ISH do imlirre noveea dekana/dekanje. Za svo.je delo Njno
loirebujem prosior [] Upam, da nebo troba losesrti podrusihukrpih in da hoste kljuae oddali
takol 0, na iauvanje ]n zbiranje glasov dela senaorjev prorl kandidaiti za dekmjo Led Sumi, kije
bilav aasu kmdidatu trmerno zavajma s stroni,yaruhinje zakonitosti( - direlrlonce ISH Drasice
Bac ln nekabnh senaorjev ISH, na ustva.jarje za lnteletruaLlo ins.ituciio !o6em ncprim llh
razm or n, I S H pozimi 2003/ 2004 O Leh azmerah povedno pnaa tudi renjava |tuaavnic na ISH
in nda delita Kjlaev (zgolj zaloslcnimi kd pomed, da nekareri koordinatodi in losilci prosrmov
ter projettovna ISH lljuaev, ki bi vodili do njihove dokunentaclje, [ije bila pomenbna za
remoleno deloyanje instituciic, niso doblli, mlada reiskovalta Sabina Miholj pa z adi tesa ni
mosla natisniti doktoEketeze), cenzura revre,r/o,r,r 1it (ki jo je podpcala Svetlana Slapsalt)
l@alu zatEm, zavajanje mladih rMiskovalcfl in rMiskovaLk s strmi diJektorice ISH siede izkua
njihovih plaailnih bilarc in malerialnih sredstev za vsa leta2aposlitye na ISH rn lrikrivanle te
dokumentaciie, nereagi.anje vodstva ISH na razlad komisiie za zaeoror doktorsk teze Taje
KrambeBerob izsLorumentorja Petra Vodopivca, ,pozdravljahka alera( (Svetlana Slapia|seje !
novi {osi )v funkciii dekanj( pritozevala nad boltonom Sabino Mihetj inVladota Kotnika, ki naj bi
po njnm scenariju celo pred Senatom ISH pojasnila svoje manire, ki naj ne b' vklluaevale nozdrava
osebi )v tunkciji dekanje( na hodniku ISH), pritlsk naYlada Kotnika zaradi katke omembe
nespodbudnih razmerv zahvali dokLorske teze h naposled iudl napad Svetlane Slapsak 2
zsiljemnjem izjave iz Vlada Kotnil3, ki naj bi in inirala bilsesa d elua DmEa B Roteja O
slednjem yea v alanhu Vla.la KolnilGv tej reviji
" Hcrc lrlra Ithc Dost important passagc is strcssd with bold ltters] is the Enslish translation ota
shorr ercerpl ol Braco Ro (ar's [Bnco Rorar = Draso Braco Rotar or Drago B Rolar] discnsion n
rhe ISH Senate, from wlncl Svctlana Slapiak had obviously drawn conclusions to construct hcr
srav accusations ofDraso B Rotar (seethefollowing page, In herwords, Drago B Rotar
"addrcsed a Nmber ol dandcring accusations against hor includiu tha r ot m,sIf being dii-
Semtist" HerletteBwith sucl delamatory conienls agalnst Drago B Rotar were obvrously senl io
arious inlernational addiesses, as they were probably wdttcn inEnellshon purpose Oddly enoueh
- orperhaps only sympLomalic they were in the first place not addressed to relevant judiciary
aurhorlties, which could hale, should havc and if lhe law siill leaves some room lbr disniry - wolld
have disnjssed the charaes as unlohded SlaDiat's delamations vere not Dresented to Drago B

MonitorZSA vol.Vll/no. 1-4, 2OO5


251
MONITOR ZSA

145.
,[ .l Nisi sp..Jel ... nisi sprejell Jaz sem tc predlaga]a za dekdra Nisi sprejel. Posledica iesa
je, da si napisal tekst, v katerem me zmerjai po rasistianr in spolni osnovi.( I...1 Til Da mc
prosiasai zanekosa, ki se lazno predstavljain mi!egrozis Ja, tsraco, tosene boiako - resne
tako - tonaalol To tijaz poveml(
rzdaj br pa samo konstattala bi, da si napisalen rekst,loje poln zrnerjanj in srozenj (Braco
Rotar. Ni. Nil) Ga bomo uporabili oziroma jaz sa bom sisxrno uporabila Ti pa lahko
nadaljujei Torej. jaz mislim, da smo s prvo toako v slaynem konaali
Svetlana Slapiak, iz,Zapisa neeqalne 66 seie Senata SH", 17 rebruar 2004

Rote dlrectly, blt communicaled to him by Hannah Starnan. the Direcrress oi the CHJ S To such a
delamatory baseness, Braco Rotar.epled tosethrwjth Taja Krmbereer 1n ar open letter (see the
rubric 'Pu blicaLlor ol Som e Documenls", No 6, in this issuq the letter h a ho transla ted in Frcnch)
A broadercontoxt ol Rotar's statementbelow was th overrighr forcible removalofthe CHJS
Centrc for Hebrew and lewish Studis fton the allocated room a1lSH, which was on oftho ltst
rllegal ach of tho ncw self-proclaimed ISH leadeFhi!, as well as a serles of open violenr verbal an.l
othcrperfidious assaults not onlyonrhe candlda.e lor the Dean oIISH lrena Suni, bur also orhe6
(e g luniorcollcaexe\/lado Kotnil( rhe same sysiemic stratc8y oflnrellectual and personal
degradation was durins the last threc years aho used 10 isolale and paralyse th acrivirics of aroiher
runior colleasuc, EdiLofln Chielol the review Moritd.ISI{ Taja Kramberser)
Br&o Rolar: excuse me, but I hav a purly lrocedural question On what basis dos Svcrtma
cba,r this sosion? Itw. cout out ttrc ideologicrl, th,tis, misosnous, promcBl, tisemitist sd
uti-intellectu inplicatiotrs ot this electoral cdlaign, nobody .erlly knons {h[ precisely lthey e
present at itl, becaNe no clcctioN have been called - somethins lik this Fould have ver stop0ed otrr
pohticies - i. short, iI I count all that out, I hwc to sk you Ehich right you are referins to chairing
this session? It is obvious LhaL you were not rDpojntd to chair thc sesion, slnce so lar novohne
*halsoererhas lalen place Uniil theminutes ofthe previous sesson hayebeen conlirmed and until
ibe legal xplanation ofthe transfe. oflhe Dea!'s lunctionj upo! whjchwe agreed atihelast session
unlilthis explanation has not been prcsented here, and untillhe Statute ollSH has not ben
!.operry modified, you are cerLalnly nelthe. "the Dean ollSH" norihe Deiarra oflSH" Itlekdnid
insl.ad ol d.kanja=.kan ws misspelled o! the signboard during the llrsi drys olthe usurlarionj
d?konija ls, nfacr, an administrative uniL orth Catholic Church comlrisins seve.al parislesl. at
least trot al tlis Faculty Such an attajr is called false presentation" Doyotrk.ow what 'talsc
n.esentatjotr ' mcans, Dada [i e Drag]ca Bac, the Directress otlSH, rcsporsible for p.otect,.g the
i.saLity at ISH pursuanL to Lhe sra/lk o/1S14? You of all peolle slould hnow rhrti iL is a penalacr,
chch in this cou ry is persecuted under Ani cle 275 lactually Artic]e 2 57 cor l, Paragraph 4, ol
rhe Pcnal Code rlyou care to road this lleasani readins
Consideringthc faci, Srctlana, thatyour firsL sestur ulon assumingyour supposed poweralrea{ly
rpLles abuse olpower you would be disqualified everrvhere n this world, for uy lind ofleadins
Dosiiion or perhaps even lor any wort post at any gjvcn institu iion And we will see what this collese
:hink ln sum, ilitthinks that ISH is an exceltion andrhaiapersonwhosrabssuch
rnngnificad power of Lhe Dean on some laculiy so eagerly that even Lhe decision olthe elecrive
rigan is rot taln i.to accounr, who is guilLy ol "false presentation" and mrnilesls isnoranco ofrhe
lxic leEaldoclments otLhe instihrtion I ast you:Could euch d lerson lead ar insdtuiion and be
:.adti to Denbrm sucb a lunctio!? ( I"

MonitorzSA vol. Vll/ no.'l-4, 2oos


252
t\|oNtToB zsa

146.
,At the last session ol theSenate oflSH, held on 217.2004, Prof Draso Rotar, member oi
CHJS, rnnounced d kunbet ol sknrterins atusations dqainst ne, indrJd]na that ol m] beinE
antisemirisl [...] This absurd accusation asainst a person who has been awarded Ameflcan
PEN Award ror Freedon ol Expression in 1993, Helsinki Watch Award rn 2000, and Helen
Prize in 2001 [- ] may well have to be explained by utterer's own slressful sitraiion: This
would be the only reason for me to refrain from filins a legal case agahsl him (

Svetlana SlapEak [Hannah Staman, drcl<torciCHJSI, vprsmu 20 februala2004

tt1.
,The slander I quoted is no sec.eti you could hrve checked ts authenticity witi any ofthe
colleagues presen t at tl e session Prof Rotar did not subm ( to the ISH stalf his text ia
wfllten as read atthatsession, although he promisedle would, in front ofeverybody present
at the sessroni howeverhis shamelul statements are recorded in the minutes olthc Senale of
ISH / A very benevolent inlerpretation ofyour reply rnight lind justi lication in insullicjenr
or onesided rnformation: even then. youl lack ol readinessto check the dalaand documents
avaiable. as well as your super licialrty rn dealing with facts. remain unacceptable, andthrow
a rather strange Lght upon your academic begrnnings and your capacity to prelorm as director.
A seflous rading ofyour reply ollers two possibrlities olinterpretation- Eilher you proclarm
me and otherwilnesses to the cicess p.oduced by Prof. Rotar lian, by staling that Prof. Rotar
did not say it. or your concur with Proi. Rotar\ slander on my allegcd anti-Semiiism (and
misogyny) (

Svetlana Slapsak lHannah Slaman, dkeklorici CH.] Sl v p smu (s d )

.A. V zvezi s sintagmo:


), at the session Prof. Rotar drd not submit to the ISH staff his text rn wfltten (i

Syetlam Slapsak Mi smo konaali sejo, bomo msledqjo imeli o alanlh senara
Jl[e Mikui: Seje nrnae ne vodr, ae sem prav razumel, tukaj so alani, lo triso v Senatu
Janez Justin: Drusra bo seja v &usaani zasedbi.
tPravkar omenjer rrije odidejo iz predavalnice.l
Lena Sumi: Kan bomo lzjave deponirali?
Draso Rotar: lmamo te izjave, h ne vemo , komu dati te izjave
Jaz rmam podpisane izJave sodelavcex ki bij r mda deponirala nekan
lrem Sumi: Kal narediti?
Braco Rotar: Jaz m$Lm, da te zjave zdajle edinemu obstojeaemu orsanu, to je Upravnemu

Pogovor ob koncu nelegalne 66. seje Senata lSH, iz "Zap sanelesalne 66 seje
Senata sH(. 17 Jebruar 2oo4

I'ronitor ZSA vol. Vlll no. 14, 2OO5


253
MONITOR ZSA

.B.Vzvezrssintagmo:

,t I Svote mnenje o situacri je delno prebral tudi red proi d. Drago B. Rotar, vendar
dokumenta iz kaieresajc obaasno bral ni predloiil na sejo, niri tasncje y ratnistyo [...](

lz ,U radnega zapisn'ka netegatne 66. seie Senata tSH, dar. lo.rebruaria 2OO4t
katereqa overovteljici sta Drcsica Bac, univ. dipl. soc, Dnedoica in Red prct
Dr SvetlanaSlapsak V lunkcijidekaore f[o je edinistavek, kisesp]oh nanasana
DrasaB Fotada na neesal. 66 sejiSenata SH, inreruencije trene Sumiin Bolana
Baskarjasploh niso omeniene, poteg tega te zapisnrk poponoma p kroien l

148.
tr[ ] Dosajanja na laloimen ovani ,seji senara 17.2.2004(, o kalerisovorite, somi poznanaiz
priaevanj kolesovt nikator n morem reai, da rakorlnenovani zap,snik s tesa sreaanja, ki so
mi ga dali vWogled, verodosto.tno reflektira karkoli, o demer VaSe pismo Sovod Zaro bosre
seveda razumeli, da miVase navedbe osrajaio sknvnost. l( I
Hannah Stannan lsvetlani Slapsakl, vpism! I marca2oo4

749-
,Drusa mozna razlasaje seveda, gre za umazano polililantsrvo oz- za zainrcresirano lai: na
iakino razumevanje navaja denimo Bracova izjava na se.ii Senara rSH o Sverianmem
anhsemilizmu in mizosiniji t..l Kakorkoti Ze, ae ri v Svetlaninih sralisaih prcpoznayaS
anrisemitizem in rdzosinijo, je bodrr nekaj hrdo narobc s rvojim potirianim urnom. ali pa
brez sramu uporabuas poliliane nrlepke za svoje prasmariane cilje .. (

.Poslej se, Braco -lmel si skupino, kr te uspesna ... [...] Na drusi siraniy thji ktiki ie tetu
opd:an ?rchsen barba za Insha ko tt, blez ndilne i.1ela lnhko samo ponovim poziv, ki sem
nsaposlalpo66 seji Senata ISH:/.erkjerje trchd, Lole tebo usonobib (
.Ce paje od yae.al tBracova ocena dosodkovl t...i, potem je nihae ne more vzeLi resno. sa.jJe
obtemenjena z nel^pehon rvojes, zad4jesa kadrovskesa projekta, tvoje ocenc pa potdujeJo
mojo ugotovtey o 'lair, .adikalnotti t, ldsho ko^t in hrcz wdilne ideje" (k^kotkol1 Ze y telr
rreDutku izgledas/izsledate tot s1.an. ki i;szDr4).(
Bozidar Slapsak, iz ,Korespondence z B Slapsakom, 24 -29 marec 2004"
IKorespondencaz B S apsakom n zasebna, saije bila simultano pos tjana na okoti

150.
,t I Se zneraj imam razlo8e za au d enjer nekat d
nazaj sem sprelela, y sLladu z zakonorn in
*ojo obveznostjo do kolesox da bom v- d. dekana na lSH, doher ne .azslasimo votirve za
noyeEa dekana. Ta inlormaciiaje v iej men razbesnela mojega biysesa prratelja (in bivsesa

Monitor ZSA vol. vll / no. 1{, 2oo5


254
MONITOF ZSA

dekana), da mejejavno obtoZil za mizosinijo in antisemrMemr Mehanizem je enostaven


Neslovenka je lahko enakopraven alan kolekriva m mtelektualne skupnostr,toda ne more bitr
na yodilnern polozaju. Ker druZbena skupina, o kateri govorim, velta za leycprogresivno in
arhirevolucionarno, bo samo eden, prevea diskrmrni.an diskreditiv (Srbt'nja) zamenjan z
drugim, vclilo bolj,in(, z doda1J,imiin ba| nercieho tembo|wieha uainlom Postopet
Je enak tistmu, ki ga uporablja slovenska desdca, kr na slavo obraaa obtoZbe za nstrpnost
rn sil,miiljuje nore nolosizme, kot je ,ksenolobija proti Slovencem( (v Slovenl, Fasizem
I e socio k ulturni prevod osebne lrusiracije in zato morajo proti njemu obsta]ati zelo moani m
p.eciznr druzbeni mehanizmi, tako kot ludi pri smrt kaznii popolna prepoved. brez
srlicevanja na "demolracijo" I l(.
Svetlana Slapsak, ,Antika je akmus danasnjesa aasa( (lnteruju Ane Rislovia s
Svetlano Slapsak), v: Literatura, leh XVl, St r53, marec 2004, str. 70 [Odgovor
Draga B Rotarta ,G/elcrscnaftung in Ausschaftung" )e bil objavljen v naslednji
Sievilkl Liierat /e, letn XVl, St 155/156, majljunii 2004, str 208 213;v celot pa
sa obFv[amo ludiv priaujoai reviii]

151.
,[...] z(ev puaa na ISHjepostala mlada strokovnjakinja, Hannah Starman, na katefl.ie >rova
oblast< manjlestirala svoj kaj nesofisticiran son po rasilju: odstramtev lz p6arne, ultimatr
>do polnoai< odstraniti vse nateriale CHJS in projekta HESP iz pisarne, odkite groznJe z
razvcljavilvijo habilitacijskesa postopka, pokoviteljske (>v smo bnr nekoa mladi in brez
pisarn<) in osebno Zaljive dislTalihkacije o domDevm nepflmernosr za mesto predstojnice
CHJSje okonala 3e ena povsem brezaastna sesta: Svetlana Slapsak sije pnlastila CHJS. ki
je bil rslanovljen in finanano podprr prvenslveno ra podlasr dela ln strotovnih relerenc te
mladc loiesice, kijoje najprej brezkompromisno izrinila s CHJS in z ISH. hkrati pa sebe
kako rcsniano nenmno! -razslasila za Zrtev obtoZbe o antisemitizmu, tr splol nitoli ni brla
izreaenal [...]Konanoje seveda tale diskurz o aastimosoae prevaJah tudi y an al lrske latesoflje.
za katere sem naivno domnevala, da smo jih naslovljenci morda vendarle rntedorizirah rz
svojih znansrvenih branj, ae ne Ze iz preproste, osnowe >hnderstub<, kije bila morda temu
ali onemn brez lastne krivde nedostopna:kako ddlea od akterl ev zgoraj opisanega so y rsnici
nizoginija, antisemitizem in anliintelektualizem, k siJlh na prosluh >66 sejisenata< navedel
tot srozeao moznost? In: ali bi bilo mosoae dodatr Se prelrosto m banalno barabarilo? [...](
lrena Sumi [Drasu Bcu Botarju id.l, v elektronskem psmu, poslanem na vea
naslovov, I maj2004

tsz.
,Kam smo pflShl DoZe mili Kam smo priilil Boze mili.(
Bojan Baskar, Zapis nelegalne 66 seje Senata ISH 17 lebruat 2OO4

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


255
MONITOR ZSA

X. K Dnominaciji Svetlane SIap5ak na listimed


''lOO0 :enskami za Nobelovo nagrado za mir za teto 2OO51,

r53.
.[ ] Red proL dr Svetlana Slapsak, dekanja ISH, nominirana za Nobelovo nasrado za mir
\apobxdo poslanke Svicarskega partamenta in alanicc Syera E\,rope Rurh-Caby Vermont
\ransold so ob 100 lerniciprve podeliive Nobelove nagrade za mir kaksni zenstr. rakatjoje
,relela avsLrjjsla pisaieljica in pacifistka Berrha von Surrner, zbmli predlogc za nommacijo
:'io a Zensk za priznanje njihovih pnzadevanj za mir in varnost y svern_ V prcreklostr le raksno
:nznanjeDrejelo 80 moSkih in 20 o rsamzac, rer le l3 zcnsk. Projekr 1000 zensk za Nobetovo
:trs.ado za mtr naj bi popravil to kivico / Med nominiranimi je tudi prot dr. Sveuana
ilalsak dctanja 1SH, Fakultete za podiplomski humanNiani irudij Ljubljana.( I...1
Na spletnih straneh ISH ( ), pod nominactjo za
"1000 Zensk za Nobelovo nasrado za m rza 2OO5(, iu r 2oo5

l5J
. r::.
rhe war, ihe role olpaciflsm is rarher unsatisfactory: insread oi victory, ir proposes
-:""iing instead ofjox moumins for the dead, i.stead oi new power, sharins oipower and
r:::r\ in displaying power Pacifism is nor a playground for ambilioxs, ir is nor rewa.dine.
I : ..nl]n]y lacks slflmour(
Svetlana Slapsak, ,Fo ow ihe Women Skaiegies and Narratives for ihe
Feconci aton in the Ba kans(, teksl za delavnico >Reconcilinq lor the iuiure<, v:
Hanzons Batkan Bi-l onthty Newsleflet on Denocracy and Civit Society lssues,
ai 8, poletje 2003, str 18

:r.i m prosress: Ancient Mrtholosy l-IIl (availableon Irternerin Slo \cn|,an, itL sedrch al
- -_ .:.)i Onemonlhers. a novel (SerbGcroatian, on women durins Yusoslav ]var) r,
--- : rtblisher (
Na spletnih straneh ISH r\l/W ish s /novica{slapsak him), pod nominacjo za
"1000 Zenskza Nobelovo nasrado za m rza 2OO5(, iutr 2oo5

F--+rs PDlona Fijali):,Svellana Slapsak scjskonec iesrdeselih lerminulesa srolerjaborita


:: . r ,: : :.! e de l J u-qosiavjji, v osemdeserih za zaSaito polirianih zaDom ikov, v develdesetih

Monitor ZSA vol.Vll/no 14, 2OO5


256
MONITOF ZSA

pa seje usmedla v pacifizem proli vojniv Jusosiaviji Zdaj sa povezuje z bojem zavea pran.
zensk.(

Syetlana SlapSrI: )Povezovanje zenske populacije in osnomesa cila zenske populacjje nz


svetu naj bibrlmir svetovni mi.In potem, seveda, se postavljajo drusayprrsanja, drugi ciLr
ampak to je osnoya, iz katere lahto-. na kateri se lalko sploh pogovarjamo, kaj homo naprel

lzl lPrispevka Polone Fijavz o Nobelovih nominirankah(, RTV SLO 1, Odmev,


6 ju ij 2005

151-
,A large maloflty of women on thls planet ate still ptone b be victirx,s ruthet thaa agrcssorc in
th wars t I tlere rs also a possibility ol special women's sains h wars, Lke the clobal
emancipation of women after WW I, and afLer WW ll l..l ln shan, r,a$ dre bad, but can alsa
be soorllot wane d d thei.,sr6, and in many examples we know ol this does not rel ate the
losses and sains olmen in a parallel warl ](

Svetlana Slapaak, ,Why shou d lherebean i.temaiional body for seclity, cons stins
ofwomen,orWomen'sSecuntyCouncil?"(http://vvwglow-boel deldelrubrik 3/
6 586 htm ( 'Frauen und Sicherhe i - Brauchen wir einen welilrauensicherhelisraP
14 /15 os 2ao2 n Berln, Feminisusches lnsiiiut u'rd Feferenlir l0r das
lntematonale Frauenprogramm der Heinrlch BollStiftung in Kooperation mt der
Frauenakt on Scheherazade, Bedin )

158.
))t I Niste proti vojni Tore.t vas flil [...](
Sverlana SlapSak, ,BHL., v: Mab erna obleka, Zl.lo?bawieser, Celovecsalzburs,
1993. sir. 22

t59.
)[ ] inlelectuals are responsrble, in measures th, t could be an alysed, Ior the public discourse
of hate, war instatins texts and speeches, and public perlormances which led poeple to
believe that war and uolence wre better than pcacc and co{peraiion [...](
Svetlana Slapsak, , nsde the populisl mach ne: Elites, rntellectuals, narative
providers(, spleina stran: ali

(Simpozl
"Bechtspopulrsmus in Europa(, Univeza v Grazu, 30 31 marec 2OOi)

Monitor ZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


257
MONITOF ZSA

UDK 172l5(=16)SLAPSAK
Taja Kramberger

Botanidni rasizem
v eseju DBori<a Svetlane Slapsak

, naid ljuheze da Storenue (ati do hdyo aLL do Arkn.l|e)"


gotorc ni manjio od att.lnone, le d.t ina dtueaino se"tantii o zgadorina,
ki tu | whkl meti doloia toie :itd"Je t tenjeziku r

Sredatra Slapiak! ,Aniikaje Iakmus danainjesa aasa(


(Inrervjtr Ane Ristolia s Svetlano Stapsak),
y Litetuhm,letr, XVl, Sr 153, marec 2004, str 68

S\etland Sla?idkje t knj iaici Mala atna oblckn, (Zato,bd Mese. Celow nlitn
; r l.hutd letd 199 3 abjntila besedib z M\lown Barir nd nepolnih trch sth:rneh, ki sa s0
'.Evdi zakdj aznaiili zd )hlali esejt, dtlo ca '?dje I n"ken intenjuiu ,a Literu|ulo
. ,r undla da je ,Wi$eie\) bralec Alei Debel./ak zna4sal obses k ise i izlaiiliz nie$e

'- tlt Udlaindobleko,Zalotbd Wieser, Ceiolec Salzburs 1993, lrednika Alei Debeljak in
- :: \\,e;er, sr! 3lJ6 Slovenskilrevod Mojce Soitdko sc ponekod oildaljuje od bskcga
__ \a (/a origrnal El *ej )Borovi(, r:Rar,ii,(d,li4 Radio B 92, Beoe.ad, 199r, $r 90-91), Ujub
: -:4 to prevodi eselevv knjig' najb.i avtorizirMr
:-i! ilaita iaj Ze na sancm zaaetku opozon .a senjo podob, v karero a!rorica, tije zapjsala
. tub.zc! do Siovenile (al' do dror ali do Arkadijc)(, umesaa svoje domnevno austvovanje To
:_ :a r doloieninl jzboljsavdni all z bralaevo pnzanesljivosrio sc lahko b1lo, recino, iro.iano:
I- : i cp rcanl rokav, 1ud1 moavirje v rem od indiianskih jezrkov iz Louisianc, idirna beseda
(

: i ,r r rn le v rabl kot seoErafska ozrata za )lirlve vode s ilbkim tokom aliza sloleae vode za
::,:andrcctc,zlaslivspodnjemtokuMissjsslplja,medtemkoje,4rrddri?,sjccrrealno
-- ::r r-g'ja v iorrar.josn Pcloloneza, rniroloika derela sreanih pasiirlev in ared, Pana in niml
: t: rajpada konec,lo se izkaie. da Ecocrafska ljubcze! do eeograrskih zakonj S Slapial
:, : z r roh rono, larkoll tc tojc i! kdo.loljo ie ma.iJesrna Vsckakorje Slovenija postavtjend
:::i_raGkiniz,vlarerendvaterminaozmaujctazakotjavdivjini(inlahkobinjznadaljemh),
:::\rrt zd .predelitcv irct cga:za S SIapiaLjetorej SlovenrjanNprotle dl(d, civilizacije,
: ::izma jn enaka bukol'anr dli naturnl diyjili: ncurbarizlranosti, provinciahosd lr
' :-:! Deducirano hipotczoje no.ebrri celo mogoae dokuari s perlinenrnimi argumenrih z
. ::.r..aho olredeljenih kne.jjevj! korceptov, loda avtorica se poruhne v emocionalen
' -- .o )eni tet ihts carqa,zrirrr\ Daje semantem iz rodovrcnaclonalistianesa arTenala i9
: .: i:. (ar,1o)htonianosL Blurlastopiv drueen besedrlu S Slapiak skupaj z Bode. je
(

':,::_!.ar.iten),rpravkarpoletajoaem,razis*ovalnmprojeklu{z.aslovom,Kosazavrasa
-. -: : K3l ie Srtija Slorencem po I 2000 nr kaj so onlqel(, imenovanm tudi,antropoloska
.r - !: !!\ e.em od moznih anketnih odgovorov omenjeniNlovensk genr(,ke.$jim
. - > :lercen h so praznovali !o1o lcto v Beosrad! on ar,l pria alankal zadeiali [?]
. .! ::_ ,n porjsnien t?l obaulel pnradnost] j utnoslovanskomu narodu( Toret te utemcticna
Monitor ZSA vol. Vll / no. l-4, 2OO5
258
MONITOR ZSA

bob rclewnt e politiine a tiaacioralistii e eseiet Kdteti e ti izloieni eseii, brulsfiu ni


hilodana nedeti, kluhtenu p ie dejsbo, da ie,esei( o hotih hilnatisnjen, pa$enoiitto
ne brcz drtotiii e yed osti, | ?odahni kolektii spisjtl, kijije btez kakfinekoli sttuktune,
$ebinske, inte cio al e alifomqlne podlase dald tl\|ov R.^hi Kaltdid (Radio B 92,
Beoglad, 1997) Motb za ta Ntsl ev ostata zann, saglaiati ?a motuno, da resej(a honh
e posebno releyante ne a ti acnnalirtiien Zab la ma d ge sestavme, ki so
upotubne kot otodjd,q dEkodimnje aleso esa diskutn, kije arbniind sl@ az aiil asl
in ni ekaj, kat hi ,nddelar dli ,uryruhildt, tenwi sam nadus miiljerid, nezayed"a
stukutd Je eqa dotenada syeta. S ten, ko pfuowhie nekaj i izruved'ae nekaj dtuEesa,
je ptjdobila p.astat, da te kako izrcie st'oJe inhibiie, aspirule, ptobsie tu strcnAe jar
abhkt p'dsltches teq6 I ko ?ti btdttju upotuhina ?etti e hd orulja. se mrkde ftrui|iw
nenlal a pokldl1td, polna zdrtosti, frustruci, nastdvlje fi pasti in e?tepozrdrtth
osta kot neiesa, kat we avtorica ?orkuid ?odtakniti hralcem kot zdmrila za dihoye tei@e

Kljuane besede: poezjja, disku.z, ideolosija, stereotip, rasizem, nacionalizem, rnemorija/


pozaba, libidinalna konstrruciia

l, het hooklet lit)e B)ack Dre$ rMala &na obleta, Zalozba wieser, Celovec/Klagenlurt -
Salzbltd dotiry back ta 1993,Sretlo a Slapiakpublishedo textofnearll thee pages ent e.l
"The Pih.s" rhat td! lot akk atu tutons derth.d ds o littl. cssd! . whil. the dtthat
co pla ed an itteniq lot the Slareto Bie Lneratua that "Wieseri reodel Alei
Deb.ljdk red .ed the size af the boak and elfl hdtedfM n all the tuore p|@oht palincal
qtn ndnoMhrtessors frhat these exclude.l estays erehattaerbeet ade k ow to the
ftadets Bttthefd.tis thdr rhe "e!sd/" o piheswsptihted tuott @id.htb' hor ithort the
quthort larcwledse inas tlqr callecfian of||ntuEs which $etldna Slapiak||tkout ak))

bojuen, da z a\toriaino ljubezlijo !i tako, kakor je s to zadevo sicr:nl prlrosto ljubezen do


divllne all narave alizal<otil, tenvea ponovna potrditey ae ne 2e obulanle 1z hibernac,je, .atanro
nsto ideoloeiie, ki ,nm je dala( masake i! eksterminacije 2 svorovne rcjne Objkti rake ljubeznl so
nakljuani. ostane pa koncepcrja nacronalne ali etniane skupnostl ko1 tenlorialnGorodniake horde, ki
se bojuje s sebilodobnimi zapreiivetje. Permuntna vojnamed sloloma, med vzhodon in
Zahodom, ned maako inpsom, med katollczmomin pravoslaiem, naposled Ludi med domneho
$nlnimi bori in visokokultivirano noro iin so tudi sicervodilnimotiyiin manihejske konstrukcijo
S. slap'dl. "karBa h posrJ/a v rrlian' be,edrlh ALlola''o/.\/ema,jel" nirpa,ev "
simbolnim nasiljem zapolnjer - medlrostore teh dbkurzivnih konstrukij umeiaa kor prvovsten
cinizeo Analza eseja ,Bon( v pf,auloaeD alanku pokaze. da sft pn nizanlu takih ]n podobnlh izjav.
)ircniano( zakodtmih za hiporotano ,neuke ljudi(, za prav posebno dosuco in asresivnost,
globoko zasldrano v pftdsodkih do d.ugega in drusaaneEa Seveda ob neverjetnem ienonrarju vsega
ciyilnesa, za katero se po mnenju tistih, kine berejo njnih besedil, oDenjonasospa bojuj Dabi
bolje ruumeli tako spieno diskurziho siraresi.io, je moda najbolje, da cinamo l<a. S Slapiak
sano) temeljni cilj I je prepnaati nas, da smo neumnejii, tot v resnici sno, in da je pras
t
pritiska na drzavtansko zavestveliko n,zj', lot v resnici je ( (,Referendunmyin reterendumdumi(,
2oo4 ls. tt.),!: ono,str 7)

Monitor zSA vol. Vll / no. 1-4, 2oos


MONITOR ZSA

thrc /dl, tbstd ttdl,tnfe trctulo/Jbmal basn thatlodcralillzdTheWarCddld natnl


lnt\d, Rddtu 1192, Btlsrule, 1997) ht le the naLie behtnd thot rhc l oh rchoths dh.lea/,
r.hdretoapFe thdtthe "es,\q ' on p'nes i\ cithet partialarllrel^'a t ard nantio dlisnc
)..wrLhcless, i t co rqls othet ntgredE ls hdt afuselt l 4s tuals for de.odthq the allegari.dl
tlisco rse,\htch.ahsitdtesthca thol s nail chntuden$i. arul is not emeLhtng she rauld
u.titloiLdlly "p to or"use ;nB ath lgle.$b tthe adds ofhet th"hhg. thc n.an!tuut
tnlcturc af het polepho ofthe tarli.l, nanuti E $neth g a d co"lessirE sanethnry
?ly she lltined s?ace to tuneha'| vrbahse he' o&tbtnah\, dspi/attun!. pdthologics and
tade c?s h fhe fom ofpastiches rc9$ A LI thtough th( use ofpltine L Laols reddnry, 4
h.tn[yns e tal landscdpe ts uncawred nnt B rt ed wth s pprtston, rtantuilo s. let
lldps o d nrc.oghtsdble Nhhunts ol that thc utrhor ould like blorce onto Lhe reddeq ar
. ttre lbr Lheit predica te
^
Re\ nords loetn, dBcouse. 1deo1o8_\: stereoh?e, racrsn, nanon llsm, rnenor_a/oblivion.

.. l99t,Svna a Slapiak a pubha ddhs tuh pettt ht rc t /rll La pellte rolre nore aMalaarna
: .\a. llhhons fite\o: Klasotl rt Salzbt4! n LexLe de presque ttuit pages, r Le\ ?ns ),
:.i. a pordesra6 t utcdtrks tlieghi cohtde npctitdsoi, La tctresest
' :t,te. dohs n enttutien po t la @ e iaine Iitentna (l nrifttue), dt lat que dlei
,-:iat. leck r de lliese. rAlun la tu le d ltvp eh il nhaht to s les.ssdls ah -
^,an
':-. IDltstes poltrqdetleht pettnents t Ler lccte rs n ontja a^ aLIbccasionde co naitre
:.-t!ta dcs esa6 reli6is, nta6 te fatt est qte I ( etsat et les pus , d iti rep bltt cctte
' - ,lohs 1o lahge notemdle de S Slapluk,du su e ullectlondes icnts se hlabLea14
' ..ia e etirden entFs rdns cotsettenentde I outedre Cette collec ohpo/te sans
- ..tkrrbldnd Ettlcanq e uyet 1.Drusc dt lloltdire, ro de stnctlLre, de co teru,
: :.:!rat ot de lone tu,o,, Candrdc dc g!c'[c rRal]]n Kcn\1it1. lttldro B t2, tsclstdde,
- l. natfde l nsc/tto d. .ct etsdi da s .. rc. eil reste nila, nais aus ne powant
:,.i..iac.anlNeclefaltqtel(essdt,stletp \ est rt ttas pefihent trtasahtt
- '.:!!e O': dt ferohche, il .onqortc d a1nfts .anposa ts da t on tourruit s? senir
-- ::.t lTrer ce d6cotr\ a igonque qu est ]e tun k ?l s cdrdctiflsttq e dc l'd te re et
- :,.: trc n .ds n .st pas qudqte .h.se dit..nle tel dont elle pouftait ( se yAtiD ou
-. .ntftat(fihserratungra,rd6,b?nd co toft, so htude de pehsie dAtu. sd
- -: .ransriole .lc pct.tption d ,nonde tne En rdco k1it i tport? quoi et en p
r , .:1:t \ur une a tre .hose elle s est c/aie de I etpace paul .hft, eh qudq e solte. ses
- : se! dtpt/aha s, ses puthobtliei et set a rhiln ,r sam la /ame deJ Pstches
'
= - .,: n
p^ d t at cours de ld lecture .]e I o nlldge penucnt, o, s'f dperyolt d dh
, :. -.tulhoni.lid tetplerlle.rainte\,lel sbatio s,detiiEestendur,elderesliger
' :":'t! tecan atstdbles de taut ce q e I a teure dmc/dit imp ter ab le.te /t .on"L
-
- .. . l.trs Prahtincs
i?. .-*: < rE:ic. discous, idioloeic, stcrcotr?c, ncime natiomlisme. menoire/oubll,

MonitorzsA vol Vll/no. 1-4, 2oos


260
MONITOR ZSA

Prav nia ne dvomimo o tem, da si, kakor meni Bachelard, vsak attor oz. vsal:
altonca Zeli svoJomu 1zbranemu prcdmefu pdpisati ncko vrednosi, pokazati, da mL
oz. ji, gre za eko styattNe dvomimo, da so prizadevanja v tej smeri zaznavna tudi \
katkem beseililu Svetlane Slapsak. ki ga terrljemo v analizo in katcrcga predmer tc
bori (drevesa). Seveda hkati ne gojimo nobene iluzije o tem, da se nase besedilc
lahko povsem izogne omedenemu pdpisovanju lTcdnostnega, vendar pa je pri dosledfu
znanslveni analizi diskurzivnih st.ategij in konotaciJskega polja ureaenega vseenc
odlodiho nekaj povsem drugegarpdtatsd analizi so )dejansk postopki vrednotenla
[ ] neposrednej Si, ozko so vezani na vsebino dela('? Poleg tega d nitl llajmanj vsceno-
.

kaksna so fu kako (na kaksen naain) so zakodirana pdzadevanja, ki naj bi merila na


slvar sAmo, saj razkrivajo jeux d dchelle elianega v disl_ulzu. V nadaljevanju se posve,
aamo prcdvsem anali^ in wednotonju vsebinskih aspektov omenjenega besedila Bolj
natanano: njegovim diskurzivnim alenitvam, taksonomiJam in stategijam.

Svedana Slapsakuvede esej )Bo.i( s temle odstavkom:


)Sftski pesdt Laza Kostibrje napisal svoto nallepso pesem! in morda tudi najlepso
pesem v srbsdinis kot iskanje slovesa od katoliake Matere Bozje,6 kot kollano Avlenjsko

Grtun Bachel d, Orlrraa4? znaneteresa duhd lv prewdu Voj,slava Lika.ja). Studia


hnmanitans, Ljubljana, 1998, str 8,

I Laza Kostii (Kovilj, i8.41 DunaJ, 1909), ebskironandani pesnir, rije svojo inasineno
pesniiko lokmjino srodil iz znaeihih romantianjh loleizacij (Univernn tosih, sinll1ficnano
predsiavljenih binardh opoziclj doloaa rudl eseje S Slapiak y rnji8i ,rlala irrd oDleta Na$ejno jih
le nekaj: ,instantni/distantni oporeanili(, ,cksomoloccrik/apokaliplit(, ,analogi.ieAnoglzri (.
,magomlci/poraienci(, )naiama sov.aznika. mlad,junat in izku.eni starec(, ,prmaaLa(, )arna
obleka/bela obleka( itd ) za iivljenj a je objavil rri Injise loezije z naslovom Pesft. ( 187l, I 871 in
1909) Naun erzi v Pesti je doktoriral iz praya, sicer pabil ludi politiano aktiven (kor alan
Miletiieve Srbske narcdnoliberaln srrmkeibil iorudi !a bcdinskem kongresu lela 1878 kol zaseb.i
tajnit Jomna Ristiaa) Objavljal je se filozolsto-esiehre eseje, polemjke, kritike, napisal dlc konediji
in nekaj zeodovilsEh dmm Kot poznaElec klasiatrih in nekarerih sodobnlh jezitov je tudi p.cej
pievajal (Honerja, Shakespeara, Heineja. Goetheja idl)
I Santa Marid delld Sahne Pesem, zapisdo v tiliaffm rommtianem pesni3kem zanosu, v
prepoaavni metiianl formi in z znamn romantianim vsebinslim toposom (v njej je ryr v rcrzih sr.
ib ie vce tnidta ntado, / ee je ta iare slonio o',/zaiinsahtezka,tehuserado,/septoduyno
?rpd irra;najti sorcdnosttudl s Presemom). objavljamo naloncu alanta Kontekst pesmj
Dodrobneje pojasnjujemo r nadaljevanju
I )Najlepsa pesemv srbiaini(, rnemara najlepia ybska pesem (, ,najljepia ljubavra
desma
elesianapjsma Laze Kostiaa(,,jedna najljepnh u srlskoj poeziji( ipd to so cilad, [ijin z
manjsimi uriacijami venomer sreaujeno v razllanlh dhhurzivnih ianrih in na mzlianjh mestihlzpod
Deres piscev in pisk nadyse razlianih inteleltualnih j! poLldanih orientacij (od liberalcevl.l i levo
usmerjenih!a do enakih navedb ra sfaneh reatc]onarne nacionalistian revije,Srpsko naslode
lsbnjske sveske(, iL 5, naj 1998 ), ki !a jim ie skulra louddjela s]ab za ru snjanje skrepenelih
sle.eoiipnih reprczentacij arbsldh velmor( Te d,srurz'vne lzjave predsravljajo cirkuldnj diskurzna
rliiejsu mnmoniki temeljeaesa izobrazwalnesa sistcma, kije name.jen predvsem nereflekLirani in

MonitorZSA vol Vll / no. 1-4. 2OO5


261
MONITOR ZSA

spt o z drugim, kot mirno priznanie razlik in nerazunrljenrh liubezni. na koncu.


Slovenski bori, znamcnja LTatkovidne posesivnosli in slereotipov kolcktiva, grehov. ki
trh ne sme za$esitl nitr odgovoren individualis t, kE Seie vzvisen um, rzgublio v konanem
irdpusaanju vsak pridil tlpllertam masaevanja. So ljudje, ki niti Lazi Kostlautegane

. eDloiki transmislji podatlov pEk slojih ,najodliarejslh( (po iohke,n !spcliu, kinikakor ii nuj.o
ienreljen ali polezan z hreireenco ln s!btilnostjo loMmeznikov i. posa.reznic, posebno v !rclo-
:rcltarnlh okollh blprcj lah[o trdi]i nasprouro) odlemahev Bachelard (o? .n, sir E6 t4 ), [i se
:l.liko ukvarj a tudr s toposom povzdieovdja lredmetov peuaevdnja oz s pol.ebo arorjcv !o
r:rzdigovanju prcductov ali sestdvnih delov pied,neta svojili dcl, ob tcm lripominja, daje nvala
r:dmerorzveranazidealomrolo/nosr'-tlna.,!besediluua'nlujerotnotraqialiblipozncjia
.r^njav bNcdih sc vlcj luaizdijo manj povrnnska, saj naj bldovolj zcodnid naredba
r rzdisrjenja/Dopolnostr (nr!eseju S Slapiak scto zEodi tatoj v prvem sLav[u) ratila kot
:::kepljevaini kazalec, kol carant in dokaz p.nenbnosti nadaljnjlh altorjcvili ali alnfiainih
: :tarj Topos povzdigolanla predmeovdela ima Bachelard za katesonjo predznan(venega
- ::.nia, za o1irc na poti do spoznarj Ne brez sorodresa spozna,r.ia o povczavi tned idealnostjo
r:.h popolnosti) in nasiljem Etienne Balibar (v cseju,Nasilje idealnost nr lrulosl(, el njceovo
.. - \trdh lpd no2iconi- Pnlitiko in lilo.olijo ptrtl Mat\o, ir lD rr.rr. Studia humanitaLis,
^tard.2004, str .112ls4 ), opozarja, da naslljc nemalokrat skozlrsno poyezavo fantazme in
-:_-tnEcije nuj,rovsto!dv ekononrijo idealnosi, idealnost pa nujnozazramuie ekonomijo

::.!'t surld Mana delo Solute,ld io omenja S SlaDiak,le bilanapsanalela 1909, njeno realio
i.r : pa je dobrih l5 ler zgodnejsa poreveaena ljubezensla 4odba (ali .rorda 2goli fartazma)
- ::: K.niaa s l0let mlaiio haerto {Lenko Dundre6ki, oaitno zelo lzobrazcno mlado damo)
:. .Ea dob.ega n.ijarelja 1n volvodlnskcea bogatina Laze DundjeEkeea (b11uj bi cdcn
. ri Dinejaih ljudi v Yojvodini ) Lrzo Kostiaa knalu na to najdemo v kuievdolske usanoslaru
_ -

: : ::3 adsaje oh.anjenrh lea phem Laze Kostiia Nikoli Tesli (v Amerii<o: rreplsaljillie lisatcli
_ . :. \'inalrr). v karcrlh skuia Kostla napeljah Teslo, da b1 se ta bosato poroail 7 Lenko
::'ili Letd LEr5 se Kostia poroaizbogaio sonboBllo vdovo JulijanoJulao Palanaakl in
- :_: leiaan Sombora lstesa let! Lenlo unre (za rlfueio mrzllco) Mladolorcaenca, Laza
' .: - Julijand Palanaakr, pa odldeta na lzhtv Eenette, ller obiiaela cerkev Sanra Mariadelk
, I ro doiiveUc lrecej ltasneje kulmlnlra v slolmcnskilesmi Niodvea priponnrLi, daje
: -n^aluc, n atorni , Dnemik sa,r.i Laze Kostiaa(, v kateresa sije Lua Kostli od Lcnkine sr.Li
_-: i.arrosaini) sproti zapisovalblodnF in lanlazmevzvezi z trelsliiano ljubeznijo. [i]e slcer
. _.ri ijeri romartiini Desniakl topos, za mnogc cden izmed kljuiev zarazurnelznje pesmi.ldrl
- r , trrrr. Tisli, Ujili!roblenrarika bolj l]nlelne.lahko orislnahi zapis Desmi (v cinlici)
'n
:..7jlrrilihpodarkoyoLaziKo$lauternicgoliDoezrji-nesledenaro,alisezinlcrpretacij.
_- - . re . na.idejo v daljiem eseju LjubomEa Simovida 2 naslovon ,BeleskB o Lazi Kost1iu( /
,, _.:1smnehje dostopenv cnilici na splctni draii
) Za bolserazumelanje simbolnesavesoljavpesnl Sdr/o i4atio detta Salule in
. :r \lalere Bo2je roditorobaegatoposavpoeTiji l9 stoletjd ,riporoaatn v bmnlo delo
! . --! P^^1nt kratnd Oie i ndti t ttobliiki t.s.ii crs,.v, Sodla humditatn. Liubljana,
--:,..du Irene Prosenc)i za il.i1 vposled r lrobleBatiko produlcije in .ecepctie oiiodoksnili
:\ r rm katolrskih lodob, tudi MaLere Boije, pa t.j1so Hansa Belllnea.l/rk, i, ,/,,
. ,.-rnie,, uer.r (v prevodu SrelanaVevarja), Srudid hunanilalis, LjubLana. L99l Nobcncsa
: r r:lr za ndmcvanie brmja sinrbolov nr pomenskih prekinltcvv branju simbolo! in
:_: :\iih obdobji} vskakor ponembnih knjls, pa tudiiz d.ugih resnejSlh itudiio
lraru moano konoriranih in v imasiianju (vsaj evrcpskesa) aloveka k.epko p.isotiih
, _ -::rn n. ndjdemo v eseju S Slalsak

Monitor zSA vol.vll/ no.1-4. 2oo5


242
MONITOR ZSA

''morej o odpus titi" in vztrajno branijo boro Tudi v samil Bcnettah bi se nasol kakscn
Se bolj zgovorcn pDmer arhitektEe, kot je .tdnra Marta della Salute, ob k^Letem bt si
zlaika zamislila, koliko milijonov borov bi bila pripravljena Zrtvovatl za ojaaanje
temoljev Parteflona, ae bi bili za to p me.ni Prizor. ki me vztrajno spremlja, pa je
luknj a v kupoli iibeniike katedrale- N obcno patetiano jadikovanje, nobeno nesranrno
za kanle obstojate luknje ne more zmanjsati. Mordabijo lahko odpusaanje Pustimo
posekati nekai borov za zidarski oder (?

r Tu je pomembno vedeti nasldnj: Laza Kostii je leta I 879 napisal lesem z naslorom Dz:'d. se
i.r,. v kateri omenla, rakoje beneska oblast v aasu kuse ]rct zahvalo Materi Bozji zeradila cerkev
Suta Mdia dclla SaLurc V tj zsodnji lcsmi obtozuje B! tk, da so n ,naiesa ( ( aigavega?
Srbstesa v Dalmacirl? Ta lpmsanja se L Kosuiu ne zastavljajo, a tudi S Slapsak oailno ne) lesa
zsradile omljeno cerkov in oputusile dahannske sozdov, da muje, skrrtlo, ial posekrnih bo.o\
ki so vsajenl v to certev ( S Slapsal se tudl sploh ne sprasuje o resnianos Li te naved be ) V 70 in
4odnjih E0 lrih 19 srolotja je Desdk se na nelaterih drusih mstih omalovaiujoae pcal o Matri
Bozji (np. v eseju lliada (v ci.ilici), 1872. kjer ob primerjavi Mdije (katoliski rcsis ter, Jeuoslme
(cikelposmi o Xraljviau Mrrku, lravoslaui resbter) in Tetid (hlenjstiani resister, Doganstvo),
dalea naln'zje klasfictra Ma.ito zaradi )matef,nske brezaumosti( V tem ese.ju prav takoristi sapi
obsodi mmantiko( i! ,madonizem( tot,bolehni in nnaravni pridobitvi zahodne civilizacije(
Kalor v slojr ze omenjeni odllan attdiji Poiutt jn leponcd Oie jh tuati I katoliiki Esaji dslet 2rpiie
Luka Accati, je,ideja, da moiki ve boLje od zenske, kajje to naterjnstvo, eden temljnih toncltov
kiaansko karoliske teoiogije{ (rr ., , str 9) Tudi ta Kosridfla ljeros L v klise S Slap3ak, domneme
leministk in urednice revjje eo,?uird, nilakor ne moti in je Lako tudi ne priDelje do tatrinesakoli
problematizt .ja scneze sinbolllh rep.esalii v Kosridevi loetski gdoricl
Prl KosLiatr samem (v pesmi) in pn Sbpiakou pa g.e iudi za zanimive izbift: Koslia se slozi
prlmerjavo zersldh likov med kiaanstvom in helenlzmon (ki je bil v 19 sroletju v modl) odioai za
kriaanstyo, llo pa znotraj lriadnstva primerja praroslavje in katolicizem.je slednji zanj (iz zelo
patriarhalnih ln nalosled tldi seksisrianih aspettov) nwzdrzen. S Slalsak, ki si Kostiia qame za
ogrodje lsstne impozicre, pa se med omenjenimi lremi izbiEmi. ki so sronrano malria.o pnsor
tudi vnjenen pisanj!, nedvoumno odloai za ,helenlzcn( (za s.sko artiano rcliaino):, bislzlahka
zadislila, holilo milijonovbomr bi bila pripravljena irtvorati za ojaaanje temeljer Panenona, ae bi
bili za to prlmerni {, vendar pa in to bi dejansko veljalo lodrobneje analiztati je ta,izbira(
izpeljana skozi znaailno kria.nsko hierarhiano tiDologijo, stozi triaansko sinbolno lodifitrcijoi!
mehanizme (paternalzem, aleeorianost, kulpabilizaciia, hlpok.izija odpusaanja ipd ), se pravi, slozi
dispozitiv. kije evidentno hriaansti Pripomnimo lahko naslednje spoznanje:detlaiativno se S
SlalMksicerrada sldicuje na znansivene postopke, kolccpte in metode frmcoskc zcodovlnske
antroDologlje (na vea meslll v svojih tkstih), na Evni nolranje. implicilne dlstu.zlvne sinbolizacre
paje za nckoliko bolj prctmjcnesa bralca iz njenesa diskurza eyidentno, da v njeD ni zadostne moal
za koncepldal,zacrjo razislovalnega predmeia, k1 Sele lahko zarile znansrve.o misel il znanstvenega
duha S Slapsat je brzias blize romaniianenu hlstoricizmu 19 s toleia, a tudi zanj nima potrebne
menlalne discipline Njen disrurzj midoriaen in alegonaen. veajnoma le zasleDljujoal preblbk
brcz znanstvene pertinence: Graljo ima altonca ne le I eseju )Bori(, amlak se v maslkalerem
svojem tetstu - na konotalirni rawi vsoskozi za srediiae kuhiviranosti in iato rekoa zalzibelko{
civilzaciie, karje seveda skajno iradicionalistianarabainjebila z dawo tuslmennmno orzena
TalGna rabaje tudi dalea zunaj strosih koncepLualnll zaslavtov zgodovinske antroDologjje. pri tatn
je razmoroma obiaajnl prcdmct rdlskav prar diskurzivna konotacija preteuih (in tudi sodobnih)

MonitorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


263
MONITOR ZSA

Narcdimo torcj rudmentarno stflrllurno oz. diskurzivno analizo njenega cscja s


?omoajo razlianih konceptnih orodij za dokonstrukcijo naclonalizma, rasizma,
ieksizmain drugih ekskluzivzmov. Vodlomku, kiga navajamo,je namreil nekaj zclo
renavadnih diskurzivnih posebnosti.
Diskuz esejajc alegonaen, v nJem nastopa srbski pesn ik Laza Kostii kot uvajajoai
rk in transnacionalni prinaSalec sp.ave, ki podajarcko drugim nac!am in/ali religljam,
: ,Ienskit borip naslopajo kot alegodja neaesa baziano hipokultu.nega, negalivnega
rr destruktivnega, divjega. Ze takoj na zaactku lahko opazimo tudi avtorialno
:smretdano dcnominacijsko strategilo: srbski pesnik ima ime inptiimek(celo hrvaSki
:esnik Nazo. v nadaljevanju ima priimek), mcdtem ko drugi )zagovonnkl( borov ali

\: rlo r je Laza Kostia. ko sla z Jllijano lce 1895 obiskala cerkev v BenBtkah. iutil tnvega za svoje
: ::.k le Desniike in esejistiane Deloracije kalollite Marije, je sicer ma!.i pomembno, aetudi so uainki
::: isatija nlkar ne pozablmo, da je $akino lesanje y duhu relt .ru.rz obai topos m ogrh
:u,fiLaclj - nema.ars zgoiienl v ]]esmr Morebiho lndividualno kesanjo Lazc Kostida scvcda v
_ :.rrr.e sp.eme dejsrva, dajc osnoml nonvlesmi.t,ntd Motid deuo sahne \ cebti lr.liiejska
: iozna podoba nemare.ializirane, simbolne Dodobe Zenske, Li solo skozldoleo zgodovino
:-::2ro o!redeljevali moski ir iako z nenehro simbolzacijo nad omlaali resnianost, srmo realno(
. . -bolipatrilinedne i! zakrlle socialn roalnosLi, nn tateriso rarnerja ned spolonarazncria
: : rnac,je oz podlarmljenja Vpllv moske prilas litvc te simbolizacije ( M, Le.e Bo;je) na ealna
-- ..j a med spolom a v zahodnem svetu, ki ga opsuje Luisa Accati (rr .ir ), F vclikdski in
. rca nudije meni, da sta izsop 1z zaatuancsakosa religioznih po{lob in sooaenle z drueaanosLjo
: :rlnonjo mo;nale, ae uspe ze sram 0n navsezad,r.ie tudimoskim) slojo ,zsolorirsko
:_-::anosl mzmiiljanja, izkuianja, inrerpretirmi a real. osti in posredovanja misll reiili pred
- lac ijo( (o, .!/, str 2 5 5 ) Iznajajoa iz zastavkov Luise Accati seveda la.Lrko hitro olazimo, da
-:::2rn, poEoji 2a sooaor.iez drusaanosrjo ln rcalnostjo niso izpolnjeni ne pn La, Kostiau in e
: \;.rlaniSlapiakTakookakizg.dovinstispravimedM.lantanakiaanstva,kljoSSlapiak
:_ :3 , Kosliaeve pesmi ln obcncm nalvno (rli laa poliLiano modvnano) seneralizna (i . mzsl.i
!: .krivnost, roda na katero in v aisavem i enu?), ne more biti nili eovora Zorna toaka, ki so
.-: uellavlja kot prolorsacij a prcdsodka in s later S Slapiak 7d sroje Dolrebe zaseze diskurz
}.osriia, ne uslvarja niti mnimalnih Fsojev za ranmevanje Kostiaevc lcsmi, kije zalletena!
. -:-: .ksno rn starodavno interakcljo slmbollzacliskih podob B.arje omenjenih podob u njihorc
:._ .aziskoyanjc pa morara rezultirati y dekodiranju ienskih sinboloy sicer se lahko, kar Luisa
: ::i dobrove,sprevrzelalie.oprotislovijlnrnasiljepredsodta(dr.r7,s1L256) Prav lako zgolj
:.. ira orbna frusrocija, izvirajoaa iz Dretetlega diskurziwega ,prosteea leka ( (ta obiiajno
: -:- \dorrdeoloeijev dlsklrz, v mislih pa lmrmo slare Kostiaeve tekse. v tateih iz simbolae
,. rrrje izriya kaloliiko Mate. Boijo). krle ob mininalnem sooaerj! z rcaLnosljo (dejansK obnk
I- .:\ Benerkah ) brz slehernc rcfleksljc, ki bi lahko pretin ila ideoloito disturrvistiano
r ::nr zapadclv zgolino! komprTaLonini n.edsodek in rellgiozno ektazo (r spraYo s
., :,zmom in osebno aaiaenje Matere Bozje, katero podobo ic, mimosrede. oddej vse do smrli
!rr zr nosll s scboi), nc more p peljali do roleyinrrejiih ekspllkacil s,nbolneea vesolialn naaina
::-,: nnbolov v avtdjevl pesmi
; -r mogoac ic, da cre ceto zr novntke bop,saj! ibaairi beseda )sloveNki( lokrivaoboie.
, -- !1:ia Frav n1a ne spremeni aboLnosli slniagmc, ki llori, precej sta.jii od slehernih ehtanrh
. : I polcg drugiliprojicira.ih preskipcij pnpisuje etniano tono(acijo Ne lreost nc nam
:,-:::uko.dasezaDot.ebeprianioaeanalizezanaiamonaiNtitucijoavLo'iTacrepievoda

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


264
MONITOR ZSA

artodi pesmr o borile sptoh so alelez nikaLfne imenske identitete 1n indi\,1duacte'


Kakor vemo iz zgodolue, je zabns imena eden od taktia h manevrov na
poli v
oLm inacijo brezinmil in breziden titetflh, skratka, desubjektiviranihLlr ze na tem mestu
v bcsealilu zadenemo ob )klasiano( kombmacijo diskurziinih strategil izklju'evanla
degradacije ter rasistlanega m religiomega naclonalizma, ki ga al'todca v druglh spisil
na denotativni ftvni vehementno napada v duhu veljavno polilidne korektnosti
lndikativno se zdi, da S Slapsak meni. da je mogoae 'na koncu( zivljenja (?) in
oaitno ne glede na pretekla alejanja osebe, z eno samo pesmijo s klisejskrm motivom,
izvesti kar )konano zivljedsko spravo z drugim(' tfijrtto prlznanje razlik in
je
nerazumljenih ljubezni( brez sodelovanja aLi vsaj soglasja toga )drugega( In kdo
lrrgr Laze Kostiia? Ista entteta kakor /rugi S Slapiak? In kdo je sploh Laza Kostic,
ala si lahle lasti alr ala mu je mogoae pripisati spravo z drugiml lnkakinaje
de|lnicida
tega fuugegal Dejansko je edino, kar lahko iz obravnavanega besedila razbercmo, da
gre za hpno spravo med stereotipi S Slapsak

prevladujoaem okvnu alesorianesa dcrurza S Slapsak poDuja se nek'


' Tudi tukaj se v izruio
.lruga moznosl branja besede ,boR: no.d a aviorica obenern toneti'no ahdira na slovcnskesa
pes;ika Marej a Bora, K i prav ted a.j - v zgodnjil 8 0 lenh 20 s1ole tja - skusal urelj'vitt svojo
psevOo-znm"Lreno avrotrLonistiano ,teo.ljo( o Venetih rot antianjn preddkih Slovence], Boudar
Shpiak, noz Svellane SlaDiak, pa se je z ,venetolosi(, tokrat upaviaono. zaplelel v
polemllo A
je ilo za to, moramo pripomiti, da zasoiovo ln to erscesi diskurza v eseju
'e
nazorno tazjo
'Bori(

Mlmos;ede, S Slaniat pEviloma izpuia! imena oseb, ki jih n mara: v pogorc'u z vladom
pravi, da sebo )ze]o, zelo
Kotnikom, donino, sicer z odporom, a venddie omenja Sabnro Miheli, to
zalacala, da tsabina Mihel.jl ne dobi{ izliskov biluce za vsa lta, koje bila n! ISH zaloslena
kor
mldda razlskovalta (d Zarrrs posovora ded Svotlano Sldpiak tnUadom Kot^ikom na ISH,2l
narca 20041. izrelrniu mojesa imena pa se pribliza le v sintagmi ' Kontrolirajte vend arle svole
kaleeice\ lcJ. t bj11en izjaa se mnaia na dolis glede matenalnih sredslev MR [nl adlh
raziskovalcevl, ki smo ga Vlado Kohik, SabinaMihelj in jaz naslovili na Senal ISHin na UO ISE )
Po{iobne so tudi zjavo S Slapial !a nelesalni 6 6 seii Se! ata ISH, kier me nlr omenja
ko t }mlado

,eizkuslo partnerico( Draga B Rotarja (.1Zapis nelegalne 66 seie Senata ISH, 17 febtuar 2004)
V poroailu, kigaje za Ministrstvo za znanost, iolsivo in ilonnapisala Svetlana Slapiako frdcosko
.rovensre- zranstve.em sreaanju )sanctuaires etmisratrons culturclles dans l Adriatique( 24-25
je
lovenbra 200:1, na EHESS v Peizu, Drasa B Rotarja kot sodelujoaesa (bil lovabljen kot ! osilec
tudi akrivno sodeldal ) sploh !e omenja oz piie takor da sa tam ni bllo To
dlsku sije in je v njej
gre za s trategi.io /dr ex'Illc'ft), ker ie bil
amneziisko sparomnje je + toliko bolj nepristvno Geveda
je
Drago B Rote nosnec projekta Protous zazgodoYinsko dtropologrjo na lSH, v okvnu rarerega
bilo sreamje v Paria slloh mosoae Ko ji j e nd nelesalni 6 6 seji Sonata ISH Drago B Rorar
to
je zastalliena ralo'
omnil, se je pEproslo zlaeala ,Saj nisi povedaL liti ene bescde(i izlava sana !a
prisotrost tvoro izre'enih besed (Dmco B
kakorda bi bih nekosdinja lziara vezana zsolj na
Rot{ j.z^ ttonitot ISH,lefi Yn }4, str 126127 nspsalloroailo o omenienem kololttiju' kjer so
koreltno omnjeni sodelujoai ) Dalje, vjavri (simulrano ie bila poiiljana na ololi 30 ndlovov)
*i
koreslondenci z Doii{iarjem Slapiakom (moz Svctlane Slapsak, kijeblla v lonfliktih na ISH
imDli;iima, seje oelaial v njenem imenu), ki je poteknld v aasu lrcnflitlov na ISH slomladi 2004'
sicernaslovlje naD.asaB Rolarja innene (vpismih sanih pa neloimensko), v katen B Slallak
slei ko prej mo'no
skozi vea izmnianih Disem 2 imcnom nacovdjale Braca(Dr2saB Rotarja), sem

Monitor zSA vol Vll / no. l-4, 2OO5


MONITOF ZSA

Ccje res tako, potem ne greza racionalno analizo, ampak za verovanjski dispozitiv,
::i praviloma genemtor in hkati rczultat ahisloriane, v temelju amneziane. povsem
pa j e
:reodgovome in sponlane diskurzivne strategije.r' Sicerpale mogode tudi v tem katkcm
r.sedLlu S. Slapsak najtl tlsto ,poscbnost(. ki sc jc veliko manj prikrilo pokazala v
. encm )pogovoru(, ki ga ie v vlogi vodie instituciie mela s pravkar doktoriranim

:;rriyno kotroilana in lrek dogodkov inrrliclra.a.a vea rneslih, db.ez imena N! Dodobno
L_:.ie neoparen naain (ta stralesijd v ozadju seveda subsumira ncko sklito in skletrjcro ,vednost( o
: ,eovani oscbj, ki pa ne sme b
onajana zvdorom kltianesa oz realiega i. za talerc
:1r!ovana oseba ne sme rares lzvedeLi. sj bi se redaj lonstrukcjja lahko sosulavprah) me je pred
.- r y alanck sklsai zajeti Alcs Debeljak, o aener sem pisala\ Lit?t1tuti,ir 16l-162,StI 80
'1:rg.ede, ed dhkurTivnina srai*jjama Sverldne Slapsakln Aleia Debcljaka.je se veliko
- (:-rnili lodobnosti:n nlsova,rja aluzle namesto imer h osebnih odgovor.osti, brezmejra
.-::..mocija, sklicelarje.aodllaja, kjer nj arsumenrov, in iczdetrje na konjurkornih t.endih v
, - -- prcoblozcnost s p
dcvnlkl, .ekoNrslentna reteenclalia razmerja, ki osLajajo
'::-:.lemdulrana, hlbridna nontara tuzUanih spoT.avnih horizonox rez!ltat aesarje
: : : r I ortcn diskurz nd ) Sevcd a vrh tuvederih, nanernih rzplslov ne on enjam za.adi loke
.<_1: zame.e (izkljuaevanjd, ki so s zEodila mcd in ljudcm v mojl okolici, so le bolj pn.oki).
: ::z o, kcr sezavedam. daje noliv sloboto posreznjen v drutbeno, sam pdje
'rrluaevalcev
,-; r , ju..v in neeriaen; Fravzapruyje druzbeno dejsrvo, aberaclja v koleklimem Ta anomallja se
. r skozi 1,rdlvidue m njlhove aberativne si bolizacilske D.arse Gaj s Lem, kojavnosli prikivajo
-r.,le o realnosrlh in izvajdjo dmaEoEijo, sc prdvi, s tcm ko se prilinjejo nosilcen mrenFlah
,,: :.\ dusljo ali celo povsm zadusijo elas Drueeea), obenem paje trko izkljuaeyanje ljudi i7
-::r !.o\lora s Donroajo,kornbesa( (bhrveno tu je lpraianjc:koristno za koea j! za kaj?)
..rjaidi5rcEreszelonqarno,sajsestrajnimunianjemvstralnrtonsekvencidoseieludi
:r1::rrmrnranleosebe,kijeznesativnorepreznracijopostopomapollskanavpozabo,sc!.ad
-1.:2-jns.vbhastinhjeheEddtusathesuhliitenjdlzprostorajavnega,Dolitianegaindrutbenesa
.::.iesija ni raka posebnost ali hobi zsoliparoialiih in natl.juanlh iztljuaevalcer jn
::r: \ dnpatje Si6e razprost.anjena v lokalnem okolju, kaze tudi lale lrimer:lo je po bu.nih
r:. .jt.h
obaneca zbora Druitva slovenskih pisatelje! (DSP) trovcmbra 2004, ki so bili r
:.. nrukNfuo zelo podobd dogodkon M ISH (slej Tabelo o d v mojem alantu Lrsra
_ -:..j v r.iaujoai itevilli revije), Srari\lava Ch.obakoya Rcpar ndlisala rctlckslio dosajdnja
- -:::uolalkeGamanamrearialanicaDSP,bilalajelrisotnanaonanemrboruinjen
- -: :\t: objavljen v reviji /r.krl,rsr, st E4-E5,2004,str.125-314),sejenar.ieropisanjeoddal
j :::neea zbora DSP Slavko Presl ln v (tsozidarju Slapiaku) analogni nanin Disal njenemu
-:,--.zuReparju,aei,Kontrclirajverdarsvojotenol(,kakordaSrmislavaChrobakovdRelar
' _. : ibscjala V ren pole8 uiil1tar.,h 1n nl8arro pragoatranih ciljer prenoznavamo precej
_ -:. t:n !rdrocentriari tip dialoEa, kjje dedliaina idoloikih in pmvnili sprcmcmb v Evrcpl v
: sereda tldi nekaErlh prejinlih d.urbenih rumefll), v llerlh so nosllcl lada.halne
- . -lirbeli
'r 7a to, daje yselej,lo sjc nanekoliko bolj stabillih temeljlh vzpostavlljami
- rr r:iske kor enatovredre sogolon!ce noildh, talrostor s mrosimi ukrepi hkraLi ludi
:! 7:,njal tako da\osenaloslcd tncd scbo., ,lesjtimlo( poeovdjali le. ousodlsvela
. : -iikr Sverlana Slapsatje ln to taze analLa celotnesa konllikt, na ISH v letu 2004, pa
,::zi.dovinskaEencza-dozadnjcsaaviomaljzmajnterioriziralaparlarhalnonatnco,lGr
:r :: irl opazrl tudl ie Vlado Koliik v svoje pnspevlu tGaudcunur igitur, anttintelkouoks
r priaujoal itevilki .evij
r : iirce 1n snnptome, ki tako hiDotezo le potrjulelo, gl d.uge analiLiane alanhe!
- : ': :a tudi priloEe k tm alankom

Monitor ZSA vol. VIIl no. 14, 2oos


266
MONITOR ZSA

\4aalom Kotnilom na ISH: v tel moano cnostmn ski in potdevanjD izjavljalhne premc\':
namenleni )komunikaciji( .1rrai sploh ni bil ne mpliciran ne predviden za dialc!-
aetudije bil vztrajno evocran. L'?Tudi srbshpesnik, kalor ga predstavta S Slapsal. =
ob svojem koncu, ko drugih no potrcbuje vea, sEavta sam s seboj in z lastdmi nr_
reotipi Gre prcjkoneza sklepno monolosko gesto na koncu vase zazrtega egotianeg:
Avljenja, aeprav bi morda S. SlapSatrada videla, da bi bilo videt &ugaae Prcloon.
spravne geste z nekim drrArm (kom?), ki bi mujo rada pdpisala, iz tega pdpisovanE
d mogoae razbrati In pripisovanje danainje politiane korekmostr, kakor jo pojmu.
S Slapsak, Inzi Kosli6u, kakina garancija za lo, da je kakana sorodna korcktnoi:
pd njem tudi dejarsko obstajala Tudi ra tem meshr ostane bmlec brez potrebnit
argumentov m izpeljav.
Da bi nacionalizem iahko uainkoval, pravi Balibar,'r mora iz svoje lastnt
patikularnosti odstraniti svoi partikularni znaaaj in ga nadomestiti z univerzalstianini
elomentr (ki so najpogosteje laicizirana razliaica velikh religij z njihovim idealom
p.avice in univezalnega bmtstva med tjudmi). Nemara zato nastopajo v' po mnenju
S. Slapsak, morebitl najlepsi pesmi v sftSaini (Le za koga in v imellu koga to a!'torica
govo.i? ln s kaksnim namenom?), elemonti univerzalne, t. J kaloliske reLgle' ki naj
prokrijejo )avtokefalno( partikulamost p.avoslavja? Se bolj zanimiva pa je hvalnica
motivu, ki v patriarhalai red religije, in sicer kot navidezno prekinitev njegore
samoumevnosti! inkorporira Zcnsko podobo - ftollo, kajpada brez slehornega
emancipac!skega namena, pravnarobe (religiozna podobaZenske ni zaradi spola nia
manj kl iiej ska in pa tiarhalna). SprelTZeni sokslzem, kakrSnegaje mogoae razbmti i7
tega, kako S. Slapsat karaktenzira L. Kostiia, - s aimer llaj bi mimogrede prikazala
velrkoalusnost in toleranco L. Koshia kot pravoslavnega pesnika v odnosu do
dr ugaanega po religiii in tudi po spolu - , flacionalis tiani m verski rasizem ter socialii

prlloztrost imelavnalrej prilravljeno vso konstrurc'jo z


'l lzjave, ki kazojo, daje S Slapsakza to
scelarijem,dlaloga{ inz vsemr konsekrencmi vred, so nlr t:,Vi lmate Sttj zrdeve, o kateiih , o
ien. kar ste Ii naredili. bon !rcdlasala senatu (Med to izjavo veakEt medtlic \4ada Kotnjka To
sploh nirs )(i ,Ne, nimate mi taj vea ieLeti povedatilJaz imd itiri ioalc, katrebon izneslam
senaru Niti eno niste negirali (iin ie:,veste kaj,jaz nisem policija tukai,jaz slrbin za disniteto te
niie in se zeloreselim- da smo zvaDikonaali Samo zaradi disnitete, ki stcjo onenili v disertaciji,
oslalo so vsc detajli Jzbom!a losebei poskbela, da vaie obozevMje Bncoia Rotarja pnde na
senat Ker s1e nevicj toakl lrepriaali ( (d zapis poeovora ned Svetlano Slapiak inVladom
Kohikom na tSH. 2l mdca 2004 ) vlado Kotnit nE bi na lem veaaniu , ki je bilo lot.ebno le
toliko. kolrtor bi se tasneie S Siapiak lallo stlicemla nanj, se pav1, da se j dogodet .ealno zsodil,
da ni ,rrfie4 to pa je tudi edjno 6idniae realnosii za S Slapsak, saj je vs! nlena v nadaljeYaniu
zaslovana vsebina aportiana. likci.islG ali td taznosoriana -, odigral vloso, ki mu io le S Slapsak
vnaprej doloaila in po trdil njen scomr, I']a se ni rako konaalo vlado Kotnik je v posovoru S
Slapsak lamrea veakd pnpetal do skajdh l(ontradlkciiin absurdot pri aemrje izrekla mmikaj
etiano in moralno sDornega Gl tudi alanek \4ada Kotnita tca dca us igitut ahtijntelectuales .lun
rr44s ( v Priaujoai itevilkl revlje
'r Etenne Balibar, S,ra, ppd nno,i.dni. Politikn in lLozaltjd ptetl Modan tu pa njen ' Sttdi^
hunanitarh, Ljubljana, 2004, str 364

Monitor zSA vol.Vll/no 1-4. 2OO5


267
MONITOB ZSA

ekskluzivizem, ki opo n ente blolosko degradirajo (.1. borovsko alegonko oz. botaniani
iasizem; gl tudi i?b?/, ,i), pa se v tem spisu S Slapsak kombidraio in dopolnjujejo,
i endar na naain, ki naj bi maskiral njiiovo praro naravo (ne tukaj m ne drugie v
:riaujoaem besedilu nc govorimo o dejansk pesml L Kostica)rr.
Na eni strani bi bila S Slapsak pripravljena Zrtvovati nekaj)jftlijo ov boro\r( za
',ijaaanje temcljev Partenona(. se pmll za Atelin tcmpelj (institucija Tenske modmsti,
:r\jsrva in svetosti), za grsko kulluro (Partenon in tudr slcer Graija kotnepresegijiv
:eal kultiviranosti in ci\rilizacije), za rasNtiano degradacijo manj kultiviranih barbarov/
'rrov()ae bi zato bjli primemi() Na dr ugi strani pa je )pnzori, kjovztrajno sprernlja,
:ulnja v kupoli iibcniskc katedrale(. se pravi jukstapozicija, nastop dmgega.
_:helcnskega kultumega
simbola (katoliSki red), kije sicer v yojnem dasu ob razpadu
- -goslanje utrpel nasilno delormac!o, k pa jo je mogoae repa.irati s posekanjem
l.kaj borov za zldarskr oder( (vsi citati so iz eseja ,Bon(, str. 33) Hicrarhija glede
::a koLko nekukiviranih in ,steriL l( (njen diskuz, nanaiajoa se na bore) bi biia
: 5lapsak prip.avljena Zfi\ayai ad mdiorcm glaltan gritva in koliko za rcparacijo
!:,rliaNa (vvsakem prineru pa bijih Zrtvovala),je iz tcga zlahka berljivo. Navsezadnte
'r3j nesporno
dejstvo, dajerazpad Jugoslavijein rar(ol samoupmr.no socialistianega
:r oblasti povzroail. da so v aasu konfliktov na socialno pov.aje i4lavali vsaksni
:: nlventi od morilcev, nasilnezev in hujskaaev do oastopaaev, goljulbv in latov, ne
:_.r1rauje pravnobenega (ne socialnega, ne rMredncga, ne kulturnega, nebota dnega
- rasirma Nastete denominacije (delikyenti id. ) njmajo bioloike podlage in ne
,::j. vnaravo. a pak so uainki druibedl dogalanl m brkone tudi pravnih kodifikacij
,-.lihovih sprememb S Slapsakpajih z alegorijo borov natualizira
(;lede na to, da a\,torica ne govon o partikularnih aI nekaterih borih, ampak o
.,:.ki, ,o//7 nasploh. ki se spotoma spremenijo Se vilhAe 6oreL5, in gledc na to, da
r ,r prav rnogoae na podiagi nekaj smtagem m letnic v nadaljevanju besedila eseja
'.. Zato je ieta 1991 preprosto nujno p.ebrali pesem Laze Kosiiia. () imcti
.:iske bore( za a/.gor.ra Slovencev, ki sicer nikjer niso cvocirani neposredno - a

' _: r jicer morall analrziral' poFbej, iz acsar bl Lahko sele izhalala nnnerjalna analiza
- 1 rerr.ezenraciiL Kosida h S Slapiak, seveda urroitevajoa druzbenozcodovinska
:.. -- in motilr nastanla obeh besedll, vende pd tcga na tem meslu zaradr onejenosti s
- - m aasom ne moremo siorlti
. - ri 3 polaedovaqa o r \ notlnske n (sloto tsketn l ) ii rirt.rr ,rru so bila neuspeir a. aerud i
.-::JrirmmkvalilikacllnaleninodrotjuRBzultatiamatcrskceapoi^edova{iapaso
::_ rbrraladLrr,tiD,r(Alepo.ledrucomjrcajemesro!Sinji)hiel14vBtborov{po
, r.dalkih celo okoe 250).,ned .jimi so turiki, himalaiski, balkansk, korejski nn ,41crrki
:' .,,rt.fun:it ttit ) in piniio lPinus?i ed L ) sta iz isre dttilne ba.atk |P dt:ede): okrskibat
. .:te rudiv Srcdozcml.jur?irr. so umeLno raz<irjali, vendar so lmcmo zasaja! tudi druee
: : _ . r. raznrjena na obalnih obmoaiih svemeca Srcdozenlja Ob Jadransrem norju
. arr. samo na oroku Mljetn Njena dandinja iazinjenosl jc v veliki merl posledlca
_:!r unruesa rarnrjaila v zadr.lih nsoaleijih clej tudioD l6

Monitor ZSA vol.Vll/no 1-4, 2OO5


264
MONITOB ZSA

lo dobescdno alegodano (se pravi drugo govoreae') zamolaevanje ali sprenevedanje


(vkaterem pridejo prav celo napaa prevodi), kije Ze vedkat ugotovljena )namtivna.
manira S Slapsak, je morebiti le infantrlna past za verbalni lov na )Sol,lniste( -
predlagamo bralcu, nal ravna drugaae 8.,.o) v njenem besedilu naj nikakor ne
nadomcsti s Slovenci, defileja kulturnih artefaktov pa ne z njim ustezaJoao religiio.
ker bi s tako nastalim Eroteskno nacionafi stidnim in vcrsko ekkluzil'rstianim besedilom
in z v rjem vsebovanm el iminacij skim programom zgrei il baziani socialfl in kulturrx
rusizem (spomnimo le na sintagmo )koliko milijonov borov bib a prip.avljena Zrwovali
za ojaaanjo temeljev Parteno na, de bi bili za to prim em i(, str 3 3 ), ki nemara najbolje
ustreza avloriaini dejanskj rdeoloskr po/icijr.
V nadaljevanju lahko opazimo, da je celotna )aryumentali\rna( retoflta v tem spisu
S SlapSakzgosaena okoli formulac{, ki roi' pri}azujejo kot )posasti(, nanizanapaje
kot poglavje iz alegoflano prik.itega sociahega darvinizma in rasne teorije: najprej
je bor izrinil bolj kultivirane Lrste dreves (enako kakor za naciste rasno manjwedna
ljudstva plemenlte A.lice), sledi progmm za restituci.io (rearianizaclo), flastopi pa
tudi ostra demarkaciiska linda med kulturo in naravo, znaailna za izkljudevalske
diskurzi\.ne strategije' )Konano jih [bore] moramo nehati zamcnjevaii za kam te
ploiae, ki vsebujejo egipaansko, gfiko in arabsko geometdjo, celo sloje tekstov, razlidna
branja, jezike, sence raznii rok( (str 35). Pndewiska in samostalniska ubra, ki se
kondenzira okoli borov, je pravpomenljiva: zomlja okoli borcvje )sterilna(, bor rastc
tam, kjer )so ljudje opustili bolj koristne kulture(,'6 sirski borje ,L:ustava in grbasta
ali pokondna in dolgoaasna( [. ] )predzgodovinska posast. ki je uspela pregnati visoko
kultiurano prdjo(, pri borih, ki so )akevesa nereda in nedela(r? m )hladfli osvajalci
zapuiaenih vinogradov m oljanrh nasadov(, se sliSi le ,nutvo SuStenje iglic, ki jih
nobena A 1 no more uporabiti'8 za hrano( itn,

'6 Daokog borov ni vse tako sterilro innekoristno, k,korbi hoLelaverjeti S Slapial,nan sporcaa
Robeft Brus. ar'1or knjiee r.ewte vsle na Slotuhskeh lMiadilsta knjisd, Ljubljana 2003), ki nam o
alepskemboru (?,rrs roler?,tt ffil)
sporoaa naslednje Ntuavno rastov
S.edozemlju. tudr na Hraskem, in sicer na otokrh iuzno od Slbenika, na celini pa j uino od Splita Je
mjpososteisa vFta boo ob Jadranstem morjn, vend,rie na obalah Severneea Jadrua jt po
sevemojadrans|ih orokih, naprinerna Loiinju. umelno sajen uoom bn osLr cep.av 1ma le vednje
katovosten les,jevveajem delu Sftdozemlia cospodaBro pomenbna drflesnaYsta VTuDiziji iz
i
semen pnpravljajo asto dadice Smolo ( L alepski all erlki tcrpentin ) v Graiji dodaiajo vinu
retsina, da mu s ted podaljsajo obstojnostln daio rromo (vsal v slednjebi ljubitoljica sdtla S
Slaliar vendarle morala bi[ posveaona)
paa niso nesreanl bori, povedati tudi
'r O nedeh in lenobi ve sicer S Slapiak, kadd niuninosilci
tolr ,Lenobaje kreatima, lenoba je izlajdliira, lenoba rclatidzira aas, lenobd ovrednou
osmljenost, lonoba odpira nove oblike strprosti( Cl v uvodniku dvoine iievilke
Enzina,5 71004, aaketa za rnzm na temo )dela(, g1 slletno slrar

Olof,srnosti ln ltilitarni indukcli let znaallnih kateeorliah predznanstvenesa mriljerja d Gaston


'r
Bacheltd, ObLikawnje znantnenesd drha (1998, pas.bna 5 poglavje) Ator nazorno prikat, karo
rik koristnega vselej pripeljc predalea in kako pragmatizem v miiljcnju, k, je zani znamenie pohab

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2oos


269
MONITOR ZSA

Sledi odlomek, ki se zaane z vzklikom, ki malodane naravnost kliae h genocidu


_rl borovci: )Kajje sploh bor v primerjaviz granatovcem, kateroga sadezi pokajo na
. rcu?l Bori sod{o tja, kjer ltudje nc skrbijo za zcnljo, kjer so simboli pomembnejsi
: Zrlljcnja q Kako si sicer lahko .azloTimo povezanost borov m junakov, obautek
L i Je ki so nam ga vcepili, ker iz borov dclamo krjige, in veliko ialost, kijo autimo,
.::1fi uniaujejo pozari? Namesto, da bi se veseth, da sc zcmlja osvobaja za pametno
:: ' ae b1 obstajalo. [. ] Cisto na kratko: osvoboditi se mo.amo borov in borc
- -amo osvoboditi nakopiaenih laTi o njih. I . I Bori imajo dololj zagovornilov, imajo
\ riLe ur Nazorla, imajo JunaSkc pcsmi vsch obdobij (:0
\ !onazorilo naj bo tale kontrastna tabela distribucile atdbuiov v tekstu Sveilane
:,.]t
slor cEh (rNId) bon
Nra n Knltura
PDdlah mci. tlcvcl Gtdil,r.si ) Arlolrdnorastllllle
Ildbrsrvo Cruluaora. l1rllxE
so,.x'osr (mdrko du'minr,l) hdrudualna rdarlileL. nnara altti
Epr.nosr (urail\e pesnx l
\eodgovomon (Jivda, hlpbilizrcrj4 odNiaeri geh, odrcnGl
-:::ll sadbax malenal r,,,,.,r2,. l.di! idnallzon, .dgov(hon, vzuifl um. dJornosL
kol.lllino
-..r-.borcrsrlo llr zla I).i sHrin m rlarhh Ratmra rauonalnosl
ir- .:nn Teodd i,r rMm ,frdzgodo$n.( Sl,k s svetouo zeodouro. dr:ava v Feiekbsn,
-- - -:Lma.!shh teksloy zgodovnskir pralic leertnraq sti lcksli Tg.dNirskc !rNic., svc1.rru
i hr t cralne n kultund tunrlLje lalruma t adlclja
!goruinnslnftr vclik.duinosl
lg.d.!i skr tmol, Prul o. zlomlosr
Dgi Ilr
!'r-g.d.ri.skc Niasn Br!akulrue
i : i,.\)dnfl posesmosl sJqoLrpo Ddjnovidn.st una, trihodno(
\:koftho, NcdL) Ko.istro.l)clo
Nqed R.n
snnl.li Zrvlreoe

Ir..1d /, Prlmerjalna disr.ibucila atnbulov v eselu,Bon( SveLlrne Slapiak

:.--r::t.dousodnlhprctiravanjhkanjetoristnostikolpnnciparazlaBe,jepolezanoz
. -_. :r d.lovanjarri drugoraz.dnih zna.sLyo.ih piscih odi ie danm Zatake pragma
.. lakorjih Bachclard imennje,ie zuailnosLb.ez lonst.osti netaj lracionalnsaida
.r r .rclon alnost, so jo prisilieni lodvajati s koristnim ( lbideh, {t 94 yt )
- : .r z,qol uvedemo G tsacnelarda (., .,1, str 95): ,Clo!ku najboli sovmznl loiavl
: ::-:r lrcdnolenia katcrcsa antileljanl znaaai blmo.al zbudlti pozo.nost

- :: i1 -:. rovo u(raiila t! di a(orlca sama- ae bj ra^mela, kaj je v njem zapisala Je na


_ ::i rnlednjl cirai: , pan'etnjatoliae, ki razglabljajo o kljuinih neD.emostljilih
' \o' 'n'.'.ili/"i'r'\uclom. ..LbiE neno"' nog|bi.Ila\o /dr lF
--- r: -udrnenr sanorellelsile ((il Sverla a Slapia*, )Antika totjntelektualnj injv za
: r \1aje Sunaia s Svctlatro Slapsak(, v:,![rrmrls,C, vol V no I 2, 2003. st., 178 )
MonitorZSA vol Vll/ no. 1-4, 2OO5
270
MONIIOR ZSA

P.osnja za oalpuidarle (ni povedano ne aigavo ne komu), ki se v iem katkem


tekstu pojavi kar Sestkrat, je smptomatiana
-Prvia nastopi, ko )slovenskibori I . I zgublovkonanem odpusianju vsak pridjh
tlplienja in masaevanja( (Torej je upGviaena donmeva, da igrajo )slovenski
bori( v libldinalni z$adbi sveta Svellane Slapsak vlogo instrumenta in ne -
objella Zelje v sadistidnil in mazohistianfi scenah ki se kdo vo zakaj .azpusti
)v konanem oalpuiaanlu(; nasa hipotezaje, dazato, kerje z apoteozo odpusaaqa
in ntegovega subjekla, oditno kar S Slapiak same, ta Lbidinalna konstrukcija
sklenjsna kot nekaksna posebna teologija patetianega bozarstva V tej
interprelaciji so )slovenski bori( sicer saflj n a sebi z1o, kL kliao po ma Saevanju,
vendar ga lle bo izveallo patetiano bo:anstvo, aeprav je morebiti masaevade
potlebllo prav zamali njega. Toda nad kom' In kdoje pravzaprav Zrtev in kdo
hudodelec?)."
'Drugia odpusaanie nastopi, ko a!4orica eseja o borih razkijc obstoj )ljudi, ki
Lazi Kostleu 'ne morcjo odpustiti' in vztrajno branijo boro(, ki j ih pesnik oaitno
ne zagovarja, iz eseja pa ne izvemo, ah lrh napada m ae jih, kako to poane. Ne
izvemo ti, kaj je risto. 6esar te osebe L Kostidu ne morejo odpusliti, in zakaJ
bra jo bore. Enigme ne bomo niti poskusali .azvozlati, lTrasamo pa se lahko,
kateri litemm i Zaff je sestavlj en iz sam ih alcgonanih namigov na nekaj usodno
zlega. a neimenovdnega, i-l do/de\kov m lmlre\rj
- Tretjia imamo oprauti z odpusaanjem. ko atonca p.osi )odpuidanja( za luknjo
v kupoli Sibeniske kate&ale, kije, kotkor namje znano, sama naredila, niti
je ni martovala, kaj Sele zapovedala (.azen, ae se o 1em motjrno?) Ce pa $e
vendarle za priznanje detlta in kesanle za z1o dcjanje, bi bilo vsekakor bolje,
ko bi brla to Ludinaplsala. Tako pa smo sc znova prisiljeni zatodik patotianemu

l Ni aisto zunaj tolteksta, iem mestu olozonmo na tezave kijih ina S. Slapiah s
ae na
Sisnundom Frudom Svcda ie zdalea ne mislimo, da je Freudola teorctizacija rat nomativni
nnilerzalni mehanizem, ti br mogel z lzprdiilvijo posameznikove lsihe sinul@no razvezati karvsa
neramovesja in yse lezave sverd Tubl b.zaas lahto le pritrdili Luisi Accati (o/ .ril ), ki piekkiti'ne
obmuave psihodaliz in njefleea druzbenozgodovinslcga konteksta pnhaja dozclo pomenbnih
sloznanjl^ezi z uarnkovanjem ra2l1anih simbolovna realnost Med dnsim Ludi do tega, daj
Freudov Ordip lahko re - - ,udlerzal no atudk ne $ vtvetzlln^ dias,o,ai je sredstvo, ki
ae ze
natr potraad a/umel drndr .^o odnos red rremroscbdi med oaerom. marerlo rn rmom. pri
acmer se inte.lretaciia slremi4ia odvisno od inrcrpreta. tortekita, zgodovinskega trenutta ali vidika
(vidrta oaeta, matere ali siff ), s taLereca jo olazui emo To nikalor ni tos model. [i b] bil
( (o? d,t , str I 2 13 )
lomzorjn enkrat za vselei ,n bi sa Lahko naill vedno in povsod v cnaki obliki
vendar pa sre vse to mino S SlaDsat. ti ne oh.ada ravno zas svojih uiverzalnih diasnoz:'Zivimo
vaasu zabavnlh lazi, kot sta na primor Oj.liDov tompleks ali miL o ?lometeJu aepEv itevilnl
$rokohjaki za antilo dobro vedo, lol,ko so se eYropskl romantiki in Fre!d v svojih interprotacijah
zmotili ( (S Slapsat, ,Anlila jc lakmus danainjesa aasa(,v: Literdtuto,iL 153, marec 2004. str 79 )
Vsaj za Freuda lahko trdimo, da z Ojdrpovim kompleksomni mislil intErlrLiratiantiane giike

Iuonitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


271
MONITOR ZSA

bozanstvu iz prve okurence odpusdada in z njegovo ormiprczcnco, ae Ze ne


omnipotenco, pojasniti odrcScniako vlogo S- Slapiak (kiodjemlje grehe sveta)
pri nastanku luknje v kupoli te dragocene stavbe No, gospa bi za spravno
gesto Zrtvovaia bore, se pft\i. bage.
Cerrto odpuSdanje nastopikot neuspesno pdzadevanje za prcseganjc prcdsodkov.
,Sprava in odpusdanje ali ceio .adost v drzger? ne uspelo ne pli enrh (najbd
borih - op. a!t. prie teksta) ne pri drugrll (najbd zagovornikii borot denimo
Nazo.ju in Skrzatih, ki so prve personifikacije sil )nereda in nedela(, deluloarh
v prid borot slovenskih alisjrskih ali slovenoslrskil op a\t. pria teksta),niti
\
enem kolektivnem, onkratnem, pokonanem borovskem konglomeratu
srcreotipov( Pribl iial i s mo so resitvi problema ideniifikacijc drrgeg., S. Slapsak
(in nemara v doloacncm segmentu tudi L Kostica): )en kolekli!.ni, enkatni,
poko n an i borovski longlomemt stereotipov( Namenoma se odrclmo ugibanju,
na kaj v.eaLncm ZwUcnju se nanaaa to alegoriino manihejstvo in ali se sploh
na kaj takega nanaia in n1 zgolt sublirxrana emanacija salvatorskega duha
atelianega bozanstva, kijavno bije svojo zasebno, miilce delirantno in moano
!Iereotipno teratomahijo
:=Ira in Scstid se odpuSaa ob koncu teksta. ker S Slapsak menl daje rleta l99l
:reprosto nulno prebrati pesem Laze Kostiia in poiskali svoje, osebno,
.azazcleno in nikomur poslano, za obe st.ani neprUetno 1n osovrazeno
Jpuaaanje zaposkodovane spomenikedl Karkolijc Zc s tem sporoaeno, videti

..3levanju resa laleta S Slapial p.ed (r reme.ju do pes.iire solorice) nekoliko


:- 1 :-inqse bralce posiavlia ie etlatanlro nera^melujc bistva sodobne pesnlike govorice
rcacno, njeno dojemanje Doezije ii mesta, rr ga ta inra v simboliTaciji realnosli rer
-j-_:_:je
.
,.!i tolektivneca imaci.arija I danalLricm svcru, ic naravnoslnalvnorealisdano h vzporedno
: .(nno rahronrLano (za2namuje ga rigidno blnarno op.edeljena per.epcija slobokesa i9
1. Zap,ie:,Ker pa polsemije pocziic nikakor nc morcmo prevestivpragma anijezik, se
_ --: .rnobodnlludi Laze Kostiaa ( Ce pustimo ob st.ani Bachelardovo poglavje o normativni
--::,:rosri kot miiljenjsti shemi predznanswenega duha, ki sno sa ze onenill v op l8,pravtar
::._: ,z ava oznaauje ie naslednje (njene podmne so)r l. poezjjajc lcproblcmatizirda ddo{
: ir Kostia paa pomembn srbskl pesnikito, za kaksne ksle dlskuz dejarsko ere v !oez1.ir
,\::.akaksnoinkakojesrutLunranosemantianoDoljeKostiieveDesri<kesovoricejn
. ,: -te-g.v i dru zber i uainkl, os laja nelrobhmanzjranoi 2 polisemija poezijeje.ekaj
: :: .3ga neprevedlivega in nezvedlivega na katrienkoli drus diskurT,je pravzap.avpoljubno
: , :. -r .ltlcrt o kdktuo v *cju laede S Slapsak, neke vrste po]1 gon za ldeoloiko
- - - r: an. razeibavanjei 3. opozicija Dolisemijeje Dra8matialjjczjk (oboic Lcbdi v zraku,
.: _.:. L Kdaj (ali tedai, ko poezije ne noremo prevesli v pragmatiani jezil? ) nr zakaj
: r: irila recepia za akcijo?) sejelorcj rreba ,osvobodiri( {z!cbid?) Luc Kostiaa?
.:_:a.pmyprckqiceanapisalaGicersiDpLomatiaen,avseeno)esel,torersajeuporabila
:- r : : se gaje naro treba znebiLi. saj ri vea korislen, Ce artorici in bDlccm lomagdno
:. . _.lavadni silosizcm. lridemo do nasledde resnve: zd1 se, kakordaleza S Slapiak nelal
- .:- tr?.ia, ki io jt n.sai( pptesri t prusnatiani iezit, ki je upombla (lclaksnoraamc? lc
- ' :':adulc, mdzorujc?); pesnikov, pa. ti .aksno upo.abno Doezijo pridelujejo,
MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5
272
MONITOR ZSA

je benevolefltno m poAtuovalno A vendarle zbuja nekaj vprasanj, denmo: le


zakaj bi bilo pri toliko pesmih, nujno p.ebrati prav Kosti6evo, nc pa kakane
d.uge, in zakaj prav leta l99l? Za kateri dve strani gre: za levo in desno, za
cMlizacijo ir necivilizacijo, za dve strani znotmj diferencrane civilizacije ([o

se potntakm d ireba ,osvobodili(? (Le kaj 1! pomenl ,osvoboditi se(l) Cudino so ie naprej:
ae je namrea tako in bo!, ko retste omonjene avLorice bcremo z daliilanin oaeson, bolj smo v to
prepnaarj - potem immo deiansko pred seboj menialni sublelt zrelega I 9. stoletja, kj sa tcmeljno
dolaaa znes su hsldncrdltna 1n Fcdznansfieneqo niijenja, kateEsa temeljne komponente po
Bacheldrdu (ol .[, str E 5 s4 , 99 14. ) so ]|opiaenja uedrostno nasaenih misli (, ) alosorianost in
koliaenje nacionalnega, dokle. ni uslvarjon videz realnosti(, )neprestmo preneiaarjein dreenj
dolozoy(, ,doloaenosr jc v diskum zat.ita z naddoloaenosljo, ker nedoloa.o [yasre] sroli na
nesto naiananega( )nedokazljiva plavzibjlnost [dklarativni uz]tEkl vodi dislGrz(, ]utllltarna
indukcija(, )odsotnosl poglobljetrosti v lemele p.euaemnega predmeLain iludij mpirianih
dotumentor( nd )To nenavadno miiljenje, ki hoae, da vsak aktimi princip ustvari substanco, je zolo
sinptomatiano Zdi se nm, dajasno nie tEn denco k hepasrudni paliza.:iii. tendenco, tijo sloiamo
oznaaitl kot odklon znanslvenega duha( (rrrde-, str lll) Aberanvd pragnatizem. zakalerega smo
2 Bachelardom Zedja[, da vselej nujno pnpelje do usodrih preinavanj, saj se koristnesa !e da
elkal za selej zanejlti, ampak se neprstdo )kapitalizta brez mere na podlasisvoleca
vredn(nenja(, nezmotljilo lripeljo p.edalea v usodno znoto. v kaien prasmatiinj racionalizem v
rsen, kd ne znore pojasniti s lon shosLjo, vidi nacionalno Y eseju ,o., altorica !o nalanano tej
lirti doumeva rsniano broz fulkcije( kor,pohabljeno res.iano( (neuporabnost borov) Nlane
proscncaa, da Bachlard nad taksnabesedila kliae psihodalizo, saj jc v njihovem disturzvnem redu
zaznati nultiple motnje, ki finsiGjo kot zgostirvo lslhianih imlulzov,li se ne nanaiajo na realnosi
in na slozlavni rcd, aEpaksoznamenja neiesa drusesr, kaijo pa se kor nablhia, p/.riara
aw.t .trnja (ibiden, stt 86 s4, 1ll 14) In ae se s Len v.nemo t anallzi, nam je nomda bolj
razumljjvo, da S Slapsak na razlidnih mestih v svojih tekstih izraza popolnoma neper.inentno
zavnaanje Freuda. kar lahko ob navedenem in z Bachelardolimi spoznanji beremo kot simptom c]
tudi o! 21
Navedimo seneto drugomesto, kjr S. Slalsak svoje pioblematiano dojeDanje poozjj prk
utilitame irddlcie spet ptlpelje do DosDloiitveirPesniika hsua, ki najbolj narana.o opisule
lnstantno staliiae. je r,.r /r, tolo: pozaba indlvidDalneea, lonoven pojav'zgodovinskesa !,osldsrva'
pisatclja, hrepenenje po sinekuri ( zdi se, da je problm Ljudi, ki izhajajo iz specrlianih
konzervailvnih ir oDrsiwih sredjn, kjer solradro sprejemljlvi disruzi, ri so jih lonorranjlll,
veainoma aberatiml, v lem, dazasenerdlni reprezeniacijski vzorec, kljub domemi kntianosti do
njesa, jemljejo tar modele. ki so v teh sredinah n teaeni Torej: nacionahiiana poezija, ri jo
producirajo nelGteri bski (ali slovenski pesnlti),je rarneposrdno sencmliztana v obao
neeatrwo podobo poezije in pesnikox je/a^?ro /drd za vso poezjjo (neslovensro in nerbsko) jn
Desniti posldialo niso posebno zazelen, drzavlan, l,odobno nediterenciruo (ae ne abotno)
percepcijo poezije! svojem dkturzu kue, delimo,ludiNeda Paeon (,Pftdgovor O orodjih in
o.oZ.jih(, v: ,Nacionalna iden[teta in tultura(,lCK. Ljubljana, sir 12-13, naobeh straneh sl
predzadnja odstavlu) Provi:,(lovorn o mentalireLl, identiteti,n slorenslyubo morda na ravni
slrokovlesa .azmisleka odu eta doslej dopuiaena pesniita svoboda, ki je, rucn stilno, le redro
prepnalira( in , kdo pd ve, ali je naUjuaje, da Linhart v izbor iisuh, li so pnpuiaeni k
DznjSljuj! o narodu, nilrisLel pesnilov in literalow Ne samo, d a gospa kue nepoznavanje
dejanskih zgodovlnskih razmerln izjav, amldk ie v obohnjenih izlaEh tudi berljiv . etonsisrenien
Dokovireljski nadzor nad poljemtistega, za targospa oaiLno na pragu 21 tulerja meni, dale poezija
(nendale retorika in stilizem, njena tunkciia pa je v percepciji N Pagon podobno kdlor lri
llonitor ZSA vol.Vlll no. 1-4, 2oos
273
MONITOR ZSA

bi bila doslei neomeniena subtilizaciia), za Srbe in Hrvale, za bore in nebore


ali za Srbc in Slovence? Mar ne bi bilo t.eba, preden si dr7nemo odpusaati ah
zahtevati odpusaanje, nekoga kulpab izirati tcr alegoriano patetizirati
reprczcntaci_io dogodko\r, poskrbeti za disku.zivno prezenco tistega kanca
realnosti. k1 omogoaa zasldranjc diskurza in loaujc escj od delirija? Ali ne bi,
ac so ta realnost vojna hudodelstva, bilabolj kakor odpusdanle potcbnalcgaha
intervencla pravosodja, in siccr pravzato, da sc naie paletiano bozanstvo lahko
naposled znebi parosa? Ali pa je prav manihejska manifestacija patosa pravi
produkt altoridinih literarnil pdzadcvanj? Brzkone gre za zadnje, saj v radnjih
\rsticah prosi, ne ve se koga. odpusaanja ,za vse mrtve, ranlene, vse porusene
hiae in polomljene stvari, za vsc pobitc ln zmuacne Zivali In na koncu za vse
lodrle bore.( Namesto konkretnih obtoib konketnih oseb za konkrctna
hudodelstva, ki bi onemogodilc rccidivizcm z neposredno povezavo med
ionkretnim deliktom in konkretno kaznijo. nalozeno delinkventu, je bralcc
:otisnjen v sooaanje z odrcScnisko in Neltsth nefio$ko gesLo tta\ega,4gni Dei,
d r enaki meri kulpabilizira in odreiuje njega in vojne hudodelce

S.\eda so moTna tudimanj p zimeslliva braqja alego.ianih meglcnic: cscj s pomoajo


: ::irrLl uvede stcrcotipne rcprezentacije dveh ali t.eh heteaolonih in za silo
':::r.doksnih populacij, Ziveaih, geografsko v7eto. v relativni blizini, kakrsnc
:r_37entac{e) so uveljavljenc v doloacncm sloju ene izmed teh populacij Prek
' :.:rinc alcgorije predlaga nekakano E7dlorrng konflildnega razme{a med njmi z
,.,oredukciloeneumednjii(rslovcnskihozsirskihborov(,kinajkarpogorijov
-:: !eselje umsko superiornih, delavnih, kultiviradh 1pd ). Precej izpdjeno in
\nBko se zdiprositi za odpusaanjc za podrtc borc. polem ko smo jim Ze privoaaili

'r:::rDragnaliana prelriaevanje) Za korletsL okrepljene Detrtalne druZbcnc mreZe na lSH,


. : nemMa ti dve srotcstni nnenji o ,poezijl(, skupaj z njunlnardrrrlrcr, pote lo sta z
,-:Dregnaliavlo.icotesabesedilaiDpesnico,tiesanrneniaznjimalnSezdrueimipodobtro
:: - .$bkina ISH. fveda ne delr naposled le lahko priSl do izraza. Daje Dotrebno redeti tudi
\:: l'rj.nle solasinica podjetja kljeusla!ovilo lSH. kar zgolj ilustrira, kako sc nosiLcl sorodnc
- ''ii ob ustrezrem homocenlzacijstem ldeoloikem pritlslu ln ot locl.aiju stupnega
i r:.sled - aetudi nevede - zbliiajo v erolnllodstve.iin mcfialni lonti novc lodobe
: : Pava !ol za razumcvuje lenome.a sklal!o nalvne in subsrancralrsliane rercepcije
: iLir znanosti ra Slovenskem, kije zdres zanimiy in sa tuka skuimo skiclrati- namrca,
: .: :h mogoae, da se v doloaenih otoijih snnbolno nasilnl in ideoloilo obremenjeni diskurTi.
: :i 1;rznanosl rzposttrvijo kolmcrilo poczijc/znatrosti. je rveda povsen d.usa h precej
: : : i naporna v prinErjavl s to, ki nam lo rG)odajala om enjeni avbnci - sevedd
,

' : !,llasju zElavrimipe.esl slovnske literarne krilik in m frelaenci kakih samookLlcanih


S svojo skralno poerostalitulo vpercepciji poerije/z.an.sli se taki
, - I lir iami lpisujejo med slrajne diletu@ v zadelah poc[atrcsd/litcrarncsa/
:_::: Liokajpak kakor vs1drus redr d,skurza v svojih najbolj pertinentrlh rrhovlh

MonrtorZSA vol. Vll/ no 1-4, 2OO5


274
MONITOR ZSA

vse hudo. Strukura d1sl:urza z alegorianostJo vsaj posnema rcligiomo, ksdansko


)simbolzfanje( vse do kulpab izacije vseh povprek, kesanja za nestorjeno in
odpusaanja nasploh, ie Ze ni zares in do konca roligiozna. Glede na to, da gre za
dvojno konstrukcijo, zgrajeno u predsodkov, vgraje h v verovanjski obrazoc, se
spmsujemo, simptom aesa je insistentna rekurenca odpusaanja v obravnavanem
besedilu m, ali ima tam odpusdanje sploh kakSno perfomati\.no lastnost, se pmvi, ali
1ma sploh kaj opratrtu z reaLnostjo vojne na H
askem in v Bos (m drugje v blizinl),
ali pa je tudi simptom zgolj alegoriacn, se pravi hliden, torej sprenevedanje? Bi se
hudo motili, 6e bi rekli, da je besedilo eseja o borii S Slapsak alegodana apologla
dfbren.iahstifiega raxizm4I katerega pod stat je versko - civilizaciiski nacionalizem?r!

I Etielr Balibar, op .,1 (v o, 5 ), str. .16l J4. v alanku z naslolon )Rasizen: ie en uriverzalizem?x i
izraz san je poYzet po P-A Tasuieffu
'?r
Zan imivo je prebrari naslednje nisli Svetlane Slaliat gted.loij1e Matd tha.hteka rpiner te
knjiec j zelo dober najprejj Wieserjev bralec,{li Dcbeljak znanjial obses tnjrse jn izloarl iz nje
vse bolj relerutne polit,ane antinacionalistiane eseje,lz pa sem se sr.jnjala s rem. ker se ntje zdelo
lomembno, dari, Ipoud a1,t pria alankd] objavim.( (Svedana Siapiak, )Antikajelaknus
danainjesa aasa lntenju s Sveilano Slaliak(),t: L iaturu,teln X\L at I53, marec 2004, srr 74 )
C pusLimo ob stranina!,aano rabozaimka, ti naredi sravek nelogiaen, potom so Dorano! smeri re
nekolilto nerodno zaslavijere $ayane lositew.asarl, ali soy rnjisi ostatj zsolj .acion alhriad eseji?
Je pa na tem mestu mozno in vsekaror zaninlvo Seneko druso oluuje, ki Bekalor zadeva tudi
predmer priaujoae analize i. za kateiega ru sice.nimamo dovolj pro$ora, da bi ga mditi,lahko pa
ea na kralko sticjrdo GE za io, da so je rreba na mikronivoju lonti srudija ,air.y ,arrz,ift
kolkrjvnesa imaglnarija, kakor sa skoz, aas sinboliziEjo, reprezenrirajo in vzdrzujejo ijste oficjalne
lnstance posanianlh skuprosti (drzax mc!, etnij, slojev, razredov, pa tudj majiih skuDnosrj, kato.
so npr dntina. druitvo, setLaitd ), kivsetej skrbro za disemlnacijo obaih nest oz za zasotalljanje
oficialnega kohezivlesa mateflala (lolokriwe remori]e) skupnosti Ta fansmisija, v raterj so
zakodirda .azlia.o uainrujoaa simbolna nasilja, potlaaitvc, nanerne amnezije, ponarejene
inre.pretacij, izkljuaitve idr, oalLno loreka skozi bo! zarnte, ndj vtdne diskuzivne ptasrj in
strotgije, aetudi se duturz navidez kaze kol ldeoloiko neobremenjen (ie Dosebno v novem ob.lobju
t i politiane korektlosti ostaja onenjcd nereflehirani material koletdlmega inaginarija odrinjer v
globljc disklrzime plati in tamsrozede rondenznu) Olu anje, li ga omenj am j! iz kaierega izhdja
potreba Do natdanejsi zgodovinskoantrololoskl in sociodiskurzivll raziskaq paje.loloaena
struktlrna podobnost r.-ae zerrimed L KosLiaen in S_ Siapaak. kije, polos tcga, dajo
.azbnamo iev mmiiem, ka.smo v aldku ze omenili, tuvidna tudi iz ruceDa me.l rdteEoriiama. ki
doloaata spoznaml in etiani rsiste. alovehovega delovanj a: ,bdus bquendi in nadus agerdj (M dd
Ccrteau) L Simovia v rap.avi o Lazi Kosn6u ucoravlja. da so Kosnaeva zivljenjska slaliiaa v
enehnem prorlsloviu, njesove Zjvljenjske opredelitve pa se medsebojno izrljuaujejo (.l r? .tr av1o.
nasteva vea rakih protislovij) Na sorodno prorislono srrui(ru.o ali nemara celo hertno (kolcktlvno
,podedoano0 slratesijo (manipulira,rja z elemen ti lolcldmega imaginarija) nalerino, ae
domnevno ansaZtanain perlormarivna ( annnacional8riana, tminisLiana idr ) bese.lila Svetlane
Slapsakvzememo Dod Bilroanalltiano tonteksrualno in sociodhkuziyno lupo, saj se hitro izkaie,
da ee v njih za moano drugaana tonotacijska pomenska Dolja,lakorjih skusa avbnca ptasirati
publiki na d ekla.atihi oz denotaciisb rahi Indi karivno jc, d a S Slapiah v Kostiaevj pesmi sptoh
ne zaznanobenega protislovnega momenra, kator tudi ne njenega ahisLorlanGklliejslega toposa
(brzkoneje to v ,prasmatianem{ in,ulilitdrnem( zmahu rudi ne zanimd?), ampal zsoliusmerieno

MonitorZSA vol Vll/ no. 1-4, 2OO5


275
MONITOF ZSA

\ obravnavanem besedrlu imamo opraviti z botaniano rasistiano alegoriko (slovenski


rz sirsk bori Ir avtohtono in kultivirano, po moZnosti vzhodnomedlteransko rasdinjo),
\ nekem drugem eselu S. Slapsakje mctaforika zooloika (madke in psi'::), vselej pa
Je hicrarhizacijo bioloskih kalego.ij, ki naj diskurivno za stopa hiemrhlo aloveskil
za
rasem, v nasprotjuz antlanimi in ,klasidnimi( basnimi, kjer so predstavniki Zivalskih

:.masoiko) manipuri.a s storasrianimi podatri, kakrina stn,le\:ima, n^ic Sdnn Matid deUa Sdltute
:.najlepiihKostiielihaljcelosplohvybsaininaplsanihpesniindaponreni,konanoiivljenjsko
..'?\az drusih\ NezainreresiranosL S Slapial zaodkrivanje dcjdsKh mzmcr 1n brezbrlznostv
: z, z ,bjra njem jnformacli in razbiranjern zeodovinskih p.ocesov in translo.macij iz ijih, sta res
. lljivi Kako inLenzilna n' kaline nruvi je ,intelek ruah a radovcdnostu S Slapsak, o kaieri poiee
:.:hnega skljccrrtrja na uzilek (ie en simptom?) tako rada piie,lzvemo tudi iT te iz)^y. d ahshe
-. . ,,od,s,.; lasonira.avno zato, ker o matmatikj in scometriiine poznam pravzapmv
,Tem a me
-:i!r.uen zortrcga koG tcga znanswenika t l, ae sem tor iludentta prelasala tethe slovdrje
._:s del lega opravi.r s nntiskom n, sumb ((SvetlanaSlapiak,Antikakotlntehktual izzirza
!:oletje( (Intcrvju Majc Sunaja s Svetlano Slapsak), y: Morn,r /SH. vol v, no I 2. 2001, sl.r
Spotulno se, dazd Rolanda Barlhesa Domcnt lascinaclc sproza neumnosr:,Fascinacilaje
: .baurct, s katerlm me rnora navdlhnrti neum.osl (, Roland Barlhes, ,Roland Barthes o
: :idu Baflhesur. v:,yorit . /.tH, lol ly no 14,2002, str 156
.scj ,vzsoja naake{ (.r dr , tr 2r l2 ), lder v navalu biotra tiinsa diskurzd med
s drusim
_
, -:.r. ludi naslednje: )vedno bo Im acka - op a1t pria alanka] orko nepredvldljiva, k.aljelsko
::.1\ainberaskopodzna,lrcdrznadougledrfigoslovlnnetnadohiinepomoanice,Dihalabo
'r _: !olr llubke ot.oke n' s prillzovala najbolj srarim tetam, skrivala se bo pod posreLjo, ko jo boste
.iomu pokazarl, in kvarila bo VaSe 1ltinne t.eNtke Z drugin1 besedanri, niloli ne bo pes Ce
: : ia hr vai pes in maala iivela y harmoniani slupnosll, zdruZjte malo nNco z od.aslim psom,
. - _ ijnc bo opazll, kdajjo po$alnjen suzenl vnaspromen prime.u bo odrasla maahauporabila
. i t. p.enoa, da bi DelzCojila uboseEa cucka Ob vsn1em boVaS ko natlmatiavelist Ze dve
,,- i Do kakincm od svojlh liisnihpodvisov deloval kotlooseblenje tredilacije in bo Lu samo za
Tr se nam neizberno zastavlja losidno vpraia.je:7a kakien uZitok in vzgo]o pravzdpravgrc?
.;r: !. zivo nasprotje postenosd, naaelnosti, dernokaciie ln jalnosti n' vzsojili s bosG, da boste
i:r-rprenaiallSvojeodgolarjajoaelaslnoslibostelahkosyobodnojnbrczoaltkovvcsli
- .-:1alii^!tr dona ( Gu loi.l tldiknjilo BoneSa,Antnldtt in the thint R(it:h tutr.
.. t!, and ntc Hato.auy,ConLinuum. NewYork - London,2000, ki lcpo prikm.jc, kako so
- . r.lenFli zivaliln kako so obrahavali ljudi, klso ra rjihovi r.dlas,ar,rz. Dredsrdvljrli
,_ -r b,tja, opisuje tudi nsidnosl meie mcd Nuperiornimi( ln ,inleriorniml birjl) Nekaterl
i- _ iolceicc Svellanc SlalSakra ISH sno rnenda nekaj teh )odgovarjaloaih lastnosLi( izlusili
S Slapiat se, kdkorsmo ie z,Disali odliaro poauti! svtu rigldnih biMrnlh olozlclj, med
1 ;ihr vkdajo ostcr antasonizem, rivalsNo. @knovalnos, vaaeh tudl lojna I'o vsem ten ni
r:-:t,a glede rd zatekanja Sv1lane Slapsdk k,uzilku( koi vrliuncu aloekove ekstMeprl
::srovln njenen renehnen onenlaijtr ,etike( kor lemelja aloveikesd delovarj, in
. doslojanstva - nitinasledr.ia konfcsrla:,Ob njcj tmaakl op a1,t pria alankal1,r2njo n1
. : -::, rek$or 1n ohranjatldostolansrva, v loDlen niru nr sleDi ljubezni V,s iudi zsodovinare
: :::. Tekstej brZkone bolje lisaris pisalom, ohranimo pa lahko le slo,tnrzeinamo
-:ri: rrincoz obrenenjenosl z zgodorlno, klle zdr se S Slap<ak kar nekako odvea in tijo
jr b.emeni i. ,tlaai(, pa ima n*to ie v nekn d.qem qjonem iekslu: ,Kaksen smisel ina
: : rznoma La mali kanEvalsh ko iet, ki F iel aez m oj hrbet( ( Svetlana Slapiak, ) PoLil a
_

... :. \ tite.dhtd it lll/l12,mai/lunii2002,srr,1)

MonitorZSA vol. VII / no. 1-4, 2OO5


276
MONITOF ZSA

lrst zgolj vlogc v praviloma nesegregati\.rli, detudi hierarhLai Zivalski druZbi. Kakor
pd vseh rasizmih je po vsem videzu tudi tukaj Ela'vnl enjeu elaboracija kategorije
pokorjenrh podludi. Odlomki pogovora S. Slapsak z \4adom Kotnikom ob uradni
i/daJi porrdila o dokroratu niso zunaj tega /p.&rd.
Koliko osobnega angazmaja in etiane investicije je dojansko zastavljcnih v
altoriainem zap6u ,sprava lahko jezdi na zasfupljenii nacionairstialih naracijah,
pa na svojo nujnost, medtem ko pacflzem izgine, ae vanj kapne
se vseeno sklicuje
ena sama kapljjca nestlprostl(,,6 pa naj naposled bmlec in bralka presodita sama

Ht'dk l4adu Kot ik , Gdlpeiu Mateju,


Sabini Miheu, Dtusu B Roturju in BdiatiZtch
za dmgocene kitiine ptit)ombc in kotekturc

Taja Kramberger
8 stentka na Fakuiteli za humanishdne itudije v Koptu
E{ai :taja kmberqedosro fet

Reference
Aocati, Luisa (2001) Zelotjca in ner- Oie in mati I katoliiki tzgojt iustct,, Lju.btjata:
Sludia humaaitatis (v prevodu Irene Prosenc)
Bachelard, Gastor (1998) Oblikovanje znanstvenegd lrra, Ljubllana: Studia
humanitatis (v prevodu Vojislava Likarja)
BaLbar, Eiienne (2004) Sbah pled nkoZiumi. Poltika infitozoJila pre.l Marxom inpo
,r?m, LJubUana: Studia humanitatis (v Uevodu Kata rine Rotar in Alenko Zupaniia).
Barthes, Roland (2002) )Roland Ba hes o Rolardu Bartlesu(, v: Morilo. ISII, vol.
lV no 14, str 153-175, Ljubljana: ISH (v prcvodu Taje Kramberger in Dmga B.
Rotarja).

, V inirnitu: )Reconciliatio. can surt over poisonous narioralisr nararives, dd stili claim ts own
necessitx while pacillsm dissolvos if a drop o I inrolemnce talls in ( (Svetlda Stapsar, ,Follow the
Women: SLEtegles and Ndranres brlhe Reconcilndon in the Balkans( relsl za dc awico
,Reconciling for the luture( f:Ho hs Batknn Di-Marthb Neakt.r on Dehoctud a"d Cirit
,tocierr lsrrd.r it 8, polcrje 2003, st. lE-20 )

MonitorzSA vot.Vtt /no. 1-4, 2OO5


277
MONITOB ZSA

Belting, Hans (1991) Slika in nie a obiins^,a I sred jen wku, Ljubljana: Studia
humadtatis (v prevodu Stcfana Vcvada).
Brus, Robert (2003) D/ew:i e vste nd Slownskem, Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ciuobdkova Repar. Stadslava (2004), )Zunanla opazovalka (dl Obdni zbor Drustva
slovenskih pNateljev, 19. 11. 2004, dvorana DSP](. y Apakalapsa, it. 84 85, str
325-334, Ljubljana: Druswo Apokalipsa
(oiul, Mado (2005) rAaltdeamas igttur, anti-i telledudles dum sumus lzgon
heretika(, \: Monitot ZS4 Vol Vlt, St. l-4, Ljubllana: Tmpos.
lramberger, Taja & Gaspcr Malcj & Barbara Korun (ulednih) (2004) )Dosloji I, II.
III,IV(,vtApokalipsa,it.84-85, str. 139-334,Ljubljana:D.ustvoApokalipsa.
R-.rar, Drago B (2003/2004) )Francosko-slovensko znansweno s.eaanJe na EHESS
\ Paizlt(, \: Monitot ISH, Vol. V St 3-1, str 126-127, Ljubljana: ISH
::\. Boria (2000) l /rlals in the Thnd lleich Pets, Supegoats, dnd the Holacnust.
\ew York & London: Continuum

. -.:pande nu z B Slapiukom,24. 2 9. marec 2004( lKorespondenca ni za sebna, saj


_:b a slmultano posiljana na okoli 30 elektronskih naslovov Neobjavljeno, oscbni
=]hir l
.- '..tk,Wado, Za?is pagowru ned $elluna Slaplak in nddam Kolnikom nd ISH oh
:t.ail patrdilu o dokrctiruntu - etnogral\ko Et^divo, 23 marec 2004, Ljublana
reobjavljeno, osebni arhiv)
:-rn \eda (2003),Predgovor O o.odjih in orozjil(, v: Neda Pagon & Mitja Cepia,
':tcionalna identitettl i k/r/lri.a, Ljubljana: ICK.
! - rrrc- Ljubomir, ,Beleske o Lazl Kostiiu( ( tekst na 54 straneh je dostopen v cidlici
:: ipletni st.ani: )
i,.;rk Svetlana(1991) Mala irna oblekd (posebno esej )Bori(),
Celovec Salzburg:
Ziozba Wieser (urednita Alci Dcbcljak in Lojze Wleser)
i ,:ik Svetlana (2002) ,Poenka ukljuaenosli(, uvodnik vr arelatura, let xlv, it.
:l-112, Ljubljana, maj junij 2002, str I 7.
:-i:-i Svetlana (2003) ,Antlka kot mtelektualni izvivza 2l s toletje(. Intervju Maje
:-.aia s Svetlano Slapsak(,\.Mo itar ISH,\ol y, no. 1 2,str. 158-l85,Ljub1jana:
::H

Monitor ZSA vol. Vlll no 1-4, 2OO5


274
MONITOE ZSA
MonosElaotSH

SlapSak, Svetlana (2003) )Folow the Women: Strategies and Nafatives for the
Recorciliation itr tle Balkans(, tekst za delauuco ,Reconciling for tle futwe(, \.
Hortmns Balkan Bi-Monthl! Net$lettet on Demooac! and Ciril SocieD hsues, i
8, poletje 2003, str. 18-20
Slapsak Svetlana (2004) )Pohvala lenobi(, vi ,nzrz, letn. )(V. St. 1 2, junij 2004.
sh l, LjublJafla: Emzin Zavod za kreativno produkcijo; tudi rla spletai stranii

17 04010514033867
Slapsak, Sveflana (2004) )Refercndufimyin referendumdumi(, v Ord, str. 7, Ljubtane
Delo revije
Slapsak, Svctlana (2004) )Artika je lakmus danainjega aasa( (Intoflju Ane Ristollc
s Svetlano SlapSak), v: aireratura,letr.. XVI, it. 153, marec 2004, Ljubljana.
Zapis nelegalne 66. seje Seliata 1S// - etnografsko radivo, 17. februar 2004, LJubljana
(neobjavljeno, osebni arhiv)

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


279
MONIIOR ZSA

ftiloga k dlanku:

Laza Kosti6
SANTA MARIA DELLA SALTJTE
(3.junij l9O9)

OprosLi, majko sveta, oprosri


ito nasih gora pozalih bor.
na kom se. ustuk syakoiate zlosri.
blazenoj tebi podiie dvori
prez.i, nebesnice, yrelo milosri,
sto li zemaljski sasreii sryor
lajan ti tubim prediste sltrte,
Santa Maria delia Salxre.

Zar nre lepie nosrr lepotu,


svodova tyojih postari srub.
nego grejuai svetsku grehotu
u pepo spalit srce r lub:
tonr t o b.odu, trnut u plotu,
daYolu jlu a vragu dxb?
Zarnre lepie vekovar u te.
Santa Maria della Salnre?

Oprosti. majko, mnogo sam sirado,


mnogc sam grehe pokajo lai
svesioje srce snivalo mlado,
sve je to jave slomio ma ,
za aim sam aezno, aemu se nado,
sveje 1o davno pepo i pra',
na ugod zi}u pakosti zure,
Santa Maria della Satnrc

Monitor zSA vot. vtt / no. 1-4, 2Oo5


2BO
MONITOR ZSA
MonogEt!aotsH

Trovalo me je podmuklo, snjilo,


a.l' ipak neCu nikosa kteli
Sto sodje muke na mene bilo,
da nikos za to ne kivi sver:
jer, stoje duii lom o lrilo,
re joj ujetu duiilo ler,
sveje to s ove glave sa lude.
Sanra Maria della Sahrel

Tad moja vila prcda me sranu,


lepseje ovaj ne yide vidj
12 cmos mrala drvm mi svanu,
ko pesma siavlja u zodn svit,
svaku mi mahom zaleai ranu,
al rezoj rani nastade bdd:
Sro 6r od milja, od muke ljrte,
Sarta Maria della Salute?

Ona me slednu. U dusu svsnr


nitad jos takav ne sinu sledi
tim bi, 6to iz tog pogleda tresnr,
svih vasiona stoprla led,
sve mi to nudi za eim sod aeznu',
jade pa slade, aemer pa med,
s}u svoju du.u, sve svoje zude,
s\1]veanost za te. dilni trenute!
Sanra Maria dlla Salure

Zar meni jadnom sya ta divota?


Zar meni blaso toliko sve?
Za. meni starom, na dnu Ziyota,
ta zlatna voaka Sio sadtekzre?
Oh, slarka vo6ko tantalska roda,
ito nisi neni sazrela pre?
Oprosti moje gresne zalute,
Santa Maria della salute

Monitor ZSA vol.Vll/no 1-4, 2OO5


241
MONITOR ZSA

Dve se u menr pobiie sile,


mozak i srce, pamet i slast-
Duso su bolat strahovit bile,
to besniolu.j i stafl hrast:
napokon sile sustase mile.
viiusav mozak odrza Ylast,
razlog i zapon pameti hude,
Sania Maria della Salure.

Pamei me stesnu,ja srce stisnu',


utekoh mudro od sreae lud
utekoh od nje a ona svisnu.
Pomraa sunca, vedita stud,
sasnuse zvezde, raj u plaa briznn,
smak sveia nasta i sirasni sud -
O, sYelsk slome, o sEasni srde,
Santa Maria della Salurel

U srcu siolnlen, zbunjen u slaYi,


spomen je njezh sveti ni nratrr.
Tad mi se ona odonudjau,
ko da se tsos mi pojavi sam:
u dusi bola led mi se kavi,
koz nju sad vidim, od ne sYe znan
zasto se mu&aakr mozsovi mute,
Santa Maria della Salute

Dode mi u snu Ne kadje zove


silnih mi Zelja na\reli rq,
ona mi dode kad njozi sove.
ta.ine su srle sluihnje njoj
Navek su sa njom pojave noYe,
zemnih milina nebesk
Tako mi do nje prostire pute,
Sanra Maria della salxre.

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2oos


282
MONITORZSA

UnasJe sve ko u muza i zene,


samo ito nlje brisa i rad,
sve su mnine, al'nezezene,
strust nam se blazi u rajski hlad;
sia.ija ona sadje od mene,
tamo eu bitr dosia joj mlad
sde sYfi \remena raziike iute,
Santa Maria dela Salxte.

A nasa deca pesme sll moje,


tih sastanal(a Yearti lrag:
to se ne piSe, to se ne poje.
samo sto dusom probije zrak
To razumemo samo nas dvoje,
to je r ra.Ju prmoval dra8.
to tek u zanosuproroci slute,
Santa Maria della Salure-

A kad mi dode daprsne elava


o 1og Zivota h doYir kaj,
najlepsi san mr postaaejava,
moj ropac njeno: me, naj'
"EYo
Iz nislaYila u slaYu slava.
iz beznjenice u raJ, urajl
U raj, u raj, u qezh zasrljaj!
Sve de se zletu da probrde,
dusine tice sve da prosrde,
zadiviaemo svetske kolxte
bogove siln, kamoli ljude,
zvezdama eemo pome.it pute,
suncima zasul sellenske stude,
da u sve lute zore zarude
da od rniline dusi pofirde,
Sanra Maria della Salute.

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


283
MONITOR ZSA

uDKs72 029 00r oos 1s(4s74)


lrena Sumi

Med Baudrillardom in Butalami

Z*aj sa se tsimoruln\ ka ve cionalni ali konlarnistiini diskuni -


tradicio alno des t diskuni prcnakkili ttu leticol
Ptdto ryruia je lorej je, ali stloh ldhko ie wlna a.lprcna ustd
in reienb kaknli- kat ba ?enela nendr.1.lno?

Jean Bautuilard, v aa.oniurution des inbeciles,


Llbeftiior," 7 ruti 1991

a:rtek dndlizitd dtd zoperstaqena sowa, ki sta tpnducinla tudi tlehakel na ISH:
,.-i dkadenski eant, kije wlno balj prisil opozjcio'tru kol donedawd ,desniia^ko(
-inliziranje: in dntiintetektualni goror tistih, ki Jfi Bau&r atd oz"diuje za zatota
-..ecilar. Tezd je, da p sled!ihnitukot e sre zd bandlno karupti ost in zdtuto, tenwi
:::dMlistiinowrc t prdtico do inbecilnortL ktja gledaja kot urcsniiiter stoje pnvi(e da
!.ioni. Zaro jih )le|it sovor ikdndaliiru kar kn|ore^rh in z niin ne polenizi
!-|et so eksarcirujo

[i0ane besede: debakel na ISH, antirntelektualizem, lalalizem, zarota imbecilov

:i rntle entilled 'EetNcci Bauddll d and llutale" aralrses tvo i xtaposed .litcourse:
ananA olEr oLto the debacle at lSH: |he " lellit ' d.ddehb .laco ree thdt is
r.f, .dduced,
r? l slyloned inta the positid of "nghr1st" horuhary; d .l ke dnh-intellectual disco rse
i -inthonBaudnlLa deilg aresa, the.onspiraty ofinbe.iles Th. afiick dryues thot
tu ::iet do ot reprusdt bdnal .on/phvehes and consptruc!, but rather a Idtdl^ti. beli.l
a .-t nght ro behg dbecile, vhich ttney regahl6 he nght 1o eqaliry- lhat is hycon)urers
t'+.ks l tl the "leftist' tlisco tse scahdalous and herenc and utft to polenicize with:
{!; *a exorc$e t
ilerord!. debacle at ISH, dti-mtellectualism, fatalism, @Nlracy of lmbecrles

-: -.:<aE cahtnb tton < Etkc rldudriilard etButale,.,ft ne andb)te de.{ew dtscoars
1,.\?s qul onL dtre a rrcs, pturluit le dlbd.le a l $Il: le .ltscourt acadinique dit de
dr. " .fotcl de?lus enplus.lq s 14 posnon denotulisatio .ncor. ft.edhenr assoctae
. t . iaie eL le dis.dts anli-intell..tltel q e Bdu.lnllad appelle la contnrati.n des
';

Monitor zSA vol. vlll no. 1-4, 2OO5


2s4
MONITOR ZSA

thbiclles Ld rhise pnntipdle de la priserte co rLl)uttohestquecesco jurdLe t!iinbic et


e s'e gagent pas n coruptton batule et lo .onlpiration, ,tar t'ahatulovent pl1t6t a u e
ctuydhcefutal4t q ils o"t le drct d'etu mbiclb, ce qu Lls consdireht.odtu le dmt a
I ataaliti ('est Io raisan pour laq elle ces.ohj rdlau^ /inhicilesdi o cent le dtsca is.le
(Bdache,cmtusca.laldr,hiktnqueetina?prcpnaconhesdletdel,Dlituitt".:ibprilirent

Mots clas debacle a I'ISH, lcctualimc, Ialalise, conjuatron des rmbecrles

BaudDllard le davnega lota 1997 zelo razbudeno pNal o prekivanju dveh fenomeno!
v tedanji Francijii zania, impotentne umettosti. in todaj modno prod irajoae lepenovske
populistiane desmaarskosti. Fascinirala gaje nezmotljNo prepdaljlva sozvoanost reh
dveh oaitnil preprosainr bedaste umetnjaka*aino o aiaemer, it javnega govora, ki ga
odlikuje le to. da vse zelo natanano ve o niaemer torej medsebojna fortil'ikacija
dveh pmznin, kar je slrukturno komcidenca. ki najbrz ne le odlikuje, temvea celo
omogoia iil pogojujevse rcsniane tragediie: resniano tmgedilo pa spet doloda to, da
akterji delujejo ,mofaj iskrenega prepdaanja. no zavestnega pretvarjanja. Pri slednjem
jedo zgoij mehansko in zato v bistvu le bolj ali manj podla, Ila koncu koncev smeana
penpetija Bauddllarda v citiranem besedrlu najbolj boli pdsilnost )levega( govora, kr
je pervertiran v mehansko smosnost tako, da se mora po sili razmor umesaati na
pozicijo, klmuje najbolj odwatna: pozicijo moratzacle S tem skozi vsiljeno rcpoz-
cion anje funkcionira kot banalnost. pmti svoji volji namrei zaErta neko pomembno
mojo, mejo libortarnega diskurza. To mejo ji dillira pmzni govor )desnice(, ki pamztra
na tadicionalno )levem( diskurzu: posnema njegovo taktiko razb{anja meja. Oba
tako repozlclonirana akterja eden o drugem slstematiano domnevata, da sta banalno
mchansko zlo, da torej nirnata artentianih pozicii, in res, zdi se, kakor da le reaLni sver
s to pefferzijo dosegel popolno vitualnost, poslednjo posrcdovanost To Je seveda
iluzija, ki je uainek dosezens in nepresezene meje libe.tamega ihskEza: na koncu
projekta ftzblanj a moralizacij j e zgolj momlizacda zato, ker nas zasebni, slehe.njaskr,
komaj za komaj nominalno postevolutivni univerzum smesnih. psovdolinearnil
imagrnacij, k1 se mu Zal do tega dne ni u6inkolrto up a Se nobena )Ievica(, na koncu
zkazo, da je vsa zgodovina etropskih emancipatornih gibanj v .esnici zgodovina
veanega boja proti, ne zgodovina boja za Ne smemo pa pozabiti, da je, hvalabogu,
zgodovina tega kaja m aasa v primed z veirnostjo kljub vsemu zelo zelo katka. Hoaem
paa reai: Bauddllardova skrb je bila navsezadnte gotovo prazna, da ne rcaemo,
impotentna. pa ie Jaw o smejati se celi reai ni mogel, ker je paa brezpdzr.oo vsravljen
v pozicilo kntranega )Ievega( teoretrka - ta pozcija paje v oaeh imbecilov vedno bolj
dolgoaaseo, Zaljiv, pridj Earskl mitiet.

Monitor ZSA vol. Vll/ no. l-4, 2OO5


245
MONITOR ZSA

VpraSant je nanuea. s kom hoaemo tutaj za.es simpatizirati, in skaterega stalisaa?


e

Z nckakSnimi univerzalnimi prcpdaanji v dobro m pralLno in lepo, ah vsal z nealm


.le povsem blatanlno antiintelektualnim
- ali pa s preproSaino, ki nosi mnozicam
ncnitno zveneae ime, npr ncolibcralizcm? Najmanj, kar si moramo priznatije, daje
tsaudflllardova poacija artificielna (dolgoaasna) zaradi svoje noslalgianosti: ko jo
neka, za nazaj sanja lo, kar je (Ze) neobstojcdc, kar je (Zc) izpraznleno vsakega
irlrsla. karje impemtiv zelo nerelevantnega dobrega: skratka, Baudrillard sebi navkljub
-Dralizira, aeprav ga prav to najboli skbi, saije moralizacra po defmicijl najboll
i! rzena mtelektualna poacija Saj res, pravi: kako se je zgodilo, da , m i( moraliziramo,
.: \aerajinji moralizatorji pa s tako lahkoto zmagujejo?
Kadar se taksnaftd Glna po$ea
in lravestrja sm isla v tem nasem svelu zgodita,
ev
.. zdi, daje njuna poglavima prakliano zaznai.na posledica paa ta, da lludl na svolo
irplost z nlaemer kotlor tohko pametn n ali legalnim a1i naaelnim ne morele vei
-jobiti; vse Le .eai poslanejo ne le nerelcvanme, ampak tudi neatraLlime Uspeh
!:.turacije mbecilov tlalnatanano v tem, da je iluzionizem, trik, vendar ni prevara: v
rjh zbudi vero. fantazmo. kijih prepridujc, da pamcti in lcgatzma m naaelnosti in
:. iira in drugih dolgoaasnih real ne potrebujejo niti za sreao nili za uspeh.
:":- rdov proti lastn i volji moralistse sooaa s tclnlc fenomcnom: kakemu imbecilu
I riLla

-_ \rkistaLno jasno dokaze, da je nesposoben, neveden, ikodljiv; ae mu z.aven


_. gne. da bi mo.al zrraditega odstopitiill oditi, izzovc pa Ic splosno zaaudenje in
:j3nje: zaradi ozadnega delovanja trika imbecilnih aarovnjakarjev sposobnosl in
-_. rrta sploh nistared zaglcdani kot vzajcnno pogojeniin soodvisnl to iTvirno zelo
::,_r premiso j e vsak ,levi( govor nercfleklirano itel za na.avno, za danost. Notranja
- -ra pozicija Zr tev/veroilov imbecilnega trika pa je pozicija absolutnega aaroveda
- r :.rlrega a1tizma: ae sem le dovolj preprost in neveden in nasilen, me ni niaesar
- rom zagotovo uspeien in sreaen.
:-iinl imbecilov in lmbecilnostije torej v genealoakem smislu oditnopopreproaaen,
'::3n. ponarodel nasledek vseh emancipalomih idej, kijrhje evropsko levraarstvo
,,.: :.13 sistematiano razglasalo: ponotranjen je kot pravica do imbecilnosti: aeji
- :rtrie. krsite aarovnjakarjevo pravico do cnakosti, kar se Baudrillardovemu
::.-ralcukazckotpeffelzlja,kaja,shrmavlastnemsvetu.kigaprotilastnivolji
l.-r ren Lni govor moralisla Ima pa na Slovenskem Se poseben uspeh m odmewost
- 1:. ie sidra ne le na globalni tnumf imbecilnih aa.ovnjaka.je\ ampak hkati
,-r : r3i reaemo. avtohtono varianto tega Vec,?J: ti dvakatno utrjem provinualnr
- .:. i. odlikujcjo po tem, da recik}ralo nenehne, korriane, inventiyno bizarne
.,: _ re amplifikaci.ie in sploh nabuhnitve svojega metropoLocga vzora, kije
, Sloveniii brczaasno, Zc davno udomaaen v obhki metaaasakraja, ki mu
,- f]rale Ta univerzum - Butale - je nepimemo bolj vigorozen od svolega
::.aga g:lobaLoega,vzora(. ln se oplalav nenehnem prccesu udomadevanja in
.-, ,i: : +ojih navdihov in korobo.acij intclektualdcva zmota jev tem, date
- : rriiove prcdukte gleda kot kajo m farso, kar gotovo ni: je realizacija v
Monitor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2OO5
246
MONITOF ZSA

najaistelsem pomenu besede. Tukaj sta si zope.stavljeni dve iracionaLnosti: prefr ,:.
vem aarovniskega zbora ignorantoy, ki se gredo svojv bisttu skajno falalistiaen l
in okrcg tega istega mbecilnega aarovnjailva hudo precenjuloaa se zdNZba lj-.:
)lel,fi( inielektualcev. ki nefladoma, kot pravl Baudrillard, na svoje neiztne]-
preseneaenje ne morelo vea izreal nia, kar bi bik) zaznano kot ncna\ad_
(=nckonvencionalno, kot presezek zdravorazumskil resnic, kot zmaga nad imbca
in aaromjakaql - ali pa vsaj kol dovolj moaan signal, da bl pridobili druzbeni poi -_
o teh rclaci_iah)

Skratka, ko gre za ISH, se je nemara zgodilo tole: pesdica )nehotnodesr-:


moral izatorskih ,libertarccv( poslavi naivna vpraianja, kiv kontekstu ?r./arlirg Bui-
kisc zraven Sezgodovinsko natanano prilegajo v globalni tren utek zmage imbecillzi:.
zveni,io kot zelo prcZiveto. nunsko. sakrosanktno, minuclozno. skupulozno. Zaljrl
trcbczljavo drobnjakarjenje - gial.ni ytls aarowrjakarjev paje, da tatih vprasar! ne bi
smeli postavlJati, ker kSijo nekaj zanje nedo laklj ivega: njrhovo pravico, da so imbecr :
Zato odgovarjajo z indignaojjo: bnga me za vase pravo,vaio akademslost, vase poir.
njakarstvo, vase intelektualne argumente, vaio intelektualno lastnino, vaie skrupul:
Nistc dostojni, da vam odgovodmo, ker niste razumeli pravila trik a, ker ste ksilinaii
vero. Ste pa zraven Se bcdasro in naivno domneval, da gre za pravila logile
akadomskosti in pravar ke. ne spadare v nase obacstr'o aarovnikov, ke. ne razumerc
pravil .Vreld, ste izloae celo tako, da vam kol popolnoma nerelevantnim bedakom
nitine bomo povcdali, zakaj, kernam nitreba In karic za intclekrualno naivarno na
bolj nerazumlj ivo, j e brlo zr aven Se sporoailo:ker ne razumeteprald vic1a, \ras bonl.
prav zato tzkoristili (=ker smo dobd kapitalisti): pdvzeli bomo vas vokabular ln ra!
disku.z in vaSapmula, kerji}I brez vas ne bi mogli izumiti, kerjrl broz vas ne morem(.
niti misliti, dali s te nam jih pa, ker ste bedastl, za stonj: prisvojili si bomo vase prcgrame
nepooblas6eno bomo (mescce in mesece) oglasali vasaimena, vaSe kurzc, reference
vase programc, da bomo kupiii (od drzave subverlcionirane) Studente; ker ste /rrelii
lako ne boste n1a narealili pmti temu, de pa Ze tudi boste,le pa butalska drzava tako
mpotentna, da bo vai ugovor brezpredmeten prcj, preden pride do kakega sodisaa:
skatka, lorel.// ste zato, kervcste, kaj vam hudega delamo, ker znate to rlatanano p{}
vedah - mi tcga ne bi znali-, vsaka, ko to poveste, pa v resnici govorite namvprid in
zanas: in ke.velno. da ste prcvea morahi in skrupuiozni, dabinam za to kai naredili.
nam boste pa sami, ko vas bomo dovolj raTjezrh, povcdali, kai vam lahko ie dodatno
hudega naredimo. VaSe lastnc besede, vaie lastne argmnente bomo upombili, da jih
spremenimo v svoj flnanani plen m promoclo in ncdotakljivost Raaunali ste na pmvro
drzavo, rutinske postopke, brezosebno presojo, ne da br doumeli, da so vse te reai !
resnici nasa lastna emanacija, kulisanasega aarovnjakarstva, na ozadju katere s!e na
Sa yera kot iisto. sveto uteleser e nedolalJjivega.

MonitorZSA vol Vll / no. 1-4. 2OO5


297
MONITOR ZSA

Epizoda slovcnskoga akademskega tranzicljskega kapitalizma po butalsko, kiseje


rdigrala v debaklu na ISH,je najp.ej neizpodbitcn dokaz, da pamot rcs vedno izgrbi,
(adar se sreaa z Lrlimr Butalu Nrlakor pa d ta epizoda edina ali po svoji strukturi
:Jinslvena: slovenske akademske tranzicijskc urbane legendc v poiju humanistikc
\uriozno, zlasti tiste, ki s112 razlianih mzlogov iastijo antropolosko ime) so tako
13koa zakladnica srhljivih pripovedk o nezmagljivosti vere v pravico do imbecilnosti:
_
Ludeh, ki so po pohtidnopaflijski liniji pred letom l99l za vedno in zelo brutalno
(xierno onemogoaililastne Studente. pa so zdaj, ob najbolj bizamil )akadcmskih(
tusi}l, rcd prof'csorji; o tahh, ki se jimle arno na belem dokazalo, da svoje lastno
:iidemsko ativo slabse raz umej o od povpreanega pcloiolca, pa so ic vcdno ncmotcno
-:lalTirani, da sc brezobzirno izzivljajo nad ceLimi generacijami itudentov; o takih.
L i1a ves glas razglasajo, da vse vedo, pa sevsak dokaz, da rcmu ni tako, Sleje zgolj za
-:-,Iludncga in ncspodobnega: kotreaeno, nlrhova pozlc{aje, daje [emom]no karkoli
:ratijim, ker s tem kriite njihovo p.avico do razkazovanja, udejanjanja, realizacijc
:--a\ emc imbccilnosti,

Lahko bi torej rckli. da niti Baudiilard t1 Mrlamski aista v celoti zapopadla,


r4r 7a crknit smesen in prep.ost je mehanizem inverzije smisla, na kateri bazira
I .alni in lokalni triumf imbccilov, no, Milmskl paa ni imel na voljo e\,1denc o
. :rbnih ekstenzijah fenomena Butal Tukaj mu lahko majakeno odpomoremo:
:, injc jc katta epizodna etnografija o atohto slovensk butalsa na ISH Spodnje
,r-.r je bilo spomladi letos po elektronski posti poslano vsem aktedem bu*e na
l: r.daj. ko jc kolega Braco Rotar Se vedno domneval, da je glede cele .eai
- njakaie mogoae ie vedno zapeljati, da bi sevsai za hip odrekli svojc thtalistianc
:_: r,1 skusali redi kaj analitskega, postenega, konstrukhvega, zunajbutalskega in
'i rrecilnega; sama sem tedaj svojo baudrillardovsko osuplost razkazovala z
" ,_ ranjcm za darornjakal]e tako skajno nesramne, ikandalozne in nere]evantne
.; .: rrue, kotje )aas1(:

a':!t Broco,

S Luj meitlnini abAtki sledin fiojemu pozivu po )prekintti molkat ptvtt


-- iet ti moia s,dlitu rui paz d.s (ta pa ni jc najholj ?omenhno), .lngii pa
::': r i aiit ne JitliLnosti lakeqd ruzjdsnjerdnja prcd Audmi, ki ga d p o zat,raiLio
' ld nezmoini nleriotdru -noj?ttii stinktjet takih siladdjah padftdilet
- .,1cii et ogruJa, ne pa )rzlrdjanje I ptrzdtlevdniih pa p dobilti sogowrnikot.
.-rle ie nekuj melecet nazaj sana e hi hila zmaind wrjeti, da je ndlsll
- .. : tdko pti ?h o tiltukturiran tazpad. Zdnj lazumem, dd legd n6em hotpla
:1 : .eprat sem v srcjem dveletnem 1nga,maju nLt ISII seyfu opuzild mnage
' . Stnnjdm se :i labo, dl je sbar pofi embna kat grddivo zd znans enidngd:ma,
--, : lti ,postsocialirnine(?) !rcvince: ndtanko o bttshiih epizotldh ta hip
Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5
2Aa
MONITOB ZSA

ndnrci piie, ,n na njih dela kariere, cel hataljok ameriikth in zahadnaevopskth


kotegot, ki se uknrjuja s )pastsacialazmom( in )ndnzicio( i
kj indjo mdtokluj
tuka odlikoyana pozictio insiderjet yen(lar \em hilt1 ,ama r burki na LSII -
ednnno zarudi lastne zelo zltintetesirane ndfiitete in vft, (la ISH wndd e ir,
maru hilidnqaie - $ta.)ljend tutlit polozdj ene ad Lentalnjh natianet I igri, kt
Jo n.tjkmjie opiien kar popolnona it1 sktujna bleziastna p tem )idstir ne
inwcirdn kat kako gostodiiensko, loritatdsko ati farika kategoria: gre zu
si.ttematiina, ndpftjinja priudtljeno. na kr.iitet, prattil igre, ki igto sdma
tuzt,rcdnoli, io nzrcii \nisla, rdzgali pd lu,inske gokte in lakate, ki v igti ikoli
nl\o bile ndja\)ljen zastapk
takimi zdsta*i nanlrci jgra, ki ji t)ravino dkademsk)
s
insfitucia, spbh ni moga|t - it1 ki tEbutajo, bolj kat kaj drugega, skrafio muina
sotulie Ntl)erlla bon le ekaj ldkih zd/.\ot, zd ilusthlcijo:
Ptri, moju ugototitet) pted 65 sein senatd, (la ne naren biti kandi{lotka zu
rtehrnjo i n da je bil Akadenski zhot I tetn zawrle, se je enojtawa
lrevedlu r
ugabrite\ da je \h za moj ) euspeien ndskak nu ohldst(; interprcta\d, ki je
hetlasta tldj t tuiideit)a ddsem d65 seji \kiatakandiddtuk od\toptti (pd
otl
seje,zkazala, dn b na ISH ?rocedlrulnt) ni mogoie). Verulat sa b zgodba postu.ieti
in li oiitno wrieli *i kole!<i in kalegice; le wi, to intu!rutdcilo, ki je otitno t
[u nkdji trilhunja reitih in ho| klitiinih )obtaiu kor( je ,bdst ra( ISH ruzlagata
ne le tuiim k)legon in pe\onalu HESP, hJe natSII o!rul,Aul ftrizuostojih \,to:enih
sr?hle\ tenwl ftlo iturlektom !rcgruma Socialnd untralalagiia ntl se$anku, kt
stagd \klicula Setldna Slatidk in J d nez .Iu\tin, kaotultndtoti?.r programu, Doiand
Bastutia in mene, pa a sestanek nLsta po\)uhita Ttuiatjenj? bi.rfqa v.d_, ki tedal
ni nlel nobene lormalne funk(:ie rei, bi bila nogoie psihabiko ie ruz mtjitu t,
prijatelskih n ph,skih ktogih, daje to storil ?red ituttunti. DaJe skrujno breriashla
Send
Dnqii, ko sem na 65. seji senata izrdzita 6,a popolnome legitimnaugatrora tuj
poslown.ie Mdstrtl ISE: dokdzAit,o Jinantno netransparentnost in fukazljin
zunajnatutuln()sl in elegdlnast lastopki,, je bila reakcija tako buma in osehno
,arit)a, du niJe ?ostala ?o$efi jusna, da nekateim krutkomdto ne gft zd Sob,
nili za zndnast, ampdk za k(kaj pa$em treAega - in oiit o zelo hudega in skrajno
netrizano zatezujotl?gu. Kljub sprejetemu sklepu te sej(, da se bodo st,)a
roziii,::erale taka, kot je nomdlno jn sanoanevo, se je zgadit je en nepoinlir
padec: nanetto strckol)nqa, pruno ?adtrteEd in kolegialnegd raziiliettlnia
ie
ida,- Jdeir npJ l,nlcq p,thitot podDi\ :Lt n.io t\t\tru4ipv _ t-\H Krj tohko
itowka napelje, da tdko zlurie \ttio osebno itl.tt, da notuii za lini, mi ostaju
popt)lnama etu um|ito
Tieljii, ,koldterulna( itter puia nd ISH j( po.ttald nkrtla srakorniakinio,
Hafinah Staman, nd katun je )nard ahldskt lahko nani[estiruta stuj kaj
nesofL\lbiango po nasikt: odslruniter jene asebe iz phame, ultimati)th?alnoii(

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4. 2oo5


249
MONITOR ZSA

,lstruniri we klateridte CHJS (Centra za hebrejrke judotske


. I o I I f \P t p I nitiaar dolot ie t rpllcea
it1 itudije, op. d ) in
frai \1 t,tnJa, ti.. \at. _\. ;,tApEa
^ poJft.and .tr,t t tz ft\an(. t.diritp tpt\ttt._
.n.rctkoiti)iio habititatiskqo postopktl opo t gjo: j;,
(ttr 5.,**. .i. I *r)",,i"ii i",",

':!P lnemos1, za mesto ?re6tojnit:e


- .r. Svaland.\tar;at ,t ;,.rtitd\tttJ t HJ.S Ai h htl tt,t at;tt inflnrtitu

tiznlt, ki sptoh nikoti ni bita izrei?nd!


^

:r,or,i:. anta morejoo sktepar, kiso ne\d.rilna


-;.i\d,ni in vtuieni, lretlen so skleino sprcJeti: dokr. tiU"
'..: borut kd,ejt), da na ISII nikdkar ne grc ne ,""orri"r,
^rirr*,ne r,,i
tu !ak) ne za znanost
' 1"'- ttdi'rLtt.anpdk2rNh.,\Aal-riipbrr-\.o,tnortp.,put_ait,)n,tt..Dd-Jpzd
, :.! personal ISH, n katereso sen wrjetu,
daje ni"g^ ,ioLcio, jrr,r";i;;
': ,cikt sirdt t)isokodonete !ftsoje in absodbe ,
a brezpranosti ir;a|e. *i sen iit

.r/

ti in kategatiini fiep prdtlienasti, du hj


',-^ .te ISE rei?Ml na artoriturek, brczkomprotni\en in
hu
Ltiktdtot.tki ndtin. za
-'lataioimelpiloznostiinmoilasti;ztawnpasekulpabiliznainzanezasliidno
:': :tie iajo doitedno andlitsko in kritiiko (ttio, iei daj( _ netludna!!!
Clo;ek,
.:jl.aohr eprah tbteku, kimu je nemardy kritii em iasu
amolaolil sttuk)vna
: . . rnrrydt/t;dtnutt":itctir_.lrjrabno,a JeDrt rn"t;ujp t nc\titdaunta
- . \)a\lna te,ar ostja listega, ki mu je
dt)bdn tako temellno poiivanle, je

,...alesetedtlttjfuekskuEaiastimt)goieprenjatitadiranutitrk(kategatie,
nctit,no ttamnewta, (la sno jih naslottjenci *ora,
""ia"rt)
'---.ot i. tt.ithznaar14ihhtunj.,.t.npi,.i7ppLr.,t".t.,ho.rpkinJer\rubq
i ut,.rda temu ali onemlt hrez ldstne
krhde edostopna: kakn rtolei
- '. :garui apisanega so I resnici ntizoginaja, dntisemitizem otl
- ..]:tLtalizen, ki liJih na prcslati )()6 seji senatd(
i
natelktt kat gtuzeio
h1 ali bi bito tnogoie dodun ie pleprosto in bdnatno
burabaniai

Moniror zsA vot. v[/ no. 1_4, 2oos


290
MONITOF ZSA

Danes bi seveda odgovodla: Ile, aitakor tre gre za preprosto in banalno barabarijo
- lrnda e zahtevala vsaj malo zvijadnosti in p.etkanosti. Gre za fatalistiano,
ta bi
nepremakljivo darovnjakarsko lEro, ala je bauddllardovska imbecilnost srr'eta, vrhovna,
fledotakljiva pravica, popoln in nedotakljiv entitlement Zalo dvomljivcev ne
prcpriaujejo, z njimi ne polemizirajo: eksorclraJo jih kot kivovorce.

lrena Sumi. dr. sc c


docentka, znanstvena sodelalka lnSLiluta za na@dnosha vpdaanta v Llubranl
E mail: rena sumi@guest amess

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


291
MONITOF ZSA

uDK32164 061 6SH(497a)

Drago Braco Rotar

Nevidna taca povpreanosti


ali prevzem na ISH
(Contradictio in tlag ranti )

r\ d tendtesa bercdilaje popzata ned nealiheralna ideolosiio it nqridez dtvelznini


. a! kt tih panatali dima kot zsali koin(idence Ohturnaqt Je en ptne/: nelegalni
:':.:en obldsli na Instifitun ltudi.nun hunanitatis Fakutteti zd toditlomtki
'."t tt ini ihtdu. Ljub|.tnr (lSH), na rni posleLt ad sedanie dekanie n je ih
:- -.ncet nerl iitelji, dcjanllta po otl oliker neolihetutizma t asehdh ?re.L\rdnikat
::inatlte|aL Attar, sdn debienec dosotlka, iz enalet e ot aljenatti d aliznd nt
' .,. pt ltd tlosorl ke I kontekslu boli ohlesd Josaja4ia v?ond eoLLberat e td.ealasie na
: :tD ncsb r t renut ni ideola:ki katiu kturi, njegorih deslruhit ih poslcdic za druibeno
. .,ne in ie pasebej za dosleiarronan d intelektudlna ohnatia, ki izsinjdjo Dosadki
'- \tl te izknaejo zd zeloakli a lestari a legd ohiega netu1a

rk+de besede: naskok na instiiucije, neoliberallzem, ideoioski dkpoziiiv, totalitarizem,


r--:13na anomija, provincinliTem, antihlelektualizem, Realitltsrcrlust, cenzura

. -:', ethk.l ol this text is the coMectrcn bet ee the heohbetul ,leolag,, o d the
.-' - .:i dts?e^ed ?hdtheho thut w us allj see us nere coinc :le us Ane e nple 6
. '- .: ttreillesaltakearelalpaveratthelnshtuturtStudbtuht lthdhnd s Grdd dte
. tie Il nn des, Ll bljutid (ISH), perlomcd d a.jtrst glq ce hy the cuftent D@
: . .1jto? t\ d ong the prclesta1 dn.], tfd.t, b! the heolibetul agdir n petsonae ol
' - --..!tnd"4\ af the 'founLlct" aflSH- One ydt lian the tdkeav. the auLhor ollE
: -.. nn.bedinnuoent,d dlytes dhd nterpNts the dewlaphthts tithn the braddo.
:: - :re nle aIthe heahberdl idototu- b u kLy pasiLion lE pre$ t ideologicdl
. .- ,-. )r\ d.structire co"ftqrencesIat \acnl hfe dhd h partic lo/Iat the hith.io
,- -, rn.lle.huldtuas thdt arc dbouL b tlisappedf, The ewnts thaL 1oo1. place atlSH
- . . t.n ochte ca po e t aftll\ gehetul tre .!-
s - .d\ :seult o! mshtutlons eol'berahsn, ideological dis"ositivc, Lotalitridim,
- -1 rro\ncleLism, mtI inL,clicctulism. Rcalitlitsverhst, cemoNhrp

Monitor ZSA vol. Vll / no. 14, 2oos


292
MONITOFZSA

Le sulet pnhcipdl dc u ktte est le hen entre l'idiolage hioLtbitule et les phinohahes e
dppurcn e dip.rtlt et pery s on e des snryles .oih.tulcn.es (1n seul s ! est traiti :
celui de I dc.npn*htat ilk4ald pouroirA I ISH,l shnn n st .lbrud hnnanihns i.ote
d.: hd\t?\ pndpt en * 1.4,r" hhdo"tp: Lt\bLana 4 rrcnpp wE
tus.nd pf ld doycn e a.hLeLle et ses parLi%ns ramo les eksegnon^. ab en f. t, le file
pntLilnl ratent o* tehonts du,aoh batolBne eh pe/sonne tlei repri'entdhx d (tr dateuD
(le file Jo l par I itat, par uhe hani.ipdlitt ou par uhe chttcplise impLqtd t .ertoines
oblisab s et cerrams .lbnt L aaLear tu kn4 tu hlane inph4i dons I dftnment, andbse
et rhrefp/ite .e demica d dtstdn.e .1 h o, dans ]e contexre d ploc.ssus plu.t gi ajtl d. la
nontie de l'idiologre aolibitule d la?o\inan dicisiyeda"s la co jotcfure kltalaliqre ltu
orEnt, .!e sA cdll q ences destntctir.s pa"r la e s@@leet, hatdhhtdt, poar les.lmdi .s
intellect elstusq o daton.nes En sofi d Jo rd h i dtoiede dispdrnbh Let dinq.nts
.leIISIIsoire aLre n cahpotd tbie actilde cetfe teklohce ghtnle
Moh-cl6si assaul aux instituhons, n6o1ib&a1isnc, &sposltifrddologiquc. roLrhtdmq anomic
socrale, lrolincial;mc, tljnteliectualisnc. Rcalitiit$erlust. censue

Doqodkl na Instirutum Studiotun Huma itat$, h so se z naras6ajoao kadenco


zwstili v le tu 2003, kuLDracijo pa dosegl i v pm.!.no in mo raln o WmSlj em prevzemu
oblasti maroa 2004, na prvi pogled ne sodijo med tiste, kt bl lahko posegli v druzbenc
procese v dezeli, saj je instituciia majhna, njeno delol,no toriaae pa so discipline, ki
kotirajo najnize v lokalni ( od nekdaj) m neoliberal ni (od reaganizma, thatchensma iI1
kohlizma naprej) hierarhiji znanosti- Take komcidence nikakor ne bi smeli izgnbiti
izpred oai ill te hierarhije T.nanosti sl:upaj s kultunmn prcfcrencami posamoa }I
druZbe h okolij so same na sebi nujno potrebne podrobne obravnave v slehernem
konkretnem primeru. Kljub temu se bo priaujode besedilo - po sili razmer, natananejc
po sili avtodeve presoje o stopnji nujnosti obrai.navanja posameznth tem sicer
implicite in eksplicltc opiralo l1a raziskave in interpretacije drugih okolij, zlasti na
spoznanja o ideoloskih evolucijah zadnjih nekaj dcsetletij, njegov namen pa_ie slej ko
prcj obdelati zgolj nekaj aspektov )pnmem ISH( (precej drugth aspektov bo pflkaz anill
v drugrh bescdilii priauj oae itc\lke Monitorjd ZSA) in nj egovo razmerJe do ideoloike
konjunklu.e, v katen seje odvil, kakor seje, seveda kot pnspevek ra\.nokar omenjoni
analizi ldeoloskih preferenc v lokalni dru:bi, mzunrljcni kot integrahi dol precej
razseZnejie druZbene formacije.
ISH je (bil) navzlio skomnim kvantitatN.dm razseznostim, ki pa so znotraj
manstvenega polja paa neprimemo manj pomembn e od vsebm in kakovosti deJawos ti,
aktiven doldruzbenih (ideoloSkih, kulturnih. znanstvenih) razmer, k so bile veaidel
kot ovira in ogrozanje udeleiene p.i njegovem nastanku in nanj pritiskale s svojo
inercljo m aktivnostmi. se mu do doloaene mere, ob nsnehni tendenci k elimjnacti,
celo prilagajale, medtcm ko se Jo sama insriDcija aedalje teze drzala svoje zaaetne

Monitor zSA vol. vlll no. 14, 2oos


293
Il/loNtToF zsa

'.. _ noy zanimale ne na kol ikor toliko izenaacn


.eeaa[oinlcnavno:\ekipr\.na\/Lc5p"r,lrrCr.,n"rrlr,iO"r,pr.,lrlor,l;

.: : ::daj ko so nasrale nove.,,."." :;:li;l;:f;i#,i!,j#l?lrJ,^*i


rlc mogode dormevati po razlianih n*o[i

mercialne
kiterije (te slednjc bolj navidez
. - rares. kerso obtasti nagrajcvalc usrrezanje ne"frn.*,_ iu""i"*rrj ,r nJfri"*"ri
-r-.1! do desrrukliurih, pa De posebno
izvrnih jnvencij d.;;;;;;-;.*;
vcakal ob skliceyanju na
io rMiskovalne domene). l

,"r" Ii-:;
:- :'zaroafae oseb, kr se nc maraJo ",n".,."oill1ll1'iiH;
prep$titi diltu,r",.,. a_Zl"r";ii irzi;*;
"

L sr oosrarlja rrazmerjc do res.jarosr


:: Lakortoti ze, rrendire nastajajo sa
: : ..id uveljavj 2 zyijaino takt,ro ali s

- :: : ueresla v kaksni sospoda.jelo _retjo, ie prcde. se ie te La do kon.,


- .. lrnoolicancvrho
_
producira,,
"
d;,uui,ior,"illi."r,"".ili.
srejroprej*toromraeiavn;,i;;;ffi;;",.
:'at:uo llosto'irjno
rnz, ih vDori a,.*i i,,.,ir"-,ri,i,"." i""""'
,tu_-i. citjrc kolcktile na podtagi socirrtril
rE!x_:2, hodrel, Taka stupnM nal bj ISH ci
, : rie mere dale posrdta naISH sa.r
r : . Jeiei ler slarih popravkor potreb.r
r :r.S.anrsti broiurt 2004 2005, red

MonitorZSA vor. V[ / no 1-4, 2oO5


294
MONITOF ZSA

powmsevanla, ki siga druzno umlsljujejo bi.okrati (poklicno), kisepogoslo izdaja.ll


za makroekonomiste, in povzpetnidki podjetniti (v prostem aasu), skupfla lastnos:
oboh skupm, 1(1 postavla ta novestare okvire za znanost in kulturo, je nekompetentno<
na teh dveh podroajil Pmv zato si pmviloma naldejo zaveznlke v avtopatentfanii
oskbovalcih )duhovnosti(, rchgioz h organizacijah, ki si prizadevajo nategnil
intelektualno Zivljenje na svoje ideoloiko kopito.
Interes kulturne, izobrazevalne in mziskoval ne mstitucije pa dobi sta tus argumen t2
le tedaj, kadar gre za onemogoaanje nasprotnitov, in Se takat gle za falsinkacijc
pravflh doloail, kadar ta Se sodokonca prilagojena )novim razmeram(, ali zaizrab
pravnih nepravilnosti (takat seji rede rnasahisa(, da dobilo khentelne mzseznosti in
famihadzmr pdmeren poudarck).2

Irlstitatio
Sola !
neoliberalni koncepciji sploh nivca institucija, temvea izobmzevalno podjetje-
kr producra izobrazbene profile za trg delovne sile, njena uspesnosl je odvisna od
povpraaevanja po profilih, kijih producira Scvodajc zclo Wraslj o, ali ta ideal ludi
v rcsaici deluJe, vea kakor stoletne u kusflje v ZD.^ kaiejo, da je njegova n aj bo]j oaitna
podedica neverjetno slabo javno Solstvo, ac pustimo vncmar momlne in kulhrrne
pohabe otok, vdor nekompetentnrh (starievskih svetov, ki jih nadzorujejo verske
kongregacije) na podroaja, na katerih bi morala demokracia skbetl za noltaLnost in
enake moznosti (no. v ZDAje demokracija praktiano, dlac,o, odpmvljena Se marsikje-
v sami ddavi, acpla\,)a de iarc fizknaam kot odina pftva demokracija Ila svelu)
Solsko hlstituclo v demokraciii Je nanuea treba opredeliti docela drugaEe. kot napravo.
sestavljeno iz univc alnih Lrednot (z znanlem m misljenlom kot eno umed njih), ki
te wodnote spreminjav d.u7.bene etianenorme, normepa v individualno avtonomijo
&Zavljana.r Dcmokatidna Solska institucija vsebuje Stifl med soboj povezane pfl,me:

I Pri ,puau na ISH( so


lBvni ,ersperti( (najbrt Bre zd eno samo osebo) srupaj z v d delan a, ti se
nuje lztelal mandal, zainLeresnano elsisLenco, kaj sele doloaila, Zakona o visokem
'gronrallcelo
iohtvu, po katremje bil ISH ustanoyljen, in se brez navedbe konkrelnih alenov sklicevali naZaton
o zavodih in Zakon o delovtrlh razmerjih, iz katorlh jc na nclesalni ,66 seii{ sla la ISH v d
,ndvajal( arsumente za svoje t.dltve o nujni stdlni zaposlityi alanov senata.a,nslirucrji V lotalnih
razmerah aasaelja nekompetentnosti je kajpada mosoae tudi to, da so,lravni eks!di( poznali l
Zako! o zavodih in Zakon o delovnih razmerjlh, zaZaton o lisoteD iolslw pa so slisali aele po selr
Katrsno toli poznavanje zakona pri udelezencil seje, ki so podpirali,luaiste( (rcdajjihjo bilo Lako
Balo, dabi bil prqlasovani, ae biglasovali, toda enkraije bil s*ranek nesklepaen, d gidDa
nelegalen rn ni btlo sprejenh sklepov). pa bi btlo v nasprorju z njiholo indolenco oz z iztl.ju anin
interesom za osbne benelicije
rVuezi s lroblemadko drzavljana 4 Elienne Balibar,,Triie koncepti politike: emancilaciia,
transformacija, civilnosli. v id,.Srmh ued nna,iLutu| P.lilika inJiltoJip prcdMdtxoh ih p. njen,
Srudia hnmanitads, Ljlbljana,2004, prer Kattuina Rote, Alenka Zulanaia, str 11 l9,Dajekdo
drzavlian, j dovolj, da j i/owk. ohne Eisenscha|kn \
srt t5

IlonitorZSA vol.vll / no 1'4, 2Oo5


MONITOR ZSA

rbjektivno kul turo (po Heglu), ponotmnjene norme (rdbilrr po Bourdicuju), druzbene
'loge oz. diferencialni dispoziliv druzbenil1 vlog, ki omogoaa regularne prehode 1ned
.r1mi, ne pa rep.esivnih ali nasrlnrll, individue kot altononrna bitja, ki so nosilci akcij,
ialiSa, prcferenc in odloaitcv Solska institucija 1 demok.aciji naj bi produoirala
:ilonomne posameznike, kijim pravmo ddavlja , ki naj bi se tzoblikovali, potem
r. so nanjc uainkovale vrednole, norme in vloge: sk.atka. z uainkovanjem druZbenrl
::roralnih) dejstev izoblikuje avtonomen individuum
se
YisokoSolska institu cij a v demokraciji ne izhaja iz hiera.hianih podmen, temvea lz
: .onomne in spoitovanja \aredne mdivldualnostl udclczenccv v izobrazevalnem
: _.cesu, kar je scvcda naporno za osebe, ki bi rade s aim manj truda pobrale ajm vea
..rarja (paradoksno se 7di, daje pmv ta lukatilll?' allitude cdcn izrncd razlo9o\ za
-ri.ranjc srcdstev za izobrazevanje, a le na prvi pogled: najbolj zdzuje ceno svojega
: .:.r listi, k i j e pripravlj en zaradl konjunktwe ali zaradi nckompclcntnosti, najveakral

--:di obojega skupaj, slabo opravljati svoje delo) !


I'itlinttum Studiarun Humdnitatis (ISH) je bil zasnovan kot visokoSolska in
_- rlliovalna institucija. ki naj bi bila drugaana od srednjeevropskil in balkanshh
::r.rgov tako povsebmah, kr senanjcj obdelujejo inprcnasajo na Studente, kakorpo
- in yscbini organizacije, ki naj bi bila aim blize humanistianim idealom uaenega
-\r
\ ::rta. ne pa pruski ali caristiani birokratski hic.arhiji, ki ji v lokalni )znanosti( in
-- .rzi( manjkaj o 1e 5e unifo.me ( stanje se j e )pop ravilo( z maskam do rektod ev in
1

r:!::o\ po amonsko ob sloyesnostih, zamdl aesar tukajinje univerze niso niii lepse
_ : irarejSe, paa pa Sc boij zagozdene v provincializem, kako.
so bile prej, aeje to
r :. mogoae; med zasluge si Stejem, da sem kot dekan oncmogoail tako maikarado,
. ) : lo na ISH poskusali ir komercialnih ali povzpetniskih razlogov uveljavrtl
i J\ [e]j ica( Neda Pagon m lisoainska n
. : anka za Nobclovo nagrad o za mir
:i:: od stotedh Zensk na Triglavu do danes so se oaitno spremenili, dementni
- je osvolil svet - in sedanj a dekanj a ISH, zakonita alinc, Svctlana SIapSak)
-. -:7em
.n rc \i je poleg reBa za 4led \ /el L,. tu J?: lattc' tl udp, ?n S p, e' So. \rtc,
I
:-' r ne pa kake,visoko kotrane( avstdjske hfa]nicc ali anglosaskc izdclovahice
'_::.jrlnihiiustrirancev,pajebilvnaprejaborliranposkus.vendarrlezaradisame
- , iaj take inshlucle rcalno obstajajo m delujejo, ampak zaradi Dkolcgov( oz
ija inrclektualnega potenciala, kije krepko lokalen, njegove intelektualnostl
-_. -:..rala pa nr mogoae najld n]]1i. noresicer
Dtugeni, se pravi z luajo ob bclem dnevl
anomi_iipaa niobrambepred samovoljo )kolegov( in ) p.ijateljev(; ti so
_ --.-Zbcni
tcrem ko so bill izpraznjeni in zreducrad na utilitarno manipulacijo, Iiki iz
:: :::re komedije in so v neoliberalni konjunktu sploh namenjeni zasebrlisko
- -::1emuudcjanjanluosebni}lja1ni}lkarier;pozneje,kosoZeodigrali,karjimje

' ._ Laral. Sola rl Dodierle Neollberalii naDad na iavno ioktvo. KrLlna, Llubliana, 2005,
__: Rorar (LEcolc n'cst pas une e.lrelrise Le trdo-libdralisne d l asault de
: : r : rubllc Edltrons de la Ddc.uve.te, Panz, 2001)

Monilor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2oos


296
MONITOB ZSA

v teh ideoloikih okolisainah namenjeno, sejihpaa odlod kakor gledaliske kostume in


druge rek\rzlte. Edha rcalnost, ki Jo nosiloi omenjene odsolnosti intelektualnesa
potenciala poznajo, so notranjeslovensko (ali notanjcjugoslovanske, prava figar
hemrluje. )osebnosti(, Gvdi m kanere, v.azmerju do zunanjega svetapagre za same
frustraciie, negotovosti, manjvrednosti in poniglavo sovraznosfl5
NeoliberaLoa akcra, ki v druzbeni anomrti, ki Jo je pred tem sama ustvadla
)prizemljuje( tako osebe kakor dejavnosti s tem, da jii postavlja v sluzbo psevdo
ekonomskjh konstrukci, kakor da gre priteh koflstukcijah zarealnost samo, nekaj
tako novega, da lega ne bimorali specialisti za zgodovino in druge znanosti o druZbi.
tudi ekonomistl aebilebdito, za kar seizdajajo. pd priai p.epoznati: navsezadnje so
se vse ideoloske konsfukclje od religioznih prck pscvdo namvoslouih, socialaih do
okonomskih LzdljaLe za realnost ah resnianost samo, in to do take stopnje
inte.ioriziranosti, daje mogoae s filozolbm Jeanom-FranQoisom Revelom rcai daje
,ideologija tisto, kar mlsk lamesto vas(.6
Posebnosl neoliberalizma je sinkrezija totalitamii idcologij: ,nova( koncepcija
ekonollue kot medla ,vljeda se llalmei odliano ujema z drugimi represivnimi projeki
katerih ponavadi nepriznani cilj je razcepiri druzbe na vladajode z ncomejeno moiljo
in vladane brcz slehome pra11ce, ki bi (ker br) motrla lalilo absolutne oblasti [o1r1r
oligarhov. Na aisto prattiani ravn i druZbenih politik (politika nitakor ni medsebojno
nategovade pohtikov), kl usme[ajo in nadzirajo druZbena giban_ia (neoliberahzem

5
Kaj naj bi relli o Do lashem nnenju neznansko rueledani oseb', h zahLeva od bliznjih, da tudi on'
Lo preproslo rcrjmejo, ki pa sl trot zaloznica zianstvenih prolodov, ob prervarjanju, da atorja
sevedapozna, ieli, dabl nalisnili tako noyejio knJlgo aloveka, tije unrl v nacist'anem
koncentracijskem tabodsau, nato !a v p.ijetnl druzbi dvh tJnikih inElektawlcer zrtadi
hudomuinosLi notrari ter i.ologijo y koretlno o!.avljenen prevodu rn 2a lo zabavo potrarljavno
subvencljo, bralcem !a lonudi ponarejeno bcsedilo, kateresa a1'toii so vrsrjcitirrije ialjivci
(pohabrjeni avtorje Mau.rce Halbwachs, pohabljeno delo je K.hktitho h.ha ra, prcdelana !
apomin{, drlei lastopajoai pa so sebolj odlozni od svojihimen)ikar naibirctli o s!cialislu za
medijs*e itudije. ti sa og.ozi sleherri itudenl. [i znaralnati zvideo rerorderjem:laj naj b' rek]i o
feminislki, ki se znaia nad mladlmi zenskaml, ae le lomisli, da uresncjo biti inteliseni!jie od nje,
karje ieiko p.epreaili. o sletovljanki in dntinacionallstkl, ki neusdiljeno torera zgoll rojarlnje iz
svojesa zakotja nc sledc na to, kaj zMjo in znorejo, o disideltki, kisebiyslavovnovaujenesrcao
drugih in se grebe zanagrade poliliane lorehtnoslitam. kJe. lene dejanske vlore ne morelo
lrcverin, kaj naj bi rckli o seoatorjih takulrctc, ki iTvedejo nle8alni prevzem - povsen Do
nelotrebnen, saj so zaltni ves aas ! vealnl (na instiluciji, ne !a tldina sestankih) in napiiejo
zanikno ponarejcn zapistrikZerako neleealnc sj (oboiejemoeoae dottrrti z dokumntii! s
priaami) O nekabnh izned teh stv,ri bo iegovorv priauloaem besedllu, o drugih pav drugin
besedilih r tej i @vilki Monnoid ZSA, lendat tn itevik Morrrrza ZS.1 lavzlic obseznosti ic zdaLea
^
ne bo izarpalane bogasrva arhlva ne konDlehsnost ideolostega in kultlrnega dogalanja, hje nailo
eneea izmed izrazov v,puau na ISH( Ce pripadaLe slovenskcmu (iusoslovdskemu)
)intele*tualnemu( ali alademslem u ololju. bosle retfi, da g.e za naherle in poliliane slretneie. r
leslovonskih (nejueoslovuskih, nerrMiciiskih) irtelktualnih okoljih se ro.ea; druBaae imenuje
i rldeologre, c'est ce qu' pense a votre place ( lean Frangols Rde1, La sruhde tutude.Plon, Panz

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oO5


297
MONITOR ZSA

..m gibanjem ne piznava nobcne specifianosti, kaj Sele altonomijo), grc za postopni
:rrobmt na lavni vrednot. ae Ze ne praks.'To vclja zlasti za p.ovincialna okolla od
ZDA do Slovenile, kjer so vrednostne hierarhiie tmdicionalno in ,pmgmatidno(
:lerznc in kier p.evladuje vulgann utilitadzem, ki velja za druibeno realnost samo,
. .gov korolanj pa so sistemi predsodkov in fundamentalisiiani f'anatizmi I
Pierre Bourdieu je ie leta 1981 v zvezi z naskokom neoliberalcev na podroajc
:dosti prek doloacnil tchniSkih strok in zlastiprck do oblasti ustrezljivii in Ze zato
r:lravii udelezencev v vseh poljii znanosti ugotavijal. da )To pomeni vzposiaviti
:ditvino medrokdtctc nad mediokriteto s pomoajo mediokitcte Kooptirajo se, se
:,:znajo in seprepoznavajo Imajo aas zasc, ves das, kijepot.eben. da ustvanjo dobre
, -nan entneZe, ki znajo \ trajanjD razpustiti pre.osko gobezdanjc Imajo izredno dobro
:i m visceralen odpor do kompetentnostiin cminentnosti Nikoli ne govorilo osebno,
:.:ejreaeto'mi'inscncmotijopovsem,sajiTraZaJo'katcgodjske'interese,interese
,:i avrednih .aziskovalcev, k jii ka.kor od boga poslan upraviauje izravnavajoai
:' : ,l li7em, So pd pdai pozorni na upor siromakov zoper 'mandadne'. Pravzaprav j e
-tlove presoje in preference vdelanavsa njihova osebica: nimajo ega, izberelo pa si
' Hkati ko utelciajo accademian medtocl,ldti.r, sc neprenehoma sklicujejo
r/rrego.
': :..\idnost. slehemo omembo zjomnosti pa dozivljajo kot arogantnost. M1slijo, da
. rrll pokhcad, da opredeljujejo oilje raziskovanja, kakor sami raziskovalci.(
:r nadaljeval: ,Tako nastaja vesoljc, kjer sc mzpravlja in odloaa o raaskovanju in
. : 'ir pravih ftziskovalccv, lesolje, nastanjeno z ljudmi, ki sc gibljejo od 'predse-
: ara do 'predsedovanja', od'wada' do 'ulada' in ki lako naposled poleg domaanostl
:::raanimi tegavesolja pddobijo ae p.akliano obvladovanjo nenapisanih zakonov,
- -ogoaajo manjpuliranje s komislami in uveljavljanje usmeritev in oalloaitev s
r- la dajejo izglasovati tak in tak dnevni .ed ali predlagajo tak iIl tak glasovalni
:. aekI
:1a [med sil znanswcno-unive.zitetnih apafttartovjc njihova globoka resnost
:j -:lDino najbolj zanesljiva podpora vsem, zlasti pa birokratskim uveljavlenim
::: - r. Se posebej pa tista, ki jo iahko investirajo v vse, kar birokati raziskovanja
:- . .t ., resno, ker se o njem razpravlj a po uradih, komisrah, odboflh, med birokatl,
- *- aaposled postanc rcsno, ker imajo tisti, ki rmajo to za rcsno, zarcs sredstva za
:-: lnje raziskovanja alivsal materialnc in tohniane pogoje za njegovo izvedbo. Za
-- ':!.rnalce birokatsko znanstvene .esnosri niso resne znanstvcne preokupacije
_-r.i :,alcev, li jim je tedaj, kadar umzijo svojc videnje, namenjeno, da so videti

,.3n.Loon Beauvois, Tdrla 1o laflitute tibarule,4nd\k de ld satuhissiot Dnnotl


r, i9l rje. je na 215 sr.aneh mzsrnjena anaiiza zaveznlitva med demot.acijo loL obliko
- : -allzmom koi id eolocljo Altor ugotavlja, da je to Tavoznjsivo zc zd avnaj , okuzilo
'- !_; :.e !sreme(, in sicerz )virusom lrostovoLjncga suzenJslva(
.. ii:mb*s*, ,Linvesion dans l'objecLivatron Le mouvcmctrr risrcsif d'! !e cultue
.1 - U.nitat lSH.l\,l-4,2002, str 53 70
Monitor zSA vol. Vll / no. 1-4, 2Oo5
294
MONITOB ZSA

kakor ekscentriki, pustolovci, nerealnezi ali megalomani. To je vaok za to, da se \


skladu z neomajnim zakonom aparatov, kiJe bd v temeUu 'sovjctizma', raziskovalcr
toliko umikajo, kotkor se utrjuje oblast permanentnih, in tako kepijo prizadevanj.
permanentnih za monopol nad resnim: ae raziskovalci ne pdhajajo, je po njihovem
tako zato, ker niso resd (no pa, da ne prihajajo vea zato, ker so resni). Lahko se
postavljajo za sodnike tistim, kine prihajajo in katerih odsotnost alivzdrianost, kiju
morebiti iskeno obzalujojo, je pogoj za njiiov obstoj in njihovo oblast Namcsto da
bi polagali radune o upravljaruu z raziskovanjem raziskovalcem, zahtevajo od
raziskovalcev, da oni njim polagajo raaune o svojem raziskovanju. Zdanovstvo, kakor
vidimo, ni nakljuaje zgodovine, temvea eksemplarlano udejanjenje doloaenega
nezavednega, nezavodnega vseh tistih, ki
domini.aniv skladu s specrllaaimi kdtenjl
slehernega vesolja, znanstvene dNciptne, ltterarnega Zaffa itn.
sanjarijo, da bi \
prid preobmlM zaaasnega razmerja sil dosegli povraailo na povsem kulturnem

V slovenskem intelektualnem in kultumem okolju, ki ni postalo )Zdanotsko( na


novo, ampat ie iako bilo, kolikor je sploh obstajalo, vsal v bistru, ae Ze ne v vseh
podrobnostih, Ze od Mettemichove obae uveljavitve avstijske rrlrrlr, llaj bi prav ISH
sprozil procese globinskgga spreminjanja znanstveno raziskovalne domene, vsaj r
obsegu, omojenem na druzbene in humanisdane znanosti, Idoja d nastala ne pli
brohatii in no pri )permanentnih (, se pravi stalnil dostojansrvenikh, ki svojo ka.iero
in svojo moa izvajajo iz neovrgljivega dejstva, da so Ze )od nekdaj( dostojanstvenili 1a
da so moa imeli ,Ze prej(, ampak pri raziskoviilcih z l1ne m pdimk, kN je bila za
skonsruirano )javnost( Ze sama na sebi huda, ae ne kar nevzdrzna karakteristita
Tako permanentd udelezevaloi odborov, forumov, ministskih kolegijev itn. kakor
poklicni birokrati so bfi v aasu samoupravnega socializma nosilcl m gamnti
samoupmvnega socialinna, danes pa so nosilo m garanti neoLberalizma v kateremkoli
izmed njegovih konkubi stov z reakcio in totalitarizmi danasnjega aasa. Podobno
kakor v ItaLjl le da boli utedeno, je )nevarnost tem realnejsa, ker so neskrupolozni
ludje, ki vodijo dirko za oblast, sooaajo z druZbo in kulturo, ki sta mediokacijl Ze
prepuslih monopol nad izra:anjem, na d svobodno izmenlevanimi besedami v jawosti,
nad rnnenjem(, pravi filozof Giorgio Agamben 0 Kakorkoli ie, Slovenia vendarle
premorc neko speciflanost. to, da lahko najviiji upmvlJavci s podroajem znanosti ob
inavguraciji kot svoj r/ezo zapisejo antiintelektualizem tehni6ne )intehgence( in
korelatil.no solraznost in zaniaevanje do humanistike in druzboslola (predsednik
SAZU BoStjan ZekS, trenut minister za znanost in visoko SolsLvo JuIe Zupan), o
kateflh popolnoma niil ne vedo, na svoje prapore in to le podprc njilove karie.e.

'P,erre Bourdieu, ,Les dDparatchit6 de la rechcrche(, I objava l8 naja I981, Donarisy:Actes de lo


rc.herche.n scie ces so.iales S.r,.., it. l4l 142, marec 2002, str El in Elj gl tudi mot prerod v
pnatjoal it*ilkl Mo"itada zSA
r0
Gioreio Acamber, ,Le lire des rdgimes(, prevedla Nathalie Castaed, Ze u drle, 23 marcc 2002

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


299
tlitoNtToBzsa

:ie pa ne zastavi vpraianJa nJihove [ompetentnosti


Nja audncga, saj so Ze moji

rajnrca ki 'e
.. -,
,aoorrrara obja!o morcsd inrerr.iuj "'t",n l""Ii'rX
:11 ISH, ki ga mediJi, aeprav so ga nato "rr",,;;.ff

maTo zildrZko\ y zrezl z neoliberal izmom


r:-n je mogode pJebrati - poleg Bouralteuje.!,{l
trit;t, n"rfor1""t Z. n, Vin"r*nan
:.r zarcs vclikansko kohaino analilianii besed
, elankov in knfis, od ka#lc
i : -oma kakina prispe v srednjeelTopske provin.", fra i ,o Lu. t", ," totui
,t"J"".
: :t o prav rade vrako neposredno nastavijenih ogi"a"fil, n

f,rUfr" j".J""" p" r'"t"


- :\o ne razumejo oidesar, kar ne sodimed njihove sfereotipc,
sharka niicsar ;

obno eko.omijo(, katrnro ediro poznajo v

r-r:tresd pnspelo do rurajsnjih b.alcev _.a


r: rr hje rasalila disknninarorne, ekspl
. : .og.dbe Tesa r sostorili desnt ali leyi p

-!\rsa Dolirrarcea. kultxrnegr podroaja. p

_ :::.rn kijc naro na rcterendLnu oDraulav aini visoko na adrih riskov, in lako poskrbela za
:!-rn. urolaali, Jro porra .a relErenrlumu
_
ri.znikov iz dtugth dr.ay Ti dre publjka

r : ,ad odporom zorer !eotiberalizen, aep


- ::r 7rp* poLekajoae ropanje j! po.omo za

Monitor ZSA vor.Vlt/no. 1-4, 2Oo5


300
MONITOR ZSA

Ubi solittdinen faciunt, pacent appellant

V rcalno sociahstidnih (odkrito stalinistlaflih) rezimih in v samoupravno


socialistianem imu, kaksen je vladal v Jugoslavlji preden so jlh vse razgnala notanja
reU
protislovj a in delirantDa invencija .ealnos ti, zlastl pa neusposn a ekonomija, na katero
so prisegali kot na druzbeno bazo, njeno neuspeSnost pa kompenzfali s politidnim
nasiljem ali s kediti, le blla draava zlit^ z \;ladaJoao stranko, kakorkoli se je Ze ime_
novala, boljSeviika, komunistiana ali dolavska V drzavah, kjerie obstajala doktrina o
odmiranju ddavo, kakor je v samoupravnem soc1aLzmu. kjer naj bi industnjsko m
sploh delavsko (delavci pa so bili vsi prcbivalci razen drcbne buroazije) samo_
up.avljanje drzavo izrinrlo iz veame njenil sicorsnJih funkcij, so ustanavljali druzbeno
politiane organrzacte (samoupravne sl(upflosti), ki so na rala ]avne reprezentaclje
in a\toreprezentacije rcZlma drzavo na videz nadomesaale z )neposredno domokacio(
in odpravljale alienacijo, domner.no pododovano iz precej hipotetlanega kapitalizma
iz aasov prcd drugo svetovno vojno, nikalor pa so fladomeaaale hogemone stanke
in njene birokracije- Ker pa sta bili akzava rn vladajoda stranka praktiano eno, je
samoupravna birokacra le posnemala stankarsko, ddava pa se je obddala nedc
taknJena skozi stranko, ki pa se jc s aasom spreminjala v ideolosko izpraznjeno
oligarhijo, temeljeao na malone samoumevni posesti oblasti. medlo utemcljed z vojno
rn revolucrjo, ki sta se z vsomi nasilnrmr dejanji in hudodelst\'l konaali v aedalje bolj
oddaljonem obdobJu m bili prav tako navzodi v aedalje bolj izpraznjeni obliki tezko
prepoznaynih )pridobitev revoluc{e(. Ta oligarhiana stluktula je ves aas omahovala
med diktatuo staliflstiane wste in nekalino liberalnostjo, kr je bila predvsem odprtost
za liberalno ekonomijo v njeoi navezav'1 na driavne instituciie ter ldooloiko doktrino
vladajoao str V tem se samoupravna birokac{a v naielu ni oddaljila od ekonc
mistianega, protiumetniskega in antihtelektualistidnega iluzlodzma najStevildnejiih
lrakcij v socialislianih gibanjih. le amplitude so brlo nokoliko veajc kakor, denimo, v
drzavah Varsavskega pakta, na Kitalskem, v Koreji, Albaniji itn.
Vendar imajo oLgarhrje eno posebnost: njihovi ala kompenzirajo pomaniklJivo
osebno promozenje in ekonomsk kapital s praktibno nevprasljivo m iflkomensurabilno
druzbeno moajo m pa z ideoloikim simbolnim kapitalom

Mylavcu 30 julija letos (med skrbni molkom ,evropstih( medijev) losvetilo posebno skb
rrancostin udelezencem Ali jo ,imperij ( talo vrnil uda.ec? Mdihejska alesoridnost va)he ztetul ie
b.zkone najboLj alten tian a diskurzvna forma neolibftlne laneli, nanjo naletjmo tudi pn iievilnih
piscil tato ali drusaae dobrc prodajljivih romanov scenarlicx a tudi zgolj proze. denino prav pd
S Slapsak Cl Taja Kramlerger, )Bolaniani rasizem v eseju 'Bon' Svetlane Slaliak( v pnaujoai nev

Moniior zSA vol.Vll/ no.'l-4, 2OO5


301
MONITOR ZSA

\1oja razhajadas Svetlano rn Bozidarjem Slapaakom (ae tel drugiosebi sploh lah-
,: :.rp1iemo kakSno a\rlonomijo v tako zastavlle situaciji injo smiselno navajamo
: i:b.j ), k i sta od nekega momenta zaradi svojih inleresov sodelovala pri oblitovanj u
.i n1so zgolj cpistemoloaka, ideoloska in ehana,lzhajajo tudi izrazlianih spoprijemov
, rlllrelnimi realnostmi: na primer v 80- letih, ko se je v Jugoslaviji, zlasti v lederalni
.,::Lnlstraciji in armadi, prebujal samoupravno napol hibe.ni.ani militanstra m
-:_ . ahstiani staliflzem, sem na podlagi Stevilnih indikacij domneval, da so vsi mogoai
. . i7nri uSIi iz vselej zaaasnih konfrnacil: samoupravna socialistiana Jugoslavra ni
_-:!ila z nobeno izmed svojih dostruktivnih komponent, kar bi zaradi konccnhaclje
- :r navsezadnjc lahko naredila. ae bi se le posvet a razsvetljevanju in emanclpacijl
:. ilupin preb1valsh,a, zlasti pa dopustila in spodbuJala kritlko svojih ideoloikih,
:-t:, nacionalislianih in,piemontshih( podmen (tako pa sploh ni priSlo do eman-
- ...ije laterekoh skupme prebivalslva), le ram.znila in pnkfllajihje s spccifidnim
- irt rumitunt. Skralka, ugotovil sem, da je z Jugoslavljo, tako, kakrina je b a,
,... ker nipravil razlogov za njcn obstoj,je pa vsaj en razlog za odhodiz njc- u, da
i- Za pflhodnost v njej iiveaih popuiacij Ze s tem, da jih loauje od dogajanj zunaj
_.: \imi i1o za to. da bi sc lem dogajanjem podrejall, ampak da bijih upoStevali
- :rrskali inleligenrne odgovore nanje, kar, dcnimo, gotovo nr brlo povsem
- . ntriano ,leviaa$ko ( anticvi opejstvo z govorn isk ih tdbun ,bozurskc rcvolu cije(.
e

:.:r,ka zamc je bilo na koncu 90 Iet pomembncjse od ohranjanja Jugoslav{e


_:.iogoaanje nastaJajoae oz obnavijajoae se vojaako-polic!ske diktature v najbolj
-- :l modalnosti. znaailni za ,ove prostore(. Do te.ic sicer prislo, ni pa vea brla
- : :nja Tadeva suverenein mcdnarodno priznane d.Zave Vendarmomm dodati, da
- : _'rsllm, da bi se neonaoistiano-neohberalno-klerikalni
hlex bivaliiae lo,41eurlr. v
.- : .ga se spremrnja (se le v vcliki meri Ze spremenila) Slovenlja - med drugim s
: -rajo,Icvice(, v katero se skuiata zakonca Slapsak nostalgidno zriniti - moral po
: jrli obdriati Drzave po mojcm mnenju paa niso mitske enttete, kl izvabljajo
_.
=lganc ali ljubeze n ske vzdile, temvea druzbene ins titucij e, ki so lahko tudimoano
:.'-rkclonalne gledc na dejanske interese v njihovih mejah Zryedrh Ijudi. Zakonca
I -:iik Rastko Moanik in aewstadrugil so paa bili Zcv 80 lelih d.ugaanega mnenja
.::ada bi bilo zanimivo mziskali razloge za to mnenle, tudl iz zornoga kota
:-:.lnosti socialnGkultu.nim skupinam m pozcij ieh skupin v hierarhiani organizaqli
r r.]dle fede.acile), zlast pa so povezovali obstoj neke na regionalnem panslavizmu
,1!laulrane,sepraviv.esnicietnonacionalistidne,ncpanamiSljenetransnacionalne
: : e z levico- K1jub tcmu se meni raThajanje ni zdelo tako, da bi moml pretrgati
L: rli siliti d.ugaae misleae, da sprcmcnijo stalisiie, Se zlasti ne na podroajil, na
.., ::rh so pertinentna razmcrja do administrativnih entitet lahko lc objcktivacijska

1 Rnat, Pi\no iz nakqo bon /rrdra, Doav.a zalozba Slolenije. 1989

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


302
MONITOF ZSA

Neolibe.alizem je postopoma ponudil druge izhode za ohranjanje nostalg!e m iluzrl


o preteklostr. S. Slapsak nabira nagrade s polihano korektnim moraliziranjem c
krvavem razkoju ,Zepne velesile( na povampirjene, auvistiane in vzajemno se
ukljuaujoae rodingrudovske druzbene entitete, dvomrm pa, dabiji bilo to dano, ae bi
se Jugoslavra obdfala kot vojaska dillatu.a ''
Po porusenlu berhnskega zidu in .azpadu nekatofll mega in mini imperiiev z
ideologijo, nerazumljivo, futeloktuaLno prezahte\.no tako za zahodnjaSko ekonomske
n pohttarle eslabl$ hmenr kako. za lokalre sfcmuhe, sijo mesto social isti6ne oligarhije
hit.o prisvojila povzpetaiska plutokacija, sestavljena iz konjunktumih doblakaqe\
kolikor se ni v to plutokracijo v p.ecejSnjem delezu sprcmenrla kar nekdanja oligarhij a
zlasti njen ekonomski dol, ki le demokatiane aspiracije prebivalcov in druzb pra\
hitro in ob podpon globalizimjoaega se ncoliberalizma - porvertirala v driavo \
obliki mafijske ali klienteLne organizacde. Demokratizacija se jc v t i. fanzicilsklh
dozolah, pane zgolj tam, s pomoajo, vaasih tudi na pobudo medna.odnih organizacij
kap itala, kakana sta Svoio}loa banka m Medna.odni monetarni lbnd, a tudi posamiane
multmaclonalke, mednarodne p.ofesionaloe olgallizacle, in driave, ki so prevzele
vlogo svetovnih bohov, izjalovfla in se spremenila v svoje nasprotjo. Klientelna in
plutokatska ,drava-mafija( (ki temelji na odvisnostih in uslugah te. temu redu
podreja operacionalno zakonodajo) le poleg tega, zato ke. v resnici nima ne mzvojnih
ne politifuih ambicij in preokupacij, Ze zaradi svoje )realishane( in )p.agmatiane..
skatka )prizsn jene( venalnostl, r arstna zaveznica za nove gospodaie sveta,ri Ze
tako ali tako ubornih ostankov politianoga, talnega m driavljanskega, se pravi
zna6ilnosti republikanske, dfavlJanom odgovorne in njihovi blaginjl namentene fuZave
pa se skusa znobiti po najkaisi poti. Tudi s Domoajojavne dogftdacrje in razvrednotenja
politianega in jamega, npr. tako. da svojo dejavnost predstavlja kot poliliko, svoje
prepire pa kot javnost. Od prejinjih rezimov, ne le komunjstiEnih, ti so do invazije
neoliberalizma b i le zadnll v dolgi vrsti podobnih
oblastnrh konstrukc{ na
srednjeewopskem in vzhodnoevropskem obmoaiu, je nova oblast na tem obmoaju
prejela zast pljcno dedisamo: totaLtamo altoritarni modelvladanJa druzbi, m temu
ustezno mefltaljteto, ki pa sta zdaj naposled prcsta socuhih ter mo.alizatorskih

Taeotovo ni ne psevdo lenaartrepsevdo radikalec, ampak filozol in


'r Jean-Frmcois Rvel, ki
akademit, praviv z mentalnlm profilom osob, k.krine so Drev2ele obiasl na ISH: ,Vc[kokai
^ezi
sem opuil tolo: tisri, ki so ili stalinirmu do lonca, postanejo, potem ko so s od tam vrniu, najbolj
lucidni in najstrotji do sebe Narobe pa se toporniki, nepomembneti Lotalitarizma preivdjajo, da
so pokopali svoje za blode in lati, s tem da jih opraEaujejo s tonteks lom' in okoliiainami'(, rol.4.
dons Lo nairan itla. Man.ier, Plon, Pariz, i997, str.16 Oseb prve kalegoryevrasen okolju d
opazin. mrgoli pa,solotnikov(, kitudi.amemvljo ostati sopotniki v siehernm rezimu, tato zelo
udobenje allbi ,l(onteksla( (lako zahteva pravo, praviJ iustir, proemirentni alan nove posadke
ISH, re paon) in okotiiain.
Ir ,ae bi bilo dorolj osvajari in plenili, da bi bilirajti. bi se aloveitvo zadnji dve tisodletji kopalov
izobilju ( J-F. Revel, )Predsovo( v Carlos Rangel, O..Ae el le tiets tua de,Laffont,Prnz, t98z

Monitor zSA vol.vll/ no.1-4, 2oos


303
MONITOF ZSA

zastavkov in pa zgodovinskega poslanstva To jc postalo monopol Chicag() bat's 1n


rrihovih podaljskov na razlianrh podroajih globaliziranega druibenega Zivljenja
Seveda neolibe.alizem ni naslal v ZDA in ne v Chicagu, ampak v Veliki Bdtanri
m v manjii mcd tudi drugle po Zahod Evropi po drugi svetovni vojni, in sicer kot
klub )konse.vativnih(, v resnici pa retardiranih )mislecev(, podobcn klubu tistjtr, k1
flc verjamejo, daje zemlja okrogla: niso bih privrzenci klasianega liberalizma. kakor
io t.drh, ampak nosilci njegovega ekstremnega ideoloSkega ekstrakta Na podlagi
jvojcga doccla arbitamcga redukcionizna so napadali prav temeljno p.idobitev zlasti
:yropskega zgodovinskega razvoja, s katerim seje bil poslopoma znanjsal ali omilil
..meljni d Zbeni razcep (druZba kot volno stanje, kot razredni boj), nastal z
:nesaanskimi revolucijami v lE in 19. stoletju: t i drzavo blagin_ie oz. socialno &Zavo
I] I i keynesovstvo, sc pravi drzavni intcrvenclorxzem v pnd manj prcmoznim slojem,
S. pred koncem II svetovne voj(e je F.iedrich August von Hayek objavil dancs
remeljno listino neolibcralizma( 'Ihe Road lo Serilan (1944), katere Depos.edna
:lJaa so bili labunsti v Veliki Britaniji
Tc skupine vernikov )aistc ckonomijc( in iz nje D halaloaega ,novega rcda( (seveda
_trmigujem na bhZino ultra m zuflaj lega]ne desnice), s katero so po njihovem
!{loyoljno in neuLemeijeno birokatsko avtoritamost in dlza1n1 totaLtarizem hoteli
_,domesttl z )ekonomskrm( totalitanzmom. v .azmerah novega zagona dauzbenega
:r lj.nja v Zahodni Evropi niso jemali zclo resno, dti toliko, da bi videh st.uklurne
:,raleie s pmvkar z.uienimi reirmi, ki so bili nezmoini miroljubne kocksislcncc in
-:lovzemi za drzavljansko konshlucijo druzb. S temi rezimi je prve neoliberalce
r :. ezovala. 11 njrllove naslednike ie povezuje. absolulna odsotnost skcpse, lincarnost,
:-:lmalizem (v pomcnu prcvajanja zamisli v dejanla, dkakor pa ne praktianosti, to
:_:uano podobnost neolibe.alnr repetito.ji zlorabljajo za zavajanje naivnih in slabo
_rriranih ckonomistov, ki pragmatizem enaaijo z nedoktrinarnostjo), liktivna
-:.7aLnost, k1 lo uveljavljajo prek neoliberalne kontrole druzbe, ki je zanj efekt
:r romskh situacij, ne pa c]].tilcla sai gefieris. katere del Je ob marsiaem tudi
,. romrja.'6
Lrko se je neoliberalna druiaina navzllc hrupu, ki ga le obaasno zagnala,
,- _!rhdlrala v senci napredovanla dfaveblagirje in hladre vojnc Tudi fomlalno se
r r : r solidirala. aprila le ta 1947 je von Hayek skhcal svole ideoloske tovariie v Svico,
:. ,tcdezelskr oddih( v Mont-Pelerin (danainji sestanki v Davosu so deioma
:-: .r:\ene obredne ponovitvc tcga konstituilmega dogodka), udeleTili so se ga, med
-r-!--Ix VlaunceAllals, Milton Fnedman, Walter Lippman, Salvador de Madariaga,
-:-r!\onMises,MichaelPolany,KarlPopper,WrlliamE.Rappard,WrlheLnRdpke
- _:lcl Robbins Tam so ludl ustanoldi Druitvo Saint-Pelerin, nekakano dobro

: :: . ils1ficna,'jen iiberalizma kot politianc filozofij ! 19 h 20 stoletju./ Piere


. .x Eta o,nski libaotx.,n zsadotiid itici. oyu,Sttdiahunanltaris, Ljubljana. 1998
Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5
304
MONITOR ZSA

organizirano ncoliberalno prostozidarstvo (Perry Anderson), namenjeno razsirjanjl


neoliberalxll tez in prirejanju rcdnih lehlh mednarodnih sestantov
Cilji tega pflega neoliberahaga think ta k, ta katerega so bili sodobnik premalc
pozord, so bili seveda boj zoper ke)anesovstvo v ekonomiji, zoper ukepe v smen
druzbene solidamostl ki so se v$tih v obmoilju dfave blaginje, ustvarjanje ) teoretske. .
se pmvi, spekulatiwe, podlage za novo Lrsto kapitalizma, trdega, )aistega( m prostega
slehernega socialnoga ali politLlega pravila, seveda broz slehemega !?rasanja o tem
aemuje gospodarstvo sploh namenjeno, ao ili flamenj eno obai blaginji. Njilov trenurek
je priiel 5e ena nenakljuafla podobnost s totalitadzmi izpred 2. svetovne vojne z
gospodarsko yJlzo leta 1914 in z nczmoznostjo vladajoail ekp v parlamentanih
demokracijah, da se s kflzo spopadejo drugade kakor s podedovanim stereotipom: z
rostdkcij aml vadevanjem na strolke politiano flemoanrh, vse to v mz momh nmoAane
politiane otopelosti, h katen Je vehko prispevalo amalgamiranje zahodne politiane
Ievico m realnega socializma in pa pomanjtanje novih, nestereotipiziranlh
konceplualizac! druzbenlh procesov (krona tatc ,religiozne( okostenelosti so bile
sektaske ideoloSke ekshibicije nekaterih zahodnoevropskih komufstia h stmnl).
Leta 1979 sc je zaaela vladavha Margaret Thatcher v Vetki Britaniji, prva, ki je
uveljavljala neoliberalni program zlasti odvzemanja socialnih pravic pripadnikom
delavskih slojev ne glode 1ra spol m starost, razglaselih za nepotrebno ftzkoSje. Leto
poznejoje bil v ZDA izvoljcn ali )izvoljen( Ronald Reagan Leta 1982 je v Nemaiji na
oblast p Sel Hetnut Kohl in krsaanska demokIaclta v nebavarski in bavarski
komponenti in spodrinil socialno demokraciio in Helnuta Schmidta, tudl na Danskem
sta pdsla na oblast Poul Schliltter in desna koalicija, sleal e so vse severnoe\.ropske
dtLa\e tLen Svedske in pa (zaradi moaflo specifibnih razlogov) Avstnje. Neo]rbe-
ralizem sc je univezallziral. Dj sice. privedel do odpmve ekonomske krize, ker paa
vsa doktrina prav takcga insfumenta Ile vsebuje, je pa omogoail obskuantlsta m
politidnim ekipam, da so v napovedujoai se stisk pnsle na oblast, uvedle ukepe, ki
poustvarjajo situacljo izVelike Bdtadte s konoa 1t stoletja in iz Francite pred revoluclo
in razglasitvijo alovekovih jn ddavljanovih pm\.ic, kar naj bi bila alternativa za
)komunistiano suzenjstro( (von Hayek). Da sploh ne gre za odpravo ekonomske kdze.
ampak za prevzem oblasti, seje pokazalo ob )drugi hlad vojni( med irlervenciio
Sovjetske zveze v Afganistanu leta 1978. ki je bila izgovor za reorganizac{o armad
(profesionalizaclo, kije nacionalne armadc naredila bolj podredljive administraciji)
In za vojaSki in teflencion1zem
Vendar pa d bolj zagize[ih neoliberalcev od rzhodloevropskih reformatorjev
Sedanjl predsednik CeSke rcpubliko. deDrmo. je celo napadel Alana Greenspana,
predsednika Foderahe tezet\e ZDA, trdega neoliberlaca, zaradi medlosti, v 7r
EaonomLtt se jelotil zahodnoevropskega pomanjkanja vneme za radikalne reforme:
)Socialni sistem Zahodne Evrope je v veliko pr liki men ietnik pravil ir preliranih
kontlol. Driava blaginjc z vsemi svojimi tanslerji velilodDinih tzplaail. h niso pogojena
s kriteriji ali s prizadevanji jn zaslugami zademih oseb, udauje mo.alne temelje dela

MonitorzSA vol.vll/ no. 1-4, 2005


305
MONITOB ZSA

. :bautet oscbne odgovomosti Uradnikr so prevea zavarovani. Trebaje reai. daje


::::.herjevska. se pmvi antitcynesovska in libemlna revolucija v Ewopi pribredla
. : : do s redrne.
Treba jo Je p ripelJati na d rugl brcg. (Lr povsem oaitno j e, da I(ausova
:r rlrnnja ni znanswcna disciplina. ampak moraliztanje, k1naj bipostavilo moftlne
-rc ra Tivljcnje drugrh Moralizfanje je tudi na\,1dczna podlaga njegovc krjtike
:nera, kjer ga moti, da to podroaje i1laianja ie ni pod neolibcralno kontrolo.
:::3lnost pa si predstavlja tudi kot obraaun z gibanji svobodne kulture, ki niso pod
';j7o.om kaksne ccrkve ali vseane politiane lormacije L3 povsem oaitno je.
da tcga
-::3matika, pisatelja, slika.ja m fitozofa( zanjma predvsem cn problem: kako si
: .:::dili druTieni korpus. da bo konformen pmlliani idcoiogiji neoliberalcev, se
:-.. pokoqen in brez iniciativ Podobnost z Mrlaracvim napadom na Metelkovo ,
!\.rr nakljuana, pravtako ne z madzarsko harvardskim analogom Vaclava Klausa
--' iem Kornaiem in njegovo preokupacilo s lirrer t] dn(l trust, k1z disktrir.1o zyijaao
r: aaaaa imanentno neollbcralno agrcsivnost v podtaknjcno agaes ost alrugaae
- .-' -o ncoliteraluma.
\solibcralna idcologijar0 pa se nc omejuje zgoli na desniaarske in skaino
-. - rr\\e polilline tormafrie. bi bile /a cn. aL dve \otilni obd^bJi na obla.r; lo
_ r rudi v nasprotju z nJenimi kjcelotnimi in resnianostaimi pretenzijami Tako se z
' :::aarno ludi v leviaarshh lormacUah na oblasti ali blizu oblasti, aeprav so
: :.ralci sp a razglasali socialno demokracijo (rako kakor boljs i in nacisli)
- a : . n ega solraTn ika v mzvitih kapital istiallii dezelah, a so se socialn o demokratske
.:: inlaiu izkazale za najbolj odloane v apliciranju neolberalnjh politik, s aimer je
- .en \ elil( ko.ak proti novi rdcolosk i O/ei#r.idrrr7g, ane natadicionalii ravni
:-- -.: lc\iaarska rctorika kajpada Se naprej odrneva po zancmarjeruh in i
__-i _il republikan ske politike N a podroaju naddoloaujoae 4)tazlrjcnil\
ideologije pa konku renca
:::l.na in zelo verjetno kmalu ne bo nitj dopuiaena. problem gotovo zadeva
_ _: jr ire\
lelice v danasnjih razmerah in sevcda obae levjaarskih prerenzij nckaterih
: :\r!aicev( v nasi neposredni blizini, ki l1m neoliberatizem ne poment niti
'- _ :_ra Ena izmed tczav je oaitno v nemarksovski ideologiji markslstov jn v
- _ .jj.m vulgarnem materializmu domnevno ateistjanft ir nejdeahstianih ideologjj
' '"Lre e!'ce m lako imeno\ane lefice

:_ i.nr bresu( pa je 850srrMt evroDske UsGvne posodbe


'i -iDombo I0
, L-.
berser, ,ReDlikrr, 2rr0, it 168 170.2004. sr 45_5t
- ::_: n prezenraclja lroblemarike, Li se Tasravlja z neoltberalzmon, v sloveniaini.je
: - I r-zboslovne razpruvc, Xlx, it41, 2 00j. uredila Taja Kftmbe.cer ( sktop I: ^klop(.
. \: ja neollberu lizma(, str 49 9j ), ri sa scs nvtaj. dtc Drisneykl: ,Mo2nosr in nu ino(
. .'.ilca h Drr. do ts ,jo'cu., \,!".dua rr {r 10 r(i tiF e Bouro.p, &
\.ol,beralni norcrek:zabelczke o novi pldrerarni vutsar(, sr. 57 63iLor Wacouanr.-rr
"
..',.in.'nr?1..eo;berrti/ro,.o( \ ta.dKmmoe.tl,Oa rnugthect.b,
: i: , rlsr\ke adalraclje d ncoiiberatiTom(. sr 7r ,5
Monitor ZSA vol. Vll/ no 1-4. 2OOs
306
MONITOB ZSA

Moralizem, stuogost, racionalnost, zasluzeno pladilo, trg, dusebriznistvo in kar,i.


podobnih preokupacij neolibcralizma, ki se zato lahko v naaelu L(tegrka s kate.okoi:
enal(o a'ltoritarno ideoloSko formacijo (npl s llerikalianom, morebiti tudi s kitajskir
komunrzmom), zelo kmalu dosezejo rob kakriflekoli validnosti, ki pa gajevtrenutne[
politidnem sl,etu le malokdo pripravlJen vidoti in povezah s predvidljivimi posledicanr
neoliberaLoe vladavine.']r Pa vendar je ta rob viden tako rekoa od tlcnutka. ko je
neoliberalizem zaael izvajati svojpohod na oblast. V vsej svoji tudi od neolibcralcel
obsoleni, a vendarle v okviru neoliberalizma neogibni surovosti je bil preskusen 1
Latinski Amedki: v Cilu, desotletje pred pdhodom M. Thatcher na oblast, poa
Pinochetovo diltatu.o, v Boliviji po programu Jeffreya Sachsa, v Mehiki ob izvoliB:
Carlosa Salhasa de Gorta.ija, v Argentini Carlosa Menema, v Venezuoli Cadosa
Andr6sa PArez4 z Albertom Fujimorijem v Peruju- To so bjlj nekaksni laboratonlski
preskus i neolberalne vladavine, u katerih se ni nihaenL nauail, ae ne itejemo tajnih
sluzb, Vondar sta narava ncoliberalizma m njegovo antagonistiano razmerle dc
dcmokracije 1n dlovekovih pravic docela oditna z dejstva, da nobena izmed
neoLberalnih posadk ni pred in med volitvami semanila volivoev z vsebino ukepo\
ki jih namerava udejanjiti. Menem, Pcrcz in Fujimod so celo obljubljah nekaj disro
nasprotnega nepopularnim ukepom, ki so Jr}l nato v resnici izvajali v 90. letii
prejSnjega stoletja. Nekateri, na primer Pinochet, so se sploh dokopalioblasti in se na
njoj obdrzali z nezakonitiflll dojanji, s puaem, nas jem in hudodelstvi zopor aloveskosl
drugi (Salinas) z volilno goljuf{o, skratka, za vsako ceno kakor kaki moderni
lundamentalistiani prekrSaevalci.
V fanzictskih dezelah takiukepl sprva niso bili potrebm prebivalstva so se Zelela
znebitl komunistiane repres{e, zlasti mentalne m policijske, in zdelo se je, da novi
Lbefilizem zagotavlja tako osvoboahtev. Dancs so ta prebivalstva vsaj ponekod vetko
bolj izkusena in sfieznjena (ponokod pa karje rcs nenavaden fenomen, najbri zvezan
s tradiciio poh ler.nosli, neodgovornost in hpokrizije - so plav neprepustna za zkusnj e

in t odstanjujejo svoje lastne moznosti v pdhodnosti), toda ponudbo politia h


izbir, ki se ponujajo na volitvah. omejuje kultuma in ideoloska sestava novih politianih

l Vaezi z mzkrojevaldm uairtovujem neollberalne ideoloEije na podroaju kullurne polirike in


vednja ,subjeLtov( ali,asnso{ na podroeju litefrrurc, pa rldi precejinjesa dela samit lileratov.l
,4rr,(r1i,n,, i1 E4-E5,2004, kjer so objavljeni dosjeji o sooaenju skupine lesrirov in pi$atcljev s
tonElomeralom neollberalnih, !ltranacionallsliinih in !osrsalinhLianih (kajpada s raloveirim
obrazom() ideoloskih asensov, ki drzijo obla$ne lozicije ykutturni bnolTaciji in v pisaLeljsh
orsmizaciji, ob spolnem nadlcsovanju in iovinisrjanom eovoru, lo trih alrorje predsedn Druirva
slolenskih pisatcljey Poleg objavljenih dokumento! 4 zlasriMiKavz Konerj. )Frosmenro
nacionalishanem diskuzu(, str 201-205: Sta.islava Repar, )zunanja opuovalka( (ad:obatri zbor
DSP l9 11 2004, dvorana DSP(), stl 325 334i Izlol OsojniL ,Nasi in sovrarn i - rdcep na
slovenski lterarm sceni(. str 114 315:Taja Krambrser, ,Poslle$um(, stl 105 3l3iDrago B Roiar,
,Konslruktiyno desruktivra slratgija mldsrstva, vlade, drzave(, str 187 l96i Taja Krmberger &
DragoB Rotar,Grcteslno Zalostinlein troslodjtiski svetovn, nazoft, srr.206 218

Monitor ZSA vol.Vll/no 1-4, 2OO5


307
MONITOB ZSA

,razredov(, sestavljenlh iz navidezno


antagonistianih, vaasih tudi dejansko
:n tagonistidilih, vselej pa slabo protliranri interesnih
grupaclj
Seveda se kaze Wraiati, aemu m komu
so namonjene adminlstratrvng entitete. ki
lanes kot podeielska burka posnemajo bushevske
rarf trrf.." fao n-SL""Jl; i-i
ioristl od neohberalizma kot gospodarswe skegu
ge
fr" p" go.poa".rt"ga S"
za ideologijo in njen oprijom tal(o v gospoalafitw
a-rf,"""a "lfi^'t]
t"t"i, t"m*rl
orahtarizma poreg strateskega sveta in kranjske "r".
; Ljubljani in Mariboru?
sorbone ter njeaii )duh"*it ,, r,ii
se ponuja kar sam. Najprej je negativen: beneficienti
,Odgovor niso attonomlli
- drzavtjani - 1n dejavnostl, ki bi stopnjevale rjifroro urtorro.ro'
ndividui
-ldividualnost, se pravi odpornost do ftendov in ideottg! partrtulrrnih
liupin, ki se v trende preoblaado kot v ncvtralno objektivnost.
rn,;;:;;
Sk^tkr, ;;i;;-;;
:.zavljam-m ne sistemi, k so vprid driavUanom,
od Solstva do zdravstvene rn sociaine
arnostl. Ker pa ta podroaja zanmaJo nosilce
;;; j_q
-
neol iberalizma le sporadia";,
.adar ulemcliujejo kako nasilnisko akcijo za )osvoboa;
t"r" tut"gu por"t ro ,ani_ir"gl
:'s" i/pod lokdlruh.obgarh /Eolj v propaganant plprarina nacrrorane OogoAii
,_\e
:ornrsuJo ctorekovttt pravic. kujtiviranja
in civiliziranJa. Kaj ro prinaianje kultLe ir
:i! izacije pomen1 je mogoae videh ne le v efganistanu, Vztrodnem;;;;;;,
L.aku, ampak tudi pd rasisriinem obr
avanju tukajSnjih, lokalnil ,air.latov_, fe Oa
'<ratina slolensla. od\e/ara svetom dgovomosrj /a alobaliziranie
.mensle a\ nc r cclolt, "rloUna" pa
je imptanr;;; ;,Ji;.
-'zemlju. ezanimivo podroaje druZt*"g" Z*f]*r", ti g" .t
_"goel

rhnk rdnk, $cistetna zanzmistjanje(, je v ZDA rar


od so b meraroro izrczrli kotlm.

nesvobodne
zd rehritr. v slurhi idajltce,
.atademstih,neintelektual.jhin.esociatnihinreresoy),t"p.".,*-"f,",,it",,*.i1t"*r"*,

-rgoa ugotoviri, ae uposleyamo zAodovirsko na


:i Do!.adn'*ih zaznanrih v iaztianih cerritikatih in evidencah zbrkljane sralisliano-kvanliLariure
.i renje)i ere za pervertira,r e sta.e ideje posverovarnesa
kor"eii".
- '-
,"aj*" "r-j
,d_i;c,j;
"'
, : \o nom-skesa(,
se pnvi prof,tarskega ltrarsiya in diklatu*, tr ," o*, r.*U.
tid. (i, pa .e \e\co """1,U"'.'"r"".
.
: .ie a D ,e
uDtracrE. to d rcnca. pd. ve.
.'ovr\olh pra' can rreso .rerrerne)ro.rlrve
njD( atovekovit in

e adminislraciie. seman(ani nesnisel, znaailen


za

..bte o, tat : ta.as, itan: .nba, deDasrio, samd


:.sedd rdr,t je Dorlusahkal heb,v.sri

MonitorzsA vor. v[ / no. t-4, 2oO5


304
MONITOR ZSA

v celoti izbrisati, je tako praktiano zroaeno verskim organizacijam,r, a s to napako


da so te mod seboj v neusmiljeni in lundamentalni, skatka ireduktibilni in aedatje
pogosteje oborozeai in nasilni konkweflcl, kr je pad pogoj za partikulami obsror
)srtovflh religij(, zlasti oblastl nlihove duhovSaine (v Slovenii in sosednjih dezelal
dmsko katoliikr cerkvi, s katere )duho\,liru( uslugami se zadovoljuje tudi intelektDala c
podhranjena )politiana elita(, ki, ile upodtevamo kakfuekoli kdtedje razen dostopa
do medijev, ne elitancpolitiana). Metodaje prcskusena - cesarm bog dobitavsal
svoje, le ljudje bore malo - hrdi njeni insfumentl m konsekvence so znaru vsaj od
Slomakovih aasov naprej. ideolosko funkcionaLno zapiranje sloveNko govoreaih
prebivalcev Slovenije v etniad gr?tr.,, se pravi v kultunu in ideoloSki avtizem.

Verilas odiun Nrit


Clani think tanks so poleg tega flajveakat neuslisani, a vztrajrli in ncolibera]ni
gosposki spontano hlapaevsko vdani aspiranti za nfja mesta v plutokraciah
pravzaprav kar v globalni plutokraciir (ker paa nimajo ne drugih oiljov in r..odnot ne
miSljenjskega aparata, ki bi prescgal zahteve inkasantskega svetovnega nazora). TakiDa
promocija se posreai le redkim: kakor ponavadi v religioznih h parareligiozni)
(totalitarno ideoloskih) mentalnil formacijah tudl hrkaj veUa izr ek iz Matejevega
cvangelila: Mubi su n I rocali, ?auci yelo electi Tr zadnji so najprej instalirani v svetowii
ali lokalnil utrdbah neoliberalizma: g Mico M.kaia Je med rodkimi, ki.iim je bit
dovoljer droben korak na poti do tako svetlega cilja, droben, pa vendarle dovolj velik
da ga mdrkalno loduje od drugih aspirantov, ki se Se naprej medijo v lastnem soku in
subalternosti
rmink lanks so sicet Jyeljavili sprcjcmanje najenruskega misljenja, ki so ga trznl
mediji pri priai prenesL naprej(, venda. je glavne vojake )vojne zoper intcligencor
predstavlJala ,majhna tolpa vsevedov na oblasti [. .], teh alanov svobodnih pokhcev.
izvedcncet konsultantov, z cno besedo intelellualcev, katerih gla\.na funlcija je ta,
da igrajo avtodteto v svojem obmodlu in pri tem zaslurJo veliko denarja. (?! Dovolj Je.
ae identificiramo najbolj premozne mecefle - Sldte Depa ment,mtitirIlacrcma]ke,P(and
Corpomtion, medije - pa lahko uganemo, kateri tereni mzmislanja bodo postali naiboij

Ki v oaeh ,politlanih( sellev veljajo za najbolji sredsrrc za izgaijanje romunistialega hDdiaa


'7r
(udu zoler parlamentar.o dehokacljo v kanuv 50 letih, ljje slravlla na oblasl nekakinoca
briansrega podoiicirja, nato !a ajatolejkorcjska vojnai interlencija ,mirovnika ( H Kissneerj, v
Vzhodrem Mediteranu.li naj bi zmanjiala ftancosri vpliv v resiji, karje !.ivedlo do razsuta v
Libanonu in permuent esa vojnesd sianjai viernamska volna, inrervencije v Latinsti Arer i,
sedanja sretomo Zandareka vojna zoler teronzem Pa ie in Sc O seh teh,kiza6kih( Dodvigjh
adminkracij ZDA obsrajajo dosjeji dokumenLox daliz, krirlk tudi na inrernetu povsen
ruzumljivo je, daje cerzura inrerneta eden pnoritehih ciljev zdrutenlh neolibe.alnih i. kte.ikalnih

':r Edward Said, DA /rrelk.r4eh et du Paunt, Senil. Patiz, 1994, sir ll 15

Monilor zSA vol. Vlll no. 1-4, 2oos


309
MONITOR ZSA

-rratilni. ,Debatno( teme od lol.Slory do )oivilne druzbc( prck )alovekovih pravic(


. grozdc ,integrizma( so hkati najmanj bolcac, najbolj p.azne S pogolem, da si
-:slec pridrzi zagon in njegove scenske uiinke zgolj za tcdtorijc, ki so mu doloaeni,
-: zaidc v nobeno nevarnost. Kot dobcr usluzbenec oblasti se lahko okorisri s
! iremom, ki temelji na plaailu za intelektual konlbrmizcm in prostovoljno
- ::lolanje p.i doseganju crllev, ki ji}I ni dolodila znanost, ampak drzava (lj AIi pa
r.telta, kar zaradi nckaksne endogamije med drzavo in podjetji velikokrat pomeni
:._ 11 isro. Vendar je na tej mraani podobi odsev svetlobe. Druzbena plaaila za
:rlektualfl konlbrmizcm( so dejansko postala takina, da spodbujajo indolentnost
::ri kiji})jc P Bou.dieu imenoval rfast t}linkcls, specialistiza misljenje za enkratno
Sdarka,koristiimajoitiriglavnckatcgodjeoseb,kijimjetoznaanosttrcba,ker
r:a pnkrivajo, jamo potisdti nazaj vrcker7:ala plutokacijc, rcligiozne organizacije
_ -.
::r ova vodstva, birok.acije n alarll th ink ldnks kot asp iranti za vzpon m ptoduccnti
r\ralnega idcoloskcga diskurza kot diskurza resnicc Z razmcrami, ki so podwT.ene
_:
-:.ralni hegemoniji, pa se (lahto) okoniaa Se cela mnozica konformistiadl oscb
:. rmlllvo etiko, ki zascdajo konjunktumo cenjena podroaja, denimo medije,
-:- :iiracije na ftzLianil podroajii, tehniane stroke, celo naravoslovje, kakor si ga
_::,r\ljajobirokatiinrpolitiki(,karvsezgo!utrjujepredstavooustrezanjuteh
.i _
i
iho\rh delawosli edmi pravi in uniJbrmni ( trino blagovni) druzbeni realnosti:
nj
., : .tr prodaj z moralo, nazori in ljudmi Yred, le da nckateri sebe in svojo prtljago
_- ,-:to sami. drugi pa
so prodajad na tryu deh)rne sile Vendar pri ideologlh d
-:m ro, da sc motijo, temvea to, da Se potem, ko bi sc lahko kaj nauaili iZ
r -_ rne vzlrajajo v zmoti mjo znova uvajajo.(rs
: okrllju opisane )idejne( (kaksno evfemistiano pretiravanjel) konjunkture,
: . :re od neoliberalrih think tank! \ t ycdenem pomenu, je mogoae razumeti,
-.. : za medije in komentatorje neopazno alj vsaj omcmbe newedno, ae np. neki
'r \l:laic po televizi.ii trdi, da muJan Makarovia ugova.ja v nesprejemttvemtonu,
. .1 ::Ja Makarovia) nasprotuje naartovar domontazi lokalne kulture, malo prej
r .: latpada Mrkali) o tem, kako je cente. Metelkova - k1 te b kmalu nato
:: :. pa nc v narekovajih. od birokratov m (najbrz najeti}l) homolbbov leglo
-, ,: a ki odzira denar Onkoloskemu institutu, pa mu nthae ne oaita nc
- -:_:r a ns rona, ne hipokrizije, ne cenene demagogije, celo pogrosnega in
':, ..r::sa cinizma, hujskaswa in pistranske laznivosti rle.]e Kar zadeva dfavo pa

- -: ?n trt lo tdlitisiot,P.aisons d'agir. Panz. 1996. str 6l


:
.: _: da (a v oradju besede Elagol [,/rig,/.Jiar. jamo obtoznr. pollican na zasovo., in
'- -: .rr subickidvpropozici.ii, k' prel te lunlcije Dosrane aristotelovsti &d/esd.e,a
'r . _::^lu s Ple.ron AssoulinoD. 19E8
: , ::-incnulh rcakciina M.kalaevo anritulturno dsresivnost.,c napisala Taja
_ , ::- 1:ql,ka". lrrn n 168-170,2004, str .15 51

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2oo5


310
MONITOB ZSA

je pa.adoks lokalne in ie kaksne verzijc ncolibcralnc ideologrje (nrtoli dovolj ..


ponavljamo pmv za ldeologijo gre, ne pa za trgalikar zagospodarstvo) v kratkem t-
neoliberalni )ekonomisti( naslopajo zoper drzavo oz si )pnzadevajo( za njena
redukc{o na midmum, ke. nal blbilaekonomsko iracionalna (Kardelj bi dodal, daj:
Ludi socialno, a do te )iirjave( ni mogoae zgolj z razpolozl,tlvlm mtelektualnin
potencialom; kakorkoli Ze, odmira{e ddaye je bilo Ze v p.ogramu samoupmvne!:
social izma po jugoslovansko malo po von Hayekovi ustanovitvineoliboaalnc svelolaa
IoZe 1947 - prav tako neskonane antibirokfttske kampanjebrez rezultatov), nikoli p"
ne gredo do konca. Oaitno iracionalnost drzavc vcndarle ni tako huda, da bi si Zclel
zares preskuslt to moznost, zato le treba v sodelovanju z .azlianimi drZavnimi organ:
podaljsevati odpravljanje drzave (Povsem drugaaeje s )kultulo( in z rznanostjo( L
jn - ifitulti, kaksd so - lahkega srca brcz pomislekov poiiljajo na )trg( i-(l jmrz
odtegujejo subvencije.) V zvezi z neoliberaklimi arhiekonomisti (tukaj, v Slovenij:
Dusan Mramor, Mlio Mrkaii, Antofl Rop, Jote P. Damran et cnntanes) lahkc
utemeljeno dvomimo, da znajo opravljati zarcsne borme Spckulacijo, kaj Sele kontrcme
ekonomske opeftcle na raun podjelit m dejanskjl ekonomskih procesov na nacionaLn r
in mednarodni ravni, zato pa tem raje straSijo ljudi in poliiike z opisiemianc
malorrednimr m mtelektualno ubominn ekstmpolaclami tendox ki jih z )nanostj o'
ki so jo pokazali, niti zares p.epoznati ne morejo Najveiikrat imajo za ckonomske
trende trsto, kar saml ustvarjaJo all enako pogosto, Zelje. interese in prizadevanja
multinacionalk in plutokacij, ki jih podlagajo z ,znanstveno( apologetsko rctorito:
multinacronalke to govoriaenje potrcbujejo - ne pa tudi plaaujejo. vsaj ne odkrilo in
nc v takem obscgu, da bi to zadovoljrlo alano samookhcanih ali delegranih /rirl
ldrkr T[kaj slno priili do eksrstenanega paradoksa neolibe.a]nega militantizma
NeoliberaLne guruje na vsch stopnjah njiiove mcdnarodne hlerarhiJe na veftalni ra\.oi
nujflo moti obstoj drzav, nacrona]nih ali transnacionalnih ali multinacionalnih. kj
tako ali drugaiie obromenjujejo gospodarstvo, zlasti parazitiraj o na profitrh z davki, ki
jih - sicer v aedalje manjsem obsegu - spreminjajo v sredstva za kontinui.ane in
punktualoe intervoncijo v pdd drzavljanov, Toda zgolj v zelo ozkih kogii, kamor
dospejo zredno redki (M Mrkalcizmed vseh slovenskri )mak.oekonomistov(), lahko
maunajo na neposredno nagrajevanjc (ne z mezdami, ampak s privilegli in beneficiji
predindustfljske wste) multinaciofla]k in transnacionalnih plulokacij, v Svelovnibanki.
Mednarodnem monetarnem fbndu, OECD m podobdh utrdbah mednarodnega
fin ananega kapitala (pri neol ibe.alizmu gre namrea vseskozi za ideologijo spekulalivne
ftalcijc hnandncga kapitala brez konstruktrrril razmerij z ahugimi ekolromskimi
kapitali, krjft neoliberahi )ekollomisti( neprenehoma lonve.tirajo v aisto monetarno
vrednost, se pravi v abstmkcijo od vsega dejanskega, in na podlagi tega delajo
polstoletne ekstmpolaotje, s kateflmr pitiskajo na pohtike injavna mnenja).
Do semjc neolibemlni podvig obiaajno ideolosko slcpilo: na Zo obstoleae mentalno
ogrodje, ki ga je skozi zgodovino kapitalistianih druzb uswarila trzna ekonomiia.
obeiajo nekoliko drugaane vsebine z zelo drugaaniml socnlnimi konsekvoncam

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2OO5


311
MONITOF ZSA

:--adoks nastopi tam, kjer je po


se srcdi tcga drzavi sowaznega govoriaenja (drzavo
- -.ovenl reba poiegniti iz vseh sektorjev druzbenega ZlvlJenla m tam mstaltrati
r: rIberalno gospodarstvo ali vsaj nadcla tega gospodarslva, podroaja pa prepustiti
-:ionom trga(), da neoliberalnih aktivistuv praktlano ni zunal drzavnih in
-
-_:drzav l mstiiuc! - z lavnimi srcdstvi pladanil in vzdrzevanih strateskih svetov,
., rdr,tr, privladnih kolegilev, univerz jn razNkovalnil institucij ipd. ki trcSijo
_.::nano tista srcdstva, ki bi se sicer lahko angazirala na toliko opevanem prostem
-:_- ah bila porabljena za onkoloskiinstrtut (ta trg je prostle dodej dokler ga nadzorujc
-: Lberaha mednarodna plulokacija, pmv ta nadzor je navsezadnje dalea najpo-
-:-bnejai zastavek neolibe.alne globaliTaoije). Skratka, ae kdo zares neupm!,Leno
r-:nenjuje dlzavlli prcmdun, se pravi dcnar, ki ga prek davkov driavljani dajejo
: :-:1i I upravljanje, so to prav neolibemlni grobarli drzav Neoliberalni ,ekonomist(
- .-'rrrakem pokcbuje za svojo eksistenco )odmirajoao( in ,presezeno( nacionalno
. jrugaano d.1avo z nacionahstiano ali drugo drzavotvo lo ideologijo, ki jo
': 1 rliira( ali ,odpravlja(, vsclej pa reducira podroaje politianega na propagandno
. ,.uliranje z ljudmi, in s politianimi voditelli, h lih le naplahtal (ali pa tudi sami
-.- -lajo na oscbne bcnencije in so izdajalci drzavljanov), daje njegova )ekonomila(
'.. : ekonomska in socialna realnost v aNt obth Le tako sc sam ne bo znascl tam.
r-:r podska )revezc( (t j. Zrtve svoje ideologre in pohlepnosti): na trgu delovne
: Trm bimubrzaas izpuh tel ,"di v,, rf ille, koblse seznanili s svojo trzno ccno, zclo
:_: :10 neznatno, tczko bi naJnrea nasli sloj podjetrikov, najsi so ie tako robustni, ki
_ :,,ziano in lontinuirano nakupoval prav osebke s kroniano -Redlll.l/.rr?r/rrl
.-:r a drzave, pa aeprav Stcvilo njenega prcbivals lva priblizno ustreza prebivalstvu
- ..: Tmed aetrtikakega velemesta m bi zanj iz )ekonomskega( ir tehnidnega zomcga
-:.a kakor zadostoval Zupar s svojim uradom, ie zato sicer logiana konsekvenca
-:::rrane,ekonomske(doktrme,nilakorpanidejansklciljposadkelokalnemitacile

: r endar je svet tukaj z neposredno vidnimi uainki izvajanja velike neoliberalne


- : : nc le bcda dcdaljc vcajega dela najbolj gospodarsko .azvitih druzb, iz.edno
- ::inte razlik med dohodk, postopno zginjanle artononnih svetov kultume
-._,: i.rl c. hLna, zaloZniitva itn. zarad i neupraviaenega vsiljenja kome.cialnih v.ednot.
rn predvsem uniaevanje vseh kolektivnih instanc, ki so se anozfle postaviti po
_ -amkom peklcnskcga stroja. v prvi vrsti mcd njimi drZave, ki vsebuje vse
_:_i:lnevrednote,zvezanezidejojavnosti.inuveljavlJenjepovsodvvisohhsferal
. :::rioa in drzavc aliv podjetjih tisLe vrste moralnega da.vinizma, ki s aasaenjem
. ' . _ zobrazenega v l,lsji matematrti in skakanju z elastiko, kot norme vsch pra.ks
- i .:a boj vseh zoper!se.(ro

: .. Le*e-.e J-'ao''bcr: l'.Te .e re u opie. e' \orc dc,ca'i,roi. d' c


: srnsllnlte\, Le M.htL tlirl,,7dra,?, na.ec 1998, str 3 (J Pie.re Bou.dieu. rPolitila
.: I tlanhat IS ,l\,* I 4, str 304 107 (!rcv Vkdo Komik)
Monitor ZSA vol- Vll / no. 1-4. 2OO5
312
I\,IONITOR ZSA

Nec pluib s impar: Organski intelektualci neoliberalizmx, medijski intelektualci


in drugi antiintelekrualnj heroji neoliberalnega iasa

Ta boj vseh zoper vsc jc v rcsnici upriTarjanje libe.alizma. tisto, kar sc bojuje
nanlrea niso posirmezniki, ampak klientele Grc za razdelitev na skupine p.iv.Tence\
posamez h ,voaljlnih oseb(, ki se le rcdkokdaj ujemajo s lakimi izrazitejSimi ,idejnimi
specilianoslmi, sc pa skupna ideoloska ko n stituciia pokazc tist1h1p, ko sebojuloae se
klicntele sooaro z nekom, ki zares ni iz ntl\ovega sveta Takrat zelo kmalu sklenejo
premirje in zavezniSwo, ki vaasih t.ajala dlje, kakorjc potrebno, da se tujka znebijo
l'aka zavezniSlva se ne sklepajo zgolj v okfllju liberalne ekonomijc in politikc, anpak
tudi na inslitucijah, ki bl morale biti Zarisaa rellcksijc in odpora zoper spontarre
idcoloike rmpulze. v naiem primcru je dejansko slo za konllikl mcd skupino
intelektualcev, ki so se distanciraL - peticijami, ki pdnasajo )zunanje
in to ne zgolj s
rcakcije(, k1 so na p.imer okoli S SIapSak )v teh enajstih letih naredilc vsakonlr
prepoznavno lupino neodvisnega intelektualca, ki sc mu povsod po svetu dogajajo
podobne stvari (rL Zmaga zagovornikov mtelektual ne, se p ravi lbmativnc in znansficne
institucije na sciah senata ISH je bila v pravi neoliberalni, sc pmvi, totalitarno sleparcll
manin, znani ne zgolj ir sodobnosti, ampak tudi iz Tgodovine totalilarnih pohodov
na oblast, sprcmcnjcna v poraz s pomoajo serije lalsilikacij ln malverzacij
I Svedana
Slapsak, na primer. je glasovala za svojo lzvolrtev 7a )osebo v l-unkciji dckanjc( po
koncu ncsklepane 65. seje senata ISH ,na hodniku(, kakor pravita sama in J Justin:
66 sejaje bila nelegalna zaradi ved razlogov, npr zaradi urDrpacijc vodenia scjc na
podlagi ponaredbe glasovanja (omenjcna koridorska rsamoiTvolitev( S Slapsakrr),
zato, kerjebil naprejSnji scji sprcjctdogovor o izredni seji. na katcri naj bi prevcrili ill
ugotovili, kaj pomeni dehvni sta7, in legaho moznost za doloaitev osebe v funkcrji
dekana/nje, senatorji pa smo d obili vabrlo na redno sejo z dnevnim rcdom, za katcrcga
jc bilo vnaprejjasno, da ga ni mogoae izvcsti, zato, ker nibrlo zapisnika p.q(nje seje,
kar ie potrebno za izvcdbo rcdne selel ker ni bil opravljen korcspondcnani dcl

ruvodnil)l'oelrkarkljlaenast'i4-Literdtlto,aL lil l:12,2002. nr 2 Zal grc ros zgoliza lupino,


kar lostanc oaitro, ko vpraiamo, kaj hud'aa sie S SLapiakzgodilo. da bi bilo lo nrogode nrinerlatr
s tem.le.se dosaja leodvisnim lntclcktualcem denimo vlugovzhodnem Mcdilcmnu, v Mdsrcbu alj
ic bolj drugod po svetu, [i se lrn tar neha dosajati kdrkolj. kojih obiiie ujia policla, ali k, so se
jim doEalale slvarlvreziji cskadrono! smrti, y nn,allnrah in !a nogomotnih sradionih ! Cilu
Domncvad sl d.7ren, da to,n brla ra! o loerika iztliuaeno Kako bi to.el ,ne.ovali prisvajanje
in !rovievdile rule nesreac?
i (l Sabina Mihelj,,Solidarnost) Poraha rredsievza usposabl.jdnle nladih.a/sko!alcev na
Institutum sludrorum humaniratis Fakulterl ra nodiplon'ski huna!lsdani itudlj{, vlado KotDik,
jRazkrcj znmslvene skunnostl O antrhlelettualizm! in provitrciahih st.ategijah ignorance nr
eriminacrje(, oba vpnaljoal !tql,lu, llan itatja zsA
IJushn:
"vsi\o bili za Ja, Braco seje vzdrzal, rojc res Ka\rejEje dala soglasle I tenu ie san]a
Syetlanarn s renle bilskle! sklcpaetr oztonrd !.avn omoaen { 12,Zapisa lclcsalnc 66 sejc rnala
lSHx l? lchruar 2004

MonitorZSA vol. Vll/ no 1'4. 2oos


tltoNtToB zsA

_,.klepane 65. seje (J. Justin v cirkularnem pismu, napisanem kak mesec pozneje, da
_ rcbi in drugim zagotovil, da ni narcdil, kar je narcdi], trdi, da le z naknadmm
. trrovanjem S. Slapsak bila dosezena sklepanost seje in da nadaljnji postopek ni bil
,:. potrebcni kerje ta gospod bil dolga lcta dkellor mziskovalne mstitucije ir celo
::.i \. d dekanaISH,ie ie zato tako proceduralno Susmarstyo neodpustljivo: seja se
: i(onaala brez navzoanosti S Slapiak in vsc, kar seje v zvczi s scjo dogajalo od
':ioda senatoiev iz sejne sobe naprel, le bilo ko.espondenina seja, S. Slapsak je
::rlj inela moznosl odgovorili na zaslavljcna rprasanja prcj kakor drugi odsotni
<:]aloii, in aeJe odgovorila zgolj na eno po krivdi spraSevalcev. bi morala to urejati
: :jminisracijo ISH, kijijc bila inedba korospondenanc scje nalozena, tako pa jeto.
r:' se le zgodilo, sleparija); ker r brlo prip.avljenih pravnih mnenj o postopkih in
.-:riiih v zvezi z zadolzilvijo za dekansko lunkcijo v dasu intcrcgnuma v pNni obliki
!:ior je brlo dogovoieno na prejsntl seji in ki so bila navsezadnje razlog za sklic
seje. kar je v svoiih sicer ne posebno fokusiranil inlcrvencijah omen a tudi
-_.Jne
,:_.r \odeaa( S. Slapsak kot nekaj, v kar bodo prisilili - kdo ti oni s lako oblasljo, se
:.r ieji lakoj pokazalo ljudi z drugaanim nncnjcmr!) S SlapsakmJ Jusirn sta
,r :rala pdzor tolrnaaenja teh mnenj, kl lih ni nihae videl, pa ie nanasala so se na
: r o kaleri senat na prejsnji seji ni nia ne sklcpal ne sklenil Namesto tega paje
-:r:anji v d. dekana (k1 bi moral svojo funkcijo opravllati do regula.ne ureditve
: :1ema z izvolitvto dekana)oblozil mene in drugc kolege, ki smo trenutno bill broz
L:_tenega delnega ali polnega rcdnega delovnega razmera z ISH, ki daje po ZakonD
-::r!nih razmerjih in po Zakonu o zavodih in po ,konzultac!1 s pravnikom( (bre7
:- :.r ) pofebno za alanstvo v senatu (karje substancialna neumnost, ker ne pfli ne
,-= rakon negovorita neo senatu ne o visokoaolskh zavodih), da Skodimo mstitucrjl,
::1leyamotransparenmoposlovanlemspoitovanjepogodb,kisojihnekaletiizmed
-i :rdpisali s tujimi l-mancerji (ti sevcda ne poznajo tako posebdh in lotalnih
r ; r\nh( mank, kaksne goji dlrektodca ISH ob podpori Upraynega odbora in
: :relaterii senatorjev), in da imamo na ISH enakc pravice kakor pivci. enkrat
_ - irugia kave, tam v bileju aez cesto.r5 Nekateri izmed nas so bili sicer prav tedaj
. ::-. da sklenejo to deloYno razmerje, ajihjc mirilo, vcndar to ni nalpomembnejse,
_ _ najpomembnejsl pmvkar n-tia odhrti kamen modrih organskih inLelektualcev
_: rrralizma, najpomembnejie je, da sc jc pokazalo, da )kolege( moti prav
::-.3loostr6 kot pmvzaprav edma doslej znana primerna oblika kolektivnega dela

- =-ia Sllpiak: , Ne, vi sle zahtevali pravno mneni e To pravno nnedc vam zdaj beremo, ker
_ .r imatc pralico in dolZnost, dd galosluiate Enostalno!Vi morate 10 rosluSaLi. saj ste to
. asked ibr it ( lz )Zapisa nelesalne 66 sejesemlaISH(
: : . zapisano v ,Zapisu neleEalnc 66 seje SenaL! ISH( 17 lebruarja 2004: El ,ekatere
!::gazaplsavTalaKrambe.eer,Alpendixkalantu,Ling!aISHImpcrii(vD.iaujoaiitevilli
- .: ZS1
' :, Kounl,,velike skrivnost nath mojstrov:Xraika cmosrafija ckscso! na ISH ElemenLi
' :.. .. ekadcmskesa kuloarjar v prii:ujoai itevilti,Morib4a 7-.t4
_

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


314
MONITOF ZSA

na znanstvenih podroajii In prav koherentni mtelektualni kolektivi s skupnimi cilji-


r.rednotaml in kolegialnimi, se pravi, delovnimi in nehierarhianimi notranjimi
.elacijami, so cna izmed pnoritetnil tara neoliberalnih a(livistov v razlianil drZavnih
illmu clpa]nlh biro kracijah Praviloma organiztajo upore )pnhajsa h((ponavadi
manj kompetentnih in manj preniclJivih) alanov kolektivov zoper dozdevne
)samodrzce( v akademskih organizacljalL vendar )uporniki( po uspelem prevraN
praktidno nikoli ne zascdojo vodilnega mesta, kr so ga zpraznili: nanj neoliberalna
birokacija posadl svojega zaupnega agenm rr
Kakorkoli Ze, sodclavci oz. scnatorJi, h so zapustrh hstitucijo ISH, ker paa v no\i
vladajoai mortaliteti in idejni konjunkturi, kije prevladala s pomoajo, najbd pa tudr
na pobudo vrha administacije in t. i. ustanovitelja, so mogli vea prjaakovati, da bi
sc na njej oblikoval in razvtjal kaksenkoli znanstven in intelcktualcn kolegij, so brli
do neke mere Zrtve svojega legalizmar niso fl mogfi m$liti, da bo seja, ki jo je Jure
Mikuz, eden izmodmolaeaih, ane nakljuanih in nedejai.nih pafinedev oseb, ki so se
polastile oblasti na lSH. sam opredelil dobeseaho takole: ) . seje nihae ne vodi, ae
sem prav ftzumel, tukaj so alani, ki niso v senatu . . (r3, postala opoma todka v
nadaljevanju aistke, zastavljene Zo pred lsaj letom d , saj je bila izvedena prav na
podlagr skaJflo spomih )p.avnih mnenj(, s katerim je na neloga]ni soji straSil Janez
Justin.re in se pd tem opfual predvsem na svojo domtslico, oaltno zanj ponowo iznajdbo
smodaita, s slepilno spremembo sodelavskega stazav redno dolovno razmerje (ioje

irClPiereBourdreu,,Lesapparatchiksdelarechorchc(,(1-objayalE.maja1981),Actesdela
recherhe en vkncd saciaks - S.i.r.e, it, 141 - 142, marec 2002, st. 8l in 8 3, slov p.ev ,Aparataltl
razislovada( v pnauJoai itevilkl M.httotjd ZSA
rsJureMikuz, nelEalne 66 sjsenaLalSH 17 iebruarja 2004(
$Jrnez Jtrstin: "Zapis
Glelte, pNo ln po moje rajpomcmblejse pojasdlo, ki bo tule k malo tako sLabe
volje lolzroailo, najbrz,je naslednje V tjle sobi zdajle,n tule - na sestankih te irititucije se
pojavljata dve v6Lr tudi:eni, kj so tukzj r sluzbi, ki jmajo delowo rimerje, in eni, ti delovnEa
razmerja ninajo ki so zuanji sodelavci in ki za t, hlio oDravljajo slonNe Zuhdhji sadeldri ki
sov sluibi v drug,h ustanovah, Li so ned drusintudl konkurenane ustanove Dobili smo pravno
interpretaciio, jaz sem s konsulti.al s treni pravniki Od dveh imam lisro pravno mnenje,lahkojih
dobrmo se 'Fkaj jr nr \4r_ .rrNa /a solsEo. darosr ir spoa
t.l
Jituz Justin: L
ia zadevaje takinale, glejLelKolesi - nekatori od vas tu nisie v slutbi Ninaie
delovnesa razo erj a vse lravlce vodenja in upravljanja inslituc,j rzi.ajo, so del Lako imenomne
delovnGlravne pmvice, lairajo iz delomlh remerii vi st zunanji sodelawi aet nten tule Braco,
kena: vi nimare pravice bi[ alani sena ta! Nimate pravice ] n zaradi tega donaevam. da bo paa
di'etbnca v2losravila zakonito sta.je
t. l
J{nez Justitr: To,lar seje do zdaj dogalalo, F bilo nezakonito L.judjc ste zunuji sodelavci lnftirura
za hunanisriarc studijo Delate po posodbi. ae sDloh taj delatel Ninate enakih pravic kot iisti. ki
imajo delovno razne.je lot lravl vse pravice upmvljuj, in vodenD izvitujo - so delovncDGvne
pravice Poles tesa, Bftco,je ie io:tisti, ki iiajo 10 delovno rznelje, seveda lmajorudi
odgovo.nosti Vas n,hae ne mo.e pos taviti ra disciplinsko Vas nlhac !e more klicati k odgovornGLi

Mon:tor ZSA vol.Vll/no.1'4, 2OO5


315
IIJIONITOB ZSA

r c prvo )pralmo mnenje( J- Justina) med obravnavanjem kandidature Svetlane


! rpiak za opravljanje funkc{e dekana na prejanji seji senata ISH (tudi sicujc tendenca
( zdelovanju udvczalnil odpiraaev pd rkolegrll( iz prcostale ekipe ISH oaitna) Na
-ldednjo sejo senata, ki bi morala biti legalna ponovitev nelegalno 66 seje, ni bil

-: ndgovo.nosL iako, kotjc kolesica kena zad.:iakticdta,lat atndhja edeldtko, unu,h?nko


. ,rlttne uilatuye. F kti.A\a ttta) zopas lene lj ,li no adsanha! hnes k(o k zahkw 11, da se dt
-

-:.. ru.Etnt ?alawnk, kotk ?azinhje k nezuk.ritanu tu onju Prcd zurdtjini satletati tin,ktot
trjo N sne tuzslinjdti, ketjt b zlorubo sluibenesd lala:dja TUF bil solor o Lom, da bt norali
_- <_3ru razgnnjati poslovdi tc hiae Ne sne selSe zlasti se pane
smc, tror ia senar nivDo
: lutrkcjjah, kijih opravla Do Staruru tu Ustuovlcm aku, nrma predlide.esa upnvljanja, ae
! : -r spomnim, s linmanimi zad evami Tenvea izll uan o izobrazcvuje ln raziskovalje Na se. a tu
.!::r.mzgrinjaLiitev'lk.ra2endad6!oStatutumlenjekfinananemunaadupokoladnlbilarci
-: r Ir rorivi k nezakodtcmu ravnarju, zadnjia izreaeni s strali koleeice Sumijeve in mi kot
.::..iiv ler hiii Su,nijeve re moremo dati na disciplinsko na disciDlinsko komisijo priiayiri

.rd Justin: I'].eprosto povcdatro, nlmare statusa tu in nima@pravice voditlin upravllati te hiie h
: _.dnji$nat, donnevam, da ne bostcvca povabljenl Zelo enosLdvnol

.:Ez JNtir:Gre za upoilevdnje zakola o zavodih inzalrc.a o delovnih razmerilhl

.:dr: Jlstin: Tu zuna,r.i1 sodelarcl os.oiaLe obsroj te hii injaz dolrnevam, da vabljeni ne bosLe vcal
,:- . i\aa hthdta n :l Pteprosto povcdano

.,u J6tir. ri ll.ena Sumllin Brdco sta iu nezakoritol

DE J ddr: ts.aco, ampak ti nimaS pradce klicao na odgolornost oziroma na io, kcr ri rTri rrl ,

,*: Jtrrin: vmjslabiem prineru bo t.ebaseveda poklicat policiio i, odstranh liudl, ki ne sodijo

ry idd!: Tr si zunanji sodelavc lako, tol so vs,lanle v rlstem bifeiu, li jmaio cnak srarns kot ti
-- - _:i3lno gleda.oje lako
.-: JNb: Drueia bo sejavdrugadni zasdbi
:.::galne66sejesenalalSH(1?februarja2004Cirlularnemupismu,kjeajeJJustin22
.,-_.!:.\ilnasposovarekolegicei.lloleEe,sopozna,ddjea1tornedtenodkrllobsLoj
- ::- :.\r!a zakora o vjsokem solstvx: najprel louauje vse naslovljele o tcm, o acne. smo sa
- :-.L::ian loskuial inlomirati . a nelcsalni 66 scji scnala, raro Da izvede hotuspokus z
- loloailiv aczi z vodsrvenini lunkcijami oseb, ri .iso v rcdnem delovnem ra2ne.ju 2
-:rnalb,nuonrogoailsprenonitimnenje,ncdablsevidelo\tednojeprebrali,aerudijc
_ i ,r_nno mnedc postavLja vloso ananjih sodelalcev Dodvprasaj (scvcda samo kar zadeva
- -r. .o do sodelovanja p.i vodenju i! llravljanju zavodov) To rne spravlja v zadreso
_:.tisp.avljarivzadreBo!asejisenara.kakorjeoillnoizcirjranihodlomkorzaplsaoryel
I i .. sorsre nrnogi zunanj' sodelayci tliualcsapomem za fakllteto in lmajo/imare preprosro
: _ : :r --ge 7a ra^oj talultctc Obslol delovnesa razne.jaj ial odviscn od velikesa itevila

MonitorzsA vol Yll / no.1-4, 2oO5


MONITOF ZSA

povabtien nihae izmcd nasp.otnikov nelegaLoega poslovanja. birokratizacUe m


fomalistiane hierarhizacrje mstituc{e, paa pavsi drugi, tudi )nezaposleni( scnatoii.
ki se preji(,jrh sestankov niso udelezili. Na tel sejl so lludje, kina prejSnjih dveh sejah
niso bili navzoai, sprejeli prihotena zapNnita obeh sej. Eden izmed teh dveh zapisdto\
je bil antedatira zapisnik 65. seje senata ISH (z datumom 17 februar 2004), kije
bila 10. lbbruarja, ta zapisdt na 66. seji 17 lebruarja nr bil dan v verilikacijo, ker
menda Se bil konaan, bolj verjetno pa zato, kerv njem pise: )Senatje [na 65. redni
seji senata lSH, 10 februarja 20031 s 6 glasovi za in 1 vzdrzanm glasom prisotnil
alanov in alaaic senaia sprejel ugotovitveni sklept po stazu najstarejia v-Lsokosolska
uaiteljica na fakulletije red. prol dr. Sve ana SlapSak, ki bo od 11. februada 2004 pa
do irr'ohlve dekanaporednem postoptu opravljala funkcijo dekanje lakul tete ( Kakor
semZe omenil, S. Slapiaknatem sestanku sploh nibiloro. sestaflek Je bfl nesk]epaen
nadaleval llal b1 se koresponden ano, a se ni; za S. Slapsat v lunkciji deka nje Je fla]prej
glasovalo 5 navzoaih dlanov, Sesti glas jc pdspevala kar sama na hodniku po koncu
seje senata, krnajbl s temZonglerstvom postala tudi Dsllepana(, rendar, ie enkat, to
kakor ne pomeni, da j e bila tud1 lzvoljena, niti da bi tako lahko bila legaLno izvoljena
saj korespofldenani del seje ni bil izpeljan a] Govodlo pa seje Se o marsiaem, aesarr

dejaynilox ki jih pososlo ni nogote nddzorovati Gicl) Kcr bon od tu dale na osnovi posovorov s
lravdld ln njihovth pistih m.nj spfrloral na naain, kr meslomarudi meni ni posodu, boD
vpraia.ja postavljalvvlogi hudiaevega a{lvolata ae bo fakulreta m osnovi Drahrh m.eniukreDala,
(nel@ ohlapno pojmovanje provdh obligacij, kaj ne? D B R ), bi po mojem mnenj! to morala
stonLi ialo. da sevlosa najponenbnejsih zunanjih sodelavcev pri $rckomem odloaanju ne bi
zmanj laia Pravnik je ze naltdza I Doznost, kako bl se ro dalo sro.iti ( Je iudi on scle po fanoznl seji
opa2il, da obstaja tudi trerji zakon. ki nadgrajuje prejinja dla? D B R) Fakulrera Da bj naibrt
morala tudiietiti k tenu, da z vaino najlomembnejaih 2unanjih sodeuycev stlepa odi detovna
raznerja ( zunuji sodelavci pa so si oa,rno aez noa p.enehali zcled, d a bi imeli s to larulrero
kaksnokolirazmerje,kajieledelovloDBR)Samsbompnzadeval,danmlravnalogilG(sicl
Zdaj bo pa pravo krivo za lrlvarne sDroyosti in neumnost? D B R ) ne bi vsillia nobenesa iosesa
mzloaevanja v smislu zaposleni/zunanjl ( to je J J ze kar dobro oDravi I in se mu nj vea reba rrudfti,
D B R) Prepriaaliso me, da se tenu lahto izosremo, hkari pavceloti sledimo pavnim
presojam ( (l tudl Tala Kram berge! ,Appendn ad Llnguam ISH Impeni( vprjaujoai Stevilti

4r
Bila paic na nelegalm 66 seji, kijoje,vodilar, v,lradneh( zapisnitu s re sj sicffvodi
sesranet, a je.avedena med odsorrinl
rr B Slapsakjevnetem nane naslovljenem
elekrronslGm pisnu trdrl, da Taja Kftmbcrger [vpismu
neomenlena drugaae takor v dvojiri, ,vidva(, torej brez imena, k r jc stalna korespondenrova
pmksal injaz korakava )lreko irupel doncdavnlh podpornikov( (E-mail 24 naja 2001) Osebe,
t] v res'ici korakajo aez rnpla, so seveda v .esnici aisto druee Le kd o neh le bil me,l Tmerju.jcm ln
kombinirmlmi izlivi lopoumnosti, arosancc, rukazovanlen moai,alia.se( mcd administracrjo rn
,kolesi( in ob nskuDulozni asislenci nove,delta.je( d./a.rD preenan iz inst,tuclje? Kolikormi ic
znano, totri bila $etovno znano nenelno lrccanjana S SlaDiat Odlomki pisem so objavlenl v Taja
KJanberger, )Anpendix ad Linguam ISH Imperll( v p.iiujoai itevilki ,Mdrno4a ZS4 Ta Dhna
imajo eno kuriozno posebnost v njih so dciania, !o$opki. mnenj a in ugibanja zakoncev Slapiak
kralto in malo pripisua Taii KJamberAerin meni

Monitor zsA vol. vll / no. 1{, 2OOs


317
MONITOR ZSA

:trpisnilu ni, in govorilje marsikdo, ki p.av tako ni omenjen y zapisnilu. Zlasti pa ni


' rapisniku predloga Jozeta Vog.inca, naj se preve.i, kal(o jc s stazom in ali jc S
S.apsak zares oseba z najdaljSim sta;em na insliluciji; ta p.edlogje bil naposled sprejet
:: gledena glasovanje o rdekanstru( S Slapsak. Kerje brl tz glasovan tak sklcp, jc bila
- rdmska samoizvolitev S. Slapsak ne le neveljavna, ampak tudiv nasp.otjus sklepom

-nata, o katerem bi moraL g:lasovati Se na korcspondenanem delD seje, in seveda tudi


' nasprotju s tedaj veljayDim statutom ustanove Koiega Vogrinc seveda delal
r rr ble ma iz tega minomega Dlapsusa z opus litvij o(. ln scyeda, scritta munen r. acLndi
;r zlagana in napisana v bizarnem jeziku Ce je sploh mogoae, je na isti seji sprejetl
::pisnik nelegalne 66 sele soMta Se bo! pnkojen od zapisnika prcjsnje scjc
Kmalu sta senal in sedanja ekipa ISH opustila debato kat modxs cnmmunicandi
::d vsal v naaelu enakimr akadcmskc stopnje na m1'ni manswenih procesov paa
_-so garancija
za pravilnost argumentov in resnianost trditev, ki edini itejeta, in ne
:'\olilnrca za intelektualno nadlogovanje, ponizcvanjc, Sikaniranjc in sploh
-.-. rahovanje hierarhiano niijah in lodrcjenih (Li pojmi znotraj spoznawih procesov
:rajo nilGksnega mesta m slehorno pdsvalanje (tatvina) spoznanj drugih je ne
:-rdc na hieraahidni rang tatu napad na samo Trranstveno disciptno, v katen se to
: _saj a - m danes je malone ideal, pdlaz ar kot naravno stanje in funkcionalna nujnost),
:: je pod opravljene raziskave podpNujejo hierarhiane vehaine, ne pa tistl, ki so
_,7rskavo opravili. Druga plat to mcdaljc
ic to, da moralno, socialno in Se kako
:Jadirani raziskovaici zgolj iz\ajajo ie spoznano in da ne prevzemajo njkaksne
ijoromosti ne za postopke in ne za rezultate ipd, m daesar ne prevedajo in nc
:::.minjajo pri uporabljenii argumentih r:
Treba je Ze rcai. da pn sedanji zascdbi na ISH nilal(or nc gre za ,intolektualce,
- llece, fiiozofe in druge akterje sveta idej, ki jasno iTraiajo svoje nasp.otovanje
ralnemu gospodovanju in prihodnos ti planeta, k bi bila v coloti podrrzena zakonu
: re
--.- (ki so) malostevilni v aasu. ko denar kot nep.esegljiv ho.izont ponltja crerla,
L_rg katerega se o4anizira skupek ideoloskih, nacionalnih in internacionalnih,
. -:r;a ('r
Prej bi lahko prepoznah nckaj potcz razliano izrazitih glcdc na posamcznike,
::J.aJkljub temu iste vrste kisedanjo posadko ISHp blizujejo tako .ekoa klasianm
:: rliberalnim ravnanjem. Denimo: v ZdruZenrh dfiayah so l:,cohbcIalnL lhikk lanks
{:ajzgrupacijoneoliberalnihpolitikox)dabipreobrniliireve.zibilno,uniailiiarisaa

\ r sledu ovsebnrkloz deontolosh odgovornosti znarstverltov v okvr.u nl,hoveea lastrega


- ! \en+a polja ln habitusa ni v dlzavnem dokumenlu z obetajoain naslovom ,truO(O,/ 14
- )DISCI ZA NACTONALNI PROCMM MSOKECA SOLST1/,4 I/ REPUBLIKI SLOWNUI20A6
zaro pd tem vea neoliberalne moralk, socialnesa darviniTna in novoreta, kinave.balni ravni
:. : rse tceobc teea svela
:..1\aft t'pt?u)h.4 JL F?n'p-atpnq F 104.0")tJ?Pipn"\ortd,.u.idrj,n,r,dlke.

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


314
IUONITOBZSA

odpora, uveljavili idejo, daje nJihova zmaga neogibna, pridobili odlodevalce za svoj.
shar, prevzeli ideoloski nadzor nad glavnimi stranlani, ustvarih raznere j av[e nemoe-
vkljuaili uainek libemlnega zatrkaln*a, si priliaili 'globalizacijo' in odprtosi pro'r
svetovnemu prostoru, zmanjsali davke, da bi poveaali primanjkljaje, uporabll
primanjkljaje, da bi spodJoalh soculno drzavo, v slehe.nem izmed svojii ncuspehol
izb$kali nespodbjten dokaz, da'reforme riso seglc dovolj dalea .. L1bera1cl s tal.
podrobnim nadrtom poti aiso imeli aasa za postopanje Le zato, si lahko mislimo, d2
so se naslllrhali, ko so tako pogosto poslusali ali brali kategoridne napovedi'konc.
ideologij', zagotovo burkaSkev kontekstu metodianega raziirjanja doktrine, kije od q
zhtaz'edmomoTnopolitiko'[..-]LiberalcipdvsiljevanjusvojelilozofiJe so mauna.l:
na trg (idej). Po nekem pomod ku Baryja Goldwaterja je bilo bolje, da so i.
navdihovali pri Mao Zedongovem navodilu: 'Dajtc mi dva ali tn lJud1v slehemi vasi
paseje bompolastil'd! Nlsejmposrea oobp em poskusu. Toda on (B Goldwater
in fljegovi pfljatelji so zmeraj pripisolali ve]ik pomon ideoloskemu spopadu od bllu
ki ga je izvaj ala pesaica inteloklualnrl mrlitantov, k i naj bi jih nato nadomostili tisti. t
jil je Friedrich yon Hayek imenoval )poklicni idej mesetail(,tose pftvi, )aasr tarll
profesorji, ministri, predavatelji, propagandrsti, tudijski komentatorji, pisatelji
kankatunsti in umetniki kivsi lahko postanojo mojstri v tehniki preflasanJa dej s.
pa v glavnem amatedi. kar zadeva substaflco. kLjo prenasajo.(rs
Znanstvena debata navzlic videzu z idcjdm mesetarstvom aima velilio skupnega
Ce gre pd obolem za izmenjavo, pa so okolisaine, intence in substanca teh dveh \..s--
izmenjav povsem razliani Mosetarska izmenJavaJe redukcita vsega realno obstojeiegz
na abstakcio, kr1ma pretenzijo blti univerzalni ekvivalent in ki nadomosti, sc pra\i
odstran i sleherno su bsianco Znanswena debata med zmnstveriki pa pomen i najpre_
to, dasc dogajamedludmiz znanstveno kompetenco, ki ni stvar mnga, ampak znanja
in inventivnosti, da sc potomtakem dogaja znotraj meje, ki jo lahko imenujemc
cpistemiani prag discipline, in ki zarisuje znanslveno polje, kamor dejansko ne more
nihae brez kompetence posamezne discipline, m aeprav zlasti pri d.uibenih ir-
humanistia h znaflostih cela mnorca )obaih intelektualcev( meni da se lahto gibljejc
po disciplinskem podroaju, ne da bi si pddobili kompetontnost oz. prestop[
opistemiani prag ahsciplrskega polja s pomoajo dejavnosti, imenovano znanswenc
spoznavanje, se v resnici nilae izmcd njih ne g1blje vpolJu manosti, ampak v njego\:

tr Rick Perlstein, aer.. rrE ,9am Ba Gddvatet ahd the Uhtuakihs af fie Aneti.an Consensus, HjL
r
and Wans, New York, 2001, str 472-471
ar
hw
Friedriclr Auusr von Hayek, tlhe lntellectlals and Soctalism\, The Uniwsitr ofChicdgo
R.vrd, Vol 16, St 3.1949

Monitor zsA vol.vll/no 1-4, 2oos


319
MONITOR ZSA

bolj ali manj mimetidno teatraliani simulaciji. In ker to nekako vedo, raje odpravijo
znanstveno poto skupaj z n_iegovo altonomijo, kije za znanstveno disciplino .ordicrb
sine qud non, kakor da b1 priznali svojo nekompotentrost na podroaju, ki mu
namoravajo gospodovati. Ke.je bistvena sestavina sleherne znanosti nlena zavost o
njcni zgodovini v zanjo specrfidni obliki, 12 katere izvaJa knterije svoje znanstvenosti,
doloaila svolega polJa in habitusa znaD stven ikot j e zanesljiv indikator neoliberalnega
udara zoper znanosti kot interprctacijc sveta in elementa raclonalne kullurc prav
elimmranje zgodovine To eliminiranje se v najbolj karikaturnih verzijah kazo kot vsi
mogoai in nemogoai konci (zgodovinc, ideologil, aunosh), kr jrh mzglasajo osebe
brez kompetenc, ki same za ideolosko reprezentacijo nadomeadajo znanstvcniko, s
svojiD delirijem pa znanosti. Pmv zato jrn je tako v neoliberalnft kakor v drugih
regresivflh hegemonijah zagotovljeno mesto v upravljanju z znanostjo in iilanstvo v
ustanovah, ki za ideoloSkc kolportedc in njihove naivne odjemalce nadomesdato mosta
znanstvefle m kulturne produkcijo, denimo, v akademijah znanosti in umetnosti. Kljub
remu, da je meritokratsk tcater bil in je Se del druzbenih reprezontacij znanosti in
kultule, je le redkokdaj zares odpravljal druzbena mesta znanstvene in umetnostne
produkcije, skusal jih je Ie narediti aim manj vidna, ker so paa te dejavnostl soaLle
med 1jsto, kat appAe les bou ryeoi.s. Z neol[ba"alizmo m pa je d.uga ie. podobno, kakor
je bilo z nacizmom in taSizmom: odpraviti hoae slehcmo druZbono podroaje, ki ne
rodi v njegov mentalni registe..a'
Ni mogoae, da bi sc razpuSdanje znanstvenlh polj, odpravlJanje habitusa,
Epuhtevanle pravne ddave ie preden se je zares vzpostavila, vladavina klicntelnih
llik, polurbanizirano lizunstvo, tradicionalno na glavo obmJefle heftrhije vrednot,
povzdigovanje inkultnosti m provincializma v znaailnosti nacionalne kulturc in
nacionalnega )karakLerja(, mz sajanje neizobrazedl m nekulhvianih ,eLt(, sestavljen ih
rz suburbanrh povzpetnikov, obujanje nacionalizma druge polovice 19. stoletja in
njegovega izrazja in Ze zdavnaj v katastrolah preskusenih )argumentov(. dogajalo
tako, da se ne bi poznalo na obai kulturi in tudi na kulturi tiste skupinc ljudi, ki bi
morata v normalnih okoliSainah biti nosilka L:ultume porabe na najzahtevnejsi ravni,
se pravi akademikov m univerzitetnikov, a se tega tukaj bodisi ne zaveda, bodisi ni
zmoina identificirati elitne kul[ure, kaksflo poznajo v drugih okoljfi, muporabljaza
svojo statusno simboliko njene najbolj mediatizirane segmente ali pa opusaene oblike
nekdanje popularne kulture Zgolj kot ilustracijo omenjam ceremo jo, na katei naj
b1 Unlveza Llubltalri izkaz ala svojo onikanost in kulturno raven: slovesno promocijo
v
novih doktorjev znanosti To omikanost in kulhuo res izkazuje, ajetaka, daje alovek,
i sc po sili ruzmer znajde na prizodsau, tudi zamdi samoumevne neumnosti vse

' ::rr Bou.dleu, )La cullure esr en danger(, v:d., Crrrplrr r, Rasons d}gn,2001, str 15
. rii\!ado Kottrik, ,Miti, la buji, hipokizije i, drugi problmiv znanstvli polititi in r
--j:c.:r natusu znanosti v Slovenijir pflsDwek t ant.opologiji zablodeleea sveta(, Dairrslrfrp
---: - \r(l. sr 48,2005, srr 65-92
MonitorZSA vol.Vll /no- 1-4, 2OO5
320
MONITOR ZSA

lthemenin:
zadeve, nekako v zadrcgi, pribtzno tako, kator da b1 pri sogovornilo, ki
zagovada pokonaoo drzo, opazil enomno grbo Enkat sefl bil priaa nchoteni :
izredno komiani koincldenci med glasbenim programom: kvartet ali torcet pevce\ z
naravosloino tehniane ali veterinarske fakultete j e vavcto prepeval o pastifcu, ki pas.
ovce tn, dva izmed doktomtov pa sta bila na empriaen naain posveaena stresu pl:
kravah in poautlu koz v daljaem obdoblu in eden izmed mentoiev je nekaj bledel c
indilshl svetih kavatl kot dokazu za prefuanjevalno pomembnost n eka, seveda brez
kanca zadrcge m zavedarja o tem, da brez sleherne kompotence I omasti po podroajE
religioloskih Studij, antrcpologilo, zgodovino in soc1ologtjo.rr Na neki drugl promocij:
je mlad pia st, Student Akademijo za glasbo, odigral dva stam )ilagerja(, encga i7
ZDA, drugega iz zailettov samoupravno socialistiane ueditve v tej dezeli Gre zz
globok izraz lokalne unive.zitetne kultllre ali za nezgode in nezgode )fachidiotske,
mzhalce L:ulture, pa ne dolavcev m kmetov ali obiaalnil .okodelccv, ampak lokalnc
elitnih provincialnfi in arivistianii tehnlkov in ekonomistov Kakorkoli Zc, ali tri
najveaJe pon izanje za osebo, ki le orudit, manstvenit in jntelektualec, da je potisnje na
v situaciio, v kateri sama prispeva k uniaevanju svoje lashc discipline, ko se je prisilj ena
prctvarjati, da z zanimaniem poslusa neizobrazena m leinteligentna tesla, kakor da
lahko sploh imajo kakorkoli relevantno mnenje o kaki znanslveni problematiki, o
katen ali nimajo najmanJsega pojma, ali pa ,informacrje( arpajo iz tnuahlh m
sekundamih virov, zgolj zato, ker imajo pozicijo v birokracll kakega ministrswa ali
mod dosmrtnimi abonenti kake odveEne komis{e? Ali ni najbolj destuktr\,rlo, pa ne
zgolj za manost. pripisovati kompetentnost ljudem, ki nimajo kompetenc, pa niti ne
vodo, da bi jih morali 1meti?!8

1?
Cl mojo slrcmo itudijo ,Kdo bo dajal nalose zndnoslt \ P BonftiI, znunan a zhdhasli in
..1/ebir,.r4 Libe.alna akadenijd, Ljubljan a, 2001, str 25 o! l9 Kar pa zadeYa kosrmiranje
d ostojanstvenikov oz njih.ro hisean uhtlome, ki )o v cil,rani opombi oneniam, noram pnshvlti, da

sta Da ISH najprej )usranoviteljjcd( Neda Pason, za njo !a Svetland Slapsak pozndem, iepruv
nekam zloslasncm naaelu )joi stanje ijos leps (ki nam ze!o Beh rulianih prenovah Ljubljane v
njeni novjir zgodovinl re more biti t!j) hotel uvesti takina intatia aneticae fidi n ISH Zda: zd

rr Nepovedno zrazanje in imenovuje *van, znaaajev in dojanj z imeni, ki so jim v Leksikah

losameznih jezikov sicer namenjena, v dlskurzu, ti govori o intelektlalni in drusih ,elitah(, ne


spravlja v zadreso ljudi zsolj v Sloveniji Povsod iamljajo arsumente za to, da tat sovor ni pnmeren,
dajekontraproduttive.neclvilznan,Eoliko Vresncl in ne slede na nanene pripomnievalcev
- j indi.ektnost naain, katerim sevarujenezasluzene pozicije v vseh mosoaih hierarhijah,
s
najvealcat uzurpirdih nlr R Ma8siori ! zvezi z Bouveressovlmi bsedili spraauje, ali ni
Ko se
)rabalojmov. kakrini so ncsramno', 'velika intelektualna loloviiin a', id,odja, frivolnost',
'budalost'itn, lelolito neusklatena s (Bolvere$ovo) hvalnlco strososti i! Lehniilc natananosi(,
mu Louh Carlos Femandez, pisec recenzije o BoNeresov'i knjBi Poltises et tettises de Ionotosie
De L abus t1?s belkek tt6 dans /, p.u si., Raisons d'agir, 199 9, (,La pasion de discourn conme
volont.le nelas savoir(, rlbe./4 n 249. september 2000, str 106 l12) odsoarja, dainteleklualna
stogost dma nia oprrviti 2 ,oliko{ rn da Bouvorese govori o idiotiii, ektravagancl lpd pmvzato, ker
ima zadolinoslbro natanaen

Monitor ZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


321
MONITOF ZSA

Uargaite\ ante NrLos


Po tej tragikomiani digresiji se vrnimo k eliminiranju znanstvene debate iz
- :resncga podrcdja ISH in zamdi korcktnosti opolnnimo, da taka debata tudi sicer
- :avno pogost lenomen v lokalnem okolju, in to z razlogom Znanstvena debata
-.ilrca polegnaaelne enakovrednosti sogovornil<ovpomeni Ludi to, daima prav tisti,
L :ma na voljo pertjnentne argumente, ne pa tjsti, k se le, dekoiran z naslovi,
_:Jradami in )dostojanstvi(, zaael posveaati )mcritokratskemu( hicrarhtziranju
:r\urzov glede napozicljo posameznita v administratllni oz uslui.benski hierarhrji,
_:::esiji, krjoizvajajo hierarhi, in oblastniSki kontroli nad irtelcktuaklim dclom (kar
: L':enje slovenske in sleherne e\.ropskeustave in ilovekovih pmvic), denimo, dajanju
::_lli reviic Monilor ISH scnatu )na vpoglcd(, mcnda na pobudo BogdanaLcsnita,
:. rar z dovolj velikm odobravanjemmoteaih elanov oalsaenega senatnega )kolegija(,
,: . bil lak sllep izglasovant sevedaje izraz ,infbrmativno seznaniti z njcno cclotno
.:rrno(r'!zgo1j evfemizem, za katerim se skriva cenzura: navsezadnje tudi v
r- :upravncm socializmu ni bilo cenzure v pralIro lbrmalizirani obliki, a jc skoraj
: lrnca kar dobro delovala, kerlo Je brlo lazo porlotmnjlti v a.ltocenz,uro pmv zato,
,r- i iormalno ni bilo in jc hlapdevske nature niso bileprisiljene videti kot ccnzuro.
-: 7-r elminiranle rcsnianostdh mzlnenJ Zaradi te amputacle spodobno imenovati
:e\ ie zlasli, ae imajo viije polozaje v trerutr oblastni hierarhiji in ,nam rczejo
.
- -r ru spodobno uvellavljati drzavljanskih pravic in prauce do svobode govora in
i.r:nja mncnj, do prostcga pretoka idcj in kulturnih dobrin, navsezadnje do
_:r:lnega Tivljenja svobodnega drzavijana demokatiane drzave. Navzlic po'
_
: :.mu bonlonu intelektualno neproduktivne, zato pa Len1 bolj mentalno restfllii,ne
::::lrberalizmumaprcjp.iLiaeneprovinciaLne)elie(,nrsootfuosanomintl,afipak
' :r-lzni imenovani ali ncimenovani avtodi zlih dcjanj osebno-
,Obstajajo vsakrsne cenzure: drZayna, uradna, predhodna aL naroaena rn
rd!raaalna cenzura; druzbena cenzura, ki iznjuauje nekonformiste rz kafler, mest,
-ri!eha(: alrocenzura, ki omosoaa prihranek dasa in osebja Vendar le redkokda.i
.trmnimo pozornosl neki neuradni obliki cenzure, ki je iem bolj stmsna ker je iskena,
\r. verjame. da je posiena in se ne zaveda, da je cenzura: to je ideoloSka cenzura
\irananeje, ideoloska cenzura v demokraciji, ki nima ved ali Se nima na voLo
r'edbenesa organa (r/as V.?/,e.) in za katero predlasam ime 'razsirjeDa cenzura',
.::eben pdmer 'razsirjenega sia.Linizma , ki sem 8a wadobn v lbttititar i skui jati
:ttation btdlitaire)54. Ntena preokupacija ni to, da onemogoaa razpeaavanje del m
:. ker za to nima zakonske moai. temvea to, da odvraaa iavnosi od tesa, da bi se z

.- a'::e vrblnaje bila zc lredstavljem na tiskovni konfcrenci, kamor so bilivabljeni ludi


:_ : :r. ir <lo zgolj za tolikanj cenjeno radovednost Stlepi senala ISH v nezi s cennro so
:' rriaujoaiilevilki,lloritr./i2S,{vrubrlki,Objavanekatcrihdokumentov(,toakal,lz
. - "t .,!.tjd tSHl
:'.:itsRqe1,LoEktotia tontuo ne, Lntanl, Puiz 1916

MonitorZSA vol.Vll/ no.1-4, 2OO5


322
MONITOF ZSA

njiniseznanila Bralec, volvec nisla povabljena. naj sama presodita , rsumente neke-
a1'rorja, ampar naj se od nitl odvrneta, kalor se odvrnemo od greha Profilakria.:
cenzura. ki sesioji iz tesa. da jemlje spostovanje do avtorjev, ki so nevarni za ve..
namesto dabi onjih razpravl.Jrli; da jih uvrsri na indeks, namesto da bi jih zarnilii.il
famtrzira bralca, namesto da bi sa razsvetllr.
V N.)vi cenzun Qd nouwlle cnvre) sem hotel prcuaili irl bralcu predstaviii popol:
dos.jemetod in stratagemov te nove cenzure v doloaenem primeru. danes,vFrancli '

CeIlZum je edon izmed instumentot prccej skajen, za blokiranje resnianoslniL


razmeril. Bolj obi6ajna naprava, bolj uainkovita in manj izstopajoEaje t i infomnranie
kiseZeodSoledomedijskihslep.ResnianostnaftanerjapasointeLgentnarazmeda
do ideoloskega okolja, ki ga sestavta tudinasa lastna idcologrja (oz ideologi,le), skozl
katera lematiziramo in objcktiviramo ideologije (hsto, kar misli namesto nas), s tem
pa pridemo do drugih objektov in njihovil kognitivnih stahrsov oz. narav (tudl do
drugih ideologij, npr. retigij ), do ka terih je prav tako mogoae vzpostal, ti rcsnianoslno
razmede, To razmorje je sestavina znanstvenega spomavncga procesa, ki ga P Bourdleu
imenuje objellivacija in ki ga lma Alain Accadro za etiani imperativ )Uaenjak si s
iem, da se kar najbolj vestno podrodi dolznosti objekhlnosti, ki jo narekuje zn anstvena
moralnost, modtem ko se bojuje za simboliaflo uveljavitev res ce druzbencga sveta'
daje najboljae moznostiza to, da obenem izpolni svojo motalno dolinost sohdarnosti
z zatiranrnn, ki jim pdnasa orozja simboliane subverzije uveljavljenega reda (r2

Codex lustinam

U.edniski odbor revije Modtor lS//, sesiavljen iz riajiih intelektualk, dve izmed
njih sta zasedali najbolt odgovorni vodil mesti, je imol opral, ti s precej arhar llo m
prepoznamo obftko cenzule, ki j1 J.-F Revel pmvi )predhodna cenzua(, medtem ko
je ,profilaktiana cenzula( nevarnih attorjov in nekdanjih sodelavcev pri pddi stekla,
in to ne zgolj v lokalnih razseznostrll Kakorkoli Ze, ta uredniski odbor ni privolil v to
pohabo hje v skladu s temeljno drzavljansko (in drzavljan/ka ni podlorrit/ca take
aL drugadne monarhjje ali oligarhije, temved nosiloc/ka driavljanshh Drauc). alovesko
(alovek kot generiano bite. ki se rodi svobodno in enakopravno, po defiflciji nr
beneficient takrh ali alrugaamh deJanj usmiljenja, tolerance in popusdjlvosti, ki mu jih
obaasno naklonijo uzurpa torji druzbcne moai, temvca nosilec pravic, ki mu pnpadajo
skupaj z njegovo aloveiko naGvo) in znanstveno otlko (ki ni etika hlapca in gospodarja,
temvoa odgovomega spoznavanja resnianosl brez obzimosti do predsodkov ter osebnih
rn skupinskil aspiracij, ki sicer obstajajo v druzbl) cenz.uro zalrnrl in sklenil izdajati
revijo v drugem okviru, pri iemer je senat ISH izvedel tsto birokatsko figuo, s
katero so se seznadli liudjo, ki so hote]i izstopltl u nekdanje Komudstjane stranke

rr Jed-Frueois \eve1, Ld ,aurette .ensuto. Lafoni, Panz 1977, besedilo na nlatnicalr


fAlainAccardo,,U!savmtetEaEA(,Awdl,Cdhiersd'et.lesbe/hires,n"21 28,2003

Monitor ZSA vol.Vll/no.1-4, 2oos


MONITOB ZSA

r r:na
Zveze komunistov: stmnka izstopa ni vzela na znanje, prenehala pobrarl
. j:rine in usta\rla obvcsdanja, paa paje pflredila eksorcistiano seanso, na katcri so
:.:.- idgmatizirali, izktiuaih ln v aasrir trdega staliruzma izloaili v kaznovanje )posvettu
_ L.blasti(kakorpriintviziciji Potem
koje uledniiki odbor rvor?rord 1SA posta\ il
.:_:] tloje ullimativne zahteve za urcditev financiranja in prcklic cenzure in te
_ -::\llenidatumzaizpolnitevZemin,setazanjenizmenil,paapaJeLdalsklepo
:._ihanjusodelovanja,skatcrimsejeodreteltudiustanovitcljskiminadmitxsrra
- :r pnstolnostim nad revijo.jr
:!IilLrcijo so skratl(a zapustili sodclavci, ki so ,Skodovali( ISH s predavanji, s rem
j- gtr rsranovili in ga vcil kako. desetletje vodili in uveljavili, z vodedem in izvajanj em
: -, iii}Iprogramo\ mento$tcv, zucjanjem reviie, klle dejansko izhajala (v naspro!u
--:::l srarejso rel1jo ?f?or, ki so jo )urejali( dlani sedanje ekipe ISH mjc s teza\1.
- r:la nekaj napaberkovanil Stevilk) in pisanjem v to rcvijo (ki si je kajpada pra\
. r:r te dejansko izhajala in ie izhaja z drugimimenom5i - nakopala Ze omenjeno
. :-, !riano prebarvano cenzluo Janez Justin je v okoznici, ki jo je razposlal po
': ::r nr 66 sell m oditno po 7a spremembo dcjanskem konzliltianju pmynika (alr
:. r r porem koje napo sled le ptebral Zakon a so*em iofutux), o svojem zmeqanlLr
: -:rro1 in slepadenju s sklicevanjemna Dzalone( in naposvetovanje s pmhikom
-: r \ edatizgolj to, dale znova govoril s )pral.n1ki(, kipa so mu tok.at sicer poud
-j= r7o. a so odkdli ludi naarn, kako se zakonito ne bi d.Zali zakona (Zc na seji te
'-.:opazil.dagaje)zaneslo(),danastopakoLad')ocdtusdiaholiinnego\atiteea
-' ::rrlr rpd.! o ponarejenih zapisnikih obeh ,prevratnih( sei in o nenavadni

:::,rana.ubnka,Objavanekarenhdokunrenrov(,roakat:'tzntsati^taM.nitntjatSH.\
- .: : .i ilkl Molltorja ZSA Da seje seratv inenu ISH odpoledal sleherni povezavi z re\!r,:
,_:. r zdo. ke je ISH lravktu zdal stevilko sednesd lelnjka Mornozn I,tC i! s pnsvojjl 6
_- . _.ir karere lzhajanla sedanja ekipa ISH ni nc omocoalla. ne spodbujala, ne podprla in .r
,:rinnlemOdsovornaDrcdrica,roveca(MonitorjalSHjMajaSunalaVedenjskiyzok:
, -::rlnreeriranvlokahlkolektivnilsihizem,dajemogodepomisliiicelonaro,dajemol
. : . rr .zaja dekaia, tra kateren sen poiratillea kakor dcscrlcrje, brez kriminatnih .aTtosor :
' : .:_rdne mrenzime sonje s konstruiranjcm kivde (razen re.jetno v krosih rcsorneca
i . . li ie ji h je po vscm ridea na skrivaj udeleieyala dircktorica Bac in (atu arrala op... z:
r :.: ., polz.oaii pfl,kolegih( prazrino, ki sojo polnrli z obrekolanjem in nelasodnosrt. r!:
i - r lo ldhko p.es[ k dejanjem
' 'Ztl lza z8odovinsko, socialno l. d.uge Mtropologije), tijo,rdaja dru<tvo ?io?os R+.L
":-:\:LluTneolibralnlmiinklerltainimi(todvojejemanjvnasprotju,kako.brse.e.rara
r . .. n u2lvalcem rdeoloikih ruhajanj) pojmovanjl rnanosti in N pomoa o kole8ov" z lSH -
. "iancimnr v obseeu, ki bi bil Dotreben za normalno delo, karje pn2adelo rjeno rehnian:
-:: _.(.le ves aas brld na vrhu kakovosil vsa v reglli (Srednji Eyropi). sevcda ae katolonr i:
, : ,i i Dodrepriitvom in podezelsko osnovnoiolsko oLlko Temu pnmerrole v rujini
' : _:::es ra,n, kter se ukvarjajo z znansrvcno produkcijonr karje.ujen
deltcprodukdle !
:':l,sijo zna.stvenlh korcepc! 1. njlhov'h orolrj
- - ie .menlero crrkularoo lismo Toda solvse 2godne naiega Kljukca (bdron von
, - : :: te najbrz lrcparetiaro)je rale:alije.es. kar pravl, da zapoveduie zakon, in ie Docm
Monitor zSA vol- vll / no. 1-4, 2OOs
324
MONITOB ZSA

okolisaini, da soju sprejeli tudl taki senatorfl ki na ISH niso stalno zaposlenl v nobeni
zmed mozfth legalnih oblik redne zaposlitve, ki veainoma na prejanjih sejah niso
bilo navzoai, pa nti bcsede. Sedanja ekipa na ISH je v nasprotju z intencami same
instiiucije - k1 pa so se z dejavnostjo )ustanoviteljev( in glavne tajnice, nato direkto.ice,
in ob vsaj tilem soglasju )molaoae vedine( kolcgot kt so hoteli aim manj oskubljene
dohodke, nepa altermtuve obstojoaim institucijam, dedalje bolj umikalevozadje -je
ob vsaj na videz popolnoma cinidnem, v resnici pa nerellektirano nesramrem. za
cloveilo pamet ,/aljirem. predv\em pa korislolJUb0em sllicevanju na neko imaginarno
in moano konvencionalno )levico(56. izrabila razmere, kt jih je hkati v neol iberalnem.
nooevangelizacijskem in oblastniSko resentimontnem duhu ustva la dr:avla
admmistracija l1a podroaju znanosti, mzskovan_ia m visokega iolstva, in to v veliki
meri v flasprotju z zakoai, ki jil Je izdala sama 57
Na po\rsem eklatantno nelegalni 66. seji senata ISH so )pudisti( ostali brez
argumentov navzlic medsebojnemu )akademskemu( laskanju ()obdobje nove
vlj udnosti(s8 ipd ) in navajaflJu napaanih argumentov iz SuSmarskrll, ao sploh kakSnill

senatlSH od vsesa zaderka ali luj od sprerelja neimcnovanesa zal<ona naprej lezakonjl skupaj z
ysemi atd, srlopi, maglstenjijn dotto.aLi, tudi doktoratom
lEdsednic upravnega odbora ISH? V
iem Drimeruje indulsonca, kjjo rozkaaje v cirltularki, ,eodgovorna, saiDodatisuie nezalodto
n.'jcin'ud,^,ihodnimm"gnrromrdo..o,reone/asora\;Jdro,etid\nj cefl,firoro\. r e na,
zatonu, ki lokiva visoko iolsrvo, ne!,ise da o tem, da bi moraljsenarorjj biri zapostcniv
visokosolskem zavodu senata, ratcrega atrni so, poihj sej na nelesalni 66 seji senara brozvednosti
sopiril ali!a laeal in tosa nitl r ctrkutenem phm u ni lrjznal Le kdo nekj ogroza,hiso(?
5i za
katem seje najveak at izkdalo, daje idontiana.azpadli federacri, kd je v dotoaonih
monenlih in v doloae.ih kosih Drjlasato konsu - nikoll, prav.jkolt ni slo z, rdefiniciio levice in
/anicno.r,uIr-nomeio,nu\i.po.rmud j.'- nFotiberdtnr dFoto,rr \o-jua,ruri pmv.".ooe,
obe sestavid danainje ideoloske hesemodje so,reviaarjt( dojemrli kor na.avno dcjsrvo, s karerim se
la hko oko.istijo predvfm na stroike ti$th, ki so razmere poskuiali bra ti
na zgodovln skem ozadj u Ni
se potrebno niti slnievati, Iaj je B Stapaak nulil, ko jc v 2e omenjenem ? u a,tu rokel, da je
koi
)kitia!1 inlelektualcc ,drz,,o leviaa(. le pdlomnii bi, da niii iu rj nia podarjeno in da jma
leuaareka eksisLenca botj nalo srulncga z gibanjem v okotjih lokatnesa esrabrishmenta in mediiev
Da Slo\e- i" niri.u "aldc-eJe, da sudr \ .<_prno . -duic t\lrhi d,rav. \rer'\w
/a kon.:renrne renetJte drldhe in druer. oot"L med il' nFpr e pu,ri. Jahoi p" nd , itor ,;
nemilosl p.epuiaena njihovim nanipulacija m, jo oaiho te iz hiLrega Dregtda znanslven lirerarure o
lem pmblnu .} poles celc vrste alukov Piera BourdiNja, zaaenii s alankom ,Bisrvo
reoriberalizma{ ( v prevodu VtadaKatnlk^. Monitat ISH. tv. it. 1 4. str 299 - 1041 oz r iTvi rnit n
(L esenc du nddiberalism ct da kntile La Misire .lu tunde. Beda
seta, ir aieluilr btjiailh
-de' ce\ IouFdPintd.Ja.J-e,a BoJreres\o t oicJ \\rcq-an.. . \enpr SergeH"tmi./, E,a,/
botul en anare. Patiz, Fay^td, 2004, Chrjstian Laval, @ .rl, Ljubljua, KJr,na 2005. ae ie dovotieno
/ mnorce del nolcga I relsre.d:ne neotibe-dtra rdeo os a
"c eotiberdtno odo attrarj;
drZaUj, nov in pol,uanesa, ne neoliberalno.opanje prebivalsrya v radiiem jn nereirem svetu niso
ne obae sprejet in ne od zgodovine aliboga posld )r.en.l(, tcmaea pot ianajn soclaln, rcgresila, ki
jevdoslej demo](jatianih drlzbah ndtetetana tako moau odpor, da ji lalove.lujejo bltznli
]roBz
nrvzlic voiitvafr. ki kazejo nezanimanje volivcer za socialno denokratsle udelerbo v tuijrjanju

MonitorZSA vol.Vll/ no. t-4, 2OOs


325
MONITOB ZSA

pralnih ekspertiz, in tudi brez glasovalne veaine - polcg ncresnic v zapfmku je to


najbd Se olr mzlog za to, da tedaj nlso msistirali pri veliawosti seje nato paje bila
scla. z nuaj,legaliziana( s pomodjo skajno nerodno prikojcnoga zap6 ka, polnega
kardmalxll napak - na ta zapisnit in na pdaevanja )petih kolegov( (na seji so bili Ie
tdje podporniki novega roda na instituciji) se v korcspondenanem zmeqanlu,
namenjenemu Taji Krambe4er in melli, skhcuJe denmo Bozidar Slapiak, ki pa ni
opazil niti tega, daje med odsotnimi navedena njogova sicer izstopajoaa soproga, ki
nato v besealilu ,prcdseduje( sestanku oz )vodisestanek(-mspomodjo)ugotovitvene(
izkljuaitve nezazelenih alanov (tistih, ki so po bescdah J MiLuza dlad, ki so alani,
navzod na sestanku, kr ga flhae ne vodrj'q), za katerc je specializi.ana di.ektorica
Dragica Bac (ki s tem naslolom obstaja v nasproljtl z Zakonam orisoken iolsbu).
Za trekd! ozififia lr,eolbemlno vodenje instilucle oatno ni pomembno, ali je
oseba, ki je na vodilnern polozaju. tega vodenja tudi zmoZna vse zanitmo podrobnosti
prevzameta a.lminisfac{a m uprava (drelitonca in ustanov(elJ), k rmata tudi edini
realno moa na ustanovi.60 Pravzaprav ni pomembno nili to, da taka pcrsonasplohve,
kje je S. Slapsak je iz tega zornega kota prav idea,na voditeljica novega ISH| na
,pogovoru( z novim doktorjem \4adom Kotnitom marca 2004 v pisarni obch rcfcrcntk
na ISH, ki sta bili namenjenl za pdai velikega tdumla Se veaje )lupine neodvisnega
intelektualca( m S Slapsak v njej nad ,r eznatn ostj o nezaposlenega, neizkuienega in
wedtzncEafreshmana, je poskusala doseai vea crljev v skladu s tradlcljo r zkljuaevanja
iz komunistiane stranke in s svojim osebnim poilDtjem. Najpomembnejsi je bil Ze
nakaz ana demonstracia absolutne poziclske supeiomostt ki je izpuh tela, ker Kotnik
ni bil na ISH ne v sluzbi ne zaposlen in ne StDdent, ampak je hotcl lc denar. k mu je
bll nezakodto odtcgnjen, m intelektualne premoal kJer se je opekla. ker je sveZi
doktor izredno dobro odigral vlogo nebogljenca, ki mujoje namonila, pravzaprav jo
le odigral tako brarurozno, da i. je i^nbi7 ajave, ki Jfi gotovo ni nameravala dati,
predvsem je pokazala, daje njena temeljna preokupacija oblatiti mcne in mi naprtitl
vse prckske za nazaj in za naprej. V Kot kuje bila pn tem llamenjena v]oga ovaduha,
ki se je je znebil s tem, daje vztrajno igral vlogo naivneza po sccnariju S. Slapsak in
'ni mzumel(, kaj pravzaprav hoao od njoga;pokazala paje tudl da seji niti ne sanja,

' O na deh.l \4ado Koh]l. ,Gaud eamls isltu., ann-iltellectuales dum


tali ln drugaani etih
lumus lzon hcrctika (, .1 rudi Taja Krmberser, ,Appendix ad Linsuam ISH lmlerii(, obav
ananjaai Stetitki Moniknja ZM
Ze citiaaalzja\^, fiapisz
"_rTa nologalne 66 seje Sonata ISH(
posled na instjtucijoje pravzapray podedovan lz lredindustrilske dobe, iz aasov lred frucosko
voluciio,lahko bi sa imrokli rudimonarhlaer, narananeje dvorjdsko podloiDiki, saj ima
o.ayzaprav najponembnejie laslno$, ri sestavlajo dvorjansko mentaliteto: nujnost blirhe
iarizmatlane oblastl, dostojmstvcnistvo kotkasta, vnalnostsluzb, aroganca,oblerrz le r,rc v
lugoslaviji sicer ni bilo posebnoln nesporno uglednega dvora, ne kraljevskega inne diktaioNkega, so
se pa na dvoru, kalcien je paa bil, kzale ruliarc dvorjdsle tradicije od hab8burike do isoke rorle
rn SanktPetBbulsa I. bi prrv zato bilzanimiv prednet antropol oateg a lrou aevanj a

Monitor ZSA vol. VII / no. 1-4, 2OO5


326
MONITOB ZSA
Mo ocrallao sH

kaksne doDnosti ima dekan po tedan_iem statulu in kaksnale delitev vodstvenih dJ


na instiluciji, pa Sc, da jije lcga malo mar ko sem v njenem monolog!jaz igml vlog.
(blvsega, sedanjega in sploh veanega) dckana lSH, ki je odgovoren za vse, tudi z:
morehitne finanane mahjnacile drekrcdce.je pri moji nenehniin absolutdlplctcnosl
v finanano poslovanje dosledno vzrra_iala aas za S Slapsak ni problem, najbrT s
podobno kakor arbitarnost znaka, s katero je po svoji .azlagi dobila dololjenje 7:
poljubno govo aenje, raTlaga tudi relativnostno tcorljo 1n historiografsk.
diferencialnosl aasov kot ,pos moderno ( sprehajanje po aasu oz kot odpravo realncg:
aasa6 ko paJe sama nastopila v vlogi osebc, ki opravlja posle dekana, seje dekansL
delokrog zozil na ,ctiana( vDrasanja in na uporabo senau kot nckaksne hud.

i'vlado tutni}:Ne, jaz scm rckcl, da so lahko bili tudi senatorji ravedeni:
Svetlana Sl4iak: S stranr kogal
\lado I{ohil: Ja.' cldo \' . p'. \f -i' n.... \"
r. on:ni ier,
Syetlana Slrpirk: Vlado, ne kilaali pred nanollmd@ doloacnc klle.ije obna<ania Vr ste oblozili r
svojem dokumcntu Bracola Rotarjaza zelo nevleane zadele lnlazvamkotbiviaprijatcljicaBrac.r:
Rord.ja ro povem. kernislin, da to nl laf
tl
SYetlda Shpirk: Detanl
Vldo Xotnikr Nc vcm, kdo vodifinanano poslovaile
Syetl"n, Slrpir,k: Delanle odgovoren zavsc Dckan ic odgovorci za lse
tl
\ lddo h.rnil,: J.. ,'eldo. \ Jpa\la. r'a._'.r.io|iem
Svetl a Slapiak: Dekanl
Vlrdo (ottrik: Ne !em, kdovodi linalano loslolanje
Svetlana SlaDSak:Dekanje o4ovoren zarse Delanje odEoloren za vse
I]
Uado ltutnilt: Skatka in povejre mi, kdoje odsovoie,' za nnanano loslovanje !a G.,lnsiiuciiil
Svellrn, Slap3rk Ja, detan Deka! B.aco Ro6r Storidkrat Mi ie Telo ial
I]
vlrdo tutnik: Kdo !a lilanane stvarl posluic? Kdo paje to odsovorer ozi.oma kdo to rma aez?
Sveuaa Slapiat: Upravni odbo.tu dneltoicd 1, raaunovodslvo
Vlrdo ktnik: No, dlrekiorica ina od', rorej, priso.,non?
Svedana Slapsah ld
!lrdo Kotnik: Slratta, oraje iorej 2a nnarano podovanjc odsolornd v iem smislu l Ona ima

Srtlana Slapaik: Seveda


Ylado [otnik: No, Takaj nam pa poLem.i dalabilanc ko smo s obrnili na nio?
SrdlanaSlapsal: To pa lahkovp.asare dlckorico, ne mene Avamjejasnol
tl
Syetlmr Slapar,I: Samo, sarno davi (nEdklic Vkda Kolnil3: Kdaj?) utrate, da bo.r jaz LrDeh Neel
Trpclbo Braco Rotd Toj Droblem z laml
tl poiiaite od Brdcoia I{otarja dokunenacljo Jaz mislim, je to
$etlana Slapiak: Ja po@m D a da

Vlado Kohrt:A ic to, aje lo y pristoinosti.l lristolnoslr dekana? Financ,ro posloranjc nB tuciic?
Srellan, SlxDial: Ne Jaz samo kontrolnam

Monitor zsA vol. Vll / no. 1-4. 2OO5


327
MONITOR ZSA

r::ji.anske porote 6: Toda prav ta pdvatizacija javne funkcije. izguba .ealnosti in


: r:1iniranje irasa kot Zivljenjske dimenzre kazejo, da imamo opraviti z oscbo, krje
)('panska intelektualka neoliberaine ideologiie.
K tej op.cdelittl sodi izjava, daje ,mela sk.ajlo ohlapen odnos do svoje ]ashre
-::-onalne identitete in aep.av so me srbski nacionalist
sumili, ala scm Zidinja. seje

"s homil: \o po e. . /d.dipd po er so\o.rP nt


v4aa Slapialr Ne.jM samo tonrrotran
'ar \otnik: Kdoje llnana , kdoje finanano, kdoje, kdoje odsovorer za finanano poslovuje

!.1ha SlaDiak: Dlrektoricd in raaunovodsrvo


ii. hotnil: No, vidile An1, jaz sen pa razumelpo SraruLu, daje deru stokovni vodja lnsrrrucije
Y=,ia Slapiak:Toano to Toano to
{r lohil' SkaLka, potem pralite, da $no se mj obrnili, usttro. na ra oravo osebo ko m o .d
s
:r'.elsrl/alre\atr d"ndpo.e.eoostda_oli(anarc h.d.rpdL\a
-,,rza SlapiakrZakaj stc!a poren postali pjsDomeni, oprostire, ae sle tato dobro zastopalr
:-- -rjLe poslatiltsnro Bracoru Rorarju' ae se raro dobro zasLopatj
4r Xodik: Mlsmo zdaj ueorolili
<ra Shpsak:Asre Dostdli pisma Bmcotu Rorarju?
..:{. Slapiek: A sre postau pisma Brucoiu Roradu?
4i xornit.Ml smo zdaj usorovili
-rz SIapSrk; A sLe sDosobnj odgovo.lli na drretLno vprasarie, iu sen. malce sen Ze zmarr,.a
i - ! : ioosobri niLi encga diretLnega odgoloral
a) ronil: Jaz yamjasno povem
..l:aa shDSat.Nee! Zlo jasno, d stcloslali to ptsmo Bracoru Rorarju. jaall ret?
-) loEiI:
-*{a
lazvam hoaenr povcdarl
Slapsak:A seloslaliro rismo B.acoLu Rotuju,ja ari ne?
-, rlomit:
!..
Ja7 van pa hoaem povedaii da soo (nedktjc Sverlano Slapiakr Torej, ja a11ne,rl v
-- ni (nedktic Svetlane Slalsak:Jaa| ne?) lgoroviti, ne, v aasu
-Frr sleDiak: Ce sre Dostali Mmo meni, ne pa Bracotu Rorarju (Bcdkllc Vlada Kotnika V aasu
-: :: lanczu Justinu,jaz s noamvea z vrni pocovarjari A razuneret?
-r tohil: Mi no, poglejre
SlaDsali: Vrem obdoblu
-&ar \ooil: Jdz van ielinr Anismo ni na senaL dati?
Sl,piak: Odsovorire direktno na lprdsanic, a ste poslatiBracotu Roiarju rn.ta.ezu
Juslnru?
-]ju ioeil: Mi no poslali na serar
-r
qje 5laraal. A steposlali Bracoru Rola.u in tanczu Justinu kotbrviin dckano ?,\sreoosl,tj?
.s. .o ,cndl
-i \ooil: V . no pposlali,
.fu 5lariak: A st (nedtlic \71a{la Kordka: Mr smo ) Za bosa milegal
-r \ooil: Mismo ieleli obvcsdtr r.enuhovodstvo in rrenllne ulravljalce
.'!:!u SlepSoI: Ma kakiro lrenuho vodstyo, saj L.erutlo vodstvo nima nobene rveze s tem To je
a': I r.o Rotar tri leta
-, iDol:To
+=!
nenc. to mene ne zanina
Slaliatr Kako vas nc zanina, saj seje ro.losajalo,jaz sem tukaj en ted! A sem v otrem
: - .- oedUic vlada Kolnika: Poctejre ) naredila ikodo?t (medUic \4ada KoLn a: laz l
.- -: d'o.r!1''. eo\'-\dJ.Ko, t" p.Elejre. , \ ne Do.tdtr ts aco,u, nrrr p. \h..
-::-.:::eserma!o,hoaere,(nedldicvladaKornrkarN
I me odmcriari. mene h.aere

Monitor ZSA vol. VIIl no. 1.4, 2OOs


320
MONITOB ZSA

upostavilo, da so moji starsi nedvonno Sfti in n1a mi ni pomagal mitsk dcdek, ki je


bil romsko-madiarska meianica . v obdobju pred vojno sem se odloaila. da sprejmem
etrteto 'Srbkrnja' Dredvsem zato, ker mi je omogoaala legrtimiteto za kitiziranje
srbskega nacionalizma.(5r lzjava nazorno kaze, kako si S. Slapsak predstavlja /o/;ricdl
coreclness i\kako si zaBotavlj a uspeh pri lagrade deleaih kom$ijah oz. odbodh, ae Ze
zadeva ni ptimerna z komercialni promet: nekaj )nedoreaenih( iili - morebitl celo
nehote - pamlogid h stavkov, navidezno in nepofcbno distanciranje od nacionalne
identitete (kate.ega predpostavka je monolitnost te identitele. kar jo pflbhfuje
paradoksu laznivca: nekr Kredan (ali ohlapd pripaddt noke identitctc) pravi, da vsi
Kreaani lazejo kaksno vrednost Ze ima ta propozicija?), omenjanje svojega
morebitnega ali skomj ludovswa (poiem ko sejo med dcjanji, ki so ss hito zwstila po
osvojitvi oblasti v ISH. skrajno nekorcktno polastila Centm za judovske in hebrelske
Studije na ISHir in napovedala atudijo o antisemitizmu, ki jo najbrz kar nekaj ljDdi
nestrpno priaakuje), milskega )romskcmadZarskega dedka( (ali matrilienamega ali

vlado ltutnik: Ne, mi sno, poEljtc, kako naj bi prj ro needili, ae mi nismo vcdeli, ac ni nismo
ineli Docleda v llnana , v bilanco
Svtlaa Slapial: Potm, ko stevidcli, da se je nolaj zsodilo.
YtEdo ItutDik: Pred sli.inajsLimi drevl, gospal
Svellrna ShDarI: ReLrosradno (meduic Ylad,
ila:Nee ) se to poilje Bracotu tatoj (medklic
Yiada Kotnika:Nc, sospa, sospa, pred iti.inajstimi dnwi ) in se sklicDje odgovornost B.acota
Rotarla za to, karva je narcdil Zabosd milega
Ylado Kotnit: Pa zakaj potem to senai ne naredi, ae smo mi tako, da ne ranmemo struklure

Syedua SladakrNa senatu sc s tem ne ukva.jano


Ylrdo xotnik: Kaj. s alm pa?
Sved a Slalsakr To so finuane zadfle Mi se ukvarjano z etianinl
vlrdo Xotnik: No, in ae sno ni vae, poElejte ae smo mivas obvestili kot sedanjo hh oscbo v
futciji dckmjc (nedUlc Svcilana Slapsak Jaz sen obvestila Up.ahi odbor), zakaj paloiem nhte
zakaj !apotem nisle vi (nedtlic Sverldne Shpirkr Sem ) obvsiili (medklic Sverlan Slapsak Sem )
dlusc ljudi(medklic Syetlane Slapsak Sem ),ld mislirc, da so po vasem nnerlu
Svetlrn, SIeDaaI: Sem, yse sen obvestila Dobilisno tudi pravno mnenje
vlado Kotnit: Nc, len oscbam, za katEre vi neniie (medklic Svetlane Slapial:Ja), d.u8rm

Sved a Slapiakr Ja, Upravni odbor in Dada Bac


do Xotnik: Poglelre, se mi koettno, mi smo s korettno obrnili ( medtlic Srctlae
nisllm, da smo
Slapiak Nine ) !a senat ilstitucijc
$etlmr SlrplrL: Vr se slloh nrste tonlretno obrnili To j e osnovni problem Nobon konkelnostil
Nobcne korcktnosril Nobone precizneea dejarja ni bilo vvaien polltranen dejanlu, tijebedno
Iz,ZaDrsa Dogorora med Svellano Slapiakin Vladom Kotnik 2l meca 2004(
i':O iem dosodku
el vlado Kotnik,Gaudeamls kiv \, loc- cit
6r S Slapsat, )Antita
F larnus da nainjsa aasa( arr. .it , str 69; kr je S Slapsak vaka r raz8lasila
svojo skb za jezikovno popolnosL ln da lziva I siownialni, lahko upraviaeno donnevamo, da se
jezikohe, leksiane ln sinlaksiane ekstravagance ! ciuranem alanku niso izmarnile njeri avrorizaciji
'4
Nkaj lodrobnosn r Taja Krmberser, ,Appendix ad Linenam ISH Imperii{ v pnaujoar alelilri

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


329
MONITOR ZSA

tauilienarnega, je zgodovinska antropologinja pozabila povodatt a bi b o glede na


rjen sicefinji molk o moikih prednikh zanimivo izvedeti), zabeljena s )p.evzemom(
:lentile(e Srbkinje, da bi na podlagi tega pretvadanja postala njena kitika srbskega
racionaLizma legilimna 6i Ta t,Jjtua ,2 formulacija je v delu, kjer govori o svoJem
Jtencialnem judovstur in romstvu, namenJena dozar,,uiranju trditev o njeri agJesivnosti
;ri prevzemu obiasti oz. ,dostojanstva( na ISH m konhrmaciji nj enega narattnega,
lrojcnega (biolosizacija pri S Slapsak ni nakljuaje66) afltirasizma, kar seveda ni nta
.irugega kakor to, da se je rasizem, nagnan skozi gla\.na vrata, yrnil skozi stmnska_
Slcer paje kolektNna idcntiteta nekaj, do aesar nimogoae 1meti )ohlapncga odnosa(
i
kar je mogoae sp.ejem ati kot ,etiteto(, ker dru ihatrc id,e itete paa niso M(lskenbat.
BrologiziranjeJe tudi v ne posebno imphcltnitezi, ki
govorea o tem, dajc zalegitimno
liiitiko srbskcga nacionaMma potrebno imeti vsaj etrketo )Srbkinja( - konec koncev
Iloeni, da so o nacionalizmih upml,rdeni govoriti zgolj tistl ki se lahko pohvalijo s
;.imerno nalcpko, to pa so respektivni n4t eJ.6?
Pri S SIapSak je na svoj poseb iraain zanimivo tudi pojmovanje htoniEnega.
Iako pravi: )Daled od tega, dabi sidajala komplimente, ali da bi zagovaiala 'hladcn'
:inos do prostora in k:ulture, v kateflh zdaj Zivim: moja ljubezen do Slovenije (ali do
_ j.'"r,
ali do Arkadi.ie) gotovo ni manj Sa od artohtone, Ie da ima d.ugaano semantiano
zgodovino, kijo v veliki meri doloaa mojo uzivanje v tem Jezikx (63 Za komplimelte
::ini kakSncga resnega mzloga in najbrz nr posobno produktivno razglablati, kaj
- rbiteljici slovensainc pomeni )hladen( odnos do prostom m kultllrc, dekodirade
rj. n ega prozomega in ne posebno prenicljivega 5o1a6kega kriptografiranja mzmerla
:r mlljeja, v katerem tlcnutno;ivi i1t sejijc v njcm )poveaala pamet(, kar naj bi reke]
? Vidal-Naquet6e, ker si menda ne more aii ne zmore privosaili odkritega rcfedranja
:a realnost Gn si ga niloli ne privosdi, ker pri njej ne gre za ubro mcd p o, drugo,
:erjo itn. moznostjo, v kateri naj bi se inteligentno odloa a za eno, ampak za stukhrmo
:.(z)moinost nealcgodiinega in neposrodnoga izlazaqia, moreblti zato, ker ima na
trLjo le eno realnost, .ealnost svojega lastnega tavmatidnega vozla. V primeru. ki
iao ga .avnokar navedli, ji oditno d dano rcai, da je Slovenila prav tako bukolidna
'iukojebina(, kaks sta A*adija h bdyou C)altlo pa je Se nekaj drugega: za S

Go{ovo paje, da za lcsitimro kltito ybsl@sa naciomlizma etiteia,Srbkinja( (alj,Srb{) ni


: :rebn! nia bolj kakor nnr etikela ,Ncmkai (ali ,N emeco za kritiko nacizma v III Ralhu
(.t np. projekt S Slapiak Kaj zd tasd iiiejo tu koj? Kdj je Sfiiu St.renytu po ktu 20A0 in kaj s.
- ,/?ll, kjer je sovor o ,,adeluju slovenskih genov(
Sxeda smo;e slisall, da lahko o slovenskih zadevah edini poglobljeno lisejo Slovenci, o
-:l7a^kih Madran, o italranskih ltalijari. o balkanstih Balkucj irn in o nobenem izmed th
; -ae.ov .e mielimo nia drusega kalor o primcru S Slalsak cl
tudi Taja Xrmbo.ecr, )Bolanianl
j
zem v seju Borl'Svetlane Slalsak( vpriaujoai ilevillli Manitaid ZSA
S Slapiak, )Antika je lakmus danainjesa aasa (, d.l .n , sLr 68
L: kaksna je ta pamer bila, lredenje dosegla danainji obses! Ali pa nemara v resnict sptoh ne sre
:: ,pregnanstyo( (iz Beosrada v sopro8oyo stanovarje v Ljubljani) in s poveaujcm nl bllo nia

Monitor ZSA vol. Vll/ no.l-4, 2OO5


330
MONITOR ZSA

SlapsakbodNi ni ra7.like medjezikom in dezelo ali pa ima Sl apd tem posebeD


tretma (je jezik, ne pa teritodj z na qjem iiveao druT-bo z nekakSno kolcktivno
ldentlteto, namiiljeno ali ne) bodisi gre za cno izmod komponont opredelitve nacije
eites yolkes, v zclo specrfiaru, aetuah tenutno najbolj razsirjeni verziji; to definicijo
tudl dopolni s htonianosLjo, s lJ,eml zBoden,s lje Slovcniji poleg lJubezr S. Slapiat
namenjena dLdvtohlond llubezon, od katereflJenani a maIlisa, paa pa ima )drugaano
semantano zgodovino(, najbrz tisto. ki jo nosi par Arkadija - bd-ror. ResJe bolie, da
si ne namenja komplimentov. Raje nal se lTrasa, kako bj lahko s to r/rt and Boden
rcpotar co veljala za Spico znanosti in (nacionaloe) stpnosti pd komukoli, ki vsaj
malo pozna ideoloSko zgodovino zadnjrl dveh stoletij. Tako pa ji pravzaprav ne ostane
da drugega, kakor da raauna s polintelektualizmom, neizobrazenostjo, stemustvom
in napuhom ljudi iz medijoy birokatoy mrlitafltov modnil )civilno druzbenil( gibanj
ali tistji NGO, kr Jri kljub vsemu vzdrzujejo vlade ipd Soveda je tako nacito rn
nacionalizem (nacijc in naclonalizlne, ker gre pravzaprav za .adikalno razliane swari
s tem imenom) kakor strpnost in nestrpnost treba lematiarah ln a1\abz:fiati z
in$trumentadjem druzboslo\.trih oz. humadstiarlih disciplin in pd iem nil(akor ne
gre za to. da bl se pred obainstvom ,rsrdrl zadovoljenih i8rz]d up lo dale polilical
mnectness, ampak zalo, da bi spomali. za kA pd teh zadevah sploh gre. S Slapsak
lahko se tako ljubi (zaniauje, sovra:i, obauduje) Slovenijo in uz a v rtem jezrlu(, pa
bo to Se zmercm v istem hoflzonhr kakor emaflacrje ftenetian ih gentiliih nacionalis tov.
Poleg tega bi S. Slapiak morebiti ie bolj uzivala v tem jeziku - Sloveniji - ae bi ga
bole zastopala. kar bdkone re bi bilo odvea tudi pri drugih jezikii Vsekakor paje
iudi z veiai no, ki jo premore, zelo Dziva la, ko j e poskusala intflflnlranje. natananeje.
ovadbo )svojoga bivsega prija te! a( prevatti na aloveka, kije prisel k njej po potrdilo
o opmvljenem zagovoru doktorske teze.ro Katorkoli Ze, znanslve problemi se paa
no rosujejo na m!T1 vSeanostl, zopmosti, zvrjadnosti in karierizma Ljubezensko izjave
Sloveniji (Dryor in Arkadlii) je treba mzumeti kot atcepttuanje iluzorne ideoloske
zahteve. Sicor pa, ob lJubezellskill ujavah, naslovljenih na Slovenijo, Avstdjo, Sftijo,
Skotsko, itn., t.eba zastaviti vpraaanje, kako jo mogoae lubiti geopohtiano entiteto?
je

To res lahko pojasni le ,semantiana zgodovina(, kije oaitno zelo bastarden koncept
bastardne epistemologlje

r0
Cl zapis Dogovoia med Svetlano Slaraak in vladon KoLnikom, 23 marcc 2004; v tm posovoru
se je po|azaio marsikaj, dcdmo prav )naravno leviaaBki( aut solidarnosu do bliznlth, saj seji Je
7dlo zelo Tabavno, daje )mladi dotro( na Zavod! za zaposloaanje, medtem ko seji je zdelo
neskonano manj zabavno, ko seje Lo njj skoraj zsodilo, pa se ni zaradi noje inreryerciie pri
ministru Ma.inaku (,vlado Kotnik. )Gaudeamus lsitur ( in Taja I(Jmber8! )Appendix ad
Linsuam ISH ImDerii(, in /d, ,Liluua ISH imperii(, vse v priattoai *evi\ki M.kttotjd ZSA

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


331
IIJIONITORZSA

In nedio stat virtus

Lbo Gramscijcvega konoepta organski jnteleLlualec je mogoac upraviaiti s tem,


- J:amsci izraza intelektualec ne uporablja v pomenu, kakrinega Je zraz {:lobil v
-. Dreyfusove afore,
_, ::h[ajo (alovekove
ko je b[ najprej psovka, na slo,|]ljend na Llrejrh sarde, ki da sa o
m dr;avljanove pravice) in tcoretizjrajo ter v imenu teh
- . i -1lc zifadi ncaed n ih naklepoy zaradi komplotiranja z judovs tvom.
ij, dejansko pa
r:::3jo zoper afientiano in konketno biolosko nac!o, najprej pa zopernjene stebre,
r-l:n je armada.i' (iramsciJev izmz pomerli nekako tisto, kar pomeni v slovensaini
- rrrencc, medtem ko ima izraz npr v Bou rd ieujevem in Foucaultovem pomenu. ki
-:i..zneTntuiskoindulgencolahkoupombilivzvezisSvetlanoslapiakinnjcrim
. n na lSH. precel drugaane implikacije. Izhodisae Cramscijeve konccptual izacile
r- : :iualca je njegovo pojmovanje kulture kot institucile mcntalnega gospostya:
---ia ureditevje oryansko zvezanaz gospodujoao modjo Po Gramscijcvem mnenju
: : : \: alcev ne opredeljuje toliko delo, k1 ga opravljajo, kolikor vloga, ki Jo igrajo v
u

---r: ra funkctajepo njcgovem zmeraj rbolj alimanj zavestno( funkcija tehnianega


. : ::ianega ,vodenja(, opmvljajo palo v sl:upini, kije bodisi vladajoaa bodisi si
::-'\ postati vladajoda. Tlkole pmvi: )Sleherna druzbena skupina, ki nastane na
a
- -:m rerenu funkcte, ki jc bistvefla v sveru ekonomskc produkcije, si obenem
--j: sio ustva.ieno ali vea plasti mtclektualcev, kiJi prispevajo homogcnost in zavest
' :.i laitni lunlciji, a nezgolj na ekonomskem obmoiju, ampakludi na druzbcnem
. r :rincm podroaju.(?,
i- Gramscllu je paradigmatski zgled mtelekhralca ,kapltalistiilni podjetnit(, ki
.. . r scboj geneflra )industrijskega tehnika, izobrazcnca iz politiane ckonomre,
-t:-l.rorja nove kulture, novcga prava itn. .. Toda Ze sam podjctnikje viija druZbma
r r:.rja. za tatero jc Ze znaailna doloaena vodstycna in tehniana (se prar,l
. : :!:lalna) zmoznost.(l
::e na tako postavlicn kiteriiza oqanskega intelellualca, se alovek pd S Slapiak
- _ :_r depandantih in homologih znajde v zadrcgi, ki jo lahko rcii le deterrrmativ
_:::.ialnaideologija(,kipove,dajezategaintelektualcazahtevanvidez.nepa
-, {:rpelenlnoslIntejzahtovinedvofimoustczajo,{nadal.jujmozGramscijcm,
--':r pri Lem, da ima organskr htclcktualec hkrafitehniano in politlano lunkcijo
--,-.:hnrano(kakor)pohtiano(staslejkoprejtermlna,katerihkonkretnedefmiclc
, .!-arncnl tekstu je trcba poznati, vendar nam tukaj ne gre za razpravo o
_--:jfe\ i koncep(ualizacll organskega mteiellualca. Prevedimo tehniano
funkc!o
r_: jo zmoznostjo, politiano pa z manipulab no zmoTnostjo in dobili bomo

: Z: : ,I,..rr, moj prey in, predvscm, kitiani aDarat Tajc Kranberger, Mrrilo.Zs!, ternik
- lllj Izrazje rz,Manilbstc des lnlellectuels(, kakorje leticijo z nasloron ,protesk za
. .nre parodiano prckJstil larotiiu ]n naclonalisrian ui Maurce Band$ lcra 1898
'- .r Sndeturtatrda.p, izdajateil vale.tino Gcrrarala,Disatetj
To no, Ejnaudi, 1975, sir 1513

MonitorZSA vol Vll/ no. 1-4, 2OO5


332
MONITOF ZSA

dvojrco teminoy ki pribMno opisujeta tudi orgaflskega intoloktualca tipa S. S]apiak,


Ic da pri njem koincidirata v e
kapaciteti: zavzeti v glavnem navidezn i oblastm polozaj
in na njem obviseti z vsemi mzpolozlj ivimi kremplj i. Tega eksempla Gmmsci ni mogel
prcdvideti, kljub temu pa imamo naslodnje izvajanje za posklls, da bi pojasnrl, zakaj
organski mtelekhralci mislijo, da so attonomni. h io pojasnilo zadova tudi organske
intelektualce neolibeftlne rdeologijc Toliki intelektualci se )postavljajo za altonomne
iIl neodvisne od gospodujoae skupine( in misltjo, da sestavljajo posebno druzbeno
skupino zato, ker je )sleherna 'pomcmbna' druzbena skupina. ki se je v zgodovini
poja!, a na podlagi prcjinje ekonomske strukture . , vsaj v zgodovini, kaksna seje
odvijala doslej, naila Ze obstojoae druzbonc kategorre, ki so celo nastopile kot
zastopnice zgodovinsko kon tinuitete, ki je niso prctgale dti najboli zapletene in naJ_bolj
radikalne spremombe &uzbenih in politianil oblik.( 7+ Za GramscUa sodijo v io
kategodjo sebcslepilnega intelektualca t i klaslani ali tmdicionalni intelektualci.
ckleziastiki, administratorjl oruditi, znanstveniki, teoretiki, lai6n i filozoil, kijrll lahko
pn obravnavanju ncolibcralnih o.ganskih intelektualcev mirno pusiimo vnemat kot
rslevantno pa obdrzimo to, da si novi organski intelektualci od Ze obstojeaih
inteloktualcev sposojajo ddez statusa in dejavfiostr. Vendar niti dcterminizem, ki ga
Gramsci ponuja kot razlago organskii intcloktualcev, nibil misljen kot pnporoailo za
nJihovo absolutno ncodgovo.nost, ki odiikuje neoliberaLne in )postmoderne(
ifltelektualce, s kakrsnimi imamo opraviti v tejlo zgodbi. Kakorkoli Ze, ao bi radi pdsli
do )enotnega kitenj a, ki bi nam omogoail, da na isti flaain oznaamo sl:upck razlian ih
ill disparatnih intelektualnih de]avnosti, hkrali pa nam omogoail, da jih v glavnem
lodimo od dejal.nostl akugrh druzbenih grupiraoj(, bt btla )flapaka v motodi(, ae bi
obravnavali zgolj tisto, )kar notranje sodi k intelcktualnim dejavnostim(, namesto da
bi sioglodali )celoto sistema odnosot vkalerem se te dejavnosti znajdejo v obaem
skupl:u d Zbenil odoosov.( In to Se tem bolj, kcr se v nasem primeru hsto, kar bi
lahlo Steli med fadiclonalne intelektualne dejavnosti, ome]uje na minimalno koliaino.
Neoliberalne in )postmode.ne( mtelektualce dlzi na njihovih mestih komercnLoi in
propagand s6tem (venaLnosti). ki se .azvija predvsem skozi medije in govo.ice ali
modijske govorice in ki je s icer subsistom tako v razmerju do gospoda6tva kakor in Se
bolj do druZbe, vondar subsistem ekran, zaradi kateroga so druzbene razme.e
netansparentne in celo odsotne E prezence edino zveliaavne mnoiiane kultwe oz.
navzoae prck nadomestka, in elfrgie
Gramscijeva koncepcija organskega mtelektualca ni namenjena konstukciji
inlelektualcev kot druzbone skupine oz identitetnemu samozavedanju alanov talit
skupin, ni njiiova identiteta ideologla, vpflitrstije namenjena kritiki tadtcionalnega
razloaka med roaaim in intolektualnim oz )umskrm( delom in postopkom, ki bi ta
razloaek relativizirali s pomoap izobftZayanja. Za Gramscija in zame je ta razloack

MonitorzSA vol.vlll no. 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

ideoloiki toliko. kolikor odvraaapozo.nost od dejanskil fimkcij, navzoaih v druzbencm


Zlvljenju in v svotu dela, in Jo usmeda k neaemu, karje zgolj ,tehniana podrobnost(.
Seveda take k.itike tega razloaka, ki tako zelo obremenjuje dignitarno, v bNtvu
nonarhiano, predmoderno koncepciJo mtolektualnega dela m njogovega izvajalca, in
rjenega nadaljnjega razvitja ni mogoae priaakovati od neoliberalnega organskcga
irelcktualca Ze zaradi njogove funkcionalne opredelitve: njegova druzbena vloga je
:amred dosledno omejena na neintelektualno in sploh neproduktivno plat
.rrelektualaevcga druzabnega nc d Zbenega; z anolnjo imamo opravitt kadar to
:\ oj e koh oidira, natananej e, ko druzabno nadomesti druzbeno sta0.rsa oz )imidza(,
:a emisijo neobvezujodega in poljubnega, natananeje fubddnega dNkuza, sestavljenega
(Jnec koncev iz stereotipov, paralogizmov in ,/erdl neologizmov, cenenih
:rlemboudev, alegodanih el'fbmizmov, litot, k1 odnvajo realnost onkaj urlualnega
!i a, kiga plasirajo mdsrmedlii itn rn pa na reprezentiranje njega samegapredzanj
:.levantnimi instancami: prcd oblastmi in pred kupci.
In v temelju je kajpada res, da )v kateremkoli fizianem delu, celo v najbolj
-.hanianem in najbolj dcgmdiranem, obstala mrrmum intelektualne dejavnostl( (ta
-rnimum je zares minimalen prav v )eks-sistenci( neoliberalnega organskega
::elektualca, aigar liziano delo prav tako nc presoga prenasanla samega sobe z ene
::rlstske toake na drugo). Zato, pral,r Gramsci, )bi lahko .ekli, da so vsi ljudje
-.:.lektualci,dapavsiljudjeneopravljajovdruZbifunkcijeinteleltualca..Nialoveske
::,'arnost1, iz katere bi lahko povsem izkljuaili intelektualni poseg, ni mogoae loaiti
' "tini\ ldhri od homikis sapienlis-(15
\ endar bom v zvezi z gornjim izvajanjem navzlic temu, da se z njim nasplosno
!r::njam izrazil doloaenc zadrzke, bolj namenJene abuzi}nemu branju kakor sami
l.trmscij e11 refleksiJl. Najprej, alovek je sicer lahko intelektualec, aetudi se prczivlja
i :izianim delom, in v slchcrncm alovekovem zavestflem opravilu je delez
:::lektualnega, vendar to ne more pomeniti, da poslane dlovek intelektualoc kar s
:.r i eaevanjem, linearnim, geometrianim ali drugaanim koiiame mtelektual n ih sestavin
:.:trga poaetja.
Tudi za Bourdieuja je kitika intelektualccv nekakien sklepd kamen njegove analize

: :njasnil to in druge oblike gosposlva, saj so druZbeni odnosl posredovani p.ek


: lrnce. Pn tem 1gm kljuano vlogo analiza neenakih pogojev za dostop do govorice
: :-r obyladovanja uveljavljcnih form dobrc in lepe govonce ozfoma za neeDakomerno
--,ibeno dNtribucijo teh moznostt 1(1 so eden izmed najpomembnejiih dejavnikov
:iLrminactemed Listimi, ki simbolidno oblastizwsujejo, in tistimi, kjo obsojer na
::.rjoprcnasajo,tudidejauitovoblastinasploh,kolikorjeneogibnotudisimbolidna,
. :: eden glavnih virov razloaka med gospodujoaimi in gospodovadmi. Te obae
j r\iNe imaio navzlic temu, da imalo zaradi posplosenosti naravo pmvila, svoje
: ii. 1516

Monitor ZSA vol. VIIl no. 1-4, 2OO5


334
MONITOF ZSA

empiriane meje: v dezoli, kjer nobefla elita vesaa Irteramega jezrka, dobm m lepa
govo.ica ne moreta igrati vloge diskriminacij skcga kriterija- To vlogo v celo ti prevzame
aklualnl se prau neoliberalfl rdeoloski novorek.
Navzlic vsemu namrea obstaja skupina ljudi, ki si lasti ime intelektualci in ki je n:
mogoae brez ostalka vkljuati v modol, ki ga je razid Gramsci. Ti ljudje svoje altonl}
mije ne izvajajo iz ekonomskih, ampak iz politianih druzbenih razmerij, in rz
altonomija je stopnJevana ali oaisaena konslituclja drzavljana republle, kr je, kakor
se spomnimo iz razsvetljenskil besedil o druzbenipogodbi, temeljd nosilec sDve.enosr
v dmzbi no glede na dehtve promozenja, dela m moA I11 druZbena pogodba in
neodtujljiva suverenost drzavljana sta slej ko prej podlaga tistih danasnjil pravnih in
politianih uleditex kjer voLwe odloaato o sestavi oblasti. Za P Bourdleuja takega
intelektualca opredeljuje )svoboda v razmerju do oblasti, kritika prejetih idej
domoliranje simplistianfi alternativ. obnavllade kompleksnosh problemov ...'
Bourdieu ni nikoli menil, da bi )lahko intelektualaeva naloga, aetudi in zlasti ae je
sociolog, bila, kakor dales aedalje bolj zahtevajo, da se omejl na to, da zgo! odsera
druzbeno v vseh aspekiih. tudi najmanj sprejemljivil, ob tem pa se, kolikor se le da-
izogiba presoJanju m formulranlu ocen, 1(1 br utegnile alleqe prefostl ali pdzadeti
"_
To nenavadno obzinost do oseb, ki sedijo na napaanih mestih, klatijo neumnosrr
ali hudobijo, podiikajo drugim svoje mentalne tezave, frustacle, zayrtosti, bolno
ljubosumjein zavist, iracionalno souaSrvo do svobodno misleaihljudi ipd ,je mogoae
v tel dezeh (m, kakor kaU e, tudl v rcgijr. saj sem se med Sestmoseanim blvanlem \
Budimpeiti kar naprej zadeval ob ro) srcdati povsod Povzdignjenaje v normo Zalje
povzahgrlena v nonno tudi njena narobM plat: popolna brezobzirnost do ljudi, ki
niso mentalne spake, ki so svobodnega duha, ki imajo osebno dostojanswo in ga ne
sknvalo, dostukcia vsega plemerutega ill duhoutega, aesar tako aL tako ni br]o r
izobilju, onemogoaanje dela in Zivljenja takim osobam itn je vsaj onako ae ne Se bolj
razsirjen vedenjski vzorec To pome odpravo htelektuahega - hkati umet Skega
in manswenega Avljenja v dezeli, kjer d za oryanske htelektualce neoliberalizma
alilin drugih totalitarizmov nedoseglllvih zakotij, kakorjrllje vseleJ nekal v druzbah z
ved desel milijoni alanov Posledice uspesnii ideoloSkih pohodov v zadnjih dvel
sloleu r se spajajo r not im i pruadevanJi v lej smeri.

r'Cit v Olivie. Doubre,,Prerre Bourdieu aut.avail(, Por1i!, it 817.1 lebruar 2005


rr Jacques Bouverese, ,Les nl'dias, les intEllectuels ci Pierrc Bo$dien\, Le Marde diplahdtiqrc,
lebruar 2004, str 29 Tako zgledno obzirnosL, pa ne do bralcev oz receprorjev, ampdt do
producentovbesedllln emisriin donadzornikov emisi.jskih nap.avindrusih okollsain publiciranja,
nddemo v evremiznajoaih, na ain manj kontrelnesa se nanaiajoaih,bonjan( Jotera vognnca{El
,Lckciio(, kl jo jc dal P Bourdieuju v s!rcmnem besedilu kIz r./4rri: Krlina" Ljubljda 2001, in s
shrbno izosnil celo sllciresne knt'te slovenskeryD njenih akterje!) in samolropagandi Maje
q-'c.c(t.er.elq'ekollo\ rnc:k,[e na_\eclJareneinrs.e aqon'ere)

Monitor ZSA vol.Vll/no.1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

damuje Bourdieu ob razlianft pdloznostjl rokcl, daje


Jacques Bouveresso pravi,
::rboko pretesen za.adi tega, kar Je on, Bouveresse, v svoji krjigi Ratonahti et
: ,1isme13 naprsaT y ztezT z naainom, kako lahko boljSe poznavanje. k ga dolgujcmo
+ciologiji in humanistianim znaflostim nasploh, v resaici ne spodbudi prizadevar{a
r: emanclpac{o, temvea, prav narobe, resignacijo in cmzem ,To je zagotovo
-.tresljivo, ni pa ia1owglilvo. Danasnja mba intolcklualcev, ki so v svojem aasu bih
-ed najbolj subvez denimo, Foucaulta, kije, kakor se zdi, postalrcferenani
:ilor za nekatere mislece Medefar'! - je z a potrditev tega.( Zloraba ni ne prva
:3 zadnja: nekam morbidcn promet z imeni in Lagmentl bosedil Inrhih nlozofbvje
:laiaajna praksa ideologov, odkartihJe mogoae v zgodovini prepoznati. Zatoje vloga
-daljevalcev - ne posnomovalcev ali sklicevalcev - tako zelo pomembna. Alain
1.cardo, ki ga Bouvercsse lravaja, 1ma gotovo prav, ko meni, daje Bourdieujevo videnJe
ftzmerij zbudilo toliko sovrainosti vsaj pri alarlih establismenta, )ker vabi
=uTbenih
:ne ki ga vzamejo resno, naj bodo dosledni in si izbcrejo strando, vendar to ni vsa
=lnicainlkJer garancije, da Bourd ieujevega opusa njegovi t/erl, poklicni kolegi ne
:.rdo znali prodajati m vSeano zabavel naain m ob pdmernih priloinostil, razen pn
-tih, kl so prcvzoli Bourdieujevo dedisdino kot sama nadela svojoga dcla
Opus Michela Foucaulta je po nJegovi smrti postal predmet postmodemNtlnrh
-rrd-r' prisvajanj in prek njih oz prek t i cldarih bmnj, ki odstranjujojo kontekst
r.lo rcalnih politianrh m socialflil angazmajev, otidnosti in historianosti, ga posl:usaJo
iiri v frivolno lleoliberaLoo konjunkturo; predvsem v aflglosaSkem svetu jc njegovo
j:le postalo psevdoreferenca, znaailna za rcpetiti\ano komcrcialno kulturo instant inte-
:krualcev Foucault ni al,tor, ki se ga bere, ampak ime, ki se ga navaJa Pabigamorali
::ad. in ne enkrat, io ne tako, kakor nasploh berejo vclike tekste v Sloveniji in v dru-
+ podobnrh okoljih: ne zato, da bi razumeli, ampak dabi bili 11deti ,naprei( (smer
r eksplicirana) od a\,toia V naveza\1 Ila preokupacije pdauj oaega besedila g.e zlasti
a besedila o tmnsformacli tradicionalnega univerzalnega mteleltualcav specifianega
llelektua1ca, ki je zaradi zelo konketdh znanj veliko udinkovitejii od svojega
:redhodn*a, kije bil Ze sam tako udinkovit, da so njegovo smrt razliali Ful:uyame in
irugl inslantni misleci smbohano odigali v svoiih besedilih Foucault ne pridiga
,Lonca( ne zgodovine, ne ideologij in neangaziranega intolektualca. Sam sem zapisal:
,\'aemje torej poglavltna ra ika med specifianim m univerzalnim ( kritianim') inte
:ktualcem? Vtem, daje &ugi mitska figura leviaarske ideologije, nekakien konccntlat
:.kako nadnaravnih vrlin,lastnostr rn zmoznostt ki -'personificiran v osebi. kije to
ilogo vzela flase zastopa iII izraza domnevno vest vse druzbe, ]e domnevd imetril
l nosilec rcsnioe m pmvianostl, v posesti Da ima Se globalno vizjio druZbe, kr mu

'Jacques Bouveresse, Rarioxdlna er .}76h4 Edltions de Minuit. Panz i9E5


\{ouvement des Enrrepnses de France
Gerard Noiricl, ?errer d!.c r.6e &rrs, Edilions Belin,l,anz 2001, str 18

MonitorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


336
MONITORZSA

omogoaa, da loauje pravo od nepravega, resniano od zlaganega,'3r Po Fouoaullu je


taka figura del podedovane disfunkcionalne ropotlje: 'Inteleklualec bi naj biljasen in
individualen hk u verzalnosti, kalere mrad[a in kolektlLna figura naj bi bil
prcletariat.'8']Ta lik sodi v kontekst dolavskil gibalj in njegova vlogaje zbujan]o slabe
vesti pri budoazijl hhatl z zagotavljanjem temeljne pravilnosti ideoloSkih shematizmov
deologle eksploatiranih V razmerah neolibemlizma je ta lik kot instrumeni idejnega
boja presel iz rck tistih. ki naj bilim odpiral oai, v roke tistih, ki eksploatirajo njegovo
iluzomost za zavajanjeprvih z uporabo nedomisljenega zargona levice v prid njenim
destruktodem-
Specihani intelektualec je za antihtelektualno poziorjo neoliberalcev neprimerno
bolj destruktiven, ker d funtcla retorike in ga ni mogoae naiti lla pmznem mestu
utoplaflega diskurza, ampak povsod tam, kjor se dogajajo konketni konf]ilt za
oblikovanje konketnil procesov znotraj institucij, druzbenil polj in napadenih
a!,tonomjj: intelektualec, aigardiskuzje druZbena praksa, dobi a1'toriteto osebo, kiJe
operacionalno kompetentna. Specifiani intelektualec ima doloaeno Stevilo znanj, ki
jrh neposredno uporablja, da izwsi doloaeno kritiko na speciliani todki v domer , ki
jo pokrivajo njegove kompetence Medtem ko se univerzahi intelellualec ne omejuje
na to, da uporablja svoje kompetence za lokalno kdtike. temvei izgovarja splosen
dislxrz o druZbi, v kateri meri na toake nepravidnosti in laZi, pa specrfiani intelektualec
s pomoajo svojih znanj leoretsko uainkuje na dobrc opredeljene probleme Politidli
postajajo nadi aptkac! tehnlanih modelov in uporaba praktianil znanj v konkrehih
situacijah, tudi konfliktnih Tehoike takor nrso politidno ncltralne, njlhova
racionalnost, natananele njrhova ideoloska sftuktudranost m povezaflost katkorodno
in dolgoroano uainlojejo na delovanle &uzbene skupine in njene politiane odloaitve.dr
ln ko sociologmja Rose-Marie I agrare govori o lem. kai pomeru r. olp (Je\ hautp'
itudes en sciences soLiales s svojo koncepcijo znanosti, intelektualoe odgovornosli m
identillkacije v Fmllcij1m v mednarodnih razmerah, pravi tudr tole: )Vsakdo (izmed
predsednikov, fun&cija ki po pristojnoslih ustroza srednjeewopskemu rekiodu) sele
znal v slehernem tenutku opreti na ugodne pogoje, da je nadaljeval m preno\d dialog
(med disciplinami). Kljub temu je pot ozka in tezalna va.ovati seje treba notrantill
'fbvdalnosti', pn kateflll vsakdo tezi k Lemu, da si v svoj pdd prilasti 'tujrno', enako se
je treba upreti zunanjim zahtevam in ambrcuam, v katerih poshne Sola bo! prcstzen
kakor znanstven zastavek Polegtega so bile mednarodne izmenjave vselej sooaene s
svetovnimi politiilnimi prcobmti. Treba ie subdlno, yendar odloano opozoriti, da politiani

tl Cl- I
F Lyatud, Tonbeou de I inte llectqet et aultus td?t Gallde, Pdiz, 19 64 (I tudi
^,
,Splendeurs etms.res de laue mtell@lEllc(, tryz?, st 3-4,5,2000. Le Debat.* ll0,maj alEust
2000
rr )EnLretien alec MrchelFoucaulr( Dns pr Lrrr,lll, Parjz, Gallimard, str 154
sprefrna
'r Braco Rolar, ,Problemaiizaclie Reutil ulacije !.eleklosti, retoenoscnmju sodanjostiq
iiudiia k Micher Foucaull, N,dzomahk ih kdz ovank,rlnna, Ljubljana 2004 GeY izdaja), st 314 375

Monitor ZSA vol vll / no. 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

Sele ugibah. In nikakor ne pozabljamo, ala


ie na ISH dekanja zclo dobescdno zgolj lrima inter pdres

Non licet omnibu! atire Co ntht m

titucijo, ki deluje na podroaju znanosti, in


administracijo, ki upravlja s po
ministrovanjem Petra Tanciga,
Rado Bohmc, kondala pa se jc

Iehn&, ki preprosto niso vedele, kje so io kaj


Iraj taln podnejo_ Sevedaje oblast na
ministrswu prevzela birokacta, katere \,Th je (bil)
rekutiraa po tiientef;if, ;;;ii
ne pa glede na kompetentnost za opmvila
na minrstrsh,lt. fi.u p.u"Inu..o,"-i
udarcu, kije zadel celotno pod.oaje raaskovanja
in fu se mu je to podroaj",ku;ui;
uprcti z vnaprej (ker smo po neurrnem akcentulrali
utog" 4uai, t .o p."hp"r"i, oa
nekompetentnosti in neojibcraluma, in to zaradi
iluzijc, dajihje mogod",io."fr,i

ale tudi na drugjh terenih m ob drugih


::.il::llil
raTr\r(o\dlJUJt .1""i1'1.:*l:I'i'g'-
posrusom nerormaL'esa po,ezo,an;a uo',r-j
tirucij fKOIUS). je slcdil, naJprej negorovo in
dez.rienl[ano. 7,

e podroaja arogantno, oholo in ciniano

r-a rles s.iences Mcidtes De tdn" se.ha At,E


Ed de l'EHESS & Cert, pa.iz, 1996, s1L 42r_422

presnala najbolj usposobljeno, najborj


kutivirano
nadomestila s svojo !nj, tetjico brcz leh k%lret
)

MonitorZSA vot.Vlt/ no. 1_4, 2oos


334
MONITOB ZSA

izvodel minister S. Gaber ob a s1steflcl &zavn ih seketarjev iIl podseketarjev, kaksna


sta bila Zoran Stanaiasi in Stojan Soraan, ko so izginilo tudi zadnje moralne in hziane
moznosti za delovanje znanosti kot znanosti in za obstoj znanstvefle skupnosti na
Slovcnskem, saj je bil z zares doslcdnim korumpiranjom duhov prek ideoloiko
(utilitaristiano) selektivnega financiranja raziskoval h projektov in instltucit
ml,noduinega ali celo implicite sovrazncga do kareregakoli vsobinskega elemenla.
tako rekoa kirufiko odsfaqjefl komaj zaaeti znanslve habtus kot rclevantna sestavina
samopodobe druzbo. )Pflcmu poziw, naj sluzijo [pomembnczom], jc sledil drugi:
'Nehajte flas nadlegovati s provea dokazi o pretirani vednosti a]i neprijetnr
preniclivosti', so pdstavili imenitnezi- Ni dovolj sluziti, tudi za podznc se je treba
izkazatl Ilt b i so govomikl 1(1 so se sprcmenili v doktDlarco te poniznosti od Colldg.
de France do Dne\.nita. Od tod danainji inteleldualec, strahopezdljivpred mogoanimi-
td do s6h11, stemuskrbrez namella. fleveden pod capamr drobnjaka$tva, nenatanaen
v dlatocepskom stilu, nctoaen v de tajlirancm stilu, ( pravi Jean Claude Milncr v nekem
svojem pamfletu.sl
Veaina mojih kolegov na ISH mojih stikov z oblastmi, kakor se je pokazalo po
mojem odstopu z dekanske hmkc{e, razumelakot obLgaclo, katerc so bili odvezam
da bi se lalko posvotili svojemu zrxmstyenemu in pedagoikemu delu, ampak kot privilegij
stika s kanzmo oblasti. Kakor sem Ze omenil, so bile moje ocene situac{e na
znanstvenem podrodju, ki som jih brcz olepsevanja obaasno prodstavil v senatu ISH
in upal, da bodo sprozile debato in vsaj zavzemanje staljsa, ae Ze ne dejanj. spretete
kot ekstremizml oz. kakor porl laclum pftvj. Bozidar Slapsak v Ze omenjeni
korespondenci z menoj, )lazni radikalizem v lastno koist(,88 ker so nekaterio
)kolegom( onemogoaalo ah vsaj otezevale tako zazeloni in zasluzoni vstop v lokak

r'Yzvezi s kompolentnostjo i! pismenosijo resa drzavnesa seketdja za vse leziEe.l,Izbor iz


dotumentacije roiespondenc ! zvezi s porabo sredstev za usposrbljanje mladi} razisrovalcev in
rMiskovalk na ISH (, objavljeno v prlaujoai itwllyr Manitotja ZSA
'r Jean.Claude Milner, Erivari uneie intetleduelleen Frur.. lEditions Ver.lir, Ldsrdse,2002,
str 21 V dezi z neollberalnim vdorom v izobrazemje.l id. , De I tcole, Se\il, Patiz, 1984 (2 t2d l
fi al elehlronsto snoroailo B Slapi,ka s 24 ma.ca 2004r pripominjam le, daje z mojo ,lastno
korisrio( lajbrZ mislil neovsljivo dejstvo, da.je ljeeova ladpomembna soprosa instalirda ra ISH
laz pa sem se otof,stls pnioZnostjo, da se dam odnje obrekovaLi po svetu (lotem ho mesece.i
ruumcla, kaj sm ji skuial dopovcdati), zmerjari od J Justina, kijekot svojc mknadno prodajal
rekaj, karsen mn skuial na sestarlu sporoalti. in naposled pf,nraviri do tega, da zalusth
instirucijo, kjer sem p! stil kar lrecej vea tozc,latorje imata zakonca Slalaakoba skupaj Polesteca
je eden izmed razlogov za pnaujoao Dublilacao ta. d! se lohod )nela:ro neradihalnih( z ISH
likakor ni nstaviL: zdaj jc m rsti )svojatanje( zsodovinske antropolosi.je (nisem opazil, da bi S
Slapiai( demantrrala neresn,ane trditve M Sunaii v D.rz) in revre, pn *ateri nihaelzmed veseleaih
se ostaiihnalSEnl imol aisto nia, ae ne stejenneumneea spakovanja nekaterlh in ovlranja drusih
tan, kjer bl duieho zdrav alovek lriaaloval loolentiv.ost Toda ne, vse ro za B SlaDialo ni res,
presanjda ie S Sla!!ak, ki si v resnicl npr dopisuj s H Stdman v anslosaini inv dopisih navaja
svoje izmriljotine, da lahko posilla poito ie nadruge naslove, ni rcs, karjezaprsanonapopolnih
zapisih z neicsalno 66 scjc senara nr posovora mcd S Slapsak inY Kotnikom, tudiJ Juslin ni rekel

MonitorZSA vol Vll / no. 1.4, 2OO5


339
MONITOBZSA

( seveda neoirberalno dvo\attsk) estabhshme t v kakem forumu M ana Kuaana a1i v


'mteloktualno( klientelo Janeza Drnovska
Svet je pd
ntfi razulnllen kot permanen tna kriza, v kateri si ljudje, ki so se dokopaL
do izobrazbe in do bolj ali manj nepopoLorh mformacij, ki jih prav zaradi te
nepopolnosti v odvisnost od domnevnih posestnikov popolnil infomacil spmvliajo
bolj kakor lahko povsem neinformilanc, z blizino ,rnogoarrih(' magnales, zagotayljajo
eksistenco. vselcj na stoske drugih, ki jim blitina ni dopusaena aL nmajo z njo kaj
poaeri Gre za to, da je do oblastl pdspel t1sli tip ,intelektualca(, aigar navade in
ledenje Je Bourdicu 5e posebej dobro poznal in je njegov nastop slut in ga opisal.
Bouveresse je za ta lik iz birokatsko modilske komedije predlagal ime )intellectuel
deferent(, spostljivi intolchualec, kije )tista vrsta intolektualca, kr skbno pazi na to,
da ne bi zbujal (isa, da ve kaj vea ali da sc kaj bolj zaveda kakor drugi, in ki ne zapravj
nobene pdloznosti, da bi prikazal svoje spostovanje do vseh, ekoflomshh, po]itidnih,
medijskih oblik oblasti. do moralnih in religioznih atoritet, do ljudskih verovanj in
.e10, aeJe potebno, do prcdsodkov.(te

Nec quiquam insipiente forttnato intolerubilils Jiei potest


V tej pe.manentni krizi. ki relativizira etiko in opraviauje zavajanje. je druzba
,..jmisao, zgodovina aloyestva pa samorazvoj neoliberaLne druZbene reaLnosti, ki zdaj
.dopa y obdobje prisebflosti, v katerem sc odprayi zgodovha, kakor se pot odp.avi na
Iionanl postaji: zgodovinc, vsaj zgodovine neoliberalizma. voa. Odpmvi pa se tudi
politika kot reguliran prostorja\.nosli, pmvic in odgovornil individuov Ta neoliberalna
realnostle sicer banalna, aje nadvse )prizemljena( i(l za neollbemlce edma resnidna.
Povsem oaitnoje, da d dovoll, ae opazujemo zgolj )prekake( ali )napake( oblasti
Jz prezimo nanje kar scveda ni odve6, saj se tako polnuo shrambe podatkov, treba
je predvsem prepoznati in maskah druZbene mentalitete, ki opredeljujejo dojemanje
Lakega tentorialnega kolektiva, ozi ro ma kognitivn i horizont, ki ga premoreJo radidne
lrupacije znotraj tega koleLliva m v katerem ta dejanja a1i dogodki niso prekJSki ali
napake, temvea korak proti cilju ali obiaajno yedeqje Crlje, kr so )naravni( v okdlju
neke doloaeno kolektryno mentalitctc, jc hoba identificirati ne glede na to, ali so

r jc retel. J Vosnnc ni sruDaj z U Crilcm loskuial torpedirati rcviie,Uonnor lSfl ze v ledh 2000
]2001 S Slapiak se m scstdku Urednii|ega odbora ?ubtkacij IS H . i spalovala z omnjujem
, retkuse osti{ uredniitva te reyije, ne da bl se jl sploh smjalo, taj je v reviji objavljeno
G 1e seje
r'5{ajata tonski zapis in popohoma p.ltmjen zapisnik, delo Simole P Grjlc), moji,kolcsi( niso
jranovtli za mojim hrbtoo proErmskc skupine z dovolj nlzernim prosamom (a11orJ Vognnc),
:rle brez rezav dobila dena. od milislrstva in njegovega elspertnesa sisteoa, Se zlasti, ker so me
,raprel izkljuaili lz ekipe. karje Leduja zasedba aa Ministstw za Solstvo znanost h Spo oaltno
,3lo cenila Bodi dovolj Za podrobnejie lnlomacle o zadevi q Taja kambe.se Appendix ad
Lineum ISH Impeni( in )Objaya lekatcrih dokumcnlov\y pranjaalite\ilki M.hitotjaZSA
' J acques Bouveresse, d., .it , Le M.nle dipbnatioue. lebruar 2004, srr. 29

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OOs


340
MONITOF ZSA

zavestnl, spontani, tmdicionalni ali drugaani !0 Obdobje, k je trajalo vca kakor


desefletje, pa je vea kakor dovolj, da ugoto1,15, da grc za stlategljo v]adanja. ki je
destruktlvna, m za nenakljuane spodrsljaje naklluanrh nosposobnezev. Zc sama
rckutacija nesposobneZev za admimstmhr.ne polozaje v dlzavi in v municipijihje del
stlateglle, zavestne ali spontane. Kar zadeva kulturo, znaflost m sploh iniclcktualno
Zivljerje v Sloveniji, vsr indrkatoqi kazejo, da imamo opraviti s politiko konsekveltnega
unlaevanja teh podroaij druibenega Zivljenja. Navsezadnje gre zapodroaja, od koder
edino lahko p.ide kompleksna in kompetenrna kridka lladanja, ki .elativizra stcer
samoumelano sirmoupravidenost oblaslne apologetike m z njo vseh potencialnih
impostur oblasti. Eden lzmed whuncev kampanje za destrukcijo intelektualnega
Zlvljenla v dezeli je lctosnja popolna devalvaclia humanistianih manosti v besedatr
ministra Zupana, arhiekonomista Mrkaiia in podobnih, z uvedbo ponfevalnil,
neustreznih in do konca Suamarskih kriterijev za pddoblvanje nazivov, projektov,
postavljenih od ljudi, li ne znajo nasteti aiti glavnih revij in zaloib za posamezna
poalrcala, pa zato prejcmajo plaao, nekaleri Ze dolga lota. Na }Tstl so druZbene zumosti,
dokonano eliminiranje tega, karje ostalo od tomeljnih znanosti o nara\ripa bo oaitno
neposredna zadoDitev rgospodarstva(
Nova posadka ISH se v skladu s svojo Ze opisano mentaliteto brez zadrzkov pdlagaja
sltuacijl v kateri bodo na podroaju humanistidnrl m druZbenih vod linancirani
scrviserji oblasti in nekal z mednarodnmi oagradami, zaslDzenimi ali ne, oveserlil
ko.ilej. kakor da gre za samodejno in naravno realnost, k )nas( Je paa dolctcla-'! V

'0Tukajje najbrz potrebla opomba o nojem kadrovanju nr lSH, katercsa uainki so oannovse prej
kakor bleiaedi Nobeni odsovornosti sc nc jzmjkam, aepravje neLaj olajsevalnih ololiiain, ki lahko
do nko mere lojasdjo runere in mozneukrepe v njih Najprej, v Sloveniji ni bilo, se ni in morebid
slloh nikoli re bo, ae se bo zna.slyena politjka nadaljevala v zaarta smen, zadosrnegaitevila
dob.ih tuorovnjakov in m^inh inrelektnalcev, neraj uDanjrje dajala moznost, da rc bo dalo pod
vodo preplavati do moDenra, ko bo mosoao sprmcniti kadrovsko zasedbo z zaposlilvijo najboljiih
nuden@v Tudi zdlo, ker jc bila la Doznost blrzu reallzacije (v kratrem aasu naj bi doktorlralo nekaj
zelo kvalitetnih nladih rolegov, U so ducs vsi drusje, medtem to so.a ISH osiali tisri, ki
p.olonstajo seddji losadkj vseano sanje), seje zgodil ,pua( Zeadj pialih frnalc (od
,ustanoviielja( ISH ni lrejemal nobcnih $cdstcx aepravje tako lredudeno v zatonu o Tavodih in o
visol@m iolstvu, a smo prist jali na to s pogojern. da se,uslanoviteljsra( druZinaPaeon Brglez ne
vmesuje v ia4ojne naarre in v vsebino dla),llndrcc so blle tako sibke alipajihjetalo
nnhzoval, glavla tajnica aras dr.ektorica dasenitrl& kordetan nisem mogel tamzaposlidvea
kakor t etjinsko V lakih razmerah ni bilo moEoao nastaviti d ovolj kvatitehe adninstracije, bil sem
najb; edini dkanv Sloveniji, kije bilsan svoj tajnik Ii seveda Dmv tdko ne uaireliev, talrc da smo
maiili procran vaasih 2 docela neustrczno zasedbo, kl smo sje tezLo oredl zdaj sejo vrnila na
ISH Naiveaji spod.sljajje bllazaloslitev D Bac. kljoF rekako podtaknila Noda Paeon vaasu, ko
mi v zezi z nlo se ni bllo jas.o. kar mi ie ddes Polcs iesa je bilo liecej )kolegow vpletenih v sam
rastanekinstitucjjo, oaitno pa 2elo malo z r.teresi, ti bi p.ese8ali dodarnizasluzok Seveda so bili
moznitudi drugl toratl, toda s pritislina sodlavcc bi ustvaril slepo disciltnslo stanje. kisa inam
ie danes za kriitov aloveikega dostojanstva
je pouano elertronsko sporoallo D Losnika dne 20 6 2003, Li sicer meni. da je b, rar
'r O ien me
sem naljsal o razmcmh na ISH (1o sporoailo sen dobil v Budimpeito sponladj 2001 pFcej prej,

Monitor zSA vol vll / no. 1-4, 2OO5


34'
MONITOB ZSA

!-- scm dobil projckle, oaitno zasnovanc od same S SlapSak, kateflh kakovost
in
: rrano rasistiana ideoloSka naramanost sta takj, daje alovcku kar elagodno
zaradi
, .e motenosti pd konclpfuanju, spontane ideologre in lukativne scrvilnosti pn
:-r remc, hkrati pa tudi ni mogoee zadrTati kohota zaradi j ezikovnih, logidnihin
-_"/benih poseono\ri. U jih \no\alha proje a marule\tird."
5 re]n. da bioiogiarumo potcncialno alirealno sol.azno (bolje:
osovrazeno) skupino
-:3litako,dokateredutirnonaklonjenostinprijateljstvo,iimrJemmopripisujemo
:.-:uao sorodnost med seboJ ali z nami, se bo vzpostavilavsaj pn nas, v nasih glavah
, -'za k i v obeh smereh, zklj uaevaln i m ad hezll,ni, prescga obidaj no ali indiGren tno
. -.:1. z hdividualizi.arimi i7,jemam1. V oaeh oblasti, ki v teh mnoZiano sentimen talnih
: -i!.cnih okoljih izhaja lz njih in jim vlada s s.edstvi, kijil ima na vollo,ie ta (re)sen-
-::rr lzgovor tudi za prisvalanie domnemth ,sorodnikov( ali za ogrozanje Zivljenja
l alanov naae kakor (domne.mo ali rcalno) soyraine skupine. Ne grc \,ea za b. ;a
- jovali simbole oblasti, skozi katerc se druzba legltim ira ko I kohercn tna tcri tonalna
:--::ra: kaljevo telo. tedto.ij, nacilo_ ampak prav za aisrost afekciie. zvezane s
7a
. .llo rd\e. \ cimer so \/postd!lJene ralmcre. \ katerih ne\i kolcLri\n. imperdlir
r:iilja z Z|ljenjem posameznrka od rojslva do smfii Kadar na mvni alt;repre-
.- .rc!e druT,bcne skupine, ki verjame v svoj sorodstveft kite.il, nastopi gened;na
_ _r, !e razvije obauteknajbolj intirrlnc ogrozenosti. Nacizem se potemtakem
_-: opfa
na to, na Zivljenje, kije opredcljeno tako, da ga to vodi v izniaenre
)Anatiza
. .'..|d I oucaula \e .i. no nana\d na cclotrr rdsis cnfi teTmo\. I e pomis[mo
:
_-.r [a Srbijo, kije v lmenu omadezcvane na
distosti m mjtificiranega ozenija, kijujc
:rr na novo osvojid, hotela udditi .tuja,Zivllenja in ki se obenem ne obotavlja
i:, iralidZivlJenja rolakov Ctlja etnlanega aiSacnja s$skjmrtvj nikakor nepostav!ajo
;! : inraaaj Mrtu, ker so ekspiatome irtvc, pomenijo rnu.enike, potrebnc za brolo.iko
r -:: itev rase, ki j i pravijo 'visja' ti pohtidni rezimj, ne glede na to, ah so blagi,
_ r:x trdi ali fasistoidnl, zaradi Vsi tega, ker nuJno posta\,ljajo ob sramotjlni steber
_:: iiega drugega.
imajo za konano steaisac izpostavljanje :ivljenj .b.anjenega,
:-: r:\ els rva v morbidnem pos topku un iaevanja tega drugega Ker zmerjanja ne
_ ri:trr reiujejo
in ker edino vojna omogoaa uniaenj e gresn ega kozla, ki maze naaela .na.rlnc,
,:::rornosti.irer Za Foucaultaje zadeya kar precej manj preprosta kakor za Laurenta

Monitor zSA vot. V[ / no. 1-4, 2oO5


MONITOF ZSA

Nihoula, nc gre, denimo, za postavljaqie te specifiane oblike emocionalne druzbeno


vezi zgolj v neke konteksle zDnaj obmoaja, kjer Zivimo, ampak prav narobe, za ilus-
hacijo potencialnostt ki Ze obstajajo v d ruzbi, v kateri Zivi avbr. Ne Foucaultov miljc
ne on sam nista posebno naklonjena izvozu povsod pdaujoae problematrko gefletianega
msizma npr v Srblo, tako prefereflco veliko pogosto najdemo drDgie, najraje v okolih,
kjer te sestavine obvladujejo druzbeno Zivljenje: tam dkoli ai dovoljeno anatzratl
)domadih( mzmer, grdobije pa so zmeraj p
akugrh Kijub temu pa citat iluslrira pd
drugl otniani skupini kakor ponavadi dclovanjc organicistiane oz biologNtidne
ideologije, ko zasode politidni prostor. S. Slapsakje na verbalni ra! ni kajpada bojevnica
zoper rasizom, hkrati pa oaitno nima na voljo instrumontov (ali volje, da bi te
instrumente upombrla), kadar gre za njen spontani rasizem. Ta seveda vsebuje vse
potelcu]nosh doktrinamega in nikoli ni posebno daled od te oblike ali stadija.
S SlapSakjs, kakor nam ni dano prezleti, bila tisoainsko nominirana za Nobelovo
nagrado za mrr in nam po TV Slovenija I sporoaila, daje sveton mir njen Zivlenjski
cilj. Clovcka uteme povseh dosloj naerajenih miro\.nikih ter naartih in postopkih za
dokonane reiitve razlianih )vprasanj( obliti zona spdao take resolutnosh. Vendar ne
gre za to, da bi nas dostojanstvenlca z ISH (flaaeto dostojanstvo instiLuciie in nje, ki
mstltucijo vodi, je bilo Se en Leitmotir njer,ega dostojanstvodskega samogovora z
Vladom Kotnikom, ko mu jo Ze morala podpisati potdilo o opravljenem zagovoru
doktorata in mu ga ludi izroEiti) v prcostanku svojcga in Se mjo nasega AvUenja pnsilila
mirovati, nastop lllla bolJ komercialno naravo: ae verjamemo temu, kar pise na spletni
strani ISH tej stani ni dobro vvsem verjeti, saj so na zaaetku Solskegalela 20041
2005 celo obJavljefle uraite vposebnem sporoailu razglasi]i za poslovno skrivnost
dostojanstvenica izrablja to za Zenskc ponizevalno nomhacilo za to, da pdde do
zaloznika za svoje splsje. Skratka. vede se docela v duhu neoliberalne ideologije, njena
vloga bo vloga korileje, po moznosti z apanazo in s pdmemo pubhctoto, ki zagotavlja
objavltanje v neoliberalnem zalozniitvu K temu kajpada prispeva lik zares avtentiane
k tu nn v rcj slovenski provinci (za veleum, za pffo in edino zaresno femiflstko.
za pdnasalko zgodolrnske antopologtje, za najveEjo pisateljico psevdo-romanov (tako
to .ea imenuje sama) na svetu in okolici ali vsaj na Balkaflu), v kar so Ze lTrezene
njenemu dostojaflstw konstoljubno vdane )sodelavke(, se mi zdi nujno nasuti nekaj
realnosti v ta veliainsko delirantn hokuspoL:us: (l) femraistke, dejanske, Zlve m
konfliktne, ne plaaane funkclona.ke za zenske v vladah, prirejevalke shodov od vojne
prizadetil Zensk v svojo slavo in aastilke sproli llAdd ted politicdl corectnels, oinaiajoao
,svetovne( nagftde, so v tej deieli (slabo) :ivele in se dejansko bojevale, ne pa
ob.ekovale in sledile )trendom( zlasti na USA akademski sceni, kjer se daje natvea
nagrad za rcdundaflco - Ze prod koncem arno-Zolte monarhiie; (2) ! nasprotju s tem,
kar iziavlja v nekem intervjuju za Deloea rdt Maja Sunald, klasiana filologinja,

q
)Je vas pristop na Slovensken norcsr?(slEiuje Delov slecialist za tenste v literaturi Peter
Kolsek, M Suniii D, posunno odsovarja: ,Pred kakinl deset,mi len eaje zaaela uvajati Sverlana

Monitor ZSA vol. vll / no 1-4, 2oo5


343
MONITOR ZSA

-- :kovalka antianega Zivljenja(, verjetno v soglasju s prej omenjeno litlturtrdgetin,


.:::nkiinknjige.predvsemprevodni,atudikakizvlrenvSloveniji,vrevijiP/orlerrl
: . iqnd zbirki ,Saud hama itdtL\,1n to y sloyensaifl, izhajah vetko prcj, prcdcn
..S Slapiak izognrla nevseanostim Zivlenja v Beoeradu pod Miloseviaevo vladavino,
i:loaiLa,da)kotmozenizhodzamenjadisciplino(insenaselivrpoljehumardstilc(,
,-!r]i 7e to pomeni. in nas obsijala s svojim glede na samopripisano /e,?omde audno
-!- Laastim znanjem o aemerkoli, jn najbrz tudi prej, prcden jc za zgodovinsko
- : -ipologijo sploh slisala - najbd sodi ta komplicitela k maniri p.isvajanja tujega
-: - kakinaje pravno in Se bolj moralno vpmsljrvo pdlasaanje cclotncga korpusa
L.. n lernikov reule rllorllor 1S?, ki so ga izdali drugi, listi, ki revijo s spremenjenim
_:: _1om a cnako zasnovano vsebino izdajajo naprej zunaj okdlja lSH, potcm ko so
. -ili senatno ,seznanlanle z rcvijo( (cenzurc)'q5i (3) nia bolj laskavega ni mogoae

r.\ 17a njo soga bolipovzdl socioloelin drugi kot pa klasani lilologi r D.lr, KulLura,lE
' li rr
9 Realnosr, [r]ole r.ebapozabiri, Daje ral:Nljprcj sood 60 let naproj izhajall
;r: i aLarki, oajvcavrcviil PmDlp/r, (npr Paul Verite in P Vidal-Naquet v mojenr D.evodul.
::.dovrnsko anropoloilo( k.jiso v sloveniainije napisalValentin Xalan, ne da biaatalna
r:.SvctlancSlapiak(zkidides,lasaN.sotttin.ihtdzl.l,,t.,LAnalecrd,DDUUDiyrzum,
- _._rl98J)ivsisnroprez.li,darasinirazsvollildvseslranskaunetlicailmnltip.ix
, :!: :lka wrovtrcsa formata Prvi prevodi tnjis pa so izili lera 1985 (l -P vernanl, P vidal-
: I Le Go[ (; Dub]l Slcer pa smo ime,Tsodovinska antropologi.ia( zaraditaktianih
. rrofubili zi izobraZcvanjc, kl sodl k ,rr r./lp ,,sd/k, ker sno se laa hoteli izogniti
_
t - j priyrzercr domrnantne satrosanltne avst.osloverske historiogmhjc, emazgodovirska
: -glja fa seie rddjla znolraj trovc zsodovine To,tjejelakratbilaS Slapiaknrtajjepoaela,
r _! z edrclo Sludla hu ranilatis ne z nastanton itudijskesa programa zgo d orin ske
: .!ire oa lSH nobctrc In vsaj rnoja osebra znanstva z )novimi zgodovinarji(, iudi z
-:-ri, ualElrS Sla]]ial,^czc
n inte.es za Lo p.droaje sesajo v 70 lcta Podatk] scveda nlso
, skrivro\1( in so povscn dostopni za lekoea, kiea p.llizoraile S Slapial ne ahsorbna v
: ir bonro. nr ISH, sai ic Mdia Sunala najbrz za
--a arsto nogoae, da gre za novo etiko
:.r r.{ala
noyd urcdnlca novc rcvljo ,t1rfirr.ISE, ne da bi ona al1ldo a ISH prevenl, ali
_ _ r.
pravlco do uDorabe lega i.rena; ir ke. revija sLarta s 7 lelnikom, je oaitno, da si
.. le o ljldl, ki so lzdalilrcjsnjih 6letnikovin zaradi senalie cenzure p.enesli revijo na
:l.Daa,somosoae.daS SlaDiak nisli, da seje sver zaacl, ko caje ona opazlla. in da izelne,
: . ::r irusdm alizamiZl, vctrd oznanstveniln obiaajni razunskr validnosLi tega prepriaanja

: : : pa re src prj rej uactrki Ple a vidalNaquda. (.1s slapiat.,Anritaje laknus


. .':-:raxsa',Literuturu.le1 xxl <L l5l str 6E), sicerprecj slabislcdc na nicno spcciliano
- :.1.koncclrovirciikc,cLcdera,sposojanjeinrkroroviaenjeidej,kisojijihneprevid.o
_ ::rgr a lrienj! afiorskih pruvic,7d prjsvaiaiie deladrusih 1pd, ampakzato, kako si
:.. \ frcdstavlja a.bllra
rost znaka (kol poljubno izmiiljelanje oz indiierenlnost do vsebin, kj
:r:
enle,nLeleklualne zrelosrl, azuriranosd jn lovjadstvaln kl sijo lahko privosaiio paa zsolj
: r..sa koya) nr fluidnost razrnerja ned avtolern in telsom (hi sa ruzume lor povabilo 7a
; : tiasmenLiraije in zlorabo v svojo korist), acsar se soiovo ni mlaila pr1
'zknvljanje,pri
\.: .ru amlak nekih drugih uaitelj'h, kate.ih nedvorn o trestiinih lnen ral ne ome.jr
: _: :->pevek zsodovinst. antropoloEijc nmrca ni lo, dajc poles aasovne dlmenzrje uvedla se
.. iarjc S Slapsak prosioduSno in leht n rzrazon naloiild na TVS ir tar ni nobera

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OOs


344
MONITOE ZSA

.edt o leposlo\ju, kolaZil in vedkat nagrajenih


esejil S Slapiak: njene predstave c
tem, kako se konstuujra prozno delo, je brez
teZr, _ngof" pr"poznrt, , oijrrlt"nli

sploh srori skupaj. .e o.rsreremo


preskoail ie zato, ker Jasmine Kukie ni vpletena
r"rn,,il";tl":'i':;:i::lr":"j' Il:'t *::l:
\
opiranl chabati, esejlr" ,;;;;;
alegoria[o pa toloiko iznxlanje katerikoli realnosti,
kl ti p , posi* ,u oi.u*Iro .:
To se morebiti komu v kakem drugem kultl]rnelli
oto6 "Sl^
zai enpresivno, lri. eirrr.
pa tega ni mogoae bmtj altugaire kakor
namigovanj" ,"
ne more povedatl, ji pabo morebid priilo prav,
O"r* *t"j.
."f" Ai
"**1""seveda vse
ce se razmere spremenlo,
to ob upostevanju tlenala it political carkctness pr"u
r^,o l" at"r"all, n"rAiJ rifLi
literarni in mtelektualni v.ednosti treba bmli, saj
o .i"", i-por"ntol u*o.r.iloi"ai
tisto, za krr se trudi, da bj bflo povedano. Vsekakor je
diskur; a iG;;;;
orakelJski zaiistega, kr ne pozna alegodje, a tudi
,u ,"*u, t"., A"go.ie"o;ir., ;";
vdirajo aisto konkretoi nadrti Na pdmel, na tiskorn;
mrf"r"r"i ot Lia, ,."lr'rtjff
l.li5i_Y.li,:,:"1":,
| ,a.t4 tsH rebruada ,004,
t4onitorjd I Abe;;;L:
LJuDItanr poteg poula o jelrkotni korektnosri. celo neoporeaoo\ri. ki ga je spiou
ilustdmla s svojo govomo prakso, podobno tisti
formuh;ijl o skbi ," .;;;;;;
kakr5no najdemo pravpogosto na delu v driayDih
aokument_tr, ki se truat, ,";;;;
varovaoje slovcniamee?, nam je zaupala, da se
moramo boriti za ,promoc,.lo a'ntit.,
slovedji( sevedaje brez pojasidra tezko uganitr ka1 ima antika
,p.omotrvnim( novorekom; navsezadnJe v deZeli,
opravitr n""rro"r"rri-
z
zaostali, tataSna.l", nemara milo

on plus ltla oaitno,t fiislih nekaj docela

delovno silo D revnilr dezel BliT.njega Vzhoda


Zarcs u!_!o date Ta svelli zgled
^ntika

REpuBLrKt sLoyENrrt :)a,u-rrrr, u. ,, ,*."*","^ol1'J,jo'".o#Ll'jr:f"',"Jr1tfjl."


\r,o\-i:i1 r i nlmnelesa .e/r\a .,-oen,on pa o. oEo.eno r.e,,re .rove1,.,ne .
:o, ocirno oo
; \^ rr rone6d'n/nanr\e es" e/,\a,
#;l',*'.-".'i'u
" .a e Chtis4 Starejsa
Tertu],ianns, De i n mlajia verara

Monitorzsa vot. v / no. 1-4, 2oo5


MONITOR ZSA

i=r bi torcj ,promollrali( v Sloveniji, kakor da ga Zc ne. Morebiti pa hoae antiko


rr:prosto odstraniti iz Slovenijo: ,Promoveatur ut amoveaturl(
S Slapsak fl tako sicer lasti )precejanji pdvilcgij tistih, k imajo sredstva zato, da
:::ujejo v glavnem skozi govoico m s svojo zmoznostjo, dapripravijo druge do tega,
ki ji ni trcba biti objektlvna, daje verjeha in
-- sprcjmejo reprezentaoijo .ealnosti.
.akor ni israveaino aasa ki paje zasnovanaz namenom, da pred s lavlj a reaLnost v
_-iov prid in da mbi za njihove la stne cilje. ( kakor po Bouvcrcssovem mnonju vztraj no
:, ravlja Bourdieu. Nikakor pa S SIapSak ne izpolnjuje ne intelektualnih nc etiadi
r,::ojev za imetnita tega p.ivilegija, iz katerega izhaja voa obveznosti kakor ugodja,
\- :osebej ni to, kar govori, namenjeno bhznjrm in ni rep.ezentaciia rcalnosti, ki naj
_ lmgim predstavljala realnosti in stregla njilovim ciljem Pd S. Slapsak vse slreze
:,=:lrm ciljem in v tej smcri uporablja ,simboliano moa, ki je predvsem moa, da
i nriniranc privcdc do tega, da dojemajo in opisujejo swad tako kakor tisti, ki zasedajo
- .;oo-toie Iol,,,?aje. hoacio. da j'fi vidjio in opisujejo
,To je scveda rcs v zvezi z intelektualci,( pravi Bouvcrcsse, ,Bourdieu o njih misli,
:.: iia njilov odnos do g ricc in njihova zmoznost, da usivarjajo svct, o katerem
: rdjo. prcprosto iako, da o njem govo.rjo, pd izviru posebnc tezave, zaradi tatere
. :nje vetikokat skrajno problematiden, da ne reaemo nemogoa. dostop do roalnosli
:rl\em pomenu, in boij posebej do d.uzbene realnosti. Vendar le to res tudi za
::-=.- producente diskurza, ie posebcj za politite in aasnrkarje Lahko mislimo, da
' :3jbrz aedaljc bolj tako. saj je danes vladanje postalo malone sinonim za
.. -.rnrciranje (r00 Intelcktualec, ki hoae odig.ati svojo posebno druzbeno vlogo. se
- :: odrcai prav tomu s*u komuoikacijske koruptibilnosli.

Drago B. Botar, dr sc c
I
redni proiesor na F,/ozors*/ ,akultelt v Ltubllani
Fakolteti za hunants ene Studtje v Kaptu
E-ma bracorola@holma I com

r - :; Bouve.e$e. rrl d1, Le Matu1e dirlandtittue, lebruar 2004, sLr 28 29

Monitor zsA vol. vll / no. 1-4, 2oos


346
MONITOB ZSA
Mono!.aflao SH

Lileratura

Accardo, Alain (2003) ,Un savant engage(.lv.rl, Cahers .l ehkles berbircs, r" a
28.
Agamben. Giorgio (2002 ) ,Le plre des regimes(, prevcdla Natlal ie Ca s1age. l,r ,ftrrr.
2ll marec 2002. Pariz
Balibar. Eticn e (2004) ),Tuie koncepli politike: emancipacija, transformacij:
civilnost(, v: id., Struh pnll nnaiiotni ntutkd i JibzoJtja pred Matxom in r
,jer?, Ljubljana Studia humanitatis (prcvcdli Kata na Rotar, Alenka Zupanaia
Beauvols, Jean-Lon ( 1994) liaitl de lu \ertirde lihirute Anulyse de ld ,olth]itvot
Pariz: Dunod Editeur
Bourdieu, Pierre (2001) )La culturc est en danger\ v: id., Conlr[ebi 2, sLr. 75-9'
Pariz: Raisons d'agrr.
Bouro eu. Piene (-r o Vt'\' r?, tu 4,,rd,. Paril. Fdilions du 5eurl.
| \.lt)e J | |
Bourdieu, Plerre ( 19 81) ,Les apparatchiks de 1a recherche(, 1 objava 18. maja 19El
ponatis\:,4ctes de ld recherche ett sciences sociafur Si'i?r.e, St. 141 142, marc
2002, gl tudi moj prevod v ptiaqjoalite.J]1kr Monitorq ZS,4
Bourdieu, Piere (1998) Dl-essence du neoliberalismc: Cette utopie, en voie ds
realrsation, d'une exploitation sans limite(, /,e ,londe di?lotneli(lue, marcc 199t
str I (prcvedel \alado Kotntk. Manttor 15H,2002, Vol ry St 1-1, str. 299 301)
Bourdleu. Pierre (2002),Politika globalizacrje,!., Mo itot lSH, ry si. 1-4. str. 304-
307 (prcvcdcl \4ado Kotnik).
Boudleu, Pier.e (1996) Sur tilil)isian, P,.nz Raisons d'agir
lLt

Bourdieu, Plerre & Loic wacquant, ,NcolibeftLn novoreki zabelezkc o novi planetar
\LtlgaLik, Druihaslotne ruzpr"ale, letn. XIX, Sl 43, str 57 63, Liubljana: Slovensko
socioloSko drustvo in Fakulteta za druzbene vede.
Bouveresse, Jacques (2004) ,Los medias, les intellectuels ct Plelre Bourdieu(, 1-.
Monde diplamdtique, feb.uar 200,{, str. 29, Pariz.
Bouveresse, Jacqucs (1999) Prodiges el rcttiges de I a abgie De Idbus de: belle.r-lettes
tlafis lu pensi e, Pat\z: Raisons d'agir.
Bouveresse, Jacqucs (1985) Rdtionalita et qnisms, Padz: Edltions de Minuit
Doubre, Olivier (2005) ,Picrc Bourdieu au travail(, Poliln. at. 837, 3 lebruar 2005
Fernandez, Louis Carlos (2000) ,La passion de discouir comme volonte de ne pas
sayorr \
hbetti, il.219, septcmber 2000. str 106-112. Pariz.
Foucauil, Michel (1997 ) Illaut difendte ta s iikr, prcdavanje na Colldge de Francc
1976 Pariz: (irllimard Scuil
Halimi, Sclge (2004) -Lu gtand bond en atrirc. Pariz: lhyard

Ivlonitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2005


347
tltoNtToR zsa

Gramsci, ntonio ( 1975) Quadeni delcafteru,Todno: Valefltino Gerralana, Einaudl.


Hayek, Frieddch August von ( 194 9 ) )The In telectuals and Socialism(, Tre a/, ity
ofchicago Law Rotiew,yol. 16, St. 3, Chicago: Chicago Univorsity Press
Kalan, Valertin ( l98 3) ftl hdides, logos zgodoine in razre.lni boj,Ljrbllana: Allalecta,
DDU Univerzum.
t omelj. Miklavz (2004) )Fmgment o nacional istLnem diskurizl\ Arykalipsa, it.84-
85, str. 201 -205, Ljubljana: Druitvo Apokalipsa.
Komik, \4ado (2005) )Gaudeamus igitur, anti-intellechrales dum sumus - Izgon
herctka(, Monitor ZS4, VoI \rll, no. 1-4, Ljublana:Tropos
Kotnik, \4ado (ur ) (2005) )Izbor iz dokurnentacije korcspondenc v zvezl s pombo
sredstev za usposabljanje mladih mziskovalcev in razrskovalk na ISH(, MoruIol
ZSr, Vol. \4I, no. 1-4, LJubljana: Tropos.
Iiotnik, \4ado (2005 ) )Mltr, tabuji, hipokrizije ir drugi probl enn v znanstveai poliriki
ir v druzbenem statusu znanoshv Sloveniji. prispevek k antropologiji zablodolega
sveta(, DruZbosbvne mzprarc, XX, St. 48. 2005, str. 65-92, Ljubljana: Stovensko
socioloiko druStvo in Fakulteta za druzbene vede
Kotnik, Vlado (2005) DRazkoj znanstvene skupnosti - O aflt ntelcktualizmu ill
prcvincialnrh stralegijah ignomncs itr eliminacije<<, Manibr ZSA, yol. W, it. l-4,
Ljubljanai Tropos.
Kot k, \4ado (2005) )Vclike sk.il.nosti malih mojsfov: Kratka etnograftja ekscesov
naISH\ Monitat ZSA,r/ol. VIl, it 1,4, Ljubljam: Tropos.
Kramberge! Taja (ur.) (2005) )Ad Lhgllam ISH Impedi - liagmenri iz arhlva
disl:ulzov in izjav (Pflloga: diskurzivno grad o k alankr)a, Morutor Zs,\yol.yl.I,
no 1 4, Ljubljana: Tropos
Kramberge.. Taja (2005) )Botanldd rasizem v eseju 'Bori' Svetlare Slapiak\ Monitor
ZS4, Vol. !'II, St. 1-4, Ljubtjana: Tropos.
Kramberger, Taja (2003) uredila sklop I: )Dekonstrukcija neoliberalizma(, v:
Druihoslovne razpruve,letn X[X, it 43,str 47 9 5, Lj ubtafla: Slovensko sociolosko
drustvo in Fakulteta za druzbenc vede
Kramberger, Taja (2002) ,Linversiofl dans l'objectivation Le mouvement r6gressif
d'une cultue provinciale farsaflt olEce de la cuiture nationale(, Monror /S11, Vol.
M St 14, str.53-70, Ljubljana: ISH.
Kramberyer, Taja ( 2003 ) )Moznost in nuj nost kritLflega intelektua] ca. K prcvodoma
Bourdieuja m Wacquanta(, D
oslorne razptal'e,1etn. XlX St 43, str. 49-55,
Ljubljana: Slovensko socloloSko drustvo in Fakulteta za dru:bene vede.

MonitorZSA vol.vll / no. l-4, 2OOs


344
MONITOR ZSA

Kramberger, Taja (2003) ,Od joining the club h grotcsknosti slovenska daptac!e na
neolibe.alizem(, Dlr:boslav( fttzptare,letn XIX, at. 43, str 77-95, Ljubtjanal
Slovensko socioloiko drustvo in Fakulteta za druzbenc vcdc
Kramberger, Taja (2004 ) DPost fcs tum (,,4pokabrd, S1. 84-8 5, str 305 -31-3, Ljubljana:
DruStvo Apokalipsa.
Itamberger, Taja (2004) )Replika(, v: 2100, it 168-170, str- 45-51
Kramberger, thja & Drago B Rotar (2004) )Groteskne Zalostinke 1n trogioditski
s\ctowlinazo"t,Jlpakdlipsd, St 8485,str 206 218, Ljubljana: D.ustvo Apoka]ipsa
Kramberger, Taja & Drago B Rotar (urednita) (2005) ,Objava nckare.ih dolu-
mcntov(. Loaka I : iz htsloljala Monilotja ISH(, Ma itat ZSA, Vol \rll, it I 4
I-jubljana- Tmpos.
Kramberger, Taja & Gaiper Malej & Ba ara Korun (uredniki) (2004) ,Dosjcji l. ll
lII.lV<,y Apokalipsu, it 8,1-85, slr 139 334, Llubljana: Druitvo Apokaiipsa
Lagrave Rose Maric ( 1996) )Dons et contre-dons : la politiquc inlernationale(. vi J
\
Rerel & \arhan wachlel rurednika ). I nc fcnt, t\'t.t bc \ a... \u./.r/.. n. /J
flsection d l'icole des Halltes ihkle\ en Sciencer Sbc/rr/es, st.. 421-436, Padz:
Editions de l'EHESS & Ccrf.
Laval, Christian (2005) Sota ipodieue N?nliberalni naryl najar,flrjrlsoo, Ljubljana:
KJtina (izvi.nit: Ch. Laval, L'Lcole n'est pas ne enw?lM Le nia-libbruttsme a
I aslault.le t'enseipem",?i. Edituns de la Decouverre, Pariz.2003; prevedla
Kararina Rotar, Ljubljana, Krtma, 2005)
Lyotard, Jean- Fianqois (2000) )Splendeurs et nxsdrcs dc la ric intellectx ellc(, ,splr.
5t 3'.{. srr. 5.
Lyotard, Jean- Fiancois ( 19 64) Ton heau de I inteletluel et autrcr papie^, Pati7; Ga1 ee.
Mlhelj, Sabina (2005) )Solidamoste Poraba srcdstcv za usposabljanje mladih
raziskovalcev in raaskovalk na lnstitulum Studiorum Humanitatis Fakuiteti za
podiplomski humanistiani itnd\\ Mon ot ZS4,Vol Vll,no I 4, Ljubtana: Tropos
Milner, Jean-Claude (1984) De Li&|e,2. itd..Pati?; Se)Jl
Milner, Jean Claudc ()002) Exitte-t-il une rie intellet:ta.|le en Frunrc ?, Lagtassc-
6didons Verdier.
Nihoui, Laureni (1999) rMichel Foucauli et le nazismc(, n"9, april-juni,l 1999,
$$,1l humanite presse ft/ journali 2001 04-05/2001-0405-242345
Noiriel, Gerard (2002) Civbtation du ginie calirique Tomb?au de Pietre Bourdieu,
Pariz. EdiIons Gali]6e
Noiriel, Gerard. Prn-rcr avec, penser ontre.Pariz: Ediiions Belin.
Osojnik, lztok (200a) )NaS1 in sovrazniki mzcep na slovenski literarni sccniii.
A pakalipsa, it. 84-85, sn 314 324, Ljubljana DruSlvo Apokalipsa

Monitor ZSA vol. Vll / no, 1-4, 2005


349
MONITOF ZSA

:.:rr. Stanislava (2004) ,Zunanja opazovalka (ad: obani zbot DSP 19. ll 2004,
lr orana DSP(,lpoldrD4 st.8485, str 325 334, Ljubljana: Druitvo Apokalipsa
;.- .1. Jean Frangois (2000) La grunde parade. Paflz: Plon.
;: 31 Jean-Frangois (1911) La nou|elle rcnsure, Padz. Lalfont
.: rl leanF-rangois (1976) Lu lenlulion Lolaliluire, Pariz: Laffont.
i:.31. Jean-Franfois ( 1982) )Predgovor( v: CarlosRanEel, Oct:ide t et le tiers monLle,
Padz: Laffont
i.:. ruli\on ride Mimoires- Pairz: Plon
el. Jean-Franlois ( 1991) Voteur rtans la
?:isten, Rick (2001) Behre the Storm: Barr] Goldwatel and the Unmdkrng oJ the
ltnerictln Conse sus,Ncw York. HiIl and Wang.
i,-:anvallon, Prette (1998) Ekononski libeldlzem Zgodovina td?te trgd, Ljtll)llana:
Srudia humanitalis.
i.'iar Drago B. (2004) )Kdo bo dajal laloge znanosti( v: P. Bo]urdie[, Zru ast o
- reJkksi ast, str 15 37, Ljubljana: Liberalna akadcmija
anosti in
Rriar Dmgo B
(2004) )Konstukhmo destruktivna strategija ministrstva, vlade,
dtLave\ ,,bokt1ti?sa, i,t 84'85, st.. 187 196, Ljubljana: DruStvo Apokalipsa.
].riar. Dmgo B (2002) )Od neskonanega un iverzuma do sklenjenega sveta(, intervju
Zdcnka Vrdlovca z Dragom B Rotadem, v: Mo, ilor ISH.yol IV, St. l-4, str U6-
101 Ljubljana ISH
1-rrar, Dmgo B. (1989) PLrmd iz naje4a bdntustdna, Llubllana: Drzavna zalozba
Sloveniie.
].orar. DragoB. (2004) )Problematizac!e. Reafirkulacije preteklostl, rekognoscimnja
sedanjosti(, sp.emna itudija k Michel Foucault, Nadzotoilnje in kdzwunje, st
.l61 382, Ljubljana: Krtma.
Said, Edward ( 1991) Der Intelectuel\ et dL Poutoii., Pariz: Seuil
Slapsak, Svedana (2004) )Antita te laknus danasnjega aasa( (Intervju Ane Ristovid
s Svetlano Slapiak), v. Literuhra,leLn XVt, St 153, marec 2004, Ljubljana.
Slapsak, Svedana ( 1993) rBoi( vt kl. Mdla irnd orleld, Celovec - Salzb]utg: ZaloLba
Wieser; 91. tudi )Borovi(., \. id. Ratui Karulitl. Radio B92, Bcograd, 1997
Slapsak, Svetlana (2002) ,Poetrka izkliudonosti(, uvodnrk v: al.erarula, lel xry it
131-132, Ljubljana, maj junij 2002, str. 1 7.
\\'acquant, Loic (200 3 ) ,Penalizacija revsaine m vzpo]r.,],eotbeftfizrJ,a<, Druiboslove
razprave, 1et,r.. XIX. iL. 43, st. 65 -75, Ljubljana: Slovensko sociolosko druswo in
Fakuftcta za druZbene vede
ZoIa, Em e (2004) ,Obtozujcm. I Pismo predsedliku rcpublike g. F6li{r Fauru,
Monircr ZSA, Vol. vI, St. 1-2. str 4-20, Ljubljana: T.opos (prevedel Drago B
Rotar, kitidni aparat prispevala Taja Kramberyer).

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


350
MONITOR ZSA

Viri

Kotnik, \4ado (2004) 7-d1k pogatord mei S,?ttuno Slup\ak in yladom Kofitkan no
ISH ab izroiilri polftlila o dokbrirunfu elnogralsko gradivo, 23. marcc 2004
Ljubljana
Rotar, Drago B. (2004) Z.rzk elegdlne66 rqje.\enata ISH,17.lebtnar 2004, Ljubljana
Stokowa izhodiia za ndt:iandlni ptuKran tisokegd \ohtya I Retubliki Stowniii 2006
2070, Ljubljana: Ministrslvo za lisoko iolstvo. znanost m tehnologijo
StuLtijski ?togruni ISH 2001 -200J, LJubl,lana: ISH-

Post scriptum

21. oktobra 2005 sem prejel ,osebno(, ,lastnorodno napisano( vabilo ge Nede
Pagon s tole vscbino:

Spoitoyani, prcd buieLimi leti - hiLoje 19E5 - si bil ilan plre progtumske
skupine SI1. V spamin na te in\e in tseh drajseL zanimitih let potem Te
vdbm, &r seudelezi;.ion? tihune in z ndmipremiiljd.i sedanje akoliliine
hamdnistike i dturhoslotla Prisrino vbAen!
Za SH Netu Pagon

Nedolino vabilo, tako rckoa ponujena roka sp.ave? Vse prel kakor to.

Oglejmo si, zakaj ge Pagonpo vsem, karje pomagala izpriditi pn edlclji SH i]l pn
ISH (kot nenadoma prebujena )ustanontellca(), sploh pdde na misel, da me na ta
naain ,pnsrano vabi(

Besedilce je najprel namenjeno temu, da altorico pretihotapi med osebe, ki so SH


pognale y tek pred vea kakor dvatsetmi I eti in brle s podvigom intiirno zvezane. Vendar
gospe nibilo v programslo skupifl in nc cdljudmi, kiso zbi.ko privedlido izhajanja
zato so ob drugem obstajalizelo specihani, recimo tcmu , zdravsweniii razlogi. Res sc
tudi v pn1 programski skupini ljudje, ki z oblikovanjem p.ograma nlso imcli veliko
opravit, a so za zbirko vsaj vedeh Drjo podpirali
Drugl cill le pozaba okoliiain, y katerih je zbirka zaiela izhaiati, in liudi, ki so bili
zares angaZirani pri njenm koncipiranju, sestavljanjuprc$ama ill zaaelnem izvajanju
da se n aredi prostor za go Pagon innjcnc oprode. Npr jaz pred 20letinisembil ralan
prvc progranske skupine SHr, ampak njen predsednik rn vcaji del programa je bil

Monitor ZSA vol.Vll/no.1-4. 2OO5


351
MONITOR ZSA

-..lelo(kijenatopostal)nacionalnip.og.am().daopripravahzaTiirkosplohne
. :n Nato sen1 dclo za SH oncjilin sc posvetil ustanavljanju podiplomske fakuliete
i- z nebogljene rraziskovalne( grupacije, na pobudo ali sopobudo ge Pagon
-: :\ane z zelo post vzhodnoblokovskim imenom rEwopski ccnter za-.( (o usodi
I- :n kateri ga Pagon nima mvno snaznih .ok, govori priaujoia Stevilka Mo,?rlo{/a
-r Zaro seveda vabilo ni osebno, Se zlasti ni ponujanje roke sprave, ampakn-IJal
r ..:r o sladkoraenje v manri kake firme. kihoae ljudl stako )mtimo( in z rosebnlm
.-,rom( priprayiti do tcga, da postancjo njeni odjemalci Klicnti gc Pagon pa
:- _. r pozabllati ali pa hote ne vedetl In zato so motivirani: ga Pagon je menda
- 7na in pozna marsikoga )uglednega(, lahko jim celo objavi knjigo.
i: lebna skb ge Pagon je potemtakem vendarle naJbolj namenjena meni. ker se
c:.xjnjam in iman dokumente o tem, kar se je zares dogajalo. Ze s tcm ogrozam
r :: pomembne intelektualke mpodJetnice(.In ta skb ge Pagon, zakaterov zvezi
.:r'i ne bi mogel reai, da je reciproana (alovck ima samo cno Zivljenjc in ta
_-: rrpacita bi bila tratenie aasa), ni ravno benevolentna.
_:rti cilj je seveda iz okoliiain, ki so tudi pmv zaradi intelektualnih in moralnil
I :: n pa sevcda dejanj ge Pagon in njenil homologov iake, kaksne so, izyleai
:E. !imbolen in seveda kak bolj otipljir profit, kiga prinaia homogenizacija podrodja
desuuktivnc neohberalne politike dosedanjih vlad, sedanje vlade m vseh
':--.: r:ralnih vlad po syetu V imenu )od politike( napadenih druzbedh in
'--:rstianih vod (napad te Ze preimerovanje znanosti v uede) naj bi prezrli
-_- zan sko goro nekompcten tnosti, egotianosti in dcs rukivnosti gc Pagon in nj cnlh
: :llev Toda t1lludle se ne botulelo za humanistiane znanosti, ker se taki, kakrsni
. : orejo. paa pa si prizadevajo enako kakor njihovi vrstniki na podroaju
_ inega - poicsiti celo pahljaao svolrh zasebn ih in l1a nannslj eni vel iain i tem eljeaih

ie beseda o )premiiljanju nekdanjil in scdanjih okolisain humanistiko in


-*- -r slovja (: le kako naj alovek podne kaj takega na prireditvi, kj er j e med sedmerico
.
- ..rdebate( (I. Grdina, T. Mastnak. J Mil(uz, N. Pagon, S SlapSak, N Sabcc,J
!_-:. ) kar Sest tatih, k osebno sodijo med p.etekle m sedanle inhibjcijehumanistike
-:.jbosloviavtejdezeli?Jeprireditevvrcsnicirazglasitevzavczcmcdnjimi?

D B Rotar
Llubliaru, 21. oktobra 2005

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


352
MONITOB ZSA

Pierre Bourdieu

Aparatdiki raziskovanja'

Na nekem scstanl:u Vrhovnega sveta za znanstveno mziskovanje, kjer sem bil navzoa
(toje bila moja prva in zadnja udelezba), sije neki geografdruge zone domiiljal, da r
imenu ,druzbene zahteve(, )&uzbe( ali ,ljudstva( odrcja, kar Je ,toba( naredili v
z\ezi z zl\anostjo Navzodih ri vpraial o niaeme. )V komisiji boste(, je dejal. to se
pmvi, utopljcni mcd drugimi. To pomeni vzpostaviti vladavino mediokritete nad
mediokntero s pomoijo mediokn(ere. Kiuprirdjo \e. se po/naj,, in \e prelo/naralo
Imajo ilas zase, vos aas, kje pohebcn, da uswaijo dobte pernanenlneie, k1z-tr jo \
trajanju razpustiti p.eroSko gobezdanje. Imajo izredno dob.o vest in visceralen odpor
do kompetentnosti in emineninosti Nrkoli ne govorijo osebno, vselej rcaejo ,mi( - ia
se ne motijo povsem, saj izraTajo )kategorijske( interese, inte.ese vseh niavrednrlr
raziskovalcov, ki jrl kakor od boga poslan upraviauje izramavalodi populizem So pri
priai pozomi na upor siromakov zoper )manda.ine( Pravzapravje v njihove prosoje
in prcforcnce vdelana vsa nJihova osebica: aimajo ega, izberejo pa si het ega
Hkati ko utelesajo acade miam merliouitati\, se neprenehoma sldicujejo na previdn ost,
sloherno omembo izjermostl pa dozivlajo kot arogafltnost. MNliJo. ala so bolj poklicani,
da opredeljujejo cilje raziskovanja kakor raziskovalci, na kalere imajo pesimistiaen
pogled (poslusaJo nJrlove pntozbe, zahteve in obrekovanja) m kl jih postavljajo v
konkurenco. Prepriaani so, dajim pritiae, da raziskovalce spodbujajo k delu z oroi"jj,
kr so nj rova, s subvencionranjem m )poz111 za ponudbe(, izu.de v tehnokatsko
znanstvenih u lemeliitvah- Nikoli niso tako sreani kakor tedaj, kadar lahko )znan stveno(
presoJaJo o mtelekhxinrh podvigih, Se poseboJ o tisth, kijr}l mtelektualno presegajo.
V lem bi bilo dovolj snovi za zelo lepe individualne. pavendarle univerzalne portrete
(kakor potrjuje branJe Zmo{eva) rTrcbaje(, rtrebaje(:ovsej pdlodnosli tega, karje
treba narediti v zgodovhi ali vfilozofiji bo odloail geograf- Kakor burzu.ii sanjarijo o
burzoaziji brez proletanata, tako oni sanJanlo o mziskovanju brez raziskovalcev, s
katerim reposredno upravljajo znanstveni administratorji. ln ta sen ni dalea od
wesnLfve: plau raziskovalo so zklluae zaraah govorice, klo admrn1stratodi cenijo
()ovoj(, )regulacija(), zaradi resnih nepravih ciljev tehnokratskih projektov
(informatrzac{a tnjrZric, zdolava novil nomenkla hr, prcraaunska razglablj anja im )
in zaradi vseh vrednot, angaiiranih v jalovi .esnosti birokratskega resnobnega

-
,Ls allaratchiks de h recherche{, ( I objava l8 naja 19E1) Act6 de la u.he\he en s.knces
sa.idles Sriekce,it 141 142, marec 2002. sr 8l in 83

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


353
lvoNrToF zsA

:-:rentno moskega) duha Tako lrastaja vesoljc, kjer sc razpravlja in odloaa


-i :iovanjum kjer ni pravih razrskolalcev; vcsolje, oastanjeno zljudmr, ki se gibljejoo
': !redsedovanja( do )predsedovanja(, od )urada( do )umda( in ki tako naposled
- :=_ domaanosti z domaanimi tega vesolja pridobijo Se praktiano
' _::'.anLh /akono\. kt omogoaaJo manipultrdnie . [omi\Uamt in obvladovanjc
urellarljanle
--:r:iirev in odloaitev s tem, da dajejo izglasovati tak in tak dnevnj red ali predlagajo
-! ]r rak glasovahi postopek
:.la lzmed sil znanstveno univezitetnih aparataikovje nJihova globoka tehtnost
-= ipbsno najboll zanesljiva podpora vsem, zlasti pa birokratskm
uveljavtcnim
,::1).ieposebcjpatlsta,kijolahloinvestirajovvse,karbirokatiraziskovanJa
:-l Jio resno, ker se o njem razpravljapo uradih, komisiiah, odboflll. med blrokati_
. nop.,led po.rane resno. ler rmaj,' ltstt. ki imato lo /z re\no. /daes srcdrna
,_ /;
_.ianje razislovanja alivsaj maleriaLoc
- in tefunane pogojeza {egovo izvedbo Za
-::!ronalcebfokatsko-znanstveneresnostinisotehlneznanstvenepreokDpac{e
_- . ir! alcev, ki j im jc tedaj. kadar izrazljo
svoj e l,ldenj e, namenjeno. da so videti kol
:,i.::rtriki, pustolovci, nercalnezi ali megalomani Toievz.okzato.dasevskladuz
': -rjnim zakonom apa.atov, ki je bil ! temelJu ,sovjetizDa(, raziskovalct toliko
.. trlo kohkor se utiuje oblast permanentneiev, in tako kepijo pdzadevanjc
_:--lnenmezev za monopol
nad resaim. de razNkovalq ne prihalajo, ne pdhajajo
.: ker niso resd (ne pa, da ne prihajajo vea, ker so resni). Lahko se postavljajo za
.:_ietistim,kinep.ihajajomkate.ihodsornostalivzdr;anjc,kijumorebitirskcno
_ pogoj za njrhov obstoj in njihovo oblast Namesto da bi polagali raaune
-lejo,je
..1\ljanju z raaskovanjem raziskovalcem, zahtevajo od raziskovalcev, da njim
- .itrro raaune o svojem raziskovanju Zdanovizem. kakor vidimo, ni nal]juaje
- r \ine, tcmvea eksemplanano udejanjanje dol oaenega nezavealnega, nezavealnega
.: lsrih, k1 - domirurani v skladu s specilidnimi kite.iji slehernega vosolja,
-_::!ene discipline, Iilera rnega Zanraitn sanjarijo, dabldosegli v pdd preobfidtvi
.:-1ega razmeda sil powaailo na povsem kulturnem terentr,
li:a 1981, ki je bilo 5e posebej ugodno za .azcvct aparataikot sem jih vetko
::. znanstveno birokatske aparataike, sindikalne aparatalke, denjmo tistega
'.--.=rentneza iz CFD'| (Contidiration Ftunla,se dt Tflj,,dit),
ki me Je v trenutku
' iie. nadlegoval s telefonskmikhci in sprej el zavrn ityo, ki so nedvomno vnaaelu
: -:.nih sovrastev; sfanka.skega aparataila, tipa [ . ], kj mejc poklical po telefonu
_. ::..1enjenidanin meposl:uSal prisiliti
v sodelovanj e v svctu Centra za marksistiano
-:-_ :!-i\anje. navideznc institucdc,
kijoje Kp praykar ustanovila_ Vsi 1majo, ne gledc
_. _J rle. precej
skupnil znaailnoslipoleg polozajev v drugi alitretji\)Isti v specil.ianih
:'.]|ah na kate.e naj bi rTlivali - in kijih nehote izdajajo prek lapsusov, der mo
r:iaiani profbsor geograllje, ki seje predstavil kot prol-esor zgodovine: voiakova
...'Jo.osr.^portunisti(,ndmirna!est li\tega. kl lahl,u brez za,Jrzka rse
- ::..rn (obdrzi polozaJ, denimo, v imenu nadela, k veleva, naj se sprqime ne zapuiaa

Monitor ZSA vot. vttl no. 1-4. 2OO5


354
MONITOR ZSA

pridobtenih poloiajev), Eejih le nejemlje zase, ampak za institucijo (ali za to. da se


ravna po imperativih institucije); strultuma hipokzija in sveaeniska podznost ( rrn(
raje kakor )jaz(, )CFDT misli, da(), nadelo zmoinosti za kulpabiliziranje, ki se opira
na celo kSaansko tmdlclo, ki voah v to, ala se mirtanta llnsli v logiki ,tvovanla,
nepogojne vdanosti stvai (v dejanskosti obstajajo pravi mililanti, ki jim pravijo
)baz idni( in ki se Zrtlujejo, medtem ko drugi, ki niso nlkoli delali kot militanti zasedajo
polozaje); so darnost rimskih avgurov (izmenjujejo zavezniske, pokroviteljske ali
zgrozene poglede, ko se prikaze kak horoziarh); duh resnobnosti; zalajeyznje
aparatEikove osebe brez kanca aasti, ki lahko prenasa zawnitve in poniianja, kadar
opravta namaeno stodtev

Prevedel DraEo B. Rotar

lilonitorZSA vol.Vll/no. 1-4, 2OO5


r!/toNrToRzsA

uDK65l 7 00r sH(093)

Objava nekaterih dokumentovl


pubJication of Some
Documents
pubJication de cedains
documents

(Pripravita in uredila: Taja Kramberger


in Draso B. Rotar)

\.. ,".1"T ]" v zadnjrll ,ekaj tetih pred oaml veakar odyijalo prenarejanJe
-=:dovirskih dokumentovin brczobzirno pdlrolevanle poteka aogodtov ter delstel
:- iatera smo mogll vplivati, Eetudi smo po razpoioZllvih lcgahll poteh to poskuiali.
,: raredh osnovni motiv bi mog:Li prcpoznati v ualejanjanju izkljuileva.nja
nezaZelenih
: r lrugaae misleaih s stranl nekaterih
starejijh sodelavcev m sodelavk ISH _ Fakultete
=.podiplomski humanlstiani Studij v Ljubljanl, na tem mestu otlaugamo netai
::iumertov Ti zbrad dokumentl priaajo najprcj o n"o"uuar;t ,"pt"tlf, *
fSU otof
.!1tianja. reile Mnn,tor 15, v lctu 2001 m nato So o nekateril
ra;burljivih dogodkih
:. ISH na zaaetLu leta 2004. Oba konftilla imata veliko strukturmh podoinosti,
:;Ioje sopostavitev dokumentov nadvse povedna , Dokumenti, ki smo s"
'_Jarri. \ereda sc /dajea ne i/crpajo m
\sch \/ncmrrlivii dogodko\ "af"fili
lSH. r.;l;;1.
""
r. so in o\raJajo nosdmezna pnce\atria risle srrznizg,,Oorini U.jeoUitr.ioolrsrrani
:lmnevnih samookllcanih ,zmagovalccv( hotel iztrisuna. fega ne;slimo J
nl
-oremo dopustiti, ker bi s tem pdspevali k obai potvorbi in zaskrbljujoaem brisanju
:ealnosti

T! prlobaeni dolumenri ati deli dokumentov (bodisi v elekrmnskt bodisi!


Uastani pisli obliki) se
:rnaaajo !a dosodke, rd so se zsodiri v isokosoiskem zava
ISH - Ihnituljth Studi;rutu
7xnlonitu1i\ - Fdkutee zo podiztonski hunahi\tiitt itldi ! zrrzrr?rr
v teh dokumentih ali.lelih
:.kume. toy avrorji nasrolajo v doloaenih profesionainih tuntcilah
urre so po svoji tunkciji
oziroma sovoriio o zadc;?,_
zadolied poudarjamo, da tu obj*r;"ri a.U._,i, p;."."
_rso zasbne narave, -r.*. b;dis,
uj so bodjsi bili simuttdro polljani na vea etektronskih naslovov
]
zadevajo obao sti ruclonatno nrobiematiko,
lri kateri ntkator De Ere za uradne skrivnosd Z
,iskovalneea aslekra pa so ru preiloacnr .lokunenit zlastj p".".O." *."g."riko ei;;, k b"
ide omosodilo nadaljuje analize in reneksiie znansrvenih skupnosti in akad;skih;aks;
jloensk r !.osiou v redarolii je bita opravrjena ninimal na lekrum b*edjl ji
izia; (;;rdske
iapake, manjkajoaa toaila, ipd ), medrem lo ema slrukrura stavkox slavani rod. slen;Mte in

t *11berser 'L g.drsHrrper '.<,e,\o.ooosa\,eni"er",eir'dsmc,,,


ll .\tlll
o .?ovf ,n 1""
r/|a.. l1':
U tno itujr .dio sene/o de.d.IeE" oosdrdnj. na d reri .."..,". .,.;
uoc eTenrn upo/artdmo rudi .l/oor
" ,,.
no Noc\e(
pr i/ oolun enldc k tore\Dondei c v /\F/i l porabo
ved$ev za uslosabljanre mladih mzstovatcev in razkkovatk na
Insrituru; Studiorum Humuita;s
- F,akultd zalodillomski hmanktiani itudii(, kije p.ilosa k ala.ku
Sabjne Mihelj o isd r;;rikj v
pnatjoai nelilkt ttahitotjo ZSA

Monitor ZSA vot. Vtl/ no.1-4, 2oos


356
MONITOR ZSA

Mnogi smo na ISH vdrajah Se zelo dolgo po tem, ko smo uvideli, da seinstituciia
poaasi oddaljuje od ideje tralearb irl sc spreminja v tr{lnjavo,
ki ne sprejema noben;
objektivacij m nouh intelektualnil ialeJ. po svojii modeh smo sku;ali prcdstavljati
svoje videnje in svoje interese vse do toake, ko na ISH nibrlo vea
nobenega uadn;ga
organa. ki bl uposteval realnost ali vsaj vzel oa znanje in dojansko
v us;znih dok;-
mentih tudi zabelezil &ugo in d.ugaano rcprezentacjjo dogodkov od
tiste. ki so slJo
enoglasno zamisllli novi voditelji ISH (mednjc bi lahko v prvi
trsti Steli Svetlano
Slapsak,lureta Mikuza, laneza Justma, Jo7eta Vogrinca, Dragico Bac
z admio.istrac!o
in dependenti, predstavnite oz p.edstavnjce ustanovitelja in Se koga, ki mu ie
pomembncj(e bli,zina oblaslt od /nan\oenii perlinenc
m elicnfi strLScl.

Dogodkom na ISH m njihovim poraznm udinkom v rcalnosti bi


se kajpak n uldr.r
murandi.t b1[o mogoae izogniti, de bi b i v nastalih ftzmera}l delansko
upostevanj
temeljru prann akti (prcdvsem Statut ISH, Zakon o zavodih in Zakon
o visokem
solstw) in de bi brla vedina senato.jev m senatotk (in ne le pesaica) toliko prisebnih,
da bi znali loctrati problcm, prcpoznatj inalice, kl napotujejo
na morebitna kazmva
dejanja, in njilovega nosilca/nosilko podvleal potrebni p.occdu.i.
Zal ne prvemu in
ne drugemu pogoju za normalno resevaflje konfliktov, ki
od akterjev oz Wleterlill
terjata neposredno upoitevanje realnostl ter minimalno poznavanle
temel.lnih akfor
in pravifulikov mstituc{e, ni bilo zadosaeno in tako smo se tisti, ki
smo skusali na
neverjetne nopravilnosti, kr so se dogaJalc na ISH, opozodti, znasli povsem
zunaj
instltucjje NasteJmo tiste, ki smo bih insdtucijo zaradi nadcl in moralne
ocorienosri
prisiljeni ,Tapustiti: Bojan Ba\kar I preddvatelt in (oordinator progroma-
Socrair.
antrcpologije, nosilec vea raziskovainil projektov, lodja raziskovalnega
Cent., za
mediteransko Studije), Alenka Janko Sprcizer (predavaleljica in
alanica ulednistya
Mon ilorya ISLI, noslka taziskovalnega proj ekta), \4ad o
Kotnik (asistent na programu
Medijskih Studijer alan urednilt.a Monitoia ISH). Taja Kramberger (asistcnika
na
progmmu Zgodovinske antropologile, odgovorna
wcdnrca Monitotja ISH, sod,ela\ka
CHJS), Sabina Mihelj (asistentka na programu Medrjskih Studijei gtavna
r.rrednica
M-aniknja lSIr. Dlago Braoo Rorar (pobudlik in usranovirelj
ISH, d;bolerd dekan
ISH. predavaielj in koord inator programa Zgoalovinske antropologije,
neial dasavodja
Cett.a za ideoloske itudije. nato tudi Centm za zgoalovinsko antropotogijo,
flan
Mednarodnega uredniske ga s\eLa Monit)lja lSH, soaelavec CHJS),
Hannaistarman
r predsrojnica aHJS Cenrd ,,a HehreJskc in
Judorske srudie in nosrlka razislovalneg"
projekta), Irena Sumi (predavateljjca in sokooralmatorlca programa
Sooialie
antropologIe, nosilka ved raziskovalnil projektov, sodelavka CHJS)
Institucija po
odhodu teh sodelavccv in sodelavk ni vea ista S sodelavci sta odSla dva
najveija
mednarodno financirana projekta. odsli so nosjlci oz. sonosilci aveh p.rrgia-o,
(zgodovinske in socialne antropologije), tako rekoa ves
CHJS - Center ,o lJr"lrf.
in judovske Studdc, mednarodna znanstvena revtla in z njo najbolj suvereni
in
intelektualno per(ioentni mladi raziskovalci/raaskovalke fakultete.

MonitorZSA vot. VI / no. 1-4. 2oo5


357
MONITOR ZSA

- lokrrncnri:'

: :i, rorara \loritorja ISH I Ftutn the Htstarv oJ the Rel7,1r MoltiLot ISH ,st.)renkrn

:)na Taje Kramberget in kotesican! Monitorja ISH, izrtini dircktotici


'KoleCom
Dmsit:i Bac in r. d. dekana J anezu Justinu y wdno,tt( ,,1 Letet
/ br lbjd Kranberyer
T) the cotteagues ofthe reuer Monitor ISH, .re er. ecu
ti\y dit{br;fISH Dru;a
Br dnl tt) Jdnez Jush1, the A(ting Deln ofIS , ad iniormandumn CoUesrirm
B tddpe\t Dhdn Dp,to ll.t n;i '1t.t \to-rtian..,tl,).
'snio Dtoaa Rru:a Rotarja ,Senatu ISH in itanon prog,.omske skati e tSH(,
Collegiun Budapest, Brrrtm, eita, 14.jttnij 2003 A Letttr by Drago'Braco
/ Rorar
,,
"To the Senut( af lSH and the menben o[ the nne Gruup of ISH.,
Collegium Budapcsl, B?klinpeita, t4 juni 200j (S\orcnian anty);
. ?i:nto treh senatoiey ISII (Rojana Baskaia, Dnsa R. Rotaia
in trcne Stni)
predserlnici a?mwesa othora ISH ge.Atji Rryle1,
25.lebmar2004/ A Lerter i7,
Thre( ISH Setlutors (Bajan Bdskdr, Drago R_ Ratur lrena
tt1. 40,nint:tru1ti Bor .t thp t\H Suni) to the prcsiaenr
Vta,.Ati,) Btr:._, l,hr4ti )) )0U4
'1.,, n;,1't tnEL-h lhL.tat"(t b, Hanark 5.rrhtan rt)a lrc a Sdnt,).
: ).datna ktunolosio dosotko, a ISH y letu 2003/ 2001 in nekij konentatjet,lehruar
2AU $estayiti kolegi in kotegi.e, ki sa kas eje ztpustiti tsH, prebsin
Haanah
Starna in lreno Sumi) / Sap?tenent (:hranatog.t d Ewnts dt IS i 2001/
. tt0,1 r"d 5._t , to, , "nt. trbtuart )tttttAt,ufnb.tt,p,otl.rguf,nhottlpt
lel lSH, ubote a bl Ea nuh Stdrmdn ant lrend Suni ) (Enehsh anty -Hunnah
\.-,ry". nJ tt par \un):
'. Odprto pisno Iaje Kmnherger in D,nsa B. Rt)taia zolet obrckoranja,
ki Inhijajo
s ledanjesa lSH, 12. naret 2004 An O?en Le er /
bi lbia ftumbieo-atjtl
Drugo Ratar againn De[unatians Aming
fronl the Current ISH/ L,ne tetrriruterte
pat Taja Kramberg{ et Druga B. Rotu @ntre tes tldJilmatio
s provndntes de
I ISH dctuet. le t2 nars 2004 (Stotend liench):
/
' Odgowr Dtuga Rotaia na okroinico Janeza J ustitta dne 22.
z 02. 2004, 23. narct
2004 / Draga B. Rotar's Repll, trl 11rp 6irrr,or rrtter ht Jdnez
Justitl, cx-A(Ling
Dean o[15H, duted FehruaD, 22, 2001t March 2J, 20Al
6bw ian atllr);

rrani dokumenrr so le delaek dorunenraciic, i.osraia v osebnih arhnih tjudi, kt so ISH zapusriti,
. -orcbrrro kasiejio iLudiio nisrroiatu ISH '
o
i.Lana vsi dokunen , krih objavtjamo. so blr ve.inoma.n-,ii,
Fakulrele za podtplom skj ;Lm urisr rrt stuai.
: : zrm i ir sjromladi 2004 ) poslanr n a vea etktron skih nastovov,
a*
r".n*,"" i.i-tloor t",
tj lalleaka sem udeteZcnnn
. j.lav.eD 1. soddavtam ISH, kt so tasnele zapusrili ISH ra;a XrumUea_r pa m,, preej,r;ete.
,rarpcn arliiv om rjenesd dosajdnja

Il,lonitor ZSA vol vtt/ no. 1-4, 2oos


354
MONITORZSA

t. I4iara tfeh senatoier ISH: Bojano Baskaiq Druga Rotada in lrerc Sumi o ten, da
je no|o voditto ISE zapiselo umdni doku e t, ki sa imenuje 66.
'ZAPISNIK
seje Senata ISH( [17. februorjo 2U4, ptbbsni Drasica Bac, u ir. dipl. soc.,
direLloticl ISH, in rcd, ptol. dr. Sve ou Slapiak, , funkcii lekanjel, tendor to
ne pituzaje ruolnih dejstey, ki so se na ten Senatu zgo.lila, oz. i4iar, ki so bile na
tem SeMtu izrciene, 6. april 2004 / Statenent by the Thtee Sendtots: Bojan
Baskat Draso Rotar and lre d Sumi about the Offit@t Document Issued bl the
New Management of ISE, which i$ Called )MINUTES o.f the 66th Sesslo oI the
ISE Senate( (ligned by D lgiLa Bdq dudte in Sociologt, Dwctot oI ISE, and
ProJ: Otd. Dt. S|eiana Slapiak), yel Reprcsenl:t neilhet lh e Real Facts that O(curred
dur ry the Session of the ISH Sendte lan Februat! 17, 2004I not the Real Statements
that Were Utteled at the Session, April 6, 2001 (Slownia only);
9. )Inauguratio prodigii ali Syetlana Shpiak in petsoa ( - izjava nada Kot ka, 13.
afiil2004 / rllJargwatio ptodigii or Steiana Slapiakid.,percona( Statemen!
by Vlddo Kotnik, April 13, 2001 / ,lnal0.ryano prcdtgij ou S\eiana Slapiak in
pelson ( - Diclaranon de Wado Kohtk, le 13 atril 2004 (Slo1)enian / E glish /

10. ,Gleichschaltung in Ausschrltung. ,4li rdgonrr $etla Slapiak( Odgotor Draga


R. Rotaia nq Mwdbe Srctlarc Sla/,1iak t interujuju z Ano Ristovin, ohjavljenen t
Literatui,.ir. 153,2004, stt 66-65./ )Gleichschaltung and Ausschaltung Or

Published in the Inlenie)r with Ana Risto|ii, in reriew Litetatva, na 153,2001,


pp. 66-85 (Slownian onl));

ll. Odt rto pisno Noneikenu Nobelotena komiteju ob uwstitvi Syetlane Slapiak ned
" 1000 i,ensk ?,a Nohelow nagado za n b za 200 5 "(Podpbani: PeterA*o, Alenkl
lanko Spreizer Alentu Kodetun , nado Kotnik, Taja Kranberger, Goiper Malej
Sabina Mihe|, DmSo B. Rota\ Bubare Zrch) / An Open Leuel to the Nonftgian
Nobel Commitee Con.erning lhe Inclusia {
Stetkrno Sldpiak among the " 1000
Womenlot the Nohel Peace hizeJb 2005 (signed b! Petet Arko, Alenka Janka
Strebet Alenka Koderman, nado Kohik, Taja Kfttnberger, Gdi?er MaleL Sdbmo
MiheA, Drago B. Rotaa Barhdru Zych)/ La le
ou\jette au ClmitiNobel nonigien
d ?rops de I itltlusion de Swiana Slapiak patmi
le.s r 1000 femmes pour le Prix
Nobel de la paix 2005 ) (signie pff : Petet Arko, Alenka Janka Sprcizet, Alenka
Kadema , nada Kotnik, Taja Kranberyea Gdlper Mdlej, Stlbina Mihelj, Dtaea
B. Rotar, Bafiara Zy:h) (Slo,re itl / Enslish / French)

MonitorZSA vol. Vll / no. 1-4, 2oos


359
MONITOBZSA

1. IZ HISTORIATA MONITOBJA ISH

-:a. spremenb, ki naj bi y nekaj letih MONITOR tSH pripeljate do pozicije reoretsko
- . : nrokovno-znanstvene (pollerne aii aclrtlerne) periodiane prbtikacijc (arsumentacija
j -,.:dnja: zrdeve v zyezi z reylio TOT OS s preve... vtc.ejoialanki, ki so ta;
objavlje;i,
r
!o vea leti podiplomski ituden tke/tje paprahiano nima.jo nobenegar.plivana urednistro
- ar omenjeDesa slasila K3korkoti. seveda se ne bi radi odrezali
'--:-ie mesta objav, zelimo Ic pospciiti dinamizirad nekarere zadcve,od Toposa kor poten-
ti ostaraio predoteo

z Dzapisnika sestanka mrajaih sodetavcev in sodetavk tSH v Hrusevici(.


25
junir 2000, sklepi k toaki |
/4 tti ii/ Montat SH IOd kasnejseqa uredntsiva rev e
plsoi- . o-le'Ar.o. A'--1d T"d h,aTbe.qe. Sabna j\,trheti. Baroa;a
/ _,n, \t arin 2ure. j ^od-rTan.

'.. llupnem sredanju niajsih ln starejsih sodelavcevin sodelavk ISH Fakullete za


: i:plomski humanNridni Studr. ki je bilo med 1l in 13 juliiem 2000 v Hrusevici.
- .fue'er sklep o p.Jpoi, rcv]|ti Vn
tur tJH.
ie

:r:Ioalo2,DosovoroposropkihodloaanjaoDubliciranjurekstoynalsH(:Ad21:UOse
. o_eJ ue Jo,tcla Vogr r(a strnjat.
dd e oorebno rorna y.ra.i po,ropet, oddaia ret.ror
.idaljnlesa dcla UO Potrebno je postavitj krireri.ie za stalno produkcijo putritr.ii.
: :j,irri so se strinjati, da je t...1
edini namen publilacii ISH tahko zs;r.r prom;yiraqjc instirx:ij;
t rzr kvalitetno zMnsrvcnoprodukcijo y ok.i.-tu Tbpasa izhajajo znunJ""ni errn"ti
-jen(ov in sodciavcev ISH Doslej sra izsli dve dvojni stevitki, Drjpravtjena paje ie ena, ki
:. toncc leia t I 3 ,Razno(:&L3: Ambicre srudenrov ISH, tijzdaiaio tlaziior. so. da se
. dic \ repre/en.ati,ru,/r.d1nren. re!rio tSH Ker te na tSH /, r/dald1,e pub,i(b(U
:-ilo.jen nai nrcdniiki odbor in kerznanstve.a reviia tSH Zzos 7e obsra.jain i,t,iu,
t: t,ro
. :.ebno, da se deto UO it\ Mo narjd usrrezno razrneji in koordinira UO bo zaio pozval
. .trra\nike Motitutja. da predstavijo svoje zc opravrjeno delo in pnkazejo nai;tc za
:.nodnost (s finananesa, orsanizaciiskcsa, vsebinskeaa vidika) (

lz
"Zapisnika 6. sestanka uredniskega odbora tSH pubtikacije(. dar zaD 20
\potenbrr "00i /dosa,a Simona perpar Grilc

MonilorZSA vot.vlt/ no. 1-4. 2oos


360
MONITOB ZSA

rvabim Vas na 7 seslanek uredniskega odbora ISH publikacle, v torek, 2 oktobra 2001, ob
13 uvprostorih ISH,Breg 12 / Dnevnr.ed: l- Uredrtev publicranja na I SH, 2 Postopkiza
prijavo na razpis Ministrstva za kulturo, I
Teloae zadeve. Vabljeni: D Bac, J Mikuz, N
Paeon, S Perpar Grilc, S Slapial, J Vogrinc, Drago B. Rotar U. Grilc, predstalaiki/ce
uredniskesa odbora revije M,"rrol (

lz,,vabila na 7. sestanek uredniakega odbora ISH publikacije(, 25 septernber


2001, podpisn Joievosrinc, "odSovorni urednik UO ISH publikacre.

,Seveda se bomo (kol ridite - smo se) odzvali ,pozivu( UO ISH Publftacije, ki smo ga v
preteklem iednu lahko prebrali na oglasndestiv prdprosroru ISH, aetudi bi se (od samega
zaaetka dalje) raje in z veajo mero kooperatiynostr odzvali ,vabilu(, ki pa smo sa dobili
nekoliko kasncje v poscben Drcdnl za Monitor ISH. T! smo iorej zato, da, kakor je pisalo v
zapisniku na oglasni tabli rpredstavimo syoie Z opravleno delo( h rpdkazemo naarte za
prilodnost s finananesa, organizacijstesa in vsebrnskesayrd*a( Po svoje smo te predstavitve
veseli, aetudi prihaja nekoliko pozno ze opravljenega d1a je izredno veliko (vsesa torej niii
ne moremo predstaviti) in ,naarli za prihodnost s finandnesa in orsanizacijskesa vidika so
narejeni stratesko, od samesa zaaetla za celotno shemom potrebe mednarodne revije ( o 1cm
podrobneje malo kasneje) in ,z vsbuskesa( vidika pray tako: matenala je najmanj za dye
zajerni dvojni atevilki revije Mo nor ISH, nnanl za prevodne bloke in nekalere d se rubrike
pa so sploh zasedeni teza najmanj 5let (
I.l
,Od novembra 2000 staslavnirrednici (Barbara Zych in Spela Vodopivec) veakat neu speano
skuiati vzpostaviri srik s starejsini sodelavci ISH. da bj za Monitor ISH ae Ze ne lastnih
tekstov - oddati vsaj poroalla o projellih, lalcrih nosrlcr so.(
t.l
,Natananeje specificirano vlozeno dcio za naslcdnjo stevilko revije (ki dde aez rri iedne)ie
brlo naslednje: t I sponzorske aktivnosti, lreimenovanie m nova rcsistracria revije, kolofon
v trehjezikh, kazalo v treh jezikih, navodilo avtortcm v trehjezrkih, nova rubflana sherna,
vsebinskckorekturni presled 4 alantov po ok 30 slrani G pripombamr, okoli 150 strani
prevodov, 30 sbani tanskipcije lrancoskesa predavanja, prevod te transkipcije v celoti v
slovensaino, p.iprava iniervjuja z go Christine Schell in prevod intervjuja, skeniranje siik, v
celoti prenovljeno zunanje oblikovanje revije, leklori.anJe vseh rekstoy (ok 340 strani),
skeniranje fotosrafij, postavilev in prelom celotne.evrje, predraauu 6 tiskam, uejena
korespondenca s aiani mednarodnesa Urednisksa Odbora, kontaktrranie s tujimi zaloZbami
rn posebej z avtorji, ki smo jih za revjjo prevedli - ludi u.ejena torespond
distflbuciiske baze revije doma in v tujini (narejena v Excelu), obrazcr m navezava stikov za
recenzentsk sistemv 5 jezikh, izdelava b^z e podatkoy za raz[ane tipe sodelavcev in podaikov
na Excelu, zasnova za menjavo rcvij (s 4 revrjarni ze domenjen, rtn ltn.(
I sledr izraaun del za ob dvojni Srevilki lopora in za ena d\ojno ateilko Montola ISE]
, .. dela, ki so zsoraj naitela, v priblizni visini 7000 000.00 st .] n$o bila plaaana in
[
plaaila tudi ne zahtevano, anaj stoji tulaj zapisano, da priblrno tolko znasa simbolni dols
ISH mlajsim sodelavcem in sodelavkam lakultele in tistm nekai kolegom/,icam stareisih

Monilor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2Oo5


361
MONITOE ZSA

.. rev ISH, kr so nam pomagali atr stali ob srra.i In Se to: ae scstejemo srroikoyni
,ac'li obeh dvojnih iievilk reviie ?b/,r. je konani finanini obraaun vloZencga dela
-. .rcev ISH) ene samc dyojne srcvitke revije Monirn ISH ie vedno viiji (
::, rrodrobna
Dredstavirel naartov za rrritrodnosl a finananih, b. oreanizaciiskh in c
-.{hl
-: .1bena drkcroin iziaveyzapisnitu 6 sesranra Uo rsHpubtikacii:.. kArlllZanima
:r nalananejsa pojasnrtev sintagme, da jc )edini namen pxbtitacri tSH Iahko,{o,
_ n.. ,ci;e.-,/r t\dlIcIIIo/Id1\I\cIo D-ooutcIo..t \acnrmo. dd jc tahto
:ininamen le en samr ob.java dobfl h znars tve n ih reksrov (aeso rcs dobri, ie Dromociia
_ ..ror;lentiro\Jc.net, \'lorud gre /d netc 1o\e t\Jtrrete. nd tSH okd.e.ihncie
l morda je botje lako? / k &L2r
:oako lahko preberemo. dav,okviru ?i,posa izhaiajo (sedanjik) znanslveni alanki jr.
i sodelarcey ISH( Ker l,ke revjje. ! kateri bi bil en sam alanek irldenroy ISH, dostej
.
-. yrdeli, bi s,
.jo zelo radi pusrili pokaTari (ker je v zapisnit u uporabtjcn sedanjik t, r
- .a tem seslanku, aeje ro mo8o.e) t I / LAd l:
: iiro v Hruier.ici ic lahkocoronlio , naj zdaj,alisem dvojeirdjp.El,
:::zanasnisosrarianernaescDekdozarczc,daboneka.jnaredit(gle.tsklepeHrusevice,
r n lulija 2000: ., sklep o ambicrii Drold in naariih stede redaniesa ,,Ll,irrrrd) in se
:- zadcva celo lclo ne lremakne s ioake (rako je denimo za ste\rilko Trposa, ki ie vedno
i ir moral Tadej Praprotnik ,u reeniro( oddari reksl deccmbm 2000). n ikako. n c m isl,mo
. .:iej -qlcdatr v strop in aakatl ali zvraaaii dela na d gci in d/rgr. nekateri od nas niso/
'1ea srudcnri/ike (smobodisi asisre nri/-ke na prosrarnih
Dosameznih atipa razjstoyalci/
. . . posamcznjh projcklih) in bi nas lahko rcmu primerno aaovariali (zaro mistimo v
r::3 za naio lopulacto uporabljati termin mlaj.ir rodetavi .)2. $ttetdke tSH)
r.?L\( ) I...1revi.jaje bila i, naziva i\,ta tar-inte o,.tutik) t S// preimcnoyana v
iISH Reiiozohundnistiinei dtlibene .nan.N it]n n a novo resisrrirana po obiaainem
:. r /o
rcs s.r rn1.c /nbIs.\erc retje {\ /dacltJ \eptcmord te.o\). Judetjer.d ji e lJdi
. -.rra ISSN stevilka (oberreln smo poskbeli tudi 7a reejsrracijo elekrronske
verziic reviie.
.
.Ldi oiL oode ierd rrLsd ISS\ {e\ lkal
ambicije itudentov (: v sklelih iz Hruievice si lahko natanano
:r-ere, kaj smo obljubili mi (nlajii sodelavci/,ke tSH) in kai sre, v DreteHem ltudiiskem
. b'i.blnort; \',.rare|\i sodcd!cr .ke ISH j t,ersnuTi (/imzt toodva,,reciro
,'! rudi izDolnili in nckarere celo moano razairili (t/,,rol /,S? ie primer za ro: tahko Da
, .'..'orLd drrre drcite. ce \i\ dutsotruiro narle!ar 'c /anrmd .i /d nds pomclrto re
.-.. ,,e prcre[.osr. \c.cda lJ re moren o un^.ro.Jari sorr]e ,pog^lne rn er^ ulrtne
: :lelitve aasa, iemvca lalko reacmo le, da strbimo za ro, da vse tc ambiciie, kotitor je
.rce sproti spravljamo v realnosr (v marcrializrano oblikol

:n
nelaj vca oponb:
r 9 ln l0
alenu S/z/,rd /S? lahko prebercmo, da je ena od dveh OE (O4anizacijshh
,-:lSH)ZalornritvoToOEselahkoustanoyiatixkinesskteponrUpramesaoclboralatultete
. !o-qlasjem ustanovitelja, pfi aemcr ie porrebno upoitevali mnenje scnata Ker skiela o
: .:.!nosri in opredelitvi kompetcnc podresorja OE - Zatoiriitvo. ki naj bi nx mr hilj

Monitor zSA vol. Vll/ no.1-4, 2oo5


362
MONITOR ZSA

po&ejeni (je to Uredniski odbor ISH publikacije, ali taka drusa instanca?), nrmo videL in
tudi ne nasli (nev Slalulu in nev skleprhrz Hl1rsevice, kakortudiv zadnjih dveh letih izdajanjal
izhaia arcije Manitu intema slasilo ISH nalasklep nikdar nismo bili opozorjeni), vas na
tem mestu naprosamo, da nam sa posredulete V primeru, da je bila pristoJnost UO ISH
publikacije doloaena s sklepom senata, bi mu pravzaprav moral bili zeprej neposrednopodre
jen tudl UO Monibia ISlr? navsezadnje se lahlo vprasamo, zakat so se problemi zaaeli
zd aj, pri tretji stevi lti in ne pri prvih dveh Sievilkah ( pojasnilo nam kalpak dolsujete vi), ki ste
vendarrxdi ze imeli prav tak uredniSki in posvetovalni orsan, kalor sa revla ,,rl onitot ISH ima
tudi sedaj?:
b) v obeh doslej izdanil dvo.jr r iley kah ftprsa revija v lololonu ni natananeje kyalificirana
kot ,znanstvena revija( za specfiano po&oaje; zanima nas, odtod polem gornja oEedelitev; oz
narobe, aeje resisinflnakotznanstyena revija za kaLe.opodroaje gre in zalrj lesadvkolofonu?
(ae drusesa nc. bi bilo vsr.j dosledno in spoitljivo do lolcncialnega - glede prosramske usmeritve
na!e institucije neinformrraresa bralca)i
c) dodej ni otstajala le (znanstvena) revija 7or,.!, ternvea je - .e smo nalanani- prav lolilo
aasa, kakor %2,s, ) ( t|dieijaMonibr - intetno s/arrlo ISg torej le z nekoliko
drusaanin naslovom in z drusaanim, rnformattunim poudarkom Ob rrzirnM revije z obiirnim
analitianGreoreakih blokom, smo reruo plennenovali, seveda pa je revta Mo, nat lSH, kibo
lelos izsia (s kattim potasnilom o preinenovanju in rariiriNiin dodeltyi noyesa ISSN, k bov
kolofonu) nrmerirana kot trctii lernik hje kot laka nadaljevanje prejinje revi.iej
d) v povezavi s to.ko a) se strinjano, da se je ireba sledc )razmejevanja (op. a : a nikakor ne
rudi omejeva.jal) in koordinacrje( obeh rcyii tdosovoritjl, vendar menimo, da bomo ro le tezko
naredih na relaciji, ki je zapisana v zapjsrutu: )UO in Monilor( (omenjeni enliteti niti nisra
Etesa rcda; najrrej se je torej treba dogoyoriti o tem), norda pa na nivoju UO Tbprrd ir UO

e) odsovomi urednik ISH publ*ac!, JoZe Vosinc, nam je za eno od aplrlacij naprsal pnporoailo
(tedaj je Ze bila znana nova noiranja aleruley revije in v kazalu so ze bili vprsani pdspevki, ki
bodovtej stevilki rcvjje) Sprasujemo zakaj saje tedaj napisal, ae zdaj (nenadoma) meni daje
nai kiredj \praitM
Vabilo predstaur*om UO ISH publilacije [
]Gledenato,dasmopredstavitevsvoljlnaa(ov
in straregrj danes izvedli tu pred vami, vam na tem mesrr (upajoa, da bo ro korektno staio v
zrpisn*u) ffoaamo podobno vabilo, na l, tero se boste - upamo lsaj - odzvalr Na 3. sestanku
UO Monilorja ISH, kibo dne 5- oktobra 2001 ob 19 00 uri na ISH, bo lahko pooblaiaena
oseba rz urednfrva rcuje 7),,or. prcdslavila vrse,Ze opravljeno delo in naarte zaprrhodnosr
s finananesa, o4anizacijskesa in vsebinslesa vidika(.(

lz ,Gradiva oz. aide-m6noke za predstavitev opravljenega deta mtajsih in


nekatedh starejsih sodelavcev in sodelavk ISH v zvezi z Monitoiem ISH pred
UO ISH publikacijeza 7 sestanekUO ISH publikaciie, s. oktobG2OOl( tobseg:
l0 stranr, dat 30 september200l, qmdvoje biLo prsoinim nasestanku navojov
ve6 kopijah: po dosovoru s kolegiin ko egicamu urednistva revije Morrlor /Sfl 9a ie
pripr&ila, podp sala in na seslanku predsiavilaTaja Kramberger, odgovornaurednica
Monilotja ISH sopodpisali pa alani in 6lanice t-)O Monitala ISH: Alenka Janko
Sorer/A . ddei Praprotnil.. Nar.Sa coqet_d, Ba.oa,d /y,^, \,4arlin zulek / Na
povabilo, kire v adnji toak qdiva, se predstavniki UOP ISH publikacje
oz prcdstavniki revire Iopos n so odaali 1

MonitorzsA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


363
MONITOF ZSA

l- oze vosrinc je nato podal kratek uvod, v katere m predstavil bis rveni namen rer.ijc
- 1 zbike Dacune a. Znanstvcno publiciranje naj brJeprispevalo k znanstveni ureditvi
J

- : .rJe Menilje. da mora bjtiznotraj instituciie publicirante koordinnano in mora delovatj


: irlalno I I Natoje besedo predalTaii Kramberger. hje predslavila akiimosti v zvezi
- .rj.n ISH: predstaylrey 1 steviltc, li naj bi izila do konca oktobra. vsebino te ievilke
s

:- -:rn2acijske in finana.e naartc za nadaljnje izdajnle revije Po konaani predstavitvi ie


1 vprair nJ. ISledi daljse po]asnjevanje zapletov okoli publikacre
::r a Slapsak zas tavila nekaj
: i- :ara Alenke Janko Spreizer, kakor je brlo videno s sirani UO ISH publikacije.l / Dr
, :: :ra Slapsak je nato predlasala, da bi bil v urednrikem odboru ISH prblikacije tudi
.-1...^ik Monitarja ISH in dodala, da bi revi.li morali rmeti skupne orsanizacijske sluzbe
r- :- rien recenzljski sis tem / DI JoZc Vogrin c ie se enk rai poudaril potrebo po koordiniranj u,
- !: ra se muzdi skupna redna publikacta rn dodal, dajepolrebno zvidikaiskanja tujih in
: -::rh sodelavcev ter z vidika zbiranja linananil sredstev vendarle delo skrbno uskladiti.
:-,rhloiSHkorinstitxcijapovscmizgubikedrbilnost Poles tesavelik problem predstavlja
:: i:lsllo. da ima neka re{ija svojo vizro o ISH, ka.jti v tem pimeru bod o konflikti .eizosibni
..:od-qovornlxrednikjesprejelkririko,daprispodbujaniudelakoordinato.jevproeramov,
'.'r:leva zbiranje prispevkov za rcvrjo Totrr, nr bil dovolj uspesen in vztrajen terdodal. da
-::-:r.Iicno odsiopa z mesLa odsovornesa uredn*a ISH publikacij Poles tega je se opozoril
-- -:.ake, ki so jih v zvczi z zatLya Monilot ISH zakiyili senat, dekan in direktorica ISH
:: :;.ilje, da v aasu lzhajanja Tolosa bilo skoraj nikakrsnih iniciativ studcntov za
. :::oranje pri tej rcviii in da tuli Monitat ISH ni nlkdar podal iniciatile za vssbinsko
.::: o1aflje v hNr" / v nadaljcvrniu se.je razvila burna m neobvladljiva razprava, kalcro
-:: bi lahko bil, da se mora glcde ra,mejiive pnsto.jnosti oziroma usme.itve obeh revij
j.Ltl senal ISH Po predaasnem odhodu odsovornega rn slavnesa urednikaje dekan ISH
r lia-qo B Rotar zakljuail sesiancl / Zrpisnrk nibil zapisan po posneiku. ker slednjega do
i- :renxrka Se nisem prcjcla. Zapisaia sem ga na podlagr zaDiskov s sestanka (
!z,ZapisnikaT.sestankauredniskesaodboralSHpublikacije(,8 oKober200r,
zap sa a Simona Perpar Grilc

- ionsiituciji polja ?e. ,"Baro,e- slede na na ain kdko se o neaem ali nekom piae, sodi tudi
iako se o neaem ali nekom u i p,se ( [Poudarki so atorjeu.]

JoZe Vogrinc, ,lnte ektualec na TV. (sprem.a beseda), v: Piere Bourdieu, Na


televrz4, {v prevodu Asaie Sega), Krt, Ltubuana 2oor, sk 88

::tn te formalno sklical JozeVosnnc, predsednil UO lsrl,rrlrkdcre, na pobudo uredniskesa


'a:aoturcyije Monitot lSH.karvzapisniku niomcnicno Zapisnilte pray neverjeien ponaredek,
r rnl<azuje vodlianihvlosah osebe, kiso na realnem pnzorisaubrle dalea od te karakterizacrie
:.lonca tefikcrle (aeni bilo karvea avtorjcv) Sjmona Gnlc lje kot rzgovor za svo] tendenano
I

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


364
MONITOR ZSA

preluknjani spomin navedla ro. da ni dobila tonskcga zapisa s se.Je Ta tonsLi zapls seveda
kaze docela drusaano sliko od opisane.
J Vosrinc je sicer res nekaj govonl o reviji 'lbpas, o edlciji Docrnenra, o kedrbilnostr (s
kateroje po povedanem mislil nakonjenost drzavne birokracre, ki dabijo zapravih ae se ne
bi yedli tako,ka hoae prisotni drzavnibirokrat Uros Crilc), o potrebipo koordidmnju, o
skupni redni publikaciji, karvse daje ogrozeno s tako rekoa nezakonito akci.io senata, mene
in Dade Bac, pozabil pa je omcniti. da je bila t, ,akcta( oz. senatni sklp zsol posledica
priblizno petletne nepojmljive nede.Javnosti njegove persone na poloZa.tu Uredniikesa odbora
ISH publikaciiln Urcdfiskesa odbora revije 7opJ, kijo.Je pojasntevals pray tako nepojnrljivo
prezasede.ostjo (s aim, je slej to prq sk.ivnost) Ce se toret n mor ukvarjati z uejanjem
edcije in periodike, kerje preobrsmenjen, zalai stvari ne prepustikomu drusemu? Nihae mu
ne bizameriltakesa renuika realnosti Takopa se zdi. d, jeunelpraymrsrio (po svoji lastni
zamisli ali od netosa drusesa), d, onemosoai pubiicrstiano dejavnost na ISH
Ni pa sovoril samo J. Vogrinc in ni se govorrlo zgolj v smeflj tr Jo le suseflral. Spomin je
Grilaevi tako zelo nasajal, da sc v zapisnilu ni spomnila. da te J Vosmcu odsovonl kar
dekan lSH, zal.rnil njegova smcsna namisovanjr, pojasn okohsarne senatnesa sklepa in
vznejevoljil U. Grilca, ki sije bil sestanek oaiho drugaae zamislrl. Zaradr vznemirjenosti je
taisti U Gdlc celo zapnstil predaval nico, krsneje pajoje iz sorodnih vzsibov tudr J. Vosrinc
Popaaeno je prikazana ixdi inlcrvencrja T- Kramberger, tl le zelo izarpno in racionalno
predstavila projekt Moz,r,.1sgin njegovo utemeljitev v ustreznem skiepu sestaDla v ttusevici
Sklepov iesa sestanka na ISH doslej ni uposteval nihae, lahko bi rekel, da jrn veaina kar
sabotir4 najbrz zato, kerpomenijo drastiano povaanje angaZmata, aepasledam J Vo8.inca,
se zdi, da zato, kerje nekdo, ki sa on ubosa, dal nasprotna nayodila. H.useuca bo oditno v
celoti lzrana ae ne itejemo Monibia lSH. ki seje morebititudi zalo znasel pod udarom
- zamdi merciie nekaterih, ravnodusnosti drusih in nasprotovanj, tretjih. Tam so vsi troji
molaali ali celo slasovali za te sklcpc.
Predstavitev T. I&ambe4er je bila decenha, vendarjasna, odloina in nedvoumn zlasti pa
se v celoti ujema z inicialno ,ideoiosijo( ISH, li jo J. Vosrinc rn S Slapsak ob sodelovanju
Nede Pagon paaita v meritokatsko slamoreznrco
Syetlana Slapiak se je namrea domislila tonlrole Monilorja ISI/ s pomoajo ,skupresa
recenzr.lskesa sistema(, za vabo pa naj bi bilo alanstvo p.edstavnrka Monilatja ISH \
nedeluJoaem nr po zaslusi J. Voerinca za nia pristojnem Uredniakem odboru 1SA pr,/*u.r,
sestavlenemiz zakoncev Grilc in J Vognnca. tudi Nede Pason, Svetlane SIapSak, Dade Bac
morda ie kosa, denimo, yeano manjkajoaega Jurcla Miktrza.
'n
Nrher v zaprsniku ni omenjeno, da je J- Vosnnc nckajkrat namisoval na svol nepretlicni
odstop, naJbrz zato, ker temu ni nihaevehementno nasprorovrl Odstopitibr moral ie zdayial
sajje b oJasno, da pray on ovna dejavnost
Izpusaero.ie tudi, da naj bl po J. Vosnncu bil M,zr,r ISH zasebna oz druZmska micntiva,
seveda brez imen, kerje prevea poluhnjen, da bijih povedal. Mislilte sicer nalu s Tajo, na seji
pa seje pokazalo, da ni ravno tako- Pa ae bibilo, bi ie zme.at mordl biti slayni kiter! vsebina
dela in rjesovi cilji, ne pa ne.lioLtitns, li jo rlzLarc\a( Tapos
Vztrajalje pd ,skupni redni pnblikaciji(, lakorje zapisano v ,zapisnrku( Simone Grilc, in
tudrpflpoirebi po koordiniranjx - oboje bi noralo biti njesovadelovna nalosa Ze vsaj pel lel
in prayto, date mlose ni opravljal,je privedlo do inlervencrje senata. Slediti br moral qesov
odstop zaradi disciplinskih razlogov ali zaradi ,objektivmh okoliiain( (famozna preza-

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


36s
MONITOB ZSA

_i :: ne pa zaradi uzatJenosti, ke.jc nekdo niesovo nadvsc oaiino nedejawosr


,! :rr sem mu v tem smistu, aesarprav tako ni v zapisniku izpod percsa a Gnlc opaTil
Kakor
.::zelivnalrdi,jeknvrisd.krdetiktopazi,neparistikisaieslorii pa saioairki niso
./o.r ria no\epa. \aJ \eT v\di ,a/ pfl i\rdr rdni. nai.e \enddr c isan;.r mu ceto
-- - .:l ludi za m ednarodni svet revije Tbpor Naravnost iokan rno pa je. da J Vos.inc, t i
-. r:al pozabiomenitisyoje leyiaar(vo, zatreva men tatno ura vlilovko na ISH:diLrgaana
\H od njcgoveje prepovcdana, rcvija s rako ysebino pa naj bi bila nevarna in;ila
v
' - ,:. Toda v tonflikt ie zaenkar privedlo lc njeeovo m vilo in
I I do njcmu oscbno
- . : :\c birokraciJe, ne pa tartoti drxsesa
-, J Vosrinc zamistja z.ansrveno uredircv insritucre (potee tcsa, da ne smc nja
.-.:.cga lroducirari oz se to ne sme videri), koordinacijo (aesa?),
kedibilnost (pfl
:.1'c videlo v njesovi absolutni koordinacjjiz zakoncema Crilc (rc.kratno
demon;a
r-:uiaanje sestanka in vraaanje) - povsem oaiino ne sre za koordina cijo med koicgiin
. .: ,o kredibjhosi cdnjini. ampat za koordiracjjo ?oblasrlo v osebah u radnikov i; za
i. -r vnaprcjsnjo in docela nekririano ustrcTljivosr do drzame instrruciic, ki si ie za
.... udi 1a pobrJo nar,?oaesa U.Catca, f.avtar r/mi<rita no,"oe,.ruthra pi.,ra
- -::a.jer zaloiniirva rn .aziskovalne dejavnosti - ISH bo v nctaterih zad;vah z
' .: !:romzakuhuro in U Gritcem oatno moral iri d o sodisaa) O sotidamosri z
insrituc o
.: '.ldcIr ,? r cnrm 4f,i /? rlD,. l, /ap.\ed).c pturd ru\l 1 redseh,!.r.
- . aaciro. prav pd J Vosrincu ni ne duha ne sluha podtost je za morebirne prihojnle
- - a:. obroZcvati lju d i pri
,,ro,trd./'?r /SH, ki so sr za svoj.zlo yzelipray izvirno ideio ISH
. . , ..o o,,e dd 'c pos.dta rdlora\r \ netem
m^nenrJ leobvLJtrra. r , cer prcr
,. ir scle naposled vcn darle dalo poeoyarjaii smiselno, brez ,akompleksanih uZatic;osl
- .-c.elc,rc nbirotrcr.ti rdiB-esit. \e ora\r. ko {a J \oA rc .n l . Uri. doioiir.
,. o ki nr potclala p^ n rni /amst. Karor /e ot.\o(rd. tahtu Jeoru!tren.
. . lel-ine rdlor^u (i h b,tr oJ\\od n^.telu ralen , 5.o. Ju |r Aur. neta nadr
. .. d,,rr'rc J Io. \no, , in lu /arau n iho\ I Do\sem pri .cnih i1 rorIrc.rrrJ^br
: .-.ndne) To pa je zares strb zbujajoae - vetiko boti od namisljene oz izmtitiene I

. ie talr- '0 srudenro|Jr/d .ouninia ru St Rt di,kL./r\no ;ru[.o. t, ro..u .b


: ri: $vmzne posamcznike ne slede na iterilo, ftijih na to uprayiaeno Doktoriio sirnic.e
. . o.re8d,:Jr\.vd. p,u\eb ieneg/ \ po. crji.,inleLi perd.etcl

Drago Braco Fotar,


"Zasebn komenta4r k "Zapisn ku seie Uredniskeoa odbora
'qr o.Dr^d. .e o.e . o.ob-a /oot geae.a lo ur se _p.dr oF a .r; zoodrro
rdal o o.rob-r /001.

.. .r.am vam, da nelrekticro odslopam z mesia odsolouesa urednika publlkacij


tSH
Razlogov zaroje vea, reze posameznce, dejavnit<a pr.,"nutno o".n."Jno o"",iiri, t
: .l kroniane prezaposlenosri niman aasa, da bi se Aelu oagovornega ureaniU posverit
.:.bllznodovolj,dabiizhajanjcnomalnoteklol l,t prrprarl;en osr kolegov sod-elavccv
-- tra bi svoje delo in delo svojih sodetavcev in siudentovnatsH sistenada; predstav!ati
. : Dublikaciie ISH, zlasri Topos, sta bistveno prcmajhni, 3 Odsovo.ni na tSH (se;ar
:,.. drrektorica ) so sprcjeli nekaj odloairelvzyezi s pubtici.aniem na lSH. ki nisoxDoirelate
- .\epd ^Jbora 'lako ra\rdnie rc noicm Drsorra k 1e-ac,orJ.Fenu tro\en - rreo\re\
MonitorZSA vol,Vlt / no. 1-4. 2oos
366
MONITOR ZSA

in netoordiniranemx, nenaa(nemu in nekvalitetnemu pubficranju, a Mojc zdajinje


prizndevanje, da bi urednisti odbor opmvljal funkcjjo, zaradi katereje bil usranovijen, da v
interesulSH koordinirano publicrraznanslvenepublikacrje,je priposameznil kolesih sprozilo
silovii odpor Na so rraZnost se ne n ameravam odzivati n a enat n aar n, prepiral se ne bom / V
urednislem odboru seln se nap.el pripravljen sodelovati [- ], mol lastni posoj pri lempa je,
da vodstvo h sodelavci ISH dejavno priznavajo uredniski odbor kor orsan, kije pnstojen za
znanstveno publiciranje - in se tato tudi vedejo- I
I Ce pa bodo dejanske odloartve o
publciranJu in financnanju publikacij se naprej samovoljne, nekoordi rane in zaro po mojem
trdnem prepdaanju za ISH tot znanstveno ustanovo izienno Skodljive, pri rem ne bom
sodeloval m bom razmisiil ludi o svojem nadaljnjen sodeloyanju v druslh relesih ISH.(

Jo:e vogrinc, lz: ,PEma Uredniskemu odboru pubikacil ISH in Senatu SH", s
oktober200l

, t...I Vsaj naaeloma so Idisrurzi predsiavnikov razlianih slalisa I rorej med seboj en aloplavni,
karje popolnoma drxsaae, kator ae se merilo polju vsiljuje od zunaj (ne elede na ro, aL je to
mcrilo npr politiano ali znanstveno) Odtod bi sledilo, da je v ,nacionalnem inreresu paa
kakowsrut kulturid pntitkcra, in ker bi bilo heteronomno vsiljevanje menl ncdoptrSrno, je
naloga ,racronalne( kulturne polit*e kveajenx zdgat@lJati in iiititi atlon rr'o celotnega
polj, kultume produkcije [. ] Proakti\,no lahko toxdejania s spodbujanjemin omogoaanjem
diskusiie znohaj poija in podroaU ter z oblikovanjem politianih mehaniznov, ki bi sprosdal
kn lturno produkcijo in prepusaali strokoue odloaiwe polju $memu m njesovim podroaJem
/ Uainek tg, br seveda blla vsaj nekolko tudi norranja polftizacua polja h podroaij, yendar
pa bi to hlrati(le na videz paradoksno) spodbudilo ru di arrikulacrjo norranjih medltakoyosti
ki bi bila premisljena in manj ideolosko obremenjena karor dosle, I l(
Jo:evos nc, ,demu ,nacionalna identiieta( n ,nacionalni nteres" v ku iurni potitik
",
u: Nacionalna identiteta in kulula, lCK, Ljubllana, 2003, str 46

rcledc na to, da so nekateri alani in alanice UO ISH publikaciie zadnji sesrancl. dne 5
okiobra 2001, zapustili pred aasno, jih na tem mestx obvcsaamo, da smo sesranet nadal.leval
brez njih in se na koncu dogovonli, da s posovori slede nove orsanizacije in detovanla OE
IOrsanizacilske enotel Zaloznistvo in potemrakem iu di slede orsanizaci.ie in delovanja resorta
UO ISH pubhtacrje, nadaljrjemo n, naslednjih nekaj sestanlih Zapobudo so biti zadotzenr
mlajii sodelavci in sodelavke ISH, alanr UO Monroia ISH. / Pru sestarek bo Ze v roret, 9
oktobra ob 12 00 uri v pro$onh ISH Vljudno vabljenit ... Poyablje so bili: Dragica Bac
UrosGrilc, Alenka Janko Sp.eizer, Taja frramberser, Jurc MikuZ, Neda Pason, Simon, Perlar
Grilc, Draso B. Rotar, Svetlana SlapSak, JoZe Vosinc, Martin ZuZek.(

sestanekv4eziz nadaljevanjem posovorov okoti oE Zato:niatua


lz Dvabila na
na ISH", 6
oktober 2OOl, podpisan Tara Kramberger odgovoma urednca revile
Mor,io. /SH in AlenkaJanko Sprelzer, ilanica UrednSkesa odbola rcvije Morftor

MonitorzSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


367
MONITOF ZSA

, lialni urcdnik Uredniskega odbora publrtacii ISH sklicujem z, jutri, 9. l0 2001 ob


I r:daljevatie sestanka Uredniikega odbora. ,a karerega bostc dobili vabrlo, rakoj ko bo
-r?rljeno in vam sa bo poslala alanica UO ISH publikacii. Sinona Pcrpar Griic.
i-,. ravliam [s precej veajimi arkami]vabilo za sestanek ob isti uri, li sta sa poslaii Taja
\ -rerger in dr Alenka Janko Spraizer urednici Monitorja ISH, ker nima utemeljiive, ker
j::- .r Modtorja lSH nisia pooblaiaeni za sklicevanie scstankov Uredniskesa odbora
-_- iacrj IsH (
Joie vosrinc, podpisan kot ,,G ami urednik U O lS H" z ,J Vosinc: nljno obvesi lo,.
elekkonsko psmo 8 okiober 2001 INapakev besedrlu so avioieve l

-i:ober 2001nalSH okoli 1l 45 | , Zavrnem neuradni scslanck - pred zaaerkom uradnesa


- : I-.7etom Vocrincem za zaprtimi yraii. (Flziano hoiel ,apreti vrata, da kolesica iz UO
-.-: Alenka Janko Spreizer. rije bila v sosednjem prosioru. ncbi posluiala ) Joze Vogrinc
-irno oalta, da sem "mu ukradl, najbol.jse Studenre in srxdcnrke"(. IUradni napovedani
--::.ek, h bi moral slediri, je nato odpadel l
Taia Kramberser, iz arh vazpletovokol lansiranja Morllorr;i? /Sil na SH,9 oktober

>:rat ISH 1...1 )ooo( seii z dne 9. 10. 2001 obra.maval rziavo doc dr Jozera
je na svoji
.::n.ca o odstopu z mesta predscdnika Uredntkesa odbora publilacii(UOP) ISH ln slrejel
>{LEPi Odstop se sprejme [..](
Iz,Sklepa seoata lSH at. S x)o(x/s z dne 9. oktobra 2OO1(, podpsan pror dr
Draso Rotar d er.an lzapisala Tiva V aj, vodja relerata za Studij ]

. pEmu senalu ISH in uredniitemu odboru publikacij ISH /UOP ISH/, li sem sa nalisal
r-:d sestankom UOP ISH prejSnii petek, 5 10 2001, scm sporoail svoj odsiop z mesra
:.govoroesa urednika UOP ISH in po.tasnil ruzlose zanj, opozorilpa sem tudi, da se vlrimeru
-. ISH ne bo zaaelnenudoma koordinftti publiciranja tako, da bo UOP ISH lahko opravljal
:.io Taradi katerecaje bil ustanovljen, do na daljnjesa umikam iz dela senata ]Noaembiti [
. -.. dsovoren za uniaevanje I S H kot 7n arsivene institucije Ke boi z vsemisredstvr(, osebne

:3ht!e, sklicevanje na revolucionarno oblast nameslo resularne orsane ISH ild odLoano
:Jraiam, bom v tem primcru sodelovanje z ISH omejil izklju.no na delo s itudenii ] [
\aarn, kako seje do alanov UOP ISH in do nene osebno vedla predsra\rica Monirorta ISH
.a sesianku v petek, 5.10., pa tudi s popolnoma samovoljnirn sklrcantem sesranka za danes
rb llh, za kateresaje nihac ni pooblastil, me porrjuje v pravilnosli moje odloaiive (
JoZe voqrinc. ,Senat! lSH.. I oktober 2001 ob th

MonitorzSA vol.Vll /oo. 1-4, 2oos


368
MONIIOR ZSA

,[..]vlosa tegapoirnenovanja ljel lesitinaciFka (,globtje( upraviaenJe zahtex


ki so politiane.
saj so zahteve po moai, presk.bljenosL varnosri) in ku1nunuZnu
p.imru za politiano odlo.,,b o iem, kaj ,je( ali ,nir
1p.*.iruti, au g." u r"rt"-
v Lcm oaroeuloeem
kyeajemu smiselno oh ranjaii proslor rekonsrruiranja in rekonstnrkcile
inret*l i.
]-;"
kar se d a r'"riii.
nazaj mosoa" "apr"
bo tato Ziveaa kuliuru produkrma, toliko bolje bo njene d osezke za
,aobae pomembne. [...]zaupajmo, da se bo tz kvaliretneea
,;r;;*;
aera trnauon atna ia".ir"r",,l
yseh podroajih d zbenesa ziyljenja obtitovala sana [ _]( ",
JoieVog nc, ,eemu ,nactonalna rdenrirera. in ,nacionalni rnteres" v kutrumi poliik
v: Nacionatna identileta in tuXura, tCK, Lrubtjana, 2003, st. 46 50 ",

,Drnes smo jaz, Alenka, Tadej in Narria skupaj prebrali izjayo, ki joje
Joze Vosnnc vaeraj
posredoval senaru in v kared rned drugm
eororl o osebnih zalitvah ipd., [i naj;irfi bil n;
sestanku delezen s srani predsLamjcc Moniroria, i e Taje, ,a pe*o;i
seji OU ISi. Vae.aj
sem na seji senara to pismo (ki je pristo tik pred zdajcr) povrsno prcbrata
in sem na nasem
uredniskem sesranku siluacro predsrayila y preye. .cvlralni
lu.i. zato ro zdaj pop;;;t;;
Menim, da.le nastala situacrja v.edna lasnesa odsovora cetotnesa ,redniitv; _
zalo, da [. ] damo vedeti. da Moniror nr kak individualen projekr, ampar
;;;;;
da za;jl1n sro;i
moanaekipa zjasno srmLegiJo Zaro predlasam. da si vsi skupaj
najprej prcposluS"." p**t""t
seje, prediskutiramo in.apriemo skupsn odsovor uealniitva.(

S..abinaMihelj la]anom rn atanicar:, Ua Monjbria tSHl, v etekironskem pismu


,Poslusanje posnetka perkove seie UO SH., 1O oKober2ool

A. )Danasnjeea poslusanla zvoanesa posnerta seje uL odbora tSH, na


karerem srapredstavnici
Mo-r torja (Taja inAlenka) prcdstavili Monilor, smo se uaereZ
i NataSa, raaei, r4ato. Spera
in Sabina / Po poslusarju smo se srrmjali, da je reakclja UO Moniror ISH'ftot
i,
vsakesa .lana posebej) na naslali zaplet okoli Moni.orla oz ""int"
celor"e zarozmSre pofitikeli;
nujn" Dogovorih smo s, da vsak od prisornihna osnovi stiiane8a napise
svoj komenta;
poilje r,sen osralim v vednost
I I To velja tudi za Al*t. - *
i,t", U p"ri,s"t" ,iri"
udelezili, ter sta bfi na seji tziano prisotni; prosimo, napisira syoje
komenrarle. Tiindi;dualni
komeniarti so nulni, da ne bi tasnejc prislo do stdice,-;, * .*t*Se""o" -_ ir"eibraj;
odsovornosti, ipd. / NataSa in Sabina sva se zadottili, da na osnovi
t"h indwid;ai;;;
komentarjev pripraviva sumar.o izjavo UO Izjavo bomo posredorati
(\ran.e<rbvrroostoDu,rerrkupmi,tiJoiescndr nal,ani ,e:r,,aaorzi,z" Iin
Senatu lSH. UO
pripra,o orcOrra
prestrDkturacjje zaloznistva na ISH.(

B. po poslusanju posnertov seje


.,Telulno, t...I sem v dokajsnjem ioku saj ne, da ne bi
vedela, kaksno le ozadje zaptera ototi Monirorja, ampak sele
zdar mi je jasno, iako ze;
nepremaktive in enorne so srrukture razmisljanja alanov UO ISH
Uroia, za Sverlano rezko kal reaen, kcr lo je bito premalo stisari) In
Glasii J;zar, Si.-. i.
aeleprisimoniin Uro;
se moso.e zelo jasno evidenrirati prisesanje n,Iormatizem
in birokrat;No, kar*"g"*-;;
Monitor ZSA vot. V[ / no. 1-4, 2oO5
MONITOR ZSA

- r - t:s cveda n ezmoznost samostojn e (vscbinskc) presoie, je pri Jozetu la losika ie za


Ie
- r -t.
bolj prikrita V slojem vzrostavlianju pomirj uj oae in spravljive pozicij c ( zlasti na
. - ::!ianlta) ie trko trcprialjix da ic na prvi (pa vcrjclno rudi na drugi) pogicd tczko

-- \rio zclo oaitno so bili njegoli nagovori strnkturirani po logili iziav tipa saj nisem
: : \ .n dar" ( in slcdi scveda strai n o rasistiana lirada) Tako zelo ic "odprt ' za razliano
i; la bibilsposoben mirno loireti ludi lun damentalizem, aebibil dovoli tonsislenino
: .rmuliran. In seveda te sposoben lriznali, da ie tak naam delovanja (ae mu sa
- : i.b drugih p.imerih ) aista zabloda, amrak samorefleks i.je tesa trpapa nisposoben
.:\.r.rrmisiim,drsodeliteseievrednitranslripcijcinpodrobneanalize[]Zaenrral
: :-r dogovor (sprejel danes) ta, da se niti priblizno De spuiaamo na tak nivo [..] ne
-: .rovoliti, dabisa [zaplct] zgladili tako, dabi rclli, da ie ilo samo za snowball erecl
. -rlo drobnih miskomunikacil in nehotenih ncsDorrztrmov, ki so se naenkrat utrgaii
r i Lerie bil ta sunel, kiseje zdaj utrcal lol plaz, tam Te prej ..) No, z Nataio svase
- -- da moramo y UO nujno poskuiatr pritegniti ic l2ar ljudr, ki znajo takoi prepoznati
-,: :hanjzme (in jih ne relativDira.io) (
Sabina Mihelj lelan ca UO Mon toda ISH], A.lvsem a anom in alanican UA l onitoia
/SHl n B tTaji Kramberger, odgovrni ured.tci Monitarja tsffr oboje 17 okrober
2001

:-:i.rrrihzapletihvzyezizizidomrevijeMoniiorlSH.kijebilapredmeirazpravetudi
. .. LO lSH dne 5. oktobra 2001. se je UO Moniior ISH odloail podrobneje sezaniti z
a: zapleia ln podaii svoje stalisae I I Da bi dob]li vpogled v doeajanje. sno alani in
-
:3 UO Monitor lSH na izredni seji dne 17 oktobra 2001 poslusali zvoani zalis seje UO
: \i osnovi slisanesa so posanezni alani in dianice urednilrva napisali svoje indivldualne
-:iraie, kise stikajo vdveh kljxanih rcakah:vsl zaraaajo oznako Moniloia lSH kor osebni
.':irrermenijo.darazlosizanasializapletnisospecilianizasamMonitor,tenveaji}llahko
---:.io v sirsem koniekstu delovanja ISH / Clani uednistva upamo, da bo navedene razlose
-. r.\ldelriirati in prime.no upoiievati tudidelovna skupina, kijojena oLlobmki seji imenoval
::-r. ISH in naj bi pripravila predlos reorsanizacije zalozniske dejavnosri na ISH (

Sabina iIihelj in Natasa Bogelja (v imenu UO L4onitor SH) tDelovn skupini za


alozn Sko dejavnost ISH alanom UOTopos, Senat! SHl,,'KomentarUO Monitorja
ISH ob dogodk h v zvezi z zidom nove Slevrlke Moritor /SH". 2 2 okiober 2001 lz
"spremnesa leksta k
pr osam indvidualn h komentarjev alanov n alan c uredn Stua
MontorlSH. Komeniarji, klsedlo 1 "Mojareleksltasiiuacijeobzdnjihdogodkh
v aez z izidon revrre Monrtor LSH. Vada Kotnlka (dat 16 oktober 2001),2
,Refeks la zapleta ob iz du rev le lvlonitor SH. Sab ne M he I (dal 19 oKober200l),
3 "Kraiko ramisljanje o nedavnih dosodkih v aez z izidom nove Stevike l\,lon ior
lSH. Tadera Praprotnika(s d ), 4 ,Fazm Slja.ja ob dogodkih na lSH. Natase Rogelta
(s d ) 5 "Ob pos lsanju zoaneqazap sa seje UO SHl. Spelevodopvec (dat I a
oktober 200r ) Pr ozen je b Se,Uvodn k / Ed tora / Editoria. (s ovenska verzita)
Taje Krambergerza pruo steMlko revre Monllorls/i (vo! ll no I 2 2001,sl.1-4)
kismo se ga po prem sleku in iz lakl a.lh raz ogovod oa li dati v dosie za Senat ISH
namesto nJenesa dalsesa komentarra z naslovom ,'Nekaj temeljn h pripomb
odgovorne urednice Mon toia SH Bevle za humanistane n druzbene znanosl
", kipa Sa l! - za komentart probaujemo v ce ol
i,lonitor ZSA vol. VII / no. 1-4. 2OO5
370
MONITOBZSA

[V nadaljevanju so odlomki iz omenjenjh komentarJev in komentari


v celoti.]
l 'Poslu
sanJe zvoanega posnerla sesra nka uredniskega od bora lsH publ*acrje n r sDrcmeniro

eno hierarhjjo iri sposoben sprodrcirati lasine


ano premisti ri svojesa polozaja. svotih in Leresov,
svojcsa hierarhienesa sisLema, svojesa sisrcma.eprracu
in nenazadnje svoj%a i;il;;;,
ie ic L, slednjem gtoh rsLremo nd tat oa.in ,._ ,*,, ir, ,
soronti
", p.ir.r, I Cl.a"
sdj dteh pr;merih laraz di(trimrnalorne ""
n_,erlaftc.e in neprimernih

plat dejavnosri lakulrere, n*ator pa ne sociatna


ktirn a, human rcsouru fi tem trcIl]Jikl ne

mi, da bi lahto syojo refl6ks,


skozi p.ikaz svojesa odnosa d
/ Prayzaprav ie zanimivo. da
nekaj mesccev je pre reldo, me
Ze srudent na ISH, pa de nisem vedel o Toposu
skoraj ni.esar I I Ko sem revijo preristal, sern
ugoravljal da to nir".,in, ki bi;;;;;;;

s takSnimi al drugaanimi titularu aae se hl

nam prazumevanju ie revij e, pa te po\ez.an z


tekstov in prosramsk lrtika. nekaj
specifiani topiki, kar ed, da sejc
i vsebinski Lopiki, zarn To
soyodrn
znanstyeno revijo (ne glede na ro. ati obsiaia

nci Moj odnos do revijc Mon(orje bisryeno


drusa.etr: zsodovina nasranka in razvoja revre mi je
verim u"rl
nleno pl:rsoLnosL autiii med sruderti/Iami med posovori
,-r-:r, ,.r" i^i"',l" ."r"i"
na ISH, se pose;no v _a.;". i",
iror ISH realnost, zaro Jo je kor ralo treba
i, ki so se ustvarile v zadnjem aasu n, ISH
ajoai MoniLor osebni projekt enesa ali dveh
esledari l1re in ure dela sreydnih posameznitov
a svoje ambicije in reatizacij p.i.akovah,
ieie dob i kaksnokori plaaiio Taka misel o tej reyiji je kaj
doroaene posameznike iis.
",
.",i
Monitor ZSA vot. v / no. i-4. 2oo5
371
MONITOR ZSA

\.r:.re se p.iitevam rudr sam, zagorovo diskeditirata, prav tako niihovo deto in trud. ki ie
' '.1 oairnu',lctiden ir ral,"edn^re1 I,repricrr.en. od \4oni.ur s ratu /ahrcrnu
;i:iaviivijo in komplcksno orsanizacijo gorovone more biri osebniproieki zgolj cne ali dveh
::D Poles tesa domnevam. da smo vsi, kr irudiramo na ISH. doscgti vsaj toirko osebne
::;.sri, da lahko sami po svoji volji odloaamo o tem, pri aem kdo zeji sodetovati jn aemu se
.:-.la ali odpoveduje Vsekakor pa bi ,elel pordariti, da bi na ISH morali premisliri
tudr
:,rre in vzroano-posledianc korelaciie za obstoieao misel, da ISH ne porrebuje dyeh
-:iitvenih reyij Sam ne dim razlogoy, zakaj ne bi obstatali dvc reviii. v kolltor bi hrli
' oor'\.alu/,d(ehilirdnrno./dr,ierJr dotocelritok\dtrele prdr.J.obisc5rto/dnimr\o
::aia!i. kdo so pravzapmr ljudle posamezniki. ki delujeio v mzlianrh orsanih ISH in po
.-nn rh kljuail so priili v te o.gan e pojavlia se lni nam rea dvom o rem, da nekatcri v doloac;ih
:rnfi odloaajo o pomembnih zadevah in usodah dotoaenih dejavnosti (npr v zatozristvu
: na ISH. sem pa aisro prepdaan. da zares dobro poznajo ssdanje razmere na ISH,
.i.odnevno ,ivljcnje v insritucri, krj sete, da bi z |jol
za nta zrveli. / Z vso oscbno
,::r\omoslo podpiram projekt Monitorja in scm pripravtjen pri tem akrivno sodetoyati
..!rr sem ze doslci Prav rako srojim za vsakim sraykom, lo sem sa napisat v priarjoaem
'--.dilu S to svojo refleksijo scjasno izrekamslede nasialc siruacijcin se hkrati distanciram
: 'seh norebirnih podtikanj [. ](
Vlado Ko tnik, ,M ota ref eksua situac re ob zadnrih dogod k h v zvezi z z dom rev le
Mon tor SH" (dai 16 oktober 2ooll

: ,Poslusanje zvoanesa zapisa seJe UO mc je prepriaato. da ,e osnolna morivaciia


j:alesa zapleta okoli re\.ije Moniror ISH enaka motivaciii yseh
rlosedanjjh konflikiov, ki
.:- lrm bila priaa na ISH. Ti konflikti so bili dosiei mino pomereni pod preproso ke.je to
-::lezencem oaiLno ustrezalo. Sama na to rokohitlsko in,dobronamerno( pomelanje in
,lrziranje ne bom pristala: absoturno se zavzemam za nadaljnje dosovarjanje o zatozniiti
. .:ie-lji ISH in mcstu Monirorja znoLraj le te, vendar Zelim, daje prcd tdkim doeoyarjanjem
,a pozici.lajasna, zatojo v nadaljevanju povzemam y |ekaj toakah.

. r!. odloano se upiram oka:,aktenzaclii Maniltjd kot ,osebnesa proiekra( Naremprojekru


: . zadnjon leru. posebej inrenzr\.no pavzadnjih nekaj mesecihdelalo t2tjrdi, ae uposrevam
,: tse- ki so sodeiovali y posameznih trajsih obdobjih ali pri posameznih nalogah, paje ra
. :iilka vcliko veaja. Okaraktetizacjja Monitotidkotosebnesa projekla
ob tako vcliki ekjpi, ti
,::-r za njim,lahko izlaJa samo iz [nplicitne predpostayke, da smo vsi sodelujoai
bih podrcjeni
:: .raeni osebni vizri, in da torej saml nnnamo lastne volje in tashih iDteresor (v
kotikor pa
tmamo, so zsolj produkr nanipulaciie) tn reea mtakor ne morcm sprejerit v
uednistem
r':r.ru Mor4o4i? delujemo posamezniki in posameznice zjrsno izdclanimi inrcresi. in M,nrhr
: -:zuhat doloaenesa prekrirja in souainkovanja teh xrdividualnih in teresov. ne Da kotckh vn e
'- r.ere alr \.nanreJ"nie Jri'orm rJnu.ri "ti\,ietb D:\t aa.i", ro Urntt,tp kat r\""t,.\n
' -lt tdtoprnpa.J.:At"tJ,tot,".\dttpp,]"\ n;tr I.Dt: t.atroi?Ltu.na,,i"t-ttr)e
:.:3i zaljivo ne pa arrikutirano zasovarjanje tastnft inreresov
=Lrgtq, izsoyarjanje na,neiniomiranost( o delovanju Monitorja On$mo vedeli. da je ie
.ordreteneer-..n|\movcdetr dirJ,lot,(o.n-etLle.,.1isIro\eueida\tepruetr,?asla\rtr

MonitorZSA vol. VIt / no, 1-4. 2OO5


MONITOF ZSA

tako ambiciozno( rpd_) vtem lonteksru preprosrone r,arc zdiai _


Leia\ani y inJomirunorti,
ker je bilo infomacij doyotjt teiaya je y ktite ju setekciie (n\ ,|udi
dolodenih inforrnacr.i tn ta kjLedi ni odyisen od informacij kot rakih,"
t,r*Ui*^tii.i)
ampri" r,"_"fi*
wd,ojl/ Seyeda - xakemu se lahko kdaj zsodi, da zaradi preobrernenjcnosti prep.",.
i
odreze doloaen del mformacij iz polja svoje percepcie, in jft
*i,p."j
vnaprej okamkrenzira roi
(potencialno) manj pomembne Da pa tesa vndzaj nr
sposoben pri;;fi ror napako in se
naprej izhaja iz inrerpreraciiskesa okvira, znotraj kareresavnaprej
obramava te interpreLa"le
kot manj pomembre, ne da bi se prej pozanimai, tatsr"i".L,t
*"Ui"r,i" rJ"pNi"'"
"*
opravi.evati svoje ravnanje z dejstvom, da je bil v zavesr mnog l Monitorpn;;t",
k";;g"i.
Sludentski in zato oaitno, ysaj potncialno, manj kvalfteten _ projekr. je enako,"r;r
opraviaevatr mani resno obravnavanje doloaenega argumenra
zSolj z dejsrvom, da ga izreka
nizje rangirdna oseba (zenska, otrok, posameznlk z niijim aka;msHm'nazivom). -
]jetlg, sklicevanje napravilain oairti o neupostevanju formalnih procedur
vtrentrtku. ko bi
bilo potrebno soyoriri o vsebinskhwrasanjih, poiska! vsebinske
razlose za nar,rr",irr r.,.;"
in po potrebi rudi prilasoditi pravita,jc absurdno Sploh ne aameravamldgo,-j"d
o p.ocedurahih napakah, storjedh v aasu nastajanja Mourol/a, ker
bi r; vodilo ";;;;i;
vsrmn od
klju.dh problemoy in y kon.ni flrzi br bila Ujuans .!".asarja (spet!, kor Ze rolk;Ir;
pometena pod preprogo, nastali zaptet pa bi vsi razlozili
kor zgolj posledico drohni;
nesporazumov (tj poflanjkania ,infornacij(, preobrenenjenosri
ipd.), ki so se nalasal, m
kon.no sprozili plaz. Pri obravnavanju proceduratnih napak in reupoitcvanj,
polrebno vprasati naslednle:p ia, zataj obsiojeaa p.r"tu po*."rr;to., ,;i,;
,;
t, ,o ,rporr"ni nu
tej.institucilr, niso znana, drusi., zalaj praviia ne dcr.tejo tot inst-nenri,
ki n;t ;i;j;;
delovatrje instiruciie in posamcznikov, ampak nasioDajo kor msrrumenri
reprc;rJe ;r;tr
posameznikomznotrat te insttucilei trerjja, zakaj se
nexpoitevante pravit uporabfr" lot ir*.*,
,/a vnazdi ;n lL' v odlo\r do riudi., tater mr smo/sre r toflatlu
/elo poeo"o.7u u.to""r.f
rnstitucije seyeda nrso dovot le idealna p.avila - enato pomenbnoje,
kako so aplicrrana in
kako sejih izvaja, pri deiner re mislim Ie na to, ati so prrr u upoSt"rr.,
wsti na pravit ie
ul ...;;;;; r.;i
srarus Lako idealna pravita ninajo
-me p.av not"ne v."a.".ti. ;"
eksplicrrna in znan, vsakemu znotraj doloaene insrftucije, in vsaknov posame;.,*,
;i,;
y deloyanje instiruciJe, mora bjri h;"*,
z
jirni seznanjen. Sama.csa rakeg; ob p.ih",j;;" ii;i
nisem dozivela. Po losiki rradicjonalnih insritucit sem .".o.ufu
demer seje pokazalo, da ponekod pravita sploh ne otsta;ajo).
ao nlif, aoloput; *.u
fpn
in aetovata so _ tn oeitno re
delujejo - kotinsLrumenr konrrole in so kot raka seveda uzrrpilana za
usrvarjanje tonflik rov
in tlil Ker ruso eksplicrrana, sc Jih jemle koL ,tacir tnowledse,, ki naj bi
;,r" z" ,r".r;a"
lrojeno vsakenu, ti vsropa v akademsko okolje _ kor tara so pmvila scv;da
izvzeta iz krit*e, kar le v konteksttr nnade ins ruciie, kotie ISg, povsem
nat*"ri;;;;;
to,rt.aproauttiv.l
To ne pomeni, da bi bilo porrebno pravita spremirjari kar vsak
dan in kakor ;e komu zdi
/aSotoro pa ie pofcbno upo\revdli neearitne i,,t J5nje. fu iih ima]o
/ dutocen,mi pra\ ili _ atr
znaa'nom ntrhovcga izvajanja - posamezruti, ki vsakodnevno deixjejo
v okviru i""t,tr"l",,
teh pravil. To pa srno, v danem rrenxrltr, v prvi \rs,i lnru;s: ,oO"iuu"t,
ti inr"."r- in
finananovezani skoral lzktjudno naISH In Sero. povscm zsresenoje "lno
Dosamezdke ocenjevatr
po kolaini napak, napakc namrea vedno dela risti, ti
detuie, ,"L ti p" t.,t".i,;, t"iii;""
nalal kol najboli .Bt'vedno lzpadelrisri, krjenajbotj neattive, ;n na: Uor.: pritagoar:;r,
Slraitar
p.inarni kntefl.i naj bodo ustrczni rezutlari, torej opravljeno aelo,
v tem pflrneru pai konketna

MonitorZSA vot. Vtt/ no. 1-4. 2oo5


373
IritoNtToB zsA

- ionan o ie komcn tar na raau n , odprtosin(. o kateri je bilo na seji U O ISH toliko sovora lz
::_jr\a, date Mrr,7ol produki Limskega deta posameznikov z art*uliranimi interesi seveda
:ii. da rma rerra doloaeno rizijo rn inreres VeDdar pa m v)zija ne more biti kar vnaprej
:- losana kot idsologi.ja in rudj ne kor izktjxacvalna vizra Nadalje: odpriost paa ne more
:, :r1eniti odsotnosti kdterijex inreresov in s rcm tudi konflikrov - odprtost pomcni ral1lo
.. riob nosr sooaanja reh intercsov seveda koliko r so arrik ulirani in arsumentiranj
In kar j e
. ranoi odprros! kot taka ni hrczinteresna, sai \t kar dana in je rxdi ni nosoae usrvariti iz
' .r Odlrtosr - ali pa vsaj odprrost, ki sem jo pripravljcna podpreti - ne pomeni ar),trnTs
.r in mom zato nujno temeljiri na doloaenih kriteriiih - ro pa so naranko risti krircnri, kijo
-:.stav!ajo in vzdrTu.jejo, in ro nikakorniso zeolikireriji tormalnesa tipa, h dotoaajo srevito
i :-:iov, obliko bibiiosrafre, jezikovno usrrcznost ati dolzino alanka In nenazadnje vsaka
,::ra , odpriosti ( bodri Md nitotja bodlsi To?os.t naibo orJravliena ob tonketnern materialu.
-.)Mpadlasi real ep Monir,& (ne pa katih domnevin srrahoy o njcgovi ,uziin(), sooaenia
' .1.4 lvp, on t re od 7 n-cgu!rm odo.rm tonceprom l.
Sabina Mihelj, ,Fefleksrja zapeta ob zrdu revire Moniior tSH. (dar 19 okiober
2001 ) IKom entar le obravlren v cetoit l

:,Gledenedavnihdoeodkov,kisopovczanrzjzidomnoyestevilkcMoni/o/1,S1/_smoatani
- rlanrce Urednislega odbora Monilor ISH soslasno mneria, da vsc odtoairve, ti zadevajo
.:iinske in tehniane elemente le publikacre sprejemamo vsktadn zodtoaityamiin vedeniem
- ! orot rn alarh Jredn'skcga odbori V^ni or tSH Re\Ud \,loni.u. nikakor re.jedi
: :-raenim osebnim yizlam Scveda pa so viziie yedno na doloaen naain osebne, rcrej siva.
r : i rm eTnikovih aspira cij Vsaka yizij a je lahko samo osebn a Vend ar pa se. ponavljam. naarii
:- \{onitor vedno sprejenajo ob vednosti Uredniskcga odbora Moniioia ISH in ob
::ncvanju predlosoy, k jih posredujejo vsi alani in alanice Uredniskcga odbora Moniror

Tadej Praprotnik, ,Kratko razmislranje o nedavnjh dosodkih vuezrz iztdom nove


Sievlke I\,lonitor lSH" (s d )tKomentarje objavjenvcelo| l

I ,Ko smo v eni od predavalnic na tSH stupina alanov UO Moniror ISH poslxsali
zvoani
:::i\ ob sestanku UOIPI ISH z dne 5. okrobra 2001, je bil lisr lapiria, na karercea sem si
- !| la zalisovaii utdnke ob posl uianju. po dveh uratr poln popisan jc bil s cirari na sestanku
- -ormi odgovori in usovori nanje. ac naktuano prepisen Ie nekai primerov: . uradnesa ,
:: abrla k vscbiuskemu sodelovanju Monitorja nisem dobil (, ,
na UO ni bito poslano
-"rfo obvestilo o Monitorju ( ,.. nisem bila seznaniena s formainostmi
slede publikacij
, za praMla bi se lahko pozanimala v knlrznici (, ipd Cep.av mi lahko oairate da so
:-(r r^Bani iz konteksta, pa vseeno lahko sUepam, dajcbito skticevanje na pravila v kritianjh
:\ah pogovoru vea kot oaitno Ze bezsn postednamoie zaplske me je ob koncu postuiania

Monitor ZSA vol vll / no. 1-4, 2OOs


374
MONITOF ZSA

prepriaal, danismrselnosovoritio mojil odeovoril in usovorih ob citatih,remvea, d, problem


lezinekje drusje o nk raj fonnalnih n ejasnosri in pravil Mcnim, daje proceduralne neiasnosti
iir napaketreba v tem trenuthr pxstiti ob straru, pri rem pa vloztinapor v razkrivanje drugih
konteksiox ki presesaio raven rsovorotr / Problem vidim drusjc: v manku samorefleksue in
komunitacije med sodelavci in zaDoslenimi na lSH. Menim, da se prav zaradi rega manka
dosajajo zdrsi, zaradi katerih sc krsnet lovimo na pra\rla [...] Ce podam par relo osebnih
izkusenj v zvezi z omenjenima revijarna, lahko usorovim, daje moto osebno ansazrranost in
pozitivno naklonjenost do tc\iie Manitor ISH pogojcvala pray dobra komunikacija in
konstanLen dialos med sodelavci, nikakorpa rdeolosko opredeljeya nJe [ ] Moja angaziranost
y rc\iji Mo itot ISH temelji na lastni odloartvi. Na drusi strani, kar se riae 7i,prra..je od
mojesavstopav Ln stitucijo miniio lar nekal aasa, preden sem za %por sploh izvedcla. Seyeda
bi lahlo o %pog pozanimala po uradnih poiehi problcm, ki ga Zelim rx izposrauri je
se
odsotnost le specifiane informacije v vsakdanjem ,ivljeniu ISH To je seveda te posled iz
loake mojcga sledrsaa Prepriaana sem, da bi se dalo z drusega sratrsaa sovoriri tudi o odsoinosii
inforlJ.aclj o Mon itotju ISH / Druso o?adJe, ki sem sa ob posluianju zaznata, je diie ma med
skupnimi jnrcresi in osebnimi iniciatiya mi. ae skupni in rcresi lahko v svoji nesaLivn i p'eobtek
prinesejo pasivnost, palahko oscbnc iniciatrve y enakem konrelstu oznaaim za pris rm nske in
lzkljxaxjo.c. I ..1 Menim, da je za obstoj rnsrirucije, kakrsna je ISH, porrebno us|a.jevanje
skupnih inlcresov, nu.tno potrebno pa je (slednje sem ob pnhodu na ISH sam, smarrata
sloraj kol pogoj za lristopl?) zagoyarJanle lastnih staliia, preso.idnje (sebe in drusih) in v
konani fazi realizirante idej Y obstojt Mon itorjd ISH, talsn esa, kaksen v bodoacbo, zaro ne
vidim nobenesa problema, tudi ae se sa oznaai za neteprczentutincsa oz. za rc\\jo, kr ne
poktitu $eh inreresat Upam, daje Listo, tarje reprezenrarivno zr ISH prav neuniformuanosr,
saj so lahko le tako upoSreyani vsi intsresi.(

Natasa Roselja, , Razmis ranra ob doqodkih na SH( (s d)

4. ,lSH se mi je pnlazoyal kot vrelisae in hram modrosri, znanta. veselja, svobode goyora in
trska, slovenski Cambridse ali Sorbona [.]Enoleroje,larserudisamaspadamvzsodbo
ISH rn se tako prepoznavam kot eden izmed subjektov znotraj insrftucije_ In seveda, ker
mstitucija pomcni ustanovo, v karero vsropajo in izsropajo ljudle, (r so vsi drusrani h vsi
enakopra\rni, saasoma pdhaja tudi do konfliktov, ki pa scjih predstavi, arsumenrira m reai,
sal jezrt raamejo in uporabljajo ljudje, katedh izobrazba niha med 7 in 8 stopnio ] [
yerJelasem,dascvmladrmstitxcrincdosaja.jospletke.spori,ljubosumja,izpodrivanta.po
katerih so znane fosilne ustanove oz izob.azevalne insriLucije z uteaenim iradicionalnim
ritmom, tl Zivijo samo zato, ker se podrejajo in enostavno dihajo v primezu kotesja sistema
prayilnikov in sospodov, h Ze 40let predavajo svojo dokrorsko disertacuo Mojinaivnostrrn
zivljenjsk neizkusenostite celotno dosajanje okoii Monirorja ISH in sploh poslusanje zyoaensa
zapisa seje UOIPI ISH naredilo konec Razoaamna ati pa samo odrasla ueoravljam. da tudi
ISH, ki je nastal, si predstavljan, ravno zato, da bi xsel oz. se rzosnil miselnosti zaprresa
s'stema, ki si ne zeli zdrave konkxrence, sveze kreativne mislj in enersle mladesaumr, posraja
insttutumrazprt -( /Kako*olize, kolcna izmed soooblikovalcev Mon irorja tSH sem skupaj
z Barbaro Zych slrbela za to, da so bili vsi, ki so kakorkoli povezani z ISH, obvesaeni o teo
retsko anali Liani pre novi oz dod atk u Ir revil il ter vabljeni k sodelovanju povabilo k soustvar

Monitor ZSA vol. Vll / no, 1-4, 2OO5


375
MON|TOB ZSA

-.lrresodobilrysi.kisosvojeelcktronskenaslovezarpaljTivi.roreip.of.esorji/ice,stn,
.j : r. Tnanstveniki/ce rer onosravno vsr sodelavcilSH prav tako pa jc rudi triaeae runen
-. -.-qlasrr deski y
prosto.ih ISH vea tot pol lera vabil in obvesaal. da reyria Monitor rSH
/t /a1-r|ru rnprd\ \nelno pa le dejsrvo. rta nam ie ramo crn,el,. L ne rrui vec
- -::n.ga poslanstva vMonirorju lSH, naphal priporoailo, ki smo ga porrebovali korprilogo
.:neliriev prij aye za sofinanciranje liska na razpisu MOL profesodu Vosrincu sva poslali
i - - s\o kazalo p nspevkov 07 atankov in Ze .aslcdnji dan, torej zelo u rsentno i. kolesiatno,
- i.rbrlr njesovo stmkovno recenzijo. MOL scje odloail, da nas solinancira in tako smo
-:: r-usrm tudi zaradi recenzentove hvale obvezani rzpeliad oz izdari reviio (

Spela Vodopivec, "ob postusanlu aoanesa zapisa sele UO tSH (rlar


" 1 I oklober
20o1)

I : . Hruseyici sem skupaj z n claterim i mlajsimj sodelaycl in sodetavkami ISH opazila, da je


' . raia pobuda o ustanovirvi nove zn an stvene revije oz o raz iiritvi MonhoriatsH s teorerskc
r r m delol .p.eiera - miro rcaeno / don..1o rero relerrrrar,,Li t,odoonr mtacni
:-:.idnosti in ncansaziranosti smo (op. arorice - tudi v nadaljevanju goyorjm v mnoZinski
- \i tam, kjer so v ozadju spoznanja kolektila UO,,l.lonitotja ISH oz mlajiih sodelavk in
i3lavceylSH. i(jerpanavajam svoja osebna stalisaa, sovonn v prvi osebi edninc) z izjemo
: "ekalenh profesorjev/-ic na ISH rcr obaasno rudi stavnc tajnice, Iahko sledili Ze v aasx
:-.ral na manifestaciio, kaLere ramen re bil opozorti na diskriminarorno, hipoknziisko in
, " .elno /1ani\eno poli,i.. , Slorerr i t d(or ,c,e te nJn:te\,aciid, st Lpal,, manitenom
'.hjezfijh, opozarjala na mu]ripleprobleme in ncjasna nerila y slovenski znanstvcni poliriki,
:-:dvscm pa je izrazala podporo ,a.i? rkxpri insrilucrii (slogan ,ZA ISH() rrljxb mnosim
:-iiskom (od znotraj in od zunaj) smo jo izpeljaji relaiilno ,ipajr, (.e je ra lTaz, kr je
L -loriran plehko in rrzno, sploh primeren) in bili delezni tudi dokajiniesa odmcva sirie
=irosli (zbranih je biio okoli 2300 podpisov v podporo ISH. precej mednarodnih podpor _
li s pomoajo profesoiev in proibsoric na tSH, bilo Je kar nekai poroait y mediiih. nekai
'l'-'l prl/nanis.av"1 na (amd ir toordmar^r camd - Sdoilr V hetj in Teni
^.sanilar^
:: didrusim soorsanizatoriem/soorsanizatoricam, kolesom m koleaicam z tsH) Zanrmivo
: da priznanj ali kaksne odka te pozitivne
besed e n a sami in shtuciji ni biio To je zc bito alar-
-antno dejstvo. ki pa ga ja, (mislin
pa, da so enato obauliti rudi noji kolesi in kolesice),
3jela zaradi kntianesa prcbqia v javnost in navczaye novih stikov (s SOU v Ljubliani, z
-:karerimidrusjmi podipiomskimi studenti),.isem horela oz rusmo horel
zaostrovati prav
,aradi skbne priprave tcga dogodi(a imano danes zbran
obsezcn materiat in dobro
:r-ani?irano dokumenracijo, in upamo dajo bomo uspeli kmalu (ali _ bolj realno nekoa)
!diobjaviti
ln zakajje bila manilbstacija vjavnosti pozirimo sprejera? Zato, ker smo orsanizaro|r seveda
..1 /r \edel. ldl ie rd\J.rLenca. \te,o ndse ne e rr kd, ie reatno{. mdrrte\dc t., nrs,no
i
iotelizajeti totaia, zd zevadtudivsepoprek(karsonordavdosodkubraiiris,kineraz!-
nejo drzavlj ansle participacjje vjavnosti), sevzdigatinad druse, iemvca /./a/2, a interwnifttti
kdhto\tsu Dt izpe\atl jasen in ncdyoumen cililnr p rctestni aktptoti t ddetunt ostirr,zeta

Monitor ZSA vol. Vtt / no, 14. 2OOs


376
MONITOFZSA

natanano odmerjeni in perfid na iput.)hitnosti\ znanosti (kontretnoje


redaj sto za neko-
rektno, dileranrsko in refieino zn an stveno polrrto ministr"tva tn ,a viaao netompelntnost
oceaievalskesa sisrema) Za hip v civit ni in javn r akcri v nedvounno
izjavohra tenent zdtrii.ti
n ezdruzljivo (in bilo je skorajda ns/etetno
sledari, kai(o so se na odru zaporedoma i,meniavati
ljudje, kr so si srcer nasproinik in zivito v povsem razlia.ih, nezd.uzljivih
svet*,lrl, ti ,_"
n atanan o odme.Jen cil.l. zavedaloa se
Ze tedaj, da se bo prori rarsri nespod budni klimi;erte.no
treba boJevari tudi znotraj instirxcjje. tn da boj ni izbojevan z eno.i"_"
Yerjetno trajal se dolgo "t"lo, ".pat
i.
Sklepi s.eaanja starcjiih in mtatsih sodetavccv/sodiavk ISH, kije
biio ter, 2000 v Hrusevici
'u /a nas mra,'e sodetarke in sodetavce - /are,.ui^ir tctimosiupaU.dasorudi/atbs,zd
starcjae sodelavke in sodelavcs ISH_ Nlsmo jih sprejeli kakor
le ie en; od p.aznih, lozmct e*r
in neodsovornih sest. Po svojrh moaeh - in rskeno upam. da rudi
skupaj z sesrami drusih,
bolj izruienih sodelavk rn sodelavcev tSH - Jrh bon" ,trS"ri trp"f.j"t,
,..;,f2"
p,
Gama - starejii kotega, ki se m ro spozna,,ni imel .*" * t"- _ ."lrr, ".t":
*t",i p"rr.rii" ,"
ureditcv Baterije z 20 okvlli na hodnikulSH in doslej zper;aU ave
umernisU raz,tavi, e.o pa
je ponagala izpeljari Alenka Ja nko Spreizerj Nr pa
nam in ne more nam bri v spodbudo, ; a
se na ISH (l) sovori, d, ,iz vsesa skupaj irat nia ne
bo(, ke ni vizrie( ff."r.."t." ri i.
izrekla Neda Pason p.ed zaaerkom 7 sesranka UO pubtikacre ISH,
5'okt;bra 200i, i;;
sen zabelezila T K , nana iata pa sc je 11a Lro itot rs
t a podobne namige srno strsar; iudi ze
od &ugih kolegov in kolesic - zeto odirno gre za,ci*rlaru
diskurz()
Nenavadno in skorajda smesno za mol pogledje, da starejii
kolekriv ISH (z eno ali dvema
'/remamr.
U \ra odprti oo inretekruatnih jntesUcii mjaj\ih, razen. kosre,/a i/rmianre
in
desradiranie dela in dejavnosri mlajsih kotesov inkolegi.,."
t"z" trl" ria* r"i.r",*i*."rti,
da br deloyal enotno (ne mislim unifrkarorno ali homogenizacrsko,
marvee mi*rnalno
poztivno in kohea\,.no v razmerju do.azlia.ih pori do
intelekruatnih spoznanj),." p.rri, k;i
znanstvcnr koleltN z nekim skupnim _ okoli znanstvenih probtematr
strukturiranirn _
imerovalcem, sposoben distusij, arsumenrov in odkrt; konfronracij (r" j;;;:'
insttucionalno sozrje nuJnaskupnaideolosija, ki naj bibita sprorirefle "
r,rf.Or*..r"*
,nlajsi( poles svojih p.ojekrov in zadotzirev, ti jih izvajamo brez ptaaila
osrormo aasa, posovodrri z ijudmi. ti bi morati biri nasi uertetji in
rn nam;lj;;
zetedi v profesionalni
predanosli, zavezanosri in anganranosri, pa nimajo
nrti totifo tofegrafLrosL;u spoStovan;aao
nas,_dabi se i.formirali o nasih dejavnosrih, izvedenih v skupno dobro in za d"t." *" iSH
(,mlajsi( smo ve.kar poskusah navezari ra stik s starcsimi
kolesi rn 1"1"8i"r.i,;p"-;;
odboJk, prL razsravah, pri revjji, a ni nrtdar bilo pravega lnteresa) in Unapostea ao"rq p..t
nas nro postavili nfti enesa skupnega in kolesiatnesa projekra, kr
bi v insriluciJr d;;vat
kohezirno (Topor to nedvomno nr, a o rem kasnele),je dovotj nenavarlno
dejstvo, kisamo na
sebi priaa o doloeeni nesarimi klmi na fakutrcri. Tu *St*r,,
r"
,mlajSihq kiso s strani ,starejsih (, bodisirgrorira bodisi ob.amava,i
*Uj *o"-i _ prO"tt"
priprava in zvedba sreaanJ EVS Epistemolosko vide*""t.it", pr;p.r""
kot,etaj;fe;;;;;:
,"""
struktue in delovanja organov Studenrskesa sveia tSH, *"irr.""I.i.,
rrrrdt*i:""rg"rir""iili"
iigirir,
kxltunGumerniski projekr )lsHRazsiritev posleda<
iime izvira iz manifestacr" 1"4"r06,j.
na kateri sta pertormans stem inenom zvedta Aleksandra
Schutrcr in cresor ir.rik;;i;
ol-viru kateresa so bite doslej o.sanizirane fi.azsrave mlad r umetnic (akadem. sfira;ke
Alenke Koderman, torografinje Nade Zsank. foios.afinjc Lidjje
Katiaj, ,"r"""; ;";
Stxdertskih spleh l srrrm in v,rtualne knjiznice ,rbtiotheke, kj jo
, b"r". ,"._r;;"
Monitor ZSA vol. Vlt / no. 1-4, 2oO5
377
MONITOR ZSA

= ISH pripraylja Marrin Zuzck, zasnove sptetnih strani za etekironsko revi.lo


]l/ozra
i.r\ ilna dela okolj revijc same, socialjzaciii namerjena sportna deiavnost. za katero \nro
- .r.r \uoai/m.djsini roler. lN./.ir\cnnoseu-rse/zJe\e.krsmojih/dcetivmr
.:
.:ae iniciarile in brez vase podpore, kijc
!rista, acle priila, natnadno in z nekakinimi
- ,!. ri in neodobrayanjem, lakor daje narcbe, ae sploh kaj podnemo in
s tem razbjjamo
inbno letarsiio na insrituciji. ti paje,racronalna in koo.dmirana(.
. -:rrj kar od ras. kr ste smre.lsi in naj bj biii tudi botj izt< useni kolesi in koteeice. priaakujcmo,
'. ir.noje.dasc,aevamzan sli in reatizacije mlaj lih kotesoy in kolcgrc predsravljaj; rako
,::.1iro,damcnite,dajckohabiracranaISHresnoosJozcna(tojenapostedrazb.ariu
. :.r: J o-L cu Vosrinca po 7 sesranku UO p ubtikaciie H),
svoro k.irito konkrcin o
' .: {rcdnu rpoinenJko 1a tiroi. ti \ dot .iere D-o,e\.enastayljare
IS

p-iJ le ro ! aeaio +orcas. u-n


.' -eio r1rerJlepreldsbiora.,oJepodre,ene,.'tdtdo,]lnakonul.tdcijdje.d\osem
::- cana vsaj jaz, nujna, lakor jo poeoj za dialoako komuDikaciio vaie intormiranie o
' . .. , h 'rJtel.ih ,,lra1i T hJ('t Iotego\ 'r totegic. t-eder .e )pLiaJre \ \rcdrorelic !a]l
: Jerlasiranje) njihovih triterijcv m prcden sploh tarkoli eovorirc o vsebinskih vidiiih
: . mlajiih(
tl lancc prclesamcndsetoie Moinamen nipnlivari oljana osenj, kj
sajezanctito (druso)
r :ro JozetaVogrinca (Senaru tSH), napisano nekaj dnr po 7 sestanku UO publikacjjc ISH,
.:.!aneje, navedeni daium in ura sla ,9 oktobra 2001 ob 8h( pisma siccr ne bi smela
j:ir (vcrjetno je ro bil rudr namen), vendar so lni v adminislraciji namisnitr
). da me
o,,dJevd P..no so mr \cerri rpe.ek. o oko.norar ra moro irsinenco /! trdrct ca\
::\azall v releratu ISH Vtem Vognnaevcm pismu sr navcdbe (ct,nadin. tako seicdo
! I OP TSH in oo mere ,,.ebr^ redta n,cdnd!,n cJ Vorrl.,rla tSH 1b \esr"n(u r
;crel,.
I . m ac to, daJ?D,popoinoma sanovoljno suicata sesranek za danes ob t2h(. za
katercsa
i ,nihac ni pooblastil( - oprayiaujcn se, acje v navedbi karsna napaka, vendar sem Dis;o
. :da leza k.arel aas m scm ob proprsovanju
njesovc vsebinc bjla kar precej rznemijena).
n katerih sc odlo.no osrajujrm. (Tisrim, kije kaj do resrice si iahko zvoani zaDis sesianr;
. -'ilusaJo: kaseta z zapison sstanka je v knjiTnici ISH vsakonrur na loto
za posluianjc
\1:.im, da ie moja prayica, I(er seln bita nepo syoji votji innepo svojih inrenca}] j poteenjcna)
\osrinacvo konstrukcijo v navedenem pismu, da rudi o rem
lovcm neta:-tesea-N"
rncnjenem sestanlu nisem izrektanobene oscbno Zaljivc pripombetej osebi m tu;i
ne drusim
ir!7oaim osebam, kakor rudi nisla z Alenko Janko Sprcizcr (k I rem pismu J Voerinca
'('adomJ'/&rc
^or dkrc :,r,Tor.jn,,sttrcd,ire.tartd,,dr ui tate /erte po o,.ra.ri, t"tor
e mosoac razbratiiz Vosrinaevesa pisanja, ampak samo zato.
kcr smo se na koncr omenjenesa
.esranka rako dosoyorili (Jo7e vosrinc jc medren zapust preaavalnrco)
Nataniacjer
ioeovorili smo sc, da je pobuda za nastednji sestanek in nadaljevanje pogovorov na mu;jir
lolcsih in kolesical Poskxs rekonsrrukcije morrya za rar napad ( name osebno) me
naper;u.je
na tole interpreiaciior J Vosrmcjc pistno Senatu ISH napisat poiem (pripis,ob
ah;;b
datumu lo nemara najboljc potrjuje kar sam), ko sem - ur pred uradnonapov;danim
sesiantom
I oktobra 2001. okoli 1l 45 zavrnrta neuradni zascbniposovor z niim za zaDrrimivrali. r
\ .g-inc. lrJe b I do.e c\.D, ci.rc /a\rr:rre retali\ru tooperbtirel-. .e tSH rakoj /dre.
zapusiil in zaradi tesa je odpadel rudi uradno napovcilani scsranek Menim. da
moran na
(a(sne drobne manipulacije opozoriri, saj siccr zamesljujejo
kon rckst in resnianemorive pisania.

MonitorZSA vol Vll/ no.'t 4, 2OO5


374
MONITOBZSA

Pnrymhe o lastopnem naslaianiu rcriie Mo itot ISH, a Iopasu/Manitotiu ISH in a no;ni

V nadaljevanju podajam nekaj svojih in urednistih razm$ljanj v alinejah:

,Argumenti( (se y Hrusevici in zatem veakrat ponovljeni na ISH), ti naj br nas (,mlajse()
odvrn,h od delanja nove revije. so bili prejkone lliiejski. ae naj nayedem le dva od
njih: ndj si rqie poiiiema nerta | ;e tansndnih rciiah, ket je ta Laije. Mnnoltede,
nekaj ,mlajsih( se nas je ob tem ,argumentu( posovarjalo o tem, date Ze sam obsroj
lalega ,argtrmenta( mosoae jemali kot statusno in inrelekrualno desradacijo lSHi
sarni nrmrea dkdar nismo in ne borno rzbirati lazjih poli (ne v znanosri, ne v ZMenjui
in to je ,avestna izbira, ne pa kara korncidenca) Mislim, d, talina strategija e/ry
I
loes nima mesta na resni znanstveri hstirrciji Na drusi strant pa rudi
zavestno noaemo sodelovativ,ze lansraflih( revijah, kjer se - obraaJnoje 'mlajsi(
iako - ne
da objavitr alanka, ki je kritiaen do obstoJeae produkcije (kar se je Ze dosajalo
podiplomslim Studentom in studcnrkam ISH) Mar morano zaraditesa mirovari in
aakati na,bolj naklonjene aase(? Dmd ,arsument( enakesa reda,li ga sama zalraaam
in ki ga tudiured iko zawaaamo, vayi, dd na tdka naihti i sntucii, kdkatje tSH, ni
hwA naii zd dye rcfii (l). Prvia, majhnost neke instiiucije nilakor ne suponira rndi
majhnih ,enersetskih kapacitet( ali intelektualnesaporenciala, in. d.usia, marerial, ti
ga imamo zbranega za naslednte ft, rc\\e Manitoria 1Sf/ nepos.edno zanika iakane
trditve. Glede na minimalistiano frekventnosi lzdajada Z]2rra (dve dvojni srevilkj
revije v sestih letihJe bolj skromno ,koordrnrGna( produkcija), brzlone bi se ob rem
- in io je realno stanje, ne risro, ki si sa UO publikacije tSH zamiiija posovadali le
o litnbnski, \endat p menda,racionaln! koordmirani, naarrni in kvalirerni( .e,rx
Toda, za tosa? In v okviru kaksnih krite.ijey? O rem, daje dekan Draso B. Rorar pred
dvema letoma takor neke vrste poson in stunulaciio za 7or,or organirual med.arodni
Editorial Board, kr kosarv UP pnblikacr.Je ISH nizanimal (ljudi, ki so bili pdEavljeni
sodelovati pri mednarodni reviji, odgovorni ulednik sploh ni lontakrral), sptoh ne
mislim izsubljau besed
- Monitot ISH je mateialna $rbstanca in za njo stojr kolekriv s premiiteno srraresjjo in
diferencirano notranjo aleniMjo revjje. Torej izhaja in bo izhajal (razen v primeru. ae
saboste prepovedali; a redaj rudi nekatenh od nas vedeho ne bo ved ru, da bi skrbeli
za kohezijo institucle, kr tesa sama pravzaprav noae) Revija bo med drusin izhajala
tudi zato, ker mnogim od nas prek obstojeae reviie Ioror ni bila omogoaena moznost
vzdrZevanja mednarodnih srikox ki smo Jrh v nekaj lerih vzpostavili in jih Zeiimo
sojiti, saj ?,r,s, pryia, ne izhajaredno, drusia, se nrhae iz njesovega urednisrva doslej
sploh ni utvatal z rzdelavo disrribucijsle baze, ne v Sloveniji in ne zrnaj nie, in.
tretjia, ler je bilo v rrpor vlozene veliko, veliko manj inreleltualne energije (ni
elaborirane ysebinske ale.itve, ni preyodov temeljnih reksrov z, posamezne ISH
prosrame, ni rubfll, kjer bi priblizali bralkam in bftlcem misli in vsakdanje ,vljenj e
intelektualcev, ni receflzij knjis, ni poroail o projektih m razistavah na lSH, ni kirianih
tekstov o stanju znanosti in krltnr na Slovenskem etc , erc - Iolos je, rak, kakrsen
trenutno je, bol.i zlozenka priloznosrnih rekstov iz veainoma - prolesorctih predalov),

rronitorZSA vol.VII/ no. 1-4, 2OO5


379
MONITOB ZSA

(:r lahko vsak malo bolj resen mrelcktualec, ki imz ,razvrro( oko
za opazovanje
.-:arivnega in&lektualnega porcnciata (kar jc
osnova dobre in ."rr" ,;"rr,"";"
.rnucrje), rakoj za,na. Vendar vseeno menim, da ro ni kako dokoneno
sklenieno ari
- 1p dvl \u deisr\J. ampak da ie rD-cmelrba nd b^rje ,eono mogoca, .c rele rotja
:: regd Zeleli sno sj - in to sem si koL aktivna atanica urcdnisrva reyije zeteta tu;j
,:1a dabipft.' z Mantof:em /sH spodbu dili tudi botj azurno dcloyanjc ?or.,ra, saj
-:s ramen ni bil riyalstvo, temvea odprta vrata za tvatiteLne
izaeke za vse mtarSe ia
i..r.tie kolese in kolesice v obeh revijat.
t :r Da smo, ker do danes ne vidimo takega srimutarivnega ali zadostno motiviraneca
_o-,/a s ,ran; strdre,,rh
tore8o\, tar bi hrto te norratro \ kotr(or LoLio
- : rmalrziran ft insritucionalnih rrmerah (,imse( na ISH so oaitno aberarivne) zadevo
.. . il. r,,ocriaU \amr rn $ ob rcr nast^nrtr na .ine {arejie ,udela,(e tSH
t\ecinumd
: :o slede nakoliaino vlozenesa in neptaaanega deta ztastl
dclan ISH, znera]prispevki
: nrojekrih pa se nekaten drugi profesorji). ki so naln p.i irp"r;*i t"eo
#te,,"eu
..ojci(ra bilipripravljeni 4rlh,, pomasati. ,^ktivno p,avim, ,e pot,Jerr"m.
,- da smem yimenun ajsihsodetavkin sodelavcevISH,
alanovin atanic Uredniskesa
.lbata Mannoia ISI|, rikaj ponovno, poysenjasno rn neposrerlno
izjaviti
,::tankaUO Monitotjd ISn z dne 19 selrembra 200r), aa nas v nobenem Gktcp*2
segmenru
i ii nalmani ne ovira in se manj oc.oza nadaljevanje rzdajanra revip Z,z,r, za-to tuOi
-3 moremo mzumetr, kakoje lahko mosoae,
da bi revija, ki smojo z vetikin
: rudr yesclem - prepriaani smo, d, kvatirstno _ ketrali v zadnlem tetunaporon, in vanjo
, :ozili jzredno veiiko enereiie jn
truda. kosartoti ovirata Ue"da rc ittra npo* _ti,.
z.Lo kerje tollko narejenesa, ker imamo v urednistvu izdelane,naarte
.I rd"iDe&. orearr/acirste8d'r \sebirs^e8a \rdrta.,r ker rerija za;rihodnosr
|e "toorrtrnrranz in
aralirclna(? In aeje zahrcvnosrn, kriienj rer.ije zadovoljiy za prominenrnc
trancos;
iolege m kolesjce z EHESS (ki so videli nase mareriate in nekaten
tudl sodelujelo v
lednarodnem svctovalncn orsanu), br brzaas moral biri rudi za
inrelektualcev. ae totesi in kolcgice na ISH zatrtevno.ti
nekaj sl;skih
bt".!a nase rev;;" ne zn"i"
ieduciraii iz naaesa rdctka samesa, smo vsclej .a *rpnrueo, ar]r"
solosravitve njihovih reksrov jn bcsedil
..
poarrsi
iz rcyjje Mo ik)t ISIi natat)Ao t;
i.gumentirano - ae bodo te sugestije in prori-arsumcnti rudi taksni (dostei
smo bi
ielezri bolj izrivanja in sploi.ih sodb brez rcalne pocllage) potaZemo.
.r. rr'\lil'. rn oni nalr. 1a Idj ni\no in narobc Ce \e bo knlika nrna5d]a rdna tat vse
rea,nos.
in na Tnanstyene pertinence.jo bomo radi rpostevali.

'- , -:..! Se erulneCa tiru gtede odnasd da ttetd in intetekt at e itl knlesiatne atlsoyarnosti
. .:j proLl u z osn ovni principi ir izhodiiai fakulrere (
ISH ), ki so obenem njen /a6,/, d ?rre
tn ed;na dilferc n tia specirtca vokolju, po kateri se ISH toai od
FFali FDVipd. rnsriiuclj,
prctezno (posame,niike izjemc seveda dopusaan) pogrezn;cnihnaeni
stranivpopohl
\seenost slede vsebinskih r.idikov znansrvenesa dela rn na
drusi strani usmerjenih
reainoina v nomenklalurno akademsko inresraclio, ro.",j, ntfur,no
a"ror r;", utipu,
rapcciranje enot v Cobiss-u ter zbiranje fxnkcijskih alinei ,u trrt"n
iV.
iaantifikacijo in tormalizme, ki odpravtia.jo vscbine, je zame kor znanstvcnico
i ",
in kot
cloveka, ki ne mara.mtgarne darvinisriane srremrskosri, nesprejemljivo prepnaana

MonitorZSA vot. vtr / no. t-4, 2OO5


3AO

MONITOBZSA

sen, da ro svoje sralisac detim ie s kom y UO Monitotid


tSH Za llltetektna,tca I
inreleltualko imam se vedro (ne
sledenabendem
angazrranega, toda kritianesa, odgovomega, a subritn.eo
k*j"*r*
, rrr"r"""ip"IO-U,i
efor"fu, ki ;.u otart"k;i
drzi odprra za pflIodnje rodove S Le
ISH, zame nesprejemljivo. Ko.kernele, nesamo, je nesprejemljivo to. da nekdo
da ti

podDrc arnak to urednrito /ar rn er izvedc


ccJo neta\no
.rr D1(nlo.
bre/ nedvoumne8a od8o\ord aqoricr rodsovor je domatr
morala izsilfti) To imam za ncodsovomo rn znansrvenila
nevredno p"t"tl" ef.r"r,
kije atsHbi d,ri
PraI red razp
rst
vseh iuredm UOp ISH podp, O ,". O, Inor, o,)""r,,i
a\torje in jih opozoriti, da pdpravijo in pravo.asno
teh naros, ki zares predsravljajo dolznosri osebe,
oddajo kandidature Nober;;;
obtieqc|e j\ kr tc zadolZena za njihovo nem oteno
h j
",
t*t",i" lit,i"i",ii"i"t*
izvedto, n r tila opravlien a. N:tree n i
pa

te lahko zadeya nadaljnjih pogovorov r


A elementama dejsrya so na dlani. z

p.ed jasnini ibrnatiziranimi vidiki

redno udajari kvalilerno znanstveno r


pomoh), poiesdekana, ki nam stoji ob s
zaznafi in na njjh Eraditj insrirucronaino prepoznaro
A rudi ae ne bo na ISH zaael

llalrnr toakr svojesa obsroJa: ko tahko vsebrnsko zanJe ponudi


le mato novesa, kar bi
ne bilo Ze na drusih fakulrerah, poles resa pa
ni sposoben *^ir;
"ti
raaslovalnem potju/projektu rcs dobro sorlelovala. "Up"
ti *
K, b t.,tie"" ,t"r"
"U"ni"i."l,

jm. da nisem edina, pa


aeiudr sem. me to ne

ni konfronrac{e in k v dokrorsk
n imajo rezi
niti definhan r objektov svotesa alomn evnesa znansNenesa preuaevanja
(in sploh ne
vedo, kaj rirobjekti( ali rpredmeti( so).Je ro
zame sk*Loo rfr.._moln poln"ni. J,

MonitorZSA vol. Vlrl no. 1-4, 2oO5


341
MONITOBZSA

se tu sradi verisa i.telektualno nesposobnih m iibk r alenov (vzorcc, ti sa vsl zelo


dobro poznamo z obeh slovenskrh unrverz rn ga zdaj rep.oducira ludi ISH), ki bo
verjeiro kmalu iz institucjje izrinilvse, karje na qej kritianegain pertinentnesa. Tesa
ne soyorim, ker bi si io zelcla, ,mpak zaradi tesa, ker sre - kakor kaze - st.ukrurna
transfornacija ISH vrej, zrme resresivn smefl Obtem ISH za zunanje liudr (dL vsaj
za mnose studente in studentke) ie vedno osta.ja Zariaae idej, saj smo sa tako - rudi
skozijamo manifestacijo - pfllazovali, medrem ko r^ztoral mcd videzorn in dejanskim
ansazmajev nekaterih sodelavcey in sodelavk postajavse vcaji. Ne zehmo si vsaj ne
v uredniitw Monitoda ISH - bodoam podiplomskim studentom in studentkam
prikazovali lazne in idcalizirare pflhodnosti, ampak rcalno intelettualno delo in
konketne projekle
i2m, pa sem opaziia, da se na ISH dosala 5e nekaj &usesa ISH je rncnda zaradi zanimivih
ljudi, ki jih zdruzuje ali ki krozlo v njesovi orbiti, seveda tudi magnet, ki privablja
psevdo intelektxalce, da bitu rmeli alibi rn si brezvestno , sposojali( rdeje ah rezuftare
dela mlajsih kolesov in tolesic, ki bijih nato aim hitreje lansiralikoi svote kakor da
br y znanosti 610 za nekalino umatakchirstta (mlsljenjska hitrostje nemara arribur
vsakesalucidnesa intelektualca, nikakor pa sama na sebi ni dovolj za resno znanstveno
delo) Od ro\rsinih prilasttvenr]l i8er in desradacije inlelektualnesa dela se rndi
osrajujem. Zamisli, ideje, teme, predmeti, pojmi in koncepti (denrmo, marsmalci in
bohemi kot obj ekt prcuaevanj a, ki sejeprot linsvistike na ISH, ko sem o tem napisala
seminarsko naloso. zdel nezanimiv in nepotreben, teDmarginalcr( naj ne bi bili
,uporabnn( za rnisljenje druzbe, antropolosiia prosiora in kraline, zsodovinska
anrropolosija kulinarianih praks, zsodovina hjise in intcleltualcev, konstrukcija
memoriie, druzbene reprczentacile, zsodovrnska socio-diskurzivna analza Ltn.) se
seveda ne pojavijo sele, ro jih nekdo od nadreJenih (na ISH ali kje drusie) opazi v
knjisah oz. na mednarodnih simpozijrn (aI huje:ko opazi. dajihje nekdo od,slovitrh(
intelektralcev opazil) in pray tako ne poniknejo z njimi r.rcd Vedno so 1u1judje, ki se
ze desetietja prej uLnarjajo z nj,rni ah pajih tako ali d saae pre.ijo v svojem studiju
in s temodpirajo nova razisloyalna polja. Pflmer destruktimesa delovanjav zranostr,
ki sem sa skusala na kratko orisaii,.ie poses ustanoviteljice ISH in urednrce SH v
preyedeno deio Mauricea Halbwachsa, za kateresa sem samanapisala sprcmno besedo.
Konceptjebil uniaen zaradr trzne poteze (,kolektivni spomin( sre bolje v uho m se bo
bolje prodajal) in zivijenlskrtrud atorja, dabiloail spomin od memorije (rorrerlr od
ninoirc).jezeno s^no Eesto neke podjetnice, ki ni ko.zxltirala prevajrlca, uniden.
Uainki so neizmerljivih razsezrosti, cele senemcije ne bodo ledele, kat pomeni
konceptno misljenje- Misi,m. da tako dzne h podle prilastitve idcj brcz arsumentaciie
resen znanswenik ne more pnyosaiti. Danavsezadnje rxdi v zanosti obslaia /u t pldl
Vse to JE povezano z delovanjem ISH, sajjezares sroteskno, da tovrslni izkljuaevalsko
rlvalski in lrzni elementr, namesto oblikovanja vzajcmno spostlivrh razmerij v
znansiveni slupnosti, ne srozijo ISH le od zunaj, iemvea tudi nemam celo bolj - od

Taia Kramberger, aslstentka zsodovinske aniropologiie n odsovoma urednica

za hunanistene in dtuZbeneznanosti " (dat 20 oktober200l)

Monitor zSA vol. VIIl no. 14, 2oos


342
MONITOR ZSA

revilo Monitor se potrdi Tajo Kramberscr za odsovomo urednico, Sabino Mihelj za


'Za
slamo urednico. za alane uldnlstva: Peter Arko, Aldreja tnket, Alenka Janko Spreizea
Vladislav \4ado Kotnik, Taja Kramberger Spela t edinek, Sabra Mihelj, Tadej ftaprotnik,
Lucia Rodeshrero, Natasa Roselja, Maja Sunaia, Dobdnka Valkova Nina vodopivec, Spela
Vodopivec, Barbara Zych, Martin Zuzek ter mednarodni urednlskl svet: Marie-Elizabeth
Ducreux, Marla{ecilia D'Ercole, Janez Justin in Draso B. Rotar / Monitor izhaja kor

Sklep Senata ISH (St S /e), 13 rnarec 2002, podpsan Prof DrDragoB
Rotar, Dekan SH

Bojan Baskar: Solidarnostno smo se odpoved ali naiemu denaqu zato, da ni ISvetlana Slapsat]
izgubila sluZbe
Bnco Rotar: To iffiitucr-lo smo z leliko muko naredili in tijo bos zdaj podrla
Svtlana Slapsak: n
Jo torpediral nekaj ler
Bmco Rotar: Jaz je nisern nia torpediral nekaj letr
Syetlana Slrpsak: Temeljito siio lorpediral!
Braco Rorar: Sve.ldna. lahlo se gremo te /godbe
Syetlana SlrpSak: Jaz sem ti povedala, kar sem imela povedati Dobro, zdaj pa sremo na sejo,

t...1
Svettana Slapsak: Jaz vea nekosa, ki je bil prijatelj in liie res
bi rada videla, da ne sledam
naredil ogromno za to hiso, v takanem stanju Clsto osebno.
Braco Rotar: Opros! Svetlana, ne insinxiraj nobenesa stanja tutaj Ostro protesttaml
Sveflana Slapiak: To stanje gledam tri leta nazaj. oprosti Braco

Svetlana Slapsak, iz,zapisa nelesalne 66 sere Senata lSH.,17 lebruar2004

,Na drugi strani v tvoji klitr Ze leta opaZam predvsem borbo za lasrno korist, brez vodilne ideje (

Boridar Slapiak lDrasu Bracu Botarju], iz "Korcspondence z B Slap6akom, 24


29 marcc 2OO4"

,[ .. ] Uainel polja je tu zlasnkoptaer,)e p.oblenatiinosll: med sebot nahjuano povezane zadeve


se zsostijo v osrozajoa problen, odtod dalie pa so I...1 koijavnost predisponirani, da bodo s
podeseterjeno bndnostjo p kordLi nlj'/e teZa\e ! z'rezl s tem m nove nakljuano povezane
dosodle prepoznavali kot rastoae razseznosti, iastre problemu - paa !o losiki
samoizpolnjujoaih se p.raakoyani t . l(

Joie vosrinc, ,lntelektualec na TV. (spremna beseda), v: Pierre Bourdieu, Na


lelevz4l (v prevodu Agate Sega), Krt, Lrubljana,2001, sh 87 v op 5

MonitorzSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oos


343
I\IIONITOB ZSA

'-:nalISHI lsejenasyo.li6T sejidne09 03 2004 seznanil s po.oailom, da MinisEstvo za


(-iuro Republike Slovenite odobrilo sredsievza izdajo rcvije Monitor ISH in predlosom,
: bi revijo izdal, fakulteta ter sprejel SKLEP:Za izdajorlovc stevilke reyite Monitor ISH se
:::r senat lakultete informatrvno seznaniti z njeno celotno vsebrno.(

Sklep Senala ISH (5t S 6718), 9 marec 2OO4 podpisana Bed prcf dr Sveilana
Slaosak. vfunkciii dekan e

' l\ormal iunctionins in a democraiic society would open manydifferent niches formany
:;ierent associations and grcups no need to exercise the typrcal nomenklatura power of
':.ce!ting( or excludhg anybody from totality ofihe culture. But the pressure to censor the
-:mory was too strone. 1.. l(
Svetlana Slapiak, "hside the popu st machlne: Eliies, inte ectuas, narral ve-
providerc", spletna stran: M-sewi ktunisra ac atlrpop/nrateria /slapsak pdlai

(Sim pozij ,Rechispopulismus n Europa., U nrveza v G razu, 30 -31 nrarec200r)

, Ponovno smo dobili s strani minislrsrva Urad za znanost (Monitor) Ursenco o


:snpolnjeyantu obveznosti zaleto 1003 Prepriaana scm bila, da
so vse sr\"ri v zvezi s posod bo
-:ejenc I h
Drasrca Bac drcKorica SH [Sabin Mihe]l glavni urednici revue Montor lSHl, v
elektronskem psnru, 15 marec 2004

,Shepam. da src za ro, da drusa stevilka letnika 2003 se ni izsla To pa zato, ker se wdno
.imam potrditve s tvoje strani, ali sre stevilka lahko naprej v tiski lo sva se o tem zadnjia
rogolarjah, si omenila, da je Senat zah ieval celo vpoglcd v ysebmo Stey ke pred tiskom ali
$lje reaeno cenzuo Glede na ro, da sklepo! seneta se ni, bo to posropek izdajanja se
iodatno zavleklo Vendar za to nisem odgovornajaz Cc se pr(ozba nanasa na kaj drusesa,
ni prorm sporoai, se bom oslasila.(
Sabina Mihelj lDrag ciBacl, v elektronskem psm!, 15 marec 2004

. Verjetnojev poyezaviz ysem.Vseeno pa bi morali d o 3101 2003 oddatikonano linanano


eoroailo sicer lahlo zahtevajo sofinanciranje nazaj t l(

Draqica Bac,lsabiniMihe il v e ektronskem Dismu. 15 marcc 2oo4

MonitorZSA vol. Vll/ no 1-4, 2oO5


344
MONITOR ZSA

,Clede konaneca finananega poroaila sva se ze damo posovarJati


in rekla si mi, da bo dovotj
tisto, kar smo postati Ze Dred iztekom lera, zaro se s rem
nisem ved ukvarlala. V vsak#
primcru pa konanrh.aaunov na ministrsrur ne
morcjo aoliti 1ee zatrreva;o ol aoUer m, ,1

priiiska Se ministrstvo. bi
t$k (yseje Ze prakiano p
veljajonia. / Skrarka na re
Monrtodale s svoje srrani

Sabina Mihetj [Drasici Bacl, v eteklromkem pismu, 15


marec 2Oo4

,Obveaaamovas, date sreulka 3-4 V lernika


revueMoniro.ISH Zenekaj aasa priprayl ena za
tisk Eden lzrned sofuanceiev revjje, Minisirsrvo z, S"rrw.,
zaloznil(a(tj ISH), saj bi norata sreyilka izr ti se v teru
_,n*t _spolt, z" p.;iirt"."
ZOO: Zurof*s,oru.uao UOV..ir.i
. ki nam jih je podala sa. Draeica Bac.
/ Odsovornost za reksre, objavtjene v
delu Organz acrjske enore zalozDisrvo
na ured.ica/urednik oz posaniani podroani

zunanjih posesov v vsebin" .,u" r .


j s";,"r';9h",:':fi*;::i:",1".H.,,;,#;
"d

ISH kot zaloznikom revijc.(

tz,zahtevka za takojsnlo podporo revijirsH(, postanega


Senaiu tSH (vvednosr

takojSnjo podpo.o revui Moniror ISH ter se ob im


seznanil, da xrednistvo rcvije ni odgovorito
na sklep senara sprejeresa na 67 seji, da se Zeti senat
stevilkerevile. Senarje usotovil, daje rok3l 03 2004
informativno seznaritiz
"."bt;;
;;r;
za sprqerje usrre;;;";;;l;#;
:l:1*ll:l]ill.t , sa nd dopr,u rd\edri podpi, is,,,Lna l\aih6rj;1,,.'Kr.;be,*l
.:, re prva"redna ,eid ,endra ,ere pri.uiocd. ! rorer. rr. o.r. ,obq ji,
f.:IT,.:"
obra/toir,viio Vinrsrrslva
sKradu 7 /a sot\r\o. /nano,r in .pon RS o financiraniu izto, avel
s.nar

MonitorZSA vot. VIl no. 1-4, 2Oo5


345
MONITOF ZSA

\. larje ISH izpolnila ob financiranJu zida ene dvoine itevilke reyijc, v ?vezi z revijo
t.,ISH sprejel sUcpr ISH je izpolnila vse obveznosti dofmancerja Minisrrsrva za iolsrvo,
- .]-rn ipofiRepublile Sloveniiein ne sp reJema nikakrin rh obveznosriza tisl3 4 itevitke
:i.jka'n reyi,e Monilor ISH (
-: r y doprsu: ,lzpolnien, unrezno dariran ir podpisan obrazec l,.nirc... najkasneje do
.:. l1 marca 2004 (
lzDObrazca(zaDodsotnealanein6tanice6S.sejeSenatatSH(, r4 apri 2OO4
podprsana Fed prol d. Sveilana S apsak, v lunkciji d ekanie

:: ar ISH t l je na syojj 68. seji dne 13 04 2004 na podtaei resa, d, trredniStvo revijc
: rtor ISH nikoli ni posredovalo odsovora ali ukrepalo v stladu s sklopom senaia tSH sr
r dne 9 .l
1004 ier y skladu z obrazlozir\.1jo Minjstreiya RS za sotsivo znanost in spon
:-:li:lSKLEI']: ISH [ ]re z izdajo prve dvojne (1-l) stevilke V. letnika revrje Moniror ISH
-rlril! vse obvcznosri do financcrj, Minisrsrva RS za Solsrvo, znanosl in iporr ln nc
- 3lcma nikaklnil obvezrosii za tisk druse dvojne steyrlke V letnika reyiie Moniror ISH (

Sklep Senata ISH (St S 68/r6), 13 aprit 2004, podpisana Bed p.of dr Svelana
S apSak, v funkciri dekante

r:nat ISH t lje na svoji 68 seji dne 13 04 200,1 v zyezi z revijo Monrior ISH sprejcl
riIEPilSH t ljc plaaala lekrurein n ekatere materialnc stroike 3-4 sreviikey letnika revijc
' 1-rnrtor ISH in mora biri ob morcbitni izdaji navedcna kor soiinanccrka (

Sklep Senata ISH (St S68/17) rs aprt2oo4 podptsanaRed prof dr svetana


S apsak, v iunkciji dekanje

j..ar ISH I I ie na svoji 68 scji dne l3 04 2004 y z\ezi z rcyija Monitor ISH sprejcl
:KLEP:1SH [ .] se odpoveduje vsakrinemu nadalinicmu sodetovanju z reviro m vkoloionu
::. nazivu revlje ne sme biti navcdena (
Sklep Sen ata ISH (St S68/18),13 apr 2004, podpsafa Red prcJ dr sveflana
Slapsak, vilnkc j dekanje

.h sklepu it. 68/16: Senat ISH se ne more z enosrransltm sklepom brez uradnegain pisnega
!rglas.ja MSZS, !ri kaieren te rc\ija Monin ISH kandidirala za srcdstva za popolno izdajo 4
ircvilt (rorej dveh dyojnih stevill v letu 2004). se pravi, brez MSZS kor posodbenesa linanccria
ra cni sirani in brez vednosii uted\iar\a Mo totja /Sfl na drusi srranr, kar odpovcdari
.byeznostimin imetiza izpolnjeno nekaj, kar oairno ni iTpolnjeno Kakor.je
znano,ni pogodb.
(a.enl bi bluoele,?er e1 \rr panrer. Do-rne\Jmo rLdi, d, VSlS nr bito torc lu

Monitor zSA vol. Vlll no.l-4, 2Oo5


MONITOR ZSA

obvesaeno o razmerah na ISH Iz dopisa tudi ni jasno, kaj pravzaprav pomeni v ,skladu z
obrrzlozityUo Mrnistrstya RS za iolstvo znanosth 5por1(. Pd sklicevanju na to ,obraz lozitev(
v syolem sllepu ne n avajate releyartne8a dokumenta MSZS in ne njesove vsebine. / Evid enrna
lazjtudi, da )urednistvo reyije MonitorjaISH n&o1i niposredovalo odsovora ali ukepalo v
slladu s sllepom senata ISH st. 6718 z dne 9 marca 2004(. Na vas cenzurri sklep 3t. 671 8 z
dne 9. marca 2004, v katerem prele, da se )Zeli senat falulrete info.mativno seznaniti z
njno celotno vsebmo(,

, v katerem omenjamo vase oviranje pravoaasnesa liska


tevije Monitat ISH. yol Y no 3 a, ne doyoljujemo nobenih posesov v vsebino te stevilke
revrie in zahtevamo, da Senat ISH do 31 marca 2004 sprcjme ustrezne ukepe, ki bodo
omosoarl trsk revue in s tem rpolnitev posodbenih obveznosti do MSZS. Navedenoje bilo
ttrdr, da bomo, kol*or teh zahtev ISH ne izpolni do 31. marca 2004, z ISH kot zaioznikom
reviJe, prehnili sodelovatrJe t. I Sevedaje novo vodstvo ISH prejelo nai dopis pred iztekom
roka rn ie namenoma zavlaaevalo z odsovorom, da je minil 31. narec 2004, saj bi se tako
znebrlo zant naporne m odyeare publikacije na ISH t...1
K sklep! it. 66/lZ Zasotavtamo vam, da bomo natanaro in strbno poskbeli za objavo
slehernesa od vaiih plaail aL sotuanciranj v zvezi, z rcijo Monitor lSH, a rxdi za javno
osvethtev vsesa tistesa. kar bi kot zalozniki reviie Morlldl .1,SI1 - morali plaaati, pa niste
K sllepu 5t.68/18: Ne veno, kal pravzaprav hoaete s tem sklepom, razen tega, da z zamudo
.azkazutte preaudno ekspanzlo svojesa domnemesa nadzora nad publikacijo, ki ni ! vasi
pristojnosti Vkololonu re\ie Mon itot ZS4ISH Fakdteta zapodiplomsk humanistiani stud,
nima kaj iskari, saj nima nia s to revijo. Poles tesa lahko vas sklep St 68/18 razumemo le kol
zapoznelo realcijo na nai dopisz dne 19. marca 2004 (,Zahtevek za takojsnjo podporo reviji
Moiibr ISHq poslan z naslova Sabme Mrhel.i, Gerbraeva 8, 1000 L.jubljana) s sme.ro
I
prilaslilvjjo vsebine s strani ISH I l'ovedano drusaae, sleherna vasa kompetenca kol
zaloznila in izdaiaiela nad rc\lo Monitot ISH je z 31. marcem 2004 dokonano prenehala
Stirinajsl dni po uradni prekinitvi strkov z vami kot zaloznikom se nenadoma zberele in zdaj
vi, kakor daje pred vami ra buld tuM. wotayl:ate, da rse odpovedujete vsaksnemr sodelovanjx
z revro(, ne da bi omenili nas dopis ali dojel! da tesa sodelovanja Ze nekaj aasa ni vea? /
Potemtatem nam niti na misol ne pride, dabi ISH ?apisali v kololonu ahv naziur revije. Ga
pa seveda ie bomo - rn tudi mnose od yas na mars*aieri strani, ki kololbnx sledijo. Na
kroznilu se.virrnim objeltom za analizo izkljuaevalnih mehanizmov, interpolacij v
dokumenlih, idcoloslih zasegov in priiastilev ysebm, gosipske sEategije kot elementa za
produkcjjo provincialnesa ,javnesa mnenja( in instrumentalizacijo pravnih postopkov elc
eic. - ne, ne, lemu se pa ne bomo kar tako odrekli.(

lz,Ugovora zoper sklepe Senata ISH St. S 6A/16, 5t. S 6a/17 in 5l S 6A/14,
datiGne z dnem 13. april 2004" (Silra dopisa: KZ-UO MZSA-6/2004: Drustuo
Tropos, urednistuo revije Moniior ZSA, podpisana Tata Kramberger, predsednica
Tropos Drusiva za zgodov nsko, socialno n druge ankopoiogire ter kulturne
dejavnosti in odsovorna L rednica revije M onitor ZSA), pos an h Senatu lSH, 20 tunij
2QQ4

MonitorZSA vol Vll / no. l-4, 2OO5


347
i/toNtToB zsa

: .: r: Sklepa. ki gaje Senar ISH sprejel na sloji 67 seji 9.3 2004vzvezi z revijo Monilor
: -ryidno. dajcimel Senar ISHpovsem napaane informaciie o rem, na taterih razpisih
:: \oL Taloznik kandidiral in za larere lernikc, taksni so brli rezultati rsh razpisov in
: . . i\jlka je splol v risku Sklep zato nima nobenesa smisia Za rlapaano nrformiranosi
- -:-e .-:$ priaatujemo, da bos napako loprrvila in da bodo sredstva za tisk nemudoma
tr, zato
sicer bomo, tot smo navedliv dopisu z dne 22 marca, prekiniti sodelovanje z ISH
r: rTrrkom, in bomo o tem obyestiii txdi sofinancerja, zrto ler ne rnjstimo pred njimi
' rgovornosLi za nasralo siruaci.jo / Dejstvo jc, da MonirorISH za izdaio V.lernika (ti
-tr Vrnisirstvu za kulruro sploh ni kandidiral. paa pa ic kandidiral. in to usoeano. na
. :- roi,l'sOl .cremrd/pisu VSTs ir ere,n rblpr,L \.4Ot 5reriIld,,i.atar?ri\t,re,
, :j drusa srevnla V lernika (2003), za karcrega je Monitor pridobil potovico nujno
' - 'r .red,rer .am. rn li 'o ie /d,o,,1iI v.irddu , poc^doo / \4S/S /b\e/an i/dJri
1+- ,.n od8ovor z MK o karerem je govora v sklepu, zadeva razpis za
---: -anle od lera 2004 dalje, in nima nikakrinc zveze z izda.jo lernika 2003. .iotgoroino
Razen rega
:- isovorov na priiave na razpise za leto 2004 splob se nimamo (
Sabina Mihelj lDrasic Bac] veekkonskem oismu 3r marec 2oo4

\ : rir] takin e info.macije dobivas j az sano vem ( ro ri tatko povedo


.
tisri, I(i so bili na
.,-::r da sem povedaia, da se je Monitor oz. da si sc predvsem ri tonkelno zclo rrudita
: ^ \arl sredstva za izdajo reyije Da ste prtavljali revijo na vse nrozne razpise itd. Sem
'. :'da res omenila MK(se oproiaam)rnoj poudarek jcbrl nalem, da stepoizkxsali dobiti
---.i res kjer seje dalo in da nibila neattivnosr urednisrva nsra, ki bipovzroailo pomarukanje
--: za izdajo letnika 2003 Bom pa scveda posredovala tyoje pismo Da profstapsatoyi (v
, r: -r dekanie) rn na Senal(

Drasica Bac lsabinr Mhetj], v eekkonskem pismu, gl marec 2oo4 lNapake v


besediu so a!1onaiiel

i:: e ToviMONITORISH, revija zahumanisiiane in druzbene \rcde(.lernik VII. itevilka


::: 1005. sla!.na urednica Maja Sunaia, ISSN 1580-688X Revija iztraja dvakrar letno
,.::a.je ISH, Bres 12, SI-1000 Ljxbljana, tel 01/425 l8 45, faks 0l/425 t8 46t e,poita:
revrap.inala izvirne in pregledre znansrvene alanke 9 avrorjey in avtoric (

Elekkonsko obvestito, tutij 2ooE

- inrelji rer.ijc na ISH so zaaeli kar neposredno s VII leinikom in si lot svojo lastno
, : :!co prilastili naie preteklo delo, ki so ga imeli za ,nekoordinirano in nekyalirerno(. ae
-...oobsrranitudidejstvo,dateodslejnalSHssraroISSNitevitko,kijojepridobiloie
=-uredniatvo.lizdajizdajapriaujodorevijoryrr,o/ZS,4.vnoyircyijatnipreoblekzvezan
: .apaaen naslov reyiie: pralilno je ,Moniror ISH Revjja za druZbene in humanisriane
i Mimoerede, ponoven zason prblikacre revue nr'onrol lStH s srrani ISH je rudi v
--rrnllu s sklepom samesa SenaiaISH, sr S/18, dne 13 04 2001-
stcj zgorai I
MonitorZSA vot. Vtt / no. 1-4. 2OO5
3SA
MONIIOR ZSA

2. PISMO TAJE KRAMBERGEB


,KOLEGOM tN KOLEGTCAM MONTTORJA |ZVBSNt DtREKTORtCt
ORAGICI BAC lN V.D. DEKANAJANEZU 'SH,
JUSTINU* V VEDNOST,
COLLEGIUM BUDAPEST, BUDIMPESTA,
13 JUNIJ 2003
Taja lGamberser
Colesirm Budapest
Drase kolesice in drasi koled pn te!|ji Monitot ISH, izvrana direktorica ISH Drrgica Bac
(inv d dekana ISH Janezu JusLinu vvednosl)
Ker ne maram prMnesa opletanja in kopiaenja oblasti tam, tjer lo ni poirebno. oz ker
prav dobro vem, da je nevarno, ae se oblast kopiai na toakah, kjer je ne polriva nobeno
zahtevnejae intelettnalno (pa tudi kako druso konkretno in angazirano) delo, noben trud za
pertinentno vsebino, pa tudi ne prizadevanje, ki bi lahko pnpeljalo do boljsega poznrvanja
kompleksnesa prepleta Zidienja in druzbenega ansazmaja, in ker taka isnoranca - kar je
nemara Se pomembnejse - nina in noae imeti tistega razmcrja z rcainostjo, na katero
pflend.ra. sem se odloaila lapisdri\podnje wsrice
Pravzapravje to celo moja dolznosl, zdaj, ko vem, dajc Drasica Bac Sabini Mihli kot
odsovomi osebi pri reviji Mouror /SI/ - poslala finanano poroailo pretelle ilcvilke.evUe, saj
sem - kolikor vem - se zmeron odsovorna xrednica Mo,ro?i? /SIl. Nia nimam protr temu,
daje tinanano poroailo na voljo vsem, aeje le poateno in transparentnoi zakaj paje poroailo
poslala 7so, Sabhi, je druso \praaanje. na kalero lahko gotovo sama odsovori V lem poroailu
lelz\Isna dnektorica (r)zbrala predvsem liste inlbrmacije, ki naj bi izbranim posameznilom
podal povsem partlkulamo, njej usteznonesali\.Ilo reprezentacijo menetotodgovorne osebc
Monitarjd ISH (no, zanitnj\o bi bilo videti, kako se kaj prodajajo druge publilacjje ISH . in
seveda tudi, kdo bi se moral za denar, ki ga prejema vsak mesec, fuditi s prodajo ,zdelkov
rdal ateljske dejamosti ISH)
Prav aedm m predvsem audno filirirana je ta kontinui teta o blikovanja rnnenja, li isnonra
trsto, desar njen ator/ica noae slisati, in podtila zsolj tisto, kar rsrreza ideolostim in taktianim
razmeram, v okvnu katerih hoae doseai svoj namen Gpomnim se. denimo, bizamega zapisnika
famoznesa m muanesa sestanka v zvezi z lzidom prve resne stevilke Mou inrrl 1sfl [2001], v
kateren je blla na precej auden naaina p.ikazana le ena od udelezenih slrani, kalor da bi
sestanekimeli samo ,conha-Monitoievci(, ki so pravzaprav s sestankakmalu vsi zariplr usli,
ker se je pokazalo, da pritisk ni arsumenli spominjam se txdi, kdo je napisal ta povsem
falsificran zap$nik ...) V resnici delata,red( na ISH na eni strani la molivirana in nilako.
ne netralna selekciia, na druei strani pa isnorantska (brezobzima in tudi ncsramna)
avtoreferencralnost, h spon njatana slovensko zsodovino, a tojeZe drusa zgodba
DovoL sem vrdela v zadnjil sedmih letrh na lSH, da mi je povsem jasno, da nih.e od
trenutnozaposle hnaISH ne bi niri enmesec (nekate.i pa sotovo niti en dan) poprelinitvi
delomesa razlne{a, tzkazoval svoje siceoabsrraktno deklarirane( solidarnosti s 1o institucijo
MoJa solidarnost h kolesralnosi z ljxdmi. kr sijo zashzijo, sicer ne bo izginila, jo pa v celoti
umikan z lSH, kaksen sekaievzadnjih nekaj mesecih. Vem, da si bodo mnosi oddahnili, a
najbolj si bom Yerjet o karjaz
l. Konec leta 2002, tj preden sem odsla v hdimpesto, sem po mobiielu prejela llic
(sDreiel sa ie Araco, ker sem bila tedai zavolanom), v katerem sa ie oz. me ie (Drck Bracola)

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


349
MONITOR ZSA

- , = iirektorica ISH yprasala, ali bi hotela, da se mi nakaze okoli 150.000,00


sit, kr da so
:\ postavkiostali Bx.k?rcuid sparcalla tc bit da,ve, da imava ilnan ane lczave in da
.'i -.bavelikodelavayzveziztSH((no,zdajjepovsenoairno,dajesioprejzaruijnsto
aianano aisaenje raau.a ISH kakor za kako posebno soaurje ati soti;amosti prvcga
r rikala, slednjega pa na ISH niscm dozivcta. z redko iziemo dveh ali treh tnrdi olor,
Tadnjen letu in pol sen poysem neptaaano (in ru bi tahko govodti o miliionrh.
ne na o
' . L, \'i re. det {oiiF moc' \^updi / Brdcotonr u,rrreudtd \ ,", oa bi ," \r" ;"._,
...r\.itL'rald\tuprnd,lrecttuatccr.Ub;st,,/p.ocr..d.tncudeoro.neud.,"r".;,"",,
. : lpi pumeni lurm,-dt. /nd1\r,e1o,t-rnJ\r tatrocester.et Jrnloicpozi i\nu
: r. .c,,bl ku c.luoila tiLd.. ti ,e ne LsUrn ru 1e "norrJnJe,,nrnnrene iJeotorije ,
.:r:lo.miranjeznanstyeneskupnostiporrebna,jnioramozrto,kersoloalaniskupnosti
__: r lrenj sproti temrlizirari
in refletrirati. Skodliiya pa posrane. ko se spremeni v spon raro
::.gUoklikealil{ojotakaideotogijanadomesti.Dalje,srezaznanstvenoskupn;sr,kije
: - rbna skozi odsovoren proccs oblikovanja revijaine insritucije (ne, nimam bedasto neeaLivne
' .-, Ue :r.r'ucii. (iJe obiaulne ,?d tuk,rl c -te\rcdric r1 .ru,nan.i.c..
- - r!o rns tucijo) I svoji sredi dejansto formiratr zrele in mednarodneg, kdJrr ne src /a
dialoga sposobne
- irvedo, ka.ije dejarska odsovornosi in nc n avidezn a, lizx. ska in hierarhiana ,d;urbera
.:.trnost(sposesrnikimoaiinrazdctjevalciprisvojencgadenarjaporcmtakemzdajobstaja
'. .SH moramreai, da preccj neopazno - znanstvena skupnosr ki ie sposobnu ."fr"nii" i,
. .or,ea.Tislicnia.paacrLdrseralos\rornesdincrlejenac.reba/acer,a,.r.,nre/to
: :.aetj kje dru&je katorpri,scbr( (zaaeripd scbi namrea pomen r
remeljn i korak od skirairva
. .;noslojnosliin suverenosti, do karc.e mnemon ika preverjenih ir posranrh refcrenc
seveda
' : rore pripelja ti) Obstoj re sk upnosLi,
ki je zmoina vklj uaevali in izrazari razliana kiriana
- !!3nja je soveda trn v peri zasropnikom srcnle kjer vlada nereflekiirana,akademska(
Zaradivscga nastcresa se mi.je redaj zdeto samoumcvno in se mi po pravici povedano
to
-.1.umevno zdr ludi zdaj, da ptaailo (kr miinogrede ne pokrjje niti vscg, orsanizacijskcga
:,. ,i7a umetniike razstaye [8 jih.]e bilol, in srroskoy za otvoritve v ok\1rx sekto!.a
dejavnoati
SH{azsjrircv poslcda(, da o drusih svojr,\ angazmajih sploh ne govorim spre.jmem
)
I NalSHod15 decembra 2001 nisemvea zaposlena, zaro mrle tSH rlenar, kimigale
.,.ina direktorica ponudila (zanj nikoti ne bi prosita, ne vieh razmerah, takane so na liH),
::laaal skozi posravko revij e Manikn ISH
-l Zdaj paie ro izpiaailo oaitno prcdmer manipulacijpray riste osebe, timi saje ponndila
' .. /pldcdl. ,Lo,,i,,Ten eno po{d\tu ,.pra.ulen rc. ce,,e reoal ro n, t, to:e 1-ipmra
irlanji mancyeo Namen pa je ye. kakor jasen: med scboj spreri tjudi, ri delaj; "o
prikazari
;ri reriii,
-3ne ra kor stremuhinjo in grabeiljivlo, kr si pntasaa deleze drusih (le aisa;a
::.leltciiaje rc?) To. kolikorje odvisno od mene, ne bo pray tahko, kernc bom tiho in ne bom
:-rhlcvno clsdala, kalo se bohori skrbno zasejanr ptevel, in tudi ne zaro, ker do oblasrnikov
ne
:rim srrahospoiiovanja, paa pa spostujem tjudi, ki dejansko dobro in predano detaro. ka.tori
_-. e oeldiu ln J"u rd .e-r me,tL nredtaeJT Dd.tednte:
a A1l naj se po krireriju, tr sa jc izvrsna drrektonca naknadno ulelavila
za sodetavce
'l -, ':t I\ll. po tJreren nai b bito Jeto pn.e!! \\ai mdto ptacano.,,to .,nroca er,"e
:ileze ie B bariin Madtruln Bracotu! tudi Vladu in Srbini, kiso dalea, dalea
narcdili
- p'prekli {e|lU I rhLo se LJJr p'aad Dosar cna detd oruBUn suoetd\cen oanaivea
ino dena.Je

MonitorZSA vol, Vtt / no, 1-4, 2OO5


390
MONITOBZSA

b Ali pa naj se, v pdmeru, da mile bil denar nakrzan zarrdidrusih delovnih razlogor kijih
je, ,konketnih( mimosrede za dols spisek (mimo ,gcnsralnih( patetianih, ki so bili
omenjeni v telefonsken posoyoru), pri pflai neha itrikati z zadcvami in manipuliraii s podatki
4 Ker v finananem poroailu ki sa sicerv zadnji obliki, koL reaeno, nisemvidela (aeprav
bi sa kot odsovoma uredmca morala prejet ysai v vednost,loje bilo poslano Sabini: sem sa
pa videla preden sem odsla v Budimpesto) skoraj zagotovo manjka pos tavka okr. 490.000,00
sit (to sen sa videla, je ni vseboval). Gre za denrr, ki gaje po tezkih mukah in posajanjih 2
uradnikj naMSZS pridobil tsraco za zbornik lanstega kolotvi.jao mcjah Tesa denarjanisno
uspeli porabiti do konca leta, ker ie nismo prreli vseh referalov s kolokvija, in sva sa (kot
orsanizaroda kolokvija h kot urednika bodoaesa zbornila) zato narnenila revjji Ponavljam,
denar je pridobil Braco ln BI MORAI BITI PO BRACO\TM DOGOVORU Z D BAC
NAMENJEN ZA PRETEKLO STEVILKO RBVIJE MONrcOR ISH, kakor kaie pa je bil
odlit v neznano (l?). Dadl sem ta mesek veakrat omenila (B.aco tudi), a vselejje bilodgovor
,enavadem molk in menjava teme Zaradr dudne brzarn osti, da ta podalet na posebej prirejenih
pisnjh dokumentih (oaitno ima uadniika pamet reflels stare loncepcije pisnesa vira kot
pomembnesa tesirinmesa sredstva za yzpostayo lontinuitet) vselej umanjka, naj tu amo na
belen piie, da sta ta podatek in dcnar, ki sa je izvrina dirkloricr prelila neznano krm, bistvena
elemert3 za ,kena4ie rccatine percepcije" Geveda ne edina, a nimam namena dlje brodili
po tem nepnjetno vonjajoaem blatu) tsrezpreliva tega denarjaza oaitno samovoljno izbran e
in ,prednostne pohebe(, bi b a bilanca reyite [Monirr. /SI/] precej drnsaana, faaarsko in
maniprlacrsko pa manj uarnkouta.
5 Od takih manipulauvnih strates! se distanciram, kalor sc tudi distanciram od tislih
oseb, ki m$Ljo, daJe treba s temr podath lalorloli resno raaunati ( to so znamenja oblastnisklh
intelektualcev, newdn,h tega imenr. li z zbiranjem in distribuiranjem informacij zase kopiaijo
posrednfko oblast) Res paje, da partikularna druzbena rprezentacija, ki me (in oaitno tudi
Bmcota, h zasotovo se bo nato zsodilotudr vsem lislim v prihodnosti, ki se ne bodo pustili
podrediti prav doloaenemu tipu srenJskesa druzsnja) hoae prit^zati v kar najbolj nesatimi
ludi (uspeino le med enako ,mtsleami(). mimo vscsa in kljub vsemu lepo nemoteno izvaja
svoj prosram Ta pros.am ima en sam (zamc sicer povsem prozoren) cilj: znebiti se vseh
Iaktorjev in vseh oseb v blznjr okolci, lo bi utcgnile tntiano misliii ali delovati drusaae,
kakor si je neoliberalno konj unrtu.no okrepl.lena birokracija in z njo tisii del ,inrelektovalcev(
kakorjim pravr Braco v drusi pflponki zrmislila
Tu se paa neha vsakSno intelekiudlno delo in se zaane povsem malovredna ,rabota(
tlitide et inLpera. Z:atel\ke drobtrne hulstaaev in za drobne koristi tislih, ki vedo, kaj je prav, a
se ne upajo izpostavitr. Revija Monilot ISH (z zadnjim kvalifikatodem ali brez njesa) bo
obstajala natanko toliko aasa, dokler sr moj kolegicein moji tolesi ne bodo dovolili podlakniii
mesanie rosrpskebrozge in se za lrstno (rsda borno) koristvplesti v nizkortro pdkazovanje
oseb kr za syote delo niti niso zahlevale plaaila, ampak zgolj mir in proslor - s strani
letaeianih, demrno in statusno v lokalnih olvirih prav dobro situiranih uradnikov, ki si
poles produkc!e ne8arrynih druzbenih reprczentacij zadovoljno delijo indi skupno
horJ,oge zla1:,o Iarmdm mentis

TaJa Kramberscr, Co1lesi,n Rudt'pes|. 13 jrll,ij 2OO3

Ps:To p$no nobena lajnost rn sane mmlim pred nikomer skrivati - kalor iudineizplaaila
ubosih 150 000,00 sir, kr so oDisal bed manever

Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-zl, 2oO5


391
MONITOR ZSA

3
PISMO DRAGA BRACA ROTABJA
"SENATU ISH IN CLANOM PROGRAMSKE SKUPINE ISH(,
COLLEGIUM BUDAPEST, BUDII,4PESTA.
14 JUNiJ 2003

:- Drago B Rotar

l:::.gium Budapest

i--mpesta, 14 junta 2003

iratu ISH in alanom progranskc skupine ISH

ri- I ): Prejel sem ( y torek, 10. junra) spo.oa o D Bac z n aslovom ,Izhodiiaa za raziskovatni
r-,.-qmm ISH( in mr pravzaprav nijasno, zatal me s rem nadtesujelor/rrtzl,,
slde ra to, da
: : \ aasu, ko so sc dosovaqanj a zaaela in potekala, o njih n ihae ni nitl obvesril Nirr obyes ril.
:-.rim Mlslim, da to pove povsem dovolj o odnosu D_ Bac rn alanov programske stuDme do
-.re llemLn'kd:doda Ker prlerpo-ocrozelulai,retim poved rSeodlr tSt-t rn Lotegom
r p.ogranske skupine dve staliiai (ne sovorim o mnenjrh ali o pripombah, a^s zate jn za
-:sku sjjo Je paa Zc nn l), ki sc bolj iiaera smeri, v katero se snae ISH po ukeDih ,vodstva( v
:,rebi jzvrine dircktorice (poslej bom zanjo uporabljat izraz )vodsryo(, saj ie oairno. da se ie
i.1d. udpoveqrl rel vlosi,. op.repa nr oeLdi tiub ejJev Trniputacij in rrirr/enc;\
r !elektualne venaln osri oz. ,prizemtjenosri(i
IO ramanju ISH. predsravljenem v oscbr njeeoye izvrsne direkronce oziroma ,yodstva(.
in ,kolesov(, udelezencev sestanka o ruziskovalncm programu, katerega zapisnik je
,vodstyo( prilozrlo svojemu vabitu na prihodnji sesLanek (zdi se, da sem vse srupaj dobil
pomotoma, a10 bo )vodsrvo( Ze poraaunalo s podrejenimr, se mi sevedazdi tomaj
red.o
kaj reai Kerje sotrudnikov ,vodstva( .a teln podroaju, zavesrnih in zaradi indotence, kar
nekai, se mi zdi potrebno ugoroviti naslednje:
a) Nia od rega, kar smo se z,vodsrvom( in na Senatu dogovontr preden sem odsel v
Btrdimpesto. nr bilo narejcnoj ae omennn zsolj najpomembncjie posropek dosovarjanja
o ykljxaitvi ISH v Primorsko univerzo je bil abortiran (ro pomeni, da sem o stuarch
poizvedoval in se pogovarjat zsolj .laz, )vodsrvo( pa me je preprcsro dezawiralo z
neodzivanjem), kevodstyo( kljrb drusaanemu in rzslasovanemumnenju Senara izyaja
neko druso politiko, kijebolj v pnd njesovenu absolutnemu nadzoru nad marerialno
in finanano platjo delovrnja ISH in s tem rudi nad ysebino dela m seveda tudi botj v
prrd njesovim nasropom v ,kosih(, kJer je rata prodornost relevanrna, na splernit
straneh so, spet Hjnb drugadnem dosovorn, azurimne lerisre sryari, ki,vodstyu( pasejo
oz prispcvajo k njegovi ,promocl( etc., ,rodsrvo( si ie celo dovotiio. da cenzurira
noj odgovor na lazi Zorana Sranaraa; za nadomesrilo pa le bito izvederih kar netaJ
obrekovaluh m diskrediracijskih manelrov, namenjenih rneni, kabnh uainki sezejo

b) Ker me nihae.i obvesrit o sestanku, ki naj bi zakotiail raziskovalno usmerjenost


ISH vsaj za prftodnje deseuerje. ae ne kar do odhoda ,vodstva ( y poloi aii me.lDoliriane

Monitor zSA vol. vll / no. 1-4, 2OO5


392
MONITOR ZSA

zvezde, kaj Sele poyab nanj,8re po moJi oce za delarje discrphnirane stupme
skivadex krbi se rne rada znebila, vendar talo, da tega ne biopazrljaz in nema.a tudr
oni nei ro je Blede na sicersnje ravnanje ,vodstva( le koliainsk, novost, doslej me je
)vodstvo( osreaeyalo z infantildmi manevri, kalrsen je poiiljanje vabil (za senar,
derumo)ra LubLanshnaslov, nedtem kojetedaj. kotelaj rabilo, zelo dobro vedelo,
kako me lahlo najde tukaj, sicer pa lix tudi sem poi ja potekl kinorean prosrame,
zamujena vabila in prospekte za slaboumne pubLtac{e Clarom ,prosramske skupme(
ne zalnedln, ker me noaejo zraven Gaj tu
l az noaem
y nJihoy ,prosra m (, a o temv
izjavi Sr 2), anpak zatubtnost. Ce kdo izmed nasiovljencev tega sporoarla ni vedel,
kal ,vodstvo( s poma8adi kvaaka, pa je zdaj morebiti vendarl pripravljen vzeti na

c) Prosramska skupina in prosramska ,platforma( (pflloZeni list o,kulturnLh forma


cijzh< je res ptdte lame, cf. inla) sta tarej fuit dcconpr: ta pa J e bodrsi Esil.Jevanje ali
povod za pretrsanje odnosox pravzaprav oboje: Fenehanje odnosov zaradi izs jevanja
karje seveda notorianazadeva. Znano mite sicer zelo,Lberalno( in ,crvilnodrdieno(
prepriaanje oseb, kr jim pdpada ,vodstvo(, daje ilovek nekaj weden le, dokler ima na
lepko, ki kaze njesovo mesto v ( hrerarhili vzpenjaJoa,h se lamorkoli ze (ne
'liberal
elede na to, alile seniiatibebec, vendarso za ta mesta predestinirani in nanja aboflrani
ii drusi), ae nalepko odlozi ali mu jo tolpa stremuhov vzame, i pflpada razredu
klosarjev in izldkov, socialnih mrtvecev za jet set society po kanjskoivendarJe tako
prepflaanJe dejansko stanJe le roliko, kolikor je deJansko prepraanje rekosa m se kot
t1)ishfut thinkinsne !3,:,aia m druso realnost: ni namrea res, da obrekovanje postane
resnrca, aetudi to trdita Josef Goebbels in Rastko Moanik skupaj z vso masrnefljo
,liberaln( drtaye in p. r uslusnjenih organskih in telekt\t^laev,bolj intelektowlcet (in
prav ta organskostje grm, v l,.aterem Je zajec ,vodstva ( in njegovega ,lroga(, tj. zayesimh
ahzsol zarcdi mdolenrnosti m nemarnosr spontanih sotrudnikov )yodstva( naISH)
Kakorkol ze. nftoli si nhem zelel od mtuih obuJati ,kulturnrh iormacrj(.
d),Vodstyo( si Ze nekal aasapdzadeva, dabi s polovidnmr rn prilrojenimi,nlorna
clami( o mo.Jih in Tajinih , deLktir( in vertetn o tudi z ,zaupn rmi posovori( za zap.timi
vrati (kar ni nobena noyost, povsem identiana stratesi.ia je bila v .abi pred dobflma
dvema letoma v zvezi z Momrorlen) prizadeva. da br med seboj sprlo tiste tudr na
lSH,ki sekljubysemu ukvarjajo sstyarmi, ki.l,h,yodstvo(,n preceisen delsodelaycev
ne rdzume (so stvar, kr bodo rvodstvu( za vekoma.i nedostopne, pa ae spi pod
minrstrovo postl.io); to, da intelektualnesa polozata ldo ne razume,je narobe le, ae
tat soli pamet ljudem na instituclr, namenjeni intelekttralnemu delu, zlasti ie, kadar
iz tega s1edi, da.Je treba tiste. h jih rpravi( ne razumejo. tako ali drugaae odstraniti, to
paje ze . - kaj je, bodo ze poyed^l] otBdtski intelektaralcr, saj imajo ,pooblaslila(). ne
ukyarjajo pa se s slva.mi, ki bi bile vsea neolibcralni uradnilti sodrgi, v kar se ie
spremenila ,vladajoea scena( na Slovenskenl. O ,kulturrub lormacijah( sem prepoaan,
da so doyo! mrtv, sa.i so bile nrtvorolene. da bodo sesie naravnost v srcei tJ v
demrnico z javnim denarjem, ki sr Jo lastijo stanaia rihter-g.ilcasti yrhovi krunjske

e) Ne ielm sodelovatr v znanstveno vnaprej izlalovljeni ekspediciji, in tulaj se moj


interes pokiva s trhimi. med Stirimr ali iestimi oami m za zaprtimi yrari le ali one
sobe ffazen'ml zeliami ,vodstva( m ntegoyih pritrjujoaih sogovornilov/ic Seveda bi

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


393
MONITOB ZSA

lahko tudijaz taj vpnsal ,vodsrvo(. a io si bom prihranrt za aas, ko sebo zdcto primerno

:arediti lobotomijo, da bi rnu ustrezat. Take sropnje miselne okornosti in nedefinranosti

p nsko akademsko hierarhijo.


t in prepBovatle
"rereotipov jajc,
srarih na primer
; "lce
ambasadorje znanosri rn
aj
ak
bi
usmerjalo razisrov smer, kisem
l(adrovslo poliriko nsiinktom za
oseb tudr za veliko aziskoyalno:
prosranom( izgublja razlog za obstol mbi bilo na.jbolje, da se kar zdruii ali z ZRC SAZU

,Kuhurna formaci,a( rorej:

Monitor ZSA vot, Vtt / no.1-4, 2OO5


394
MONITOR ZSA

Ad. 2): ,Koncept( kultuma formaciia ie Drecej neroden kalk po Marxovi &uzbeni IormacUr
in sodiv ropoLarnico (tudi althusserovskesa) neomarksizna, z njim je poles redkih b tanshh
filozofov, katerih leviaarstvo je pomolelo nos aez tradcunionste planke, opteralo rudr nekal
mastodontsko okomih ,teoretrkov( popularne k ltxre, ki so rned drusim, samr nekultrvfanr
in polni socialnih resentimentov, neodsoyorno vncsli nivelizacijo v obravnavanje kulturneea
i|'{ljetja in lzenaaili Sthndlftrru plenkaae z umetnili vrhunslih katesorlih zsol na podlag
svojega )leviaarstva(, ki je nevarno podobno barvni sicpoli in pomanjkarju posluha
povzdignjcnina v eidos. To je bilo seveda z navduicnjem sprcjeio v SloYeniji, tr nitoli nr
zarespremogla relitnekuilule(, kernipremogl, nili eiilc, kibi presegala doseS kamafftva in
njcmu primerne,mentalitere( Lokalna,elita( je prav tisti dejavnik, k]je poskbel, da sele
slovensta druzba v preleklosii tako ali drugaae znebila, lajpada hiEo in uainkovto, tistih
nelaj nezaplankanih oseb, k so imele 1o nesreao, da so seznailevnjenem dosesu, to seveda
yelja ttdi z^lSH htu et u,c Danes neizobrazena mladez in ,mladez( v zboru ponavlja prel
omenjeno nivelizacijsko ,reorijo( za pomaDltivo rzobrazenimi in nekrltiviranimi uairelji r
veliko veseljc pravtako neizobmzenil birokatov rn zurDalislov Med temi ,teoretrki( je skoraj
najbolj zacoveden prav R. Wiliams, kr je s posebno togcsa dxha in poln komaj ka]
prepleskanega socialnokultumesa resentimenta Nipa,koncept( sunjen le pri Marxu, sunjen
je - lajpada brez navedbe relerence zamdi f.ankofobije, li pri britanskr /dltel.1dsr sodi L
mcnlalitsti, podobno koi zaniaevanje za ta ,.azred( nerazurnljive produklivre kuliure prl
Foucaultu (disturzivne fomacije), skupat z nlim p, tudi nelaj narobe razumljenih
laralterizacij in definicij. l'red kakimi 20]eti so biie lulturne lormacije priljublien koncepr
Rastka Moanita (njesovi uaenci se oditno 5e zmeraj pripralljajo na izpit), celo maio manj
oskubljen j e bil kakor ta lz p Lare fomeaaFF je tcdaj 3 leta poiekala raziskava s tem naslovom-
R. Moanik je na oddelku za socrolosijo FF cclo orsaniziral ameriSko ameriski smpoz! (z
nekaj slovenskimi /espcldlrs, da upravial strcsle za sicr precej nezenirano samopromocrjo)
s iem naslovom, na katercm seJe zeionasplosno in salonslo drzno le\1aa.ilo m pametnjaailo
kerjeto bilo ravno r7 v USA, od koder seIeMoanik ma1o prc.ltemwnilz o indt) lansuase
phi bsorh! pad pazdtha Ze takat je bll koncepl laiJe-Za.brr. Toliko o virih ,koncepla(, ki
jih nepodpisani avror p/ar lbme vr)ano ..nzofia in raauna na kolektivno amnezrjo
)Koncepk naj bi bil korcept, ker naj bi rviral od Marxa (ae pisec ne bi horel tesa ,sklepa.
podtakniti, bi to bil odveaet, podatek ]]:,bt plak fume lahto imela samo pol stram), ki sI sa
je sicer sam sposodil pfl seolosiii, krje nekalino naravoslovjc, zaradi aesarje za pisca plaP
/orne oaitno se bolj posveaen Vendar pray la sposoja pri scolosiji auino nazorno dokaz uje
da sre za metaibro, ne pa za koncepl Za tonccpt gre pri razrednem boju in pri ideoloBiii, kr
si ju Marx ni sposodrl !fl botan dh m sraditeljih cest, ampak pri zsodovmarju FranEoru
Guizotu in pri filozofu Desiffu de TracyJu (seveda brez navedbe vira, kar je oartno zsled, ki
se vleae) Wiliamsova odlla (in,epistemoloska( implikacija njesovesa ,koncepta( je temu
primerna) je eklatartno nerazumevanle Marxovih heglovskih bravur, prezahteynih za
pozirivistiano (,empiristiano() pamer, kakino se goji na Otolu. O Foucaultov l sposodkrh
in njihovem rMumevanju raJe ne bi. Seveda so pojmi notranjein zunanje, &uzbene mstrrucije
norranja solidarnostsotovo mrsljeni moano ,empiriano(, kar oaiho piscuplare J6Im?pomenr
samoxmevno. tj. brez refleksr.ie, s pomoijo katere bi morebiLi nekated izmed teh pojmo!
sele postali znanstveni konceptr. Mimosrede: o )lcltskih bardih( ne ve s Williams nra vea
kalor ss Gaber, Vosrinc, Luthar et consorles o Ilirih, se pravi, nia zares, o prerafaelrtih pa
tudi ne nevem kaj, vsekaku manj od itudentov umcinostne zgodovine-

MonilorZSA vol vll / no. 1-4, 2oO5


395
MONITOR ZSA

: - : a jc,Williamsova( kulturna tormacija nadvsc zanjmiv fenomen je poiem, ki im


a obscs,
--:r:re ccz pas (zelo enpiriano in za ISH uporabno), in konkrerne zsodoyinste
,druZbc(
.:ro\aj najbz pomenj, da pojem ni dovotj empiriaen in da nima obscsa) so razvidn.
-. jr -d1e. ndih-/,/a.o. JJ iin tdhko s (,.rtc rnese \ kat rb,.vid {rudr Jpor;ono /a ISH. ni
::.:_ia takor bitiv razvidu ge Rihrerisiccr paje ena rzmedtemeljnih usorovrtev
modem es,
- .:rlinopisja in razumnega biiia vredne sociologiie in antropotosre ta, da dru7be ni;o
: - r p.esqine in da je prav zalo potrebna nrerprcla cjja _ morcbiti pa
I
ie t)tdte l.,me y rcsni.t
^: .r da tenobeit )).
-.1irlacija ,angloamerista posrmarksistiana je nedvomno viaek ptate jbrne. y
rradicija(
:: .iscdah zvemo, da obstajajo Anstoameriaani (nekaksni nam sodobni Hermaircdiri? te
,. . ., . Cel-^\o\dtoln Srh,,nrvatan nd ,, \\e ce ir I ie kdu la(o nourcd.. to pa.o
: r katesodjo nedvomno naprednih in teviaarskih, da nercaem marksisrianih fcnomenov
l1o. I Ub. irh tdhl^pa,,ent enorJdal-e\at:/Japonobrdic,.TurtornJuci irn jrr...ter
. : Lt in, dokler se ni slobalzactsko p;zemljen, rudi pester, obslaia pa seyeda se moznost.
-: :-. za potomce turslov po zstcdu rabc Afroamcriaani), da so na {ihovcm podroaJuZe po
'.\u I I in da imajo tam tradiciio, karje lsem v yeseljc in spodbudo
-::lasani ,koncepti,je rss tako razlesljir daje za zndnost aisto vseeno, ac ga ni, morebiri pa
: :rber za kpanie nogavic, pokrivanje streh in odmasevanje kanalizacijc. nemara poma;a
,: r.izapeki, stratka za vztrajanje pd empinani umesienosti obravnave, kakorvcteva2/ai
'" . ln to v kaj razlianih smistih, ne sicer y vsch. kar jitr .le mogoae izsesati iz pBta Jc
,18
';,:l !sch aasor in kajcv in hlrari ama lukqja, prrv pridc pri nalci in lakiranju nohrov me;
, .:f imi urami. uporabcn .te celo za lSH, za rezsadenje med detolaim aasom itn.
'vodsrvo(
-- Skoda, danismo Ze prej poznal vseh tascinantnrh las hosti ,kon cep ra(, srcer bi sesorovo
1. pdrcmljili, da ne bi nia matclo,tz plate lome jn ne bi imeti tezav z gosposko_
, iicer ne vem, zakaj bi ysj morali biri ra]'l,o tovke, a ptate fome ze ye, empiriano in
r.zemljcno (pritlelmo po slovens(o. pa. relre, humjlis, kmalu rudi pohleyno, ka.je
tudi lepa
. nrimerna bescda, ki aaka na lepo mesto) kajpada
]:reda zelim programski skupini uspesno raziskovalno delo, karkoliii to ze pomeni,
in sevcda
'.3 kar si ieli, pa aeprav, da bi kraye letele in da sre,vodstyo( I spovedi. sverujem pa ji, da
:i mene mti Taje niri v sanjah ne rrika v svoja op.avila in ne valj, po usritr

DBR

Monitor ZSA vot.V[/no. 1,4, 2OOs


396
MONITOB ZSA

4. PISMO TREH SENATOBJEV ISH


(BOJANA BASKARJA, DBAGA B. BOTABJA IN IBENE SUMI)
PBEDSEDNICI UPRAVNEGA ODBORA ISH GE. ALJI BBGLEZ,
25 FEBRUAR 2OO4

A LETTER BY THREE ISH SENAIORS (BOJAN BASKAR" DRAGO B ROTAR, IRENA SUMD
TO THE PRESIDENT OF THE ADMINISTRATIVE BOARD
OFTHE ISH MME AIJA DRGLEZ,
FEBRUARY 25, 2OO4

. Slovensko / ln Slovenian:

Dr Alja Brslez
kedsednica Upravnesa odbora ISH
Slovenska cesta 12
1000 Ljubljana

Datun: 25 februar 2004

Spostovana sa dr Alja Brslez,

Donmevamo, da ste najbd Ze seznanjeni s tem, da se na ISH nekaj dosaJa, moano pa o.


da ste korektno obveSaem o tem, kaj se do8aja Podpisani Zelimo s tem dopisom jasno
predsiavit dejstva h konolosiio dosodkox tr so po naSem mnnlu pripel.Jah do sedanje
popolne krize zalontosti na ISH in razruSenla kolesialnih odnosov. Knzi bi se tajpada brlo
mosoae izosflti m dosodke obdrZatr v okurh racionalnosti in dostojnosti le s korektno
uporabo Statuta m zakonox tr urelajo po&oate delovanja ISH

1 Nekat dfl predJanuarsko seto senatalsH (b a.ie 14.'01 2004)je Dftso B. Rotar, dolsoletm
dekan ISH, v syojem postnem nabiralniku, ki sa te tedaj se imel na ISH, naiel
raaunaldske Episke stroskov in p hodkov za razlana stroikovna mesta za L polletje
2003 n spiskivsebuteto nenavadne postayke (denlmo, posteljno perilo, bucike. temika
torba, yaja koliama parfuma, Stevilfl cvetliani nasadr rtr ) in kazeJo nenavadna s.rbanja
prilivov h odlivov D B. Rotar je o tem obvestil v d dekana Janeza Jushna, ni !a
sproZil zadeve na seJi senata, kff ni Zelel prenasljenih dejanj m morebiti nelotrebnil
problemov m spora. Janez Justin Zal pokazal Zelje, da br se z zadeyo podrobneje

2. Dne 2l lanuarta 2004je bil sklcan Akademskizbor ISH, kr.Je med drusim obravnaval
lGndidatureza dekrna/dekanlo ISH. Polr]enajebrl, enakandidarka (Ircna Sumr), za
dru8a dya (JuIe M]kuz, Svetlam Slalsak) paje bilo reaeno, da ie razm$lata. Hkatr
sob ikotrovrala Senara ISH naAtademskem zboru soslasno zvoljeni naslednji
kolesi in kolesrce: Alenka Janko Sprerer, Tadej Praprotmk, Irena Sumr in Mada
Versinella. Na sejr je bila navzoaa direktorLca ISH Drasica Bac. kr le ob drusem
zadolTen a tudi za varstvo zakon itosti

' Kasneje sno podpisa.r v,deli, daje seja delansko bila 14 jannarja 2001 (in ne 13 janua.ja, kator
smo neobe zapisali v posldem Disnu)

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2OOs


397
MONITOR ZSA

'..r:elzaimenovanjekandidatov/kandidatkzaderana/dekanjosejenaAkadenrs*em
r'roru izvriil, ne da bi sc v hiai, kot to statut to ncdvoumno doloaa, vsal tfl mesece
:.ed potekom ma ndata dckana sprozil postopek v scnalu Kcrje bilo ob aasu omenjene
!:le Alademskega zborado konca mandaiav d dclanaJaneza JustinaSe natanko 2l
:ni in seje tore.i moslo razumeli. daje postopet kandidacrjc s lem zakljuaen, s4iie rol(
13 postopke pretekel. smo nckateri menili, da ima senat sarno eno na Akademskem
uSoru potrjeno kardrdaiko za dekanjo Status odloaania na Akademskem zboru.re
-rsral nejasen, saj stalut ISH (22 alen) ne predvideva evidcniiranja ati potrjevanla
irndldaroyrn kan didatk za d ekana/d ekanjo, remvea )prcdlasa senatu kandidate/ke za

=:i 65 sejo Senata ISH jc D B. Rota. postusal orsanizirati posovor med Janezom
Juslinom, Juretom Mikuzcm (ld je od nedavnega iclp.osramske skupine ISH),Ireno
Sumi in seboj, naratercm bilahko odlrayih nesporazums in omogoaili senatu. da se
..ri bisrvenih problemov Justin in MikuZ sta ta pogovor zavrnila-
. .-}dalka sama, Irena Sumi, jc ob pregledu statuta in veljavnih dopolnil5e pred redno
aj sejo senata usotovila, dalothonorarna sodelavkalSH (z8 alen slatuta lSH doloaa,
:a ,Dekana/ico irkultctc inennje senat fakultete izmed visokoiolsklh uaiteljeY/ic,
zaposlenih nafakulteti 0 posojern za kandidaturo sploh nc usrreza in daje bil tore.i
:osropek ne le prepozen. ampal txdi nestatutaren in nezakonit: skrb za zakonitost pa
l. po staturu ISH posebej nalozena direkroflci Od drrektoriccje pisno zahteYalarudi
zapisnik Akademskesa zbora. vcndar sa ni dob a. O strtusu sklepanja Alademskesa
zbora y nadaljnlih dosajanjih ni bilo vea priloznosli govorili.
\:-rdni65 sejiScnatadne l0 2 2004 na p rscncaenj e podpisanih toake dnevn esa rcda,
lrbr obrrvnrvala nasialo situacijo (seja sen ata je potekala natanko dan prcd Polekom
mandara d. v delana ), sploh ni bilo V zaaetni razpravi o dnevnem redu (k i p.av tako
ni bna predyidena v dnemem redu) je Bmco Roiar zahteval. da se daeYnr red dololni
s lrem i toaka mi: koncc vriilsrva doDnosti dekana Janeza hsiioa, seliteY v nove pronore,
\arrrosr pred tarvinami Kljnb poteklemu suruhrnemr roku za izYoliteY nolcga dekana
ali za rmenoyanje novega v. d- dekana namrca na dnevnem redu nr bilo toate s to
\sebinoi navzlic precejsnjemu stevilu tatvin opreme in dru81h pledm etov in ncukrepanju
drektoriceis strani vodsrva ISH niti po k raji zasebnesa raau naln*a Hannah Starman
niri LCD videoprojct rcrja ni bilonikakinega ukrepanja: dejsivo, da s1a ]rena Sumi in
Hannah Starman pripeljali na ISH kepko lin ancirane mednarodne in domaacp.ojekte
in da sotudi drugi sodelavcidobili kar nekaj projektov.je sprenenilo finanane razmcre
na lSH. ki ie talo niso bile iako slabe, kakor bi bilo mosoie sklepati na podiagi
direltoriarnesa ,varaevanja( pfl raz iskovalcih in nosilnih ka&ih Potrcbcn jc bil nov
razmislek m naibrz tudi odloallev o preselnvi v nove prosiore (kar ne more biti zsolj
! p stolnosh direllorice, ker gre za stmteike odloaitve instiNcrje) Senatje tc loake
!l,.stil na dnevni red Sc pred tem je bilo usotovljcno, da seja poieka v nesklepani
sestavi in je do konca oslala nesklepana
...ake dopolnjenega dnevnesa reda so se obraynavalc rro zakljuaeni obravDaviin sprcjctih
sklepih izyirmh roal dnevnesareda Pri toaki o nastalcm polozaju na ISH gledepotcka
mandata y d dekanajelrena Sxmipovedala, da se a u ti s trokovno in osebno zlorabljeno,
ker je na celoletno prisovarjanje direktorice ISH pristala na kandidaturo, nato Da

Monitor zSA vol, Vll/ no. 1-4, 2oo5


394
MONITOR ZSA

usotovila, daje bila kandrdatum nelesalna, s aimerje bilo nelegalno in zavedeno rxdi
odloaanje na Akadernskem zboru Hkaii je napovedala pisno iziayo o nasrali siruacri
slede svoje domnevne kandrdatue m \prasala, po kalsnih ustaljenrh posropkihje to
mosoae na Senarx ISH naredfi Izkazalo se je, da senat ralesa posropka nima, ker
siatutarno ni predviden, hkati pa dma uslreznega poslovnila, ki bi ro doloaal
l,oizvedba D B- Rolarla o poslomikih in pravilnilih na iolije nekaj dni pred 65 sejo
senata ISH ostala brez rezultata, aeprav 104. alen nauta ISH potes Zakona o
zavodih in Zakona o yisokem Solsflru , doloaa temellne akte, ki trh usranova mora
imeti, in rok za njihovo izsotovitev V mzpravi na 65- seji senata.ie bilo kazno, da
direkto.ica ISH nc pozna statura lSH, sajjevnasprotju s aetrtim odstavkom 29. alena
statuta ISH in zakona, na kateresa se ta odstavek sllicuje, trdrla, da novoiz{oljenj
dekan lahko sluzbovrnie nastopi kadarkoli med letom, pravtako selrje dozdevalo, da
je lahko doloaba statuta inrerprerirana iako, da se porrjeni kandrdar ati kandidarta
paa zaposli na lakulteti, koje v funkcijo porrjen/a, rar pr je v nasprorju s 2T alenom
staluia ISH Ni pa bila pripmvlje fl pol1ll dbe o zaposlitvi ponoyiti, ko je Slo za seniorar
D. B Rotada
8. hena Sumije zatem izraziia syolo osuplost l1ad nestatutarnostjo postopkov na lSH, ki
jih je ocenila za ncverjetne med drusim rudi ob dsjstvu. da sola rada v domaao in
mednarodnojavnost lansi.a izjave z najvisjih etia.ih les (zadnja v zvezi s
slovenskimi muslimani in ,izbrisanimi( -je bila sprejeta prav na Alademskem
zboru dne 21. 2. 2004i pobudo Svetlare Slapsak, namenleno zsolj ,izbrisanim(,je
AZ raziiril na pobxdo Bo.Jana Baskarja, Taje Krarnberger. D. B Rotarja in lrene
Sumi, ki so besedilo iudi formulrdli in sa prevedli. podpisali pa so sa alani AZ) o
biitnjem kolapsu pravne drzave y Slovemji, in poudarila naslodnje stvarr
a) da Je sama zaradi verc y prosram ustarove in kolege n, ISH svojo kandidaruro
yzela zelo resno in za ustanovo te pridobila velit mcdnarodni projekt, k1 hisi na
leto prinese priblizno $100.000i da je sodelovala pri ustanovirvi novesa
raziskovalnesa cenfa n a ISH, krje tudiZepridobil lasrna zagonska sredsiva rxjesa
financerja, in kandidiru pri tujen financerju za priblizno 950.000; da je za ISH
pripravita Se &nseprojektne priave domainvrujini, kiso v postopku; dajenjena
najozja sodelavka na omnJenem mednarcdnem projekru, Hannah Starman, na
njeno pdporoailo za ISH pridobila podoktorski razjstovalni p.ojekt, kije Ze sprejet
in potrjen in ima poln F IE (1700 ur) za dve leriida ima Hannah Srarman na ruji
univezi v imenr ISH priiayljeno yloso za pedasoato slipendijo, katere namen jc
razvrianJe predmetnika na ISH n ki le bia razpisovalcl sredslev oddana z nalvjsjimi
r

.nednarodniri \r rokovnrmi pnporocr I


b)henaSuniJeradaljepovcdrla,davsatasredst,vlozeninaporvrazyotrdziskovahre
ir pedasoske dejavnosti na ISH, in nanovo p.idobljena, vrhunsko usposobljena
mlada doktorica znanosti predstavljaJo obveznosti in odgovornosti, tudifinananc.
k pa na ISH na nobn naain niso transparentne Usotovilaie. daje senai ISH na
svoji 64 seji sicer npr .aaravLal o sehtvi s sedanjesa naslova v bistveno veaje
prostore, ki so mu bili prlerenano ponujeni, da pajc o 1em razprayljal ne le bre,
suepa, temvea trdi brez osnovnih irnananih podatkov in oricntacrj. Menilaje, da
le taksna razprava nujno vezana na proeramsko in strotoho sintev 5o1e, saj v njej
za to zastavljajo svoj ugled m znanie m ranjo vezejo svojo strokovno prihodnosr

Monitor zSA vol.vll/no 1-4, 2OOs


399
MONlTOn ZSA

prav vsi sodelavci solei usotovila paje, da se vsi srrokovni in finanani naarri solc
(kotikor ju je sploh mosoae razdvojiti) zanasajo na proklamaciie direkrorice, ki
preprosto usotavlja, da ,denarje( ali pa,denada ni( in oaitno o vseh reaeh rudi
suyereno odloaa, ne da bildo poznal okvie tesa odloaanja. Poudarila je, da irna v
syojih mednarodnih ansazmajih, ki porekajo v ISH, drektno in pogodbeno
obvez.ost, da financerja o pra\.nem neredu in linanarrnetransparenrnosri obvcstu.
c) lrena S'rmi jc ludiizrazila svojo osuplost nad dejstyom, da senar ISH oaiLno se ni
naael razpravc o spremenjenih razmerah, ki bodo nastopile z majem 20011 da ni
nadel razprave o t. i bolonjskem procesr in povezanih problemali}rah, ki so za
Solo vitalnega pomcna, itd
d) D B. Rotarje poskusil doseai, da bi se ISH lotil odpravtanja protlslovij in vrzcli v
statuiu. Id so se potazali ob tem koncu mandata v d , Ln seyeda usktajevanja sraruta
z referenanirn Zakonon o yisoken Solstu: sedanji siatut ISH je v nasprorju s pravnim
redon velilo bolj oprt na Zakon o zavodih kako. na Zdkon ovisokem solsr.vr (ra,
denimo, ne predlideva lunkcije direkioia visokosolskesa zavoda, ampak funkcijo
8]a\.nesa taj njka, ki pa ie y Zakonu o zavodih ni ) Navzoae le poskusal opozonti n a
absolutno nrjnost hilresa odpravljanja pomanjkljivosti in na nujnosi, da se ISH
usposobi za hjlro rcasrranje na spremembe, kijil pnnasa vkljuilevanje Slovcnre v
EU ( Seja scn ala, sllicana t7 febru aia 2004 jc Dotazala, da so vetika veaina alanoy
senatajn direktorica opozorita preslisali ali prjih niso razumeli, kerso sc povsem
posveLili izlljuaevanju nezatelenih)

Razpraya o naslalem polozaju na ISH zaradi poteka mandata v. d dekana je bila zakljuacna
i sklepom, kije (zelo
verjcLno napaano) interpretnal dopolnrlo k 31. alenu srarura ISH, po
(aterem,Do imenovanja wii lca dolTnosri dekflna/ice(, opravlj, iuntcr.io dekana/icepo srazu
lajstarejii/a dsokoaolsli uaitelj/ica na lakulteti. V fornulacijo sttepa, kije kor opravljalko
unlcte dekanje imenoval Svetlano Slapiak, je bila na predlos Jozeta Vosrinca vsrajcn
pogo.inik: ae se izkazc, daje imenoyana kolesica resniano po ,stazu najsrarejSa visokosolska
uaiteltrca( na Fakxltetj. Daljsi slai kakor Svellana Slapsak imajo kot sodelavci ISH vsaj inje
dosedanji alani Senata. Hkratijebrlo sklenjeno, da se pridobi ekspertno pravnisko mnenje o
nastah sjiuaciji na ISH

9 Razprava je nanesla na finanano transpareninost poslovanja, k je potrebna slehernemu


vodji projekla in Iren a Sumi je z interpretacijo finananih izkazov (ki so ja\,Ili d okumen Li,
ne pa poslovno slrivnosri) pokazala asprotje mcd mizerabiLstiano podobo revne
instirucijein ueodnim finananim sranjem po ieh izkazih (kijihte Eebapfllasari vscm
kandid atl]ram za mcdnarodne projekte) lrena Sxrnije pnsotrim mterpretiralaxradne
letne finananc izkazc. kiiihte oddirekto.ice sole skupaj s Hannah Starman prid obi la
ob prijavljaniu na neti tuJ razpis (tujim razpisovalcem je namred sanoumevno, da
pred dodclitvijo sredstevpoznajo tako lesalno kalor tudi finandno siruacijo r.rsian ove-
bencficicntkei ISH pa na te zahteve, ki bodo najpozneje maja leros posrale rulina,
nlkakor ni pnpravljen, sa.jje morala Hannah Starman lmanine izkaze na \rar na.os
prevajati v ansleiaino, darokprijaveni bilzamujenl) Tr zkazi kazejo naramosr roznaro
finanano stanje na ISH. ki se izraZa lelno v stotinal m i.ionov SIT in ki vkljuaujc
osrornne vezane yloge in celo posojilodajalstvo. Ob tem pa nosilci pmjekrov od
direktorice n eznansko tezko dobijo jasne izkaze cclo o sredsrvrh svojih iasrnih projektov

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oO5


400
MONITOB ZSA

in o naainih, lalo se s temr srcdstvi poslujei v razpravi je bilo usotovljeno, da celo


nosilci projektor ti sofinanciranis stranrMSZS, nikoli niso videli nnananrh obraaunov
za sredstva, za katcra so direktno (tudi kazensko) odsovomi. Povedanoje b otudi, da
senat sicer morda nima direltnih p.istojnosti za linanano poslovanje, da pa mora
imeti informacije, na podlasr kate h lahto strokomo odloaa o prosramu ustanove
10. Na 65. sejije bilo zaradi povedanesa sldenjeno, da se aez reden dni slliae nova redna se.ja
senata, ki bo imela eno samo toako dnevnega reda. obravnavo nastale siauacle s
p.idobitvijo ekspe(nih pravnGkih mnenj Vprasanja. ali bo seja redna a1i tzledna.
oaitno ne direltorica ne v. d. dekana nista razumela, saj je slednji vpraiante za\rnil
kot )zeljo po dramarizaciJi( in napovedal redno, 66. sejo senata Na vprasanje, alr
bodo na lej seji predstavl.iefl tudr finanani okviri poslovanja ISH.je djrektoflca ISH
na neverbaini signal Jueta Mlluza odsovorila. da je aas prckratet, m Je bilo to
potem prestrvljeno na redro meseaDo sejo senata Vabilo na 66. sejo senata je toreJ
nas lovljnce hjub - fornalno esprejetemr in nepotrjenemu - shepu 65. seje doseslo
kar s Stirimi loalamr dDemega reda
11. Clanov in alanic senata. tr na 65. seji niso bili prisotni (Bojan Basrar, Alenka Janko
Spreizer, Bosdan Leinik, Rado Riha, Svetlana Slapsak, Marta Vcrsinella, Peter
Vodopivec, Ana Vosllnaia), tudi ni nihae pozval h korespondenanemu slasoyanju o
sklepih 65. seje ( 15. alen statuta ISH), ki je, kot reaeno, poiekala od zaaetka do konca
i
v nesklepani sestayi. Na to je na t 66. redni seji senata takoj opozoril D. B Rorar, ki
je spodbijal legalnost katerekoli redtre seje, predenje dejansko konaana prejsnja redna
seja Namesio tesa je tedal Ze za brvsesa v d. dekana ISH razslaseni Janez Justin.
alane in alanice senata se pred t.i. 66 seto v duhu ,reihendumste dsmokracite( ponval
k podpisu posebne izjrve proti heni Sumi, ki dajoje treba iz senata in sploh z ISH
odstmniti Telefonsl, poay s tako ysebino je dosegel tukaj sopodpisrnesa BoJana
Baskarja
12 Dne 11. 2 2004je Svetlana Slapsak na podiasr nesklepanesa in s katelo opremtenesa
sklepa senata ISH se istidan, rojc bila sklicana 65 seja senara, ki sejeniudelezila.
!
zasedla dekansko pisarno na ISH, v kateri le do tedaj s prryolitvijo bivsega d delana
delala Hannah Starman, predstojnica novoustanovl.jenesa Centra za hebrejske in
judovske Studije pd ISH in loordinatonca mednarodnesa projekta, kateresa direllorica
je Irem Sumi Pri priaije bil z zamenlayo kluaamice (kar bilo narejen o po tatvin i
raaunalnika iz istega prostora) Hannah Starman onemosoaen dostop do dokumentoy
centra in literature Ze I 1. 2- dopoldne je Svetlana Slapsak, nelesalno podpisa na kor
,Dekanja ISH(, po elektronsli poiti Ireni Sumr najavila, da bo do polnoai istesa dne
dala rz dekanske sobeizpraznitj vsemalcriale. kiso last omenjenesaCentrain projetta
Svetlane Slapiakne kot,dekarje( nelot kolesice oartno n vznemirja, daje oscbno in
}Ih vsesa brez vsakrane legalnc podlage zasedla dva prostora na inslituciji, kjer se v
enem prostoru snetejo vsi raz,slovalci, redakcrja re\,lje in sedeZi sestih raziskovalnil
centrov.lrena Sumijije odgovorila z dopisom. v kateremloje kolegialno svanla pred
takrmi ukepi, ki na noben naain niso lesalizram, nenazadnje tudi zato, ker s tem
tuektno l(rii mednarodnc posodbene obveznosti ISH, k se je ob sprejemn teh projelto\
zayezal, da bo oskbel ustrezne delovne pogoje, in je za to tudi Ze odiegnil rezijsko
pristqtbino Usovor ie bil oaitno zaman

Monitor zSA vol.vlr / no.'l-4, 2OO5


401
IONITOB ZSA

a. :.:Io lmenoyani ,redm 66 setr senara ISH( dne 17 2 2004 se je Sve ana Stapsak

jr-qodkih) in utievala dobo )nove vljudnosti


na ISH(, ki naj bijo inavguriral Jancz
lrslinkotvd dekana usovar.ldl njenemu neleealnemupredsedovdnju sejiin laznemu
rredstavtanju kor dekdnja (kar niri po Sraturu tSH ne morc brL saj ie dekan votiena
.1kciia. !o ire\ pd ni bil,,i Omerit te ideot^,ko o/ddie uf,epov zope, r ttts
Jelo,rdc rd),r p^,lu\a osrrrlrmd /^per Ireno SLmr, U \r. \ drasucner ndsp-orju /
-avno razslaianimi stalisai Sveflane
Slapsrt Sverlano Slapsat, rrse ieneDooblasaeno
Dodlisovata z ,dckanjo(, in Drasico Bac, ki se je na posodbe s rrjimi parrnerjr
. odlisovala z ,dean ISH(, jc opozorit na k aznivost laznesa
lredstavljanja D ts Rorar
te zahLcval, da sc usorovi, da je seja nelesalna. Izkazalo se je namrea rudi, da
\orespondenano slasovanje o s|epih 65 seJe ni bilo opravlieno m dokxmentirano: in
dazapisnik65 seje mnavolro,,kerso ni dokonaan( Ko so Bojan Baskar, D B Rotar

D B Rotarja) s srrani bivsesa v. d dekrna, Janeza Jusrina, v katerern jile srozil s


loticrsko odstranityiio;ji podt*al, daje na 65. seji posanczn ikom jn usranovi oairala

alanov in alanic, ki niso ,zaposleni( na ISH, ird Ob tem je brlo oairno, da posoj za
sklic seje, pridobilev pravniste eksperlize, ni bilizpolnjen in da.je imel sestanekoaircn
namen odstraniri iz senaia osebe, ki morijovprvi vrsti diretronco, in ro s kaksnotoli
pretyezo, tudi z napradm in varljivim skliceva.jcm na zakone (senar, denimo,
ni
delavski sver, kjer bismele biri zsolj ossbe yrednem delomem razmeiu s podjerjem,
ampak koleeijski organ unircrziternih xaitetev, redno delo\.no razmerje njssovft alanov
z visol(osolsko inslirucrio pa v Zakonu o vNokem iolsrw ni omenjenoi zapostirev ni
edino dclovno razmer.le; delo ni posedovanJe detolnegamesra itn.. iin.). Janez Jusrin
le domnevno,na podlasi kar treh pravnih ekspe.riz neimenovanih pravnilov, enesa

vabljena, in da bo enako rudi z d simi ,uezapostennn , sai naj bi bilo alansrvo v


senatu visokosolskeBa zavoda odvisno od delovnegamesra na,stemzavodu To naj bi
zahterala Zakon o zavodih in Zakon o delovnih razmerjih Menrmo. da bi potrdilo za
1o hipolezo tezko naSli v Zakonu o visokem iolstvu, ki neposredno xrcja delovno
podroajc ISH. Zakon o visokem iolsrvu v 2l alenu prayi: )senarje srrokoyni orsan
yisokosoiskesa zavoda - Senar fatuliete, unernske akademle oziroma visoke
strokovne Sote sesravl ajo visokosotski uatlr ae rako doloaa statur, pa rxdi znansrveni
delavci Sestavljcn mora bititako, da so v njem enatoprav.o zasropane vse znansrvcn e
in r.rmotniske discipline rer strokovna podroaja visokosotslega zavoda. Sreyilo alanov
senaLasedoloais statutom. Po svojj tunkcuije alan senara univerze rekror. alan senala
alanicc univerze oziroma sam oslojncea yrsokosolskesa zavod, pa dekan ( Nitibesede
ni o redni zaposlcnosti senatorjev (po sedanjem Slaturu ISH jih mora biti nalmanj 9t
to Stevilo.le z uporabo krirenja zaposlenostr posralo \prasljivo), paa pa v tem zakonu
y 27 aleru nastopata tajniitvo m rajnik/ca, ni pa drekrorja/rce
Kljub lemu je za

Monitor zSA vol.vrl/no. 14, 2OO5


402
MONITOF ZSA

zakonibsr poslovanja na I SH ta hip odsovorna dircklorica, in sicer po 16. tn 37 alenr


Statuta ISH inpo 3l alenx Zakona o zavodih Domnevno nekdanji v. d dekana Janez
Justm, za katere8a bilo mosoae usotoviti nili tesa, ali je zares ncldanjr, je naro
pole8 tesa, da je prezrl, da situacija ne postane nezakonita sele iedaj, ko nezakoniton
opaz r kak v d dekana ali kaka direhodca, ternvea ted aj, to institucija pride v navzkiTJ.
z zakonom, in daje potemtakem mzelasil za nezakonjto vse delo Senata ISH za nazar
vse do aasa, ko naj bi izsli predpisi, na katere se sllicuie - na zagotovo nelesalni sq:
predoail ,zakoniio( sesresacjjo sodelavcev ISH na rcdno zaposlene in na zaposlene pc
posodbioz. nezaposlene (ki opravljajo,posodbene storitve( - to zadevr lreno Sumi, L
imaposodbo, ali,ne delajo nia( - to velja za D B Rolarja in se za vrsto drusih, ki brez
plaaila, a ob dkektoriainem iitaniranju, z urejanjem in izdajanjem mednarodne reviJe
ob nenehnem samoo&ekanju in maksimainem ansaziranju bistveno prispevajo Ii
ekisienci ISHvmednarodnem intelektualnem prostoru, kije )vodslvu( rnstitucije oairno
zadnja skb (ere za odsovorno in sla\rno urednico Morito?z /,SIrTajo Kramberser in
Sabino Milelj ter za dlane xredniskesa od bora te revij c Uada V Kotnik4 Barbaro Zi,ch.
Martma Zu1ka m druse). Svetlana Slapaak skozi vso scjo, ki jo je ,vodiia(, povsem
oaitno nr dojela, za kaj sre, in sije celo dovolila osebni izpad zoper osebo, h na seji nr
b a navzoaa rn v sramot o raboLo skupine ,senatorjcv( zasotolo ni vpletena drusaar
kakor v slavah konstruktorjev paralelnih realnosti
14 Drektoflcaje v iflenu vamosti in domnevno po nasvetu policijc, ne pa stokolnJaka za
vamost, dala montiratr nove kijr.raavnice txdi na ! hodna vrata, aasoyn o omet adostop
,nezaposlenm( v prostore ISH na aas prisotnosti nradnic in izvajanja predavanj
aeprav so se tatvine dosajale v e]alaem prav med delovnim aasom adrninistracile rn
medpredavanl, odrekla ktjuae tistim izmed MR, ki sicer se imajo starus, aMSZS ne
nakazule vea denarjazanje (seveda ,vodslvo( s iem prevzema moralno in maierialno
odsovornost za morebitne zamud e pri oddaji doktoratov in masistenjev). ISH seje iz
svobodne rntelektualne instilucije zaradi direktoriaine in d
gih ,dejavnikoy( pohciisle
miselnosb aez noa spremeifl v birokatski bunker

Spodaj podpranisodmo, da bi se bilo mosoaevsentem dosodkonin dejanjem ,zosniti, ae br


lolesi, ki so se odloaili za ndsilno reasiranje na besede, ki so opozorile na resnc hibe delovanla
pokazdh pdpratenost za dialos, za preverjanje utemeljenosti kritianih pripomb itr
'nstitucije.
aebi izkazale za utemeLene, za njihovo odEavljanje. Ker se je ze na samem za.etku zadnje
se
sele Nenata( izkdzdlo, da pripravljenosti za posovor ni vea, srno menili, daje naia dolznost, da
vas o tem obyestimo Zdaj sta na porezi UO ISH in ustanovirelj, mi pa od njjju, se praviv pnr
vrstiodVas, priaakulemo zakoDrto ramarje, upostevanje ar$mentov in disnitelo

Hkrati podpisanisuspendrramo svoje alanstvo v senatx dokler se nastala si tuacija n e ra?.jasr


in uYede zakonito stdnje na ISH

Lep poz&av
Red. proL dr Botan Baskar, Red prot d. Draso B Rotar, Doc d. Irena Sumi

Clanom senata B Bastar,A Janko Sprerzer, J. Justin, A Korar, B Leanik, J Miluz, T


Praprotnlk, R. Riha, DB Rotar, S Slapsak, I Sumi, M. Verginella, P Vodopivec, J Vosrinc
A. Vosrinaia

MonitorZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


403
MONITOR ZSA

Anolesko / ln Enolish: firanstated bv Hannah Starman and irena Sumi):

- : , Bretez
-. ::rr ofrhe Adminisrrariye tsoard of the ISH
:_!ia cesra l2
:tubljana

i: lr Februar! 2004

=. Dr Brslez,
rr :: you a.e aware rhat something is going on in rhc IsH.
bui we doubt rhar vou wer.
'.- 'ere
\ nlbrner dbour qhzLrsgoingon.'there-eulder.rgreowi.r opre.enr ,loJrtc
j, .fd the exaci chronology ofrhe evenrs which have, in our opinion,led ro rh presenr
-,irisoflecalityinthcISH,andthedissolutiorofcollesia.trelarionships.Thecrisis
: !icourse have been aloided, and the events maLniained within rhc Irame otrationatir\
_..:.(.ciwereLhesrdllrrcoJ rhetsH.dnd
tcpe .re tegrstd,ion.urrectli appt.ed.
- '.s days p or to ihe January scssion of thc Senate ofthe tSH (the session was hetd on
l4 January 2004'), rhe en Dean ofthe ISH otmany years, Dmso B Rorar toundin his
mailbox at rhe ISH the accounting report olalt rhc expenses and incomcs perlainint
Io the first hal of 2003 This printed accountinA file conrains exiraordinarv iieh\
e B beddirss. rer r( odBs. ld.Bed,ToL, . florat r rungemenr,e;c)/1d
^tpertume.
an unusual flux ofincome and expenses in seneral D B Rornr norified rhe rhen
Acrrng Dcan, lane, Justin, but chose nor ro rnform rhe Senare tor fear ofpremarure
actions and unneccssa.y problems and conflicrs. Janez Jusrin, reerettabty, rlid noL
show much inieresl rc familiarise himselfwith the matter
lr I I January 2004. a nlectins ot ttre Academic Assenbly ofthe ISH was hetd rhat dealr
with, amone other ihings, wirh rhe candidates for rhe office ofrhe Dean otthe tSH
One candidate, Irena Sumi, confirmed hcr inrenr ro run tbr rhe office: two orher
candidatcs, Jure Miku, and Svctlana Stapsak, vrere said to be undecidedatrtat Doiflr
Ar rhe sdme r'me. rl-e rollos nC cotteaSuc, uere etecLed neq Tcmber\ ot the \enale
Atenka Ja nko Spreizer, Tadej praprornjk, Irena Sumi and M arla Versin ella The tSH
Director Drasica Bac. who is, according to the Srarure ofrhe ISH, responsiblefor the
legaLityin the insriturion, was atso presenr at the scssion_
T}e cvents at the Academic Assembly took ptacc withour rJrior proccdure in thc Senate
who must, as the Srarute demands, initiare re elecrions no taner rhan 3 montts i
advance olthe termlnarron ofapresenrmanalrte AS rhe said session ofrheAca.lenic
Assembly took placc 21 days before rhe cnd ofrhe modare ot Actins Dcar ldnez
Justin, many believcd rhai ihere is only onc candidatc ro .eporr ro the Senate However,

'i rhe sake otbelter understardins some small changes and some a.ldiLionat explanaLjons were
.:.ed to tlle English mrslation
lr iacL rhe se$ion was hcld on t:l tannary, as thc audors have esabtishcd larer

Monitor zSA vot. v[ / no, 1-4, 2OO5


404
MONITOF ZSA

it was stablished tha t the status olthe procedure at the Academic Assembly is moor
since the ISH Slatute does 1rot enusion either naming or confirming the candidates
for the office oithe Dean. but instead "recommends to fte Senate Lhe candrdates for
the office ofthe Dean" !
4 Pdor ro rhe 65d session olthe Senate on l0 February 2004, D. B. Rotar tried to orsanise
a meeling between JarezJustin, Jure Mikuz (whois, as oflate, the Head olthe Research
Programme ol the ISH conslituted under t]le auspices ofthe Ministry of Educatron.
Science and Spo.ts of R Slovenia), Irena $mi and himsell in order to clanfy the
situatio. and lo spar to tl1e Senat the need to deal wlth the unclarilies and to instead
do its proper iob oisolyms the central problems the school is facins. Both lusun and
Mikxz relused the meetmg.
5. The candidate hersell Irena Sumi, had nean$,hile, after havins consulted the Statute of
the ISH, and priorto the 56d sessron of the Senate esiablished thather candidacy was
illegal accordingto Anicle 28 ofrhe Statute which staies that "the Dcan of the school
is nominatedby tle Senate from among university teachers, employed at school"iher
employmenl atschoolIs honorary. The $,hole procedrrc therefore was not onlybelated
and illegular, but also legdl ard m direct violation of the Statuiet again, the person
directly responsible for the maintenance oflesaiity at the school is the Di.ector. Irena
Snmi asked her lor a copy olthe mhutes of the lcademic Assembly meetins, bur
never reccived them, nor a reply to herrequest- In further devclopments. the status of
tle deliberations in the Academic Assembly never asain received any attenhon
6 The mutation to the resular 6 5,h scssion ol the Senate on I 0 Febuary 2004 included an

agenda that did not, to Lhe surprise ofthe here signed. contam a point conceming the
siluation (the Senate session loot place precisely one day ahead of the end oI the
mardate ofthe Acting Dean).In the openns debate about the aserda (apoint likwise
not mcluded in the agenda), D B Rotar demanded thar three additional points be
included into the asenda: thc tcrmination olthe mandate of fte Actins Dean Janez
Justm; tl1e school'splan 10 move to an otl er loca troni and the security situation ai ihe
school Agam, despi te Lhc run-oul stalutory term for electrons of a new Dean, no such
dBcussron was lbreseen in the agendai despte the fact that valuable equipment was
repeatedly stolen from the school and the facr that the Director did nor rake an\
security measures even after Hannah Starnan's privately o$,ned laptop was stolen.
and a very valuable LCD vjdco projector, allesedly because ollack ofmeans, there
was no debate on that foreseen. /The Director insrsted that there are no means for
securitymeasules / despite the faci that kena SunL Hannah Starman and some other
people brought into ihe school some strongly irnanced p.otects, and thar rhe school
could not have been in such a bad financial situation ,s the Director's "savins" on
researchers ard key personncl wouid suggst Additlonally, it was necessary to address
moyllrs the school on a new location (a decrsiorthat cannot be taken by the Director
alonesince this involves stratesic dcisionsofthe rnstrtutron). The Senateadded these
points to the agenda Prior to thal, it wrs established that the Senare does not have a
quorum, and tlMt remaincd so throushoutthe sessron

I The Academic Asembly's


lresiden t, SveLlana SlalSak, nwermade such reccomendations to rhe
Senate anddid nor reponon the outcmes ofthe sesslon to the Senale at dll

Monitor ZSA vol.Vll/ no.1-4, 2OO5


405
MONITOR ZSA

_:.:dedpointsoftheagendaweredlscussedafterthcoriginalpoinlsweredrscussedand
_:soNed U,rder the poinr on fie sitxation ar lhe ISH at the end of the mandate ofthe
\.ri.g I)ean, hena Sumi iold the senaieihai she fcli abuscd botl personally and as a
- e mbe. of the faculry since it was upon a year long, pcrsisten t urges f.om th e part of
:.e Director ihat she had decided to run ibr the officc in thc first place, only to find
rur lhat her candidacy was illesal, a fact that also rendeN illegal all deLberatio s of
'ne
Academlc Assernbly. She announccd a wriltcn statemeni on the matter and asked
:lrout the regulations the Senate empioys in such cases It tuflred out that ihe Senate
.l the ISH does not have such sraiuiory regriations, nor does it have a tsook of
Regulatrons Days before the Senate, D B Rotar cs tablished tha t dre School operares
r rlhout the maJority ofbasic legal acts speciflcally cnumerared in the Article 104 of
:he Slalute, and in the Law on Instiiuiions and thc L3w on Higher Educarion ln the
rrsuing discussion, it was very clear thai the Dircctor is not lamiliar with rhe Statute
rirhelSHassheclaimed,invioiationLothcArticle29,par4,rhatthenewllelecied
Dean can assume olTice auy tlme duringthe acadcmicyearilikewise shethoughtihat
aluto ry provisions aboutcandidales cmployed in thc school can be rnterpretedso as
s r

io allow employment alier the elecrion, which is spccificalitr prohibiied rn Arxcle 27

':_x Sumi then expressed her bafficrncnr aboul thc illeeality of procedures in the school
and defined lhem as unbelievablc esDecialiy in the yiew of the fact thai the faculty,
studenh and stall are habitually issuing cngagodDublic statements in high moml tones
concernins lhe iresularities in Slovcnjan pobiic rnd poliiical life (the last such
{atemeni was prepared ai the Acadcmic Assembly on 2l January concernnS ihe
problems of Slovenian Moslems and the 'erased" cr-Yusoslavsi t|e incentive to issue
a statemenl on ihelreaiment olthc "erased'was giyen b! Svedana Slapsak, andihen
ausmented io include other poinls by Bojan Baskar Ta]a Kramberser, D B Rorar
an d hena Su ni who also lormulated and lranslatcd tl e sta tem eDt that was ihe n signed
by all members oflhe Assembly) Irena Srmi wenl on 10 say lhe lollowing
a) That she has, because of beliei into ihe school s programme and the colleasues.
taken her candldacy serioxslX and has acicd on imprcving the institution\
repuralioir and programme by running fol and oblaining lor the school a lzrge
iniernationally linanced projcci wlosc ycarly value is approximately $100 000i
thal she applied hersclf vcry actively in lhc estrblishment of the new research
cenire' at lhe lSH which too already obtaincd initial funding and is runnmg lbr
aplroximately $ 5 0 000with a ioreign foundarionitharher closesr c(>worker in the
sard projecr, Hannah Siarman, ran for, and oblained a fully nationally funded
research project for rhe school and had llaced thc projecl into the sclool upon
herrecommendatlon: that Hannah Starman also appiiedfor a course deyelopment
grant ai a foreign univcrsil! with thc aim olaugmentrng tte school's curriculum.
and thal her applicalion was accomlanied with hishly favouable recommendatlons
ofiop international spccialists in thc lield i

_: Ccnlrc tor Hebrew and Jevsl Studies whose Drrector is dr Hannah Starman
:lxnndh SLarmar mcanwhile obiajncd drls couse develo pment srart vidr the CElr, BrdaDesr

MonitorZSA vol Vll/no 1-4, 2OO5


406
MONITOB ZSA

b) Irena Sumi futher stated that all tlese consrderable means, rhe efforts mvested
into the development ofresearch and pedasosical activitres in the ISH, and the
newly arnved. top quality resea.cher represent obhsations and responsrbilities,
among olher financial, which are all but transparent at th ISH. She srared thar
the Serate oith ISH has, Ior erample, discussed the planned relocation ofrhe
school to larser premises rhat were preferentially offered, at rts 64d session, bur
have failed to brins about a resolution, obviously because no financial frame for
the relocation was ever presented. Irena Sumi sard that discussiirs relocation
necessarny lnyolves decisions about the expansion and upsradins ofprosrammes
and research work tl1at the entire faculty depend on rn rerms of rheir scientrlic
career, and rnvest tteir scientlfic reputationlnto The siraresrc and financial plans
of the school are hardly to separate thrssi horvever, it was obviously the pracrice
at the school to simply rely on rhe Director's proclamations to the effecl that
"there is money" or "there isn't any money"- lt is obvious that the Direclordecides
on her own on any matter without botherins to appraise anyone about rhe ftames
olths declsion makins. lrena Suml also srressed that the terms of her agreemenl
wtl tle loreisn financier ofher projecr expliciuy demand that circumstances of
dubrous lesahty and financial mtransparency be reported nnmediately.
c) hena Sumi also expressed her dismay at the facr that the Senate olthe tSH did nor
start tl1e scussron on the posrtion of the school within the chansed circumsrances
thar May 1. 2004 wil bdns, and about the so-called Boloera Process and relaied
Esues that are oI vital importance to the school
d) D B Rotar tried to mihate a debate on harmonisrn8 the Statute ofthe ISH wift the
pertinenl legislarion, especially wilh rhe prmar y relerential Law oD Higher
Education Thepresent Siatute olthe ISH is in contraditiorto the lesal order as
it remains closerto the Law on Instutionstlan the Law on H8her Education (lhe
latte., for example, does not enusion the function ofa Director h an rn$iru on of
hisher education, but speaks about a seneral secretary) He stressed the uleency
despe.ately needed in order to prepare the school fol proper reactug to Sloveniat
membenhip in the EU (tbe ensuins sessror of 17 February 2004 ctearly showed
that the majority ofthe Senate, and the Drcctor chose to neslect these urses as
the enlire session was devoted to the eliminarior oI unwanted members of the
Iaculty)

The discussion on the situation at the ISH related to the end of fte mandate ofthe Acting
Doan was concluded wirh a resolutionwhich (very Lkely erroneously) rnte rp reted Ariicle 31
ofthc Slaluic according to which 'until an Acting Dean m nominatd. the member ofthe
lacully thaL has senioriLy in terms of time ol engagement wrth the school acts in place ofa
Dean" It )vrs sussested thrt this pemon rs Syetlana Slapsakt howeyer, JoZe Vosrhc proposed
thar the resolutron b formulated with a caveat: if rt is proven beyond doubt that rhe said
Svetlana Slapial is the faculty member wlth such senioflty.It $ afact thai at least tlr]ee other
membeB of the faculty haye a history ofengagement much longr than Syetlana Slapsak. lt
was also resolved thal an expeft legal opinion Is sought on thm matter

MonitorZSA vol Vll/ no. l-4, 2OO5


rvoNrToH zsA

: The discussion then m oved ,o rhe issuc of finan ciat tran sparency thar each
head of a
pro:efl reed, rn order ro funcr.on p-opertJ. jrena Sumi :nlerprcred
rhe ol rcrdt finbnckl
reports ofthe msrirurion (wtrich are public documenrs) and pointed our the paradox
between the allesed miserability oI rhe schooland its ra rher flouruhing tesal
financial
reports (rhar are commonty demanded by forergn linanciers at fie application
for
funds) Thedocumenrs she presenre.l were obrained rrom rhe Drecbr;; occasion
of
an application tliaL she had doDejoirrly wirh Hannah Srarman lrena
Sumisr.essed
that the Sratute, and the financial rccord for several pa$ years are a common
demand
of many financiers bcfore they consider mvesiing their furds The ISH is allbut prepared
1br such cjrcumsrances rhaL wr become rorrine rn very near futueiar rhe oc;asrrnol
that applicarion, Hannah Srarman had to translate rhe financial reporrs
overniehr in
ordcr to neet the deadLne. The ycarty linanciat reporrs show thaL the scho;
has
abundant findncial medns rhat i.vojve hundreds of milion SIT per year, manases
large long-lerm deposits and even acls as toamng agent Despite rhis, all heads-of
projects inva riably meet ]drh dfiicuttres every rime they
ask for a ctarification on hor
their own projecrs a.e managed Ir was determined in the discussion rhar ever
the
project heads oflhe natronal projecrs, financed by rhe Mrnislry
ofEducarion. Scrence
and Sports never saw their balancc sheeh ofrhe means for which rtey are drrecrly
(even undcr C.iminal Law) responsibte. tt was srarcd
thar atthoush rhe Senate mav
1or hdve oirect compelerLe over r nuocidt marrers. l le\elhetess need. lnanci;
info.mation m order ro bnng abour decisions pertaining to the programrne
of rhs

.l Gryen the above discxssion, ir was resotved on Lhe 656 session oirhe Senate
of the ISH
thatanother, regrlar session ofthe Scnate be heldin a weekrime, wiih oniyorc poinr
on rhe asenda:rhe siruation ar the ISH, and rhe readinsofrhe experitegal
opini;n on
ii- In response ro the question wheLher rhis session should be resular or ir;esular, ii
was obvious thar nsitherrhc Drector nor rhe Actins Deanundersrood
the difference
as the lalrer rnterpretedrhe quesrion as,.ana emptro dramatise.,and
conlnned thar
ihe 66,hresular sessior olrhc Senare wi rakeplace in, weet rime In response
to the
qrestion whetherlhe financial karncwork \yil] trkewise be revealed
al Lh session. rhe
Direclor hd, uDor a non-vcrbal siglat trom Lhe parL otJJre Vrlu,? _ re\Donded rhdr
more rime s needed. ano p.,,mi.ed rhr, ro be oone in E monrt- lune the
rovjur ion ro
the 66u sessron olthe Senare mcluded an agenda with no lcss than 4 poinrs,
despire
deliberations to rhc conEary on rhe 65b session In addtilion a resolurions
ofrhe
senate were broughr rbour withorr the quorum
ll Membcrs of rhe SenaLe that were nor p.esenr ar rhe 65d,session (Bojan Baskaa Alenka
Janlo Spreizer. Bosdan Lesnik, itado tuh4 Sverlana Slapsak, Mdrra Versinella, pete.
Vodopivec, Ana Vogflnaia) were nevff asked for correspondence voiina
on the
re\olutions a. l) or rhe Strrule demands \r rhe beginniog ot rhe o6l regutar
^r,icte on i7 Februa.y, D B. Rorar drew anenrion
session olthe Scnate
to this faciand
stated that any regular sessionis illegaiuniil the prerious regular session
was property
concluded-? Insread of thar. the t}]en alread) ex Acring Dean Janez.I:strn
tas, previous
iLitewise, themirutes ofrle
65Li session were norh rhe marenah tor the aueged 66,i sesion, nor
wcre rhey presenled i, siru, as Lhe) wcre sajd.!ro1to have been
lrepared let"i ;c beilow.
MonitorzSA vol vll/ no. 1-4, 2oO5
404
MONITOR ZSA

to the 66b session", praclrced "referendum democracy by collccting sisnatules for a


special statement against lrena Sumi in order to eliminare her lrom the Senate and
liom the school enftely A phonecall with such an invitation reached the here co
signed Bojan Baskars
12 On 1 1 Februarx Svetlana Slrpiak had. on ihe srounds of a non{u orum resolurion furnished

with the said cavcat, tal<en possession ofthe office ofthe Dean. and with rr the room
inwhich Hannah Starmanhad, wlth rhe permission ofrhe former Actins Dean, worked
both in thc capacily of the Director ofthe CHJ S, and Coordin ator o I the inrernarional
project whose Director rs Irena Sumr. The lock on the oliice was immedirtelychansed
(something thatwas notdone when Hannah Starman's computcr was stolen from rhe
room) and the acccss to all CHJS and HESP projecr documentalion demed_ In the
mornins of February ll,lrena Sumr received an e-rnaillrom Svetlana SlapSak, iltesall]
undersisned as Dern ofthe ISH", demandins thai the olijcc be emptred by midnlsh r
the same day, or the mateflals rrill be forcibly removed. Irena Sumr responded wiih a
collegial leller. cautioning Slapiak rot ro undertake measures that are clearly illegal_
and are in r.iolation of ihe responsrbilities rhar rhe ISH had iaken up with the
international projecls, statrngtlat condtions for work are granLed by rhe institution_
since the inslitution alrcady deduced expenses for working space from these rwo
projects The leuer was obuously to no avail,
13 Al rhe so.callcd rcsular 66d session of tne Senate" on 17 February 2004,'0, Sverlana
Slapsak appeared in the role of the presidenr of rhe Senale. She delivered her
"influguration speech'in whicl she assumed the position olthe Dean, haspraised the
exActine Dean for having introduced "an era oI civility to Lhc ISH"- D. B. Rotar
vorced his prolest against the rllegal presrdmg, and the illegal represenLation ofSlapiak
as the Dean (as rhe Dcan is an elected office, and eleciions clearly did nottake place)
He mentioned ihe ideologrcal back round of the measures against the Centre lor Hebrew
and Jewish Srudies, and tle attempt at ostmcisins Irena Sxrni, botl of which he
described as strongly contrasting Slapiak's public image He exDlicitly warned bolh
Slapsak, who usurped the trtle ofthe Dean, ard the Director, who appears in many
contracts wiih foreign institutions as ihe Dean, ofthe iblony ofmisrcpresenraiion D
B Rotar demanded that th sssion be declared illesal, as it was revealed that the
minutes of the 65d' sessior are not at disposal since "the documenl is rot finished
yei". When Bojan Baskar, D B Rotar and lrena Sxmi demandcd th at the siruarion be
clarified, a wild personal assatrt on lrem Sumi (and a slishtly iess wild, but equaly
unrestrained and offensive verbal attack on D B Rotar) ensxcd from the part of
Janez Jusiin He ihreatcned Irena Sumr wlth removal with policc, clajmed that she
had accused, at the 65r'session. the instituuon of"financial malversations" and dubious

I On Sunday afternoo[ 15 Februar]


'In iris letter Gee bellow Ad 2),lrua Sumi also spefically warne.t Slapiat tom assuming any
authority as shewas clcarlynoL elected Dean, and hersubstitutcroLclot confirmed with dvalid
rcsolution olthe Senate
'0 The Iiteral trdscrlllion of the en dre tir5L} session h on lhe followtrlg pagos Some inporianr parrs
are Lranslated to English in the tootnoies

Monitor zsA vol. vrl / no. 14. 2OO5


409
MONITOB ZSA

"polticale gagemenis"ithreatened all the unemployed" members ofthe Serlatc wirh


permanent removal on basis of the opnion ofan utnown lesal authorirx allegcdly
lrom the Ministry oI Education, Sceince and Sporrs It was clear at thar poinr rhar rhe
sole purpose of the session. the readrng of a legal experrise ttat sholld have been
obtained, failed, as no legal opinion was presentdi it was also obvious rhaL rhe sole
purpose ofthe meeting was the eliminalion ol percons bothersome ro rhe Director,
under any EetexL or even detiberately erroneous reference io tlle laws (a senate, for
instance, is not a workers' council includins only the fuly employed in a firm. bur a
collegium ofuniversity t%chers: the manner oftheir emplolment is noi menrioned in
the Law on Higher Educationi full empioyment is not the only form oI work
relatronship; "work", in turn, is not s),nonymous wrth a posr or a job, etc ) Jane,
Jusrin. then no longerin the capacity ofActing Dean, crted burfailed ro present in
vlrltng three legal opinrons, one allegedly from the very Minisiry of Educatron,
scrence dnd Spons. on basrs ot \4 hich D. B. Rorar and lrena 5umi $ere illesat mcmber"
oi the senate who will not be iDvited 1o lurther sessrons, and claimed rhe aurhority of
the lnw oflnstitxtions and Law on Work Relationshrp The La]v on Higher Educalion
states in Anicle 21: "The Senale is rhe scienrific body of an insrirxrion of higher
education.TheSenateoiaschool,artacademyoraninstiturionofhiehereducahon
is menbered by university teachers, but also by rsearchers, if ihe starute ol the
instfutron so declares. With its composition, the Senate musr equally represent atl
scientfic and art disciptures of ihe inslitution and a[ other areas ofscienrrfic work
The number ofnembers rs defined by the Statute. The presidins member olrhe Senate
is the Rector of the Universty, the presidins mcmber olthe Senare olihe Universry
member or of an independent nstiiution of hisher education is rhe Dean " There rs
no mentron of the kind of working relationship ol the snaiors (according 10 rhe
present Sratnte ofthe ISH. there mxsr be aileasr 9 members in the Senare). The srme
Law envisions, in Article 27, the office olSecretaryi there is no Direcror. Despite thB,
the cunenl Director oflhe ISH is the person responslbte for legatiry, according ro
Artrcles 36 and 37 ofthe Statute, and accordins to Article 3l ofthe tnw on lnsriiutions.
The ex actins Dean (who. ifthe SraMewoxld havebeen rnterpreted corecrly, perhaps
could nol be relieved oflhe dutyrhe way he was) neglecredthe facl rharillegaliry does
not begm once one tal(es notrce ofit, bxt at the moment an msritution is funcrioning
outsrde the lawl ilhis theory of "employed only" were to persisi, ihe work ofthe
Senate wou ld be rendered illesal 1br years back The sesresarion of rhe faculry on rhe
-emplo)ed and 'uncmplo!ed (who cort on ba,is ul con!rdc,, a" jrena 5umi, or $ho
,are performing the outside services( ,il ihey worl at a1l(, as lanez Jusrin described
D B. Rotar and sone other colaborarors of lSH, who at this very momenl arc not
rgular employees olthe rnstitution, but devolc most of ther's attenrion and rime to
the mtesration of the scientific community al the ISH) was exrended ro include a
number of people who have, without any remunera[on, butunderconsranr obsfiucrron
from the part of the Director, r,vorked to prcpare ,rd edit rhe inrernarional review oI
the school and have thus optimally employed themselves ro rhe rask ofrepresentrrg
the ISH internationally - something that obviously does not concern rhe Direcror in
the leasr These pcople are the editor,in-chicf of the ,,I-lonito/ ISH rcie.w, Taja
Kramberser. Sdbind Vihel vlddo\.Korn;k.BarbaraZych.\4d1 n 7u,,ek dnd orners

MonitorZSA vol.Vlll no. 1-4, 2OO5


410
tvoNrToF ZSA

Svetlana Stapsak obviousty tailed to u.dersland


whar ivas going on throughout rhe
meetins thar she believed she presided over but
has n**trr"L* r,""a, g.*"i"*ri
asainsl a pemon from the editrns board ofthe ,Ua,ror
lSg"rr" *",
meerins lvho assrredty had nothins io do with rhe
shr".,"frl ""i*r"ri "iii.
Senare "h"i" "f ",;;;';;;;.
14. Thc Dnecror has, in rhe nane ofsecu.ity and altosedly
followins rhe adyice of rhc potice.
chaneed some ofLhe tocks in rhe insrituiion. andlimitea,l"
totheschoot and itspremises, including thejunior re**.frer.
r"1,"".pi"yJ
"**"*rr""rr**. ,"-"iii*t
status of inrcms wi r the Minisiry of Educarion,
Scie.." ,.,J Sp".,r Alt ;i;;;;
the fa.r rhat most srealins was carried oui a.,i.e
tlr. *".ti,e i";;,
administrarion With this, rhe Director shoutd assume
tult respon sibilir, f". ,t "ii;"
" ",*rrl

The undenigned are conyinced rhat ir would have been possible


ro ayoid alt these events

serious probloms wrthin rhe institurion. insre


anJrod,,essthecrillcdlremat\torIheirtatidr.\.andwi,trnpnes\rod^dua){irndnomdlic
However, the iast "Senarc session,, clearly demonsfateA
atits very leginning rhat there is nc
roomlor reason We therefore resolyed rhat rtis our dury ro intorm you
Borrd, and rhc founder ofthe ISH musr now reacr; we
.r rri
," ri.
"r"r,r.
e)(pecr that rhcirs, and you pcrsonal
intervenLion witi respecr tcgaliry, argumenrs and
dignity.

Dr Boja. Baskar Full professor

Dr Drago B Rorar, Fult protissor

Dr lrena Sumi. Assistanr professor

MonitorzsA vor VI / no. t-4, 2OOs


MONITOR ZSA

5. SUPPLEMENT - CHRONOLOGY OF EVENTS


AT ISH IN 2OO3l2O04 AND SOME COMMENTS
(FEBRUARY 2OO4)

O1/RiTTEN BYTHE COLLEAGUESWHO LATEF LEFI ISH


ABOVEALL HANNAH STARIVAN AND IFENA SI,MD

. Anolesko / ln Enolish:
SUPPLEMENT - CHRONOLOGY OF EVENTS AT ISH
IN 2OO3 AND SOME COMMENTS
I. EVtrNl'S AFTER "6618 SESSION Of IIIf, SENATL
The dean's office. appropriated by Sverlana Stapsa( on ll l,tbruarx was
empricd of atl
materials that bclons lo rtre CHJS lcentre for Hebrew and Jelish Studies
at rhe rSH
scr'celi errol.slcr and inzrSLra.eo on ftu^da). 4 Deccmber
/00i, rhr Drecror lr1.rhc
CHJS is Dr Ha.nah Sta.nanli and to rhc HESP ReSET project. Dr
Svetlana Slaps; di;
not have any legal basis for rhe approprianon or occupation oi rhe deank
ollice on il
February 200,1 as the conctusjons ofrhc 65,i session ofrhe Senaie
ISH were nor ver vatid
'le&.) vd''r hre'rum the porrr rhe mb,oary dcc\ior Ju.r...rnbrron dr .he ne{r ,e5r.on
^t
of the Senate on). Therc was cven a conditional impleme red in rhe conclusion
ofrhe
senate aboui ihc naming of Svcflana Siapiak for an ,Acling Dean,s possition(
as thc
neamng ol the rcrm slai( [,rhe lonsesl coursc( / r]e quesrion ot,seniodty(l
'najdaljii
was not clcar (whether it comprehends only,rcguta. workins Dost wilh salarv( or a[
cc.,or,nadetorrl-errslitLlloninrnesh^ehrs,o.)ot ir,.,o he lcgatilrcrpfe,i;i^r sd\
to be found, before namins somcbody to rjre posirion olrhe,,{ctins Dean;fihc
ISH(

Afler Slapsak's ovemighr usurpation ofrhe ,Dean,s posr and Name( at lcasr 1br a
weel(
:1ere was an iilesal si8nboard at rhc door otthe deank oflice,
namety,proi. Dr Svettana
i.e.sif, Dean oI rhe ISH( inot even ,AcLing Dean(, which acrxatry was ihc case matter,
" .uld be illesai atso Obyiorsly, Svettana Slapiak did not consult any oi the leeal documents.
-rrch should be consulted al rhis pointl Durin8 rhc time olher us*patton interrcgnum
, ellana Slapsak had seni some
le cB ro the coliaborators oithe ISH a; rhc ,Dean oits;;
.hlch ca| sc.ye as proofs other i egai prcsentation; larer, howevel
rhrs iliegat prescnrarion
-:s rcplaced by thc more aplropriare, bur stili i]lesat as no teeat etections iook place _
, :aboard,Acring Dean of ISH()

Two days befo.e rhe 65h session ofihe Senate on I0 February, rhe dean,s
office was
:-rLen iflto durins rhe evenins Thebroken joct was noticed by the cleanins
lady The Direcror
:' lhe ISH did not see lil ro calt rhc poiicc. or to replace tock, so H;nnah Slarman did
- :h the next day. The papers in rhe officc were obviouslyrtresearched throuehithere was no
...qleeqJpmerrolhe-tn.1a(tar.onar)\ompJc-Vo.r mareriats rere.cmored tn,m rhc
:ce and the school then, as
the Director drd not reacl to re ihct rtrat the files keDt in rhc
re coordrned peBonal Jard ur ch rrr\r oe. accorrrr8,^ tr$. D o.ecled r
rh prc,c-ibed
.::rrily measures The resr otthe materiats (books. ofice suppties)were
removed atter the
_'session olthc
Senale '

ilonilorZSA vol, Vlt/ no. 1-4. 2oos


412
MONITOF ZSA

Immediately after the "66d'session oithe Senate" the main lock (and presumably some of
ihe otherlocks also) ofthe insLilution was changed and the key was given only to the regxlarl]'
"employed " members olihe ISH. so the newly esrablished category of "unemployed ' members
sxch as for example the colaborators of tl)e review,'rdr7ol.1511 could nol enter and prepa.e
the finalediiion ofthe new number ofthe review I I Usuatly this final work is done late a r
night, as the material has to be put on special rkimoto loik( and the printer should nor be
stopped dxring iheprocess Iiis rcdundantto say, again, thatallthework done for rhe rcvie\r
isvoluntaryand non-payed worl ol the people whose existential basis and scientific rescarch
depends on the institxtional background, which was thorough the events ofthe last weeks
iaken away from ihem The Director of the ISH never heiped get an addi iional money for Lhe
payement ofthe editors and collaborators who were working on the review, bui was always
complaining to everybodythat there is no money and that we sell very little, meaning that Lhe
review is a loss producl oi the institution Addi iionally, in the last days (early March 2004).
alter thc cen sure of ihe review and its ncar abolishemen t was publicly proclaimed this became
the official statement olihe rcmaining team ofrhe ISH Senate (that is, ,regrlar employees":
Jure Mituz, Svetlana Slapaak, Janez Jnstin as the shoct group, bui additionally, rapidll
forgeting tlir own conteslable hard di.r'ision enplolee!/unenplo]eer, also the ,good -
unemployees(wereinvited to the purified ISH Senate, sr.rch as JoZe Vosrinc, PeierVodopilec
Bosdan Lsnik et al.).

Asroup oljxnior.esearchers arthe ISH demanded from the direcior to prepare full linancial
reports on their M A- 12 yearsl and Ph D [years] srants lrom the national Ministry of
Education, Science and Sport. One sample rvas taken to the competent official at the
Minisrry lor inspection Il was established at the Ministry that the Director unlaMulll
deprived each ofthe junior researchers of appronmably 80 000 Sil monrhlx which wou ld
in rhe course of 4 years for onejr.rnior researcher rnount Lo appro mately3. t40.000,00
Sit (cca 15.738 Euros pet urilat there are cntrcntly 6 junior researchers at ihe ISH. i
already finished the study, bxt x,ere also deprived oI the ,inalerial resources(). The ex-
and present junior researchers are currently planning to sue the institulion
ftofessor Bojan Baskar demanded tull financial report for his nationally lunded rescarch
project and established wilh the aid of an assessed accor tant outside the ISH thaL he
was deprived of more than 3.000 000 SIT in the course of the past 2 years The Dircclor
claimed rhar all his projectmoneyis speni on the salaries oithe researchers on thc projccr
believins her, he $,as forced to cover all mannen olexpenses (travel er-penses, books elc
from his private means.
Irena Sumi and Hannah Starman demanded financial report 1br tl]e lirst srant received ir
2003 onthe HESP ReSET project and found numerous ilesal irems in it, sone ofwhich
have no relation whatsoever wiih fte projecl. The Direcror had been, eversince the projec r
was obtained, repeatedly inviring both lrena Sumi and Hannah Starman to forge the
reports as "the instiiution profits nothing lrom the project". When these innnendos slarted
to solnd serious.lrena Sumi iold the Direcior in nonnceriain ierms thatlmancial repons
will be accuate to t]le lasl item Addilional]y, in Janu ary when rhe HESP project memben
were in session in Slovenia, ihere were dire difficulties iindlns enoustr meaff to cover aI
expenses, as fte Director claimed she has no money (but allo$,arces made shorld have
sufficed), that she \irill have to make rvlthdrawals hom p vate accoxnts (l) etc Pa]rynenrs

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 'l-4, 2OO5


413
MONITOB ZSA

wcrc indccd delayed Ior several weeks and the Direcror refused io answer where the money
lhysically is and how it is manased The prorect will be remoyed from the ISH {,ith the
accord olthe HESP lerdcrshrp rn Budapest.
A jxnior member ol lhe facultx Dr Alenka Janko Spreizer, also asked for all financial
reporls lrom her nrtionally finaflced research pro.lect, and her income ftom two other
nationally linancedprojectsthat she is the member ofl The Director relxsed her an oificial
report Dr Janko Sprelzer ls also the leader of the Slovenian team of a Leonardo EC
project. she aheady decided that thisproject be removedfromthe ISH and ranslerred to
anolher instilution D. Spreizer's history at the ISH is pariicularly brrdened rvith aU
manncrs ol rllegal treatment and dnectly harmful actions on the part of t})e Direcior
This parlicular story inrolves the fact that Dr Spreizer's last appiication for the nationally
irnded prosramm was srbotased bythe ISH Drector, a subjectthai was made ciear to
thc National Coordinator for the field of Anthropoloey (the malier was reported to the
ISH Senate at ts 65'hsesson by kena Sumi who is amemberoflhe National Coordinator's
personal consulting team, with the explicit permission olthe National Coordinaror).
Dr Hannah Starman is in theprocess of transferflns her obrained projects, bothnaiionally
and inlernatronally lunded, from tlle ISH to another inst1tudon.
DrHnnnahStarmanlad.aftertheevenrsarthe"66dsessionolrheSenale'iniormedher
financier, the JDC seat m Paris, oflhe situation Mr Yechiel Bar{haim, Resional Direcror
oi the JDCi w l audir the funds irvesied mlo rhe ISH on 12 March 2004 Thc report
issued by the ISH Director to Hannah Slarman shows obvious irlesularities As par
unanimous decision ofall members. the Centre for Hebrew and Jewish Siudies will be
removed lrom the ISH Also nformed about the situatior ar the ISH in seneral, and
about the CHJS situation in paftrcular, was the competent lsraeli Embassy based in Vienna,
and subsequently. other members ofthe diplomatrc missions to Sloveniawho have been
present at the iraugu.ation of tle Centre in the Ljubljana Tor n Hall (hosted by the
Mayo. olLjublana) in December 2003
After the '66s sessron o l the Senate of the ISH", professors Rotar, Baskar and Srmi sousht
Iegaladvice on the whole m atter. It ]vas the opi.ron ofthe lesal counsel thai siven all lhe
data, the institutron is basically a fagade lor money launderins opemtions andthat filins
an olficial report wth the police and State Public Atlorney is the best couse of action.
The counsel ursed them to terminate all reiahons with the institution immediately The
lerysamereadhg ofthe stuaiion, and recommendations, were given by severalmembers
oldiverse drplomaiic missronsro Slovenia, by at least one lbreisr financier, and by one of
rhc D,strict Publc Attorneys who Yras contacted upon recommendation of a foreign
dipiomalic mNSion member.
On February 26, members of the Senare ofthe ISH received a lenclhier letter lrom janez
Justin (w.itten on the ISH official stationery), tte ex Actins Dean, that broueht ibrth his
version of the evenis, a wth&awal Eom the prhciple ofthe 'employed only" arsument
lthat was so dramaricaly peformed by him at the "66s" session ofthe SenaLel, and a
lengthrer moralisinS tractate The letter reflected ihe impression that lrena Sumi had
nade an unsuccessful attempt to become the Dean ofthe School, and had then in her
frustration mounled revenge against tlle institution Although Justin was at ihe rime when
the leiter was posted no ionger an official representalive ofthelSH, his letter was written
on offrcial ISH stationerx and had two aiiachments oI hishly official natule: minutes

Monitor ZSA vol. Vlll no. 1'4, 2OO5


414
MONITOB ZSA

Irom thc 65d'and tle "66d" session of ihe Senatc. The lormerwas obviously incomplere,
while thelatter drd not correspond atalllo the actuai events atthemeetine l I
On 3 March, Prolcssors Rotar, tsaskar and Sxmi received a reply ftom Alja Brslez, rhen
President oI the Board of tl1e tSH, that was poliLe but noncommlttal. thankng rhem for
ihe lrust placed in lr, and promising thar she wiil do everylhing in her power io clariliy

On Tucsday, March 9,2004, another session oI lhe Sena te was held. The tlfee selEsuspended
members ollhe Senate (iohed, as oflwo days ago, by DrJanko Spreizer) did nor receive
theinvitation tothe Senate meeting and were Lhus eliminated irom the process olpassing
thc minutes ol the past two sessions (the lattcr oithe two being clearly nnlaffrl). The
Senate, in lhe absence of the ihree self{xspended senaloB. neverrheless passed and
confirmed the minutes This session was, like the two previous ones, held from srart to
finish wilhout quorum- At this session, .eporredly, the Senate nominated new membcrs
oI the Board instead of J oze Vosrinc and D Braco Rota r. Jure MftuZ and Janez Jxstin
werenamed the delegates ofthe Senate Reportcdlx Alia Brglez gaye up presid ency oi rhe
Board in lavour ofher brother, Andrej Brglez who is, atthe same txne, the owner ofrhe
Ioundins firm of the ISH, a renown car-racer and caFsports erthustast. The foundin-q
firm bears the nameJok'n'stok (which roushly lranslrtes as the apocallptic Newlbstamenr
syntagm in a rocker mode ofwritins, "Cries'n Moans")
At the same scssion of tlle Senare (and at another sessron lust after the session oi rhe
official Scnale, i. e. when the sludent and other undesred particiDanrs were sonc) rhe
next number ofthc.eview Monitar ISH was doomed to be censored and ii was said Lhar
later it ]vill be abolished ln favour of arother review 7olor which wi asarn be esrablished
and promoted as the ISH oilicral scientjfic review (ii only came out twice in 10 years)
Ursenr session oI rhe Ed\toial Baald of Monin ISH was ,lready ca ed on Sarurday
March 6,2004, and drsputed the maner of fnrthcr publication ofthe review Thedecision
rvas thal the continuity ofthe review should be assured inside the frames ofrhe association
namely )TROPOS - Association for Historical, Social and Other Anrhropologjes and
Cuftural Activities(- ]'he review be rcnamed to Mo itot ZSA (Monitot zsa.lori ske in
sa(ialne antn?olaslie I Monit or aI h istotitdt and sodal dnthtopaloqy) and it vill ha.r'e a ne*
ISSN nrmber The officlal resi$arior of fte association is now in rhe procednre. There
were 14 peolle present at the foundational session oithe association
The (lSH) Board sessior tookplace or March ll at an unknown hour The rhree senarors
who i itiaied the discussior with tl1e fomer Board president, Dr Alja Brglez, were nor
invited lo the session o. any point discussed, and were no1 notrfied of it al all
- On Wednesdax March 10, Professors Bojan Baskar and Irena Sumr myted rhe srxdenr
enrolled in their programme, Socral Anthropology, Lo an iniormal meeting ourside ihe
premises of lhe school. The[ expressed intenl (the e-mail sent to all studenrs) was io
discuss ihe mattcrs at hard (rhat may well be delrimental to many srudenrs), ard ro
galherinformation i.om the students to subseqncntly inlorm the Board abourihe siruarion
atthe school The meting was explicitly designated as informal, partrciparion voluntary.
and xnoflicial in the e mailed invitation ln shorl. thc mecting was an informal garhering
olcolleagnes thar presumedno legal consequences or actions, therefore, a privare meering
Within an hour after the meetins, hol Sumi had her class auendins the module Reserarch
Methodsin Anthropoiogy scheduled. She did announce a month agothat ihis class would

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


415
tvoNtToB zsA

:rke place ouiside thc premises of rhe School as lieldwork pracricc was sctredutedi
r.lertheLess, her holding the class ourside ofrhe premises ol ihe ISH was subsequenrly
nrerpreled as illegal, althougl a valid Presence List was filed wiih rhe administrairon of
:1C ISH
l1 the same day, Svedana Slapiak e-malled (at about noon on 10 March, from e mall
:dd.ess of the Direclor olthe ISH) to all stxdcnts oi Social Anrhropotosy prosmmme a
"a.ning thai the nieering osrensibly called by Irena Sumi (bur rhat was. in fact, caled by
rolh coordinators oI lhc Social Anthropology Drogramme) was irrcgular, and rhar she
".dJanez Jusrin are calling the students of Social An th ropology ibr a mccting on Thursdai
I N,larch, al 15 00 hours in order to explain thc prcspecis ofrhe Social Anthropology
rrogramme at the ISH To invrte the srudenrs, rhcy have obviou sly u sed lhc o tficiai record
ri e mail addresses oi lhc school. but did no1 invile l,rolessors Baskar and Sumi rhe
ioordinato of Lhe programme, to this olficial meering. The srudenrs, reportedb,, were
!ub.lected to pariial inlormation and indoctnnation, including. amonE other things, ihe
i arirng thai they as srudcnts do nor have rhc lree will to cancel rhcir enrolnrent
ilcrrhe 66d session oiLhc ISH Senare Drago B Rotarwas aiarger ofsrrong natronat and
nlernational slanderousness and base insinuations oI Svetlana Siapsak based on none
r.al eveni nor s latcmcnt ( ior the re.barm statcmen t o i Drago B Rolar, see lite ral notarion
rl lhe "66d session in th lollowing pagcs, cspecially rhe lireraly translated statemeni in
:he footnole**. from which rhe SlapSakk consiruction ol accusation was fabricaied). It
leems ihat ihe lact tlat Taja f'rambergcr ,nd Drago B RoLar live togerher produce
llellectual worl logcther, and even form thc attractive kernel oi the transformnative
nrceofrhereviewr14or,r,./.t,isoneofthestronsestobstacleinSlapsak'simasinarion_
rirrch causes ihe accusation that Draso B_ RoLa is in a staie( (said by S Stapiak durinS
:he'661'session ofthc Scnate) or in a,siressfnl sjtuation( (cl after rhc Enslish letter of
\\etlana Slapsal. dalcd 20 February2004) and thatTaja Krambeqerjs,his uncompete t
r.uns lariner( (also said by S Slapsak du rins thc 66Lh session ofthe Scnatc) Althuosh
Dra-Eo ts Rotar and Taia Kramberser neither wishcd ro be a parrnor cvcr were a parr of
:ie dtualized,academic( moyement in which dclamations and sossips are the cohesive
.lement [ ] as thcy bclicve the onl!, differentiatcd inrellecrual and personal cngagement
jsainst (be ii broader social or narowe. academic) clches and prejudges rcally maiters,
ihey are lbrced to rcact to such sirong social and academic desradation [ ]

: COURSE OF ACTION The laculty and rescarch crcw at rhe ISH ihar hale bccn nnpticared
_
i :ui n irg the inslitution" by haying raised ihe qucsrion of the managemcnr o I rh e ISH, and
-.i have been clearly robbcd oI their fi ancialneans, are here$'iih determined ro file their
- -plaints withthc Cnminal Police ofrhe RofSloyenia, and ihe PxbticAtiorncyotthe Rof
! r e n ia An investisation should ensue Ar rhc sam e time, these same actore are contmuousty
._mnrg their linanciers domesiic and lorcisn, and rhe inreresred parries lrom among
: r .malic missions to Slovenia, about thc cvents. and rheir decided course ofaction

MonitorZSA vol. Vll/ no 1-4, 2OO5


416
MONITOB ZSA

6. ODPBTO PISMO TAJE KRAMBERGEB IN OFAGA B. ROTABJA


ZOPER OBREKOVANJA, KI PBIHAJAJO S SEOANJEGA ISH,
12 MAREC 2004
UNE LEITRE OUVEBTE PAB TAJA KBAMBEBGER ETDAAGO
B, FOTAF
CONTBE LES DIFFAMATIONS PHOVENANTES DE I]SHACTUEL,
LE 12 MARS 2OO4

. Slovensko / ln Stovenian:

Taja Krrmbelgcr
nekdanja asislentka na prosramu Zsodoyinske antropolosre
na ISH
in Odgovorna urednica rey\e Manitor ISII
Drago B. Rotrr
eden od ustanoviteljev ISH m dskan ISH med letom,
1996_2003
toordinator proBrama Zsodovinske anrropotogiie na ISH in doleoletni
alrn Senata tsH
Nehl@tin kalelon/kotesican ISH, idwon Ltubljana, 12. marec 2001
"q
Odprto risDto zoper obrckow'tju, ki ptihajajo s sedqnjesi
IS
Obzrlujeva konec insritucije, Li Je raz los za svoj obstoj vidcla y .v.rhunsri
znansLveni. t ultumi
in socialni senzibilnosr terr nadarjevdnjx plemenrtih t*a"ii;""r"r.*r,r,
ra"ri:* *ltri"Ii11.
ne pa v siremu stvu, hierarhiziranju, sestavtjenjem iz tz silleneca
in zaro navid ezn;ga sportovanJa
nadrejenih n ponizevanla mlaJiil in za.asno podrejerf,,
s" nul.un; pu u g,oti;;il;;;;11,,
nasrad in polotatex rjerkoli se ponuja priloznost. Oait""
*"r"Oq * tin t*
deiovnem razmtrju(, s to rizlo Ujub reeularni pla.i "" ",."ar"'.
., MJ;;k;
nikoti niso sprlaznili m
kizo( na irkulre[ resljryo z mima]no koliamo **t*;t" ,p*.*;i, , pi:r"2"""
dobre votl",
za udar, 1r Je vsekakor elimrnirat rSH, kakrsen je bil z^**, rn *p*",rr" ,tirirralrj.
desetletje
NekdanJnn - m oalrno ves aas zsolj navideznm _ kotesicam in kotegom in pa javnosti
sporoaava, da s plnernim snusom za\raaavaobrctrovania, podhkdnja in fan;rrjsr," pr"a*"i"
mentalno ir drusade frustdranih osebkor kr se nanasajo**i*o
rtup_ zi"rl"n;", p."a"r"-
pa na najino inlelekrualno, raziskovatno in
orsanizacjj,to,rero, ti:e.eh: aocera normarn'eea
v normalnem akrdemskem otolju, a kamen spotike v tej
zarot"i ffe,lnteey.opski i; ;;ik,;;'kr
provrnci, kiJo ie )tolecrce( in n,kolesi( aktimo
sousrvartajo ir so nleni trttoiumi. Se zta"titn
skusajo v mani.i pouli.ne psihoroeire sreherno kritia*
t*"air", ,Lr,"-"
"L*
."i"".iii,"

kinaj bi iz nje izhajalo


N*dar dsva
.kalere pogkvitn, zamenjevala znansrvenesa in druaesa dela s trsto ,akademsko sociatizaciio(,
nalogaje slrb za kozmerizrmnje zunaniepodobe akademttov santr.
ztirarie
Doru,,dje\ ir ndsrdd /a .\ in pa \/postdvttdnje nddT.rd
ndd dAtribJciio,e;;il ;:;
tako nisva nikdarbila in rudi ne bova dejarna v risti akademski
vzajennih uslus in karkotrajoih priyrzenosti po tierarhianem ".enji,
ki;ivi;i;;,;;;;
d1i neritol.atske. [:"dll i;;
nairna po,sem rzaeln, zivtieniskr odtoa,re\. re Dd kalo srdnle. Ii ,e rd tahko domi\tiio te

lvonitorZSA vot, V[ / no. t-4_ 2OOs


MONITOFZSA

oseb, kiso rsensilakih obrekljivrh eonj Ne nameravava snaziri


svo]e,javne podobe(, kerje
paa izmeaki. namerjeni va.jo, ne morejo
oneacditi v oe"l .ifog. *r* or"r, ,irtit. l, L
uporabniki svotrhin ru.t rizmealov S rem pismom Zeliva te opoz;rifi "
tudi, poten";"r""*"i"J
lolesice rn bralce/bralke, kijih bodo ali sojrl ze v nasprorju
nesnase z mesta, od koder je
z dosedanjoprakso zaliti c;;
e bi priarkovali. To mesro ni yea rsro mesto rlakor se je
;e
ve.kat polazalo, ki usrvarlajo in detajo, nnnaio ne.asa ne votje, da bi
plezanju po
IjudJe,
hrerarri.jah, obrekovanju, podtilanjem in
.e;;a;ali
,aipto,nacrlr" v ,azmc.lu'Jo
oblastnrton n ljxdje se prayiloma ne ukvarjajo niti z "faUo,mni .".;*r.
UfiO." r"A*,i
ljudh, ne objayljajo idej drusih Dod svojimi jmeni si ne podrejajo oJi',,J
mlajs; kol"il t"lil;
Dosklsajo mentalno pohabrti s kaptarsko disciptrno, ki ni nia
pravkar na ISH prekstijo v obdobje ,noye
d
saana, pa aetua'rjo _ 1"1"i
vtjudnosii(.
Vsat rzmed naju ir oba stupaj sva na tSH detata _ za smesno m
ajhno plaairo ali zasro _ nj
za to, dabi ram nastalo drusaano, nezayrto in neinhibrano atademsko ;kotje, za
io, da"bi
mlajiim kolegicam in kolegom (ne pa sloboko ,manlyrednim( in a pri".i;"^;";,i;
itudenton) pomasala pri rtiranju samostojnih (ne na,na si,reail) poii
\, ,na o,r, v Sio"e;iii
in dfrsle. Seveda svap iem mo.ala premasovari odpore
t. i strejsih k;lesov/kolesic in drzav;;
birokatov/birokark, ki so o syoji ,pedasoskivlogi( in ,uotraZer.rrn; porr;li. im"eri in
nasprolne predsrarc To prildderanJe s,z mordta ptacarr:
se i."a
primarno, sepravi, razislovalno deto, natananeje,
znaoltoraro ran, J. .r,, ,,, ,
"les"dil, ,l;;
naar.oyala slupaj in ysal zase.
za dokoneanle znansrven rh H,,"1;
S to platjo seveda nisva zadovoljna. zadovoljna pa sva s je okog reyije, ki
_ rem, da se se
tokrat zadnjia imenuje,rrorr,. /S.fl, izobtikovala stupina
sodelavcev, ki so zelo kvaliretni mz$kovatci (marsrtareri
mladih i, * t"r",A" -r"a 1
izmcd njihovih profesorj",/p."i";
iih ne dosesa), hkrati pa so pri sebr - kot tjudjc, kolegi in sodJavci ."r"tt ,.,"'"0r.,"r,
solidamost in poirenosr, zaradi katere z vso pmvlco tvonjo
reaino jedro kvaliterne mednarodne
reyre Ta koncenrraci.ja novih moai, zd.uzena z najbotjsrni kolesi/kolesicami
iz profesoBkjlr
vrsl, na.iu navdaja z veseljem rn upanjem, da se bo &ugaana
akademskakuttura ra^ila Ludll'
tem okolju. Uredniskr odbor in kros statnih sodclayc ey
lsodetayk Manitorju ISH, klJt"r"gj
in kolcsice sestavljajo, sra narnrea osebnim
sroinjam in s;td.rrf. *,tr:rt,
novesa yodslva ISH s cenzuro in ukinitvio revije, soslasno
sktenila, da Ao,to "*H;,1e."zri
*aur:Jrl"l
urejaniem m izdajaniem rerije rer s pisanjem vanjo prepriaana
s
rr.rdi, da je p."r .r"r"rt,;
skupine otros revije eden izmed raztogov za neresalni provzem
nepla.dna, podcenjevana in oyirana dejavnost, neodnsyna
otr"r,i * tsll N;ii","
na ISH in y Sloleniii,
odmevna v tulmi, je neosibno rrn v pcti novega vodstva, sal pome.i
zr,";;;;
subv".zijo para,nel.;.
kaieriz.na, medijskesa,usieda( in na nj.emer ieneljeee
eospoaovalnosti, ki sesi*i"" *j.
mentalno vesoije noyesa vodstva ISH Se ye., meniva, d" .o
,r" do."d-j,
deHasiranje reyije prek insranc mi srrsiev, ki bi revijo tahlo podprla,
p.i_;;;;i: ,.
udinet< kominura:<=
truda tesa novesa vodstva - da o obrekovanF tolesov in koldic,
h pr reviii
leneh.lem rrgldsdnlL reviiezd -ludenr,ro.. rrokovnu",pd.insercdaop,,,^rr.";,="._
sod.l,;;= .

cenzuri in nato sc ftinirvi revije sploh ne sovoriva

To pa.je tudi vse, tarje po najincn mncnju polrebno povedari.

Taja Kramberser
Draso B Rotar

lvonitorZSA vol,Vll/ no. 1-4. 2oos


414
MONITOR ZSA

. Francosko / ln French / Francais:

Tajr Krrmberger
ex-assistanlc au Progumme d'6tudcs cn Anthropologic hisrcnque i I'ISH
et rddactrice en chel de la rc1xre Monitor lSH

Drago B. Rotar
un des crdateum de l'lSH et sor doyer er rc 1996 et 2003
le coordinateur du Prograrnme d'tudes en Anthropologie historique ri I'ISH
depuis.a crearion le membre du Senar de I ISh
professeur de l'Uriversit

Aux ex-coqagcs et du ptbhc Ljubljana, le 12 mars 200 1

Une lefrre o@ette contrc les dilfandions pnrendntes de |'ISH actuel

Nous regrettons la fin de l'6tablissemnt qui l,oyait sa raison d'6tre dans une seNibilitd
scientifiqxe, fltlturelle et sociale tfts prcnonc6e et darN la cortimation des haditions rcbles
des coleges, academies et soci6t6s savantes. et non pas dans l'ambition nnmoder6e.
l'hi6ruchisalior faite d' r rcspect e)rlorqud et, par ce fait, apparent des supdrelrIs. et de
l'humiliation de plus jeurcs et provisoirement inf6rieus par leur position, t encore moins
alans l'accaparcment de l argent, des prix et des positior a chaque occassion qui se pr6serte
Il nous scmblc cl,idcnt que les (collagucs ) qui disposent d'un ( poste de travail 16g lier D
a I'ISH nc sc sontjarnais familiaris6s. eL nalgr6 leur salaire r6guliere. avec une telle visioD
dc I 'iflstitution. ct ont Loum6 la ( clise dc doycntd ) i l'cole, soluble moyemant Un minimum
dc patrence et dc bonne \'o1ont6, en I'occasion pour l'executiol de leul coup de force par
lcquel ils onl r6ussi mettre la fir ri I'ISH 1el qu'ilftt congu et q 'ilse de\loppait perdant

A nos collagucs qni. selon toute evidcnce, ne l'dtaiertqu'en apparence et au pubiic


nous transmeltons quc nous relirsons, et avec d6goirt, les dimamalions. les caloDnies, les
insinuatio s ainsi quc Ia production dc phantasies corcemant notre vie en colnmu& et, en
premier lieu, notle travail i ellectuel de rccherche. d'orga satiorL donc concemant tout c
qui serait, au moins dans url milieu academique rcImal, per9u cornme quelque chose de
non-probli atiquc a la ditr&ence dc son rdle de pierre d'achoppment dans ce patelin A la
fois dc I 'Europc ccnlrale et des Balkans que ces (( colltsgucs ) coltribuent activemer d
produirc ct A pcrpctucr, ct dont il se montrcnt les cleatures, c! notanmenl, qrund ils tentenl
d ( cxpliqucr ) (c'est-a-dirc, d disqMlificr cL dinigrer), par Icur comprchcnsion de nohe
union cL par I' ( ital ) dc I'un ou dc I'autrc qu'ils proclamcnt 6lte son rcsultat. d la bonne
maniarc d'unc psychologie de cabarct, tout terle quelque lru cdtique. tout acte et toute
nolre attitude hors de la porte de leur entendement, toute connaissance scie ifique faite
par I'un d'enlre nous deux
Nons n'a lonsjamais confondu notre tmvail, sciertiique cl auFe, avec cette ( socialisation
acad6miquc ) dont la premj&e fonction cst le souci de cosmiliser I'inuge publique des
acadimicicns cux-m6mcs, d'entasscr lcs posilions et lcs prix pour lcur CY et de cr6er et
Iaire tra'raillcr Ic conlr6le des autres cn favcui de la distdbution des repr6sertations d'eux.

MonitorZSA vol.Vll/ no. 14, 2OO5


419
MONITOR ZSA

remcs par cux-memes et de leur r6lc d.1ns la i,ie intellectuellc ct d clilc De mCme nons
r dtions pas cl nous ne serons pas actils dans cette corDmunaurc acaddmique qui se nount
i- resquc cxclusi ! ement d'intriglles- dc rncnus scn4ces mutuelles, d'adh6sions dc court temre

:r accord aYcc le code hidrarchiquc ou nefltocratique C'est notrc d6cision prircipielle


trrur Ia vic- ct non pas i
ur ( 6tat ) quclconque ; ce den er ne pcut 6trc ,en1e que par des
:rersonncs clles-m6mes age s dcs canpagrcs de calomies Nous n'a.lons aucrDe intention
:: larcr llos ( irnages Bbliqucs ) parce que les excr6tonsjcLccs sur nons ne pe vent pas
:.uclrcr lcur cible dans les yeu\ dc pcrsonne. i l'exeption, bicn siir. dc ceu\ qui en so r lcs
nhsatcrr ct ar eurs i la fois Par cctlc lctfie. nous ne \.o lons qu'a\,crur lcs geff, tes coldgues
:: lectculs polentiels q i seront ou bicn qxi so ddji lisis pa. ccs jets d'ordures \nant
: un licu bicrl co , et en coltrastc f]agrant arc sa #purarion ct la pratique jusque 1i en
:sage Cc licu n'est plus le m6mc qu'alant le ( putsch )
ComrDc il s'est mo 16 i plusicrs reprises. les gelrs qri crcc t. qui tmvaillent n'onr ni lc
3mps ni Ia lolont6 pour s'adonner a 1'cscalade des hirarclxds burcaurratiques et mediatiques_
:tr\ diflamations, alrx insinuations d A h ( diplomatie ) shrpidc cr\,crs les tenants du pouvoir
iussr ccs gcrls ne se coNacrent non phls A h mesnre de la quarllili d infa ie chez l'aurrui,
'-j ne publicnt pas les ides des aut cs signees de leur rcm, ils nc chcrchcnt pas i se sllblugtrer
:s jeuncs collegues en essevant dc lcs mutiler mentalement par unc discipline de peloron- ct
:u nc changc pas de natue si l-orr la rebaptise la ( priode dc la politesse nouvelle ) cornmc
i
on vicnl de faire l ISH
Chacun de nous deux ) part ct tous les deux eNemblc a\,ons travaill6 A l'lSH - contrc
]ne rimun6ration ridiflle ou grahitement po r y suscitcr la gcstation d'ulr mitieu
:.ademiquc ditr6rent, non paralysc- or inhibe, pour aider arLx collcgues plus jeunes que
:ous (et on aux ( drudia s ), plut6t ( apprentis ). infirerncnt inl6ricurs et a priori
:r.ompitcnts) A se ftayer leur voic a cux dans le ch.rmp screntrfiquc c Slov6nie et ailleurs
-.ans doute. nous dtions sporadiqucrnent contrai s d-afrontcr lcs r6sistances des soi-&sanr
:Dllagucs aines et des bxreaucratcs d Etat ayant de leur ( r61c pidagogiqne, et de leur
politique de l'edrcatior ) les rcprcsentatioff co raires On nous a tail pavcr nos efiorts :
trous avions i cnco rirur manque dc Lcmps pffmarcnt quarr i nos prioccupations prinaires,
i est-ii-dirc, notre tra\ail sciert iquc ; plrs precisement, nous ll'avons pas rerNsi de mettre
ru point tous les textes scientifiqucs que no s eiimes d.ns nos plans, c comm n et

Nous rc sommes pas tres contc s de cette c6t6 de notrc acli\,ilc. or. rcxs le sommes
rreD dr fait qu'un groupe des.icuncs et de pas sijeunes collaboratcurs s'es1cr66 a tour de la
.eite. appcl6c pour 1a dernidre loi s lc ,\r'orr,or 1S?, et qu_il s'agit Ii dcs cherchenrs de haute
qualitc (beaucoup de ces (jeuncs, depassent leurs maitrcs ainsi cn quantit6 d tra.lail
qu e qualit6 des reflexioN et dcs lextes) Nous sonnnes contcnts surtout du fait que les
aernbrcs de ce groupe ont ddvcloppe, chacune pour elle-memc, chacun ponr lri-meme -
:r1! lant qu'hommes, collagucs ct collaborateurs cetie orLvcrture d'esprit, cette solidantd
humaine et honneteti pcrsoimclle qui leul donneff 1e droi t dc faire partie du rc,vau vdritabtc
d u c rc'lxe intemalionale dc quaLite Cette concentration dcs forccs nouvelles dans l'espace
!lo\ ane ali6e alrx meillcurs collagues d corps des professeurs ous remplit dejoie er d'espor
qu unc cxlture acaddnique, diffcrerte de celle sul place, aillc sc developper dans mtre
nxlicu C est q e le Comrte dc r6dactioq les au[es conscils cL lc pcrsoturcl, et surtout le
.o.ps des collaborateu$ permanents du rltor?lor 1S,Y, or)t pris la d6cision unanime de

Monitor zSA vol. Vll/ no.1-4, 2oos


420
IIIONITOB ZSA

conLinucr a cditcr la rcruc. a ccrirc pour ellc et dc creer autour d'elle un cspace de
connnur)ication mutrclle, tout ccla malgre les menaces ct les emb6tements persomels de la
part dc la nouvcllc direction dc I'TSH, malgrd les annonccs de la censure et de la swpression
de la re\ue faites par ladite direction et en encourant 1e risqrc de se voir harcel6s et
possiblcment" aussr bloques a propos de leur tlavarl-\ de DEA et de doctorat Nous soinmes
pcrsuad6s aussi qlLc cc fut bicn la lormation dc cc groupc atLtour de la rc\Te unc dcs ra$ons
pour I 'accaparcmcnt illcgal du pouvoir a I'ISH L activi ti non payee de ses rnembrcs, sous-
cstim6c cn apparclcc cl g6n6c, prcsqrrc sans cchopcrccptiblc en Slovinie" plus apprccie i
I '6trangq ollusquc inevitablcmcnt la nouvelle dircction par le fait qu-eIIe, par son cxistence

rD6mc, oparc u c subrersion dc scs paramCtres de base" ceud dn carriarisme. de la


( rcnom ic ) m6diatiquc- dc 'aLrLoril6 sans fondcment quelconque faisant parle de l uilers
1

mcntalclos dc ccttc nouvellc dircctio dc I ISH Deplus, nous estimons que tous les effons
pour diclasscr la rcl[c aup.as dcs ilslances inist6iclles qur pouvaient la so[tenrr
Iina ciarcmcnt, faits par lcs mcrnbrcs actucls dc la dircction en questron, et longucment
ava t Ia crisc acluclle- Iont partic dc son trava contillu de saper le groupe en mome lemps
quc I'oricnlalion intcllcctrLcllc qu'ils nc pou\'aicnt pas ou nc loul ent pas sd\'rc - poxr ne
pas parlcr de dillamations dcs collagues. collaboraieurs et collabolatrices de la re\,ue, de
Lcnlativcs dc dcgradation dc la rcluc cn la proclamanl ( cstudiartirc ). ( spdcialisle ), etc
cL. bicfl sif, dc I'allnoncc aclucllc dc Ia ccnsurc ct dc la supprcssion imlninentcs

Elc'csl toul cc qu'il nous scmblc urgcnt de dire cn cc nlomc t

Taja Krarnberger
Drago B Rotar

Monibor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


421
MONITOB ZSA

7. ODGOVOB DRAGA ROTARJA


NA OKROZNICO JANEZA JUSTINA
zDNE 22. 02.2004,23. MAREC 2oO4
]FAGO ROTAR'S REPLY TO THE CIBCULAB LETTEB BY JANEZ JUST N
DATED FEBBUARY 22, 2004,

MABCH 23,2OO4

-3{o Rotar, nckdanji dekan ISH

:. .i.t .) okroi ico Jane.a )u\tina z dne )) A2 20A4


l. zaactekr namenoma opuiaam avstrijsko-balkansko seso, ki zaloveduje, da je Lreba pred.
:j raime.i nayajari litaniiez naslovi (zaka.jne tudi, medaljarni, nasradamijn odljtovanii
rn
( '_a\ pi,'8re\nd o-L\l er, ldre.in cJ rh lnrcrtd Toci
: . Jrl'ao ri.dfl,o d^{urdrsr,er rko\ I \.em /dforo\,J Drepta,rafle"rpr,enr;, tonoa
irel'anja titularni a\.ronleti (naaclo je siccr per naruratn ruie novorcski znanosn. a kd.
-:ri da vteh in lakih drusih ,prestrnih( trajrh sploh za tako znanosr?) prcglasolanjc
sre
r11esLo kolegiahe debarc o alrernativnih moi n osiih na pod lagi argumen toy
,e naiboti kaiDada
-/c.d ob i\o
so.pod^rara rJ aIdder.\ r.,.r'ruciir j,otes.epdob\r""ceta,..re. ;
. rl, i,r mor^cesla5(r\rriihcel/-r;-driin/njirindn.rLt rar,.reJdb iih oe aru.i
DFl e_ "t
"//.q.r" ko d.^teJeainr\.ebin.tnpeflin.l.naobtrtadLdocn.re r\ ir, crleLb../
! u2bcncex hlapcev i| prcvlade hierarhiie pozrcl namcslo areumentovin inteiektualne m..il
r :esa nrnenja, aepravje bilo mziog za usranovitev ISH, kajpada ram. po dosodkih
sodea.
::ira irmed al(ademjkov ne deti, prav narobe
r-:d aasom sem kakor drusr udelczenci
dogaianja prcjcl nekakien komen tar doaodkov. ki,:a
p.di Iare,,lL..rn \ nit n.ku\b na,tov"1 terlrer,rararJdi.cheorepiaarr.oa,erizgodL
. . r se jc ,sodilo, da je rekcl. aesar ni rekel. in da ni relet, kar je rekel Navsezadnje pa p rav
ta
l-irnroya okrornica arno na belem prikaze. tako rckoa uprizori vso rtczorienriranost in
.:renevedanje oseb, ki so z nelesalnnn udarom
!o svojcm mne.ju lrevzetc oblasrna falulreii.
:: airsko pajo boljzagoroyile djrcktorici in njeni postovni fitiaciji
Zranenro lahko lar na zaaetku: do zaplcra ni,p.islo( kar samo od sebe, paa pa so biti v
r.r-qajanju udelczeni ljrdjc rz mesa in krvi s prinnki in imenj s svoJimi dcjanji
in hotenji. Ni
^ lo bozje l,.eridnosti, ampak naHepi, zvijaae in konfljki. Zc zato, ker se
tej konstataciji
-3alnos1i izosiba, je Juslinovo ci.tutamo pismo prej prizadevanje
za zamesljevanjc ,adev;
\ akor ,(o rektna osyerlite! (
Gajpozabiceto na to da kor t rirerij ko.ektnos ri porrebxjc p.avita:
:rdi korektnost naj bi bila ftar dana. oe pa opredeljena). Janez Juslin ie zaael zEortbo veriko
:(oo/ropre'uJU\oJo.ritonti^r.e.e/b.e.?eprc.,tara,o.Lu-ozln.oeran,t^,r.upiro
r z rnojim vnaprejsnjim etiminiranjen jz \e (najbi za ro. da bi sc brez usovoro! v rci
\. Dirr /dpo\l ,d \lia B18le,,, kr re /o.tntLie oog.jte\ 1c /a nos.tk" pro,ekra ir re a u
labllilaciiot ta namesrircvje bita potihem tudi srorjcna) Disranciral scm se od vsebjne in
rostopka, oaitno senarorjemton nibrt ysea, vsebina paiako atirako ii pomembna:Ze zaaelo
jc triy risri, kimancvre opazi, ne pa risri, tijih izvaja Sledito
!e te s lem, da
ie nekaiaudaikih

Monitor ZSA vol. Vrt / no. 1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

dosodkov, k kazeJo vso polEono mizerijo akterjev prerucije, J M*uZ se je npr kar sam
poslal v Pariz na kolokvij v okvi projekta Proteus, za katcrcsa sem odsovoren jaz Gvojesa
Proteusa, ki bi, ne le njemx, ampak rudi njesovim itudcntom omosoaal brvanje v Parizu, v
vseh teh letrh n i utesnil pnjavili Ali pa nemara noae deliti svojih kontaltov? ), m me o tem ni
obvestil (za kolokuj in datum sem zvedel od francoskcsa pnjatelja, ti mete spraieval, ali naj
mi on poisae hotel), soorganizatorica kolokvijaje bila Svetiana Slapsak (odeovorna oseba
drusesa proj ekta Proteus ), ki me prav tako strbno ni obvestila S Slapiak.ie o zadevi napisala
docela pristransko poroailo Z organizacjjo tesalololvija nisem imelnia, na EHESS sem sel
zato, da zaradi sfemuitva nekarerih ne propade sodelovanje z eno na]pomembnejsih institucij
na nasem po&oaju na sveiu Vsekakor je bilo to dobro svarilo pred obema za Senal ISH
oaiino sprejemljivima kandidatoma za dekana

Na retui 65. seji Senata 10. februarja 2004 ni bilo na dnevnem redu problema vodstva
ISH po koncu mandarawsilca dolznosii detana, zato sem zahteyal dopolnilo dnevnesa reda-
(pomeje sra dtektodca in tedaj se v. d. pripovedovala. da sta ob vseh tflvialnostih na dnevnem
redu pray to temo predddelav toaki,Razno(, rss zelo spretno in rrtelisentno!). Na posvelu
o kandrdaturah za dekansko funkcijo, ki je bil tmalu po januarstr seJi Senata, je R Riha
predlasal S SlapSak, nekdo je omenil J. Mikuta, H Starrnanjepredlasala I Sumi Na sestanku
navzoaa dfektoflca, \,aruhinja zakonitosti in navsezadnje osebA ki si Je v svojem in se kakanem
mteresu ob mojr h Senatovi premajhni pozornosti ze let, 2000 z novima Statutom in
Ustanovitvenim aktom (najbrz ne brez vednosli in zunteresiranosti ustanovitelja, na kar bi
seveda mo.al brri posebej pozorni) prisvojila vso moa odloaanja na mstituciji, ni nikosar
opozorila na statutarne roke, na nemoznosl podaljsanja mandata v d. do izvotilve ovesa
dekana itn- Kmalu seje pokazalo, da to ni bila navadna nemarnost. lak.ine smo bili vajed
dotlej. Kalorkoli ze, rel rr, ki saje opravljalka funkcije derana napoyedala v zvezi z menoj,
mora raaunatr predvsem s posebnim znaaajem in apetiti nekdaj talnlce, zdaj direlctorice

Natoje sledila kandidacijska sejaAlademskesa zbora (AZ), sllicanesapo reve se kaksnih


lrite.iiih, saj so pestrih razmcrjih do ISH. rekateri tesni sodelavci
btli vabljeni ljudje v kar se d a

pa nrso pre]el vabil Kljub Jusrinovemu zatievanjx AZ ni bil sklican zato, da bi usiolialli S.
Slapial lot njesoyo predsednico in da bi ob vsej ursentnosti zarudi rzpmznjenesa mesla
dekana sprejemali zsolj nove alane Senata, in navzl,c njegovemu modrovanjr o naravi ln
sestayr AZte bil ta forum zmeraj zadnja odloailna instrnca: tudi ob odhodu R. Moanika in I.
Z. ZaEatja je btla podlaga za njnno mvnanje odloaitev glasovanje AZ SejeAZsodoslejv
yseh teh letih bile seje z najsirso udelezbo, vendar praviloma s irbko udelezbo fakultetne
smetane (se en premalo upostevan mdic za napaano populacijo uarteljev m raziskovalcev);
na zadnji, n, 1ej. o katefl govod Justm, pa je bila nenavadno polnoitevilno prisotna pray
notranja klika. od lGtere pa se niso pusiili odgnati aii prcglasovati t,sti, ki so za dobro ime
,ISH( nared r in so v tistem trenutkr se delali ncprimerno vea kakor trenutno zaposleni
kolesi m kolesice, pa aetudi vabila, najb.Z iz nc prav koreltnih lramenov, veainoma niso
prejeh Na tej ser je bilo izvoljenih nekaj novih senarorjev (seveda brez kakinesakoli pralnesa
opozonla sicer navzoae direktorice, da so kandidarure trcnutno nezaposlenih in posodbeno
zaposlenrh sodelaycev kakorkoli \prasljive - s aimcr jc nadlegovai navzoae na eni izmed
poznejsih ponesreaenft seJ Senata prav J. hstin in se opiral na,pravno mnenje( brez zakonske
in statutarnepodlase paa nemarnost direkiorice in njen ega pravnika pd pflloojevanjr sratuta

Monitor ZSA vol.Vll/ no.1-4, 2oos


423
MONITOR ZSA

, . lil00in tolmaacniu zapisanesaleta 200q) I Sumi, ki io ie djrekronca toovscm videz, te


...erpalroarrc/a.,.eno/dupnco.tiboJra,eoatdrielclL.i..emu\tdddniorar\r,,JcUl
--iLovanjiln nanisi. medtem ko bo ona svobodno manipulirataz dcnaf,em
s Droiekto!. a
. '_e1 isrila ko c Jgolo\ila. Ua nctd rrltol] merd. r,e te t. r
-,..-rlo. pnvoual l(andidaruro za dekanio (mene nibilo v Ljubl.jani in tcga.isem ".r.rt
neposre{t.o
: lel nc sliial, sliial pa sem, kajje odsovorita na direkho vprasanie I Sumj o rem. kako sr
: : .eklorica prcdstaytjala nieno imenoyanje ko pa ji kandjdaluro onemosoaa sratus
. .oc1..odea\,c drrekr r(abi Su1 Ue\o,,.n,,, rta..c br bita /\uierd. nc;,ede n, ro
,. r bile volitve in imenoyanjc neresularnjina vpraianje, ali ie to lnDrav1ie|a narediii rudl
ea,,l,al.,.med.err(o\ slap\bt nr oorc.l"td r'. .p||eTtii,.gd i Vl.rp"
"nt
:.'.en KatorkoliZc,S Slapsak.je pos nla predsednica Akademslesa zbo ra, ker se B Leinitu
:. ljubilo biti v Liubljani in je odpooval na poaitnice Svoie predsednikovanie ie izrabita
ri cpuuu\arJtntir ,/o.rJi,,,d\opudporer I r,,or sanrrr 1.c t.kari i/"grr ir poa1.
rr
r{ duami]e v Ljubljani, pozneje inkriminlrane osebe so ii ,orcm, ko se ie A}ademskr
dluai /a \om^rl rdlo / a\o - i/ru\o 1do .dte .1-o lrereate r r1e,ez tu
\a lodlasi aasoyneca porcka pri votityah dekana nr za.adi dokonaneea izrci(a manrhrl
L o^./r u\ri Jctdnd. oboir re opi,.Je ero \ Srbrurr tSH ,en o^m,r;rat. oa
Je -..r tc
-.i n na stiska, zaradi katere ni vea aasa za aakanjc na odloaitye kandidarox ki se doilet nrso
-r.l,niel oulo,.r'r ,/drosenp.edd3at.estanetmedr.eritdnoiJdLr.tus,"."
". ""
.. ercr br /idcru ooid.ni r. po\eoJ. \e.r {o'c nrlenic. Ir nr b to n tdk-s1a +r!ros I
. nanrcnieno razpravi Pravno nncnje, na karcrega ]e
se Justrn sklicuje injepoznejse od teea
: :lusa scstanka, ic predvsem mnenjc enesa ati dveh pravnikoy _ priiateliev na.oaniko\. kr
.:. 1a p,,!areienc /rprsnilc .e SerJrd ,o ren mdto pol1etej raioru .ptoh r..a dob r.
:: .nskih cicnreniov situaciie, predvsem paje na rem mestu dcplasrano. ker fi itoza razsolanjc
- rak za preuaitev nastalih razmer ir od!ravljanjc nesporazumovin neporrebnih napeloni,
.. kar zadeya mene Na ra sestanet sem nameravat prinesti tudi fina ane izLaze za I
r lerje1003,kimiiihjenekdodatvpoitnipredaln,hodnilulSH Justinusem Tanie sic.r
tc1.. rerddr n .a,,? n.,.ebneld ir.ered /a lo. de oi Lidet bhto pij.
: .priaan, da bodo zdaj lrisli na mesro. od koder bodo za te reai posebei usposobtieni in
odacrrrudien,,.ldlrodp,,vo-e.Se\eahreh^nr\\d
^d8o\oro\
prd.re,r,.rc.ki .^
"-/"tdDalincpr.redno\Te.dlotaLde!\on,^ro\ini...ceto,,.e1esa,/ncdnleso\t
.:\Lrih acensox tudr upravni odbor, tire bit kar ad hoc zamenjan pred poretom mardara
-,nov (nr ne da bi bilj odsravteni alani kakorkol obvesaeni). zame ni posebno zaupanja
rdoa inslanca Justin, pa ne ]e Jusrin, oaitno res misti, da ima op.al iz matoumnezem,
me
.ie iali ali pa
rJaa ne morc druSaac

Justln mi.je po telefonn rekel, da sc ne bo sesraial s Sumi]evo. ker bi to bilo pristransl(o


lJ\rnil sem mu, da nameravarn potlicati ie Mikuza, ln naaelno sva se doEovorita ic 7,
. Jd rcl t poreocle(,. chrLdri/ )001' da1 o, .eono.e
f.ed cr,tno
\e ra.a se m, *
. o.Ja /d do.c,rarJeea \ d L\oJalSHribtJrreffapfl ^
jood,,(,^rerrsteAo Vrkr,, r I re
, 'elrrapo icd.,,auoa.daiman,.menbnct.eoprd\leodrd[i1 poeo,oro,.,r, p",".
.:reda sklepal, da je zadeva doeororiena v nckem dflrgem kosu in da so se Ze zsoditi
'.ori\rr"1.U \csrol,,r na("e"*,ieh o\,es er ie,r..ir .e1 .e5rJ1c^/JJ\.""-,",,;.,."
r!pombo odpovcdal. Nekoljko sem lcdet, ie vea Da usanit. komu I prid rn zakai Osta.Lo ic te
'. . /c _rclo Lpr'r re dd b. rJ.e-. SerbLa pre\ a-J rdlurI i1 !sdinrninhtro p.- sn1...1a, ..
Monitor ZSA vol. Vlt / no. 1-4, 2OO5
424
t\|oNrToF zsA

seveda ni zsodilo: veaina senatorjev sploh ni pdila na sejo, nekaren so ramokar odsli na
poaitnice (kar jih ni oviralo, da po unitvi o dveh doceta laZni,lh zapisnikih ne bi slasovali in
ju sprejeli)

lrena Sunije nemudoma postala tarda napadov in podtikanj: Justin sijepreprosro izmislil
svoj prihodnji refren in sa ponavljal z zares performativno nesramnostjo: I
Sumi namrea ,i
zuhtutalarazEnfiatja obae finanane situacije ISH na Senaiu (kar nilakor ne bi bilo skodljivo
elede na obsee malverzacij, ki jih je mogoae detektiraii s prostim odesom: na stoskovnem
mestu,rezija( ISH, se pravi: adminis tracija lSH, za prvesa pol lera2003 (sam semredaj bil v
Budimpesti in ne vea dekan) najdemo nenavadne postavke: ,cvetliani nasadi(, )sopki( (v
skrpni v.ednosti cca.50. 000,00 sit), ,parixmi in posiovna darila( (vsknpd vrednosti cca.
208. 000,00 sit! zanimalo bi me, komn naianano so bila ta darila namenjena?), ,reniaka
torba( (cca 10. 000,00 sit), ,drxzabna igra( (cca. 6.047,40 sit), ,karte - kino( (1. 900,00
sit), ,krpe, posteljnina, Zanlce\ (62.360,00 sit), prevozi( (19.140,00 sit), ,najem
'taxi
garsonjere( (cca 208. 000, 00 sit), ,potni stroski - adminisrracjja( (cca 310. 409,00 sit) etc.
Morebiii bi pred nekaj tedni, ko bi ta nenavadna sibanja rezijskih odlivov osebe, odsovome
za obsioj ISH hotele vzeri na znanje, z neposrednim in odkritim posovorom lahko uledilitno.
zdaj se bodo podrobnosrim posveaali pristojni drzavni orsani Datje, Irena Srmi /'d zr,4ldal,
tansparentnost financ r zr.rz i s eajin ?rdektam. o iemer mora vsak mesec poroaali financerju
v tujini. Direktorica s tem, da vsem nosilcem projektov s slovenshmi in iujimi financedi ne
omosoaa lake tansparentnosti in razpoloZljivosti namenstesa denarja (pravzaprav iesa ne
omosoaa nikomur izmed nosilcev), postavlja institucijo in nosilce v nelesalen polozaj
Ponavljajode se Justhove osoraenosti ob njesovi v pra\nem pomenu docela brezpredmetni
konstrukcrii tesa, kar nat bi Sumijeva horela ne bom naprej obmmaval O tem, kaj si je v
rcsnici priyosail, obstaja dokumeni, ki bo iako ati drusaae objavler ob filrtivnih ,uadnih(
zap$dtrh teh dveh seJ Senala Da je l"o8led v dename zadeve postal eno izmed 'lrelisa, se
seyeda ne dudim, kakor se ne bo nilae \a aud , ko bo opravljena preiskava poslovanja
drekto ce in Se nekateril drusih ,dejavnikov(.
Nami8ovanje na podobnosr z rzzmerami ob odhodu R. Moanika m I Z. ZaBatja je slcet
neutemeljeno, verdar sta tedaj obe M& k sta (mistim, da) leta i997 oditi z insdtucije z
mertorjema, morali od tedaj Se povsem sveze tajnice falu ltete Drasice Bac (toneposredno
kaze na to, da je tajdca natanano vedela, da je dejanje, ki sa je sama mirno izvajala y
nadaljelanju svojekariere, nelesalno) - svoja,odtujena sredstva( dobesedno izp iti. Predvsem
paJeremarnalaz, da se kdo izmed zdaj opsovalih bojrjeza kak vodilni polozaj i drusi bodo
o svojih preokupaclah naJbrz sovorili sami, kar pa zadeva mene,jebilo noje vodilo skb, da
se yodstya ISH dokonano ne polastijo osebe, ki bi s svojimi moralnimi in psilranimi lastnosti
ustvarile razmere, v kateflh obstoj ISH re bi imel roberesa smisla to se je kajpada zdaj
zsod o ScemflJ Je znan iz &usih )tranzicijskrh( dezei.
Kakorkoli Ze, ni nevarnosti, da bo direktodca izpolnila obljubo in zasotovila korekten
presled financ, kakor Zal prav iako ni posebno verjetno, da j e njeno poslovanje poiteno, tako
je tudr odvea Jusrinovo drdkrut hipotetilna )miselno eksperimentalno( ugibanje (krasilne
dresiie v Justinovem besedilu so prava parada esocentdane neokusnosti), ali se
'retoddne(
bo kdo duektorici opraua . Tisto, kar je razslasil za namise, namrea sploh nlso b i namisi.
ampak nekaj povsem drusesa. Sprasujem pa se, ali se bo on komu izmed ozmerjanih, za

Monitor ZSA vol.Vll/no.1'4, 2OO5


425
MONITOF ZSA

--: z delneze razslasenih in v bfe za vosalom posla n ih optzvtail za dejd sko izt/ien. hc.lasta
:- rrjanje, podtikanja in dolsoyeTno nrlatenje lsevdo pravne slame Da obch nelcsalnih sejah
':rala brez podlase v realnosh h v kaleremkoli!ravnem aktu (rrzen ncmarav kakcm, kije
- 1 maniri obeh zapisnikov danes aapisao za nazai)
\ okoznici Ze s!et, tako kakor na ponesreaeni| seiah Senata I SH, discrtira iz prava, zato
: :nkral: ae hoaes od pramika izvederi, kaj pravi zako n oz pravni akt o doloaeni zadevi. m u
-::as, pa aeprav s teboj lsra tenis injadra, loyedati detstva, de pa hoaes poledali deistva, iih
--.as biii zmozen loaiti od naknadnih leporilnih fantazij rn er4emi,mov, nilakor pa nc ljudi
: .evati o sNareh. o kaierfi so re oni pouaii Ze na sejah o katerih menda govorii - za
j.inole epohalne usotoyitve ni bilo potrebno ,pravnilovo mnenle(,1reb, je lc bilo prcbrati
' ::ur (no, najbrZ bi rudi to brlo zaman. ker bi ea bilo t reba tudi raTum eti) Oaitno jc, m odcr.
. . (J r je. ob prelivanju kokodilskh solz pretehtan o men , da .ie !n sel aas za razvcliavilcv
.:i sklepov Senata z masisteriii in doktorati y.ed vsaj za aas od spremembc Statuta icta
i0 do danes, torej tudi ustanoviieljiainesa doliorata, kar je posebno rrdikalna potoza
: ).otu! dnt bali sam na sebi ni neokusna in slaboumna yloga, veDdar taka podane.lo naj bi
:-ieli daje hudia po srcu dober in soauten ter da so njesovinameniplemeniti, kalor da bi
iploh bilo relevantno, de 8re za dokazno merodo. Pravi problemje y tem, da je Jusiin zania
r.r.d/!s,
se zlastj, kerje ,lramo mnenje( pray kmalu prenehdlo vel.iaii, na.lbrz takoj, ko.ie
- 11o vodstvo( prestelo zaposlene senarorje. ln ,so( Jusrina prepriaali (le tdo ie ta pluralis
-.3s(atis - mod es liae eotovo ni? ). Seveda so v skladu s tem novim lrepriaanjenr iz,uradn,h(
:=r:slikov sej neposredno izsinilatudivsa stara, slede na novo tolmaaenie oartno , napaana(,
. 3ndarle na sejah ,perfbrmatdno( izreaena prepriaanja (kr Jih Justin po lasrnih boscdah
-:rda ne more vzeti nazaj npr v primeru izreaene dobrodoilrce tedat novi scnatorici kcni
.=:r. v okoZnici pa pravto poane oaitno brez najmanisesa zadrika)

ltunah po nesklepani, nelesa.lno vodeni, aposled s konstaiacijo o ,o, l:e, sklcnjcni scji
- iatero je Jure Mikuz konaal zborovanje), Je na ISH nastopila nova loaitcv. na dobre
. jelavce, ki so lahko senatorji, aetudi niso zaposleni, in na slabe sodclavce. ki jihje treba
=i.r ali drucaae izsnaii iz instiiuciie (zadeva je strukturno rdertiana dclilvi na posteno in
,-:Lano intelisenco, I j na servisne izobraznce in intelektualce, iz sovoranc pokojnega
-:..ala Jusoslauje, kije uyalala obdobja poostrene rcpresije nad slcdniimi)
Lazje. daje Senal na 65 seji slasoval o imenoyanju Svetlane Slapial neposojno, lo daje
: Slalsak, odsoha s ie sicernesklepane seje, s svo.iim slasom med sreaaDjem nahodn'ku alj
- . .esti izvolila samo sebe, kalpada dovolj ka ie n a kakovost vodenJa in naizjemno korektnosL
- :oseben okus oz na novo yljudnosr ie zadnje sej e, ki jo je vodil v d. Jancz J ustin Pa je res
r-rp.iaan, daje njemu in nje8ovi skupuiyse dovol.leno rn vse vnaprei odpuiacno? Tudi xniaenje
:r ne s srednjeewopskmi ,akademskimi manirami( nezasrntane oh, lako ncvljudno -
-:rirucije vveliko sirsem prostoru od slovenskesa?

\ajbrz si je
Lrsba zastaviti v nanj izk.ivljeni obliki ypraianja, ki sia rih Juslin in nieeov
: -\nik razumela v d uhu samouprarresa socializma kot popaaenja socralistianc idcic o socialni
.'nosti za delavce, v katerem so bili delo moralne pravice in inielettualna ladnina
-.iomesaeni z druzbeno lastnino in delovnim rnesrom tot praznima enlitelana.li pa sm
:.darle uslvarjala praml okvir za distribucijo sredstey za Zivljenje in socialno larnosll

Monitor ZSA vol. VII / no. 1-4. 2OO5


426
MONITOR ZSA

brezdeinezev (med delovnim mestom rn delom


sevcda ni premoaftnesa razmeria)?

- Ali nr karastrola za instiiuciio, ae imajo prcdnost pd


vodenju osebe,ki skbro zgolj za
-'
soclalno %mosr, ki pa je zgotj plvid, ke.,oal"tn"i
:lor:
. 1 -l
- Ali ni delo vlozek v rnsrirtrcro. ki ga. ko gre za inreloktuatno
r"ti", p.-"*ai""
deio, ,;"ir,;-_"g"r.
merti, jo pa prispevek r eksisrsnci instrruciie in de fict",
te u..t ,ii a" ir*. r"riiiii]

sodeloval pri konstruirdnju ISH:kaj misli. zakaj je


bil tSH sploh ustanovlien zunai FF. ZRC

rujci, kijim ae na misei ni pristo, da bi se na njem zapostili, kar ni bito zeto prakriano,je
!a

in FF bi lalko s svojim siatutom doloaila d

ne vsebuje Primerjava z ZRC in tJS pa je

izmed altotev r L pravnih mnent clede na u$anoviLey


instittcije n njen tu\an rt,?he sa
pravice, ki izhajajo iz delowesa mesu,
akcidentatne ali pa oero;rj" i*tir.,"ij". T"-;;;.

odsravek, v katerem Justin nekaj nrUad, o rern, da


.Sklep.i bi se , unanji sodclavci polasi l
vodenja kaksne ustanove je popolna neslanosr,.op.""
", "/ ";,,rr.r* p;;;;
b.Zt"""

anrc, metaliiz prosro.ovpravkar ustanovliene


cenrc, zmcr.rali in podilr tjudr, ki so poskusati v institucilo pripegari
vei;re proi"k,;. ;ri1. it
onemogoaajo rzdaianje lsiin, k jil je sota dotz
sestanke, na karerih obrekujejo njihove profesorje,
kr pnkrivajo m nctam prelivajo sredsrva s

Monitor ZSA vot.VI/no 1-4, 2Oo5


MONITOF ZSA

: rltox ki laiejo noetcem lrojc*tor o niihovem finaninem stanju, kidvakrar za.aaunavalo


- ge ki on em osoaajo itu d cn tom dostop do opreme, ki na zasebnih zastiseva niih. do karcr;;
'. ne srarurhrne re drusacre p-dv,cc. oostJ\dro pudrat n r ,,astr\hrccm
mkrinr.r ir..re
.ir nn , ie niso dobiliv roke zase tako neprimcrne instiiucije Zunanji sodelavci so hor;.
:: a\nstianc tueatu.e, siccr pa so to kotc-qj in sodetavci fla ra,tranih ra\.netr intelcktualnesa.
-:r.nega in socjalnesa Zivtienja
Z odpraro Ze zdavraj odpravljenih probleinov, ki sojih sami
na novo usrvarili, sevedd ne
:: nasrale razmerc, v kalcrih sc bodo risti, ki bodo na raki instiruci.liosrati,
,spcti ukvarrali'
. lerloli resnin, razen s Dozdrayrjanjcm nadrejenih Bravo za 10 .evoluciona,,o
n;;.;
\lozroje ludi pozitiyno branjc dogodkov na ISH:skozi spontanc
.: : .aposted pokazaro, kaksne v6re ljudie so scstavrjrti u.iteljsko ,aneaZmaj e( zaposlcnrl
- slom imamo opmvirivi i rovenr yodstvu(kijevrcsnici rislr detstdresa yodsrva ;;ki
m ra;jsro;slo ;ki!o

. ' . no rc,rann,,\,io ir des rJLr \nrr \e.rrern o,,emJsoci Je.ou..g..,o.r, ..


.- izlrini dir:ekciji tesa. kar je od tSH ostalo. Ekip. te t,atrier" seved, ;e
.-:li svoje konpercninosri. zaradr srojcea deta, ne more srali
-ore ;;,,;ri
za svojimj dejanji. ne more se
- r -,i
koruptivnim eibanjem y otot u iin., laa pray narobe pdrebul c
r i
opotu naj b;ij \ prai l.lr1 ;h
:^r:.tov v iokalni distribucrii obtasri za svoj obstoji. za dittat nart
arugimi, iiga posrusa;c.
-: ari na podroaju, na tarerem bimoralj delati, pa hoaejo,solj
vtadati f"*,,r*et",.i
rr ro larado opravilne nezmoZnosri. egorjauosri in ignobitircte, podprre
T raztr.n;
:rinskimj( nmenii, vedcniskirni obrazci in druejm arscnaton provinciare yenie _e..:.
/1. sr\en,, de,,. (rartoroan,, oa \credr' uci, t^rir n oD ioer _ ..
: :rorj oblasrnikov raztianih katibror, je zanj napoail aas. da svoio enc,erjo
i" rn:"...:-
: _tl prenese
drugam

r SPORO.ILO SICER NI NAMENJENO zGoLJ J JUSTINU IN T I \o\FV


Lrsl\4 tSH-fl5t \t-ZAst tl Otut IKS\FU\TRl DA ktJt e i, ,.i
:T1U VODSTVU NAMENJENO NASLEDNJE MOJE URADNo
SPoRo..,]
"...
\ \SPLOH. KIR SE NE N ER"{VAM UKVARJATI Z UGIBANJEM O TE\1 i;'T,.
:GALNI PREDSTAVNIK TE INSTITUCIJE]:

7J.\\I-JAM, Dtr NE ZELTM }TE SODELOVATI Z ISH NE KOT


/I \ \\JI \ODLLAVLC. Z \ I o ZAI I TLt \\,I. DA \|oJI I \,IE PfuNOTR{\JI I\ \T hOT
PRI( j oD\ I R !\m
/^\\:J]1Blusl R. uGt {So\,1R\rho\ tpD. ot,RAv[ pA
](] STI]DtrNTO\T, O IATERIIT SODIM, DA SO S]\,{ISELNE, B0\1 st oB\t,/\o:l

Dm-so R::!-
Ljubljana :l ::,::: - ,-

!.natorjem/senatoricam
, O teyije Manitot l:jH

Monitor ZSA vot, V / no. t-4, 2OO5


428
MONITOR ZSA

8. IZJAVA TBEH SENATORJEV ISH:


BOJANA BASKABJA, DRAGA ROTABJA IN IRENE SUMI
O TEM, DAJE
NOVO VODSTVO ISH ZAPISALO URADNI DOKUMENI
KI GA IMENUJE
DZAP|SNtK 66. SEJE SENATA tSH(

(6 APRIL 2OO4)

Red. prol dr Boian Baska. doc .h hen. s,nni in red prot


dr Drrso Rorar izjavtjamo
da ,uradni dohrmenk, ki gajeIloyo vodstyo rSH (sveflan;
Slapiak, ,v iunkcii, a"iLj*, u
drugi akademsli uaircljr, alani Senata ISHj na ,uradn".
aotr.untu. pu:" poar;ranu trai

sH (Irere Sumi in Draca Rorala). izvedene 7


verbalnim nasiljem in brez podlage v kakrinemkoti pramem
akru ISH

Vtem uapisniku( ni navedeno, daje Draeo Rorar (zamdn) opozarial


Sveflano Stapsak
na neiesalnosr njenesa polozaja in na srodene proceauratne
p;;;;i;;
napate, denat
nepotraenost Svrldne Stapsat v zadeyah Sraruta in rlrugih pravnih
."';;;;
aktov ISti ln
l::1i11 ill*
oomnevnem i: s,". :: nieno dopr,ordn,e s Hannah srarndn ,"8,.,il, i,k";;"
uneno\anju /ddetanio pravrato\rem./apisrrtusejeSenaatsH"nisozapisara

sam, ter ncutemeljeno obroZeyal heno Surunelesalnih


in desrrutrimih dejanj ipd.
Med netesalno seio Senara tSH ni nihae pirar /aDisnila in nr tiro i,_e'aeno
^6 noUeno
Brasolaolc, se prrvi. ni bit sprejet nL,ben sktep

Red pl:of dr Bojan Bastar

Doc. dr kera Sumi

Red prot dr Draso Rorar

VLjublani, 6. apnla 200a

MonitorzSA vot.Vltl no. i.4, 2oO5


429
MONITOR ZSA

9.,INAUGUBATIO PRODIG'IALI SVETLANA


SLAPSAK /A/ PEASO'VI* -
IZJAVA VLADA KOTNIKA,
13 APRTL 2004

"]NAUGUBA O PRODIGI/ OR SVETLANA SLAPSAK]N


PERSANA,.
STATEMENT OF VLADO KOTNIK, APBIL
13 2OO4
" INAUG.UMTIO PRODIGI/ OU SVETLANA SLAPSAK IN PERSANA , .
DECLA ION DE VLADO KOTN]K, LE 13 AVRIL 2OO4
(SLOVENIAN / ENGLISH / FRENCH)

zl1\'A-

l'oJpi.J1rUad..'d\ \ tddo Korlr( \d.,,er nob,esl .odupod\r/rrdi..ki/n,e!doer.nid


lleDnea nanrliaxnh.. _-.,-.-,
. nastopajoae,vi/\ilierali,
: rpsdk.
izia,r. zdtryc
--- _,.,u. in prot$ionat
zatihe x, urorefloname," di.k.dirr"t;. , .,;,I ,.,-1,,::
drrroditaciie s srran srcrtar c
funkcli delarie(, kj se ie zsodjl n, 7,\prnp_

skrpajoaa ,\ fu.t!|j
in preko elckrro._rte
loinost] kor oseha .

r-jrlorand in bir td reta rudi zaposren kot mradi


raziskoyarec Dokio*ko ilisertaciit) sem i:

MonitorZSA vot, V / no 1-4, 2OO5


430
IUONITOB ZSA

-obtoirla, da sem koi podiplomski atudent in mladi rrzElovalec brl odsovoren zavodenje
,n upravliante fakultete lSHi
Ta obtozbajebila njenareakcija na mojo prosnjo, s karero sem seznanil ieznekarcnmi
drusimi mladimr razrskovalkami - vse pristojne orsanc na lakulteti ISH, toreJ iudi sospo
Svetlano Slapiak, nastopajoao v ,funkciji dekanje(, o sumu o krsitvah m nepravilnostih v
z\ez| z izplaaeyanje materlalnih stroakov sredstev nrladih raziskovaicey na lakulieii ISH in v
zvezi s s8tematranim zavajanjem slede tega s strani drrektorice ISH Drasice Bac, varuhinje
zrkonitostr rn pristojre za finanano poslovanje z MR-sredstvi nafakulteti ISH

-nauepno napeljevala, da bi potrdil izjavo, ki hudo inkrlminrrasospoda Drasa B Rolarja,


biysesa dekana, dolsoletnesa prolesorja in predavatelia na fakulteri ISH, kr pajejaz nikoli

Gospa Sverlana Slapsak me je kot oseba v funtciii dekanie na ISH (torej kot uradna
oseba) pri opravljanju sluzbe oziromajavnih poobiastil (izroatey potrdila o doktorirani )na
diskreditrajoa nadh napetjevala t temu, da bi od nene rzsil a izpovedbo oziroma izjavo, iz
latere nat bibilo,razvrdflo(, dajaz,napadam sospoda Drasa B. Rotarja(,,mu Brozim(, ,se
mu masaujem(, ,sa mkriminiram( za to, ker scm kot mladi raziskovalec opozoril na
sistematiano zavajanje s srrani direktorice ISH Dragrce Bac v zyezi z izplaaevanjcm MR-
sredstey Cospa Slapiak je od nene hotela izvleai izjavo, v kated naj bi jaz porrdil, da je za
zavajant dtektodce bil lriv gospod Drago B Rotar.

- ker hudo inlrimrniratoae izjave zoper sospoda Draga B. Rotada, kr mi jo je nenehno


skozi pogovoDy usta( ysr!vala gospa Svetlana Slapialq nisem niti ffekel nitije nisem
zelel oziroma hotel izreai, je sospa Slapaak to izjavo izsi!evala od nene na main, da me
jc na vea mestrh posovora osebno zalila (npr da nisem sposoben odsovonri na nili eno
njeno vpraianjei da je alovek, ki v zahvali doklorste djsertacije y enem stavku izrazi
nezaupanie y fakulteto ISH spriao dosajanj. ki so se zsodila y zadnJih dveh mesecih na
latulteti ISH, neumen rn neodsovoren) in prolcsionalno kot mladesa doktorja (nieno
sartastiano ironrzirante mene kot mladesa doktorja rn prrne.ianje s starim doktorjcm)
diskreditiralai

Ker inlrim,niratoa l tzJav zoper prolesoda Rotarja msem hotel ffedi, je sospa Slapiak
zelela lo izjavo od mene pridobiti na naain. daje sama izrekla,4avo. ki inlriminfta sospoda
Rotarja, polem pa dejala, da sem jo pravkar izrekei jaz, aeprav.Je nisem izrekel, temveajc ro

-s.ozi]a, dabo hudo rnkrminiajoao izjavo zoper Drrga B Rotarja, krjeJaz nikoli nisem
v najinem porovoru Erekel, kakorje izrekla, ,afientrano izresla lra senat( fakxitete ISH
na naa,n, kakor da naj bi jo jaz izrekel zopr omenjenesa sospoda Rotada(Kerj^z nikalor
nisem pristal na flieno besedno izvajanje, se je nemudoma sredi pogovora zaaela sklicevati,
da im, priar pri posovoru prisotni Tiva Maj in Tamara Zurunia ki bosta domnevn o 1(r
,moje inknminrranje( Drasa B. Rotarja lahko potrdili tudi na senatu lakulete ISH )

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5


II'ONITOB ZSA

Gosrra Svetlana Slapsak, nasropajoaa rv funkciji dekanje(


mije vealfar v pogovoru
::-ozila, da bo,mojo( izpovedbo, ki ]laj bi inkriminira.la protesorj;
Rolar]a. ,,,.;;,j;
:-4u fatulterc ISH S to sroznjo ie us,varjala zastraseyaten prjiisk namc,
z nanrenom da
-_e rbii . cr,. tat.ne tJde oo\ted,cc rahko..r.d nten prcros nute./pu\ed-e
:ll zame. s .imer jc ,elo ,lorabila potozaj dekanske tunkcite Sr,",". ,...rr
, arom razumel koi moznost,
,i."" e."2,]ll
kijo oseba v funkci.jj dclann, nedvomno irna,; so; vi;oko
:'3rhi.no pozicro in inslirucjonalno moa in vpliv izko.isri m zlorabi
na n"ai". ;" nr. ;;
:-aru ISH inkrimjnira za iziave. tiJih sam iritoti nisem izrckei
na.e"rank,, na ka;;g;;e;r
rolablien preko rainice ISH Tive Vtaj od eosrJe Srctt""" Sr,pi"r, i, , ,". p"",."ei
,ebnctlt jn prolesionatncm smislu vetiko skodo
z dolsoro;llinri p".i"di;r_, ;;;;",.",.
:r'esionalno deLoyanje v pnhodnos

zavajala z infomaclo o iem. tdoirai bi bjl na oneqieni tdku


lrcti odsovoren z2 ltnar.n.
poslovanje s sredsryi mtadih raziskovatcev v aasx
od Lovemtra :OOO Ao :t orLorr.
1001. ko som bil na thkutretl ISH zaposten kot mladi ra,i.kolat"c
in tinancn,,r ; ,L;.;
Ulnlstrstva za solstvo, znanosr in Sport

Kerje sospa Slapsak od mene izsiljevala izpovedbo, ki biinkriminmta


.:ir jo frolrsorta Rora, :
vprasal, kdo je poremtakcm na talulted odso,oren ,a
up.a"rlat" z lrn,red,r,, z.
:.sa rnoie zaposlirlc na takdteri ISH, kakor rudi za direkroriain"
:ne kot mladesa raziskovalca Gospa Stapsat mijc odsovorjla.
,ir,"."ie"" ,r,1.. .
da i" ,u ro tit oa".,...j
. J. \a, Dr"po B Rotar. \ oogororu re go,o. Sver ,na Stao,ar,
,.e.to . i, . -:
, lie,nati.ro direkrori.ino zayajanje pnpisati oziroma " ".4.a,;.
naprLiti Dragu u Rotarju
: ektorjca ISH bila dsra, ki mejc ?avajala inni Zeleta izroaitikonane bilan;e moih \1R
.r.dstev. in to v.asu. to sen doktorsk
srudi zakriuaeval. vaasu mandarav d d.kr"";;..,_

\4enim, da.le slo pri iem na tratko in ot-virno opisanem dosodku,


ki ie bil namenren
rrluano meni, za hxdo obtozevanje ,nenc. ztorabo urarln eea poloraja, naktepn"
]skreditiraqjc, Zalircv in izsilievanje jzjave s slrani S*,rr." S,ps"i,
.rn.U.,;;"
:ekanje( fakultete ISH Zalo pristojne instanco prosim, ar
*""n""e. ,,lr"i.',,
rrr"p,l" . r,";t.,
r.oblasrili in zakoni ",itrO"

! ladislav Vlado Kornik

Monitor ZSA vot. Vtr / no. 1,4. 2oo5


MONITOBZSA

. Anoleako / ln Enolish:

STATEMENT'

To whom i1 may concem,

I, the undersigned VLadislav Vlado Kornik, would like to hform you olan incident that
involyed criminal conduct consiitxiinc
committed by Svetlana SIapSak "holdmgthefunction oIDean".
The event tool place at the private gradrate and research institutron /rt/utun Studtorun
Htnanitdns (ISH) - Ljubljana Gruduate Schoot oI Hu ru1n ities (BrcB 12, 1000 Ljubljana), on
23 March 2004
Svetlana Slapsak, professor, lecturer, Senate member and currently "Dean" ofth above
monlioned Faculty (hereinafter relered ro as ISH), invited me on 22 and 2l March 2004, via
telephone through the ISH secretary Tiva Vlaj and via electronic marl.lo rttend a meetrng
Al this rneetins she would, as a person "holdins the function ofDean". prcsenl me w(h an
ofTicial confirmation lor successfx I defence of my Doctoral dissertahon and officral approyal
ofmy Docto.al djssertation, respeciively. At lSH, I was engaged ir Doctoral studies. as wel
as employed as a junior researcher durins the pe od 1999-2004 I defended my Doctoral
dissertalion at thai same Faolry on 19 March 2004
On awarding me the official approval of my doctoral dissertauon, r.e. at the meeting of 40
minutes duration (3.l5pm 3 55pm) that toot place on 23 March 2004, Prof- Svetlana
Slapsak "holdins the futrctron oIDean":

- accused me ol beins responsible for the leadership and management ol ISH as a


postgraduate student and junior researcheri

This particular accllsationlvas, in facl, her reactron to myrequestwhich I had add.essed


-with several oiherjunid researchers - to aI competent autho hes at ISH, thus including

'Publlslred bolow as a sulplemenL to the article ofvlado Kotnil entitl.d Gaudeatuus jsnur, anti
intelkttuulet .tud suturs (in this Nmbet ot Ma, itot ZSA) is also a writte! statmert by \4ado
Kotnik o! attcmpted solicitation andexiortion ol a statenen t which he had nfler giren by Svetlana
Slaliat. who was at that iime holding the tuncnon oIDo ofLjubljana Graduat School oI
Humanities, on aqEdinc Mr Kornik tho Doctoral Des.ee (place olrhe evenL rhe ISH Graduare
Srudies OIfice, Brcs 12. 1000 Ljubtanai date of dre evenr:23 March 2004itime ofrhe evenr: I 15!m
- 3 55!miwirfleses: Tiva Ylaj andTaluaZuruiC, employees atthe ISH Secrehnat) The
sLatment below is a realisl,c and indel,ble hhbncaldocumeni ola delmlto time, place and evetrt
Vlado KoLnik was oflrcially irvited to a meeiins at which Sveuana SlaDiaL. holding the functron ol
Dean", was to award hlm an official app.oval of llis Docroral disscrtation Mr Kotnik\ sld temenr,
dated l3 Apd 2004, is d inteslal pet of a comprchenslve suil aaainst ISH slbmltled to the S tate
Proscutor General ollheRepubl'c olSlovenia inLjubljana. The p.occedlrgs de slili pendins

MonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


MONITOR ZSA

rl-s Sveilana Slapiak, "holding ihc luncrion ol Dean' My rcqucsr relerred ro suspecled
- sconducts and i
egulaflties iu relarion to payments ofmarerial costs Io r fin ancing junior
_:iearchers at ISH as well as systematic deception
in connecrion therewith by Dlrecrress
J-asica Bac, thc suardian oflesaliry holdins the respo sibiliry lor iinancial manasement of
-nror researchers funds at lsH

attemptcd to compel me into conlirminS rhe siarement $rt seriousty incriminarcd M.


Dmgo B Rotar former Dean longstandu8 professor and lecrurer at lSH, whlch I had

M Svetlan, Slapsak, holdins thc function of Dean ofISH (thus an ofiicial person)
::dbrmins her ofircial duty and excrcisins public authoriix rcspecrively (i.e. awardins rhc
:rproval of ny doctoral dissenation). tried to exrorr from mc in a drscredirins manner a
::srimony or sutenent from whlch ir would be 'eyidenf rhar I atrack Mr Drago B Rolar'.
ihreaten hlm ', "tate ve geance on him', as well as "i criminate him" for the {,arnings rhal
; had given as a junior researcher pointing to systemaric deccplions by Direcrress ot ISH
Draslca Bac connected with junior rcsearchers' lunds Mrs Svcllana SlapSak t.ied io exrorr
'om me a statement wrth which I would conlirm thal rhe dcceptive co du$ by Direcrress
"as,ln facl the responsibiliiy ofMr Draso B. Rorar

sincc I had never uttered the scverely incriminating starcment aeainst Mr Drago B Rotar.
which Mrs Syetlana Slapsak was continuously 'placins in m! mourh' duins our
conversatjon, nor had I never had any inlention or desirc ro utler it, the larter iried 1(r
efiori it from me by resoning repeatcdly to personal insulrs (saying. for instance, ihar I
was noi evcn abie ro afls$,er onc sinEle queshoni thai a pcrson who nserrs irto rhe
acknowledsemeflt ir his/her Doctoral dssertahon a senrcnce cipressins disirust in tSH
due lo cvcnts that had taken place at the Faculty during rhc prcceding t]vo monihs is
st!pid and i.responsrble) and discrcditins meas a younsPhD Lhroush pro{essional slander
(with ironical sarcasm rn her obscrvations about me as ayoxns PhD, drawins compaflsons
beiween mc and an older PhD)

As I rciuscd to mcriminate Prol Rotar ir any way, Mrs Svetlana Slapiak rried to obialn
iuch a slarcment by utterinS it hersell and then clarmjnA rhar 1 was I who had iusr said ji.
although it was not my siatemenr but heB.

threaGned me to (ifl mayqroLe) bringbelore theISH Senate" rhe serously incriminarory


siatement against Mr Drago B Rolar, wlich I had never givcn during our conversarion,
"in ils aulhertic form" as if jt had been my own asserrion (Since I woutd, jn no way.
subjcct ml,self to her verbal assaults, she ihen suddenly sla ed conrending io have lwo
wjtoesses preseni durins the conversation were Tiva \.laj and Tamara Zurunia who
would confirm alsolo the ISH Senate myalleged incrimmatin8" staiemenr targeting Mr
Drago B Rorar )

Dunng our conyelsaiion, Mrs Syetlana Slapsak, iundiomns as Dean", rcpsaredty


rhreatcncd ro presenr "my ' res timo ny incriminaring Prof. Rotar to rhe tS H Senare Thus she

Monitor zSA vol. VII/ no. 1-4, 2oo5


434
MONITOB ZSA

pul trcmcndous prcssure on me wrth a view to mtimrdate me with severe consequences ofher
prescnting my testimony to the ISH Senate In doing so, Mff SveUana Slapsak abused the
positiorl, aulhorily and powerbeslowed upon her by her office I undelstood the threat mvolvins
the Senate as an opporlunily - that a person holdingthe functior of Dean undoubtedly has
- in two respccts- Firslly. in the use and abuse oI Mrc Svetlana SlapSakh his]1 hierarchical
posiLion as well as institulional authority and influence to incriminate me before the ISH
Senate for statements which Ihad never siven at tte meetine, to ch Ihad been invited by
the ISH secretary Trya \4 aj on Mrs Slapaak's request. And secondly:in causins severe damase
Lo my personal as well as proiessioDat life entailins lon8 term consequences lbr my futxre
profcssional activity

-deceived me with the,nformation as to who at ISH was, in fact, responsible for the
Iinancial management oljuuor researchers' funds in the penod from 1 November to 31
October 2003, i.e. rhepe.iod when I was employed atISH as junior researcher and lmanced
by Ministry olEducation. Scrence and Sport

Since Mrs Svell ana Slapsal tn ed to extort iro m me th statement which would incriminare
ProI- Rolar, I asked her \yho, ihen. was rcsponsrble for the manasement oljuniorresearchers'
funds during lhc time of my employment at ISH, as wel as for the Di]ectess' systematic
deceplion ol me as a junio. researcher Accordms to Mrs Slapiak's affwer the entire
responsibili.y lay with the {ormer DeaD Mr Draso B Rotar lndeed, lhroushout our
conversalion, Mrs SlapSak tned to lay the gu t for Drrechess's systematic deception on Mr
Drago B. Rotar - despile the fact that itlvas Drrecl.es, who had deceived me andrefused ro
provide me rvith a closing balancc sheet olmyjunior researchers' funds when I was finishinS
my Doctoral studies - drring the term ofJrnez Justin, the then actug Dean.

ln my beliel the incidentbriefly and illust.atrvely descflbed above. m which Mrs Svetlana
Slapsak "holdins the runction ofDean" olISH trrseted no one else but me, mvolved serious
accusations againstme, abuse of ofTlcial capacity. attempted solcitaton, dscreditatio4 insult
and exioriion of a staiement Therefore I would like to appeal to the relevant competent
autlorities io take aclion in accordance wth their powers and the laws

Respecilully yours,

vladislavVlado Kornik

MonitorZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


435
MONITOR ZSA

. Francosko / ln French / Francais:

DECLANATION'
. qui de droit.

Jc soNsi$e Vladistal Vlado Kot ik vordrais rous faire pa.t d,un 6v6nenent portanr
.. "rd.ce\cirrurctr dc t'in,ritadoD tj4lihrree,rk t.e$rriQn dur rjeclarariorude
tE5ulk ctr.lx dilircdit+Brfe$ilrtrnel de ti par dc V Srerhno Stap,al. ..r"rrnranr
tr
':.hcrcbes Insrttutum Studtatun lltma
ttati
:lntai es Ereg12.1000 Ljubtjana), te 23 nrars 200,1
\,I." S\ctlana Slapiak profcsseur. co crcncitsrc, sdnateurctcncc
-
.fonction dc dolcme) dc la thculrd rncntio.nie
molrle.t assumanrta
1D'fllaiti.i1crpdrlasecritair.M-.i;,l;
\]al (pdr til6phone et par e-maii) 1es 22 er 2l mars 2OO+ a" *"iip".rt"ip* A
""".e,,"t'",,

.r99 2004.j ai collabor a\'cc 1a firnrltd rncnrionnde


en rafi qu.6hrdiant d.apras-dipl6nc cr
loclordrd etj'\
ai aNsi tra\ai1l6 pcndanl trois ar)s en tallt qucjeune cherclc;r Lc
19 r&rrs
l00l.j r aj delcndu avcc succas ma disscnation dc docrorat
A lariudon i l'occasion duddccmementdu ccrtificat de doctorar qui
a eu lieu tc 21 mrrs

.e.uirrnte:

-cl1e n a.accusd d'a.!oir id. en tanr qn,6tudiant d.apres-dipl6mc et jcune chcrcheur.


rcsponsable pour la direcrion et ia gesrio de la tacutti ISH:

Cctteaccusaljon elait sa rdrclion a h demande qucj avais adrcssee


- alec quelqucs axu.s

d! 1 dlanment sectrrrrar dcs dtudcs de la tirculti tSH, Brce I 2 I 000


Ljnbtr ana : . _
1elanemcnt le23 maB 2001. hcut dc t.dlarc,ndr t5trti lih55,
tmoms tr::::.:,

succes La dacldahon de M Korr*


crte dare du t3 aril2004 c( ta,r.:.-: i: : _ .
ddrenoalrc! largc mnrc la ft.ulrd IS1] E]lc a erd enloFe au BurGL
RcfubLqne dc Slo\'aDre onl'a1tiurc c1lee csr en Lrajn d,eljc rcsrtre
: _ ., . l

MonitorZSA vot, Vttl no, 1-4. 20os


436
MONITOB ZSA

concernant le verseme des fiais matdriels des moyens destrns au te nes clErchexrs e h
facult6 lSH et sul ls dclarations mensongCres systdnatiques suI c s\iet de la part de M"" la
direcldce de la facxlt ISH Dngica Bac. mediatrice de la l6gdlitd et compdtente pour la gestion
fmanciare des moltns destins auxjeunes chercheurs i la facult6 ISH

-elle s'est senie de l'incitation intertionnelle pour me faire cotrfirmer la diclaratron


incriminant graveme M Drago B Rotar, ancier do]n, qui avart travailli cn llrnt que
professeu et confdrcrcier d la facult6 ISH pedart des anndes Je n ai jamais pronorrcd
cette ddclaration:

M'" Svetlana Slapsat a esslve d une Inaniere dis dditable entantquedoyemedeI'ISH


(isavon une personne assununt ne forctior ofrciele) exerlart ses fonctions ou lcs charges
publiques (d6cemement du certificai de doctorat) de me faire prorcncer une ddclaratior qu
auEit dt (Ielrdrc claiD quej'(attaquais M Drago B RotaD, dri menaprs,, (me vcngears sur
lui, et (f incrimiDais,parce quej-avais atne atte ior en tant que Jeune cherchcur sur les
d6clantioff meNongCres qvst6matiques de la part de M^" la directrce de I'ISH Dragica Bac
concemant le versm des moyeff destinds atl\ jeues chercheus M," Slapsat a essaye de
me fairc prcnorcer la d6claratior avec laquele j'a raff confim +rc la responsabilit6 pour les
decldrations mensoryCrcs de M^" la directrice re\'Mrt i M Drago B Rotar.

-parce que je tr'ai ni pronorc6 ni vodu pronorcer la ddclaratior ircrimiflant gavcmcnt M


Dmgo B Rotar ce que M^' Svedana Slapiaft essalat de IIle faire fsrre dxrant toute note
con'r'crsalion. cllc a cssaye de m'erturquer cette dclaratior er m'iNultant personnellemed
d plusicurs repriscs (en disant par exemple que je ne suis pas capable de rdpondrc ure i
sculc dc ses qucslions: qu'urc persome qd erprime panni les remerciemenis au debut de
sa dissertation de doctorat la mef,ance fiflftd ISH (er tenant compte dc tout ce qur
s'6tait passe a h lacxlte ISH pedant les deux demiers mois) est stupide et ircspoNable)
e1 cllc m'a discredit6 prolessiomellement eD tant que jeure docteur (sor iro sation
sarcastique donlj'etais objet en tant que jeune doctexr et sa comparaison avec le lreLx
docteur);

Puisqueje r'ai pasvoulu prorcncer aucutrpropos in iminantM le FofesscurRoLT, M'''


Slapsak a elle-mCme plorcrc6la dclaratior incriminant M Rotar en insBiant aprcs quc c'itait
moi qui lcnais de le faire En efiet ce tr 6tait pas moi mais elle qui l'a fart

-cllc 'a mcnac6 qu'elle allait trarumeftre la d6claration incriminnnt $avemed M Drago
B RoLar qucjc n'aijanais prononc6e dumnt trotre coNersation au s6nat de 1a fac td
ISH d'urrc " aniirc authetrlique". conme je 1 ai pr6te ument prononcde cortre le&t M
Rotar (Conme je m'obstinais d rc pas accepter ses insinuations- el1e a commcnci tout de
suite (au milieu de trotre coNersatior) e lne mppler qu'ele avart les tdmoins M"'"' Tiv,
Vlaj et Tamaru ZururiE qui assistaied A h coNrsatim qui allaient, selon elle, conimer
"non incriminatiotr" de M Drago B Rotar au sdDat de la facult6 ISH ) :

IIonitorzSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


MONITOF ZSA

M" Svellana Slapsak (assunant la fonctiotr de doyemer, m a menace plusieurs lois au


-nurs dc nolrc conlersation qu'elle allait passer ona, d6claration incriminnnt M le prolesscul
lotar au sinaL de la facxll6 ISH Alc cette menace- elle exerQait sur moi une pressron pour
ne lairc pcur cn me monlrant les coff6quences gra\'s que pouvait eqendrer pour moi sa
:ralsmissio dc ma declaratior au sdnat de l lSH Ce faisant. elle a abuse de ses fonctior$ de
Colcrme J'ai compris sa merxrce avec le snat comme la possibilitd dont disposait sans doutc
h pcrsome assunant la forction de doyeme de se senir et d'abuscr dc sa posi Lion hi6rarchiquc,
,rnsi que de sa force et de son influerce, poxr nr incrnniner au scnat pour lcs dcclaralions quc
n-aijamais pronorcees dnra la r6union a laquelej'ai etd invite prr la secr6tairc dc I'ISH
\1"" Tiva VIaj de la part de M'" Svetlana Slapiat Son componement pourrcrt mc ruirc du
poilll de lTc pclsollnel t professionnel et comporter des consdquences grares pour ma luturc
actirite prolessiomelle

-elle me domait des infornatioff fausses snr 1e respoNable pour la gcstion financiarc dcs
molens destines all\ jennes cherchexrs entle le t"'mvembrc 2000 ct lc 31 octobrc 2003
quad j'a vtis 6td employe i la facultd ISH er tant que jeune chercher et fininci de la pa(
du Mnislrre d I'edxcatior, de la scierce et du sport sloverc;

Conme M^" Slapsah a essayd de m e{orquer la ddclaration incriminant M Ic profcsscur


Rola( je lui ai deDande qui 6tait donc responsable pour la gestion dcs rnoycns dcstin6s aux
lcunes chercheurs e l 6poque onj avais 6t enplo_ve e I'ISH. ainsi que pour lcs d6clamtions
mcnongtsres slstematiques que la directrice m avait fuites n lant que jcunc chcrchcur. M"'
Slapsak m a repondu que la respoffabilit pour ces faits re\'nait ri l'ancien doyen M Drago
B Rolar
M" Slapsak essarail durarl toute la coFrsation d'attribuer la culpabilte pour les
diclarations mensongeres systdnatiques de la pan de la dtectdce e M Drxgo B Rot r bicn
quc ce fit la direclrice de l'lSH qui s'6tait sen ie des declarations mensongeres et qur n arart
pas voulu me remettre le bilar 6nal des mo-vens qui m a\aient 6te destin6s en tant que jeule
chcrcheur. Toxs ces er'6nemc s auie
lieu quand j'etais er trair de terminer med dhrdes.
pcndant le nardat du doyen intdimaire M Janez Justin

Jc crois que l'ev6nement dcrit ci-dessus d'nne maniere brieYe et concise et dont i'etars la
senle viclime reldv de l accusalion grave contre ma personne, de l abus d'une fonclion
oficiell. de f incitation dlibre. du discredit, de f itrsulte et de l'e{orsion d' ne ddchation
dc Ia part de M^"S ! etlana Slapsalr (assulIl"nt la fonction de doyenne, de la faculte ISH Po I

ccttc raison je voudmis denunder aux imtatrces competertes de prendre des mesures
corform6ment a leurs axtorisations et la loi

Je lous prie. Mesdames et Messieus, d'agrder nes sentiments distinguis,

Vladisla\, \4ado Kottrik

MonitorZSA vol.Vll /no. 1-4, 2OO5


43a
MONITOR ZSA

10- TGLETCHSCHALTUNG lN AUSSCHAL/U,VG.


ALI ODGOVOB SVETLANI SLAPSAK".
ODGOVOR DBAGA B BOTARJA NA NAVEDBE
SVTTLANT SLAPSAK V IN ILRVJJJU Z ANO RISTOVIC,
OBJAVUENEI,I V L/IEF,ATUBI SI 753, 2OO4, STR 66-85
Svetlam Slapaak (v nadaljeyrnju S. S.) je y interyjqju, obiaylienem v zturol" , it. 153,
2004, st. 66-t5, poles zanjo obiaa.Jnrh puhlrc rn nizanja simptomov - za aloveatvo manj
zanimivih - travmatizmo\ dejal, tudr nerai. krr zadeva mene, in sicer: ,Se zmeraj imam
raz lose za aud enje: nekaj dni nazaj sem sprejela, v srladu z zakonon m svojo obveznostjo do
koiesov, da bom v. d dekana na ISH, dokler ne razslasnno volitve za novesa dekana.rr Ta
mformacija je v tej meri razbesnela motesa bivsesa pr!atelja (in bivsesa dekana), da rneje
jamo obdolzil zamizosinijoin antisemjrizn. Mehanrem je enostaven:', Neslovenkajc lahto
enakopraven aian tolekLivain intelekttralne skupnosti. toda re more biti na vodilnern polozaju

'Odsovorje bil objavljen v ar.idrrat n r55- r5 6, maj,ju. ij 2004, stl 208-21]


I'B*edila intervjujanhen lktoriral, kcr soeoyomlcama noaem kratitr uzNanja r njuni verT.ji
slovenscine, taLo da so stlonl, Stelllo. iasi in drugi ,stilizni( njuo dclo Zuimivo pa bi bllo izve,
deri, kateri zakon (ie v Sloveniji e! sd zakon, sajje navsezadnje derela majhna,ljudj pa bolj
proprcsrl?)zapoveduje,damoraSSpostativddekanaindolaterihkole8ovaudtoimperativno
obveznost Potem koje S S zasedla vodilni lolozaj kot po staiu najsrarejia alanica senatalSH
( Fakultcte za podipLomski humanhtiani itudij v Ljubljani), rdmor sejc na hodnisken
slasovanju {po
loncu nesklepane seje, na katenje nj bilo inki bj scmoralatonaari torespondenanoia ludi ljen
stai lajstdejie alanicc scnara ISH je l9rasliv) poslavila sama ob asisrenci ljudj, ki soji to omogoailr
iz st.ahu pred Ireno Sumi, Li seje v nasprorj! z drusima dvema napol kandidatona - Jurelon
MikuZem in S S skbno pripravila za luntcljo Taka delo.ja bi nosibno morala poseai v )vG
denF( insutucije, Lije te neraj aaeapotekalo in tudi poslej poteka v stladu 2 i.stintti in druslmi
obautti delc direklorice, skatka, !o ten dogodku. je institucijo zalustilo ku nckaj lj!di, ki sejim
je oaitno obrnilzelodec Tudijaz sen se audiL, ko S S na nelesalnl sejl30 mnrul. kolikorjerrajala,
ni rrzmela, o aem smo sploh eovorill, kar je rannel celo ,role8a( Jure Mikut (v nadaljevanju J
M-), kilena koncu ugorovil:) sejo nihac nc rcdi, i:e son pravrannel, rukaj so alani,li nisoy
senalu ( Zadnji dcl izjavc jc loeiana noj(rovina, vredna ,pravnih mnenj (, ki jili jc na taisd selr
propaglral JanezJustin (v naddljyanju J J ), in dojcmalne zmoznosi, k,loje polure radod no
rukazovala S S Da sre lrl tem za resniane atademske iddle novih vodircljcv ISH, porjujelo
dejanja, [i so prevzemu obla$i sledj]d, dcnimo, maltrerlranje iodentov/itudentt, pnknvdnj
situcije lodillomsklm studctrtom/studentlom, U so usluge ISH poitno plaaali, in druslmzalnle
resi.anrn, ponaredltev zapisnikov vuj dveh scj snata, maloueden poskus, da bl cenzunrali
znanstvno rvijo Mdrlr.1s11, edino, r1 je na ISH lzhajala. odsdnjanj h malktir jc ljudi, ki so
na ISH dokton.ah, in se maBikaj drqesa
rr Mehuizen, ki sigajc S S sezmozna predstavtati,je zares
enostav!:kot alovck, kijeto
insdtucrjo v velrti men usLrnovil in dolgo vodll(in spoznal kvalitete sodelavcev in ostal prvea
prizancsljiv), sem bil h sm se prepnaan, da S S , in ne le ona, prelrosto zdadi svojih aoznosl
dojema,la ni zmoina )yoditi( nitivreake za smen do smcinjaka nr da obsaja zasltrbljujoaa diske.
pa nca med podobo S S , ki jo vldila s soprogom, in yeliko manj pompoztro realnos tjo Tako sodin o
S S kot o osebi ,, ,ri, z imenom in lriimkom, !c !a kot o klonu kaLe ehle all ,nacije(, haler
topli bliZini se oaitno !c noro odpovedat Kar zadeva ,bivie prijateljstvo( pa tole: od nekdaj inam
lahko zaprljaLeljale aloveka, s LLerjm imam doloaeno sruri skupne in tr mu 2aupam, s S S sn
zaa6lo imel ncka.j skupnih intereso!. pa ie to je prevea reaeno Nikakor namrea nlsen prepriaan. da

Monitor zSA vol. vll / no. 1-4, 2OOs


439
MONITOB ZSA

. :- druibena skupina,'r o kateri sororin, velja za lcvo-!rosresivno rn drhi revolucionarnorr


- !3mo eden. prevea diskrnnmiran diskreditiv (Srblinja) r zamenjan z drusim. veliko bolj
' z dadahnn iin bo| ewietno ten boliteiehb uainkom Postopekje enakdsiemu, ki
- rporablja slovcnska desnica, kl naslavo obraaa obbzbc za nestrpnost in siizmisljuje norc
:rlosizme, kol je ,ksen o lobr.ja proti Slovenccm( (v Sloven iii) '. liiizem je socio-krlrurni
:-:1od osebne frustracije in ?ato momjo prorinjcmu obstrjati zelo moani in preciz.i druzbcnj
-:ianizmi. lato koi tudi pri smrini laznir popolna prepoyed, brez sklicevanja na,dcmo

. r ll inrcrcsl za,es siupni, podob.o usmcrjeni, uremeljeni na so.odnem ruTuncvanju sveta, edke m
:r atademste institucijc itrznanosh Zame, derimo, znanosr!j bilain 3e zmerom nl sredslvo za
:zarjc po druzatnih toD lestricah, tcorljc in konceprlpa rnso nekaj. lar )upordbliai(, acprav seti
- leijd ne. 7a kaj src, kcr so ravno v modi tanr, kjr bisj rad prikleaeplazil kato ugodnost (nFr
.ruralize,n 1. he.nenevLiko, arbjtrarnosiin nornadizem, da o,bilo ku.la kolodzaci.ia snda(

i !:ih prlblizno deser oseb. ka.jih ic bilo na ISHv redrenr delovnem raTmorju, ki so rc seaevale
_: lakljuaju in po scstanklh, ki so ineli ne skupne izobrazbc, ne amblcij. re nLeresov (drastiana
- ev inreresovje navsezadije privedla do podlesa izeora osb, ri so kalile jlrclckruaho Ienoto,
_-a'ncialno i.ercj.jo ln vnaSale kvalltalivne krilerijc ! letargiio mediok.iret, karle pn nosilcih
teli
i veljalo ra,osebno inlcialivo{ ljio tujll in sunlivth lsttjnccx iz instituclje),je torej rar
'sclej
:-:ibenaskupina KajpaaebiS S tljub sice. eklatantniin lotoriani vselednosti venda.le
: il.dalav kal< praviD.iroarik za tc reai, zazaaetekvkat slovar, Uganlso mredill Balkanci za
i. rance o Balkan! ali Slovenci za Slovence o Sloveiiji ali Srbiza Srbe ,rn
ia sloves so mi sodelavci vseh pernajsr lct, kar sem vodil to hsLirucijo v rjenih ozlianlh .aaojnlh
: ::ah pnknvali Prav na S S ie bllo Eba noaakaLi - nemar! rudi m politiano eksperrizo ijenega
i rproga - daje ludi ra slnvnost odstmnrcna Levo prog.eslmo ln a.hi,revoluciorarno ic
:::erMtem listo, acsa. S S ne razune, se Frayi, praktiano vsc na rem subluramern sveru in otrca
:-:a Tako sklepam po razlianih bescdnih evazjah S S in po dopisih omenjeneca s solroea (ii
::lrn $ delp.eceibizarne korespondence, ki wajo s Tajo Krambergervrezl z ustalo suuacijo na
rH incla z zakoncena Slapiak, naianancje z zakorcema v obliki soprosa S S, li sje oairlo aunl
::lzrega braniti nebranljno, aetudi n,na z ISH rako relloa nia ruco soproee, ki lako kne sama
: Tmorc kaj 1ea od ,oralnega monologa(, povzemanja a1,torilel nepetlne.tnega ravania po
_-narLlianih podroajih) v lntervjuju posre<am v pkmih,Slalsakovlh{ kepko narki.ano besedo
_rdikallo(, kije v Srednji Evtupi od Mct@rnicha nalrej, od McCa rlhyja
nalrej !diudj v USA, zelo
,::eina 7a praktjciJanje poeliskeea h poeLstesa lzujuaeydnja (rrrd ,.r.: poetlaa pnde od poezije;
:_:6kiod poea: poetiiki od poetike da bodo S S in hornolosi lahko ie boliuzivalj v slovenSal!1)
\:rarapdboS S loalu vodlk zdai, koje od nadvse t(ompctentne TVS raposled ven{larle
ricena r Drnovikovo intelektudlno smctano ie kakino drugo. rjenipoeliki izkljuacnosti bolj

Kaj zabosa to pone.i? Malce s@mi\ja na ekspro indhe.kt?npndode vendd ie srd v


_f,protju z rjimiprccej bolj enienadaen: kaj doblmo, ae ?rctei diskrcdniah. dtNkrctitit! R.ztlta|)e
rr nezrnodjiv' ueotovilvi S S s.DtrlnJi?. ka.je lreba pn rrlar doDisalj r srbsko - slovcnske 1r
: \ensko - rbskc slovarje, da ne uide ! pozabo LatinSanuje oaitno losebno lreDla plrL S S Vse
:nuec za novoe (semanriaro, kajlada, nernara tudl senrotiano) s.edo S S Scveda bi bllo
::1'mrvo zvcdctj, kaj dobnno. ae drskrediliv premalo aliravno p.avdistredruamo
5 S ezdaj a grikem Dodroaju enako hovativna kakorhiD p.ed Lem na la rjnskcm: ncolosizom je
:r:emrarem odslej vsakne nlsel! ali bedasl izr-, kisa iTreaejo zoprniki S S
Ir zdaj sno pnspeli do cilja Drejir.,ih ekshibicil loparo loslke S 5 (izraz sofisnka bi bitv^rzi z
- . preiiravuic, sdj soflstltl nr mogoie odreai doloacnc proznostl duha h elegance I rzrazu): ae ie

l,lonitor ZSA vol vll/no 1-4. 2OO5


440
MONITOF ZSA

V tcj dezeli, ki ji vladajo sovorice in obrekovanla, se mi zdr nu.jno potrebno rzrabiti


uzatonjcn o moznost za odgovo r V odgovor pa navaj am zsoli to,
k ar sem v zvezi s S. S zares

retel, ona pa je razumela, kalor le hotela ali mogla (v opombah je 1e kontekstualizacita


obrekovanja S S, ki njej oaitno nc uslrcza.je pa potrcbna tistrm. kibiradr priih bliie temu.
taj sejc zares zeodilo na ISH 3). Torej, na nclcgalni 66 sej! senata ISH. iz katere arpa S. S
svoio vcdnosto tem,l(ako naj bijo zmerJal, sem rekeltole:,. xnam aisto osnovno proceduralno
vDraianic na podlasiacsa Svctlana vodita sestanek? Ce oditejemo ideoloike, se pravi mizosme.
provincialne, anlisemilske in antimtelekrualne implikacUe te volilne kampanje", ne ve se
nalanko za kaj, ter paa nobcne volrtve niso bile razpisane kaj tatesa bi ustavilo celo naie
polilikc - skralka, ac vse 1() odstejem, te moram vpraiati, na kaksno pravico se sklicujei, ko
vodiS ta scstanek. Oaitnoje namra, da te nismo rzvol r za predseduloao sestanka, ker paa

taSizem naveden rako bllzu )bivsega detana( h,bivSega prilaielja(, celo v isten odslavku, ni hudia.
da zadeve tdo ne bo lrebra! kakorje bila miiljena: ,bivii ic fasisi( in Nlovcnska dcsnlca(:
Lako,
strokovnjakinja za neoloeizmc . kajlada v njeni lastni inplicitnidellniciji palenrudodaie
kuhlnjsto lsiholoito definicijo ldiizmd, ki smo jo po lea rakorlol sioleLja ruziskovarja toga
fenomld inlismjao njem lestrpro aakali Recept, ki sa ponuja S S jerak, kakrsneea oplsujevrc o
odn.ari tanibalizma ljuddenLva ne bo, ae bomo pojedu zadljc ljudozerc Nia ne de, ac je vic zc
lred doleimi desc(crii okploainal S Zizek, pred r.iin pa se cela v^1a ialjivcev Nlhae izhed njih ni
mogel vedeli. dasa bo S S nanovo izumilain predpisala za zdmvljonj e faijzma (dajeta recept
zarcs ,in(, lahko lgotovimo !o ien, da ga je Bush Ze upo.abil 2a zatrranle terorlz a)
Seveda bl lahLo retel, da kare ,poetita iztljuaenosti( vea Dovzav z naciTmom in taiizmom kakor
definicijafaiizma S S: nasropanmcsro dc.juskeea izUju aeranJa, vnasemlrimeru, radomeida nr
prlkiva dejstvo, da so bih z ISH dejanslo precnane osebe. ki so instiLuciji ustvarjale habitus, izson
se je dosaja l prav v aasu, ko s j S S zc vid cla v vcliaasrni vlosi Ltarre (iudi to leri ro.ial.o
etspanzijo sno do2iveli kot eno S S uzivanj v sloveniajnj S S , tedaj brZlo! skupaj z
direklorico ISH, Drasico Bac, kijc 'zmed
na tempodroaj! iz isdh vzrokov prav Lalo precej in ova-tivna) or
dekanje Prav na isti nelesalni seji senata lSHje nanrea doteduiiv d, rije bil od S S kvaliliclrd
,tdlo daj (z ljim na ISH) laa vstopila yLju dno$, akt in siil(, sporoail keri Sum1, meni in
nema.a se komu, da,viejle sobi zdajleln Luloj na sestantih re in<tirucije se pojavljata dve v^ii
ljudi: eni, ri so rraj v slurbi, ld imajo deLoyno rdmcrje,ln enl, U deiowesa razme.ja nimajo ki
so sodelavci in zaio hiio oDravljalo s1ofl1ve ae sploh taj delajo(;Drinasaloc rovih,
^nanji
lljudnihmanirjo potlej !elovedal I Sumil! mcni, da imara lolilo lravic na ISH. kolikorjih imalo
,vsi amle v bifeju, l1 imajo 1ak status( Ialormidva S S seje prevzeta od svoje poetikc
izkljuaenosti b.ez zadrrkov sirinjaLa in soelaiaLa z Justinovhll razkladanji donurevno cele rolelcte
,pmvnih mnerj(:ldjub temu, daF vsa uzurpac'la obla$i n! ISH temljila na hokus'pokusu z rcddm
delovnio rame.jm, ki ddje posoiza alaNrvov senaru (o aemerni dd besedice v podroanih
z^kanih) Danes, pDst lestuh, lole. poten lo so S S. J J h J M skupaj tontrerizi.ali rorl e//tro
i.ktfutevatnosli, je v se.atu ISH celavntaljudi, tinalSHniloli niso biliniti 5 nlnurv taken
dolovnen razmerju Poetika iztljuaenosl' oaltno otnogoaa S S , daje vldeti l(ot ZrLev tuditdai, ko si
s ponoajo la;nivcev, nasiopaaev in slopaflJ dokoplic do polozaja, do katerega nnna nobene Dravice.
eden L0je tisti, kl je zahreval lesalnosl DostoDkov in seje unaknil pred oblasliZljnimi lunivcl i!
ndstopaai, i, elAle ra4lain zalapadalca
Anallzo dosodtov bodo slirje razislovalci Drav kmalu objavili v rvri ,rlrrrilo.2S,1, kizuna.j ISH
L3

nadaljuje delo Morlrdtra /SA


L'Izraz,volllna kampatrja{, niti ae ga ategnemo aez cesro. ne poneni }ljubljena delanja( (izrazje
S S nrjbr: domaa ie iz aasot kojev dancs lranzicijskih dezelah in d eod mr8olelo liubljenih

Monrtor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


MONITOB ZSA

: -, bilo nobencga elasovanja Doklcr ni bit zapisnik p.ejsnje sejc sprejer in dokter ni
- : :azla-se prehajanta dekanske lunkcre, za kalc prcisnji seji dosovorili.
, . .: doklcrte mzlage ni in doHer ni spremenjen tudr srarul tSH, paa nisi ne dctanija, nc
,:- :a ne dekanja. vsai na tej lakulteri nc Ta zadcva se imenuje lazno predsLavtairjei ati
, : \aj le lazno p.edstavljanjc? Dada,,i ti bi morala lo se Dosebej vcdeti _ ro ie kaznjvo
, .- r ti se v tej dezcti presania r
ir.1lana.7e s tem, daJe bjla rvoja prva gestaivojc dozdevne .
oblasti Ze zloraba te oh ,\li
: i:reda poysod na svetu distvalificirala za kakrscnkoli voditni potozai in celo za deiovno
. L.li rsti ucii. l.lvidct bomo.,al la kotegil LU\di 1 i,L ....IraLkd. dti m\ti d,le
' - z]ema in da alovek, ki je tako pohlepno llanit na neznarno oblasr dekana na nckr
.,-:.Il ob renprezrl celo s ep orsana, lo naj bi sa jzlotil, in se taTno prcdsravljal in
---.idralnepoznavanjeremeljnihakroyinstitucije,danajtaalovekvodrnrstirucijol;daje
r= .lrarilo primcrcn (
).1liroje potemLatem, da ni vse, karje i,reaeno. namenjcno ravno S S vendar pa: kar(o
,
--:noralizbLranjepod!isovzapravnjapoetiiko,rcmveadeiarskoizkliuairev.zatinajre.e
' - kako bi rekli abruptnemr pretrsarju dela ovoustanovtienesa Centm za hebrejske rr
.i ..\e.rud e,,dc^/"cUocc/noc.przr.rnoroc.( te.rcJtahodni.Ir,dmo/\oIr s \
! ro slremtajo dotisi S S, y kateritr se je podpisala kot dekanja tSH). napodit\j
.:trnovlieljice in prcdsrojnice ccnrra, kijc ttrdi
Judinja, iz instituciie (zaradi vea kai(or namiqn\
-, o ienJ labil r" a blokirard. san" pa nd s'cherrerr turd^r .i(dnrm_ld, \ cr .er . e
. " .r nra,a s\ur,ra a[adem Ior. \i , Je pr s\oii d tsH. .r ndro ndslarir\i s \ ro
: :dnoj.icc resa isLcsa cenrra (S S oaitno lahko s svojo naaelno in rrraltiano neskorano
in,rnstyeno( in drueo iinno vodi. lzvaja in raziskuje tako rekoa yse. kar vam Dridc na ni\.
- ' .J' .iLo.
'ar\i-r re p"rdei: taIob iTeno\d ina,teo. -J,erd. in,1,r,;1c rn. L. "
.. .rrd.\^io,,ninsr\elorcvii^l\4oreoirjor\\enu.crnrzrjnzus"r(azmatahko
. .ceno{ r..dincs.e/d./kl Jieno.t S 5.nsod,utut.anputlryih.^.\orrhr -^i/!r,ct ooer
^"
' (alor Da n" tilo\cr ,/em. Eel.dtno \^Jen.e ns irJc e n il,etetrLJ re preotJDac
re /
-cnrenin ru\rsrn h tJd,i8o\ S s rilat r ri konc(. Ali ri tul rreJ,cd. [r nd br \a;.\,r
rebelnjak?

G.e za drreklorico ISH Dmeico Bac, veltko lindano slrokovnlalinlo, tu se


te na mcdnaro.lro
' oodn!praLrdl ooou.aLtJr.D%gn.,Bdc.De" tSH, r,( oru,rtso.lo,
S S sele Dri prid, potem koje na hodnitu,izctasovata{ svoj senjoral, mislei, da se voll za
,tekanlo, zdacla podpisomrr s Lem nastovon, klCaje {lak prav lako prlrnat
tudt nalepjti m ,svoja(
!rata (v verziji ,detanija(): naslednje deno dejar e ie lsresa dne b o deloriDnjc pravtar
le
uslanovljenesa Celtra za hebreiske lnjudovske itudije in rjegovc p.ed$ojnice Han.ah Sta.nan
H
Slaman * je nato umalnlla z I S H, da br bila farsa pololna, pa j e v d predslojnica ce, rra posrala
S
S, k sycda 2a to ni bolj tvatitict.ana kakorza lov na Kie, lendtu to nr sdanjern rSH dkogarnc
moti Nle.a lzu.juaenosl iz slovenskc stremuikc drusaine potemtakem nj poetiika poerilav
m^iren intelektuaLren otolju nl shonim ne ra slepariie ne za blodnje _ dmpakna;idczna n po
pomotl:Lno. od koder seje s srojjm slremuirvom h netompcenr.osljo sana jzkljuaila, pa
sra
araroslhlireratura(pravaliteraura,ne,pnsrolovska(,inp.ava.ne,basrardna(oz,arbttrirnrr
rianon), vendarto dvoierato ali tatro nr njen losl

MonitorZSA vol. Vll/ no 1-4. 2oos


442
MONITOR ZSA

Ljud.ie, kr so se unaknili z ISH, paa niso hoteli zapraytati moai zjalovim in ne blaso
diieam bredenl em po brozgr na dn u moralne kloake. ISH pod ,vodstvom ( S S panczadrzno
naprej producra nelesalne stlepe in posil.ia naolrog groteskne dopise 2 njcnim podpisom
Geslo inn balj ewiet a kn balj wielna,kl Ea pasluia podtakniti drusim, se tako lepo
ra?kriie kot Zrvljenjska prdx,r sospe, o kateri teae bcsedr.

Draso Rotar

Ljubljana, 5 maja 200a

,I,I.
ODPBTO PISMO NORVESKEMU NOBELOVEMU KOMITEJU
OB UVRSTITVI SVETLANE SLAPSAK MED
"lOOO ZENSK ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIB ZA 2OO5"
AN OPEN LETTER TO THE NORWEGIAN NOBEL COMIUITTEE
CONCERNING THE INCLUSION OF SVETLANA SLAPSAKAIIIONG
THE "1OOO WOIV]EN FOR THE NOBEL PEACE PRIZE FOR 2OO5'

LA LETTRE OUVERTE AU COI\,IITE NOBEL NORVEGIEN A PROPOS


DE LINCLUSION DE SVETLANA SLAP K PARIVI
LES ( 1000 FEtllvlES POUR LE PRIX NOBEL DE LA PAIX 2005 ,'-
(SLOVENIAN / ENGLISH / FRENCH)

Najbd podpisani nismo edini, ki jih tak naain prikivanja dejanskeea stanja in paaenja realnosri,
kaksen je lisoa nominirank v enem letx, da bo ushezeno sprenevedanju v imenu polrn'dl
catrectnes!, Zali in \znemjIja. Zali in vznerr.iIja zaladi dveh .azlosov:

1 Ker v dejanju prepoznavamo demagosko sesto, podobno tistim iz populistidnesa arsenala


oblasti izpred raz pad a socialisriane Jusoslavije, npr \sakoletnemu pohodu 100 Zensk na Tdelav
(mjvisji sorski }'rh v dezeti) Dobro vemo, da se zaradi takih dejanj realni polozaj zensk v
druzbi ni nia spremenil, zato pfl so nekaj prednosti pfldobili nosilci oblasti, h so takSna
dejanja stimulirah. Danes taktua ,lveljavljanja( zerNk labto le pdkivajo naraiaajoao veakatno
dislriminacijo Zensk v neoliberalnih rezimih po hropi in po svetu (pri zaposlovanjr, na
delomih mestih, pd izobrazevanjn itn,). zato se upraviaeno bojimo, da bo tudi lokat ia
naain ,promoviranja( zensk odvrnil pomrnost jamosri od risdh, ki diskimrnacijo izvajajo in
od njihovih konketnih dejanj. Take iniciative nemara koristiio svojim atorjem in tisrim izmed
naerajerih, ki si nasrade niso zasluzili s svojin ravnanjem, vsem &us.rm prizadetim pa bolj
ali manj skodujejo. Mislino namrea, da so med t$od nomidranlamr tudr osebe, ki bi si
Nobelovo naerado zasluzile mimo kvot, kampaniin pritiska Dsevdo lemin$tiane lxpokiziie

Monitor ZSA vol. Vll / no, 1-4, 2005


443
MONITOB ZSA

TakSna
m.a.nja o obdobje
sociatne zyezanega
prroduo skozitisto

2. Ker so med risoaenco u.lridene rudi


osebe, ki sr za svoja dejanja ne zasluzro
nrtaksne

rara rn le ne bi takoi zaaela izabljaLr


za kom
:pr
.tranElq^au{{Iailrcuqq$b*.;rml
Pl'dprqanr ctanr/.tanice in r"d
;;;;;; - D,u\ va_/a
[^i:a:;;r,;];;;; ;:,H ;.;:;Hfii:,:,os" / 18odo,ht]iill*
o r\oryesrem!
Nobelovemu komiieju, da
^"," or"."i, o"rir' imprikaciiah ,e
rn,ciat,ve m da preveri re,,.,0",".,,,
0",,","'t"l*,lll'1i",n,,
"

S spostovanjem
Peter Ar-to, dipl etn insoc kult.
Alenka Janko Spreizer. dr. sc
Alenka Koderman, akad. sl*arka
\4ado Kotnik, d. sc., pubticisr

Draso B Rorar, dr. sc., publicisr


Ba.bam Zych, dip1. soc lult in fil

?30 NlrveikmuNobelorcnuronilejui.!enar:lp.membnej.ihnasrovov!osvorLdne

'Envoye ic 28 seprcmbrc
2(]l]5 au Comni Nohel norvegien er
au rJ au@sadresesdans lc fronje

Monitor ZSA vol. V[ / no. 1-4, 2OO5


444
MONITOF ZSA

AN OPEN LETTEB TO THE NORWEGIAN NOBEL COMMITTEE


CONCEBNING THE INCLUSION OF SVETLANA SLAPSAK AMONG
THE r'IOOO WOMEN FOR THE NOBEL PEACE PRIZE 2OO5(

Mostlilely wc, thc unde igned, arc nottheonlyones who feel boih insulted and alarmed by
such a manner olobscuring theaclual stalsofaflairs and dis Lorting reality as it is doneunder
tle projecl olnominating one thousand women in one single year to serve the pretence ofnor
knoMng in the name olpaliti.al coiect ess We ieel insulted and alarmed for two reasons:
l. As we recognise in this act a dcmagogic gesture resembling those forming ihe populist
,rsenal ofthe Yugoslav governmenl prior to the federation's dissolntion, e g annual march
of 100 women to Mouni Triglav (lhe highesr mountain peak in ihe county) We rvell krolr
that initiatiyes ofthis kind failed to bring any subs tantial improvement with regard to women s
posi on rn society only to grantcertain privileges to the authorities rvhich instigated them
Today, thrs lind of "enhancing the role" olwomen may only conceal the increasing multiple
discriminalion againslwomen undcr neoliberal regimes both in Europe and around thervorld
(in employment, workplace, edxcalion, ctc ) Therefore we are legitimarely concerned thar
this time as well sxch a manner ol"promoting" women $,illmosi likely distlacl the public's
attention lrom perpelraiors oidiscnmination and their concrete actions- While such ini tiatives
mry confer a particular benefit on their authors and thosewinners who have not merited rhe
Prize lor their conduct, tley remain morc or less detrimentalto all others concemed Moreove.,
it is our belica that thc one thousand nominees also incir.rde x,omen who would merit the
Nobel Peace Prize withoui resorting to quolas, campaigns and pressure of pser do'feminjsr
hypocrisy. In our opinion, such an initiative provides an ar8rment lorthose who claim thar
we might soon see the advent of a new era of obscumntism - in tl s concrete instance
throngh awarding prizes to and bestowing the related social prestige also on those who are
apt to love acclaim but not deserve it, as well as throngh ihe parody of benevolence that has
been given the namep/rical ca e.hess-
2 i.s the one thousand nominees also include women rvho have not merited any form of
recosnition ror their deeds tuch an example is Mrs Sverlana Slapsak,lhe Nobel Peace Pnze
nominee from Slovenia. who mosL ceriainly portrays herself as a fishter lor human righLs
especjally the rights of women, while io the undersigned of this lelter, she has been through
direct contacts, experience and reading ofher works mai ly known for violating these same
righls, civil codes and other legal regxlations the pupose of which is to ensure minimum
sociai eqxiiy. She is, like}rise known as a person who manipulates human and especiall!'
rvomen\ mislortune, as well as desrades and socialy undemines fello]v people, as a person
of very oiherizine if not do]vnriglt racist views, perceiving the relationship between men and
]vomen as a permanent socia.l war lrom which it is possible 1o &aw advantase We are
disappointed to see thatthe people who have proposed her nomination sought arguments tor
their decision in other recognitions awarded to Mrs Slapsak rather than her actual achievements
and wnrings. IlMft Slapsak was indeed whar she prlporls to be, she would rather disiance
henell irom the nominalion and reiuse io exploii it fol commercial puposes ( See e g webpase
httpr/x,rrw.ish.si/novica-sslapsak.htm)

Moniior ZSA vol, Vll / no. 1-4, 2OO5


415
MONITOR ZSA

\Yhai we as members and collaborators ofTropos - Association 1br Hisrorical. Socraj a::
Gher Anlhropolosies and Cultural ,^crivities ( ) would wrsh to propose l. i:
\orwesian Nobel Coml1xtlee is thus to reconsiderthc polilcal, cultural and morai imptrl=i j::
rfthis initiative as well as yeflIy ihe nominees' aclual *ritinss and deeds

Peter Arko. BA Ethn and Soc (irlr


.{enka Janko Spreizer, PhD Sc
{enka Koderman, Academic Painler
Uado Kotnil, PhD Sc , Publicisl
Taja Krambcrger, BA Hist, Poeiess, Publicist
Gaspcr Mriej, BA Comp Lit , Translator
Sabina Mihet, PhD Sc
Draso B Rotar. PhD Sc, Publicisr
Barbara Zych, BA Soc Cult. and Phil

TEns aled by Manc, G.i{=i:

LA LETTBE OUVERTE AU COMITE NOBEL NORVEGIEN


A pRopos DE LrNcLUsloN DE SVETLANA sLApSaK PARMt LEs
( 1OO0 FEMMES POUB LE PRIX NOBEL DE tA PAIX 2OO5 r

\ous, soussign6s, nc sommcs probableme pas les seuls qi


trouvcnt unc tcllc dissimularion
dc la sihratiotr etrective ct unc tclle d66guiation de la realiri qu cst la nomination de mille
fammes etr une seule amee - pour promouvoir une certaine ( cachottcrie )
au nom de la
.onformitd polrtiquc (( ?oliti.al correctness t) insultantcs ct nqxietantes L'itrsulre er
I inquidtude sont ducs aux taits suila s :

I Nous vovons dzns cettc acLion une gste denagogique qui resscmblc a ccllcs de l'epoque de
1 arsenal populiste dont se serait I'autoritd a.!a l 6croulement dc la Yougoslalie socialiste.
par exemple l excursion annucllc de 100 femnes i Triglav (lc plus haut sonmet de notre
pa\, Nous sa\'ons lras bicn que de telles actions r'ont pas changc Ia silMtiotr t6e11e des
lmmes alrns la sociilc ; par conlle. elles apportaient quclqucs a\,antags arl\ porteurs de
I auto d qui les a\'aicnl stimuldes Aujo rd'hui, de telles ( miscs cn valeur ) des femrnes rc
px! que dissimulcr lcs discriminatioN multiples et croissaltcs dont nous soDmes tdmoins
ax sein des r6gimcs rrclibcrau\ cn Europe et dans]es autes paAics du mondc (dans les dolru1ircs
du recrutement du pc$omrcl, du traitement ar poste de trarail, dc l'idxcalion etc ) Nous
ipromons donc unc inqui6ludc Io
de qu une telle lrlaniCrc dc la ( promolion ), des fenmes

Monitor ZSA vol. vll / no. 1-4. 2OO5


MONITORZSA

ne ddtoume l'attetrtior dr public des ( execntants ) de la discrimination ct dc lcurs aclions


concrCtes I1 est Irai que de telles hiciatives peuvent apporter certaincs a!,anlagcs ii lcurs
auteus et aL\ laurdats qd n'o pas ment6 1e pri,r avec leurs actrons, tan&s qu'ellcs sonl plus
ou moills nuisibles poxr tous les autes impliques Noxs sommes d'avis qu'il y a parmi lcs
mile rcmiDes a ssi des personnes qui ort yraiment mddtc le Pd\ Nobel. et ce sans aucuns
quotas, campapes et pressions de l'h)?ocnsie pseudo fdministc Nous crolrons quc de tellcs
actioff donnefi misol i tous ccux qui predisent unc nouvcl]c cpoquc dc I'obscuantisme .
dans noft cas particulier cela sc rcfldte par le decemcmcnt dcs p.ix ct du prcslige social
appropri6 a certaines personnes qd - bien qu eles le convoilenl ne le mddtenl pas, ainsi quc
par ctte fameuse parodie de la ( bonn intention ), connuc aussi sous lc nom dcPolili.al

2 tly a sur 1a liste des mille nominees aussi des personncs qui ne m6rilcnt aucun prix pour
leurs actrons L'exemple en cst M-" Svetlana Slapsak, nomincc slovdnc ct soi-disante
combattante pour les droits de I'homme, d sunout des fcmmcs Par conl]c,lcs soussigas de
cette letire ollvene la coDnaissent - sur la bas des conlacts drrects, des ex?6denccs et d Ia
lecture de ses ter.les surtout comnc \iolatrice des droils citds ci-dessus ct m6mc des lois
civiles ainsi que des autres regulatrons juridi$es qur delmiert assurer un dcgrd minimal de la
jushce sociale ; comme manipdatncc qur sart fursr avanlagc dc la malchancc humaine et surtout
femirnne ; comllle qllelqu_un qui huulie ses prochains ct cmpcchc lcur activit6 sociale et dont
les concptions sont proches du racisme ($ e1les rc sont pas racistcs tout cou() et qui voit
dans les Iapports entre les femmes et les hommes rme gucrrc sociale permancnlc dont on peut
tirer prcfit Nous sommes d6qus pffce que les personnes aya propose sa nomimlion en ont
apparcnmnt d6cidd sur la base des que M'" Slapsat arait ddjn obtenus plutdl quc sur Ia
base de ses actioff et ses crits reels Si M'" Slapiak 6tart \,raiment la personne qu'cllc pr6lcnd
6tre, elle prendmit ele"mlne la drstance de cette Iromination au lrcu d'essa],er tout de suile
d'er tirer profit sur le plan commercial (von par exemple Ie sile electo que:http://wvish si/
no\icr_sstr$rr. l rm)

Nous, membrcs et collabo teurs du 7iopo.! ,lssadation po t I onthtupotogie historique


saciale et autes anthropologtes et pou des dcnt'fts atltule es (\\ji ), Foposons
au Comit6 Nobel norvdgien de rcconsid6rer les implicalions politques, culflfelles ct moralcs
de cette initiative t de vrifrer 1es dcnts et les actions rdels des nomnes
Veuillez agrder l'er."ressior de nos sntime s disthgues

PclerA*o, dipl6m en etlmologie et er sociologie de la cultue


Alcnl,x Ja0l,o Sprer,,er. docleur en anLbropologre
AlcnkaKodcnnan, peintre acad6mique
Vlado Kotnik, docteu en antlropologre, publiciste
Taja Kranrberge! dipldme en histoire, potste, publiciste
Gasper Malej, dip16n6 en Iittdrature comparde, tradrcteur
SabinaMihelj, docteu anthropologre
DrxgoB Rotat docleur en socroloAre, pubticrsle
Barbara Zych, dipl6me m sociologre de 1a culture et en phlosophie

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 14, 2OOs


MONITOF ZSA

; Fn P :o b - o;
gH;EiEie6EEEE+EPPFE
,r e E; d: L
.5;o "i3 Bt E i t r i i I, "
..r!o;;Bsr!E
": d:
-"s".,1193;:ti:; d:
q q @ o i9 6' s. l:aic. l
",' f ! in,!.0 -;,
r'ii il :i.;!B :!:' ; ;HtsE
a i : : ! EI . EI i ; : ! r 133
E

E
P
sF3ii;:*:;i!iMI;::*
F
-:
LFPl e t:
! . .d 9 : : E ; 9 i x' i ,^ !i
e.-.: .Yi 6.ni,
6d
tro

_-s 3 i:iE.EExzi:1.r;r.:E:; 5

6N i ir E'-; i E;.8:;i: ! i E: Ei.


OE :i:lieirt iiEiliii Eiii
99
-qA
;E;:EF3$iiii:;
jc E
H.E':; H
i: e:;;;
--q! X E o6 9;sr: H
'-E':t.tr-6ai - 3'3:3;
EE
olg
^d t
=6
*9 59;E eIi E
E i:B
q==o ;E?
0::
S
Y
'6o 4:333=!Pa : E
'io E-e6!llc.:i-BF t
c' o '! ts

.E; E
iecee:;r:isretr
!; ssPg jE!-x{;sf c
!o. lEi9t a-s* :E 9i
.!a E;En':E;fla
E
g a

SatB *:i E
o-
.!J
EESE
:; d
P3:
, o9
3
>
i!G i:
ko f
u)

,E

,E

E
o

Monitor ZSA vol. Vlll no. l-4, 2OO5


444
MONITOBZSA

;i-iSE" *
.*. ' *=EHH.
T A E 3E fr EE; :;acg;i:;cI
9 i Y: s g. i : * F
dgEiE;iEqe :;EPE9I:n-q0
n;g+i;EE;;
li t E ei u t E*-s
E
*h:EPo=E!o E;tiEi-c$sEi"
p iEEe;CCiE* =3a;t t-it;;eif
epE;E;Eg ;'- E E:
c EEE e:
: B,=t Ht g:_E ti
E3 e*=sE BE E
EEiiFEE"ig H:}PEE,FE;gB
PgEE*!::6 !BFPE!E-E.9
E;EsEEgFi ! d ! 6 9 g 9.E 3 E 5
N: ;6P ,{:-E_EEEE

Eq -s

E x :;;
6:b
=
d P!! * .t
; 9oE
E
,E :: !E:
3a i! 3
I !SB E :;9
E :9s
E ,, !; E .9;

39

E
.E

,=

Monitor ZSA vol. Vll/ no.1-4, 2005


449
MONITOR ZSA

*t : eEEHE E' pEE;;uiE=ss. ;="=r5


. i :i i j q:h-" ;i EI " : ! E ;E "
i is: pi:lt :i F: t ;!:l;ii:I i l:
;!::_ - i'!"P;:!:' 5:;l :!7
"e:;+ g;
E:IEEiElIEE E;!!;ri::: i;::t!:
EiE:"EE cEi9E. : i ;E: fi; Is es:+rt; B Ei;
rEt;scii
*E*c
;'-:q!,q8!EaE :iii
H{sE
ll rii:tii r; !iii ;i
;iFEEiF:e:Ei[, e"'s
i ! gt;; E:ii E: !:!E: !E
EtAigEEE*EE
i,
iEqEEiEEE:i : i i ; r j ; d i E E s s: i p i ; i i j
nt',;6E;g$ Silhiii:E{Ea"9Esl$+t
* E o-ee

96r
f.ic_n
se E E

E3 - q
.P : I 3 :
= :! u9s @ t
!E 3N; a5 tx< -
fr ::
9
E
P! QE? O
q, l^;oF
9{eis3
R
s 3F:;:;
a ;PHT3CNEAEEE
!sE>;eA* qElEEEdE+cIfl
*i-E.:E E E::s+EaoE'Fgg
:.3::?3 3 eH
:aEil;E @ 6_
!E B:3 ; E
E*E : ;
Y;Ti;E
3: E !
i

ilonitorZSA vol.Vll/ no. 1-4, 2OO5


450
MONITOR ZSA

e;.tsEEEE;
iiqEFEsi$+!s
E: (= E:E ; E ! P ?
gi;;Et;gi-t;itil
.g 9;
E rl !
6 . X o E E d ! i,
-E! ! S E s.s
E EEE E
;E*;*
C: gs P ; E B i
EE*
E
E:s
!!
E!EBB:*'EX-'!e E.E S
9t!3+:-?eri3;:
E
EiESFEAF;Hg; EiEgEiEE:;;IEE:"
se;EEaE;i!5p 4fiEEE!EiHE:i,:E;'!
E;EEiESSEEEE !E:EEE;sEEtciig;'
H E B3 a"q 3 i F :
B P P ! : : g.E E S 9 3
e:F$I;ii;EE;EEEi
EEiEE;sHr.sgi
i ! p 5 ! Fi $a
g= _5

Tg: E-68FHE =a
igEii;gflEi;es
9o
.E E,B^
.i?B
r,1 q;:q R6H
E 95
g g q=q I pR6
:e * e 3-ci;
;s
ia
gH
! ! i 3 q: g
E
'E
iE =E^3qi;
ec ::3EEg:
o: EE-gEgg
* ! 3i g i
EP E E g,*
, E3,
E,

E
,E
E
,E -E

Monitor ZSA vol.Vll/ no.'l-4, 2Oo5


451
MONITOB ZSA

6
7:3 I6
;;;;;t;;i*Ess;g; E:N
q 6., 9,1

^+. ;;9
a x.4 : -
;F
EE;i;ifiFEEI;3fgE sRsse!
1;"-e:5
i5
;>
*@iEEeogg
FEHciiisCEEi i;Pfi
ESE;53;SE!*s33?q.
a.*les*H*3
SrsgCg EE
3: Y
XEc
eES
3i
s:
S :6o !s
EEEEiEqiEE$;EE5 > 6n F i o

Si:cEgEEt'HlE Hg ;:

3I E-
, E ia .5a
6a E *+ dE
=
-i E $Eqi9
IH# S:saa
eBE ic6;;
S o:P6o
I Y p-q:E
ge{SEHE;E 5pn 5i;tsqa
o;E - E*= e5
;-ErSEsHs; .:e6Fln:9
6:3ePP:.9
b>ts6E!>:f;
[;EgJP:;
;9e sRf ;! 6ie n*E:E
E r i!1 ?,2<
E!; -q;E g

c
q
i [E ! E
F P z"E: E F E.t
e Pi"'P EE
gi 3 f ?
: : g P! E

:
-!

s
=

Monitor zsa vor.v[/no. 1-4, 2oos


452
MONITOR ZSA

s3
3E
g= sB-
E
:6
; o!! !,E RR
Eq34
PEEq
-E3.!
-4-;eiE -b9.9rE
E FdP!o E 9! -E 3; EiE=G
9:Ei3,g E;-s:i
4i3SsE
6'; E I
3Ei2
r tloE
9.
3_q E

9 6
E
+6! ;e 6!4H :o-4oi
g
xl ;;E-3
;g e sr
E 9-;a;;@ =--9.Eqr4
E
s*; P2+ - 4!Ets;H 6; i g flr H
-E
E : g ii! a
n E e ! Et . EzlE E E3E!6
Y *.q!s;
- 6 gi
-!E?5
P' ,,6
9

.E :
E = I
E

MoniiorzSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oos


453
MONITOF ZSA

9)

92

,q

B
E,?

I
P-''t 2i
i;";i;iei
x;lREgHS
i*:9E-gaq ei
S:
:
i:;;:s!e 5s
EE63NE:E
he':u-qn:E a: Y:4
o.o 9b
,9

'6)

MonilorzsA vol.vll / no.'1-4, 2oos


MONITOR ZSA

O AVTORJIH

Sabina Miheli, rcjena 1975 v Kopru, je prcdavateljica na Loushboroush Umvemilv (Vclika


Britanija), kler pouauje lredmete s podroala medijskih, komun*aci.iskih in kulturnih
sLudijev Na Univerzi v Ljubljani ie leia 1999 djplomirala iz primerlalne knjiicvnosi ]n
sociolosije kuture, na ISH - Fakulteti za podillomskj humanisliani Studr.j v Liubljani pa
leta 2004 doktoffala s podroaja medijskih iiudi.iev. Razislovalni interesi: komunikaclla in
idenLiteta, Srudili tracrondlizma, medijski ritual, simbolna seosrafija, vlosa medije! v
druzbenih spremembah

Taia Kramberger, rcjeDa lela 1970 v Ljubljali, je zapodena toi asistefl&a na Falulieii za
humanisriane irudlje v Kopru Na Filozofskl fakuheh je itudirala arheolosiio in zgodovino
Nadaljevala je z doktorslim studijem iz zsodovmsle antropolosije Deluje Y kuliulnem
!o1ju in je objavila vea lesnrikih zbirk, knitnih prevodov in esejev Podroaia dela;
zgodovinska antropologija 19 in 20 sloleija, analzd diskurza in transmsiia koletlivne
mcmorijehozabe, Studlle spoloi zsodovina intelektualcev, antiintelektualrma, ideolosij
in jmasinarijev, preuaevanje province ln provrncializma, lransferji vednostr

Drago B. Rotar, rojen 1942 v Sarajevu, je.enni profesor na Filozorski 1akuftetu v Ljubl.janiin na
FakulteLi za humanisiiane sludije Univerze na Primorskern v Kopru. Diplomiral Je leu
1966 iznmetnostne zsodovlnejn arheolosije NaFakuiteliza sociolosijo, pohtrane vede in
novinantvo y Ljubl.janile lera 1975 dokrolral iz socioloikih znanosti Od 1985 do 1987
pobudn*in vodF tnjizne zbirkc temelj h humanistiani dei Siudla humaniraris. Od I9 8 8
do 1990 predstolnil oddcika za sociolosr.io Filozolske faku lteie v Liubljani. Od leta 1989
do 1995jebLl direltor raziskovalnesa centra Inslilutlrm srndiorum humanitatis. Od 1995
do 2003 je bdelan ISH - FakulEre za podlplomski nnma stiini <rudrj Za svoje
znanstveno in kulturno deloje lrejel Yea nasrad, med drusim leta 1999 tudi odlikovanje
Repnblike Flancile za kullurno sodeloyanle OJficIe. dej A.ts et des L?rrcs Potltoaja.lela.
likoma umeinost, rdeolosije v tultud in umetnosti, v urbanizmn m arhrrektun, zgodovinsla
animpolosrla 19. rn 20- sloleLja, studije razsvetlien stva, provinca in !rcvrncialiTem, drtzbcne
re!rczentac! e m
'ma8rnanI.
Vlado Kotnik, rojen leta 1975 v Cclju, je docenl na Unrverzi na Piimorskem N, Filozofski
iakulteti v Ljubltanije lcta 1999 dillomiral iz socrologijc luhrre in flozofije, na ISH -
Fakulieti za podiplomski lumanisliani Studij v Ljrbljani pa leta 2004 doktoriral i,
anirololoshh znanosti- Obj avi1ie ifidi,io Re\e?tualie.,2er? (2003), tr p naia obsczno
eLnosrafsko razrslalo olernega sistema v Slovcniji, v lrilraYl za tisl ie njegova drusa
lJlona$afijaAntopalosiia a,rez, zSodovinsloanlro!oloska in socialnoanlropoloSka stu dija
akademskrh in rntelekLualnil diskurzov o oleri v Sloveniji in drusod Podroaia deia:
ideolosije v oleri in opernil studijah 19 in 20 stoiclja. zsodovinska antropologjja
intelektualne m$li rn anliintclctLualizma, soclalna anLropolosija zranosti in atademslih
praks, analiza medilslih reprezenLacij, preuaevanjo lrovince h prcuncializma

lrena Sum i, rojena 1959 v Ljubljani, je docentl,.a za podroaje antropoloerje m le kot znanslvcna
sodelavka od leta 1987 zaposlena m lnititutu za narodnostna vpraiania v Ljubljani.
Doktorrala je iz antropolosije na Fakuite! za druzbene vede v Llubljani. Objaviia je

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5


455
MONITOR ZSA

iinast, mejnast:
rm arEopoloake
zsodovjna in sodobna situacua am ;'#fj"Y.:f,;
mejnosr, Studije posrsociBlizma, judarem in Judje
na Siovenskem.

I/seh pct je tu(li panenbnih sodetaycer rclie Monjtat LSl-

ABOUT CONTFIBUTORS

Sabinal'Iiheli, bom in 1975 in Koper (Slovenia). is a Lccturer ofMedr4


Cdture at Loughborough Univrsitv
Commmi;rirtr d
Sociologl, of Cdlxre at the Umver;
PILD m Antlu-opotogt ofE\erldal L
School of lhe Humanrties rn 2004
ndlionalism studics. medra nturls. slmbotic geography.
axurumcauotr m socrztt chanse
the role of E5 _
Taja Kramberger. born in to-0 in Ljubtjana rSIo\enra).
,s a TerLhing AssiEd
or HUrnaJU Ecs Koper She gradua lcd io H islo^ I smded
r t Fsb
of Ans,
ato .qrih*or.E
of Ljubljana ptiD studies in Hisrori."f arlffi
I I fEb
f
_Urllversiry
larious fretds ofcutture and has published se!.eral books
L-*l
oipo"of. triGIL
i.: Dlcress hisr-orical anrtuopotoq. of U. t,t
" :do..o*oEEE
ansmrssronotcolleclr\emcmn^.nhtr, i^n "oa
afir-ulettectualsn tdcologies and unaFnaries. sooal regrft
E_{_
p,u\rx(c dro proMnctal,snr hanstars :l .l
ol [no\a ledge

orago B. Rotar. bom rn s4) rn S.rratcvo rBosda


ra(ury or qns m uotEnj cnd ar Lhe Frnrtr.
and Her2eEu_I 6 r tE. r _
"rr+._ g_
History of Art and tuchaeology m 1966. He eaned
!ltfr r
hrs ItD {_iE E -=:
oI Sociologl, Iolftical Sciences anil Joum?tisn (Umralt
$is rbc.uuticrorr tq85 r.od for se\ erat rcars atso rrE lrryi
Cr.E---f-*
ooot colrlon ttuaa humanrrr s in uh.h h,si. ird l,_:i-ad__
bf,E]

a.heFa
Research
,-l i,-=i:ft -
telsdl-b{ft

Monitor ZSA vot. V[ / no. 1{. 2@s


456
MONITOR ZSA

faculry $ith the sane ]lame Fron] 1995 to 2003 he *as the De.n oI ISH - Ljubljaru
Grduate School ol the Humxrxxes He ras a$aJded ma$ tmes for hrs scEnrific xrd
c rural rchievements ln 1999 dle French Repubhc awarded llim a decoration o/r.iel
/es//ls er ./es tcire.! for oirurrl cooperation Research interesisr history ofrn, rdeologres
in culture. ,Il, rrbdDsm and ,rchrlecture, historical anthropolog] of the l9r' and 20d
centuries, studles ofE ighterment, pro\1rce and prolnlclalism. social represcnotlons
and imaginafles

Vlado Kotnik, bom ln 1975 Celje (Slo\'en]a). rs lrr) Assrstarl Professor ai the U rvcrsitr of
Pflmorska He graduated in Sociolog_y of Cilture ard Philosolh] rt thc Facull] oI Ar1s
Grru\rsrq of LiubljDa) rn 1999 and received his PID ir Anttuopolog) frorn ISH
Ljubllxru Graduate School of lhe Hunuruties in 2001 HlsboakThe ReprcsettdLiars oJ
arPer, E$Lshed rn Slovcnia iI 2003 bnngs an cxtcnsi\'c cthnographrc rcscarch of thc
olen systenr Sloleda His sccond monograph 77e Anthlo?alog ol Operu, a hisloica-
anfiropolo8rc8l and socro-antlropologrcal studl oIacadcrmc and irlcllcctual discourscs
cbo the opera h Slo\nia and abroad. rs due to bc plblislcd soon in Slovenia Rcscarch
rnterests: ideologies hopera,nd m opera srddies ofthc l9r a ihe 20r cemrl: hisloncal
a rhropoloey of intellectual thotrght and anx-lntellccrrLahsm, socjal cnthropolo&l ol
science and academrc pracLiccs- anrlysis of media rcprcscntations, sludrcs on prolincc
and provinclahsn

lrena Sumi born m 1959 in Liubljrnc, rs Assistrrt Prolessor ol anttuopology and cmplolcd
(froln 1987) as Senior Sciertific Associate at the lllstrrde for ethflc studres rn L.lubljara
She earned lrcr PhD in thropolos at the Fafl]ly of socral science (Umrcdtt ol
Ljubljana) She pnblished ftr\ ariicles alld h 2000, a monosraph entitled r-?lrule
Eth rci), Baunlar),: (-'annrucho s al Dnellrty jn Anlhtu?alogt.dl Pe^peLtift Hct
research irterests encompass histor of anthropolog\'- ihcon ln social and cutural
arthropolog]; Arnricrn anttuopology on irs Nairve lcrfai\ etl ucib- and natiorulisn
borders dnd boudaries, post-sociahsm studies, Judarsm and Jews in Slo\re n

-1ll lye .ontttblttots drc oLso tnpofia co|aboftLat! o/rre ruvierr Monitor ZSA

Prcpared and kanslaied byvrado Kotnik


Proofiead nq by Manca Gaspersia

Monitor ZSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oO5


457
MONITOR ZSA

SUR LES AUTEURS

Sabina Mihelj, nde en 1975 d Koper, esr cnseignafie e l,Universitd de t oughborough (crande

le dipl6me uri|ersitaire en httimture compzrdc ct en socrologic de la fllturc (1999), i


1'ISH Ecole des haulcs dtudes cn sciences hur)aines d Liubtiana. elle a sourcnu la thase
de doctorat au dreme dcs tudes dcs nedias (2004) Donaines de Lmvail : communication
et identite ; 6tudes sll] le nationalisme . ntuels des medias I geo8rapfue
rymboljqxe I r6te
des midias et de la communicarion dans 1es ch2ngcmerts sociau

TaJa Kramberger, fte en 1970 i


Ljubljana, est emplolie colnme assjstant A la Facr id des
scienccs humaircs dc i Kopr A la Facult6 des leftres de
l'Uni\ersili dx Littoral
1_Unrcrsit6 de Liubljana, elle a fait ses dtudes cn archdologic ct etr hisroirc qn eile a
continu6, au niveau doctorat, par tcs itudes er anthropologie historique EUe csl engagee
dans la vie cdturelle cr el1e a pubtii plusieurs essais et ti\,res dc podsie Dornaines de
tralail: anthropologjc hisroriquc des XIX" et )fi" sidcles; anal),se du discours eL
trrnsmissior de la ncmoire et dc I onbli coltectfs; etudes des genres : hjsloirc des
intellccLxels, de I anti-intellectualisme. ds iddologies et des imaginaires : 6Luds sur la
proyirrce et le provinciaLisme ; Eansferts du savoir

Drago B. Rotar, n6 en 1942 ri Sarajevo. csL professeur uni\,ersitaire d la Fafllre des lctlles de
l'Uniyersitd de Liubliana et e h Facul 16 des scierces )umaines d I'Unilersird drr Li rloraj
i Kopcr En 1966, il a obtenu son dipl6me etr hisroirc de l.art et en archeologie En t9r5
il a soutcnx sa thdse dc doctorar en sociologie i Ia Faculrd de la sociologie, des sciences
politqucs et du iouma]isme i
Liubljana De 1985 n 1987, il drarr iniliateur er dirccleur de
l'dditior des oeu\res dc base des scicnces hunaincs ct soctr.les StutJd htlno inhs De
1988 i I 990, i1 dtait chcl du Ddpanemcnl de sociologic i la Faculr6 dcs letfes d Ljubtjana
i
De 1989 1995, il 6tait direcreuJ du Centre des rccherches ( Institurum studiorum
laris )De 1995 a 2003, il ctait do)n de I'ISH Ecole dcs lLlutes dtudcs en
scienccs humafues d Ljubljdrn 11 a requ plusiflrs distinctions pour son travart dans les
domaircs sciertifiquc ct culturel En 1999, il a rcAu f insigne d.Oltrciet des Atts et des
tear"er de la R6publique ftanEaisc pour la cooperaLion flrlturelc Domaines de Eavail :
art frguratif I iddologics daff la culture et dans l,art, dalrs l,urbanisme cl dans
l'rrclitccture I anthropologi historique des " ct Lx"siaclcs; rccherches sur les
Lumidrcs I rccherclEs sur la proyincc et le provrncialisme; reprisc ations socialcs :
mraglnares

Vlado Kotnik, ft en 1975 d Celje (Slo}inie). est profcsseui aged d l,U versitd du Lfttoral A
Koper Il a obtenu scs dipl6mes c, sociologie de la culrure et en philosophe (1999) i 1a
Paculti des lenres Grni\,rsire_ dc Ljubljana) er it a soute u sa thes de doclorat en
artlropologie (2004) d I 'ISH - Ecolc des hautes dtudes en scienccs humaines i Ljubljana
Son ou\,iage res r"el.lren tutrcns de t'opiru e.001), p$ti6 en Slortni. apporre une

Monitor ZSA vol. Vll/ no 1-4. 2oo5


454
MONITOR ZSA

recherche exlensive ethmgaphique snr le systame de I'opera cn Slovcnic Li\.rc en cours


depftpajation L antfu)pologte de I opira,rfice drltistorico-anlhropologrquc et socio-
anfuopologrque des discours acad6miques et intelleclxels sur I'opera (publie en Slovime
a ssi) Dortr.dns de travail : ideologics dc l'opcra cl dcs dtudcs sur I'opera du l9ieme et
20idn sicle, arthropologie historique do la pensdc intcliectucllc et de l'anti-
intllectualisme, dnthropologie sociale des scierces et des pratiqucs amd6miqucs, analyse
des represntations ds nedias, dtuds sur la nent rlite prol,incialc ct sur Ic prorncialisnc

kena sum i, rce en 1959 i Ljnbljana, est professenr agr66 en arthropologic et cmplot de conme
plus laut place associde scientfique A l'Institut d'tudes ethniqucs a L.jubljana A la
Facult6 ds sciences socidles (Jnive it de Ljxbljana), elle a soutcnu sa thdse de doctorat
en andropologie EIe a pub1i6 plusieu articles; son liirc portant lc tirc r}/lue,
ethnciti,fro tirc :Cotlstnlctons de la diversti donsu e pers?etlite onthtupologique
est paru en 2000 Domaines de travail r histoire de l'anthropologic, th6orics de
l'andropologie sociale et culturele, anthropologie anericaine dans son tcrrarn indigcnc.
efinicitd, mtionalisne et fiontidres, 6tudes sur le post-sodalismc, judaismc ct Juifs cn
Slov6ni

lbur ler crnq a teurs sont co aboroteurs mportants de la revue Ma ibr ZSA

Prcpare et iraduit parVlado Kotnik


Supervlsion linguistique par Dr6go B, RotareiAna Kirn

MonitorZSA vol Vll / no. 1-4, 2OO5


459
MONITOB ZSA

Legenda kratic in okraisav


List ofAbbrevjations / Liste des abr6viations

AH altorski lonorar
ARNS
M
Bts Brigtte Bardor
CHJS Center za hebrejske injudovske studii na rsH
DMRS Druitvo rnladih raziskovalcev Slovenije
DSP
EHESS
EVS Epistemoloska vrdeGsekcija
FDV Fakulteta za druzbene yedc v Ljubljani
FF i'ilozoiaka fakulrera v Ljubtjani
HESP Hisher Education Supporr prosram
ICK Institut za civilizaciio ir kultuo
IJS Institut JoZeIa Stefana
INZ l.strtut za nove.iio zsodovino
ISH lnstitutum Srudrorum Humanirads -
ptonNki humanistiani StxdU v Ljubtjani
MOL ubljana
MR mladi raziskovalec / mlada raziskomlka
MSH Maison des sciences de l,homme v parizu
MSZS
OE
()l Olimpijske lsre
OZ Obani zbor
PEN Mednarodno pisaretjsko zd.uzenje
SFRJ
SH
SSVFD Svetlana Slapiak v funtcrji dekanje
sou deniska organizacija Uniyeze y Ljxbljani
SS ISH denrsti sver ISH
UO Uredniski odbor
UO ISH Uprami odbor ISH
UO MZSA Uredniski odbor revije Mo.itor ZSA
UOP ISH Uredniiki odbor publikrcij ISH
Url RS Uradni list Republke Sloveniie
ZN Z.\fieni narcdl
ZRC SAZU Znanstveoo razrskovatni center
Slovensre akademije znanostr in umernosri
Worid War One (t,rva sverovna vojna)
World War Two (Drus, sveloma volna)

MonitorZSA vot. Vltl no. 1-4. 2oos


460
MONITOF ZSA

lndex

Accado, Aain 322,335 346 Bouvere$e, Jacques320,324 335, 33s, 34t


Accat , Luisa93, 127,193 276
Bratez AtJa5, 14,1&ta 33,35,75,243 249,
adorno,Theodor 120 t30 r35,156,193 195
340,396 410,421
Asamben, G oroio 193,298 346
akademski lranzicilski kapitalzem 237
Bura c (u.ivezom Butal) 283,285-287

Allhusser Louis 5S,76,49, 1S3


anliakademizem 27, 29-33 3S-40,46
cenzura33 3S, 45-46, 291
anlisemilizem 249-254 328, 438
rD6rera! 144,321-322

zgodovinska I 54, 342-343 e


apaEld k rzEkovanja 297 314,352-354 barovernost / aarowiakarslvo 245-247, 290
Arendt, Hannah ll0, ll l, 194

B D
Bac D.aoica 2 6, 9 26, 30,32, 75, a2, ll1, 135,
149, 236 237 , 323, 325, 33r, 340, 3 56, 3a3,
387388, 39r, 424 430, 44r, 453
Bache ed, Gaslon 94, 96, 98, 103, 112 116, 126,
131, 138 149-151, r94,276
dskuES2 94,101 ll6 138 163
nam oovanla 160
Badiou, Aain 54, 76, 91, 139, 140 194 ana za diskuEd 199 256
Balibar Etenne 43,48, a2-84, 104, 109, r20-123,
126, 155, 162, 165. 145, 194.266.274.294.346
Druaivo sldenskih pisate jev 92, 169-ra3
Bamberger, Joan 56,76
Durkheh, Emieiii v,vi, 128, r34,293
Baskar Bolan 30 24O,254, 284, 356, 382,396-

Baudn lard, Jean 243-245, 247 E


Eco, Umberro 99 133, 1S5
B anchol, MaLnce 62,76 Ecale des haun s 6tul* en screrces socir/es

ekskuzMzem 55,263 267 264

boi 262 275


bastardna 51,330
etka 47,6469,71,76 9a 137 145,2S3
slove6kt 263, 267 269 , shldska nova elika.202-212
heslovehskt 269
Bourd eu Pe(e 27,36,37,44,47,4a,5a 6263,
76 77, aS S2 95 9+100, 103, 152 153, 163,
165, 194 195, 297, 309, 311, 319, 324, 335, 339,
345 346 352354

Monitor ZSA vol. vll / no.1-4, 2OO5


461
MONITOF ZSA

inrelektuaizem / inte ektuatc a3t 337 345


lemrnizen/anUtemtnizem 6j 62 6+71, ja9 antinteleklLatzem2T, 29,33,34,3s_40
49, 79, 1A4 150, 249 254, 291, 29A
Foucautt, Micheta2-5 93, 1a3, 125 127, 162,
195, 335336, 341-342, 346 "ish-jevska nobe otai 255-256. 442-446
, sh-lska sociopsihotos la" 224 223
Freld stqmund 120, 12s i27
F edlendea Saut 149, i9s {sh-je6ke Clovekove in dravlanow pravjcei 229,23s
tundamentalishani tanat zefr 2S7 "ish-je6ko p@.239 249,421 427
zkliuaMrl 7,27 2934,47.85 AA 264.429437

Gaber, Sdko33a,3S4 J
Jan ko Spreize r, Ale. ka 2,40,58,77 jjo, j36,
356,393 449
GeerE, Clflord 54, 54, 77
Jama agencilaza raEkovatno dej&fost FS 24 25
Jlstn Janez30 87,9a 101 l05, toa-109,11,t_
Gofiman, EMin 63 75, 77 115,125, 135-136 r39 140,146, t5t-152,202
GEmsc,Antonio 94, s7, 195 331334, 347 243 215-219,223,231,237 , 24Ct243, 241246,
28a, 312-315,323,33a, 356 , 388, 421427 , 431,
452
H

K
Halbwachs, Maurce 97 138, lsi, 1gS, 296
Klemperer, Vicior82,92 93, 157, 1A9, 195

"konsttuciia d.taLqm h troq6 *E zr2-2-5


K@1i4, laa 2{1276 27 g-ze
jiru Kolnik, Mdo 2+, 9 26 27,3E 32 3.!6 g .5_
Horklreimer, 120, 12r, 126 l30, i95 46 48.1yt6 n aa alc e- <I
165 r95_:'O+2Cr - e fl3_
m 7a n ,t;zzL zE
I 229.25 277 3.7313 319 !a.]8 E 19
350 346 37'.\1Ai r<9 .a, a { G-,
deolog la 79, 92, 9a, t1O, l3G154, 160, 163 j56
305
deoloska nvolucija r01
<.:g.S.gt-'-G
rgnoranca34, 37, 39, 4g-4! g8 <=rEsEE -- 2 5-d i-!, !-l ? D
-
-,4*:ea.rIt-r--ra:
2tr lEf t!.:t tri !! _E^iE!E
a.ota rmbec lov / mbet6 25a-2E- -+-
5 S'.''iG. Lul-ar-,
inkminihnre 64-65,6a 9i e2-.<!-

akademska 4-c rr---I-i-


nte oktuana / znansnm g:-<,.E 2: E 5. t
90,93 95,97-98. 292,2-c3 2:a
L
rzk@j l, 27, 2g33,3e:a a a. _- :- rI-
105, 134 13a, 199 201,3r2-:aC u-_:J=
psrhopaioloqrarmstEE Ir<:-.,.E -=-gc
-:5'-= 1t 4-lrl-.-l
insftuciia, 29, 34, 47, 8!4a 3a ---rLt.r,-!a
144, 2S4 299,35+35! z- --a-r-ia-!tr-

Io.tuEA Ett G r-( :ttta6


462
MONITOB ZSA

LevFstrauss C aude 55, 56, 77-78, 100 o


Lyotard, Jean- Franao s 336, 344 odgovomosrr32-r34, 140, r52 r5{
odsovornosl,, 217 223
" sh-jryska
M inteieklualcev/ddsNenikov 27, 79, 94,
Mainowskr, Bron6 56 7a s6-99,312-320

Pagon, NedaSa,ll5 15G151 2AT 217,272,


medok.1e1a99,297,352 2TT, 295, 324, 344 350351
Mihel, sabina 1 7, a t0 1s,27,36,3s,4a, a2 PerparGrlc, s mona 237,359-360 363,393
102, 105, 111, 197 207, 233,312, 34A,356,36a ,Poetrka zkluaenoshd 116 312
369,371 373,3A3 3a4,3a7 3AA 450,454,455,
poltucal coneclness 32A
Mikuz, Jlre 106, 157 158, 187,217,23A, g4
325, 351 , 356, 422423. 425, 452
Mlne( Jean{aude338, 3{8 Prapotnrk,Tader2, 373, 453

M nislrstuo za aolsivo znanosl n aportFS 20 26,75, "prslolnosl senata dekana/deka.ce rn direkrorice


lsH.216 217
345
provincializem 29 33,49, 1a4 la5, 295, 319

m zagini)a 147 , 249-254 , 434 R


Badc ifie-Brown, Al,red Feoi.ald 56 77
r6zem 7, aa,105 121, 263, 266-268
diferenc alist an 43 109,274
heErhan 43
generaciisk 43
Moanik, F4tko ]09 3a1,392,394 422,424
Morgan, Lewis Henry 56
bolariiri 43, 257-276
MoniLatlSH 10,33 86 9,1-95 97,104llO,1lA,
Ranke, Leopold von 127, 131
122, 135-r36, 142-146, 153 168,321,343344,

niz historiala Montotja lSH" 359 3AT Feartatsver/rstas, 291 3tl


Reeves Sanday, Peggy 56 7a
M*ai6, Mi6o3093lO,3a0
Munay,leltey 91,137, uA, tuT 197 Rever, Jean Franeos 104, 1o9, 296,302 309,
321322,349
N R ch,Adrenne 50,62, 70, 71, 7a, 197
Rha, Rada 141 142,154,197
nactanalizem 44 , 121 , 263, 264, 329
rc$ ozni 264 Rogelia Nalaaa 36s, 373374
civ lzacijsk 274
neolberaizemS4, 132, 160 285, 291, 298 299, RosanElon, Piere303, 349
302,305307,3ll B
Rotar, Drago 5, 7,8, 17, 30 32,3536,3S, 46,
,n eposEd na zsodoM na! a6 73,42,48,89 91 92, 94 95,98, 100 164, tA7
Nore, G6rard3l7, 335 344 197-198,244,214 219 225 227,236 23A,242,
245,249-253 271 287-289,315 3',16 320,336,
34S-351 354356, 363-365, 367, 382, 3S1 410,
416427 , 428, 434, 438442, 447 454,455456,

Monitor ZSA vol. Vll / no. 1-4, 2OO5


46s
MONITOE ZSA

s
Sa d, Edward 30a,349 verginela, Marla37, 99, 1ga
samolpravn socalzem 2Sa, 300302
Veaak, Bors 99 132 jgA
seksizem 7 105,12r,263 Vidal-Naquel, Piere 198 32S, 343
Simmel Geo.g ]Ot, tO6, ig8 Vat I \a 231, 236-237, 429 43a, 431
Slapaak, BoZdar t03 i09 1lO, 2j4,226 238 23g
241, 253 301,33a,382
vosrlnc,Joze 15,37 46 75 s5 96,98, 106 roa
slapsak sve ana 5 7 l7 ]a, 19,30,32,34,37, | r,12146,151 192 21A 215,237,239
113,
43 45 46, 40 76 7a 8a, go-ot,93-94, 96, 9a, 317, 33S,351,356, 36336a 382 394,452

l-7, 33, l05.3aa-3a9


so rdarnost wacqu t Loin s2, 19s,324, 349
Sonhq, Susan |3-114, t9a wekahschauung 182 293
W ev orka, Mrcheti2t, i35, t9a

stanal., zoran 2l 24,25,2a,338 z


Sraman, Hannah 32, 226, 24A-249,253,2AA-
znanosl76, 90 99 292_2s4
289, 338,356, 441 !50 E ai :::-::r
admrn slriranre znan
Sunaa,Maja97,]l3,2Og 2tj 33a 342343 453 shlevska2933, t:7 :f 2::-:':
l.mIatzad)azr s -r'
s releksmostvra-- _:
Zo a, Em te 198,331,3,lg
Sumi,lrena30 47 49, SA,62, 63, 67,7A,99,
110 114,138139,160, tSa 202,204,214 217 Zutrna lama@23n23j 22a L:t:
219,24A 242 247,254 2a3_290 356,3S3,396-
410,422 424,42A,44A 454 455,456 458
z
2asat 2. )eot 1o0 422 !2!
T
zdanavslra / zda@- ..a -.a.a

Thatcher MargaretSO4
lhtnk tahk 3A4, 3A7 -3OA, 31A-311 , 317
tolartarzem 79, 9a, 122, 13a, 160, la3 1a5 291
294 303

U
uqres a, Dubravka 22a,23t

Monitor ZSA vol. vll / no 1< 2oc5


MONITOB ZSA

Drustvo TFOPOS -
kulturne
in druge antropologiie ter
Druitvo za zgodovinsko locialno
deiavnosrl
dl!E!va1@s?s@!dEan_coo

IZJAVA

kulturne dejavnostr

Taia Kramberger .n anr,opotogrje


za zsoo( Lnsko. s^cr.rlno rn druce
Pr;dsednicadrustvaTropos Drustlo
ter kuhurne deiaYnosi
MONITOB ZSA

lZ DRUZBOSLOVNIH RMPRAV
Letnik )C( / Stevilka 48, april 2005

Kaj se je zgodilo z zgodbo o uspehu?


Frandek Drenovec

lmplementaciia habitatne direktive v Sloveniji: primer vplivanja


EU politik na nacionalno driavo v procesu prilagajania
Tomaz Boh

Promocijska borba za preboj na boljse pozicije v iavni sferi:


je vloga dialoga ob tem sekundarna?
Peter Sekloda

Miti, tabuji, hipokriziie in drugi problemi v znanstveni politiki in


y dru:benem statusu znanosti v Sloveniji:
prispevek k antropologiji zablodelega sveta
Vlado Kotnik

Kulturna konstrukcila gorskega sveta:


religiozni simboli in koncept svetega
uostlan Saver

KakoYost iivljenja:
med novimi blaginjskimi konceptiin druzbenimi izzivi
Srna Mandia

TEMATSKI SKLOP: .KAKOVOST VLJENJA"


466
MONITOR ZSA

MORSKE LINIJE / SEALINES -


PORTRETI SESTIH EVROPSKIH PRISTANISC

Mednarodni projekt povezovanja in fiterarnii izmenjav euopskih pristaniskih


mest z dvojeaano tmdicijo v ol:\,rru pro$ama Literatue Across Frontrers (LAF),
ki v sodelovanju s soorgaoizatorji iz Slovcnijc, Drustvom za zgodovinsko, socialno
in druge antropologije ter kultume dejaw osti Tropos Ljubljan a. KLID Zrakogled
I{oper in Druitvom Apokalipsa objavlj

RAZPIS ZA PISATELJSKA
GOSTOVANJA/sTI PEN DIJ E

Projekt Morske linije / Sealines bo z izmonjavo gostovanj ustvarjalk m


ustvarjalcov povezal Sest evropskih pristanisa s tradicijo dvojczianoga ustvarjanja
in pri tem ustvaril lite.arni ter multimedi.iski portret vsakega mesta posebej
Udolezene bodo Stin prestolnice: Cardiff, Holsinki, Riga in Barcelona, ter dve
.egional n i p ristan isai: Galwayna zahodni irski obali in Koperna slovenski obali.

Prog.am Litrature Across [rontie]s (Lite.atura preko meja) se posveaa


promociji litomture manj Stcvililnitr jezikov, predvscm prcko izmenjav, gostovanj
in prevajalskih delavnic V ol-viru projekta Morske liriie / Sealines vabi sloven ske
altoricc in avtodc, da se pdjavijo za gostovanje v enem od sledeaih partncrskih
mest: Cardiftu, Galwa),u ali Helsinkih

Pisateljice in pisatelji vseh literarnih zv.sti so vabljeni, da predloiijo svoj


literariri projekt, ki bi se odvijal v enem od teh treh mest, in v njem navedejo
namen in cilje svojega gostovanja Gostovanje bo trajalo en mesec v letu 2006
(po poznojsem dogovoru). Celoten prcjekt bo potekal dve letl
467
MONITOB ZSA

Posoii udeleibe:

1.Izbrani bodo t.ije kandldati / kandida tke: pred n os t bodo imcli tisti kandidati.
k1 so dvojeziani in delujejo v Kopru, Slovenski Ist.i ali zamelst\r]
2. Kandidatimorajo obvladadvsaj dva evropskajezita m biti veaai komunikacte
v anglcSaini, ki bo ludi delowi Jezrk projckta, poznavanje j eaka/ jezilov
n1esu, ki so sj ga ubrali za gostovanje, bo njr]lova dodatna prednost
3 Kandidalimomjo bili pripravljeni sodelovatiz atorji gostiSlovenije oziroma
pristaniiaa Koper.
4. Pnjava naj obscgado 2000besed;vnjej naj bo navedeno iTirano meslo lema
in namen gostovada. Oddanamora bili v slovenskem in angleikem jeTitu
5 Kandidati morajo imeli vsaj eno objaylleno knjigo

Prijave sprejemamo dovkljuano 28, oktobra 2005 na naslovtDruiwo slo\ensLi


pisateljev, Tomsiaeva 12, 1000 Liubljana, s pripisom: Za razpis \{ORSI(E L^IJE
i SEALINES Obravnavala jih bo komisija v sestavir Iztok Osojdl Suzirl.:
Tratnik (predstavruka strokovne javnosLi), Taja Krambergfi (pred slar n ica drx:n .
Tropos), Sonja Polanc (p.edstavnica KUD Zrakogled). PrlntoZ Ref::
(prcdstavnik druitva Apokalipsa) Komisija bo na.eaLla SrSi izbor 6 kandidar:.
/ kandidatk, dokonaen izbor 3 kandidatov / kandidatk pa bo opravila komri: :
Lltcrature Across F.ontiersv Cardiffu Rczultati izbora bodo objavlleni do lor;.
januada 2006 na splctnih straneh drusfva Tropos ( ). lzb..:i
kandidati pa bodo o njih obveSacni tudi po poiti
MONITORZSA

Navodila avtorjem
r /,,ra, zsr oblyrja frhpevk. s nlle anropotq'je.
. anrcroLopii. yskdrntcgi riv mir,Iigf! tc solo
litronrdru,benekomuDikmijemediiskihrnkUltdmi'nud0tr.soro

ikindohom5,sr.
pokebnimi am6kiin ooddh (,nc alx naslor ime in nasLov insimije
nient zanrk?lrcdiir'r ro Lrroob
nsloya barbera rych@gu*r i$$(7, irorndp brol,rr6trrl.r'al rn hF kanb4 @soLn (zareo.eEtHm ranibot
7-.v Fil.), a oiaro Loresponden.D

:]UiediLYonespqemapIhp.vko\lisoicb]roblt}l].vdrd!lh|ub
orirsro posebn'h 3 d'vr ryilin dorzan prid.btr .tr r trqor lnsr.vki n

4 fnspevriTr ruhriko crrih v bo (rrthL 41000 rilo!),


nnl0.rl, a blok,t rdla,& pa naj obssajo najri e000,mtoy
to Prqled lnllr oh.awvqo dve arl

u zs, ra norfuo rhpo,crcr(do1000znaro,mLrlldnebsedeljr) ar rkrnrm


iezikui'om iiq, povdeky sloyed k v kaGm tncd 4onj mrdnih r
rir r, Drerode poskbijo sm, dc i.
ord4orna( doc) romxL (nn rr lrr{ir orrtrf
({) aer h m+o.e naj bodo ilmrin iDki o?ri,s@i v.rkar,ltr,Lo{, t2 (oporDbe y yehkon, t0), up, rm.! \.*
k I ilr i,bni, rftF\.n,r
bcscd ! rru.lr poynD.uo pn Lonrenraniu avqje rorcbio v he

I Mo.cbro n koviodz s n.rog edrla'n bou |nmemo orn.ii oh{e rr\lrrri cnd,o
z setu pdrebnim' umibami (nwcdhs vnf, oodnalr rpd ) nir bo !o m
ilaiek Cc ,on gndrYob[ ft nd.
dro.irs lra red L aesud,yr mosoa. presortr
velehronirooblroierrern*tr ybesediluEnnodiooTnaair,kinrvnau ciidro

e Nrrdiknj,s .rukov i u ni,i sperrrh oznaieni s kuzryo (/ar4


l0 cir, ncd r'$.d,lob na boird otu.e z n8kolar Daln dbun4bodo $Doeojn.odsavke
'zro6e'ir
I pfldrr!c xo rfiv .o, d, ?av rn.ispcvrc,ri,Aiiicei
na.,na cninnla ne bodo don.dro urorrb d

r4 Pn\pelr]n{ bodo pnpcrlr.ni za trsk urcdoiiN. .rrfrvr! c ornl.c

16 vsirrapst arubnko ahnL l bcsdiL iThmrr ob No,


bodo o rem obYei.e nalkalnen Y . ^
u EYrte rr.c m. vgk a&r ivsk r.

-Lh Lelnov.ubrik alml


hdr//lhh trolNsi
MONITORZSA

lnstructions toAuthors

rell hcre!,e\b* d iDtlr ronx

r.sr t)rrrNbrFm,sh,rniF.o e " ce


* ^-. . *; u -*. -^4"-
ir , Li .
,
"ri
-,-t-r ru'r"a r.rtr,buuoD5 A{erl s thtnob whr
* -" -""* t,"mra contrburon cD use tho r'llox'ng ( x?
hm'!r'rc''4fd), hF LEmbe4!ri@!ol nd tdgrdDs 'h' LrrioEn:_

Ptddes1hmpuh]]lhede3csbeleorthjehoDs!oisdocJsmul arNbLsh:r
;.;";;";;;J;ir;;-,h,"; $ rheq,o'rhl,myspsrldac
rhc rv,ew should be ohumd rri Lhe :uLI hD5dlr

tr ol1lr s(!o.Zfl n,.n an lbsh$ (un r 20oo !h thn)NdkeYuord! (l7) sha r:r

m{t.1.rnrtklr,lnroslaryu Dq$etmJ ro'rrLLb'prolidldb}meEd onl!:_:

.r.-,iipiil.''r.--"no-a."r,i.a-n".*.rt."."t".."l,
',".,,
;;;J-.;;;;;;;;;;.,,:,i"",,L]rqihouldbedthdendoflh.G:
,;,;;;,;;;,1 1r,i" -*,.," .
rl! r!hd' [rev ! rob'm*nid
an and nrdsnlord5 shodd ho :lrcscd
Dohhons should hc gr'n r sq dednrrls3pi;
ro aNh ffiswnsth(ttshou

12 }l Esd,ls Lhe oLtrd. oIdcdro


. dNdcd Dto chxDtus

ouldb.reidr bbapubLlsh'd Thc !l

a [Deurtic q drmEnholed
l5 The r:droril Bodd s,ll nd .o. echDol

.onsuLh!Dn olsrddal reicrods

Tro'r"?'a's ec i' tho od'ncrNex


ls soEeiulltonsandal 'sopublrh'd
t a,br/sl: hfrD//vm hopd si
rssN 185t1 -0376

7 54 0 3700

You might also like