Professional Documents
Culture Documents
Monitor ZSA
in druge Antropologije
Posebna izdaia
MONOGRAFIJA O ISH
Neposredna zgodovina: dogodki na ISH
Elementi za refleksijo
LjubUana,2005
HEb letunu ZuZku Krcsu za ta postavliatsk podvig!
lsBN 961-S1533-1-6
Monitor ZSA -
Revija za zgodovinsko, socialno in druge antropologije
POSEBNA IZDAJA (vol. Vll, 'l-4) MONOGBAFIJA O ISH
ISSN:1854{376
ISBN: S61-91533-1-6
f,sijr izh4r dvrlnt leho / The Rnis h Nblished trtce a yer./ L, RBue orrril deu lols ,e &,
Rduarsyre[nr999 2000izhsjsrsLorinrom iynogr$ ]orsHTiA ovon MaDttt- intuastd'totsHlrssN 1530,0156) s@nladr
roorsmo o
!od,s, +Lc!a Uiedmiklg, odbo.r o nzinryi Eyle s Eore MranuIsII R(il
a htnonsrin? tttuarher., t6LtrssN lr3c63rx) Pod m i7h{ir, do na.r loo 2004 od6 ddcx 7001seEytr
,mmom jc
nenli.Motih'711 Rt&a,!aa,n:h,wotnotndtuF,n,,p/44.(ISSN l3l4nl76),njenizdajrdlFjerRoPos Drunw
rmpoloBijc . kuxDar dcj,hNri Urcdn.No. undmatr odbor m mEdnx
onajatov gr$n.m.n,h ro'Drr
:!sk enlerniycero[inB]pNzdk)tt q- bnk(b iin ron!,ipti d so obrarier rudrna rraneb splehe EyleI Soneful
as snd ,l ,bn4cr s$o$,4
oI rhl d as wdl i. th. oili.c rcyic{ / Quclqucs rns cfl nr cr
mus les rtsn'n$ dc\ tubrqr*,lrrl8 ans la relm il6nronique hq, ,\w trorios s
PNna, dlankc, rccenzleir druse Drhlcrkc loilliLc na naslovurcdniiln Tchnldninapolki za afurj. s.nr
zadnli shnehpubuaue /AI corEspondcnce, anrcles, bookrevicws, c1c shouldbc scnr Lo rhc Edir..iaL
Omce Tecnmcal instructions to conlribuLore 3rc [obe]ound atlhe end ollhopublicalion / Le.oum.r lcs
adiclcs,lcscoDptcsrodusctlcs autrcs tcxtcs sontd.drcsscran burc.u de radactiotr \olicc! n I rnuntron d.s
.ntcus 3c r.onrcnt iL la lD dc Ia publMrron
a Lte.lnrnvo \i v rzjemnrh okolriadah prdriurc pravrco posebej doloarl ceno Za naroamle {e spr.m.mb. ie
llcascrcmnr[c ncccsdy mounr for drc post to ou accou$. clcarly ind,c.lng ]oDr nam! bd addre!! frer
d aNig,rcr l .bomcmot plus les nais dc postc au conptc numcro, prir dlnscnrc r olr. nom d.drise dd
nmiiE disdiactc:
MONOGRAFIJA o ISH
MONOGRAPH ABOUT ISH / MONOGRAPHIE SUR L'ISH
Posebna zdala @ile / specalrssue ofthe reMew / NLm6ro sp6c alde a revue
MonitorZSA,vol- Vll / no 1.4,2OO5
TaBKramberger 79
Apa@tEiki @ziskovania
P erre Bourdeu 352
(Prevedel Draso B Rolar)
IVONITOB ZSA
Vseb na / conlents / Contenu
Pisno treh senatoiev ISH (Boiana Daskaria, Draga B. Rotaia in hene Sumil
prc.tsednici Upravnega o.tbo.a tSH 9e- Atii Brytez,2s.februar 2OO4 396
A Lener by fhree lSH Senatarc (Bojan Baskat, Druga B BoLat, lrcna Sumi) ta lhe
tuesidenl of the Adninistntive Baatd ol the ISH Mne Aiia Btglez, 25 Febtuaty,
2AO4 (Slovenian / English - Transiated by Hannah Stamah and hena Sumi);
Posebna izdaja revle / Speclalissue ol lhe review/ Numo.o sD6c alde La revue
Monitor ZSA. vol Vll/ no 1'4.2OO5
t4a@ tteh senatoiev tSH: Boiana Baskaia, Druga Rotaia in hene Sumi
o tem,.ta ie novo vodstvo tSH zapisalo utadni clokumenL ri ga inenuie
DZAPISNIK 66. seje Senata tSH( ll7.lebruaia 2OO4, podpisani DragL
ca Bac, univ. clipt. soc , dnekbnca lSH, in rcd. ptof. dr. Svetlana Slap6ak,
v lunkciii clekanjel, ven.tat ta ne prikatuje rcalnih deistev' ki so se
na tem Senatu zgodila, oz i4av ki so bite na tem senatu
izrcEene, 6. april 2OO4 428
sa@nehl Dy thP ln@e sen-tots- Bo,n Bdsrat Oqga R^tat and ttP.a srmi
abaul the oflicial Docuhent lssued by the New Managefreht ol lsH, whlch ts
calted \MtNL)TEs at lhe 66a sessro, of the /sH serate( fsrg hed by Dmgica
Bac, Gtaduate in smcbtagy, Dnecbt al lsH, atul Ptof atd. Dt. svetlana slapaak)'
Posebna zdara revije / Speoial i$ue or lhe revlew / Numerc sp6dal de la revue
Monitor ZSA, vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5
O avloiih . .454
About Co.Ltibulo6 / Su tes auteurc
Naus dediohs cette publicatian aux 4ludiahls et etudiantes des 6tudes d apres diplAne
a nsH - ecob des hautes sciences hunaines d Ljubtana -
pout qu its se rendont canpte (s'tudesen
its ]e veulent) de la rAafiE qui les entoure,
et a ious ceux qui sont nnabnant las xetre victinas des diloliartes sars velqogro
quisenparcnt de leur tavaildans ce pays et quisa donnent bien de la peine
paur que les gens dau6s et sensibles rcs,lehl inaper?us !
Taja Kramberger
Odgovorna urednica revije
Whrle gradually becomins less prey to systemc corruptness within ihe mechanisms of
scrence production in Slovenia, we world nevertheless wrh to ultimately d emonsirale, throrglr
perseverunce rnd tenacioxsness, thatthe intellectual bujldins site, which sfives to be and -
through smultaneous rcalisations - inled rs autonomous, ard does, lurthcrmore, notintend
to bow to eprsodic rrends in "sciencc" nor sxbject itsefto politrcal whims ol local clientelisiic
science poljcy, constitutes a requisile sesment of social reality We, likewise, hope that in the
coulse of tm the review wiil eveniually sncceed to play part in tle integration olknowledges
and sciences, as that would imply thal it will lmally attract a wder scienLific and intellectual
communii, respectively, that would be independent from authorities and its emissaries,
sovereEn and wo(hy ofits namc - be it in drect intellectual exchanses or overt and well-
ibunded debates. Forxs, r,vho have estabtished the reyiew precisely with thepurpose oimaling
it become a sphere of conftontation between vaflous yet pertrnent scientific thoughls vith a
distnsuishable and reflecied epistemic hodzon, this would imply thal thinss are evcntually
findins their place and thar, surelx our efforts durins th e first five yea m had n 01 been in vain
With stndies and analyses of variors documents, actrons, discouses, slatements, etc
relatins to ISH thai are prblished in this monosraphic issue, r,ve leave behind the stuffy
scholastic arena of the more and more overUy antirntelectual envircnment unlavourable to
any criticism wharsoever, in order to preserve critical thou8ht alive and further pursue thc
necessary research. Whoeyer feeis that the oppression and silence oa some astrry science
that slides into popxlism rvith a metaphoric mimickins ihe external features ofscienlilicily
and drarvins more ftom subversive cliqueled arrosaiion and fraternisins than irorn legal
resularions, and does from lime to time not even hestate to use Stahmst methods (C/ in
parricxlar Vlado Kotnik's arlrc]le Gdudeanu; isitus, dnti intellect aL?r sltnut An L\pubon
oJ lhe Heeti.' n this iss]le ) ro purse pertinence lrom ts midst and replace it wrth allodoxx is
a solurio. ifnot do$,nrigtri a recipe, is certalnly left to their o$,n conscience and fervour.
The five voices, however $,ho have decided notto be kept sllent but rnstead collected in
ihe issne at hand monographic material and ar thored reflectiye studies on the trymg expenerce
at lSH, have intet atia ftiher followed the advice by Prjmo Levi (Se questo i u uow)2 Lo
egr4 Einaudi, Torino. 1963 | AIi ie b ibrekl Preniie.CZ, Ljvbljana,2004, ill Siovenian
tanslaiion by Sersij Slenc), which reads. "Ifl could deliver a messase hom the Laser to all
liee people in rhe world, it would say the folowins: Make sule not to endure rn your homes
]vhar they tbrce us to sufler here."
Similarly as Emile Dxrkheim demonstated in his fore]vord to the first yolume ol lhe
to:Jrnal A nie sotbLstutue in t}le lons-pastyearof 1896/1897, wetoo (i e the editorialboard
of rhis review) wish that the pubLic world become bener aware of the p.eparation that is
necessary to carry ont "merhodical analyses" of colectiye realiiy and studies that, indecd,
requiremore evidence and infomation than pleasins and easy coffrructions (p II) In ordcr
to ensure rhat our readers would, also drawinS from the most recen! documenls. be able to
acknowledge that 'the lacts have no meaning for the mtellect unless they are groupcd into
types and laws' and thus 'conceive the possibility ard necessity ofa new conceplion where
the meaning olhisLorical reality in its most concrete part ]vill not exclude this methodological
lnvesiigation of similarities - and d etails - since both, i e investisa tion oI simrlarities as wcll
as investigation oldetails constitute the two prerequisrte conditions lor every single field oa
science (p Iv).
Taia Kramberser
Editorin Chlel
L anncc d'etudes 2003/2004 s'esl ccoulcc unc ann6e pleine de difficDltds et dc points
ddcrsils pour la rddaction de notre reluc, et qui a comtitu6 pour certain(e)s dc nos
collaboratcurs et coliabomtrices les plus ctroit(c)s une profoMe coupure sur Ie plan
intcllecl el, social, hunainetdthiquc clnous avons toumd une nouvellepagedans 1'histoire
dc rrotre rellre que l'on publie dcpui s I 'arncc pass6e (2004) sous un norvcau nom: Mrnto,,
ZSA Rerue des anth,'opologies hisbrique, sociale et autres dnthrapologies dansle c:atue
dc l'association Tropos Toft en 6tant parfailcmcnt conscients de toutes tes dillicult6s qui
nous attendent le long de norre chclnin (qui nc nous dtaient d'drllelus pas dpargn6es das le
debut cl qui ne nunqreront sans doutc pas dans l'al r), Ilous 6prouvons unc joie tout
parLiculiare de rc d6pendre ddsormais quc dc nos propres travarl, subtilitd et responsabilitd
Malgrc toutes les ircoff6quenccs ct lcs lacunes in6vitables -
car conditionndes par les
circonstances flrlturelles. socralcs ct cconomiques specifiques dans lesquelles doit virre la
rcruc depuis les premiers jours dc la nomination de l'6qmpe redactionnetle (l,oir plusieurs
documcnts alans la rxbrique spdcialc ( Dc l'histoire deMorlror 1511) d la fin de la re\.1le)
le chcmin quc l'or lrace reste dzls unc largc csurc un chemin raide er innovati! cssayant
dc frayer ulle tmjectoire iffellectucllc qui n'esL pas ercore tras prdsenre dans ccue gio& i
savoir unc etude antfuopologique ct r6flcxirc dc l'histoire et de la rdahte socialc Tout cela
sc passc dans un enviro rement cxprcsscmcnt hostile i
ne Ieflexion lnrellcchrclle quelque
peu plus proforde. ce qui s'est avir6 cxact au moment de notre sdparation dc I'irlstitution
(ISH Ecolc des hautes 6tudes en scicnccs humaines) qui se sentait (pratiquelncnt trout le
temps) incomlnodee par l'existence de ccttc rcvuc D'artre part, cette mCme institution ne
se sent pas du lout g6nc par le fait de s'etue appropricc aprCs s'avoir 6td ddbarrass6c des
emplo]'e(e)s qui avaient fondd la relue et son infrasfucture le traYail que ccs memes
( eflacis , n\alenl effecfi6 dans ce domairrc, ct dc rcld,rce,, jusrement cette anncc la rer.ue
Mo itot I:iH, cclle fois-ci in medias res, avcc la 7' ann6e et une rouvelle #dactrice juste
assez ( ouvcrtc ) porrl qu'elle ne touvc cctlc gcstc aucunemelt discutable
D'allleurs, lc,i\r'orilor Ls,ry (
ressuscitd ) se distingue par le manque de profila[io daas
la structumtion dc ses contenus aNsi peu profildc quc celle qui 6tait e l'lSH enseignc d'une
autre rerue nomrnce Tops cefte demidrc n'a\.u lcjour qnefirer,l.el]lt (quanrydnpetiodico),
ma$ scs propri6taires etaient tlds strictcs et ils nc l'ort apparenmert pas encorc laissde
dchappcr dans la rdalitd bier qu'elle soil probablcment pdse conme modele Lc nouvean
Morror lSlH esl donc un subslitut retardatane qui \.,u sa pitoyable inau ration ne peut
pas espdrer avoir unc vic intellectuelle vraimenr autonome
Nous espirorB quc, grace e nos pers6v6rancc ct intransigearce, et tour en dcvcnanl
vraiment rdsFta s a Ia corruplior syst6matique dans lc cadre des mcanismes destinds A h
production dc la science en Slov6nie, nous rdlssrrons linaleme d prcuver que le ( chantier )
intellectuel qri lrut &re autorcme et parce qu'il lc realise dejour erjo r-l'errlzller,?",
et qu! cn plus. ne snccombera ni au\ tendanccs occasionnelles dans le dolnainc de la
( scrcncc ) ni aux caprices politrqucs de sa ( clientdle ) sous ln forme de la politique
scientifiquc, cst un segment indispensable de la rcalil sociale Nous espdrons arlssi que
rotre rewe dc\'icndra avec le temps une partic dc l'integratior des savoirs ct dcs
comaEsanccs car cela signifierait qu'il commencc pcu A peu A se former autour d'cllc une
droxdrrutoq
Taja Kramberser
zapisnik ie ni konian
nekdo bo plaaal
iitAe,ie se tteie I htib
zapisltik ie ni doko ia
ali -
ali kako se dva aesll.ieva cmoka rn dve kosmati kosli
sreaajo na biljardni mizi in prevzamejo oblasi
rzsinite t]oglcl zaposleni zamaiite vse izhodc!
, toru bd s t uih e nesd Pob; o i.1
Taja Kramberser
your evergreen artumn that they're trvinS to take everlting awav from
good wind which opens out the horizon
where are people you can talk to, just nolmal people
TSH Instance of Structured Hegemory
wbatt happened that all I read are laws and 1gal documents
tlrcre once lived a poetlawyer Chades Reznikoff
not hecaase or victofies
Isu& he said
notIot a s t upon the dais,
but at the comnon table
(Mdch 25,2004)
Solidarnost?
Poraba sredstev za usposabljanje mladih razjskovajcev jn
raziskovalk
na lnstitutum Studiorum Humanitatis _
Fakutteti za podiptomski humanistiani Studij
R6surn:
vsote niso b e enakome.no razporcjene med vse MR-jc in nekateri preprosto niso
dobrhaia. Vsejebilo odvisno od Lre[utne dobrc volje in simpatij dircktorice. Nikakor
ne mo.e presenctiti. daje takiflo dodeljevanje sredstevobaasno pripel]alo do napetosti
med MR-ji samim! Se poscbej, kadar je kdo zahteval svoj dclcz sredstev in ni bil
pripravljefl pdstajati na sistem s osti, v katerem so nckateri oaitno vedno dobivali,
drugl pa i
izgublj al i Predlog, naj bo dodellevanje srcdstev transparcntno (sama sem to
dlrekto.ici nekaikal predlagala), jc naletel na gluha uscsa. Vse od zaaetle mojega
usposabljanja pa do lcta 2003 si nihde - vkljuano z mano - nidrznilglasno oporekati
lakemu naainu delovanja ali eksplicitno zahtevaE tansparentnost; kal Sele, da bi kdo
glasno podvonul v podatek, da Ministstvo nc nakaz uje dovolj srcdstev za usposabljanje
MR-jev. kepdaanje o dobronamernosti vodstva m koniiinem pomanlkanju sredslev
naISH-ju, v nekateohpdmcril pa tudi nezainteresiranost (in s tom tudi pomanjkanJe
obautka odgovomosti) za finanano plat lastnega delovanja znol.aj iostitucie (ta je
dobivala tiho podporo vodswa), so narcdrL svoje Daje razvrJanje sposobnosti vodenla
lastnega raziskovalnega p.oraauna Se kako pomemben del obrtniake plat1 uvajanja
MR-jcv v akademski svei, se ni zavedal (ali pa se vsaj ni hotel zavedati) nihae.
Junija leta 2003 seje siruaci.ja ncpriilakovano sprcmeoila Se v zaaetku mesocaje
Vlado Kotnik na svojo prcSnjo za pownltev strcSkov. ki Jfi je imcl z udelezbo na
konferenci v BudimpeSti, dobil znan odgovor: sredstev za povraailo tahh stoskov
ISH dma ,{ le nekaj tcdnov pozneje je Dmgica Bac Sabmo Mriclj v nelbrmalnem
prejela v letu 2003, veliko manjsi Podobnoje bilo razvidno tudl iz zapNkov, kijiijc
7e veliko prej od direktorice dobila Taja Kramberger, katere usposabljanje se je
zakljuailo ie pred nepnaakovanrm zasukom v zvezi z materiahiml sredsM judla leta
2003 Na osnovi teh podatkovje Sabrna Mrhell skhcala sestanekvseh MR-jev na ISH-
ju. Na sestanku so \4ado Kotnrk, Sabina Mihelj in Thja Kramberyer sezllanili pdsotnc
s svoJimi sumi o nepravjlnostjh pd pomblsredstevin predlagali, da se - za.adi oaltne
nekoope.ahvnostl d ektodce MR-ji skupaj obrnejo na Upm\.ni odbor lsHja, ki mu
je takat predsedovala Alja Brglez. Pnsotni MR-ji so ss na poziv odzvali .azlia(o,
prav vsi pa so se ob enem od kasnejiih korakov odloailt da ne bodo sodclovali pri
poskusu mzaisaevanja - nekateri zaradi povsem oseblih razlogov in obremenitev,
drugi zaradl stahu pred iem, ka.ko bo to vplivalo na njihovo nadaljnje usposabljanje
na mstituciji, ali zato, ker so se ZeleL zogniti konfliklom v Ze sicer napetem ozraa]u
na ISH-ju NJrhove reakcije Zc same po sebi kazejo, da Je b a poraba srcdstev za
usposabljanje MR-jev na ISH-ju - pa aepmvmordav skladu z nalodili Ministrstva (v
aasu pisanja alanka Se dakamo na dokonane ugotovitve Mmist$tva z zvozi z zadeyo)
- veaml MR-jev tqja in netransparentna ter da pregleda nad porabo s.edstev tiso
pojmovali kot del svojih dolznosti oz. pravic. Cepravje povsem primcrno, da MR-ji,
k se Selc uvajajo v akademsko Zivljenje, niso kazensko soodgovorni za morebttne
nepravilnosti pri porabi sredstev za lastno usposabljanJe, bi moralo biti razvijanje
obrtniskih sposobnostrza voderUe la stnega mziskovalncga proraauna, sploh v sedanJrh
rzme.ah, ko je raaskovalna sfem v Sloveniji vse bolj odvisna od zunanloga fmancimnja,
nujen del usposabljanja MR-jev.
Na Upralni odbor ISH-ja smo se tako obrnili le Sabina Mfie!, \4ado Kotnik, Taja
Kramberger in Nataia Rogelja O sumu nepravilnosti pa smo obvestili tudi alane ul
alanice senata Takatna predsednica Upravnega odbora ISHla, Alja Brglez, nam je
ilamenrla le en sam kratek odgovor, poslan 16. marca. v katerem je obljubila, da bo
'kot p.edsodnica storila vse, kar mora in more(, da s9 zadeve ,skbno preverijo in
morebiloe nepravilnosti odpravi.to(. Po tom od nje dsmo dobili nobenega odgovora
ali pojasnrla vea. Prav tako sonanaiepisanje niso odzvali ala in alanice senata ISH
la: edini odgovorje p Selod Svetlano SIapSak, kr je takat opravljala funkcijo dekanje
ISH-ja. TaJo pojasnila, daje bil nas zahtevek obravnavao na Upra1nem odboru ISH-
la in da je odbor poiskal p.avno mnenje, ki naj bi ga tudi mladi raziskovalci iIl
raziskovalke ,Ze prcjeli( Niti omenjenega pravnega mnenja h kaksnega koli drugega
uradnega pojasnila v zvezi s pombo sredstov za usposablj anje nismo dobili nikoli. Po
'oesedah
Svedane SlapSak naj bi bilo iz pravnega mnenja raz\,1dno. ala so bilc odloaitve
ISHja v zvezi z porabo sredstev za usposabljanje MR'je! korektne in daJe v vsakem
lrimeru za te odloilitve odgovorno nekdanje yodstvo fakultete (konlrstno najvedetneje
Drago B. Rotar kot nekdaflJr dekan in direktodca Dragica Bac). Presenetilo pa nasJe,
laje Svetlana Slapsak hkati tudi predlagala, naj se, ae ie vedno menimo, da smo biji
rskodovani, obrnemo na Mjn1S trstvo za Solstvo, znanos t in Sport Zelo veietno je, da
ras je Svetlana SlapSak s tako lahkoto napotila na Minlststvo zgolj zato, ker je na
kitike zgolj zato, kerte vsep.isoter! po teJ log o bi nas tudi morcbltni izpadi rasizma,
ksenofobije m soksizma ali cclo fiziani napadi ne smeli vznemirjati, ae bi v njih
sodclovala veaina ,\ kot lahko sklepamo lla osnovi opNanega pnmera, slovenska
raziskovalna sfera oaitnoJ?r.sta okolja, ki pristaja na taksno logiko - in to velja tudi
za institucijo, kaksna je ISH, kiJe brla usta[ovljena prav z namellom, da bi postala
oponsdc prizadevanj za razvoj bolj heterogenega, za razliinost odp. tega akademskega
prostora, kjer imaJo tezo le 1ogLl1i , ne pa neartikulirana in tiho ponotranjena
mnenla veaine.z
Zaplet v zvezi s porabo sredstev za usposabljanlo MR-jev na ISH jU je le cden v
nizu zapletov, ki lahko sluzijo kol ponazorilo fansformacije - in pravzaprav .azk.oja
znanstvene skupnosti na omenjeni mstituciji. Eden zmed najoaitnejsil znakov tega
procesaje bilo dejstvo, daje novo vodslvo ihkultete vse razliane zaplete, do kate.ihje
priSlo v zimsk ih in porrladn ih mesecih le ta 2004, obftvnavalo v enem samem paketu,
lih bralo skozi isto binarno, izkljuilevalno logilo )nas( in )njih( terjih interp.etirakr v
prvi vrsti kot posledice boja za oblast.r Tako so brll ponnsleki, kl smo jih na mzlianc
odgovorne organe institucijo v tem obdobju naslavljali MR-ji, obravnavani kot del
sploSne zarcte )njih( (tj zlastr sonatoiev in senatork, ki so v tem obdobju izstopili iz
Senata ISH-ja) proti )nam( (tj preostalim 61anom in alanicam Senata ter novemu
\ odst \,'u ISH-ta na sploh). Ce smo se novemu vodstvu ISH j a zdeli prcveil ncdolzni, da
br bili sposobni zavestno spletkariti v njihovo akodo, so bili - tako vsaj sklepam na
osnovi pogovorov z nekaterimr alani Senata ISH-Ja, ki iz oryana niso izstopili
p repriaani, da so nas )oni( preprosto podlo izkorisaali v svojo korist Dejstvo, da so se
:aka ugibanja o manipulacrjah ill zarotl sploh lahko polavila in prcglasila vsaksen
toskus analitiancga pristopak zapletom,je samo po sebiznak, da ISH na tej toaki ni
:il yea to. za kar se izdata - namrea instltuci,ta, ki nafutno mzviia m podpra kitiano
rr refl eksivno miiljenje.
Sabina Mihelj, dr sc c
prcda\a1e j .a ra Loughborcugh University
vVe ik Bntaniji
E-mal S Mihell@ boro ac uk
Z: o.s <irieEa konteksta okolja, idolo8ijc itr diskurzjvtrih mehanizmox zrorraj kalcrlhjo taksna
;. :ia d doyanja sploh nogoaa, el aianka Taje Xramberget tLjnsua I5 H inlpctii. O tat^ lttnih
:::au.z'vnih sr.atesijah in njihovih doDnvno dobrotljivih nosilcih(, in DEea D Roraria,Nevidna
r::.oyp.eanosti ali prevzem na lsH (.Dhttu.tic1io ihldstdrr,)(v iej ilevllri revije
:- iper lahto hot razoren pnmersluzijo nekaieri ssmentirozsovoo ncd Yladom Kornikom in
: : :ano Slapiak (sl alarekVlada Kot.ila ,GrrLatutus r.ntt, dhti-intett(tua t4 tun tuh usr. 2lasti
Literatura
Uvodru opombd'rstl lukaj ptiobtena besedila ali deli besedil sl lia|o biti i prcpisiw
izrirnikaL zato so napakE in idiolektiine rabejez*ar bdetlilih atorske.)
1.
.Sredilu Ja2001 sivseolade raziskovalce in razjskovalke na ISH obvcstila (bojda
po pobudi mlade raaskovalke Sabine i\4ihclj), da obstajajo neka sredstva za materialne
stroske, ki nam ji]l je v letu 2003 namellila drzava Takrat
si meni in Sabini posebej
obijubila. in sicor na ndmo prosnjo, da bos do konca ali vsaj ob koncu drzavinoga
ilnanciranja najinega statusa MR (v mojom primeru torcj do 31 oktobra 2003)
pripravila bilanco sredstev matedalnil stoSkov za zadnji, tj 4 letnik, v namen, da
bomo obvesdeni o tcm, koliko nam jih pripada, dajih porabimo. Ker vidim, da svojih
cbljub ne izpolnjujes, te Se enkat naprosam, da v aim kajaem aasu pripravis bilanco
irojih srcdstov maierialnih stroskov za zadnje leto ikzavinega financiranja mojega
lratusa MR. Naj te sporrnim, da celotncga fonda ieh sredstev za leto 2003 Se nisem
porabil prav zavoljo dolgcga aakarja na tvojo obljubljeno bilanco, na katoro si odittro
fozabila (
Vlado Kotnik (DragiciBac, direktor ci fakultete ISH), iz elektronskega pisma
,Cakajoa na obljubljeno bilanco., 20 februar 2OO4
2.
, I . I Scveda so swai ie nekaj aasa p ripravljene in dakaj o, da se pogovodva Pogos to
sva se videvala na ISH-ju tudi po izteku tvojega plaaljivega statusa MR, pa nikol nisi
omenil tega. J ..1 . seveda ti bom sporoarla, kdai lahko urediva stvari . Tvoje pismo
mzumem tudi kot Zcl.jo, da odides z ISH-ja [. ] Moram poudaritl, da rm te Ziil za
tvojo odloditev, ki pa je popolnoma Lvoja in svobodna. J ..1 Meni je zelo Zal, da si
lahko po vseh 4letih pdscl do ugoto\1tve, da jaz svojih obljub nc izpolqujem [. ](
3.
)[. ] tz lvojega odgovora se da razbrati, da si ti iista oseba. kije vnaprej odloaila kdo
bo in kako participral na lSH. [. ](
4.
)[ ] Pripravila sem finanani pregled za leto 2003 in ti ga poSrllam Kot vjdis, rm aS ie
na razpolago sredstva, ki jih lahko pombis za svoje stroike, torej LDdi za hotclske,
sedaj ko gres na konference ali kaj drugega [- -](
5,
,[. ] upam, da te je moja posta (navadna in mail) nasla Ln da bodo Sla izplaaila
honora.jev oz po\.radil siroskov za Monitor aimprej naprej - Se zlash honora.ji
lckoricam oz prevajal kam. Upam, da scm ti pdpmvila dovolj podalkov in vse potrebne
raaune Ce bi bilo sluaajno treba Se kaj urediti v zvezi s tem na ISH bom na dan
marane.sa senata. moada dan prei.(
sabina Mih elj (Drag ci Bac), iz eleklronskega pisma ,Si dobila mojo posto?. ,
26 lebruat 2OO4
6.
,[ ] Srvan bodo Sle naprej 15 03. 2004. Takat izptaaujejo AH Narejen je tudi
pregled za tvoje matenalne stoske in po izplaailu (130 409,00) v naslednjih dneh ti
ostane Se 17.622.3 l, ki ti jih bom o izpladali takoj, ko p ri neses kakson raaun-
Ce boi kaj na inshhrcii, blte prosila. ae selahko oglasis J.. l(
1.
,Hvala za odgovor. Potrebne miiune bom pftv tako prinesla v dneh okoli senata. ee
prav mzumcm, si pregled materiahih stoikov pripravila samo za leto 2003, julija pa
sva se dogovont, da pdpravis pregled za celotno obdobje mojega usposablJaflja,
vkljuano s specifikacijami, kam so Sla moja materialna sredstva v prejsnjrh letil , od
rrenuika paa, kojrlle naisfstvo zaaelo nakazovati.
P.osim te, da mi la pregled p pravis aimpreJ.(
E.
.[ ] Resje, da sem obltubila za pregled iz prejinjih let m na to popolnoma pozabila,
iele \4adotov mail me je spomn na moje neizpolnjevanje obljub, kar si sovcda ne bi
smela privosaitim se ti iskcno opraviaujem Sem takoj zaprosila v radunovodstru, ae
milahto posljejo podatke o plaaah m stanjih na srroSkovnih mestih, pa so me prosili,
ae lalko poaakamo, kcr oddajajo bilance Obljubili so mi podarke do konca nadednjega
redna in potemjih moram Sejazynestiv rabclo, ki semjo ie la pnpralda in nanjo
(ae se ne motm) d bilo pdpomb in je smiselna. daje enaka tudi za nazaj
Seenkat se ti op.aviaujem za svoje neizpolnjevanje obljube, h m brla namcrna [ . ]
Ko bom imela pripravljcn pregled za nazaJ. to obvestrm. J. .l(
9.
.Zahvaljujem se ti za detajlen bilananrizkaz moJih finatc kot MR na ISH (za obdobje
od 1. 1.2003 do 31. 10.2003 - torej zaobdobje 10 mesecev)
VoLi in auah pa mo, da si mi bilanoo izroalla ru navadnem papirju brez logotipa
msiitucije, brez kak.Snogakoli podpisa ali navedbe osebe, ki je bilanco scstavila. Kolikor
vem, naj bi ti podatki bili sestav del vsakega takega dokumenta Priaakoval sem, da
paa poznas ta standard Nenazadnje sem plaane odrezko vselej dobil ustrezno
oprefiljene.
Skatla, prosim te, da omenjeno tabelo, ki si m i jo vaeraj lastnoroano uroaila opromis
z ustrea mi sprenrljevalnmu podatU. Ker sem kljuae postlega predala na ISH vrnil
.. te prosim, ae mi bilanco sredstev M& ustezno opremljeno, posljes na mol kofltaktD i
naslov,,,
Prav tako bi te prav lepo prosil, da mi pdpmvis enako detajlen bilandni izkaz motih
MR-sredstevzaobdobjeod1ll.2000do31. 12.2002. Upam, da na te podatte no
bom aakal tako dolgo, kakor semmoraldoslej. Tudita celotna bilanca nama (me[i jn
Sabifl) ie bila ob iunijskem sestanku leta 2003 s tvoje stra obljubljena.(
10.
,[ ] Res je. da sem obljubrla prcgled iz prejsnjih let in na to popolnoma pozabila, in
me je na to moje neizpolnjevanje obljub spomnil Sele tvoj mai1. Tega si seveda ne bj
smela dovoliti, za kar se ti isheflo opravidujsm Se enkat. Sem takoj zaprosila v
raaunovodstw, ae mi lalko poaljejo podatke o plaaah in stanjih na sfoskovnih mestih
za prejsnja leta [ ..] Obtubili so mi podatlG do konca naslealnjega tedna in potom jih
moram Se taz vnesti ! tabelo, ki semjo Z lani pripravila in nanjo [.. ] brlo pnpomb
iIl je smiselna, da js enaka tudi za nazaj-
Glede na to, da se je sedaj pojavila drugaana zahteva po pritazovanlu podatkov m
Zelja, da naj bodo stvad opremljene tako, kot jih dobis Ze iz raaunovodswa za osebd
dohodek, b sporoaila v ponedeljok v miunovodstvo, da za tobe posobej pdpmviio
drugaden izpis l(o ga bom dob a [...] ti bom sporodila in dostavila takoj, ko jih bodo
tako pdpmvih v raEunovodsftu.
Se enkrat se ti opraviaujem za pozabljeno obljubo. [... ](
11.
)[.. ] O tem, kar pises, da fl lanr pripravila neko tabelo, tn s kalero naj bi se nekdo
strinjal, palaz ne vem niaesar. S stvarmi, ki jih ne poznam, pa so tezko strinjam ali ne
strinjam. ln Se nekal me je zmotilo v ivojem p$anjui tvoja intenca (ali paa golo
sprenevedaflje) namrea, da mojo prosnjo po ustrezni opremljelosti bila nce prikazes
kot neko eskluzivno uslugo drekciie ali radunovodstva aL kogarkoli Ze
Prvia,Jaz na ISH v svojem Zivljenju Se msem l,rdel nobene bilance od dkogar, zato ne
vem, kako so dflrge oprel jene in narejene ali posrodovane ljudem in me tudi ne
zanima. Obvosiien pa sem, kako se tej stvan korekho streZe
Drugiii, naravnost aualno se mi zdi, da se moja Zelja zdaj tebl zdi kot "drugadna zahteE '.
Voralo bi li bitijasno, da doslej z moJe sta kake "zahteve" ie nisi mogla niti dobiii,
ker do vaeftj rusem vrdel nobene svoje bilance O zame 5e neobstojeaih bilancah pa
vnaprej res doslej nisem mogel izftZati nobeail "zaitev"
ln tretjia, moja Zelja po ustezni opremljenosti bilance je minimalni raaunovodski
standard vsakega poslovanja in posredovanla podatlov To jejasno vsakomur, ki se
kolidkaj ukvarja s tem podrodjem Kerje v tvojem pisanju mogoae izluSaiti karnekaj
zamolaanosti, naj ti dam vedeti, da b1 lahko vedola, da mije raautovodstvo ISH
\ elikokrat plaad odrezek poslalo po poati na kontakhu naslov, kakor tudi Tiva razliana
druga obvcstila Zakaj se ti Lakrat to ai zdelo ekskluzivno? Zakal so tr zdi nenavadno
prav zdaj, ko sem nenazadnjo po tvojem ukrepu vmil Ze skomj pol ducata kljuaev
ISH, po zahtcvi lvoje uslu:benke - raauflovodkinje pa bi] Se dolian pnpisati na lisl
kdaj bom wnil Se ostale. Se bos o tem ukrepu tudi sprenevedala: glede na to, dale
sedal institucija tako varno zasaitena pred nezaposlenimi "nepridlpmvi" m zunanjimi
rodelavci, je prav dudno, da si ravno vderaj ob moji pnsotnosti ugotovila, dajebrzaas
nekdo vdrl v moj direktort in spremeail vsc nastavitve. podatke pa gladko izbrisal
Kato je to mogoae? Meai se pa to zdi zelo iludno.(
D.
'Proslm, da mi do konca prihodnjega tedna, tj. do petka, 3. marca 2004, na domaai
_-islov (g1ej rrlrd) posllete natandne letne finanane
izkaze zayes aas, ko sem bila na
:SH - Fakulted za podiplomsk humadstiani Studij zaposlena kot n ada mziskovalka.(
13.
)[. ] Ker so flnanane zadeve na ISH - Fakultete za podiplomski humanistidni Studij
v Ljubljani v pristojnosti Upravnega odbom ISH, katerega predsedaica ste, Vas
seznartamo z dejstvom, da nam, podpisanim, tj nekdanli mladi mziskovalk Taii
Kramberger za aas zaposlitve na ISH mod 15. decembrom 1996 in 3l decembrom
2001, nlademu ftziskovalcu \4rdu (ot ku za aas zaposlilve na ISH med 1 . novembrom
2000 in 31. oktobrom 2003. temiadi razis Sabini Miheli za aas zaposliwe na
ISH mod 1. decemb.om 1999 in 30 novembrom 2003, dso bila rcgularno izpla6evana
vsa ustrezna materlaha sredstva, ki nam po Navodilih o porabi srodstev za
usposabljanje mladih raziskovalcev in po Sklepu o vi5ini subvencie za usposabljanjc
mladih raziskovalcev. torej po zakonskih predpisih pdpadajo.
Opozadamo Vas na to grobo nepmvilnost 1n na to, da bomo. ae se v prihodnjih 10
dneh stva ri ne uredijo na naain, kr bo po umdnih taflfah m obradunih poravnal nastalo
Skodo, ustlearo pravno ukepali.
14.
)[.]Priaujoaidokumentposiljamokotdopolnilokzahtevku,Lismoganavasnaslovili
dne 2. marca2004. Ne na soji Senata ISH, dne 9 rnarca2004, mnenaseji Upravnega
odbora, dne I I marca 2004, nas zahtevek ni bil obravnavan
ata ISH
Priloga
oktobm 2003,
- kopija bilaoce mahnalnil st.oskov za Sabmo Mihelj za obdobje 0l ja(ua.Ja-]l.
novembra 2003,
kopija ltnananega obraauna za mlado rrTiskovalko
Tajo Krambcrger za obdobje Ol.
januada-30 novembra 2000.
[Dne 15. marca 2004 se vrne pNmo, k so ga \alado Kotdl, Taja Kramberger in Sabma
Mihelj dne 2 marca 2004 naslovili napredsednico ljpravnega odbo.a ISHAljo Brglez,
s sporoailom, da je ,prejemnik neznan( Iz ,Xronologije dogodkov v zvezi s porabo
sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev na ISH(, 15 ma.ec 20041
15.
,V skladu z dogovorom in izkazano bilanoo, ki mije bila vrodena dne,26 februarja
1004, 12 katere je razvialno, da imam na mzpolago 5e 46 863,27 SIT sredstev za
matcrialne stroske, Ti poailjam originala dveh .aaunov.
Prosim, da mr vsoto izkazanil raaunov ISH nakaze na slcdedi fansakcijski maun . (
16.
'[ ]dovolite, dazaanemto plsanje s pojasnilom: vaiega doprsaz dne 2.3.2004, kiga
\dopisu z dne 12.3.2004 navajate kot zahtevck, nisem prejela. Z vaiim dopisom z
dne 12 3 2004 [..] pa sem seznanjena. Sodim, da oba dopisa govorita o istih ali
rorodnih stvareh.
Sporoaam vam. da bom kot p redsednica up ravnega odbomISH storila vse, ka. moram
:n morem, da sc zadevc, o katcdl pisete, skbno preverijo in morebitnc neplavihosti
-.dpravijo. [...](
vodstva ISH korektnc, soveda pa je stalisae &uefi pnstojnih institucij lahko tudi
drugaano. V pflmeru, da bi se rzkazalo, da je vas zahtevek upmviaen, bo sedanje
vodstvo ISH ugotavljalo odgovomost za povaoaeno kfl1co in ikodo. [.. ](
Svetlana Slapiak tpodp sana kot red pro{ dr. Svetlana Slapsak, v lunkciii
dekanje lSHl {Sabini Mihelj), iz elekronskesa pisma, 16 marec 2004
18.
)[. .] Hvalaza odgovor. Infomacijo, da Upravni odbor ISH zagotovo ni obra!,naval
zahtevek, ki smo ga poslali 2.3.2004, sem osebno prcjela od Ane Vogriniid, krje bila
prisotna na seji Upravnega odbora ISH. Poleg tega smo omenjeni zaltevek po posti
dobili \.rnjen - naslovnik posiljke ni prevzel.
[Pral,noga mnenja nekega gospoda Zavrla, ki ga v svojem dopisu omcn]a ga. Slapiak,
mlade raziskovalke m razskovaloc. h so IIa Senat ISH ill na UO ISH vlozil zahtevo
za re\.z[o porabe sredstev za usposabljanje n adih raziskovalcey doslej niso niti preje]i
niri videli.l
19.
Ta.ia Krambcryer, Sabina Mihell ir \4ado Kotrik smo prejeli vas odgovor ir se
)[ . ]
vam zanj zahvaljujemo. V aasu, ko smo dakali na vas odgovor, smo o nepravilnosti
obvestilitudi ostale n ade raziskovalke ISH. ki so Se zaposlene na ISH: Nataso Rogelja,
NmoVodopivec in Ano Vog.inaia Nataia Roge!a se pridruzuje priilujoaemu poziw.
Najproj bi vas radi seznanili z informacijami, ki smo jih v odgovor na naa drugi zahtevok,
odposlan 12. marca 2004, prejoli od prof Svetlana Slapsak, v funkcrji dekanje ISH.
Prepnaani smo namrea, da niso v slladu z vaSimi odloaiwami. Ifut jo razvidno iz
prilozcncga dopisa, ki ga je Sabma Mihell prejela preko elektronske poste, je prof.
Slapiak zatrdila, da je bil zahtevek, ki smo ga oddali 2 marca 2004, obravnavan na
Ker pa je oaitno, da zastopnica enega izmed najvisjih organoy ISH, namreE Senata
ISH, nrma taksnega interosa, vas naprosamo, da ukepare nemudoma. Pdaakujemo.
dabostedo 3l marca 2004 zagotovih, dabo izplaaevanje materjalnih st.oskov mladim
raaskovalcom oz. raziskovalkam na ISH urejeno v skladu z veliavdm Navodilom
ministrstva. Nadalje priaakujemo, da nam boste 31. marca 2004 predslavili naart
poravnave Ze stodenih nepravilnosti v preteklih letih V kolikor te nase zahteve ne
bodo izpolnjene v oavedenem roku, bomo o nepravilnostih obvestili MSZS. [ ..](
[\a go.nje pismo, ki so ga \4ado Kotnik, Taja Kramberger. Sabina Mihelj in NataSa
Rogelja dne 22. marca 2004 naslovili na Alo Brplez kot predsoddco Upmvnega odbom
lSH, poiiljatelji doslej niso dobili nobenega odgovora l
20.
,Draga Dmgica Bac, direktorica ISH
Dne 12. marca 2004 sem ti v skladu z dogovorom irl izroaono bilanco, po posli (s
Fvratnico, ki sem Jo dobil vmjeno 15. marca 2004, iz aesar sklepam, da si mojo
roito prejola) poslal d opis za poLradilo stroskov mojega mziskovalnega usposabljanta
i leiu 2003. [..]
\ dopisu sta bila kot prilogi dva originalna raauna mojih materialnih stroskov (plaailo
Siranta za aasa konference v TamporeJu m plaa o particlpacije konference SSD v
Poflorozu). Kakor ti mora biti znano, sem tatrat strcske tega usposabljanja plaaal
.em, iz lashoga Zepa torel
Zanima me ruslednje:
- (do) kdaj lahko p.i6akujem, da mi bos kot zastopnica ISH v tovrsrnih finananih
transakcrjah porainala omenjeni znesek [ .]
21.
, [.
] Do nedavna mladi raziskovalec na ISH \rladislav \4ado Kotnik, s podaljsanjm
statusom do 30 apflla 2004 (dolloDral 19. marca 2004) na Vas - po predhodnem
nasvetu ge- Mateje Ahain - naslavljam prosnjo, ae bi me lahko seznanili s staqjem v
zvezi s porabo MR-denada, ki je bil namenten podpisanemu kot MR rla ISH, to pa
zato, ker obstaja sum o nepravilnosti porabc linananih sredstov, ki jih je MSZS
namenilo v okviu mateflalnih sredstev za usposabl,anje podpisanega kot MRna ISH.
Ker vorjamem, da so Vas nekaterc informacije v zvezi s problemom MR na ISH ie
dosegle, Vas hrkaj naprosam za konkreten in natanaen vpogled v stanie za primer
podp$anoga .
Ob tem me zanrma naslednjc.
1. Ah Je rogularno in zakonito od MR-sredstcv odtegovati sredstva za amortizacijo
(5%) in reiijo institucije (15%)?
2. AII me lahko seznanite z ysoto in visino yseh sredstev tako imenoyanih material h
stroskov z4 ysako posamezm leto! ki naj bijih podpNanemu MSZS namenrlo v 3 lctih
fi mflckanja mojega statusa.
3. Prav tako bi prosil, ae bi me lahko obvestili o tem, kdo od organov TSH se jo
podpNoval kot odgovorna oseba na vsako posamezno finanano poroailo (za vsa 3 leta),
ki so zadevala izkaz porabe denarja za pdmer podpNanega
4. V pfllogl Vam poiiljam edho bilanco, ki mi je bila woaena 26. februada 2004 od
d ektorice ISH, tl za leto 2003: prosim, ae pimei i ta 12kaz z izkazom, kljoje
posrcdovala direktorica Vam ur me obvestitc o ugotovitvah,
5 Kako so - po zakonskil doloailih in poVasih ocenah iz dokumentacije ISH v zvczi
s poGbo MR $edstev porazdolJene neposrcdne odgovomosh m pristojnosti pri
porabi sredstev za primer podpisanega (np. direktonca lSH, raziskovalni mentor,
dekafl, sollat)?
Ob tem bi Vas Zelcl soznaniti z dejstvom, da mi d[ektorica ISH Dragica Bac kot
odgovorna oseba za upravljaflje s financami na ISH ne omogoai in v vseh teh letrl ni
omogoa a (kljub molim priproinjam) \pogleda v bilanad izkaz sredstev, ki mi jih je
VSZS namenilo izkljuano podpfanemu kot MR na ISH, in ala me je v prcteklih lehh
celo zavajala, da materialnih sredstev MSZS ne nakazuje, vendar sedaj utemeljeno
sumim, dami, podpisanemu \4adislavr Vladu Kotniku za aas zaposlitve naISH med
I novembrom 2000 in 31 oktobrom 2003 ruso bila rcgularno izplaaevana tako
lmenovana materialna sredstva, Naj opozorim, da sem zaradi zavajanja s sfani
dlrekto ce ISH bil pdsiljcn stroake ob iskov konferenc m nakupov strokovne literature
pokdvati sam.
Priloga:
- Lzkaz porabe sredstev za \4ad6lava Vlada Kotnika za obdobje od 1. 1 2003 do 3l. l0
1003(
21.
,Spostovani gospod drzavni seketar,
)oe 16 aprila 2004 je na pristojd organ oziroma osebo Vasega ministrstva tukaj
:"-ldpisad s pdporoaeno povratno poiiljko posredoval prosnjo za seznadtev s pombo
UR.sredstev v pdmeru podpisanega, in sicer za aas zapotli|ve na ISH - Fdkuheli za
:, diplonski humdni$iini itudil I LtubAani nted. I novembrom 2000 in 31 oktobrom
::OJ (s Sestmeseanrm podaljianim statusom, [j. do 30. apflIa 2004) kot mladcga
-Trskovalca, saj obstaja sum o nepravilnosti (morebiti tudi nezakonitosti) porabe
:aaanih sredstev, ki nal bi jin MSZS namenilo v okwu matenalflh srcdstev za
r-posabljanjc podpisanega (Se takat) kot r[adega raziskovalca na ISH.
:(.r od Ministrstva za Solstvo, manost in Sport doslej Se nisem prejel llobenega
+o!ora, pd aemer ne bi rad vedel da bi se ta dolgotrajni odlog odgovora dalo
razumeti kot golo ignonranje. neagilnosl ali celo namemo zavlaaevanje pdstojnil
organov, sluzb al i posameznil u sluzbencev Vasega ministrslva, pddakuiem aimprejinje
odgovore na vsa Wrasanja. kijih je podpisaniv omenje prosnji postavil pristojdm
organom Vasega ministlswa Kcr bi Vam Zelel kar se da olajsati delo p koordinaciji
z dokumentacijo, ki j bila od podpisanega poslana na MSZS ie pred mcscci, in se
izogniti morebitnim izgolorom ali prelagaqju odgovornosti in obvesaenostl, Vam.
osebno, vsebino omcnjene pos Jke ponovno posiljam.
Pflloge:
-fotokopila prosnje Ministrstvu za iolstvo, znanost in Sport z dne 16 aprila 2004
fotokoprja izkaza pombe sredstov za podpisanega za obdobjo od l l 2003 do3l l0'
2003, ki gaje podpisanemu }Toaila dkoktorica ISH Dmgica Bac
lotokoplja polletnega izkaza pombe sredstev za podpisanega za obdobje od l 1
+
2003 do 30 6. 2003, ki gaje podpisanemu Lroaila direktorica ISH Dragica Bac
spremni lekst sestavljalke bilance
' fotokopita ilopisa o povraailu stoskov s pdporoano poSiljko s powahico, naslovljeno
na dlektorico ISH Draglco Bac, z alne 12. marca 2004(
)3.
.] skbllo sem prcbml VaSe pismo z dne 15 7 2004, v katerem Uradu za zlanost
pri
'[ pobude,
Vinlstrstvo za Solstvo. zilanost in Sport oditate poaasnost pri resevanju VaSe
ki stejo podali v dopisu dne 16.4.2004.
24.
)[...] Dno 16. aprila 2004 je na pdstojni organ oziroma osebo Ministrstva za Solstvo,
znanost in aport tukal podpisani s pdporo6eno poLratno posiljko posrcdoval proinio
za seznanitev s porabo MR-sredstev Y primeru podpisanega, in sicer za das zaposlilve
na ISH - Fakulleli za poitiplamski human$ti itudij I ZJrrrdn, med 1 flovembrom 2000
in ll. oktobrcm 2003 (s sestmeseanim podaltsanim statusom, tj do 30. aprila 2004)
kot nrladega raziskovalca, saj obstaja sum o nepraviltrostl (briaas tudi flezakonitosti)
porabe in o oaltujevanju finanadh s.edstev, ki naj bi jih MSZS namenilo v ok\Tu
mateialnih srcdstev za usposablanjo podpisanega (Se taka t ) kot mladega raziskovalca
NA ISH
Ker od Minist$tva za iolswo, znanost in Sport doslej nisem projel nobenega
Se
odgovora. od Vas kot pnstoJne osebe za podroaje znanstvene dejavnosti priaakujem
iimueisrje odgoyore na ysa vpraiania, ki jih je podpisani v omenjeli prosnji postavil
pristojnim organom MSZS. fer bi Vam zele1 olajaaii delo pri koordinaciji z
dotumenracijo, kr ie hila o{J podprsanega doslei poslana na \4SZS Vam. osebno.
vsobino celotne dokumentacije poiiljam
PDIoge:
- fotokopla proinie Ministstvu za iolswo, znanost in Sport z dne 16. apdla 2004
- fotokoptia izkaza pombe stedstev za podpisanoga za obdobje od I I 2003 do 3 1. 10.
MONITOF ZSA
:5.
v zvezi pombo sredslov za usposabljanj e
I MSZS je pregledalo vso dokumertacij
o s
nd ra'un
: a: :0'b4o,8v Slt. rVlaJi\la\ Kornik, ki jih mora 'lcloJaialec wtu(r
-r::\strslva, karje delodajalec ie storil
.-.daja1ec pa
veljavnir predpisl' karpomeni' da
moraplaao obra'unati vskladu z
--: koh'nik
.i , r dodatki (minulo delo delovna uspcsnost) obradunavalo na osno!'
o prehodu na
-! loLanik 3.25 kar bomo hrdi pora'unali o'l sklepa ministrstva
2004 [ ]ti'
- ..,,o sirai: * Vrrn .azlilo nakazali v mesecu decembrr]
Dragica Bac lpodpisana dileklo'i
./ dopisa -Zadeva: PoIo MSZS-|
pos-dn po posti, Ljuoliana,2o decem )
[Dne 22. decemka 2004 je Vlado Kotxl na svoj osebni bana maun prejel )poraaun
plaae( s strani
I SH Fakultete za podiplomshhumanistiani atud! vLjublJani Greza
sredswa, ki naj bi mu bila po poroailu oziroma reviziji Mi
ststva za aolsLvo, znanost
m Sport RS o porabi tramenskil sredstev za usposabljanje n adlh razNkovalcev in
raziskovalk na ISH odtegnjena oziroma odtujena v ohiru plaane specifikacije. Vlado
Kot k v aasu nakazila toh sredstev ni bil vea zaposlefl na omenjeni fakulteti, pmv
tako predhodno ai prcjel nobene pogodbe v podpis od fakultete ISH v namen izpladila
oziroma poravnave teh sredstev s strani ISH Sredstva so mu bila nakazana, Se preden
je od d oktorico ISH Dragice Bac prejel pismo o ugotovitvah Mi
slrstva za Solstvo,
znaflost in Sport- Sledllje tudi \4ada Kotnika doslej ni seznanilo z njihovmi
ugotovitvami. aeuav mu je dlzavni sekotar Zolan Stanaid to posebej zagotovil v
svojem dopisu (glej: iz tukaj objavljenega dopisa omerdenega drzavnega seketarJa
Vladu Kotniku).1
,Moi o ne te;istoz dnje, dd nije uita eka's ot, kakot kaie, endndjbo| tdbAi h;
tu ie hol ne teit tpoz dnje, dd sem ob oiit en pnmeru unenLaril dol:nast dojdtnosti.i
Kot kmwa besedila poimenuje nctuj dspeklot ilarcik fatse, ki seje I pni poLori.i bta
2004\silotitina tiinteleklualizhon, nacionalizrLon in p nilitiznam arltild nalakuLteti
ISH- Postedrca leh dosodkor pdje bil brulalen tuzktoj lamtujinje z anstwne sktpnosti,
sprcnAan , ld:ni, ,ataldtji, itkdnmnjL diskredndciant, ti ii,frndninihi matwndcliani,
nelegdlrini ysto?i i rdoti t' elekto skc bdze Wdatkor turiskovalcet, nespaitawtem in
za ikd jen pldw ter i,k|uiitw,u aznomd izsanl dnryaie nisleiih kalesor pmldtate|e\
tdziskowlcer ilt sodelqvcer. Pamembno je dn teh deJ nosti e mzunenLo zsau kot rosebna
ohtuiu ndw jd( tprc ?irc t ali ttted.tebaj ke pe.ipetier y rcsnici grc pti tsen tem za nekaj
slobresa: sua aJndnj be powen nekampatibitni tizii t znd osti; Brc zd dmstiino
ruhajanje ttenetjnen ruzunewnju tesa, kdjje, anost, kdjje akddenskask pnast, kaj
ie ztd tt e iemu so ru2i.tkotdtci i intelektualct, kdjje pran h it:nu slu:i, kajje
o delo.
drurbena adsawnLost, kajje etika, kdj deantolaltua m kaj ilarckot pratice, in prepmsto,
kajje najba| temeA d ilowika paitebst
\aj iTrdim rliko hvalctnost Sabinl Mihclj in Tali Xruberscr za njune nadvse dmsocetre
;rse$1je in lredloge nn komprlacij,ln slruktunraDu nojrh treh tukalinjih ala tov. kl si zdaj upam
tledijov zaporedju, ki znatno doprnDsa k njihovl berljivosriin ruumljivosn
Tukajsnlesa pisanja se loievam prav z.amenom, da bi nam proizvajaije nouh oblekov, odlnvanje
rr} dimnzij in rdzalenjvanje nhanizmoy druzbensa sveLa, K sa drusaae nc bi bili zmozni
:r!meti, alm manj uhalalo
Resum6:
l',/r.1. (La dlsmtdqatm de la comunauti screnrrfiqne Su 1'dti'intellecbdlme et
lcs statdgres lrorncElcs dc l'iemrmce et de estcatgu cantue t e oute,ture
1'elimination n
an arli.les de l/k.]o Kotnik sur les ex)s ddt tl ibit tinoin d I ISH et sur lktPulsion de
I hiranq e En tdnt q e texte hrbductotre, il6ME de danon Er certains dsPects de la
Jarce h tuhe q d eu lie d bIac lta ISH d cours de ]n pmiatu htond de I an ie 2001et
qu reliw ale l'd"ti-intetlect al6ne, de I indno aLshe et .l Prinitirisn. nPulstf la
conslqufl.e pnnapole de ces *lnnents itdit ld disi,tiEratian bflltale .le la co n ,duti
sctennfig\e rle .etL ldculta, acco pagie pal lcs heksorAes, Les tr.nPenes. lcs chtcanes,
les alis.nmhattons, ler ltnth,Eeq les tulw$anons li anti,res, les accas cl1 dertin! et les
intrusans dns les boses iLectruntqwsdes cherche /s,la niSdnan eL I ilinindnoh de to te
loi, el,litulend| les erchsians et|a\eap lsans.lescalliA es, des ptuIesets, des cherche rs
et.les collaborate rs q h atateht pas d aL.oni dwc ces acnvtis a I ISH- ll esr dakc tras
importlftr de e pas comprendre ces latnemefis otq enenl contue < dlfaws Pelsannelles ,,
( ryerelles pinpehes Mshtunonrclles E fdt, tod ceLaleliw d ne.hasebekplus
'ou( '
ess.ntielle : cette htsLoire .ompartu d nans de x risio"s in.onPdttbles en scEnce ; i l s dgt t
.les rdponsestotdLdht .hlfire tes aux questiohs swwntes qu 'est-.e qae ld s.ience, q est
ce que ld.Mh kauti acadt 4ue, q esrce qae le trardil s.iht1fique, A quoi sede t les
.hercheuls et les intellc.tuels. q ert-ce que la loi et d q at seltalle, q astce q e ld
responsobiliti soctab,9 'est-ce q eI lthq e, qu esL-ce q e la dio tologP, d quai sement
Les.lrots ile I htmtue, et. to t snPle ent, q estce q e l'homabu htndhe ld Plus
promilentno naslavljala z najvisjil etianil leg, na tem mestu zapisujem nekaj vrstic
kot nekdo, ki je pred leti na omefljeno institucijo prise] in se zapostl kot razrskovalec
prav zaradi zelo modnega prcpdaanja, da slovenski prostor vendarle zmore prenesti
drugadno, strukturno drugaino izobrazevalno institucijo od tradloonalnrh slovenskjl
fakultetxl ma stodontov. Se kako leto nazaj ne bi mogel verjed, da je na fakulteti I SH
mogod tako falsilicirqioa, obrekovalsk]kuloamko, s polno mero pflmitn,lzma, aflt]rnte
lektualizma in iracionalizma voden razkoj instihrcije, ki so ga s strani dela senatnc
laruriranega )intelektualnega( kologla - kaJpak s pomoajo )deanorskega Zegna( irl
ud?tne meSetarske kampanje prve administratorke ISH uprizorili in izpeljali nekdanji
lodelavci, kolegi, profesorji, senato0i Nekateri od njih so v medijih provincialnih in
l:lientelflh maair stalno predstavueni kot nespomo znanstvene avtodtete, vkljuano z
laaprcj vraaunanim )znan stveno prirojenr m( obiutkom za etrko. Vem v take a\toritete,
ij s prcllnc1atim nimbom ovenaanih superlativov ekshibicionistiano paradirajo po
:a/ianih javnostnih sfemh sloveNke penfenJe, pa je Ze v naslednlem komku, to Je v
Jejanskem stitu z njimi ali ob daljSem prafesionaLocm Zivlienju v blizini njihove avre,
]osravljena pred hudo preizkuinjo zakulis h )etik( in )akademskil( 1ger.
Da bl bralci in bralke pdaujoaega zapisa mogli razumeti, kaj se je na ISH v tistih
:resecil dejansko dogajalo, Se zlasti zato, ker poslej oa ISH vea nobeflega oryana,
o bi upoSteval kaksnokoli realnost ali posledice dogodkov in razseznosti njihovih
:.inkov in vzel na znanje drugo m akugaano reprezentaciJo dogodkov od hste, ki sijo
F zamislilo in izmislilo sedanje vodstvo ISH, se bom skusal omejiti na tisti del prikaza
a refleksiie dogajanja, kateremu sem b podvrzefl bodNi kot opazovalec (torej kot
::nogaf po nakljudju prostom in aasa ali po sili razmer) oziroma sou delezenec bodisi
i-'r nekdo, za.adikaterega in za katercga sobrhposamezru dogodkinalSH s posebej
s:stematiano motivaci.io inscenirani in z naartovano zaslisevalsko ter dobro pona-
r-'ieno oblastizelno uzurpato$ko taktiko plaslla na hodnisko deplasiran in de-
:agoski nadin obraaunavanja s posamezniki, kijevodil od abruptnega izkljuaevanja
szaTelenrh oziroma drugaae misleaih s fakultete m do ajanja veftalnih reprcsalij
a
Za tukajinji zapis te elizode som arDaliz naslednjll bosediliBraco Rotar, ,Nevidndtaca
Dovpreanosd ali prevzem na ISH ( contradicLio in flaeranrl )a, Maritat zSA, Yol \.I1, no 1- 4. Td:^
Krmbersr (u.) )Ad Lineuam ISH Imperil odLomti iz arhiva diskurzor i! izjav (Pnlosa:
dklturz,vno eradivo I al anku\, Mahitot ZS4, va]L \rll, ro 1 4; Taja Kramberser ln Draso D RoLar
(ur ) ,Odsovor Drasa Rorarj, naotroinico Janeza Justinaz dne 22 02 2004,21 marec 2004(,
I
Iton otZSA,vol Vll, no 4: Taja Xrmberser & Draso B Rotar (ur),Izjam treh senatotjev ISH:
BojanaBaskrrja, Draea Rorarja in lrene Suni o Lem, da je novo vodstvo lSHzapisalo uradni
dokument. ki sa imenuje ,ZAPISNIK 6 6 scjo Senata ISH( [ 17 febr! arD 2004. podpismi Drasica
Bac, unil dipl soc . dnekbrica I S H, in red prol dr Svetlana Slapsak, v tunkciji dekanle l, vendd ra
ne pnraaje realnih dejslev. k1 so se na tem Sen atu zgodila oz lzjax ki so blle na tem Selatu
izftacaa,6 aontr2104a, Monitat zS 1. vo1 Wl, no 1-4
r Za odnos adminbrmcre ISH do pio blcma porabe vedsrev za uslosabljanje mladih Bzkkovalcev
m ISH slej:V Kotnik (ur),,lzboriz dokunentaclie korespondenc v ryezi s porabo s.edstevza
usDosablianie mLadih ftzistovalcev i. ru istovall na ISH \, Ma itot ZSA. vol \'I1, no 1-4
:-Elj Od6n von Horvath filistla oaaai lakole: ,I/rs/.r/, kot je znano, esoist in hir.h.adet tn ko1
:. :. tkuSd $enu sndhop?tna ptilogotliti, Tdko si rtieoji Baka nora tulcjo ih jo s teh sliai r (Odbr\oD
-:-.ath, tlei ili^ne. Zaloaba Wiese., Celovec,1990, srl 7) Filistorna ISH ima doloaeno moa, da
r !: ne da bj mu bilo treba r@miiljati o dejanslih plateh akademskeea zivljenja l^ril se .jc rako,
! 3 n,toli ne bi sooa,l z realnostjo ,Cesd ne slsim ali ne vem ali t6 s ne dogdja meni. lega n, (
: :: rjesov moto in relozn ayni znat z dogodli na ISH se F ukvdlal rako, da jih je ignoriral
\:.-nmer sroteskno obvesdlo o zmeniavi kljuaavdce in zahteya Do vrnitri kljuaev pod pretvezo
rr-'3njih kaj, ki naj bj se od jale na lnstiluciji, Lr sen ga p.ejel 19 februarja 2004; nadalje !e bolj
-:L5oo obvestilo o usodni preobrenenjenosri
raaunalniskesa sistna fakulleie zaradi zasedbe mojeea dnetbrija na sLreznilu ISH podlretvezo
nenavadno angazirane skbi kom daniov admlnistracije za dspl)eLiano iis.enje( noje podatkovne
domono,Ii je zavzem ala akabla.mi! 0,39 % kapacite@ prostora na srezdku lSHizatem smeiro
poal,ro evatuacijo z8osaenkc z mojimi dalotckmi z mojegeselsl(o zaiaitene domene s strani
,neznancea dobrotnjka( na moj domaai.aslov. pn aenernihae do teh datotckd mogel priti, nc da
bi brez pooblastilnjrhoveca altorja prek zasal tnesa s esl skos a dostopa nelegalno vdrl vmoio
akugih primcrov Nekatera od teh dejanj, sicer s precej daljSo kontinuiteto pripravljanja
terena na akcije, naj bodo na tem mestu zabelozena kot znanilci zelo pdmemega
gradiva za preuaevanje geneze znanstvenih institucij, akademskih skupnosti in
iDteleklualcev ter njihove socialne in zgodovinske antopologle v Srsom kontekstu
provincialnih razmer in postsocialistidnih )tranzicijskih( druibenopoliti6nih
konstelacij.'L
Naj na katko uvedem tematrto svojil dveh alankov, ki sledlta toJ kov uvertun
Skupna znaailnostobeh alankovje, da seukvarjataz razkrojem znanstvene skupnosti
na ISH s poudarkom na antmtelektualizmu in provinciaklih stratogijah lgnomnce in
iVea o 1em
slel;Y Kolnik (ur), )lzborlz dolumenracde ko.espondenc v s ?orabo sredstev za
usposabljanje mladih razlskoyalcev in ruiskovalk na ISH(, Monibt ZS1, \aI ^ezr
yll, no 1-4
rPri pisanju tega odstavkasem aryalie iz naslednjih dokumenlov Taja Kramberger, ,2d,,
pri
Dasside tes: i iktet pdtDs, 2 osnurek uvodnikz za revijo Manitat ZSA, Ljnb\
a, 2004 (obsag:
4 stranri Taja KramberEer & Dtae. B Rot*, Odptb pismo zoret obakoranje, ki rtihald s seddqeEd
/sfl. Ljlbljana, t2 marc 2004 (obscs:2 sr.ani): Taja Kramberscr & Draso Rota\Zobato za
dakdzni natetidl za kazenrki ?tt4 n pono?alnjenen 225. ent Kazentkegu zuk.nikt, Ljrb\ana, 13
apnl2004 (obscs:2 srrdi)i\rlado Kordk & Ta.ja Krmberser & Sablna Mihcli, S?ral! n,lar.ireru
tuArw, doDh, Lj ubljana,apnla 200:l (obsq: I stran ): komnilacija gmdiva ru lianrh artorjev (ur
I 2
Taja Krambereer, na Nepatrudna zsadoviha: Pai nd ISH, Idtuedinte ll$tory: P ts.h
Nr.e,zu.ra
dt the ISII. Il$tottu ihtuednte: Le ? tsch d I ISH (ob|dtd ekdteih zgodo nshh.lokuhe tor/
ptblication oJ sone hisbncol dodmdts/pablicatbn de Le,ldiL' docunents hisbnq es),
Ljubljda, febNar april 2001 (obsos: 48 srrani)i DeEa Rott, Otlsowr kd oktui, ica lonezo Justi o z
dne 2 2 02 2AU. Ljtbtjdna, 13 marec 2004 ( obses 6 strani)i Drago Rotar, tusa t zadetu a Ii zaLne,
dopis lSH, Ljubljma, 6 naja2004 (obsee:4 strani)iVlado Kotnik & Taja Krmberser & Sabina
\ltne\j.Zahtevek za adpmw pavzo@n. ikode nlddin tuzirkotulcen. zapaslenin na Aisnol5H
rredsednicl Up.amega odbora ISH, AIji Brclez, Ljubljana, 2 narec 200,1 ( 1 st atr)i vlado Koinik &
Tara Krmberser & Sabina Mih.t), Dadatna pojosnilo k zdhtett zd odptoto powaiene lkade nltutin
@:iskotd lcen, zdjrostenih ha ISE, kin sa kd ptu.tkdhico U?tutnela odbatu ISE, dr AAa Brylez, dre
J: nurca 2t)04 naslatili Vlado Kotnik, Taja Kru nbe.Eq in Sarua ,!/ire, - dopis predsednici UO I SH,
mjiBrsLez, Ljubljana, 12 narec 2004 (2 stra.riVlado Kotnik & Taja KJambe.eer & Sabina Mihelj
6 Nalaia Rogelja, S?ojrova,a aa A.a/ - dopis na odgovor predsednice UO I SH, Alje Brglez,
Ljubljana,22. marec 2004 (2 strani): Alja Brelez, Sprjrorari odsorcr na dopis mladih
z,sltovalcev lSH, Ljubliana, 16 marec 2001 (1 stro)
Vlado Kotnik dr sc c
docent, svobodn reiskovalec
E-mail: vlado kolnik@gLest arnes si
Kot pnloso k temu alanlu pa v dokumntrh objavljamo tudi izjavo \4ada Kotnrka o
L:
dogodku (naslov prLlose: ,Inauguratio p.odis,i ali Svetlana Slapial in persona()i to rztayo
je altor priaujoaeg, alanla pnpravrl z, pristojne ustanove, saj obstaja sum, dajc pri rej
inavsu.acrji mladega dottorja slo za dogodel z indici dejanj,li bi lahko bili zanimivi se z,
kako msutuclo preBkovalne narave.
Literatura in viri
a-:}t Dtugo. Kogdt mdera ali zadene, dopis ISH. Ljubljana, 6. maja 2004 (obseg:
l stranl),
B) Druga literatura
Abstract:
The conbih tion lille./ "Big Secrcls ot Small Masters. A Shorl Etfurography of
Exccsscs at ISII' az.ls,}titled "Elenentslot a RellerNe Study olAcademic Lobby '
dedls three exan?les ol'acatlemit ?rdcti.es i@olvi g nargi alisation, tgnoru ce
'|ith
dnd elimi dtionat the ISH lrdcult', The Jist example demonstrate s total i dtilerence
ofpartitular senab$, Loncretely $etla q Slapiak, to serrcus ond responsfile
peddgogical Md scientiJic ork, os vell as genuine engdsement cancernmg the
deyetopment ofju ior stienttfc personnet The second exanple reyeals t
disrespect a d scomlu l attitude ofcettai rolestors, parhculorly $etlana Slapiak,
tovards collechye intellectual e gdgenents oJjuntot reseorchets a d students The
thirdetu ?le ?rete ts an attempt to inpo:e censotship on ndda Kotnikt PhD thee s
arul inpede hisNivavoce hy $etla a Sla?iak 16 ve ll as pubhc denou cene tofhts
crtrcisn bJ.loie l,'agi c due to d briefctitical dnd "non-msfiutional" obserratbn
co tained tt1Kottltktt PhD achrcwledgeme tr- All these examplespt1)tkle a slgll$cant
story about ISH the sbry that wi never be bnught to |ryht by the contents ol the
Faculty'.r ?tu otiandl btochae, vebsite or ony other ol its ofrclal documents, let
alone tiLles authored by its rc?resentative!-
R6sum6:
l,'artick ( Les grands secrets dcs pclits lnailres I Unc counc ethnogmphie des exces
d ISH ) @e. le roNJilre ( Lcs ilcments pour unc cludc rcflcxive du coxloir
l
acadimique ) l,"rserld rroix eym?les .let ptatiques acadimiquer dont o se sert a
loJa&ld ISH et qi rel ent.le lamarytnalisdtio , de 1rynoru ceeLdel'nhmtnatton
Le pftt iererenplettute I'indtllerence tolale de cettatns sindteurs, rurmt lesquelles
M-" Syetldnd Sldpldk, pov le b@ail pAdoE:ogique eL scie tilq e strieux et
responsable et pour I engagenent ftel dans le .lomaine d deyeh?pement desjeunes
.adres scientirtques et tlirersitairex ; le .leuriine exenple erdnine I'ignorunce
ufagante et le ,,1anque de revect de la ?ot de Lettains prolesseu$ par hcuhirene t
M'" Slaplak, yis d-yis les engagements intelleLt els collectifs ?tu?osfJ et riol'sas
pat les jeunes .hefthelrs et les itutliant!: enln, le demier exenple prnsente la
tentatne de W" Slaplak de Lensatur ]a thAse de M. ylddo Kot ik et de hloquet la
sotltenance de so thAse (flivipfr la dino cidtionpuhliquelaite ptu Iaie lrogrinc)
n ca se d ltne seule pensie cititlue cansidbAe ca e ( nan i stitutionnelle
^4 , que
M. Ilado Kotnik a tcflt ddns les rcmercienents au dehut de sa thise Tout! les trais
exemples tucontent ke hisbirc tris signili.otiye sut I'ISH I'llistoire qui n'cst
Lettai ement ?as ta.ontte dans la hrochure de ?nmofion de ceue faculti, sur ses
sites ilelttuniques, tlans ses docunents olliciels o dans les atticles publinspar ses
UYod
Naj si sposodim besede Sabine Mihelj, v katerih se dobro zlije moje vldenje ISH,
:oje, dajeb zame - kakor prav'1 ona zase - ISH klju6en v obdobju, ko gaje kot dekan
;odr l Drago B. Rotar in ko se j e na fakulteti okoli Lrste skupnii projektov zoblikovala
llupnost Studentov m Studentk oz. nrladrl ftziskovalcev h raziskovalk, ki so bolj kot
Avtor predloga o tedaju u vesain znanstvenega pNanja scm bil sam, predlog sc je
r kljuanih poudarkilr glasil takole:
Znanstveno plsanje naj b1 bilo eno od tmeljnih poslanstev udejstvovanja
znans8enikov in .aziskovalcev s podroaja druzbenih m humartshanjh znanosti,
hkatl pa tudl izkamica za njihovo prozontacijo navzven (tj. odprtost drDgim
akademskim in d rugovrstnim javnostim)
Ugotav,jamo, da se od nas nekako povsem samoumevno pridakuje, da bi imcli
dovolj vcdnosti o tem, kai rrlol, ie znanstveno pisanie. po d.ugi strani pa dutimo
precejsen defic1t v pomavaniu vesam iz osnov znanstveneqa pisania, ki naj bi jil
pridobili v aasu postdiplomske fo.macije Menimo, da bi bi1 nujno pot.eben tak
uvajalm kurz, na katerem bl se lahko Studentje in MR poudili o osnovah vosdin,
njilovilr sestavin in stategiiah pisanja znanstvenil teks!ov, saj smo prepridani, da
obstaja v tet domeai nasega postdlplomskega Studija volika r..zel, kar zadeva nase
znanje.
Postavllalo se nam povsem osnolane dileme m Wmsanla:
kaj je znanstyeno pisanje,
- kaksen naj bi bil znanstvem tekt I .lnaramijeaka kot orodja, ki nam Selo omogoda
lovlstno znanstveno delo.
- kaj ga loai od drugovrstnih naainov pisanla,
kako se gradi in izpelje znanstvena argumen tacija, upostevajoa zla sti n ivo lingvistiane
nandardizacij e (prava izbka besod, strukturacija stavkov, izrazi, ki meglijo ali mizujojo
dlo znanstvenosti, neTaielene rabe ,, ),
- ali so kakina pralila in kiteriji, po katerih bi se lahko ravnali, da bi zdisciplinirali
analitsko pe.spektivo in nivo diskuza zrekanja,
- ah obstajajo kakini markedi, ki bi nam bili v pomod pri lem, ko smo v dilcmi, kako
\peljati nek teoreiski koncept, kako ga uvesti oz. prezentrati bralski publili lpd..
Osnutek tretjega dela sta pripral' i Njna Vodopivec in Ana Vogriniliil in je zadeval
prcblematito t. i individualnega raziskovahega dela (IRD), kr gaje fakulteta uvedla
nekaj lel pred tem in je bilo vklJuaeno v itudijski kurikxlDm kot dcl izpitnih obveznosti.
Podana pobuda bila napisana kot prijazno povabilo k sodelovallju vseh Eofesodov
Je
in profesoric, koordinatorjev in koordinatonc StudiJskih programov in kol proanja za
pomoa pd izpelJau tega, da bi institucionalno ZMcnje in znanslvena deja\.nost na
ISH boli polno zaAveh Pobuda, za katero je stala skupina Studentov in Studentk,
mladil raziskovalk in mladega razrskovalca, je obscgala ti stm precej nadrobno
navedenil in konketizkanil predlogov, prcdstavljenih dilem v zvezi z doiedanjim
izvajanjem izobmzevanja na ioli, opisanih problomov, s katedmi se srcaujejo studimtoil
- :'
rieme Balibar, &/a, 1Nd n oZicah i, stt 16l j lrlm tcksr Taje Krambersor o botanituem in
E
' Poleg naiega primera, ti zgovorno kaZe, ZA I( l nkateri ish-ievski scnatorji in senaiorka NISO
ZAINTERESIRANI, bl bllo na kakem dru8en mestu Lltaj obrahavanln ansainajem potrebno
sopo(aviL analizo lGlih drugih angaimajex ki bi dopolnili zaodbo o iem, ZA lC{J !a SO
ZAINTERES]RANI
rJepasosDaS S imelanalSHiedrucefavoritn,brzaastudip.ccejnacionalistiaronavdahnje e
zasebniike,ansazmaje( nr hie.arhije svollh slusatetevin sluiateljlc ISH. ti so nekarerim drusim
sluiateljem in sluiateljicam oziroma sodclav!@ in sodolayccm bile nko oaitne inzekar neoklsne,
da bi jih bilo ]e sterka spresledati O teh zasebn,ikih sr.areeijah ) alGdemskeca dresnanj a( in
lavodziranjrbo zasotovo Dotrebno ie kaj reaira kakem drusem mcstu (nekaj malcea reeaje mosoae
prebrativmo.jem alaltu Gdrded us 1s u t, ahti ittelledudl.s lffi
M,u rJ. sproma opomba l l) it
I Bourdieu 1984 sLL 18
Groinjr s cetrzuro
lz dialoga med Svetlano Slapsak in vladom Kotnikom, z,zapsa pogovora med Svetlano
S apsak in Vladom Kotnikom na SH ob izroa tv pokdila o dokioriraju", 2s marec 2004
rr
Za seznaniiev z nadaljevanjem zgodbe o,izgonu heretika( priporoaam brdje alanka ,Gaudeamus
igitur. d.ti-intellectuales dum sumls(
-kui ja, kakar tse predhotlno fomalno izabtu;erarl( BoIj ko sc ti dncvi norosti na
ISH aasovno odmikajo od ojega hic et nu c, holj se miodpira pomen, razseznostm
ilobina izreaenih besed
Sklepna misel
Zakaj omcnjam te prigode z ISH? - Zato, ke. govorijo pomenljivo zgodbo o ISH,
Lgodbo, ki je ni mogoae zasledti v prcmoclski bmsuri thkultete, kjer se reklamira
i:udijski pmgram, zgodbo, kije ni mogoae prebrali na spletnil stmneh te fakultote;
rgodbo, ki vam bo ostala Se naprej zasfta v uadnih dokumcntih institucle; zgodbo,
!r je brzdas nc boste nasli v nobenem alanku ljudi, ki tej fakulteti poveljujejo, na nleJ
:.[jo p.edavanja a1i zgolj sedijo v njenem telesu, k1 se imcnuje Scnatt zgodbo, ki jo
rrste vcdctno zaman iskali med semina.skimi nalogami itudentov m Studentk na
SH. ae ne Zelljo tvegatiposledlc s Sikaniranjcm, lindem ali celo izgonom: zgodbo, ki
_3 bila doslcj cclo presenetljivo slabo poznana medijem in drugi ja\.llosti
Ti mimobeZnipDmed nazorno obelodanjajo tiste dmbnc akadcmsko konstelac!e
.r lakultcti, zaradi katerih se je .azkroj intelektualne skupnosti zaael Ze dostl pred
:-rgodki. ki so dokondno zarczali v srcc instihrcije, in zamdi katerih ocenjujem svoje
_o.rntc
- inrelekrualnih energrj od Br a(a Rolarla. trene Suru. Taje Kramberger. Sabine
\l-helj in nekatedh druCill posamemikov na ISH za Se \rednejie, kljuanejie.
Ker scm alanek uvedel z Bourdieujevo nadvse pouano m zanimivo lztoanico o
aajcej rigoroznem razumevanju mojst$lva v srednlem vcku, za katercga pa bi lahko
-:(1i. da v mnogil odtenkih drzi Se danes (dogodki na ISH so prav ekst.emen zgled
!. rjevrstnega monolltnega raanmevanja mojsfstva), pa naj 5e zakljuaim v podobnem
-ihu
Po vsem povedanemJe oaltno, da so nekateri na ISH imeli prcccj svoj s tveno vizijo
a.1defiskc Ausbildung 1n pmibsionalnega masterhood (iz\rst^o utelesenega npr. v
.rrodukctji hierarfuje; ekononili samod*lva in mzlikovanjai polasdaniu pozicij, ki
:-ogoaajo gospodovanje in dominacijo drugih pozicli; polasaanju pozicij, ki
-ogoaajo regulrranje m koltrolo vstopa ar aolpr, redunas]edstva ipd-), zaradidesar
- \sako drugaano misel Se posebej tako, kije spodkopavala lluzlo o nespomostl,
. rmotljivosti, vecyrednostl in ysemogoanosti dejanj in poaetij ish jevskih mojstro!
, nojsti( takoj mojslrsko (v stilu presvete inkvizije) sp.eobrnil vnelojalni angazma,
r -aj bi bil tozade\.no proh g/d r,,7d.r institucije, h so si lo oaimo zamis! ali kot prostrano
I romandiio za udejanjanie svojih rep.esivnih strategjj, izkljuaevalskrh fantaz{ in
:
_-gih maiverzac!. Vsaka In$el na c tilo je v taki c/azl/ar.1rl le utopiana Zelja, vnaprej
_iojena na neuspeh,
Vlado Kotnik, dr sc c
docent svobodn ruiskovalec
E mal !,lado kolnrk@gLest arnes si
Lileratura in viri
Balibar Etienne (2004) Strdh prcd mnoiiclmi: politika in fitozaha pred Ma omin
/o nlem. Ljubljana: Studia humanil^atis
Bourdieu, Pierre (1984) Ilomo ac(ldemicus Parz: Les E&tions de N4inuit
Kotnik, \4ado (2005) )Gaudeamus igitur, antiintellectuales dum sumus Izgon
heteldka<, Monitor ZSA, Vol. VII, no. I
4, Ljubljanai Tropos.
Vlado Koinik
PoYzetek
Cl.tnek prcdeavlia natdni o analiza in interytetaib saoieniu ned arkijen pnAia&ca
tekstd, t
iasu amenierc koalianta(ije zdtoslenesa kat tnlole1a tuziskowlca a ISH-
Ixklllteti za padipbnski htmdnistiini itudi I Liuhlitini, in Sw ano Sla?idk, I idsu
:.tbele;enesu dosodka nastapajaie I rl nkcii dekdnje( na onenieni lakulteti- hwd za
\oaienie, ki ie ruzultitah I ne?asrc.lnem a?atlu nd rile teEd ild kd,je hilo drtoiero
nednunno, ia o in wiktdhb ktitiino opzaia je na nekatetu rcce tnt dosdjdnia na
llkutleti lSH, ki po sa bila integrdlen del iniegd lostopnega tuzktuta i eLektualne
:iLupnostina ISH- l/ llanku drfi ia\na pokaie, kdka so nekatetu ialiiid, izjare in rdnatia
Sletl.tne Slaplak lekan saoienia I NIiken nasptutiu z nienini nekhtituninti
denakratiinimi naieliilibetulno dt:o. kijo idabn ?rumori,ar srojihahjatAenih tek\tih
! li intenitiih Artu meni, da lahko opisano sooienje ie Pnb za voini ltinet akadenske
tripakriziie, ohenen pd ste tutli za spe.fiinofomo antiintelektualizmd: za ohde se zdi,
do :naho Uerldduje I slorenski akadenski, uniwrzitetni in zna sfienj sferi
f,lju[te besele: antopalasija atadenske inkvizicij e, inav8x.alnj spcktake], dekanstvo.
Svetlana Slapiak, anliintelektualizem slovensk provincializem
natunt de I
conNertuli.m
Pafte que ce
puhli. (et ce sans du.uhe a bislite et d une nonire ni! cnique) sur
qu s'ataient produis rt.. hekt it lald. lta ISH, dts qut constitu.nr
de la dnsolunon gru.l elle de la codflu a t! inreLlectuelk illdlaculE
terte hoas,nntrc d unenuhiiretftsclaiftq e certdi s Potnts de w4 ains
!(.\arka, kaiere ,akademsti prteni( ic oalino vposesrl Svetla. Slapiak (vrada!elanju S S ):od
, : le rl a pnletel, ne ycmo Konceptualnl p.oblem sjltasme najprej nakazuj e !a rcmctint problem
: iumevanja polna epistemolosiicvznanostlnasploh sam namreamenin, da ae se v neti
:-,rrren' p.aksi.ekaj izkaze lot )baeardno(, lahko zanjo pomenisanro ro, dajerista sivar dalea
: :oislemolo8lje Ve.darmo.am lriznati, da mile sedaj - oziromapo tcm, ko sem inel Drilotnosr
_.rsNovali veliaastncmu prikan rbastardne
: epistcmologiie{ Lfu.r. s strani !osilke patcnia same
,e dolmcd, zakal s omerjena Eospav svojih telslih talo zelo priTddc za nujli )lzhod iz
'-:3rdne epislenologijo(, klsavldi ! slutbi njle,teoriie( in,prakse( (Stapiak, )Teravla dedisaira
- ::udr a ike kol teloae zrcalo(, su 11) Tudl sam lahko.aten mcstu poroaam. daje bjlo
:iovari )bdstedno eplstenologijo( .a delu in jzk!sid njere.azsdnosri na lasrni kozt, i. ro ! vseh
:_rh razlo@rih Dolavnostih, tudi zamcnekaj zares iokanrnesa Hoacm reai:,basrardna
.:.iemologija( se jzkazcvpraksi, tj v teonji deluioaecavsakdana se 2a vetiko posubnc.jso, kakor v
- reoriii teonje S S zdrudi poslcdic, kl so ranidne iz.aiega prjmc.a, zaro noano o.lsvetujem
,,r-no spogledovanjc z,basGrdro eplstemolosilo( tako v teorlji kako.r praksiiie zlasrj pa
:: rujcm spoeledovaije z alademsknnl velianranr, ki se,basrardne cpistenolos{e( zvito in
_: rsio posllzujejo na naaln. na raGr+a
ublicjo d1e muli na en tnah, in siccr s eroelo.ililacllo
r !:reditac'jo drusih Namca:!baMrdna epistemolosija( oairno omogoaa S S, {iaje yreoriji
:: r Lot njenakidaarta all analitiaarra rudircdaj. ko si lo v sponranosli ncfornalnega delujoaega
...jana imenitno p voiai praktici.ati !a njej zoprnih osebllh - loskusnil zaldkih njenesa
,. . S Slapial( ra zasrasvalna mctoda (tlle slcer ne reli imenovati. karpa nr kata Dosebnosr
:-:!a slrckovnjaskesa dlskurza, Mj so njenilcksd pol!1ra2no ra2nlh 7asrfijh, zamolaariir all
.nih dlskurzov) ni.avno tujd, nam sarna nekalo Do ovinldh povc v e.em od svojih tekslov.
tu ze b o.tidlenih
Iz tega naslova dobi Badioulevamiscl o tem, da)ueliko dogadkat,
ie rc.lna zdhteta, ddsmaiin nesti(,t dodatno ftzshjcn pojasnjevahi izplen. Kajtipra\
izkusnja neolibcralistiane anh/intelcktualne provmce i aloveka nenehno sili \
sistematiano subtilno zvestobo dogodkom: alovek, opremljen 7 osebnoizkudnjo nekega
dogodka,le nainrcd bolj kot morda kadarkoli prej pns jcn deklarirati, /a r.,J? ll.rro
kat se je zgodilo, .godila, sic mu preostane le to, da v nemilosli veljkanskih
provincialnri buldozerjev opazujc intencionalno bdsanje, tabrici.airje, pozabo alr
uniacnje recentne zgodovine in realnosti, in to presenetljivo pogosto prav pod
dirigentsko palico lokainih psevdo znansnenih matadorjcv iIl matadork Badiou ima
zelo prav, ko trdi. da lmato dogod ki, , asti tisti, ki so v svoj i )unflerzalni singularnosti( ,
in svojl prelomnosti z neko kontinuiteto obiaajnega dogajanja iz.jemn1, posebno
vrednost, saj po takrll dogodkih stvan preprosto ne moremo vea manmeti tako. kot
smo Jo prej. Dogodek revolucionfua polje naie vednosti. Resnica dogodka je zaro
lahto samo niloli konaano premiSljevaflJe posledic dogodka; so uainki tega, da seje
nekaj zgodilo in spremenilo Refleksivna zvesloba dogodku utemelji subjektrelleksije
ilt utrdi (a1'to)refleki\,no zavest
Redkost dajc dogodku posvcaen znadaj: (ekatcre implikacre so namrea v
telefonskib pogovoDll itr elcktronski posti, torej Ze p.ed realizacijo dogodka, dajalc
slu(iti, da gre za )nespodobno povabilo(. To karbo vpdaujodem zapisu sledito zdaj,
Je primer izkuanje alst tmnscendence antiintolektualne pameti: Kant bi se ob tem
pdmeru moml moano zdrzniti ah pa hudo motiti. saj je mcnil, da je transcoodenca
lahko samo podroaje onkaj vsake mo;ne [kusnje. Hoaem reai: v antiinte]ektuaLi
provinci imajo akadcmske in znanstvcnc psevdo-tanscendence odliane pogoje za
sanjanje in uresniaevanje najbolj norlh sanj. kajpak z zelo realnimi uaink in
posledicami. Kakor rcaeno: omenjenega datuma meJe novopoveliaana matdarhinja'l
'r Namen ftkih oznakle vslj dvojer pNia, ze na ravni leksma nakazujejo, da sr prt rjlh za
impozicijo repreze.tacijc spcclfianega imasilarl.ja inza kvahfiracijo dotoaenih razmentiin druEia:z
n' nr .e Ju.d le o a.nr \o. dlnih \log prbl/dr o...it '\nr orecr/.o{,. eea tdo,o J.tc,
kivdosodku, ldte.en rukai teae teseda.
".a
o naDolniu.joio (po seerlzovsko
raamljene) sociatnevto8e
in (po gol rmansko o!redeljene) diskepartne vlose Vendar bi bilo zmor o lriaakovaij, d a s.e pn
rom zgolj za eno monoliLro in ulficirano vloso, laa pa bono lahko retrom anatize opororirina cel
dlaDdor (formalnih in ie lea subliho priLajenih neolicielnih, vendar2a sdm dosodek
konsntulimin) socialnih vLos, vkatere sLa vsravljena clavna ai(Lerjadosodka: ene od ntih so jziomro
heteroseno, spremerljive. izmuzljivc, katkot.alne, neoTave!aenc in spontane, d.uge s!etkonslant.e,
stabilznane, moino zaznavne, nadrorovane, lcnctlro deklarlra.e in cclovldno zals.ane Zta
denomliacila,matnarhinjar, [i velia za enesa [las]anih ierminovv socralni dnr.opologiit sorodsrev
in sorodstvenlt razme j. semijezdela ie najbolj lrimcrna za razpoznavo i! opls ene najtr.lrejsiir
socialnih vlos, s katero seje oseba )vfunkciji deianje( rdzldvala p.ed alro.jem nriaujoaesa zapisa
loi izkljuanim nasloyljenccn in slarninr preiemn]kom doeodta
ISH povabiia na poscbno seanso, tako rmenovan )osebni razgovor( (Zal sele ta rned
?otekomprecej razosebil), vse loz namenom, da sivzame slabo urico svojegavse bo!
\dl na Lem mestu na kratko oriiem ko.ieksl rab l! rdzumova.j pojma )matnarhlnja{ Y ravezavi z
i.gorimi nadpomensklmi, sopomenskimi rli DodDornersklmi izleljalani Naledimo nekdj
:rmero! Zaarimo z bsedo ,natriarhal( l2raz,nariarhat(, takoropozon Adnenne Rich,je lahko
_f,dno zavajajoa za razmcrc, ko je ,arnka( slavarka drurne (1n iot giavarka odi kliuano sibalo
:..a belskemu patriarharu), saj seje oznata ,natriarhinja ( v zDA uporabljala kot lleveta za
::nke(. kinaj bl ,kNuirale( )a..ce( (Rich 2001 72) Uleljavljera t.adlcionalna dLropoloika .aba
: ).jma )matriarhah( nr ,natna.hiqe{ obiaajno vezla nd druzbono orsanizacijo drurbe, kl naj bi
.'Ljala bodisi za lekate.a ,primilivna Ijudstva( ((rej kol ekskhzivizem ) bodisi za davnjnske iase, in
. ::.za obdobje Dred lzDoslavilvijo patriarhalne oremizacrje drurbe (Cynthia tiller stuSa s svojo
,_1izo in krltito sodobtregafcninisticnega nrita o dav inskem malriarhatn ovrcai predsLavo, da so
: aeille drutbe v ddyrini bne,nalriarhalne alldominmtno lemeljeae na adiaenju bos1ry:.1Eiler
: !ll Tradicionalni socklnoantropoloiki losled je Dojem matriarhinje !flens$eno povozoval s
! rrsko all plemensto organizacijo nete drurbene skupine, Tandi ae$r seje matrian'inja konstnuirala
. ; .kl rovska marl( ali ,rod.ja llem endi, ki pa ni bila vselej anjno mar1, tenvca katco koli druEa
::_ild llje bila odgolorna za dobroblttlana ali sorodslya (slj MoraEhan i. Ju( 2000, s( 85, 139)
:,:reiilibihud redukcionlzcm, ae bi izraz,malriarhinla( razutneli zgot vblolosisliauih terminih (.Dr
! r saj nas 7e znani La.costi (tuk rurallnianl antropolog Ldvi-Slrau$ opozoi, da druzina ni nekaj,
\,: br bilo zcolj strd t iin senox lcmvca prodvsem nekal, karleprvensNe.o opredeljcno s
-rolnimi druZbenini razmerjl (glej Le{ Straus 1981, i985) Tradicionalno rrzuneva.je natn hata
,::rElllo na predskvah, da matriarhinia nikoli ne vldda al, samovolno ukazljc drucim alanonr
r-!nosri,kernajbibllob$rvonuiria rata tcmclieae nn.enehnenr ko.senzu Tako prodstavo lahko
:To dancs braas zr svojev6r. o ideallzacijo in smplifitacijo matriarhahih, matnlinerrnih in
:ilbtalnih druzb So!a anlropoLoskcin ludi druEe leo.ije znatno pnslevale k razunevanj!
. _irrhata koogospo va ie.a( (aepravjepo iekaterih virih bolj rchniaen te.nrin 7d ta lenomen
'nxid) nr nalnarhinlekor lnosilkerodovnc ureditve skup.osti( ali lol,glavarke druZbcno
':rirvc, po katcri so icnskenosilke druibene moa11n oblasti( Nckaiuc druge teoreizacile spel, ned
- nDr reminAliane so v reh pojmlh prcpoznavale zlasti rdejo o ) sovraznrcah noikih( itr podobne
:::tii!c,zakatorecajedobrozna.o,ddsosevzsodoviriusmnavlialcplavilomakotiovinrzdn,
.ia mizoglira. paternali2en, sploiranaperjenosr Droti ienskam Lot zgodovinsld slli Vrcdnostno
::::no sl pojcm malriarhinje v antroroloitih in drugih drlrboslovnih lcorljah deli razpon od
:-,!nih (enanclpaLrnih) do nesativnlh (pcjorativnih) ionotacrj Beseda )ma(iarhin ai ima v tem
._\u sleciliano omejen lomenst i obses ki ni simDllllclrano slloiacnzgolj na spol in iirio
: r.mr ko sDolne inkongruence- lad pa 1ma opraviLi tu{li z eLiko izrrz nanred zastopa dp
,.:.nrke in zmmtvenc privilegl16.ke, ienske, kl selevpretezno nolko osrediiaenem univer2um!
:.r-\limordastezdv.p.ikopaladoodlianeakadcmskepozicije.zdadrraterepa!ozascdbipozicije
: iporebo, da s morasprcmeniti v despotslo izvrienlko akadcnskc moai, v asrBsir.o oblasmico,
! 2ervatorto i.(itucronalne liemrhiie- v varuhinjo sLatusnega erskiurvizma Ker pa 8rc pri lej rabi
.: ie zmemj zarelalivno sirok spekLr simbolnih socialnihvlosin poziciiv druibenem svetu
,.::.rkesa ozircma z.a.slvenegahabitusa. sen priielna misel daiztegato.celtaizleliemnck
.--: loroden toncept, in sicerkoncepi,dekanuhi.jei, vendar slio nalogo puiaam za kalo drugo
- :znosr Bsedi,maLridrhlnja( 1n jlalriarh( imaia skupen lorn, ki imazaninlvgriki leneli:
- _:,1r Fomeri zaaed, voditi, vladati. v poveTavi s predpoMm^ pati.i, rcd in nitet aznomr n1nbt,
.: oav samostalniiki oblili rned druCim vkljuaujc pomen rdlru.&rpr', Doglavar, zaaetnik rodu,
''.:i aiak,in ientkhd, ! ladavina tenste, g.sDostvo zene Nekatori viri n avajajo. da je ,.d
. arh.inja( D.ayTaprav reDrodukcija iz 19 stolerjain timolo<ko koresnondiraz 1me , kakor trlr
_ :rrhx rherezia.h{, ,hlcrarh(, )latiarh( (lz
sDxil.i ,nat1(, 1l a/tla, ,lrapoaelo, po.eklo.
MonitorzSA vol. Vll/ no. 1'4, 2OO5
56
IVONITOF ZSA
izvo! zaaeLel(, tasnoje tDdi ,up.avljanJe, vtadanje() Ce.avno mno$ anrropotoct besedo nar.iarhal
lovezujejo z delon Johama Jakoba Bachoina atr Lewisa Hen.yja Moreana, gaje v rosnicj Drvi
uDorabilEdwa.d B Tylor(1896) v svojem aldku )Mabiarhalni dtuzinski sisren( Bachofen ie
-oombialnm/,CJndiloLrarie"'s'ne<oud.Ua,Li/arfr.,./ehla, -trr.r. rladad. vodtri"
l9El) Beseda mairidhalje potemtakem veainoma da.es razumljena Lol,vladav,.a
(Drim Wesel
male.e(, ,sospostvo ieNtr(, kar naj bi bilo zelo smptifictano l. celo napaano razueunje, saj
slusajo najsodobnejse alGdemske akhvno$i (n!r kongres marriarhalnih irudij iz 2003 v
Luksembursu) dok&ati, d a oboje ni nikoll zares obsLajalo Minosrde, lomenrjiva je tudi pinerjava
razdolave besed larriarh in natrirhinla v slovonski leksjtogmtiij (SSXI, Sloyenski pravopis, Vclitr
slovar tujk): medtem kojc beseda Datri h nalanano .utozena, z vsemt ,ridevnrikimi in suanirtved i
i/pcliavdm , pd \ ocr o,Je od.orlo:. .a/deta\e bcscde marr,rhr0ja , flea.e1,r od:den o i/r a/
nadarha 0 To je briaN zcovo.en zsted laif,arhar. o lotsikosraGk &,u m,ii, O anrropoloikin in
drusih manstvenih teorenzacijrh itr konceprualizacijah lojna mar.ia.hata in matrlarhlije
slej: Joan
Bamberger ,'Ihe Myth ot Marna.chy: Why Men Rule in primittve Sociery\ Woher, CuhuL, dnd
So.,ie', 1974, str 261 280 (! alanku femi.isLiana reoretlaarka Bmberser vztrajd, da zsodoyjnsti
dokumenn !e vsebujejo zucsljivrh virov o obsloju drubc, v kateri bj do innale ,nske, aelrav
obstajajo neksLer skupnosti. znanekot natrilinearne druib)i Bronhraw Matinowsti .sd,,/
Repftsiaa in Sdtdse So.ieq200l (sreza klasiano dlo o razlikah ned latntinesrnimi 1r
matriliaamimidruzbanl md dednj,mij preuaeval drurbna runerja i! sorodstvene yezi m
Trobrrai&kih otokil), Pessy R.e\es Sanda!, lyanen dt the Cerler: Life h a M.rtfl Maniatuhr,. 2OO4
(anrrclolosinja zasov ja redefinicljo in reinter!reracijo rnatriarhara, zlasii ieyodnosn do moder.ih,
natrilinearnih dnzb):Evolcaspanni, ttnotiardlo stav t973 (delo s Drikazom nelGterjh slovanskih
ooicae\in.slo,an\\esana.rarhdra.rvede,!u\aortotu"urloo/ro;a.ocarodllapo.oeio
ma triarhata, matuilinearnosii in matri tok nosti); Alired Rosi.ald RadclitfeBrown, Srr,ttu.a i,
lrnk.io | ltihitfini druibi, 1994. sk 40 5TiMecel Mauss, Epiotldtuin drupisDisi t9g6.sn t88
Do'ler re bil na ISH ,'ekiobicar. aa dob' <a, d,da, ri r,pesno zacoruia doiroiar na ,e rarutrerj. ie
.r j
da0 neto lFrir o. pot drlo o/ dotunen. U \ctia do rTo"ie d,p ome,
nodoiqd r j r.li ro rireg.
strokohesa olsua latuhete, rj dekanr, dekanje, s tarerim re lahko kandidat v aasu
lred uradno
p.omoci.io doktorja znatrosi ]2t(azujc kot . osilec znansrvenesa naslova pred .lrusjmi
inst ucijami. Kd
pa S S. ro1 oseba ,v tunlciji dekade( ujub tuiani prlsotnosti na talultori v aasu 2asovora
nojes,
doktorata bojdani bila zmozra lodpisa, kaj ilo lodeftve listinc ob lrisotnosti alaaov tonislic jn
drlse publik, temvea je pd odlrtih vmth aemrno sedelav svojem kabinetu, je 1a siiuaciia za altorja
tega aluta inela doloaene neljtrbo posiedice i! nyseanosu pnajebjla ta,.lajealovek, kije lsleino
zasova{al syoj doktoraLpred komis,jo in itso pubtro na visokoaohki uslanovi ostatre lc brez
lotrdila,laapa tudi brez{akrinesa zagotolila orEanov takullto, kdaj selahro kudidalnadeja
izroiitve listi! Drusa je sledila rakoj nallednji delovni .lu, tj. v po. edeljek, 22_ marca, ko je al.ror
alanra od direkonce ISH Dragrce Bacusho zahreval pojasnilo o dodel,rvi oz izroairu lisiine
Diftldo.ica muje nonialdnho zaL.dila, da ne ve, kdaj bo lahko dobillistino, kerjije S S po
telelonu sporoaiu, dajezbolela Toda se istesa dne, vpopotdanskih urah,je bil pisec lesa ildka od
reteftrtre z, srudij Tive Vlaj po teiefon! ]n po elerrronskipost obvesden, da naise oslasina
lr[-herirenr.eorird.-.r, \,w,eL 1' ra,'a te-m"/etiS s oseonoi/,orirjoolurenr t/resa
dosajanjaizhaja nekal pomenljivih derajloy i( do.latno osvetljujejo tisro, t ar seje zsodilo poten pri
izroaitvi Zalpa se nokaten detajlijzmitajo naii analtzi situacij:zlasriderajl onenadnem
izboljsa.lu zdravstvenega stanja S S, tatercea neokrnjenost ie S S izdarno oiezenrirala ob izroijtvj
l,sr,ne' ncdvomno omer. /arad, tGrersa ai \e /delo /a
mr,o
"trua z z Jr -zbe e tnreze-r.cue
,
nollierovskih aspektoy v alGdemstem syetu
'
Dttrbtl se nara [. ] nauiiti, dd sta prur stubodo izru;anjd in teorctizaciid aesat kali iz
preteklastikliui i za ru.unetunje ysega ddna\ t
Sytlana Slapiak, ,Antika ie lakmus danasnjesa aasa(, interytu Ane Ristovii Car s
Sverlano Slapiak. /-irrrdrrr4 let XVI, si 153, marec 2004, srr 81
D ogodko\,,li hsto.iatrr tega nepozabflega sestanka, katerega poudarj ena ost j e vaja
- !-avaliziranega inkriminiranja riladcga doktorja, je bil, dmmsko in konoloiko
::::no. v k.atkem sledea
:.: t'3rka tehnrina opomba oziroma napotet za razumevanje alanka:glane u besedilu so dodanc
' .::: lpremnc slrotne opombe, pn aemernokare.e od njih izlazujejo lomcmbno ehoe.alsko
::_:n Toje naznaacno s kar se da arentidnimi cjrati, kj so delsicer leliko obseznejieEa
' :\.sa zaplsa oz,roma Lransknpcij dogodka, nastale s siste.ratlanim mcmorira.jem
i- lrske srtuacijer ccloti in posame2nih izrek takoj po izreku dogodla Iz reh metodoloSkjh
\.:nlpriaujoaebesedllonnoge.avedbcindoziveljasmisehopovzema,ciratipasolevmajlni
r :llagoleni nnblitkom knjiZlcga jezika tako, da so delomalrcnesenl r idlolekLianih rab, slabc
i:_i.nc semantiane arlikulacije, ki so sicerzelo zraailne za vsakdanio sovorico ozl.ooa
r :: q.o besedo, palovzctc itrzgoiae e Ob tem sem se moano trud1], da ne bi Dopaail
Monitor zSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oo5
5a
MONITOB ZSA
Syetl , SlepSrL: Saj bi r lahto obvest1l1 p.i tej sLutbi, rato da vest, zakaj sem v tei iunlciii
Urdo Kohit:N, a sem oporelGlvam?
SYetlanr Slrplrk: Ne, nc Jaz sem
Ylsdo XobtL: A sem jaz komu oporckall t . 1
!niornega pa zahteva podrcditev Y tej igri preizkusanja podob jc Zarcla ena sama
z1ezda stalnica. matriarhinjin velik ego, v katcrcm jc ogledovala sebe in svet kakor v
xcalu Toda pozor: ker se zrcalce v rokah juniornega kolega nc odzove v skladu s
:raakovanji od komajda prilaSdene oblasti omotidnc matriarhinje - njen temeljnl
:rcblemje namrea, da sc iahko konslituira samo skozi imperativ katcgodanega laskanja.
:.su, slavc, pompoznosti in zvezdnflva, torej s samimi lunajznanstveniml krilcriji
13 rardajajoaa se matriarhinja \r hipu z brutalno zasliseva]sko taktiko'6 zapodi v nia
_
-Jega sluteaega pridrTevaloa nlenega ogledala Njena eksplicitta prezenca dobi v
zicn1 prostoru prl pisarniskem pullu tajniitva fakultete kjcr ves spektakel poteta. s
-.bulentnim padcem razpolo;eoja prescnctljive oscbne tone in nedjskrotne revelacije
Z .alce v rokah ne ravno gorcstasnega pridrzalca se v hipu razbije na kosake Ze v
:-' ern koraku iniciacije sta ji nerazumcvanje in nedobrohotnost lzbila Zezlo iz rok
sedaj nc zanima veii njen in sploh novemu polozaju umdno priaakovan
"lrrriarhinjo
-rdz' nepazljivega in nevestnega pridrzalca postavi naravnost pred crkularko
r .kovalskega kuioada, s aimcl ga Zeli pripraviti do p aMnja, daje delal proti njenemu
. niiljeniskemu obrekovalskemu taboru.
D rugi korak iniciacije. ker od upornega priddalcane dobipriznanja glede njegove
zdevnc protikampanje zoper njeno konanje, mu matriarhirja nastau z!,tjaano zanko
:j{ediac!e. Obsodi ga, da se s tem, ko izraza ve pdzadevnost za ko.ektnost
r : rrarca.je tdl
uvod y podcljtev potrdiia o doklori.anju s slra.i S Slapiakmoano lreseneiil,
bil nk sce.ad zadije. tar bi priaa koval ob tako poscbnen dogodk u lrrav zaaudilo pa sa
Tu
: :: iseba kise mu sanoumcvno prezenura kot dekanja. zdaj od.jeea zahtqa, dajo inrerpekav
: \, .c naj upo.abrn znameni to A lthu$cricvo lormulacijo (d Allhuser I 980 8 0 - 8 I ) v
--:li,lr razmerah in v kollkor oliko lonnal h instirucijah bi taka iDrcrpcLaclja bila prcpozrana
: :.ei ncnavadna, saj le zanlo obi adjno, da svo io rcrod ostojnos I in leeltrmnost arpa rz drusih
-(.doyinmanirArcbajedodari.damavgunranecledajieniDoznalvsehmotivovzarak
. : osbe v furkcli dekanje( Mu pajo bilo hitrojasno, daje rak naah rstanla potrditve in
_:3c!e, alipaa lojaLoosti, kaj prosenetljlv, sal nal ysakd visokoiolska
bi nBdiuciia nncla pravza
.-.n izob|kovan etii.i kodets, pravila, lravre kode (rpr sta.ute, pravilnike iDd ) in Drocedur
u.didaciiskc postopke, volltve ipd ) Se Da ob tem rrostali n as lcdr.ie vp.asanj e: ae F S S po
:.:oril,rnamoraleni.nesporenraainprjsladopozlcljedekanlenalSH,lekajjojepotom
-,:snatl,dajezahtcvalainlcrpelacijovsubjekt,naiLni,)ai(?,?Respatudljc,dasezaslisarec
... _
nimogelsponnrLi tega, da bi bile na fakuhcii lzpeljatre kakrirekoli volitve, taterih reTu[ar
-:-:uaaliTvolitvi! imetrovanje Sletlare SlaDiak ra dekanjo( dli za,oscbo v fuDkclli dekarje(
. _t:n napad, k'je inavsuri.anca v hipu jltcrpeliralv zaslisanca, je hrlvserakor v d.astlanen
: : - s lolc mjsljjo, ki seje sospe Slaniat ufnild v enem od njnih Ioporearj ,Th. lons h^l.a, rl
- . : .rn rc, tvn ilte oculoaarula d a witt.n,.nh he ken q nuge entlllopoedio, apen o
^
:.Jderi.es,tricksahdtuu.n!.lthrt|htosainstwo.ondtioknceOre.fttuatuitnhh
- .: Eddt- b u!. i\ the nn..rrre o/d,e peacelulnarure o/wrr7r, a lDolEa zsodoyina zenske
-, : JdudiLrudska,uma1nrenaprana, jelahkovlikansllaerciuopediianaar01, dijaa rn
:: nlsll prol' vojii in nasilju. do(oplavsakomur Ena od prmer.ih naracij, piD.avljena za
:.: r. nata.t:n niiolubk. zensr Preyod:YKliS Slapsak, ,Yneoslav War: A Case oi
:_Jered HrsLory( st. 6l "a.ap
pa je brla na moa zabal'na in povscm iz rrte zvita. Razkritje je bilo vsekakor aokantno:
je mar mogoae ne leto, da matriarhinja visokoprestiine znanstvene Sole ne pozna
remeltdl pmmih dokumontov institucije, kijo vodi, paa pa tudi, da je brez cenjene
rntelektualne (izvirne, ustvarjalne, torej preprialjive) domiit{e?
Cetfir korak iniciacijo: za lazj e mzumovanje povcdancga, naj kprejSnjemu koraku
niciacijedodam naslednjo pojasfljeva]no opombo Vvseh ozirih ncsmlsclno obtozbo
:z tretjega koraka iniciac!skcga dtuala inavguracije si je zaslisanec skuial post festum
razloziti z naslednjim razsirjenim kontekstom sltuacij m dogajanj na ISH. A1tor
lriaujoaega zapisa sklepa, dajc tlcba burno reakcijo eminenlne zasliaevalke .azumeti
:redvsem v kontekstu zasliianaeve prosnje, s katero Je nekaj tealnov pred tem dogodkom
- skupaj Se z dvema mladima raziskovalkama, Sabino Milelj in Tajo Kramberge. -
i !e pris tojne organe na fakul teti ISH, torej tudr gospo, takat Ze nastopajodo v )funtciji
:rkanje(, uradno pisno obvcstil o sumu o kriitvah in nepravilnostih v zvezi z
iplaaevanjem mate.ialnih st.oSkov mladih razlskovalcev na ISH 1-z njim namenjenih
::edstevmv zis sistemahanim zavajanjem glede tegas strani direklorice fakultete
SH Dragice Bac, slednje celo kot varuhrnje zakonitosti m pristojne za upravljanje s
;:.dstu za n adc mziskovalce na ISH H gornjemu sklepu napeljuje io naslednji
.:islemoloiko zan imiv del dialoga. V nekem tenutku dialoskcga spcllakla (pred sicer
-aloitevilno, a z vidika pdd aedalje bolj upostevanja vredno publiko) ekspertna
isliievalka vzasliiancaupe oartek v zvezi s poslanlmi prsmi s sopodpisanima mzis
L-lalkama na pdstojne organe fakuhete in ae neko drugo elekLronsko korespondenco
:a: mu v ostentativngm gingfobianem tonu )dobrcdusno mateflnsko( svetule, da naj
:-' \ endade,kontolia svoje kolsgice(. Vsekakor smo pdspeli do ae enega veaplastnega
: i-zjemno pomeDljlvega lThunca dmmaturgijo d1aloga, wednega katkega postanta
r- analizo njcgovih sestavnih elementov. V Lem delu matriarhinja za sliaanca v dialogu
::1ia eksplicitno interpelira v moakega, torej mu podeli komu kac{sko vahdnost
:6_phcitno preko oznaaitve spola, medtem ko je oznailitev prej v dialogu vseskozi
i -zivno vzpostavljala skozi socialnovlogo nrladega flelojalnega kolega. Komparac!a
-.'-rla obeh oznaiiitev daje pomenljive rezultate napredujodega poteka inlervjujske
.il:racije mladega nelotaheza matnarhinja najp.ej mterpelira v nekoga, k naj bi ji bil
:':.irejen, na distanci, toda matriarhinja je nepredvidljiva - ponudi mu edinstveno
:1oznosti z obratom k moskemu, kr naj b1(zanjo) kofltroltal mlajSl kolegici, bi si
-!::io morebiti pownil njeno naklonjenost,lo bi ga rahlo povi Salo, za korak priblizalo
:eri imperatonki dig teti, opleme trlo s aast mi pral,rcamr nekoga, kl lahko za
:-,) maler opruvlja gentlemansko Dslr'nos|. Sugestija po intervenciji, ki naj bi
ri ijancu pflnesla laskav llaziv Dpravega moskega( - takcga, od katrsnoga lalko
-.jnarhinja oportun istiano pridakuje novega rddn*a v njenem opravljalskem podjetju
- te bila na prcdmetii ravd seveda lsega pomilovanla vrcdna, saj pri za malriarhinjo
!:lo nesprcjemlivih mlajaih kolegicah ne gre za obiskovalki vrtca, ampak za formirani
---li intelektualk m znanstvenicl Nasvet matdarhmJe pa je Se bolj osupljiv iz
j.l.mske perspektive, saj je v strokovnih k.ogih in sploh Sirsijavnosti poznana in
13
D
lftnd Sumi, ,InGlektnarno delo v pround, lGj je ro t it ) -2, 2OAA. stt. 64
(, y: Ehzin,
S S je nedvomno lp dokaz, da lahto feminjstka celo unrasploincm sestaw Ddtria rhatizma in
v
parriarharne uienosil (izraz Adrienne Rictr 2003:7l):,/elro tdhr, ttd mo Ndathote sbteneaje
rktite nenaii, kts. ?ruvaudr lpdkalt zd:enske, ins ten, ka sa odktiroja, Ed I bisLtu uniaujeja r
(Slapiat vr Rhtovji Car 200a: 79) Zdi sc, daje slavni Droblem roust.e , temi. htialc( drze ra,.lajc
pragmatiana in tonformisliana natanano tam, kjer bimoralabiri analitjana
':o
Adrienne Rich odliano oprie tat rj! iensk, posebej aka.lemiaark, katorjim provi,posebnih
iensk(, posebnic, sreanic, imenitnic ali izjenrjc, ki s rem, ko se prilolticjo do odtranesa poloraja r
akadenskem svetu, kije bil dollej rradiclonalno pnpoznan lo kot alen v verigi moikc uaerosli,
zlahlalozabiio na svojo iensko kltrto moikesa pa rriarhallzna t. s nemldoma zlijejo s
lairiarhalnim lfljemon drurbene dinmike Addenne Rich tdkole pravl o univezirointh i,
atademskih losebnicah: ,ryd da jo zdnind'poldo.i tjtu:|ih ?.labnih,?nsk, edlehkaininoza
iehske, ki tipkaja t lisathiatt rciejo | rcstdtd.it I. l tzknna )ehskd ki rtox,e nekpota,ajin
zaposliter ha aniwzi,k zdtdtii katupl?krnihin bakiih tuzlasd pogosta,ndnj potlpond zo ntode,cnske,
ki zaianiaja eojo korietu Nauaita y k ndhrci, na za tonn. lteiitetjetuti pt ti ienskoh, spt jeno
naiLi teknawtni sbs disku.zo i (llch 200} 75, 124 125) zdi se, damlajscznansrvenice doziv,j.
in obautilo rasprorovanjeprej in pososrcjo pravod rlsrih Gpennh seniornih akrdemiaark. ti so
sameymoiko osredliaenem akademsrem univerzumu bile priluiaene navidneiio pozlcijo zeolikor
simboliane ,izjemr O rcm nehanizmu nasprotovanja Richova !rav1: ,7' rar,,.o tord je tu ,cnska
tuizoqinio je astanrk alostotutlane l?knawlnosti i sa as.vaifio, ki sta ae skdh bitd rsiljend s
pahufiutna kultutu( (Ihitt, s1r ll9) Povedano z besedami Adrienne Rich. mizogjle akademiaarkc
in unirerzilemlce p.ed\talliajo dovrien simboltensko, ki izda d.use zenske v zameno za svoj prosror
vmoski usLanovj in reproducln vzorcc pat.iarhalno os.edisacne civilzacite (/Dtd.. sh 267)
rl Maurice Blanchot, aer Dre lkcttueb en quenion:
Ebou.he lin(
ry|kria,, Favb$, 199q pn\
pdn2.
tako: Piere Bourdieu, ab,,.losi? t)aLhique de LIu in H?idlgEea Les Edruons de Minuit, pan2. l98E
\ Politiini oktahsjji llu ino,,ftZegsprk Bou.dieu oljsujc naianano tisLe lroccse, uanti ldtrih
.azsrinjajo podsrat, strukuro ln socialnl smisel @rlonen zsoraj naredenir antasodznov, nam.ea
proccse, s katenmije nosoac datirazliare videzo sistomatianosLi. merodianosrl in nuirosLt tcksiki rn
:-ploh rezimu zaprsanih idej y rbrmalni llteraturi ozrroma bibliografrji, kl sc rako lredstarlja kor
::odvlsna od zsodovinskeea aeensa,lc joje sproductal, in od druzbenih razner nasploh, tarerjh
::oduk je Primetava med deltldrativnim izrekanjem oznona pisanjom v reksnh S S in njerim
lnnranim ,yerbalnjo( nodelom prezentacij vopisden dogodku imanamvnost humorcn jtr
.rtesken uainet, saj prikazuje, reaeloz Bourdieujem. ,hipoltrizijo lormalne liLe.arlre( (Pierre
lirtden. znanae o ztd osti in rcIlektiynost. stt 62) Diskurz aseasov h,poknzije v znan osti v celoti
.:l.i pod llasaem,uradnesd videnja zndosLi( in njihovlh 2astrtih praks, ki rakim dvolianikom in
-oLianican zasotavljajo, po Borrdieuju. ,minimum skupnesa verovanja( na podlasi kareresa sc
:rot.izijskcnu diskurzuDosreai prpriaatl, da njeeov Drodtrceni rcsniaro dclujc tako, kako.jamo
,. rori in piie v svojih tekstih Pri lem je hipokitom ln hilokJitkam brraas na*lonjen a iudj
c !.kliylo vzdrzevana miLolosija domnemo eksUuziynega zivljenja in lzbraneea delovanja
:dstvene Blerc, ki seji sam' oz same obiaajlo rezko odpovejo, saj Dripomore k horbl,idealnih
-:m njihovih lrary (.Irid, str. i25) Pri znarstvenih in akademrkjh hipokritih in hipohLkatr je
-rr,oeralija pretezno v lunkciji pratse. kijo Goffm opisnje ziTazi kot nV petfomon e,lta t
:_::a.dr.e (Gollman 195 9, 22, 24 25), torej v lunkciji rasade, idealizacije, popaaenja, mislinkacije
:e- mskih Oaks, prak, ki so oaem obainslva zeadi skbno intoni.ane, lmponnan, vsjljene alj
-aesacne tasade, nedostopne, nevidne
: kena Sumi, ,lntclckrualno delo v rrovinci, t3j je to?(, v: E,rzlh, it | -2,2004, sr:.64
izpoved, s katero naj bi potrdrl, daje brl za zavajanje glavne finanane )tromperatorke,
dolgoletni dekan. Ker trmasti zasliaanec hudo jnkflminirajoaih izjav zoper
dolgoletnega dekana institucije nikakor nti izrekel nitijil ni Zelel ali hotel zusriri.
je matriarhinla, kije nenadoma zaautila, da ob zasliSan ae\,1 flepdstopflosti ves
njen
inge ozno zasnovani naart pada v vodo, posegia po dodatni dozi izvirnrl metod
opugnacUe in prijemov iz svoje )poetike izkljuaenosti( rr Ko je zaslisanec videl d|ji
inkvzicijski pohod matda.hinjinih akuzatodanih neologizmov, je rcsigni.ano spoznal
da v Zivljenju pogosto tudi naj botsa volj a nia ne pomaga. Zaslisanaeva odloaenost. da
ostane trdno pri tem, kar je rekel in ne p.i tistem, aesar ni nikoli rekel, je matria injo
tako zelo opogumila, daseje brez vsaksnega smmu odpravila svojo izjavo s pitomsko
vz,trajnostjo )iskat naravnost v zaslisaflaeva usta(, iz ,njil( potem sama pnvlekla na
I ,Poetiko jzkljuaenosri( je S S tuvila ze v etatenh svojih retstih, vendar nlsem wd el. da bom
ryejo zaieL{ de Jircta Ztunja iz )poeLile izkljudcnosn( talto S S dobro sluzijo ne le prakticiranlu
poedlkesa, laa pa Ludi njonemu pray nia poedikemu izHjuaevanju drusih, njej nezazelenih Na
tem
mestunam pnde prav naslonili se na besede S S v aezi s,poijko izkljuaenostir: rsponniti dtuEe
haL. dasi izk|u&n, je wdno ,epdeha in izzotu naruwa e/as,4. [sict ve]letno ru S S aovori boh
,/ podo/rljanE ldrnc pm[.e i/(lj-ce\anE drLsin. {. \e /di. dd bo re oo/nd.netdg.de...qeca \.
izkljuauje, kakor nelagodio tisreEa, ki je izktjDaen, sicer bi rezto sovorla o )loeriki LHjuaenosti(],
k ae cela tusutirno inahitun adqabt hekogo, ki ,e :eti hiti da bi tr yn/jtt z dtugih lsi.\ tome
mrahostspominja na silno zainLeresiruost S S, da selroblemapoEbe sedstev za nlade
razistovalcena ISH n ruesl, saj po rjenem kaj rakesa sploh nipolrebno. kr da re sre zanien
probre n. amodt /a prob en nladrh a/i\[ova -er nrto'.'be rn, roocdnje/dr+iF.n
lloiivuje drusesalltr (Slaliat,,Pocdkalztljuanos({,2000: i) ae br drralo drueaae od kod
poren oo oc,Le\ s S..a a\dr.ie r. e.i,.es.. tr ro .rnevno -ro, i/ii-Nje. to ot"l,:
"pq x,aboh
I,z njen )poer,keiztljuaenostt). ki seh jih nayedto, sediin ptu ta,tdzinena .tueniansoho
n tte ( (.ibid., sn- 3) Kaj trkosa latko napise samo nekdo, ki rzUjuaemnja (1udi ristega, doiivotesa
na lastnj koZl) ni nirol !e popolnoma razum el ! rcflektiral. rekel br celo. .la ga v netem smish
(torcj pilot,osino) celo podpira inreproducira Bl marbjta obelodadrcv izkliuaevalccv nea as t n.
oe an'e_ la S s o.rloda.sdr me,e \ n",gurdtneo irudtu poso. oop"u,nta.,:,te Ij.
zavzemanje za spoitovanje remeljnih paynih akto! in rozkilanle tinandnih nepravilnosn tu rSH
skajno @korektno in neaastno dejanje, nedtem koje svoje krsenje pnvnih jnstihrcionalnih naael in
akademsl erike opazovald lovsem neprizadero h.rojemala cero aaslno To ie 1orirrlk,DoeLike
I
r/r'. .cenor.', na I\H: .mo ne^or u. sdr pofduie res renralni po.en, L. ,n in ere, /: podto
izu.juaeunje drusih, lahko p.ide na pani, da sovon o ,DoetiE izkliuanosti(. nstem!. ki ie
/llture\anic ne le.rrans[o doTr.el pdc pa tuJr.\u,at .e et. ."! n,egore d"t no:e,rne poqkd ce, tr
tovrstna in vsakina poetizacija (Desrerizacija) izl(Luaevanja tahto n le naramosl sabi, paa
!a kaze
tudilea zelo resmh laiistoidnih drmMl.i Za natanancjio kvalinaciio )poefie izklju aenos ri(
slej:
RotaDclerchschalturg in Au$schahuns(, kjer Rorar usotavlja. da,poerika izklluaevdja( naslopa
namsto dejanslesa izkljnaeEnja nanaam. da nadonesaa in prikim dejstyo, da sobite z tSH
dejansko lre8rane osebe, rj so instiruciji usrvarjate habitus, izson pa seje doeajar prav v aasu. ko se
Je S S Ze videla y vetiaasrnl vtosi, kakor je bilo nekaj aasa napisano na vra tih, .&/idr* (rDi.r., str
210) Vpnmeru inavguralne cercmonre, o karen reae beseda v rcm poslaviu, re Doetika iztriuaenosrl
o.rnos S omog(ala.dd.e\rderilor/lerrud reda.ro. \ poroc.o..eoa,,i. -eron.. h
^;jai.
izsiljevanla in talitve dokoplje do polozaja, zaradi kareresa lahko govori jn poane, rar sejizatroa,
medtem koje trsti, ki je v cercnonijj zahGval zsolj finanano korckLnost r. spoitovanje prrvdh
laael, razglaienza naladdlca, zo!.nlka. kjttelja njene,instirucjondtn etike( jn podobno
rir Risrovii Car (inLervju s Svetla.o Sldpiak). ,Antikaje lakmus danasnjeea aNa(, v: ar..dikld,
:l mare.2004 srr 6',
daje noj ,erian, preksek( sploh !e bi lako motil, ae bi billzraren l !stno; nikalor pa ni ne
oopm\r'qrl
^prcome en e edrrcs .,e.red
l':-,'l:ll:*-'*nckat tdrb ,e/tahloddu\k. p.eoo(mija!n,.../.loeroJpo-S .,(o,b;.!i,;
e rer.e eles" doea an.". r,,. ;l
,eti.dlrebsek(, 6lno (izro.jlo) omoso.a vtiko ve.je m.zr*,j, d" * r*tr;"
\ /onerp,.j,
a}1mriano izrcamegaloryori, spremeri. pritago.li, zanastir",
*t";s; ;;;;;-
i,t tri, roO*t" oor"ti, Lt.it", G.
pftdlogledomjavnostralipodvrzckaklm{lrusimmnemotehnianlnriikomma.ipula"r.r' '
tatnostjo, zalorcj !retertrdje usrresa,etianesa prekska*..1-"i
,rzistomja .ldeikesa
SS roL*rit"pirj.nt
obnaianja vnnaplsani i. nkano*rci zgooovtni_ stapsai v: nisiovrc
2004:67) Opujmo nasiednji nehddzen: f ear
lreuehwo .lekdskesa prestota vod;S S vAoso
-\matskega iransferja:Dordaje bila na zaaetku svoje kariere enako diskrininlana. kalor sedaj
ma diskiminira mlajse kolcge in lrcleeice
I kena Suni, )I.ieleltuarno delo v provinci, kaj je to'( v: Enzin, it \ -1, 2404, st 61
r! Adrienne Rich, O /aie,r,, ,ka na ih h notku sn. 1L4 Kakor sem ze omenll, ie Adrienne Pich
uspclo napisati nelaj zelo subtilnihmisli o patridhalnih in titninlsrianih p'ivilesnankah in
druzbenozgodovinskth vso.lih njthovega uspeha v noSl@ osredi3aenm svetu ac premlslek
socialnih vlog akademstih privilcsiranh Rtchova prerezno veze na tip izjemnic, ki se obi'ajno nko
imele /, tr'".rle. pd n:e-..oo/ran" ob ndno'u na na' rnr eril e- nrceuail.'e' ie
iokantneje, saj imamo opraaka s prolilon znanstvene ,izjcmnjce(. ki svoi alademsko loslanstvo
vseskozl doklaralivno veze na proJekt tesnesa leminisiianega zagorcrniitva, leministi'ne krilike ln
s! bverz,je vsaksnesa palriarhalma, nai lrimer pa kaze, da S S pri svojih aLademskih ismh
dejansko zalosluje globoki anllleninizem Se enkal se obrnimo k Adnenne Rich sj
ponndi
pomembne sloznavne oprimko za rdumevanje tovntne dvolianosrl': tlzk n? kievniknileI
'cnske
rEn rirren, [sistemu moiko osredGaenega akademskesa sveraian letze) ihzarz.k odliihe
paloZok
iso nia 14 kot to: potehne izjene, ki iih $ak sxten Patebuje za ta tu se upnviii n ahtunil J Nii ne
hi hoEln biti bot daki att resnjce ih hii ne bi masla ui.inlQrite)etuPeiotiti.biutko Zenskeo dtugot i
tednosti I haiko osrc(liitenen sretu, kot Pd niena i.k i ia 'ptirileqtdtke na h|eni - ie zna
ihttryretuai eoie Bdkdanje 2rr?r/?( (Rich 2003: 115, l2l) Vzorccje spei znan: za S S je femiMem
oaitno prej irivolna nalepka kakor pa zavestozrhtehi etiti, kodplekse! na'in miiljenjain
jn
odcovorno ravnanje S S seje zalletla r ravnanja, pred katnmiAdrinne Ricn decidirano svari,
sicer, da bi moznosti loreaanja in kepilve reZ,li so jih v akademskem lrostoru, na univrzah. v
laboatoriih in v znanostiizbonle seneracije zensk kot zgodovirskc aile. zenslc zamenjaleza "'zib
haii in urpeha poklxna 'jzietu, ih oti prh'ilesirdnih ,eilkr (Rich 2003: 202 ) Ob vsem usotovljenem
di je sedaj s veliko lazje mzumeti pomoo in rusunosrbesed Adrilne Pjch, ti izraza nemalo
srfrhu,.la bi njene besede bile, krkor praYi,,!a posojo polaaenju in prilaiaaniu zasovomican
Dlrpega in banalnega pojmovanj a femlnizma ( (Ird, sl.253)
I Rich, iDtd., str 270
patriarhaLne kulture vsilili moaki in zaradi katerih jim je bil odrekan prostor na
urliverzah, v znans8e laboratorijfi m pokhcii Odna zanihperhl acijje energije
h
ostalo le Se za cn prcmislek: bi lahko bil kljuani dejarnik matriarhinjinega uspeha s
trikom, kiji omogoai, da si brez vsaksnega momlnega maaka z groznjo pilastipo!e
inke, skflt prav v kameleonski ign njenih eriket moralnostiin etianosti, za.adikaterih
iije a\tolrefleksrja lastnega poaetla povsem ncdostopna, razgali pa totalitarizem ir
idolatdjo Yidczov?rr
Osmi korak rnicracije: po vellkh mukah n pretresrh smo vcndarle pris[ ,vi, cc]i
n ne prehudo poikodovani na sam konec zasliSanaeve inavgu.alne iniciacre vtribalno
:kademsko sfe.o Zelo razsvetljujoaer Akademski m znanstveni svct, zlasti listi, kljc
:retezno pmvincialnega znaaaja,je organiziran tako, daustvarja in ir(oriiaa .adikalno
:azdaljo med navideznm in dejanskim - ta konflilt le biswo sodobncga prcmisljanja
lruzbenih vlog r.,r7, d.ademicusa in hamo scientrrsa ne le v univelzumu znanosti io
, akademskem habltusu, paa pa tudi Sirse v druZbi Se predcn pa zares pridcmo do
:dti, prevedmo 5c malriarhinjin aut za socialno senzibilnost in alovekove pravice. To
3 yenda.le konstantno palvilegirana tema in prestfna stalnica nc lc mnogih
rna stvenil debat, ampak tudi drugih zunajakademskih angaZmajev, za antrcpologa
rntropologiolo pa bi brzaas morala biti globoko intemalizirana , polJicna delbrmacija(
\loralain ctika staza S S oaiho praznilorni, ralo se nanju lahlo zelo arbitrarno opirarlodarji
. istna (za disk.edita.ijo dru3esa rajpak), senarju vehnenLno sklicuie, kadar kaitandnjeno
::tiaios, pa nanjn zlalka po2abl Opazl,no:edta tukaj ni zadeya dcrahrkt(u knteia 1n
. iJardlzfanih lodov obnaSanja, laa pa - kot lmvi Ta.,a XJambrEer sivaDsprcvrzcDc lgrc
_-,T.rij. v katerih vladajo st.anta renvnovesla( (Krambe.ge., )Brrnejnost v ieun.osti prov,nce(,
. - 1l) ned videTom etidnosli/navidezno ali luno ctiarostjo (torej deklarativno ctiko) in dciansko
: :.osrjo {dciansko enh) skratka noralalnetrkas s sluziia le icfl vrdezov in euket Demonlaza
::za take nofule in eLike pokate. daje samovolino h dbjrrarno pnsva anjc lolja ctikc cdco
.:rlj markminih primerov deloval.ia nehanizn'ov p.ovlnce.,kivzdrzuje inverzno hierarhijo
: r rou (irl., st. 42 ) BrTaas sre v ko.teksru isre vidcza in erikete razumcti fascnaclio S S nad
rni ki sc dejanskobof,lo za alovekove lrauce:,/I lr!flsttohi thale ?tino Muttt,q KtnL:a,
:t.t ki nt zosotdia niLaktinesd idealoikesd teksta dli dekarut ne teaie, EtuEi aptatlrd eai lasel,
::t.\a ilotek.t. utuyi&, in hl.lu dorlulno ii la k n.a, htoi ninimalirtiano h ie,dtn? ahliuht
-. tnr\Li nbd!ldt,orljono tsakeso dt,otUono( (Sl^piak v:Rjslolii Car 2004:74) Ueotavljam,
-:.rorici clnra,rlh besed po 1em, ka.je od,'jene osebne rn prolesonalne etike ostalo Do
: suraclskem .itualu - sedaj dosti narjka do ,modcla drzavljana( Prcpriaan scm odi, da ic iz
- :iih ozirovveliko bolj modro, ae s /ejn,rt, zavrema,'je za alovekove p.avice. 14,a,!k, delovanje
.:1\tre drr,yljana in dEi?rsrd edka zaanc udcjmjan prj scbij! to r/.errrr.(za to vsekakor
--.:.:a dovoij relerenc. pa tudi rey'ih ra2logov), ne da bi (sDeo aarali na noy (nktiv.l) ,model
::.-rranal Bolim sc, da sam trc bi imelne potrlljenja ne noarcea zauparja v )model drzarljana{, v
\-inern bl se ugledala le spoitovana S S Tudi nimam zauDanja v njeno sklicevanje.a sosDoda
. . .a Pdne zaro- kcr bi dvomil v njeeovo delo, paa pazaro, ker dvomim r moiiv, zMadlkaieresa
. : S sklicuje nanj Mislim, da gre ra aislo konjunkturno Dolero subtilne eksDlodtacije dejanskega
-:rmaja d.uaeEa v namcnlzdrtcvuia lastncga vldoza angaZjrdosli ozlroma navidoznega
':,:naja:nla lazjega, Lakor,a,,o o privrzenosti tlovekovim piavicam medijsko pnpeLi na podobo
:Lir. ki sa zazmmuie odmeven (po!darek ie ra odmevea) deianski aqazma
.1nel svojo sobo{ 1n daje lmel,ldcalnc poeojc( za rdzjskovanje: ndj !ovm, da bl zasliiancu leieLno
:elo malo tale.i yroa r,r'./,o--a, zavidaldelornl anbienl, vkateren se le ra neLaj piallh kvadraL!1h
rr.ih na kate.ih so bile nakopiaene td mize, ifl.ie stol in rriic raaunalniki snetels ie itirimi
_azirkovalkaml zdi se, da S S zelo hitro
DoTablja. daje svoj aas 1j loli ie ni bila dana aast i,r
.obveznosL( do irajanja eksekutivne moai nr poslcdiano do uiivanjavnoviraTloi.i kvadraLun
l.kanske .ezidenane pisarne in kabineta s presliznim loghdom na preddverje lakultete zahajalav
rojo ,luknjo(, kije lmela vsaj dvdkat veajo kvadraruro od prostora, v katerm se j pri Lreh mizah
-:nerlo Det rulskovalcev,
pn ae.rerje spoitovana S S nnela to aasL in slalo, daje svojo,luknjo{.v
\renje scerbilo pet niz, pet stolov 1,r pet (osamljcnih) raaunalnikov, najveakat trapolrjeval!
lrma Prav tako se Sc dobro spomnim razno raznih nalepljenll li(kov na ralih )luknje(, talerih
:ioroalloF nepoiedno zapovedoulo hie.arhiano klasifikaclio !a soniorjc injuniorie terposredno
rlade raziskovalce in raziskovalke inlerpehalo v p/^,,re na Erutaa t &oZd senofllh
-:ziskovalcev Tollto o pretok! cner-E1jel In znmja! Kolikor sem bil od admi.istrac'je ISH tedaj
i:rori obvaaen, so vse zasluge za to obskurno disclplini.anje Sle rkluano eri oseti s sraosom
-r')t tP\Pa hPt n^nrea s s
\ reh akademsko depresivnih trenutkih ni zaslliancu preostalo nia drugega, kakor da zgrozeno
:a34je, rako na.narhinja vse njegove dejanske namene in izreke nedopovedljivo - proti njesovi
' rrjr
.. mo istrsko in lasilno spreminja ! rjihova nasprotla Ce F zas\ianec 14^!11: t.Iaz se zdtzenon
::\.Ekttt 1 ( ) hoaen sdnaruziiiiehje ojih nakno lnilt nrcikov. (. ) PaEleik . mLnitn, da \n.
. \.p ktna ob tili na senot hrrrz.i?. tr je bil odgovor ntaria.hinj e 1ak: ,Iii/e n se sploh hte
4ltotno .huili. 7h jr .shan i ptubkh Nabe e konkrctnasti! Nabene karektnasti! Nohenesu pruLi.ne(o
:. lo ai bilot wktn t)olitianetn d(jqniu, ki ie bctna( Ce 1e zasliianec vzrrajal: ,rdi.ire,
. t!lotml1Cl.tuk, ki k zatzho rd ta, da ihd ryosled rJinonino loslonnje swjih natenalnih
.:nr.r ( jc bil njcn od ztu nastedn:i: sre izsubiti ahturl To je ptuhtcn r Zasliianec se andl: tPa
'zdoj
':, tc t.suhil ohtanl Jaz, ki je hikoli h tseh ihel i, ki si nikali nisen ,owno t I [. ] laz te .@zenan za
. rrutice in korckhDst D xii lrrgega r ln njen lakoniaen odzl!: tzakaj k zdz. dte, zasebe i
:: rafu nat! Za b v zuv.eh1ar./1 Ma.riarhinja sl jc zdman moano Zelela, da bi zasliianec uspel
: -Tetinen zapleretr taksonomiani slova.vrednot, vtalerenje lonen )zavzemad r za korektnost
- :mvic* (torej za spoatovanje prava in iemeLjnih civilizacijslih trorml nonaaen s ponenom
::\zemati sc za oblast ln moa( (torej za preruaunljivo lonsto!ubno hleperje po pozicljah, ne
'n
r ::31e se na nia drusega) Zaradi repouaenosti il roscznujcnosn z matiarhinjinim sloya.jm je
:-:iianec pad el v veliko ncmilosl Zdaj Io j zasliiani nerollko deiliii.al njen slovar tednot in
.i:l latje.azume.r, zdraj se lizasliianaeva zavezanostpostcnosd i, korckhosti zdirekaj
_:ia\adneea irncnoralnesd, njena zlombadekanske oblast, rn samovollno inLe jujske
:r n.sri Danetaj povse normainega m neritorneca 'zlnvljanje
: 5 po vca trot poiurner neusmi ljenem ir bruLalien 2aslGevanju zasliiarca mdade prlzm, da
.nio poaetre naaenja njeno poanLje. tA ne spasah iadsaw tird dnektno rpruionktl,taz sen
-: :! vh ae zndnatu, ket nhte spasabniniti enega dipkt,.sa ,lgovrd k To razkntje(je zasliSanca
nekolrto preseretilo, saj nu med zasliiaqem.i bilo omo8oaeno, dab, zaslisevalko razbremenll
nekarerih ,o4oyoroy(, kerj S S ld sma o*ovarjala (yimen! zaslisanca) na svoja ! dmiEovanja
in podn|anra Nasllohleblla monoloita dimeaziia dialoea edlna vidna rdeaa nil dogodka
Zasliideoje namra lekom dlaloga veakrat dobil obiutek, da s zasliivalka bolj pogolarja soa s
rr Marridhinja zasliianca najp'ej pouai, daje zelo netiano. da zahtova sloilovanj praya,
ulostevanje lemeltnih raaunovodskih rn losldodnih standa.dovna latuiteti in (celol)vpogled v
izkaz jlstituciolalnesa uprdvljanja s lindaninircdslvi, ki so bilapridobljena iz davkoplaaevahkesa
fuhdtutd lzk\jnana zr mnen.jesovega slrokouesa uslosabljanJa, zaten pa se porosljlao pflstavi: ,..!
baste t.laktodki disenociji objariti. Jaj, jaz indn nd ba ploin A ste ti nomdlnik zasliia\e.kairakeea
sice.nikoll nl nikle.zapisal, vendarpa bot besa malriarhinjina noana insinuacija, da bi bila
refletsija najbolj rudimntarnega razislovalaevesd delujoaesa vukdana (vkljuano z razkrivanjm
njegove wetosii r sociologijo dena.ja in ekonomiio prezivetvenih strateeij) neredna in nedostolna
inrelekiualaevsa senijah sloveu Zanimivoje. daj ta,refleksivna( lozicija, s tarere seje
zanlaevalno ,n losmehljivo posavila po robu zasliiancu, oaitno !.ed letv njenem osebnem
eksjsrencialnem lrjneru - ni prav nia monh, da s no bj polaZil^: tNapomek pd je bilo s kanetu
Oddetek zo stnviltik. FjLrolskelAk tteteILjrbttdhthi,pathtehzonihnapadiht.lhe etutaeuiriu
izpod pepso vadie oddelkt in ptetendenta za naw mesto no addelku inznzunli imi obto,batui (rc.ino
stbsLi tohun),lera 1992 niabrarilposodbe, iep t sen nn predawla ptti kuz aerske ebske in hnaike
k,ii evosti od letu l9llA Mnb len uastoratno pt danld Gt|ki jezik it htltutu na atulelku zu
so.ialosie kltute, kjet ad lela 1996 hahatu a pre.ldtoh izbit, i ppdhet Ba lkd$ke ierske Od islesn
letu kaotdinimn drd ptugrun4 A ntrcpolaqia anti(nihsebr in 7 ntq)olaqio spalor no ISH-
:r.mu lczaielene sodclavce iz znanstrene skupnostl in jim privoial zivolarjerje na,sonalj u!mvi(,
: lahto neDioblenarla.a briaas samo njenu samemui dso pa taka delovanj, nova h druZboslovni
:loriil neznana, saj zc Erwin Coiihan precej strani posvetr p.av obramavi L i diskNPanhih rlos, z
r,nov. nad.obno eksplilacilo in kaegonzacijo (ird., 141-166) Ko S S govoi o ,litu slabega
zlanstvenlta{ (S S ,Ztrdost kot raraa(, stl 45), mirno zanolal liste. ki se z lepopisjem in
:Foreajem Dnropuejo do u,a hn tehe lane kor ElNne dilidcnde zapresojo njihovih n.aks v
: xanstvcnem svctu ln v sirij drurbi Doyoljje p.ebrah zgol rekaj prispevkov S S v dnvnem
\ slcdsornjih bcscd deluje )poioailo MSzS'jao nanenski porabl ved slev za MR(, ki saje avLo.iu
:sa reksta vea Lot Dol lela za ten dogodkom (decembra 2001) poslah direrbrica ISH Draglca Bac,
-: roLiko bolj pomcnl.ilvo, saj neposredno nsird samovoljno )osebno pravoi, kisa ic v opisanem
.udemstem sDettallu Draklicnala S S koniaro, to poroailo nanra za nazaj potrjuje ato.jere
:rmncveln upraviaen sum o nepravilnosti upravljanla s sred$vi. nmenjenimi za njesovo doktonko
,!).sabljanje Se rea. ne lelo, da razkriie nepravilnosti slede izplaaevdnja na@naln,h siroskov (del
.': je moralafakultcta potm vrniti minislrsrvu). zaradi aesa.je ato. tega alanka sploh Tahteval
r,rzrlo pislojiega nnlstrsrva, temvea odkrjva novo nep.avilnost, in sicer pn,plaaevanju same
: :ae artorja onnilsirstvo je falulteli naknadno nalozllo, damora poradlnati pLaao in odtujona
. :Jnvar.nilid\4orju tega alanka vseio Zevaas!, ko al1or sto lakullto ni bil vea v nobenem
: ::od benen razmerju nc pozabimo, S S sa je prar zaradi njegov,h jasno izrazcnili sunov o
-:ranih nepravllnostih nalodila znsntuc1j4 Vluaiteh spoznanj in usot{rviler lahko seveda
:-:dvldevan, da je pri tch neprdvilnostih <lo zd vea kot le nakljuano odo.levanjc finuanih vedstev,
.: rD.<tevam.. da uvedba notranje revizije, kl joje od vseh or8anov fakuftete itj od dlrektorice,
..-:raoz,oscbcvfunkcijidetrnje(i.D.edsednlceuprawesaodbo.a)atorzahrevalznanrom
- asnirve zadere. ni bilavlnleresu nlti dnekrcrlce lakullel ISH Drogice Bac, niti )osebev iunkciji
::aarj* na ISH Svetlane Slapsak(, nili ldkatne predsednlce uDravnega odbora lakuhctc ISH Al.j
: ir:z (vsetn bi lo bile doltne sroriri !o svojrh takral!1h poziciiah Zc zgolizaradi podanega su a),
i tuzukovalnega DenLorja Jozela Vosrinca (ki je moj sum ornaill za plod dornlsljijc, sm pa sc je
::: umaknil v varno zavelje nolka).lemvea le bil ztuadi popolnc jsnordce omenjenih orsanov
,.rlrere m seveda oseb, ki so iih rprczenlirale, prhlljen zahlevali uvedbo rev1zi.ie m pristojnm
in.(vu vse to vsekakor obelodanja ,noralnl svct( S S in drusjh aklerjer r bhtveno drugaani
: lakrine8a nam e oscbc servirajo v svojihjav.ih elsku.nh Kljub lenu odkirju vpmianje
Sklep
Po vsem povcdanem in kar tezko verjetnem, naj na kratko zakljuaim: tega dogodka
kaLor tudi &ugih dogajanj na fakulteti ISH nikakor ne moremo razumeli m obrawavati
zgolj kot )osebno obraaunavanje(, )prepir( ali medsebojne )pedpeLrje(. V resnici gre
pri vsem tem za nekaj veliko globllega: gre za nalmanj dve povsem nekompatibjlni
,tizfjiv znanosli, grc za abastiano razhajanje v temeljnem razumevanju tega, kaj je
znanost, kaj je alanstveno dolo, pa tudj, kaj je pravo iIl aemu sluzi, kaj ]e etlka in,
prcprosto, kaj je najbolj temeljna aloveska postenos(.
Vlado Kotnik, dr. sc c
docenl, iobodni ru skoulec
E-mai vLado kotnk@guesl arnes si
Literatura in viri
A) Reference
Althusser, Louis (1980) ldeologra m ideolosh aparati drzave v: Lous Althusser &
Michel Pechcux & Pierre Macherey & Etienne Baliba\ Ideologi.itl in estetski uti ek,
zbormk uedila Zoja Skussk-Moallik, Ljubljana: Cankadeva zalozba
Badiou, Atain ( 1998) Sleti Pavl - AeneAitur untuetzal osti, Ljnbliana: Al]alccLa.
Bamberger Joan (1974) rThe M)th ol Matriarchy: Why Men Rule in Primitive
Society(. Michele Zimbalisl Rosaldo & Louise Lamphere (urecLoika), ,r'omer,
Culturc, antl Socieq, pp 263 -280. Stanford (CA): Slanford Utrrversrty Press.
Bartol, Vladimir ( 1957) ?ird lke hunurcske, Ljlbljana: Cantarjeva zalozba
Beathe, John otherC hurcs: Aims, Methods andAchieveme ls in SacialAnthrcpalog,
poglarje rFleldr o.k(, London: Cohen & Wesl
Bemard, Russcl H. ( 19 8 8) Reseorch Methods m Cultural Anth ropalory, Lordon: Sage
Blanchot.Maur:ce(lqq6)Lesitll.lle,lupt:,t,tc:!ion:fbau'hPJ,ln,rcIlcxk)nPdtit:
Fourbis
Bourdieu. Prerre ( 1988) t'ontolotsi? pohtiluc d" ll|a in HPideggct, Pari,z:Les foIions
de Minuit
Bourdieu, Pierre (2002) P/aktiini iut, I, Il, Liltbliali.a: Studia Humadtatrs (izvi.nil:
P.8., Le sense prutique, Lcs Editions de Minuit, Pariz, 1980).
Bourdieu, Pierre (2004) Zna ost a znanasti m kfl}norl, Liberalna akademija,
Ljubljara [prcvod Braca Rolaiapo-P.R Scie ce de ldscienceet Drl4 Editions
Ralsons d'agir, Pariz, 20011
CliIford Geertz (1988) Wo*s and Lires The Anthropologist as Authot, Stanlotdl
Stanlord Udvorsity Press
Eller, C,,nlhia (2001) fte Myth oI Materchal PrchistoD). frh! an lnvented Past Wan t
Git'c Women a Fulurc Boston: Beacon Prcss
B) GradiYo za analizo
Slapsak, Svetlana & Ristovic Car, Ana (2004) )Antika je lakmus danasnlega aasa(,
lnteflju Ane Ristovic Car s Svetlano Slapsak, v: Lileralrl4 let. XVI, 5t 153,marec
2004, LjubLana, str 66-85.
Slapsak, Svetlana (2002) )Poetika rkljuaenosti(, uvod t v: -Llle.dlxld, let xIY St.
Clanek nanikn injlt - trui'sen skazi red diskutza indiskutzbe strdtesiie narih nasihet
in nasilk ahlani nd ISH Fakuheti za totliphm\ki hu tunistilni itutlii, Ljublidnu, ki n
.asedli ?olaiaje nainstitu.iipa \erii nelesalnih dosotlkot nd zaietku leta 2004 - abturnaw
rftdrsen ba as?ekta delovnjd owga wdsfie egd kdtlrd P/i ? en sru za ideit)
.na sliereskup osti.ki aj bi ot lej bild zds arand kal to7a, ngitl dhiera iindstruktura
. noin Nuddtkon a Mkademskihr ilualih i \ sreie iika ?oboi ostfu padftjenih I
razmerju do tuzunniike ome klatue ISH. Znotai takine skupnoni tu ni vl ptunara
zt ktitiina misel i za nia situno ko teptualiza(ra Nal ani hikaz tnoteEn
intelektudl eRdrcdaue ematu ajholj zqoiient izjati awdekd je IS H Svtlane Sla?iak:
)Ko enk/dt ne wianek w4 tlu;hd ni doli d, dd ws roshtid ( Pti drusem aspektu, ki
:ddevt eposrcd o d qlizo dtlkulzat aldltor ovqa rotltta ISH, ?d drtoria ?tikazuje,
kdkoje nalolc na potllagi diskut2inega honzo td nosilcer in ositke now ahlasti ruzhnati
ntettalnoutilicitu anrlomne o tuzliinih in samattain ih osebnani, ki zase no deLlantirni
rutni netiio,daso intelekhuhi, dnalizo tiihorih beledilpa razktiru slob.tko prota,ie irc
kot alkrila btalilarno ndurnanost itl odpot tl.r iire, dinaniine s bErzi e misli ter
:nanstrete kohetente, nu k.ttetih ie znatosl ut?neliena Ta skupno mentalna po|e, tu
konotd|ijd, ki ie akalje disk rzar oreeawdtsnlSH, knelii nd odsatno\tiktitiine nisli
in rcflek\iie, na nezmo;norti Lliabikih fumula(i in nepasrcdnih kon|iontdcij z drus.iie
nislelini osehdmi z ineni itl ptii tki, ki sa asllovu (ndjsiba pazitirnih dli pd negdtinih)
reliten.idlnih runetii, pd lutli dryunentatiiskih wtis t znanostih 1A#na miiljet e, ki
n! ipaznav drugegu in d edinega, ie I izhodiliu neetiina, sdj ne zmorc prestopiti
hanasenizacijskesa hotizantd niilenja, I katercn ni ptostohi zu ditetzAtu.io lc tudi
redttonamno in zarutli spoznDne deazorientnanosti nuino veto I nedijski diskutz
nlimatije in konercialne (neaLihenl e) tosike, potemtdkett senitno t tuzneiu do
palnii ih ohlasti Tak(j zdniselo znansfie i lkupnasti, ki se konsolidnd lele ncsdtitna
ptek tumnewe1a skupnesa $rtu:nika(ne pu prckintelekhLilnih eldLromcii in disk sii),
kdkot tudi neryttirente znotsbeni diskutz sedaniih nosil<v oblosti no lSH, temeljei na
\onmbl enci $de jq ikftiiiin a aliktituni porlLasi ut iLitarne nilti(ne N nd rclleksiii
ektilicin ih zmot, itudidh natenalainelaharuciji konurbt), slu elenentdmi znaiilnost i
yedzna sbenesa niilje"ja, ki ie wdno hisfle o iobiatd niiljenjske okrik dru;benih ii
hunani.ttinih znd oni I Slownii Zdtudi teEd skdino zdskthljujoieea nent,llitetnesa
dispozjt a ie bit pui a ISH tudi mosoi in iz?eAdn tako rukoi hrcz odnevi in odpc'ru |
re?oeedne n dturbenem akoAu
At the nrctu leyel, especially ktuuqh the oniet ol discourse o .l drsctnire shstegtes of the
het po tr-holders dl the lnslibn Studiontn Htnahilatis Gtudadte School oJ the
II hdttEs, Lrubrana (ISII), fia took oret rhe powt postt s dt the sttt tto dftet o
senes oJ illesal de ts in ea y 2004, the atlicle eunines especntlly two aspech ofhe ne
leadershry's acnvry Iheftstohe reldtes tothe deaofthescrcnnfrc cond nlry, \hch\asto
be thcrudJter tonccirerl ds a still risid hicrdfthical struct ft wilh o N enphasis on
'acadetuc ntudls and nonktsh pto shess ofthose tubafthnated ta the Ii;H llrtdbltthneht-
l"ride such a.on tnilt there i o lpace lefl lot criti.al tho ght ar a tunted
cohce?tuahsatrcn of reaL* 1he dsekce af the )ne|| ntelle.h@l oder< 6 pefid?s nost
suc.i ctly erpressed i" a statenat b) the no ISH Dcdn Stetlana Slaplak: ,When you stop
beLethg, ),oM ehployer B no longet obliged to lsten to yoak Wth Ngdtd to the seco d
aspect, hich h directlyrelated ta the analysis afthe dir.. tsed by ke nenbers of fie
^es
nev lSlI leadersht?, the authot de tusttutes ho|| ke .lfcutstw honzon of rhe nN povet
hoLlers tm sene as a hasis lor unrNelli B the ncntdl n{omlty oIpt,"o erlly tUIere t
anAa t ono$ perca ahnes, decldrdtrely clqt to be Mtellectuals, yet the a alvstsof
'|ho
their te s Mveils a.leep propensiry lor trcb, ifnot ape btalihna istu, and Nersio toa
hvtq, dynanrc s bvesNe thousht akd s.1ekhrtc coherence, vhtch prcw.]e thefoukdatbns
ofstie ce Thn..nno tte,talfeld, this con otdtion, *hich coLltihnes he environ atof
the dscaunes used by the nev ISH leddetshtp, ls based on thc dbsetue ofcntrcdl tho ght
and relection, a d the inabiliry tofom dialosical lom ldtions and e saEe in direct
confrcttanons vtk na"te.l tndodudls holdtns .iferent vevs, htch both ptutde the basls
lat (eithetnesotiw ot pditic) relere tial relations as wll ds aEuncntative .hdins in s.iences
Th$la oftht hry,vhichdoesnota.knotte.lsekeoketa.lthedtllerent,Bfutula entd y
nethi.al, sin.e it i nabl. toAobeyo d the hmog.nising honzo af thihhnB,,ls evhich
there a ho space fot dtre$ficdhh h B also tor d tokahaus: becd se of ns perceptaal
disone kdnes\ it i! inditdblyweawd inta the medid dist. rse oI0mtuh arul n eftial
( eollberal) losrc. andkerefoftsenth h ftlahd to the pohttcdl?o||er Such d nonokofrhe
s.idtiJic.oM hity, tthi.h .onsoliddtes illelfdly negdtireb| by neds oJ on allegcd c.nn@
eneny (akd kot thtu gh Mtellectudl eldbaruttds dni dBc s ohr. as vell at the mpeftheftt
sciatiftd^u .t the cumt pawFhoaers at the lSH, hased.n smhotubular LnNledae,
^e
tnetnd d l uhltrdnan thauAhr (ahd hot on the rellechd of Ncfifi ed etnn. e n dnon of
ndlenak onrl elabotutbn 4 corcepts), qle the essential charucbnsliLt of preacientift.
thuhng, hl.h sttllfah.lahe"tdllydatetulhes the scope ofthlhktkgvnhn the soctdl scences
and hunanities inSlaeniu The Ftsch at lSH ws posrible ppcisely.lre to this enft ely
yorryug nentdl d6pa tt , vhtch dlso alloved n b be caftEd out vrtu4lly vtkout any
erho i at resinace Itun the in ediate so.ial dvitunndt
L drtrcle sur tu ?lan icra et A n@ers l'anlru d dis.otrs el les stratagics dtscutsies
onelles dcs tenants el tendntas des r6les AflEedhts d l'lsll llcole.les hottet itudes et
s.khcd h hdnes i LJ blJdnd qn se so t dccaparis, a ld suite d une ine des d.tbns non
liAales, des pastons clir duns celte inslit tioh tuone eh pfthrcr lrc dew dspects dr
fohctloh@hteht de .es ouredB responsabler Lepre ieravectestcel i de larepryratdtio
de la co mmd ti rcientifrqu. .on9"e dtsona$ etclustrehent conhe une structure
hrardrchry ertgtu dwcn acce t, noureotit I ISH, nh str lesntuels ( acadimiq rs
'atec
Ie .oralaire iniritable d ane pia sa.eh:lotale .!es s babernes .lans leurs relahons dwc la
noadLe noneh.larure; tlto de tu q e,dansle seind une hiirarchie dc ce lype, il ditpl s
de place pour me pe sae .ntique et une .ohcephohsanoh n dncie tle la ridhta soctole Ld
dahonsttuttoh.le L < odre ntellectuel noDeat praconisi pat Swtlana Sldpiak d, dans
'
une h@ne partie, nis en altttu par elk se tlo w .dcehtrt .ldns sa ddcldrdnan sttwnte '
( ,'1u nonett on tuus t ! crclez plut, le persot el estplusobliEidewuspraturIoreille,
Sous ]e seo d dspett, ruposonl catui-ln st I ahduse dmcte .les .l6cows petronnels des
ehbresdeldN telledwcno del acolepnrie en qterLbn,I alnetp de l'olti.leerpli.ite
sdlaeo de percsoir, it paiir dc l'honzon dnca$tfdes .es hoana x tehdrts du po tot.
re hlfotuni hehtale chez les ?e$onnes poundtu supposies atu diJlarenciaes et duhnanes
q i, de ?lus, flr o ?ldn dttlardti|;se ptuse tent cotuhe les ihtcllc.t els tohds tre I dtdb's.
q clq epe ngottu sedele rc textes do Nawiru e dispostho at noins prokrbtolitaift,
sina btalitdire tolLt court, el une ripuliid po / lo ?ehsae 4hdtu1q e et subrers\e donc
vwhte aust qae po t ld cahirc ce scte nfque qui repftsentenL le lotulenent de lu sci ence
Le chanqnenLal con u Jig tu t conne ld.ahnordnotd1ns ldqtelle bagnentleurs dtsca rs
Npose sur l'absence de ld pqsie cnnque etde la ilexiilt, sut l'inposibilitl desTotu ks
dialagtques .t des conjionhltio s diru.tes o des poehots prses p des penon es petsant
d tfttuehr, hdtspottakt let prika set oms,etq iso n la base des rapporb ftltfthtieLs et
a,ssi des chai es a,Lanentdtives dans les scieh.es Le rype de pensie trata .lans I arhcle qai
ne rcchhait pds .le I a tre et d dtllerent est l.ndane talene L non4thiqa. dis lc dlpdrt
parce q il e sail pas .dpoblc Lla sumohtet I hoflzan .le ?ehsae ho aqanaisankon iln ra
pdsd espdcepdr ne dtwrcilcano ftelle lape sie de ce rype n en pat u tonaheetelle
esL a caltle d'Me disanatutian d. .anhoissdh.e, Mirnablenent mbnquae,lats Ie d^catrs
htadldttq e de Id to ptonohotet dans la logirye co nercidle ( ,oJibl/al.), bref, elle est
seflile dans sa relqnon aD powoirs soliaux Like telle replasehtunon de la cM u atti
s.i.ntifrq cq i".se.ohsoldeq edeldgo nigatire,noye nantwe nemi ca n netppast
kt nan pas pat bs ilaharuLianN el les dtbub s.i.n fiq er, dths q@ h d5cotn prite du ent
sdehdlqae ethd pefthe t des tenants dctuek du powoir d I ISH b6t rb le sotuftdbalishe
de s@oir s r l'inerke et Mr lc e.lc a ii.ie x d ahe peksle trltorre (et nan pds sur tne
Nle d des erft B ftctLfides, st les atudes des ndunaw et sur l i labatutioh dcs coh.epts)
lament deux trats .arddtnstiqlLes tlimentoifts.!e ld peBie pfts.rcnnfque qu, ercare ot
.e tuoneh. ditemihe les ca.|res.]e petsae des sciqcet sociales et h ndines enskDt ie A
cause de ce dispositfde entalitts exLranment .dbdn ossdnt. le p tsch n I $ Irtpostble
ct ealfllt p/dtiqen.hrsdns ichoet ftdcnon dans le n ieu calt relet social imnAliat
Biloje ehljiro [. ] Ftuz?alosiia enatnosti I I Ubosi pesjan maru bni prcsta;en zdtudi slurbe
Tuliti mord z nlkori Toda, zdkqi prcdmenoj? Galo nasite, zlon pnv, st/aianskd
hipokriziid, neusnilje bafiatizen, ki se ?ortdtta kot dko
Uvod
r
lSH - lnstitutum studiorum humaritalis - kateregaidejni pobudnik, real,zator ustanovitve nr
dlhovnr vodja uslanove, ka&rsra F bila usranovijcna, njenili lrojoktov ter razkrovah dejavnosti je
bilDra8o B Rolrr - je bil sprya mziskovaini zavod (ned letoma 1992ln 1995), ,ato pa se le
translormlralv tatulteto zapodiplomski humanistiani studij (1995) Sama sem na insrit!ciii
pretivela 7lt (199?-2001); od tesa pna itiri leLa kol mlada razisrola[a, k, so ji podobno taror
drugin MR na ISH z zamjanjem o hudi nnanani stiski, K jo je nepresruo lrikMovala direktodca
lSHDrasjcaBac, nainstituciji odLesnjlj domala res denarza malenalna sredstva (o ten vea v
alanku SabineMihelj v prla!.joai slevilki revije), zadnja rri lera kor ncllaada zuanjasodelavka
(kaLer niz.llaaani vloieni tapilal v insLitucijo - u.ednilto delo znanstvere revile, prevaJanje
zna.sivemh besedil, poslaviiev salerijskesa prosrord, orsuizacija in jaodba Gzstav, orsuizaclain
koordinaclja epistomia! ekc,je. orydizacija mednarodnega rolokvija, orsanizac'la druzabnih
sreaanj, neplaaan sldep.i del CRP raziskare )Obravlaru.je kuLrure r slovenskih medijih( in se kaj
znaia !o uradnih parametrih za alaoBke honoade vsaj l5 millonov tolarjev)
I Michel Fatcal].t v lrali da zrarl: .l po Balibe 2004, str ] 17 Glej tudi tabelo ,Shematizaciia
lunkcij in pozicij nekaterih sodelavcev in sodelavl na lakullet ISH pred in po p.evzemu oblasli
sponladl 2004{ na koncu prialjoae slevilke rsije
r Ne sme nam uiti nili to, davsisodelavci in sodelavlc ISH nisovselej nasropali pod okiljem ISH,
am!a] lod .azliarlmi kovtrimi orsanizaciiaml Dcloma ie to mosoae relotiti z djstvom, da so bili
tudi sicer zaposlenina razliinih institucijah. saj ISH ni zmogel vselel zalosliti vseh. ti b]bi]]
lripavljenl delovati v njegovem okviru, deloma pajc vcndtulc ro teba lripbati tudi bolj
lratsmatianim, v nekatenh ,rimerih paludi lulratiwim oz merkantilnin aspekLom delovanla
posanezn,h sodelarcev in sodelavk ISH, za tatre jc bll ISH lc prlloznosrd zasluzek in ilsrrumcnt
druibene promocije. kada.je Daa bila konjunktun ugodna
I KoL alto.ica alanka h urcdnica diskurziwesa maieriala v pti:loEi
l,ttl Linsuanl ISH Inpeni -
tra8menriiz arhiva diskurzov in izjd! Dpendix dlskurzlvno gradlvo k dlankuiv nadaljevanju
cltitunikotAdLinEuatu,aemursledizaro.ednastevilkadiskurza,kakorjenavdlavpriloEi),ki
alanku sledi, nimam ne preterzlc, da bizajela lotaldiskuzor in vseh rjim prlpad ajoaih pomenov ln
uainlov terololi teh disturzov zgrajeiesa dosajrnjd na ISH na zdaettu letd 2004, pa ludi ne ielje.
da bl izarpala problenatiko, kl se kaie skozi razne.jamed naenl strani odpdo, za objektivaciie
dolemljiyo diskurziyno strutturo, in represiyno. za objellivacre nedosLopno dislurzivno rukturo
o a drusl strmi Prcdmer prcuaevania- ki se stozl diskurze, ki so kozili na ISH in sirse, zastavlja, ic
Frekonplelsen ln preai p.evea razlianlh lroblemslih polj, da bi ga bilo Dogoae zadovolj'vo pojasnlli
zsolj z nujno pdcjalno in altoEko loldljnraro !{slektiyoi rflcktira li jn ocjonalno pojasnid ea jc
mogoae le s senjo resnih itudlj, ki z rzlianih zo.nih lolov osvelljujejo dtubne partikularnosli'n
dtuih, K pa postopona in dcltcposlopnosiljc priauioaa monoerafiia o ISH - sestavijo mozaik
neke rellnosti, za ldLero sen prelriaand, daje anahronlstia.a n' neva.na v svoji (spononatran,
inicnci surovosa iztljuaevdja drusaac mlsleaih poMmcznilov in losamcznic (z ISH) Bralcu in
bralk za.ddi laZjega.aTumevanla alanlG, p.edlagan,.aj sr nalprej v celotr prebere lrilogo;U
LitE an ISH Inletii (nafi^ pa udi ru briko ,Objava nIa Lerih dokumcntov(), saj bo iz soloslaviiev
ledvodno znal ludi san irluiarli nelarere ponene i. vrzell, ktjih v nadaljevanlu objektiviram(o)
Ba lhar 2004 srr ll?
Michel FoucaulLv l/drilo:r,,i4i./ po Baliba.2004.s1. 117
Za,odhod{ iz lnstltlci.ie (ISH) uporabljam razliane slacolc, ki ne lzmza io {clcj cnatih rulocov
rdhodd Teh razlogov tudi ni mogoae prisilno unificirali, sal smo ljudje. ki smo nNti.ucllo dokonano
apustlli, bili v to korec konc ev lrisil.,en 1i d o zadnjeea lrcnutka smo naEca sku iali naj ti mjnimalno
!\upn. podlago za sobivanje s lolegi ir holesicami, zatatere sno danes lali(o ]e prepnaani. da jih
znanosrzanima zsolj kol kinka druzbenesa povzletniitva v konfliktrcm aasu (!a zaaetku leta
1004) smo izarpali vs mozrosti, [ijih za minimalno institucronalno soz]lje.udita lormalnaln
:ravra konrunikacija ned razlianini ilte.esnimi siranmi Taprizademrja so se v okolju kohsov ln
elesic, od kare.ih trihae niiTlazal niti najmaniiesa zanimanjaza poTnavanje p.avnih aktov
.nlruc'le, seveda morala izkaza(zajalova, vendar so bila nljm in polEbna poteza v proces!
::zint*racije le zndsivene institucije, kaler !ovo vodsLvo seje ie pred naslokom na oblast
:.loailo resrruktu.iratl razme.ja !a hstituciji injih uskladiti s lol1ilatro (vdor ldcolosijc v znmost
ii.zi politiko:prihajajoaa ultra desnica in.jeni represivm pnjemi) te.lomercialno lonlunlldro
,aor ideolosije v znanosi skozi medije: popllizem v znarosri, konercialna ! speirost, medijska
aTiynost, poljubnost klepetanja o znanstvenih objekiih, pojmih in konceptih, uv.iaanje poDularnih
Ziveli v druzbi, pravi Michel Foucault, nanrca pomeni Zivcti tako, dajo rdclovanje
na druga delovanla mozno( in da Ddejansko poteka(. pri aeme.to nikakor ne pomeni.
da so doloaena obstojcaa oblaslna razmcda nujna, paa pa pomeni, da je slchcrno
obiastno mzmerje potrebno budno spremljari, postavljati pod vprasaj, analizirati in
alaikov r Tndnsrveno bibliosrafijo erc ) Priodhodu z ISHje ilo ie.anj gledamo stozi dishurziv.e
stralesile rn skozr doknmeare, ki jihje bojdazaradl oerozanja instltucije (,rc iiiio() s sirdi
kritialih (zunanjlh) sodlarcev in sodelavk - proizvedlo novo lodstro lSH, 2a opresrven lregon in
izktuailev drusaae nisleaih Zapliemo orej lahko, dajc bil odhod h@lcktualcev h itrteleltualk, kl
so odiliiT lSH,/.,iil/e, in izrrr?,, da saje vveaini pn erovdoloaaldetianamela(noralna
oeo.aenosinad postopkl, zavajal.il nr poneverbami ekile novesa vodstvaizaimend nosilcc! novesa
vodstva ISH slej uvodv rubriko,Ohjava nIalerlh dokumentov( in mbelo,Shenarizacija (na
loncu E ilevilke), posojevala pa so sa neeksllicirara maclnal9rasania v dezi s tcmcLjlimi zastavk
NVp.aianja so slcer remeljna, venda.unje p.lcujoai alatrckne mo.e zadovoliivo odsovoriti Artorlca
tudi nima iluzije, daje lseh 8 lludr zapusLilo insLitucijo zaradi podobnih ali celo enatil razlogor. to
bitila huda pocnostavlicx vendarLc pa ostaja dejsrvo, daje bll(!o)son ckscesle deltantnosli
(pravie, komunikacijske, Iinanane. dilamacijste ipd ), s taLeroje ukoj nasloprlo nolo vodstlo - in
p.ilemlmamlmislihadninistrativnoindelGnskoollast,vvsehoznihprchudinjcpriosebah,
kalerih erika ima ie ved.o .ero tunkcijo, kako. smo re omenili, zbujal moralno/etiano og..aenje
Ker se skozi razlane do|lnenle h, upam, prek rcea tudl skozi nadaljevarjc ala akaic, daje bil
ISH koL institucija sicer usranovljen v okolju, ki da mu srrulLurno ndsilje nr srmga Date.nalisiand
hicrarl zaciia na hsrit!cioralni ravni lnhcrcntna in iuje potcmrakcm vse od usianolihr v sebi nosil
ralodlrana tudl sarn,je venetno edna instanca. kle raznerja oblasli na ISH d.Zala.a kralko. da
niso cskalirala v neeanvni smeri, bildckan insiiiuciie Doeo B Roiar(znaailna patoloslja Slovenije
in druglh provnrc, kjernl lelko kohe/vnihjeder drugaanosli. kl bi znoela izpeijalial vsal zaded
translornacijo zadusljilc homosenizactjsko rcahosti, aaailnc zazakoria,je vrem, dd icvedno
prevea odvisno od enega sameea alovele ) Detanovalzvedbenamoazanjegovekoleeenrlolegice
!i, kakor scm slrva sama menik, izvirala lz njlhovih spoznavnih razmeriido njesovih perlhcrtnih
2nanstvenih relerenc alr iz nlrhovega spoilovanla do nlegovrh dosezlov in osebnosme rntegntele (vse
prckmah mi ic bilo lasno, da zndstvcnih del Dmsa B Rotarjd njccovi kolsi vainoma slloh liso
brali. taj iele, dabl se do ijih opredeljevali v peflnrenrnl znan(veni diskusiji inkarjeiebolj
ncverjetno, za ob[kovanjc aanstvcne skupnosti pa ncvzdrzoo, njegovih dcl nikdd niso lavajal1,
derudi so se lorevali podobnih ali endlih problemarik) lzviralaje p.edvsem lz nlihore udobnosLi in
lz pslhopa oloikih vz.okol ? er nelatio@h: 1,2 ki\dc kalcqov in koleslc, karcrih kolcsialnosr ln
poDoa prilzvedbiustanovrlve, pripravi in realizacrji projerrov, Da ludi pn iirjenjaznansllenega
oNczja, od katcresa bi imeli nekaitudi koleei/kolesice alj studeltjc/studenrke,je bila mnrimalna ali
celo nlana Vealnoma so tolegi Draga B Rotarja loreli le varno sluito s ain rna.j osebnlml
ansaumajii ena od laklh !dobnost Zelcalh usluibenkje bila tudi Svetlma Slapiak. za tatere duZbo se
le Drago B Rotar veakral osebno poregovalprira2lianih drzavnih nstancah. sana pa saje lela 2004
ldkoj po umesdtvind aelollstilucije brezobzirno lreendla (ne le njesa) vzasnovitrkinc
orsanizacijeje Lako od vsega zaaetha netaj Deriidnega oz gnilega, saj. kakor prariBallbar (2004. stl
40) naposlcd instirucionalne zgodovinc nikoli rc moremo loaid od naaina, na ka@reed so bilc
zasnovane i. oblilovane same identileLe ndinstiluclji I'ri 1em grep.i ISH 2aizhodiiani razto.at
iudivumovmju bisiva zndstvclc ilstiruclje:na oni strdi jc ta bila zasnovana po idcalu
huranrsria ega nrrelektualneCa kolegija koL zasebna nesistenrska sngularna inteiekiualna ustanova,
katcrc vcalna sodclavccv pa seje kmalu zaaela obnaian kot saboicrska ekipa najboli lenesa
nrdustnjslesa obrala, Ljer delavci sabotirajo ali zabuiavalo, lddar le n'o.ejo. nt ne sodelulejo v
slupnem delu Na drugi strmi pa je pe.lldnos I ISH od Bega zaaet|a tudi v tem, da ie na samem
zaaetku vlorh sodelavcer ln sodelavr niso bjli nitj prjbliino nakoyedni Zato so zaaelna.
nemalobat lotlaacna in zamolaana nesimetriana razmerja nerehno grozila, da bodo z odsotnosljo
pozitime idenl,fikacije in i.vesticije v skupne projekte, Iri bi ta mzmcda lejpakrudi kasncjc lahko
uravnovesjli, slod.jcdla pozitlvno eradnjo lnstitnc,je Obe notanji proGlovji sLa delanu jemall
sleherno moznost, da bi uresnidil in stiiucijo, l.aksna je bila zamjiljenaoz. katrsla je bila idejno
zasnovana (mimosrede, trovo vodstvo ISH to Rota.jevo idejno zasnovo. od katere sele v vseh
postedih zasutalo 2a 180%, v Drosdmskih knjizicahjn naspletnih slrueh se vdno vzdrZujc kot
knnl(o. kot svoj domnewi..edo), zaradi aesarje lodliral mlade nadarjene in akt'me kadre, da bi
izpolnili intelektualno in socialno Drdznino, kije ISH delala bolj za zbiralisae duhov takor za elirno
znansiveno ustanovo Osnovni dispozidvlSHle bil videli lak:od lasLnega koleglja nenehno slabljeni
dekan, ki sicerima za seboj iiriepomembne intcloktualne dosZke, etiano drzo ter subrllno ln trdno
voljo, poEbno za transfo.macljo polavedrosli z odprtim, a kntianih duhom, na drugi strani pa
bolj ali manj Ietargiani profesonri kolsij, olromljen z bolj malo dinmianesa, zndNtveftsa duha,
vend{r Da z jzruito sveaeniikimln sbianim ,agonom, ki sa ne zanima kolesjalno delovanje
zranswene sk!pno$], [i nitatorne zmore iiye inttektudlne deb,t, kireaor redno izdajali
tvije, ti bivsbovala laj rca odlriloznostno napaberkovmih alankov p.ocriranrh sodelarcev
rn rijebrez izvi.nesa intelektuahesa loienciala za ursniairev celo lastnih, kaj sclc
'n$1tucije.
stupnjh, za promociio takulreie reprezentativnih, znanstveno elabonnnih ln zaznanstleno
stup.ost kohezivnlh projettov Tellonika tesa dvojnesa nesatiy!sa ravnotozja, ki vsebuje skajm
omejn prostor simboLlzacije iltelektualnih vloe, h !aje blla za vealno starejsih toleeov ]n kolegic
skajno udobna.je bih v temelju Dremakrjena in spodjedenas nastolom skupine mladih kritiatrih in
$osobnih itrtelcktualcev in lntelktuaik (okoli Ieia 2000), K so bili sposob.i na ISH zasnovatl lasten
prosio.' ilvahen kolegij. utemeljen na delu, solidunosti in dialqu Det@, ](jje znal opaziri rvo
jedro austvenc skupnosil,je aktiwo !od!r.a]lobDde podiplomsldh iludenlovin Siudentt oz
mladih doltrorjev in doktoric ( m aEi komu j lrck prosrma frucosko{lovcnskih srudrjstih imcda}
&ote6, pa tudi z dnelmi posftddanli in pnporoaili omosoail blvanje v Panzuln ielde d.usie, za
ke vsaj v aasu mojes, sodelovanjdz institucijo ni skbelpravnihae od drusih lrofesorjev in
prolesorjc), sodeldal je v Darsikaterem proJektu nlaliih kot starelsr kolega i. konaltant, ne da bi
mlalse lludl poskuial tako.l@li deklasiran a[ upombiri za svojo promocijo ali lor delovno si]o za
*oje projette, bil je odpri do ki[ane refleksije (glej tndi Rotar 2005. op 90 o kadrovanJu) Zdi se,
dajetisti del prolesorekesa tadra, kijevinsntucijo na kolsialni ravni vlozil lajmuj, tomaj aakal
da se reaktivira staE al,lomaiizira.a rnercija insutucije, kilevladala pred nastolom rcvije,rtlorror
/SI/ in drqih lrojkrov olajiih kolesoy in koleelc, in z njo vred stmkturno nasilje ponlzne
subsidjralosLi i, prjvzdignjene seniornosti lnstitucra seje s ten, taloj po odhodu krilianih Ijudi.
poBen izenaaila s Bloherno od - $aj v intelektualnem smislu - rcdundutnih jnstitlcij I Sloveniji,
..t!di se.je skusala v dobrih l0letih pnzadevanj in angazmalamnogih ljudi ohraniu tol
nrelektualni prostor, znotraj tate.Ea n vljajo visceralno utiinreleLtualli mehdizmi, od kaiedh
smojih rckaj msteli v prejinjem sLavku
Foucaull 1991, stl 15-16 rsq
r0
Za presled nad io nezdoznostjo komunlkaclje in ars!mntnane tonfronlacrje clci rub'iko:
,Objava nekalerih dokumitov{ na koncu priaujoac iLeviltei lako onenjena rubrita kakor rudi
ptilol nfut Lthsuan {kp auioaemu alartu -ludl kor emostojni bosedi| daiera dober preslcd
;a{iirnziro razlia ina spoznavnlma lipoma d6kurzov ljudi, ki so na ISH ostali in tisrimi, ki so ISH
I Glede na.lrastianc uainke obrekovd.j v olurlh lokalne Falnosti (in edcn od Gh drastiinih
!ainkov je bila v lonani konsekvdrci tudiizkliuditev z lSHl lahko lc slurid, da dob*en del dlfaDacil
ln tonstrukcij o neni, ti so se tonsolidirale po zakotjih ISH ln brikone tudi inie. sajjc Yenja
rnajhna,lenobnih in pnvosaliivih prenasalccv lrdaev !a mrsoli. navsczadnje sem poleg iega kiti'no
dngazima v dveh obscznih poljih produlcije spoznaq (kullurno_umeiniiken ii znanstvene l,
brtaas pnhajaiz dvBh obrekovalskih,virov( Naijn zaradi etianezastavitve pii'uio'ega besedila ir
brez kakc slabe vesti Dkaj razsrncm MalovrednosL zasnvkov i. okoll njlju idplhl.ienih konsLrutclj
in ju
sc seve.la lokaie takoj. ko ti dve preprosti zrYljenFki dejstlii4zamemo iz s.enjstesa konteksia
/a ppola\r.ornofd'o qec_oce'Jrr'/clo,'/dvl"'sioo\ore l4Tnanrecncp'me rr ur
drueeEa lGkor preprosli in odsovorni drzavlianisli izbiri lz njriu v nentalno uravloEzenem okolju'
kjerdrzavljdine presiopajo lraea inrimno* sodrZavljanov trihae ne bi mosel kovadlosebnega
dobiaka zase, slloh Da ne bi oosel raaunatlna tato [omogenzlrano
podpo'o pri lin'u
pos.edno sprevrZen in morallsliaen F 'redno
sisiem v'ednoi} S!orenlli
{loloae h oseb, kar kazc, kako
P.v,i odleta 1999 ii{nvinlimne razmcriu z Draeom B Rotarjcm, senzibllniD krjeb'l
po lunkciji paa {iekanISH 12 teea osebnega razmeia na ISHv vseh letil ndjine skupnosLi'lovekon,
nso
izhajale nitakine Bateriahe ali loli.e druse koristi, na raterebi se hhko lokalni noralsnl sloj1h
zastrbljenoslih ulraviaero sklicevali: vse letalsko karte 2a srudijska bivarja ! tuiinlscm pla'ala sama
(cclo te.laj, ko bijih monl kiti lSH, saj sem tam b1]a 4leo raposlena ror mlada raTiskovalka) o
neplaaatrcm delu pri zldsrveni reviji, orsanizactii nnogih znanstvenlh dlskuslj, lostavilli salerije
na lSH, orsanizac,ji osmlh umelniiklh razstav idr slloh r e goto.im Prej narobc, kakor v slojm
alantu opozada Sabina l\rihelj, sem tudisanamed oikodovuci zd materialna vedstva, lli naj bijih
mladi tuzBkovalci in nziskoralke v letlh n sposablaLl.la n a I SH dobili ,e/ ' apnd Po ! invi 12 Pa'iza
I er, ? 001 sem kot brczDoselna od ila na zavod za zanoslovanje Odtlej sem
se skomno prezivljak s
prcvajanFn in z literai,rimi objavamir robeno od nojih del ra ISH, z izFno 150 000 slr ni bilo
plaiano, dcldla pa nisem nia marj kakor prej, sai rm rmoiro menila daje vredno, sai so se
okoli revij zaaell kazatl obri8iZive in dinmianc znan$rene skulnosLi dsii zaradi nenehnih
angaimajey, kisycdaniso bilimlaani ali navlde2nl, ampal odgoyorni in kritiatri lo6osi v lokalno
reprezentacijsko real,rost, ti se jim je po nelaj ltih lridruzila se skb za prezivetle, deloma pa tudi
2aradi vea hudih bolezniv druzini v predvidenem rol(u nl*m utegnila dokonaau doktorsk teze
To mc d prctirano skrbelo, saj sem vmes nardila d@olj (objaE 10 lojle, vea znanstvenih alankov v
slovensalnl in y drusihjzikih, delo na znanstvenih pmje|tih, zelo vellko prevodov, urejuje
zlmstvene revlje v skupnen obsegu okoli 1400 srrmi,Ica modneodnih orsanizacij idr ), da sem
zopet znoino - mislila, da so moji koleslin kolesrce na ISH kal od tega oprzjlj in da bodo, aejih Zc
yrbinsko noje preolupacije ne zdnimajo, znali douoeil in rammcti, da nismo vsl erak, in da tud,
naia vlasanja niso istovrstna Seveda nibilo tako Danes precej bolje vem, da rjsti jltelkiualci in
intclekrualke, kj ntkdar riso sami sBdili kak piotriBke jlfrastrukture in ne zasnovallin dqarslo
tudl izpeljali kake iatne ruiskave al1 studije, ki s nlkdar niso prlzaderali, da bi v slovenskem jeziku
za syoj studerte .a.ed111 dostopne temeljn ttrste iz posamezne discipline (ie manke je deloma
skuial potnvaii prav Morr'ir.1,S9), mpak Belej Drevidno puijo le na io, da so na )prayj strani(
Gubvemiie in podredljivosLdo oblrsti), das njihov disklrz ujema s prevladnloalm slovarjen liste
poltia.e opcije, v katero bi se hoteliuvrsaatr, in se intelktudlnim grrdbiiaem zmerom pridruzijo
kasneje, koje nanjih ie vselostorjeno in ko sc deI posaaa (ae sein ko sez.ebijo ie,niciatorjev
projektov. snoyalcev jn lionirs|ih delavcex !a si naposled lahko redelijo sezaslus), nc morcjo v
celoti ati celo sploh nenorejo mzumeli, kakala enersija in kolikila vztrajnost rn napor stapotrebna
zazasnovo in i4odbo omcnjenlh zastavkov in za upeljavo od prevladujoae miselne sheme okolja
drusaallh projeklov Vendarle paje io. da izvnnosti in pertinentnemu sloznawemu horizontu
znanstrene misli nekateri slorcnsU intelektuald ne zmorejo slediti, eno, nekaj lovsom drus*a !aje,
ae r ti, kijih odlikuje skuDno nerazuneyanje! zdnzijov enorrc aredo in nasto?i.jo protiljudem, h v
:vojem tivljenju domalavse delovanje podrqajo elaboraclji vsehln, ie natana!je, po8kusom
lzposrave posojeyza elabotucijo vsebin, saj iele ustrezne okoljlaino oDosoaijo to elaboracijo
Stratla, ko som s Collcsium Bldapesrsvojemu menrorjd (di Pet Vodopivcu) in kohentorjema
(dr Mani Ye.lrnella ln dr JaDzu Justinu) poslala poslavja doktorata, sem .azen prl komento.ici,
r' nije takoj poslala svojc priponbe naletela na nenaraden molt Meniorju in nato alanu komi sije
za oceno, Pet Vodopilcu, sm zato pisaladaljso pismo, kjer semsa lrosila, da se do mojeea dela
\ endade ndvoumno opredeii, saj sicer .e ven, loj z drugim delom doktoruta To je ndodil z
obotavljanlem in na doraj nenavaden in zlaailno ambivalenren naain v pnnu (21 juniia 2003), v
lateresa uyodu bi semi mendand pnblizal (l) z donneynin,razumevanjem( in ,odobrayanjem (,
na koncu pa mi je vendarle sporoai l, da ,vsekakor !e more vea bin moj menro.( Ni pa te $oje
]dlodnye, daodstola kot alan lomisile, nato ne uslno in nerisno sporoail ustreznjm orsuom na
ISH, Ije. bi to dobesedno pomenilo rupad komisijc Sama sem v lobdeaem polozaju, b.ez
nehernesa sisnala z ISH, pos|usila nalh novega ocenjevalca oz ocenjevalko, vendar so melri tm
itu8i, podob.o brez!royni in tretransldltni dogodkj, ki so se tmalu zatem anlrll na lSH,
:rehiiel Drusi komen lor in nato alan tomisije za oceno, ,anez J ustin, se v dezi z mojo rezo sploh
1i nikdar oglasil. narveaj svojo sonjo lroti meni in 3e nekzterim dmsim tolegon in tolegican le
linhroniztalz oaitno veainstin mnenjen svojih proiesorskih in administrativnih kolsov !a ISH, !e
ja bi o len, pa rudi, denino, o ponomi izvolitvi za aslsteniski nuiy kje bila v posroptu h je osrala
,-r.z epilosa, mcd kdorloli karkoli sporoail Ta naain tihega in zahrblnesd deloyanja, kjer d nia
::sno in nedvounno, ampak se vse odvija v nckakini sivi coai pol zasebrih in poljavnih logovorov
:r neolrijenljive oralne lransnlslje, ki nanoben naainne korcspondiras stvdnjmi lodatki, bomo
rrso enako distribuirane med razNkovalci glede na ojihov druzbeni izvor, njihov spol,
r1i bolje, glede na njrhov druzbeni izvor in spol(i3, vcndar ostaja dejstvo, da Je negativna
- C,i bo,r2Je seveda tu zeLo pomembno in legitimo vpraianje, meripa r prvl rn1, na morebitne
r anoviteljske benelicije Le zasebne institucije
\!a o Gm Kotnik 2005ai Bourdieu 2002 in 2004; Rot,r 2002b,2004a,2004b in 2005
'Lornil2005a, $.71
{lrhnsser 1985 srr 9?
Bourdieu 200,1 str 70
D lrusLrativn primer teeaje klijsa Sletlane Slapiak z naslorc n znnske lkone XY staktjd (Utud zn
zensko politiko, Ljubljua,2000), v kareriie zbranih nckaj desel lcajiih besedil, pretezno
publicistianc narrve (kolumn) brez.eferencialnga alaratal! brez seznama literaturc Besedila te, !
aameri bombasLrano ,feministiane(, v l4odbi pa mraave in z hlbndno metaiof,ko prpojen pop
kolekc,je, bl sicerbila Njoo potrebna poclobljene diskurziwe in semantianc ana lize lonolatihcsa
pol.ja (nekaj o tem slej v opombahk ala*u Kramberser 2005b) 1n srem ostre tritike izreaenesa
Vn.Ur do lu Ee lpo rn praY iudi zbrhljana, ekskulzivstiana ln slabo napisana dla v
demokatianem sveiu obstajajo, beE jih !aa, rdor jih bre veaja tezava j, da je ia knjisa m ed
bibliosnqiami lazisrovalcev n, lzum (Cobis, vpisana kot $rokovna nonosrafra, niena srbsld in
nakedonslti pendanr (lredloslavljam, da sre za isto tnjigo ali Baj za dne reciklazle ve'zije. salle
ndslovprlvseh enat) !a starazvriaena celo kot znanstveni monosrarri, karledvomno pdaa o
nc!ninenhosrl klasifikacUstega sistema in ska.jni neromletentnosti ihtih bibliotckarjet/
bibliotekark, ki so delaQlsati Poddekiz )oscbne bibliosrafiie( Svetlane Slaliat zaobdobjemed
ls?l-2005. naveden na staneh IZUMICOBISS, ki ob zapisanem nemea nili ne zbuja kake posebne
osuplosti, kar sev.la ne pomeni, da ri rftden najo$relse kitike sistema delovdja in evalvaci.ie
zranosti v Sloveriji, paje, daie omenjena sospa doslej sodelovala v treh raziskovalnih projektih (in
vrjeino ne src zsoli za llnancila.j treh let njcnesa zivljenja, mlar brzkonc va, ej so projekti
lraviloma dveletni aliirilernr, katerih kooanaraziskovalna Poroaila skupaj obsessio 19 tolio slrmi
(!) Kako naj si pn Gn zuiiljdno kako hudo inlelektDalno vnemo nr opevano )intelekluaLno
.adovcdnost( osebe, kiv tem aasu nl opravliala nirinobne drDge obrcmenjujoae instrucionalne
sluine, ki bi lahko bila olajSeElna okoliiatna nastanta tega !bornesa snopiaa sttani
:! Badiou 1996
:LMurray200l, str.2$4 Po Jeflreyu M!fiayu bomo sledili razlirjonmu konceptu eLiane oblisacije
y dislorzu, ki je i2popolnjera shema Bu.kove etiane sheme v shenoje uesena etiana oblisaci.ia, po
kateri je (vlliv Ll:vlnasa) drrs, tenelini vir eri-ke tista K nas ,a8ovarja in v razmerju do
kare.eje etikanasesa delovarJa bistveno dolodena Se'nstanca,nekaj bmed o konceptu: Bu.ke je v eiani
rhBmi y oslredj posravljal Eibalcd Eovornsa dejanja (asert), dasesa paje reducnal zsolj naaspekt
scetre, zato Murray predlasa novo konceptualno shemo za dalizo diskurzivnih formacrj, pri kateri
a najpomembnejii katesoriji prav maliza
"klica
lzFeEz", iz kateregaje mogode deducirati eLldni
lod, in aMlizr odsovonosti, skozi katero lrrs, omejuje moa oz uainkovmje sibalca sovorne8a
d.lanja Mufiay seveda drugegu ypelje kot suvereno enliteto in ne tot derivat prvega g]balca
roounitacile Ce slozl Lako zastavljeno shemo beremo etiana .aznerja v pogovoru mcd Srerlatro
Slapiak(oscbo, kinatupaz umd.e lozicijo,v funkciji dekanje( roisibalka posovora) ln vladon
Kortuton (kol v tugovor uradno pombljenim dfrg,rr), vidimo, dau.adna osebamstopa surovo,
nnbolno nasilno inmololoiko, z voaprej zdstavljenimi cilji in izjavami,lijih skuialodtakn,tl
,r-!.rr kl naj bijlh alirmirala ze sAma p.isoLnost d.rgega ne Eledenavsebinoinlorek
: esovega diskurza, kiv tej isn gibalk poEovor, sDloh ni lredposrayljen kot akte. Gosla Slapiat se
rrh Gga v lastnl lnDozicili monoloea, podtikanja6apEj pripravljenih izjav in obtozb drrs.n! (nc
. \'ladu Kotniku, anpak skozenj tudi ,bivsemu prijatelju( DraEu Rorarju) celo skuia Dnkazati tot
:.j-qovorna oseba. rijo bolj kakor vse zanima ln zadeva eLika (ta obsesla z erlko, kijev denih
4avah lermanenina rekunca,je sjgnitikatuna) Vseto, recimo mu,politiino koretno(
?prezanje paleujeto v absoluttro izoeibanF sleheme konkelne odsovornosti do aesekoliralnesa
_ r dcnarne prikajsanosti M R na lSH, eksistn ce vldda Kotnika in drusih Dudi, ti dothnrajo, Da
< l,h ISH znebi, znanstvenih elaboracr. rzreiirve medaLoreskih in instituclonallih problemov ctc,
cn.c kotrcey do funkciolirdja imrtuciio, na aolo katere seje - ieveda z lodpo.o sebi podobnih -
rGzayihtela) Kr,oseba v lunkclji detanje( ne odeovorja na zastavtena wrasarja ddsdsa, ker
_: dma namena reiiii,lGrne reasira m kric drrsesd, j njeno delovanje v temelju neeliano in
-rralno sporno, n slede na 10, taj bl si rada pnlisala tolsanopodobo Na d.ug strani pogorora
:r imamo dnlg.sa, Uada Kotdka kije prisel !o lorrdilo o doktoriruiu, kije oiitno moralno
i:n.an ob inknminaciji sebe in bivsega delana, obenem pa vseskor ohranja odsovortro in
:srojanstveno drzo zjasro zamjeniD poljem la(ne o4ovomosriin z inteligentnim omejenavnjen
: -rai gibalke pogovora, hi se v teku posovora sama zapleta v najbot neve.jehe konrradikcije Glej
r:iKornik 2005c, pa rudi 2005a in 2005d
Za konec uvoda se nekaj stavkov, ki bodo pojasaih naslov dlanka Pri naslow
Lingua ISH Imperu gre z pafiftazo dela nemskega ltlologa in strokovnjaka za
frarcosko literaturo (tudi za razsvotljensLvo) victoia Klempereda (1881_1960)
Klemperer, kl te kot Jud predvsem po )zaslugi( poroke z Anjko (1. i )pdvjlegirani
mesa zakon() prezlvel nacisLiani rezim, je leta 1947 (v bivsi Nomski demokratiaDr
republiki) izdal delo z ijjslovor|il LillglLd TbttiL Imlena (LTl),k1je pionirska reflekjja
totahiamega diskuza Danes delo velJa za temeljno referenoo pri Studiju disku.za v
6asu nacistiano ideologije v Tretjem Reichu.':r Knjiga je nekaksen kompendij
Klemperjerjevega razNkovalnega proJokta, zastavljenega kot zbiranje posebnosti
diskurza, fragmentov disl:urza, ujav, notic, sloganov, govorov, noviak, zatonskrl
predlogov, slengaipd., skratka, govorice, kije krozilavvsakdanjem Z llenju v Nemaiji
I Zaboljsi presle.l nad insim konrekston neoliberaln ideoloslje tn njene volucije s] Rotar2005i
Bourdieu 2002b in dosj alanlov Piera Bourdieuia in Lodca Wacq!ant! z naslovom
, Dekonstrukrja , eoriberalizma(, ki sem ga uredilaza4l 4te\itko Dtuibastavih tuz ara za rasistiane
in totaliLar.e uai*e neoljberalizma el Wieviorkd 199 8 in Krmberyer 2005b: za vdor te ideologije v
izobrazeuLli sistem nrzanjcno devanac,jo iolstva, Kjev neollberalizmu prceDnrano kot
lodjotniita dejamosr, !a slej Laval2005 -ll nInPetii:A PhiLnagii s NaQbaok
':r
Za anelcski lreyod glej aa guoge aJ the lhitd Reich / Linuuo
Athlone P.es, 1999: za irancoskl prevod Klemperer 1996a Nacdstmniie Klemlererju pisne in
aasopiMe lnformacre domov prinasalaZnd, saj auje bilo kot ludu prepovedano brati aasopis.je in
hoditi v tnjiznlce, na drusi strani pa siie vestno belezil ustna prjaevanja, osebne tise ljudi.
lripombc kolosov in prijareljcY komonta.je neznmcv in arademskih koLe8ov, minorne drubable
replike. naeovore, Iraz, radijske eovore, zapise na pos @rjih, lctauh ipd V izhodisau pa se je oprl na
Friedricha Schillerja in ra njesolo misel ,Jezik, ki zate pesni,n misli( (,Sprache, die nir dich
dichtet und denl<t(, cl Krelzenbacher 2001() NelGj o recelciji prte izdaje knjise (leta 1947) iryemo
p.i Kretzcnbache.jd (2003) XniiBaje ledal bila dobro s!)rejeo naVzhodu, medtem koievredmji
Zrhodni Nenarji naletela na hladen sprejem ReceDcrja v Astriji in Sviciie znaailno obtiaalana
toak molka Sele skozi dosodke leta 1968 sere reccpcija deu lransiormira in dobilabolj
je ze sesravni del donala asako resoejie znanslvere
lrepoznavne in perllnentne oblite.v 80 lerih pa
debate o vsakdanjem z,vljenj! in diskurTuvNS obdobju Sicersoboli zndo Klempe.erjwo delo
njesovi dnevmki, kl obssaio relativno dolgo obdoble med lctoma 1933ln 1959; ii so vsj od leia
1947 io bolj pa od lee 1968 - relativno dobro aani iiriemu kosu publike. k1 se bodisi strokovno
bodisi ljub,teljsko zuima zaobdobje kulturnih in politianih premen med svetovnima vojnama in za
obdobje hladne vojne v 20 stoletju
30 let 20. stoletja. Klemperct F dLsh)fie za LTI zajemal vvsakdanjem okolju. Njegovo
iomeljno vodilo: ugledati mentalno strukLuro na delu inJi doloalt koordmate, tako
zelo dalea od Foucaultovega koncepta )arhiva disl:ulzov(, pri aemer ni nid v diskurzu
popoLooma irelevantno, temvea se izjave strukturirajo v prcpoznavne kategonje
starejirh akuzbenrll reprozefltac{. Kakor Foucaulta tudi Klempererja, v pridujoaem
dlanku pa Ludi nas, zanimL v koliksni med anorcjo posamezniki prctrgati z disL:uzivno
tradlc{o, v kateri so bili izobrazeni in kije do tc mcre ponotranjena oz naturalizirana,
da se jim zdi)naravna(. PaJafraza naslova tore_imeri na analitani momont vsebinske
plati dNkurzov novega vodslva ISH, ki jih, kakor sem Ze zapisala, prepoznayam kot
vsaj (proto)totalitarne, de Ze ne odkrito totalitarne Plenrlstvo mrsljenja m disL:ulza
za demagosko in ideoloske namene ter simbolno nasilje, zakodirano na diskurzivri
rami, sta potezi, ki ju vidim tako v diskurzi, zbmtih v LTI, kakor v tistih, ki scm jih
sama zbmla v pdlogi k pnaujoacmu alanku,4l Zinguam ISH Imperil.
:',{ccar1200l,st.8$4,rudlAccati1993Zaanalizotedeformacije,kipresevaskozidiskurznovc
::ranje ISH Svctlane Slapsak, sl Kram bereer 2005b S Slapsat tudl mkli. da je mogoae z
z3polnjevanjem ,zenskih sistma doseai druzbeno ravloyesje (sl lriloco
nii( znotraj pat.iarhalnesa
li Linsuan ,at 14,50,66) Adriedie Rich (2003) ima, nasprotno, taksno delovanJe za prvo ov,ro
r: lenlnisliaro delovanje
I syedua Slrp6aktcsa tcmeljne8a obauika, aetudi ned, daje feninistka, vmnosih deja.jrh in
rtayah ne rzkanle vladu Kotn,tuje y posovo.u 2l marca 2004, denimo, zabrusila: ,Konkoltajtc
':ndarle svoie koLoElce (
omrezje in njegov propagandni stloj. ISH le bil zamflJen kot intelektual-oi kolegll z
odloarlno in pdvilegirano vlogo odprte in argumontirane manstvene debate in s
kompetenLno (nikako. ne hierarhiEno, Se manj idolat ano) suvercnostjo udelezencev
v njej Pertinentnost argumentov naj bi imela absolutno prednost pred stazem, naslovi
iI1 seniornostjo ra Razumeli takiflo izhodfano idejo kolegrja oz. znanstvefle skupnosti,
ki prlznava suverenost in avtonomnosl znanstvenih polj in znanstvenikov ter
znanstvenic v [jrh, hkatr pa med njih ne postavlja ngidlih mej, pomeai obenem
,razumeti polje, zoper katero in s katerim si se naredil .. in razumeti distanco do
polja in njegovih doterminizmov(I.
Ker se v diskuzih novih nosilcev oblasti na ISH, kakor je razvidno iz pdloge ll
Linguom ISH Impe i in iz analze nekaterih drskurzov na prilodnjri stranoh,
znanstveni duh jer
je vse prelahkotno in brez argumen tov, nemalokrat celo nasprotnol
nekateri tamkajsnjl profesorJl so l,rdllo zadovol]ni zgolj s toposom predsodkov na
mestumnzlmesto argrmentov, pa tudivodnosudo drugega (gl. pilogo Ad Li guam..,
:r 11. 13, 14, 15.29.35.4E,54,69,'73,74,75,77,82,84.85,93,95,97, 100, 106,
I08, 1 18, 125, ), poputzma (d. ptnoeo Linsuan, i,t. 23, 24, 25, 26, 21, 30 lltdi.
op 3, 31, 90.) jn retorike, ki naj bi povzemala
^d \1dez raz gledanostl in znalstvenosli (g1.
prLogo Ad Lingudm.. , al. 23,24,25,30 - tudi op. 3, 31, 50),16 nikakor ne smemo
zanemanh tstega substanclalistidnega eplstemoloskoga gibanja, ki ga ti dNkurzi
razkivajo in ki gaje mogoae prepozrati v pismih l.Voginc (gl. rtrilogo 1z hisrofiattl
\Ionibtla ISA ny tekst n S. Slapsak (gl. pDlogo Ad Linguam. , St. 10, 13, 20, 23, 24,
lj, 30, 31, 34. 56, 71, 92 id.) in pri katerem gre za to, da si argumentc pdkojujo
iznenoma, prilagaiaioi se situaciil, prehaia od )nofiamostl k zunamosti substanc m
se pri tem ponaSa z evid zunanjim izkustvom. priaemer pa beii pred kritiko \
globine inlimnosti (r? Po Bachelardu ruIrlrea prcdznanslve duh slodi Dnelo na videz
naftv tendonci, obesl na prcdmet vsa spoznanja, v kateril ima ta predmet kalo
vlogo, ne dabi seoziral na hiemrhijo empirianih vlog. Neposrcdflo s substanco poveze
razhane kvahtete, tako povrSinske kakor globinske, tako manifestne kakor tudl
prikrite.(rs Med p.ik.ivane )kvalitote(, ki so med kolegi, ki sestavljajo novo vodstvo
ISH, bile 5e posebno intenzi!.ne, sodijo tudi tiste, ki oznaaujejo nenavadno hipokn-
tidnost in servilnost do vsakrsne oblastne doktrme (na deklaralivni mvni ie voakrar
obstajala vorbalna rezistonca, v neposrednem sooaenju z realnostjo, pa je ta v hipu
izpuhtela)re in so nedvoumna znamerUa poaasnega ter zanesljivega d$enla videoloski
hoflzont T[di zaradi tega, ker so bila naiielna razhajanja na ISH doloaena z ruz1ilo
med predznanstvenim in znans misljenjem, Je bilo na ISH intelektualcemr
mtelokhralkam zelo razlianih profilov, znanj in spoznavnih horizintov, zelo teiko najti
slopn i imenovalec teh dveh mlslJenjsko nezdruZbiuh modusov, h b1 mogel znansweno
skupnost starejsii in mlajSih kolegov in kolegicro konsolidirali vminimalnem smislu
da bi ta bila privlaana za druge, deJansko kitiane iIl odprte duhove
rr Bachelaid 1998, str 99 J Vosn.c npr hkrau,navden( (za minist.stvo) naDiie p.iporoailo za
subvencionnanje revije Mo,,rr. /.tfl, m drusi slrani pa skusa revijo na vse nosoae naainebloklnti
,navznoter( (na ISH), kjer so mlajse |olegice]n kolesi podali tnuko lenobnega publici tunja na ISH
(pod Vognnaeum vodstvom)i na enl slrrni sovori oten, da mora biti,znorraj institucije pubiiciranle
loordjnnano in mora dclovati zdruzevalno( san pa je v vea letih komal zmogel rzdali tato ienko
srevilko revije, t, za mnoge od sodelavcev ISH ni imela aisto lobene, neidejle in nc intelckrualne
Dnvlaalosti Z nizom toh od soldh reileksiJ nt logianih prothlovir bi lahro nadalj evali v nedosled
Gl tudi izrave Svetlane Slalaxkr pn\oEi,1tl LinBuan , prinedaj lpr smo izjavc sL i0, l0?in 12,
17,59,61,61,100 idr iindikanvcn je ves II del; za izjave Janeza Justina Da, denlmo. iL Il8,119 in
120_
I /rdeu Za ilusrraciio takesa ,obeienjaskesa diskurza( in njem! ustrezne ,baslardne( Gle.lnje jo
izraz S Slapiak) elNemiane lryr.is je v diskurzih nove deldje ISH niakoliko zslcd ov (sL priloso
An Lin&dn ,it 10,23,24,?5,21,31,56,90,92 id.):netatere bomo sreaali v nadaljevanju, druso
pa sibostabraiec brallo, ae bosta le odlda kak teksr alikako knjiso omenjenc sospe,lahko naila
'n
sana. Gl tudi Krmbeqer 2005 b
} Zelo lep pflmer iega ponazarja eden od dosodkov v Epistomoloski vidccsekciji, kjor smo mladi
razklovalcii! raziskovalke ob branju reneljnih epistemoloshh tek(ov analizirall sodobnemedijsk
rcprezentaci.je ]n nlihov,deoloikr lnpdkt Doklersmo zgolj sovorili o potrebnostj analize
nadaljevankeoPreie.nu,kijojelrodnekajleLiposnelFranciSlal,lebllnaISHede.lenlh
najglasnjsih zaeovomiko! tudi Joze vogrinc Ko Da smo analizerekaterizdres prilmvili injihiudi
D.edstavili, seje JoZe Vosrinc z izsorc.om. da se nu ,nekaj drugega zd, holj potrebno ln
pomembno( (analiza ansleike senje izprd 30leo, izosnil kjtianemu bruju simbolnih konoracd v
10
Sevedaje beba ob tel arbltrarni delitvi na mlajie in stuojie sodelarcc in sodelalko ISH takoj
povedati, daje delirev zasiha, sajjebilo med nlajsimi kolesiln kotegicaml na ISH najti po sLarosli
lredsodlovzelo arhaidne pnnerke. in narob, ned starejiimi kolesi i! kolEicamj mcntalno mlade,
zile in l.itian duhovo Delity ki je prejkone veainsko opredeljena, uporabljam pa jo bolj ,aradi
iega, da mivvsakem d gen stavlunipotrebno naitevaLi dolgegaliza jmen, ki bi besedilo naredil
popohoma nepregledno
Zflanstvena skupnost, kakrsnajepaa ze bila oz )ni bila( na lSH, sejs tako kmalu
po inicialivi mlajSil kolcgov in kolcgic, ki so - ob mnogih Sikaniranjih in ovirah s
strani veahre starej Sil kolegoya' - zasnovali in zadeh iq.daj^li znanstveno rcijo Monilor
15'11, po letu 2000 transparentnoje razdelila. Na ed stra se te kepila intelektualna
vloga kitlanil mlajsrh intelektualcev in intelektualk (znanstvenikov in znanstvenic).
kijim je ob strani stal iniciator in dekan institucie Drago Rotar - m kepila se je tem
bolj. alm vea mednarcdnri stikov so tl rneli in 6im blizje zagovorD doktorata so bili,
na drugi strani pa si jo vea starcjsih in nekaj mlajsih kolegov m kolegic poiskaio
legitimizacijo vmedijskem )uspehu( (Svetlana Slapsak in popularizacija antike skozi
aasopisno norerundi g norl, v podobnem stilu popularizaciJske alodoksite njen a mlajsa
kolegica Maja Suflala, nia drugaae )nova zvezda ISH( Jerca Legan), v lamiliarizaciji
znanosti (Neda Pagon in )tzna poenostavitev( znanslvenega kolcopta kolektivfle
memoriJe Mauricea Halbwachsa), v klientelnih omrezjih (JoZe Voginc in njegovo
)tesno prijatelievanje( z UroSem Grflcem, usluzbeflcem Ministstva za kulturo) m
zunanji altopromohvni dejavnosti, pa tudi v politianil navezah (glej primedalno tabclo
1 med ISH in DSP na koncu alalka) Skatta, gle za serijo stateglJ katerih alaailnost
je. kakor temu pmvi Gaston Bachelard, uajnkovito in pragmatiano )prevajanje potreb
v 'spoznanja'( 1r Eskalacija konflikta se je kalpak - to je navsezadnle slej ko prej
znotraj omenjenega dispozliva brlo tudi pnEakovati - zgodila nahnko v hipD, ko so
najbot aktivni in nadarjeni rDlajsi kolegi in kolegice bili tjk pred zagovorcm doktorata al
Kot kasnejsr opilog, ki je po svoje groteskna potrditey nezmoznosti konsolidacije
znanstvene skupnosti okog novil, svezlh idel m delo1.ne atmosGre, pa je ta, da si je
leto &l1 po tem (2005), ko so )nevseani(, kritidni sodelavci in sodelavke ISH zapustili
institucijo, ekipa preostalih pmfbsodev in Se nokaj pnveskov, ki so se kitianemu
duhu, mzlskavam, disl:usijam m delu na ISH v zadnjil letih od daled izogibali (npr
Boris Kal,tlr in 5e kdo), na ISH pdlastila 1me revrje, ki Ji le pred kratkim{ obesila
cenzulo;ls in ne le to, revrjo so zaaelj izdajati neposredno s VlI.letnil(om, dolo drugih,
' Grej rubriko,lz historiara Monikniu ISH\\ Obiavo hekdtetrfr lotrmerror na koncu priaujoi:e stcvike
': Bachelard 199 8, str 14 Gramsci ( 1974, sir 3 3 9 ) r talem delovanju prepoznaya morallzatorste
.nElektuelce(, kisvoj uspeh sradijo na 1em,,dane arajo zaqeiijasnih stalisa, marvoa osiajajo
lerorenano'nertralni ter reinjejo pralriane problem stradicionatno metodo emDinzflain
' vnemi.nih, piavzap.av nemosoaih rumcrah (adoktoritula vlado Kotnih in Sabina Mlhelj Sana
sm rtrdibila ra ln, dadokLonram, p, je eden od alanov izsLopil iz komisije in sp.ozll sriio pololnoma
:enadzorovan'h dogodtov. ti so bloh.ali mojo nadal.jnjo pot do doltorata Clj tudi op ll
_ LEp primcrtosa,
kakolospiro deluj ars orlrDr"/,r adeltov nove medijske znanosri
'KakorkakinaneumnapoLegavsainaizbntalskepercelcijepmvastojitudidj8Lvo,dajeponoven
a:on roviie v nasprorju s samim sklelom SenaLa ISH, kile bil netdaj namenjen ,revieanlD(, zdaj
.: se sa, to so revijo pograbrt,piavi(, oaitno ni trebavea dlZati (I,SenatlSH[ ]jenasvoji68
=rdnell 04 2004vaoziz revijo MoniLor ISH sprejel SKIEP: ISH I. I se odpovedujc (
'ekanenu nadaljnjed! sodelovanju z rwljo in v kolofotru ter nMiv! revije !e smeb nayedena
a' Skle! scnara ISH (sr S 6 E / 18), 1l apnl 2004, Dodpisana Red lrot dr srerlam Slapiak,
v tunrciji dekanjeigr rubnlo,lz histoiata Mor,/o.ja tSH(y:Objow ekaktih tlotr rerrdrna koncu
prialjoae rwije ) Cclo toloton rcsusciiiranesa afarrr4,1,S11, ki ga vod, Mala Sunala (po vsebini
sodea paje tot iepetalle prav blizu tudi Sveilea Shpiak;tega !i moeoao zgesiri, saj mora blti
zneraj na pryem mest!),je pouien prepis kololona starega Mo,rr4tu /Sr, ki smo ga sestayili
omenjeni v kolo lonu priaujoae revije Nemdnost in brzobztnost Lo prilasiityc jc ludi v rem, da so
pri,kajl( mednarodnesa nrednlskega odbora celo narobe zaplsali iie Ma.ieElisabeth Ducrux, za
kaierc lahko upraviaeno dvonino, da sploh ve, daje v to tatinsko druSaino lritegnj a Stapa
Svctlana Slap3ak in JoZe Vogrinc verjetno s to gesto naposled dosegla to. da je relija Mo,/rr /.tl1
zdal tonano revija intelektualne,rf.araris Kako aros tnajo poieza te prilasriwe, jo rmidno ludi iz
priner.jave z izjarc dveh rfli.jalnih prilastitelj'c, ki na drugem mestu tozita, da sta,od slereoidov
napihnjenih lraznoslavih in intelktualro jmpotonhib moikih, ki lielesajo rcvlo Polet( ( ?)
oikodovmi za bojda aanstveno paaftazo obaein osulene irze )yse potl vodljo v Rim(, - njuna pa
vAtene, nemara pa ie lam ,it
l9]l Ad Liaeuan 29)
16
Cl izjavc Sverimo Slapsak, Jdeza Jusnna id. v pnloei Ad Lthsrah . pted\sen I del,tudlit 46,
68,2anenavadnoalirmacijo,lrajejezika(sstBnizensr0etusimptomalivizijalrihodlostiv
z Ma itoien Isu,rcmra pa se aim?), tijo naEja S Slapsaktudi st 14
zlezi
!r Znova znaailnos, [i evoclra totalilami sistem
i3,Kdo stevi, da sovorite o dignileti ustanove, tije sorejia(, pravi Svetla a Slaliat nekaj dekad
mlajiemu doklorju vladu Kotnlru, kije v nokaj ltih prevdl vea znustyctrih tetstoy zbral vea
Eradiva za znansrveno obdelavo innapisalvea periinentnejSih znanstvenih.azlrar od nje Noyo
vodsLvo z amnezianimi mehanizmi odstranjvanja ! epnjetn realnosd ni aatalo:kmalu so s spleLnih
slrmi izbrisali sleherno sled reviie Morrol l,tfl, pa tudi nnose drusesledl desetletnih lnvesticl
Draga B Rolaija v gradnjo insliiucije, pa tudi slederno resno delo drugih pomembnih aldov in
alaniclrebujajoae sc znanstvcnc skupnosti na ISH O brisa.j!,nevseane( preteklo vea tudi v
'Kije Ihabiiusl koDinancntni zakon, /.j drrla{, vlisan v ielesa, in j kot tat,pqoj r le
usklajevlnj!med piaksamr, ampal ludi pogoj usklaFvalnih p.aks I I Podvrerja kolekilvne
nobllizacije ne norejo uspcn brcz minimalne usttaienosti med habitusom mobilizirajoaih
dejavnilov (oznanjevalec, vodja 1tn ) in dcno2,cijani tistih. ki se prepoznamjo v njihovlh p.aksah,
bcsodah ( (Cl Bourdieu 20021 str. 101)
5r Bourdieu 20021str 89 sr4
rr Bourdieu 2004, str 83
m tudi elianoga konllikta izsli kot )zmagovalci(, saj JimJe v upravljanle ostala instituci.i.
v katere postavitev. obljkovanje dlllyre in artonomne znanslvene skupnosti, .eoiproa[ a
komudtacle med scboj spostljivih intelektualcev in jntelellualk (o tem v nadaljevanj E
in infrastr ukturno delovanje so vloali bore maloj3, si z realizacijo projektov in idet. a.
Je le bilo mogoae, .aje dso mazali rok. Ker sama nisem brla pnsotna, ali vsaj ni
aktiwo. od samih zaaettov mstihrclc (mesto m lade raziskovalke sem dobila leta 1997,
sem pa aktilno in veainoma tudj volontersko in z veliko entuziazma - sodelotala
vsaj od leta 2000, lahto le zapiSem, da scm Scle po letu 1999 in predvsem leta 20CrC
dosezlc MR -, mezapis Dozid ja Slapiaka v korcspond enci po dogodtih na zaaetk u leta 2004, dd r
.kipimlajiih kolesov ln kolegrc rerdelana Drasa Rotada,nl vodilne vizi.ie{, ljti nc audi, saj ne
telanem, daje kdo od alodoksianih kdaj raamel, kaj ponenijo aklima gradnja,nstrtucile, aktiho
:nrelcktualno zivljenje,lor rnansoeni habitus in kaj pionirs*azastaviievkonceltualnesa misljcnja in
legole posLopne elaboracij Vodilna viziia pajevokolju Bozjda.ja in Svetlane Slapial, pa tudi
rjunih kolesov, ki so tako gromko lregnali ljud' z IS H . Laro ali tako jzcnaaona z dokso (sl lrilogo
ld Lineudn ,it .15, 10, 89, 92, 100, 114)
'l'{a svoj poseben, pohroviteljsrl, esocenr.jaen in amneTijsri naaj!jc zadmiva rudi navcdba
;\fllane Slapiak v aczi z javlo kulrurno madfeslacijo, prl kare.ile nnela bot posranslo vlogo koL
ionzultantka rez{ie gledatiike predslave ,SiudnLi ISH-jaso pripruyili prevod rirt rk skupaj z
aenoj zadeva je zclo uslcla, sa.j je skuplna podiplomcev z ISH nj'hovr pnlateli predslarila
arzemanje parlamenta s sdanizensl Prvo dejanje arzrrr4lje bilo'ndel prirodirve, tijoje ISH
r rganlziral na Presornovem trsu maja 2000 ( ( Cr: Svedana Slapsak 2003. st., l7G 172 )
' lsaj Bachelard 1998i Foucault l99l in Bourdiu 2001
Koinik2005a
: rNeolbe.alizem, kizideoloiko
sesto izenaaujc ekonomsko losiko zd.uzbeno losiko (se zdalea
rna enaki jn niti lodobni ne), je p.avzaprav nemrna lsevdo<konomslG utoDlja, ki je s
rrnostavljeno olBjiavo in z grobo pra8matianostjo eprmnjena v polinaen lrocram, zaradi
:rpolneji drutbenc asimilac! in kapiklslh uainkov pa slje s srlicevanjen na etonomsko
:rrijo nadela tudi videz Tnan$rene deskilcij Cl Bourdieu 2002b
Lornit 2005a srr 66 in 2005d
'KakorlmviSabinaMihelj(2005),jtakinastraiegila,t,sevselejspnlunizzateaedmstanjem,
.: naj gre za pozlurna vlaganja aI pa za prekrake, K jih skuia zsladlti, ,lahko us!ira le v okolju, ki
:: roleriJa drusadnosri i! kjer je edino pravilo proilo veaine, pa najsi bo se tako nelraYiano Le v
1en okolju s lahko neki prekrset zdi marjsi in mmj kitite vreden zsolj zaro, ker je vselnsolen.
rr ej loeiki bi nas tudi morcbitni izpadi rasizma, ksenoloblle,n selsizma al, celo fizianl napadi ne
!-eli vznemtrlat,, ae biv njih sodelolala veaina ( Nelowdno sroZnje z represalijami in celo s
'i.nim msiljomjem nolesalni 66 seji Senata ISH lzretei JanezJusLln (elej priioco,.ldrrrsad,
r- : ll, tudi 54)
predstavljala negat cn faktor. Kmaluje postala taraa urednitG ISH publikacij Jozeta
Vogrinca, Tatem adminisrracijc, ki seje cclo pri nekatoril tehnia h sluzbah okoli
revije pokazala za povscm nesposobno,T, v nekal lc1ih pa se je negativna reccpcija
revije precej raz iirila. rako daje direktonci ISH lera 2001, ko sem bila na Studijskem
bivanju v Bud impesti, z ncaed n im manevrom skorajda u razbiti ekipo urednistva rr
spel o
K srcai pa - razen nekaj ujem - kolegicc in kolegi te u birokatskcmu .rer r/ niso
nasedli Ker timehanizmi razbilanjaniso bih uspesni, seje flaposlcd instituclja, tokat
konsolidirana okoli nove, skozi leta postopoma oblikujoae se verovanjskc predstaye o
tem, dajc heba v reviji prepozn ati ,notranjega solraznika ISH(, v ugodn em trcnutku
puaa paa znebila revije in veaine ljudi, ki sojo delali.
Pisala sem 7e o mchanizmu rvojne vsakogar proti vsakomur( na ISH,ri ki z
nenchnim produciranjem kizc in sklicevanjem nanjo, aei da Se ni konaana, realjobiast
kot tistoinstanco, ki naj bi z disketnim .egnliranjem osebnil sporcv urejalarazmerja
na ustanovi Sevcdaje eden zmed p.ikdtihpogojev za to, da neolibemlzcm kot surova
darvinlstiana sila v druZbi uainko\1to deluje. ta, da ncnehno na vseh d r uZbe dh dvojih
zyaja program metodiafle destrukoije kolcktivov.?5 Ni se zgodiio enkat samkat v
aasu moje zaposLtvc na ISH, da sem bila s hoddl(a lakultete ad hoc prrtegnlenah
glavni tajnici oz direktonci, kije za menoj z odloano gesto zaloputnila vrata; oaltno
tedaj, koje merula, da mi mora sporoairi kal poscbno )zaupncga( inje ro momlo bjti
na nek naain sporoaeno tudi drugim. Zagotovo je izbira mene tot osebc, prek katerc
naj bi direktorica z ustreznim modeliranjem usodno vplivala na dckana Draga Rotarja,
- kar ni, mimogrede povedano, nikdar uspclo , izhalala iz tega, da s1,a z Dragom
Rota[em Zive]a (m So Zivi\ra) skupno zasebno Zlvljenje To, neopo$cdno v inahskcmosl
vsidrano izhodisae, kiz navidezno indl\ldualizacijo intercsov, deiansko pas tehnikami
, ra cionalnega podj arrnlj enja(i6, .ryetimi v m
o.atistiano,kljentelni rcgis ter p.ouncialnih
druzbenih vezi,r? izvaja pe idno samoizkoriaaanje kadrov, je temeljno sidrisae
neoliberalne birokatske oblast1, ki spodjeda kolellivno solidamost in kolegijatoost
Ker nisem nitdar bila navduSclla prenasalka nmenj, pa tudi ne aloveska modelirna
masa, vkalero bi splctkarska birokatska pamet mogla v.ezovati Zelene poteze kakor
leta 200430, je treba jasno povedati, da mstitucija pod vodstvom dekana Draga B
Rotarja v dveh proteklih mandatil\ se pravi, predenje v lehr 2004 priSlo do izkljuaitve
vsaj 8 lJudi z lSH, ni kazala prav nobene tcndcncc h kakrsnemukoli pregonu kitidnc
mislir' (nasprotno, dekan sijc na razliane naaine prizadeval vaasih tudi na svoj
raaun oz. na ravni predpostavljene obae kolcgialnosti , oh.aniti sluzbo lludem, ki so
ga kasneje odstanilis:). Zarudi, tega, ker le spre\.raaanjc in brisanje realnosti huda
defomHcija kolektiwe realnostl in ker ni brez SirSiI aberatimrh udinkovv druzbcnem
imaginariju.Je potrebno najpre.i odgovo.iti na temellno \TraSanje: fdo je izkljuaen io
iera so izkljuaeni tisti. ki so )izklluacni(?3r Z odgovorom na t1 dve vprasanji lahko
l-z
resimo dvoje: pokazemo konlrcine okoliiaine, motive m pogojc za sprev.aaanje dejstev
m uvajanje )'argumentov' osebnil stanj (, ,zmesnjav in ambivalefltnostl( ,kjji} neora-
tizem oz dilercnci.alisliini rasizen. pod kar Bahbar uvrSda specifiane sodobne
izkljuaovalne politike v novi Ewopi, motivirano goji. obenem pa s tem pokazcmo na
glavno ideolosko protislovje, kije skrito v pdkojevanlu realnosti: na liho )regresiv(o
razsritev trga( in njegove specflane, neoliberalni politiki prilagojene amnezianc logike
ko1 m erila za druZbeDc proccse, pa tudi kot rcgulatorla znanstvene politike, v p.itajeni
smed obde druibene komerculizacije r! Zaradi ponotranlene m nerollcktirane
ideoloSke logike lahko v takSni situaclji prlde do tega, da psevdo-znanstvenikr,
.soporniki in nepomembflezl totalitaizma(, kakorjih po J-F. Revelu imcnujc Drago
Rola.,3j opraviaujejo svoje zablode, la, rn poneverbe realnosti s samim ideoloskrm
kontekstom in njegovim - prav tako idcoloikimi okolisainann. Balbar na tem mcstu
\dora neoliboralne idcologijc pojasnjuje, da )geslo in projekt univerzalizacije
:rgovinskih odnosov ill usteznil druzbcni]r norm (v nekatedl pmnefll lahlo, kar jc
Daradoksno, govodmo celo o tu1irtu za sNtematiano odpravljanje ovir za t.g) ne
trivedcta do dejanske /dsrl kapitalistiiine ekonomije, tomvea do naraiidjoie
lezindustnalizaciJe in do nurdiitljoie str.tkttrl]te brezposelnosti( ,i6 kar pravzaprav
Gre za @ndence, kiso ie posebej izrrite v in tcrprcia ciiah faku Iietenr h dogodlov z leta 2004 s
.:.an1ljudi, ri lSHvodiio se darcs G] npr rzjaveJaneza JusLina ! prilogi,{dalngra, ,it 2, 120,
l_ 133,134 idr n'jih pnmerjaj z zapisi in dokumenn r ru briki ) Oblava nekainh dokumenrov(l
ix\.SveLlaneSlapSakinBozidarjaSlapialavprilosi/dLinguan,it73,7475,l2lidt
:\eb!opaV,\a.lII invlll del ! celoti) injih prav Lako prlmerjar zzapisi in dotumenli y rubriki
'I rlava nekaterih dokumentor(
Iiniuclia je ece. leta I 99E doiiveld konflikt z Rastkom Moanikon ir I gorjem Z Zasdjm (oba
. le rekal dru8ih sodelarcev je ted aj i,Ntitncijo zapustilo, yerdarniso triti loskusili javno p.edoarli
:_:.Gkc alidruiheno knLiare analize docajalja z doklmenti red), Uje sicer imel nekaj
i -hurnih sorodnosti s konflikLorn v letu 200l, lenda.nibil povsem lste narave, pa iudl ne izpelja.
:.aklh razmerah kalor slednji
Gl rudi Roiar 2005
Ba ihar 200,1 slr 15,
3:1rbd.2004 srL ll52 ln :l6l
lr sorodnih sldclov pride ludi Bourd'eu (2002b), aiudista bila oba allorjaveainoDa !
j: -nenrl.ani Dolem iti
MonitorZSA vol.vll/ no 1-4, 2OO5
110
MONITOF ZSA
3rBozidar Slapiak vldi v,vpletanl! rroblena nczaposlenosti domotodcev(, kakor sarn imenuje
drurbeno dejsivovsevoajc brezposclnosti (in Lu letsiariizbor semandano ni postmnski),
,standardno dsniaarslo strateeijo( (gl lnloso,.Uaasrau .it 42) Se Dravr v irjavalt, tijlh
alovel (no nFeovem ,domorodcc ( dvno i7reae v zvezi s tem. da je pravkar prilcteliz spodbudne-sa
)j
inoLcklualnesa miljejd v I'arlzu, berle bilo rjceovo delo ustrezno o!.ednoteno, neposredno na
zavodrazaloslovanje,kjerzanjegovlrolilnrLin,Uasilikacl.isleallnejc,karscnnaenenod
Zivahnih in odprLih sesrankov OZD na zaaeiku lcta 2001, ko sem .avno rreZivliala hud kulorni iok
oblrniNiv Slovenijo bctno omenila, i! to ! kontekstu rete druge izjave, kije bilmojim atriikim
kolcgom h Drijatljem in drugrn nnsornlm kolegom lovsem iasca se Slapial, Ule bilatedai tudr
pisorna (a111udi menialno?; deistvo je, daje bil njen sloros, kio ten !isc, m lcm sestarku
pololnoma odsoLer, talo v duhu rakorv lelesu) !a oairno ne (OZDje krallca,Odbora za znosno
driavo(, kalereea pob!dtriki na lSH so bi!i lrena Sum', Alerta Janko Sp.cizcr in BoEdan Lesnik,
alanica Da sem bila iudi sana Na seslanklh OZD smo se v Ietu 2002 neldlkat dobill s kolegi in ludi
z nekarerlmi kolccicmi iz lrike injim stuial bodisis ponoajo pri pisnih inlervencijah bodisl
samo z moralro ln prlazno besedo m aloveill raain pomrsati iz suske Mlmogrede, BoZidar in
Svellara Slapsak dsla njkdarz.iaemer. ne na dekiamlivni 1i se manj tu konkrelniraui izrazila
,elje, da bi se solidanznala z ljudmi, afiiikih drZdv. ir D.l problemih sooaanla onenjenih kolesol z
aberadvno slovcnsko redlnosLjo ki re deserlerja zivijov Slovo{ii in so bilisurcvo napadeil
^friaaii,
najprej s strdni slolenshh sllrl.adov. naio pa ic iikaniranis sL.ani slovenshh drzavrih lnsranc, od
,r.iiiu tndi niso bil ddezni nobenB mo.dlne pomoal nekaj dokunenrov o tnr, izhaiajoaih iz
derovanja Oz D, vno o bjavili ! Mahnotju ISII, terr IV ir l -.1, str 154 3 65: pripravlla jih je Alerka
Ja,rko Sp.eiz* ) Pri bmkanju za mental.i ko leksiom te skajio d cplasira ne iTjave danereaem
percpcij..ealnostr g Slapsaka in njesove tc!e, v osebnem imasinanju Sveilane Slalsak (kije bila
oaitno po nepomcmbncm dosodku vznemnFna ail vsaj spodbujem za opltanjc z,ar8umentomi
d*niaamlla). kolitorje ta uprizo.jen v l.ienlh diskuzivnih izliyih, sem naleEla na pomerljlvindic
sreza alanek Slctlane SlaDiak ! zveTi z donnemo lazjo Slavoja Ziika slede ijesove domnewe
nezaDoslenosLi v Sloveni.ii yes teairalnl topos )desniaarstvdr brez jasnega tontek$a innedvoumnlh
argumeniox ki ic bil up.izorjen v ?vezi z denoj in kasneie skajno aroEanLno i. ci.iano s srrani
iste sospe tudl v 4ez1z Vladom Koi.lkom {na Kotnikovo pojasnilo Svetlanl Slapsak. dajc sam na
,Zavodu zc od novombra(, sospa odsovori:,Ja l]no Grcstc na Zavod ie enk.at( ) -je pns.ten re v
iem besedilu (glel Slapiak 1997 ) Da zakoncd Slapia k n mdrdta javn e dBkusije i. da v ljej oaltno
po tiunem nrcnju ob(aia nek nepreDusten.ob, ornejircv svobode govora ( nemara usrlajena po
njonih zmoinosuh douneval.ia?), za katero scne sme poveddLi ria oz je!se, kar idira,od amx
(Lrs.), neposrodno ,dsniadreko io radilGlio(,F ranidno tudi iz @izjale S SlaDidt, posovor
o poliriani koretlnosri dlskurza je moZer Sch, koje DoliLiana korektnost re vzposavljena in
del]!1rara, ko obsiaia oziroma koje povs
lasno, tajjetlslo, kar d dovoliero !iavnem gov.ru
Preden ta praksa sploh otstaja, jcvsakpoeovo. o Evobodil nemoralen, kerpomenirudi svobodo za
nstrpnos, laSizcm, rcprsijo | (Cl.') pt'ibEo Atl Li\r
art , Sr ,13 ) O tcm, kako brezDoselni v
lotalllarni druibi noslane ,neoseba(. elej Arcndr 200.l, sLL 9 $4
pozoma braloc in bralka prvega dela rubrike )Objava nekatedl dokumentov( na koncu
priaujoae revije ne bosta mogla zgeiiLi. (12 histo ata Manitoia ISI0. Ko v eskalaciji
konflikta lera 2004 Bozidar Slapsak y pismu D.agu Rota{u zapise: , . \ troji kliki Zc
leta opaiam predvsem borbo za lastno korist, brez vodilne ideje(, se verjetno sam niti
ne zaveda, da na nekoliko spodvit in delormiran naiin zgolj mimetiano ponavlja zrcalno
anticipacdo konflikia, ki gaje pred leti (2001) sprozil JoZe Vog.inc )... velik problem
prcdstavlja ludi dejstvo, da ind neka retla st)ojo rizijo o 1S?, kajti v tcm primeru bodo
konflikti neizogibni ( (Glej $ilogo Atl Linguam , it. 112/I. in III..) To so za.es Solskl
pruneri iz cirkularnega izkljuaevalskega diskurza, kate.ega nosilci sc najvcakat sploh
ne zavedajo, v kako starodavno stralogijo ekskluzij in projekcij so ujeti
Posebno aberacijo znanstvene instutucije. kakSna je bil ISH, jc, kakor smo Ze
omen i1i, predstavljalo tudi to, da jc bila odloano (pre)velika moa odloaa qja prepusaena
administaciji, kije 5e pred Siriim razmahom neoliberalizma v Slovsniji delovala
v smeri svojrh specflanih kratkoroiinil interesov, kar se je nemalokrat kazalo v
izklJuaitvah ali diskriminaciji tem illteresom nepodrodljivih ali zanje zgolj
33
nezainteresiranrll Lidla Katia, v vseh ozirii kompetentna jn tenkoduha oseba, kr
te tako rekoa od zasnove institucije znjo sodelovala kot tajnica in Studijska referen*a,
je verjetno bila pa ,Zrtev( kadrovske aistke tedaj ie glalne tajnice Dmgico Bac, ki je
- kot redeno kasneje s posebno neolbemho-tohnokatsko mutacijo evolvirala v
direktonco ISH, svoje kompetcnce pa drastiano razairila na nepregledna podroaja
delovanja institucije Kmalu zatem je ista oseba, z nekoliko okopljfiimi politidnimi
\ezmi (dlanica LDS) Dmgu B Rotarju prcprcaila objavo odprrcga pisma tedanjemu
miflstlu za znanosl in tehnologijo Lojzetu Ma nEku na spletnih straneh ISH.3e Silna
\netost glavne taldce/direktorice ISH za bdsanjem vsebinskih in[o.mac;j s spletn,h
itrani ISH, se je odllej ponovila Se veakrat.eo Krltiana misel, temeljni kamen
znanstvenega duha, Je brla torej na ISH vsoskozi marginalizirana in odrivana,
'To usolavlja rudi Sabina Mihclj v svo.jem prispevkr, slej Mihet 2005
' Glej Rotar 2005. op 85
- \aitejmo le lekaj izldjuaevalskih amnezianih podJetij admlnlstrrcije in novesa vodstva ISH: 1
\t.drem ko je krajii zapc o rolotvlju ) Te.iLorialn in ioasinarnomeje od tutike do danainjih dni /
-nnrieres tfitoria]es et imaginaires de lanriqurta aux temps modernes / Tenronal and Imasinary
]]iders From An tlquity to the Modern Timv, Ho tl Slon v Lj! bljdl, 16 21 marec 2002, ie
,.lno mosoa lajrj !a spleidh streeh Frarcoslcsa instituLa Chades Nodier (!11017
az hlell
), j komlletn/i/e
c .ra!a v dveh jeziLh (otro8 250 urojenih sirmi, ki svajih z Drasom Rotarjen kot soorganr2atorja
f r\vija pripravljala nekaj mesecev 1n h sobile reprezentativne za instiLucijo) s poyzetki itr
2 :iencami oi<oll34 znanstverilov iz 9 drzav s slleinih straniISH samo\oljno snela direkonca
i:l veakar omcnjena ,vmhinja zakonltosi na ISH(, Draglca Bac (Li za vsebin3ko podroaje na
::l niDa nikdkrinin kompetenc) lSHjebiltorejZnkajaasazveastraniprepojens
seveda
::rokarsko-menezeresko da natiaheh. ae. k1 F bila naneijena sleherni tvalitetni djavnosti
\:aalno razmliljujoa alovet se ob teD z niaemcr u tcmeljcnem deianiu izbrisa deianslrc vDraia. ali
Druga plat odriyanja kritidne mish kot )mdrkahte( (el. ptllogo Ad Linguam . ar
48 in 149) ter sistemalidnega nadomeaaanja nje same z njenmi suogati v ob[t:
samopdpisovanja domnevne leve pozicije (ibidem, it. 114, tudi 42, 121, 150). z
mteionzacrjo in naturalizac!o tega samopripisovanja ipd., pa je pospeSeno potaplj anj-'
v populizom, komercializem in pristajanje na od oblastj vsiljeno logiko trznil
zakonitosti tudi zrmaj ekonomskega drui.benega sektoia- poveaanim vplivom medi,ie\
S
na druzbeno rcalnost sije tako neoliberalna ideolog{a nasla pot Ludi vnekatera slabo
odpoma polja druzbenih in humar stianih znanosti JoZe Vogdnc, koordmator
medijskih Stud!ev na ISH, potemtakem alovek, katerega znanstvena preokupacija naj
bi bila mziskovanje medijev in medijskii reprezerlacij, za pertinentno vsebinsko in
javno mzkdntaflJe sedanje medijske idoologije pnpmvljen tvegati niti zamere pn
lokalnih rnedijskih aldedih, 1e kako bi potem lahko priaakovah, da lahko taka oseba
narcdi kaj zares znanstvenega irl spodbujenega z neutditarn im spomavnim intcrcsom-
ki je, kakor meni Bachelard, intercs za dezinteres anost v razmedu do oblast1 'gr
Idoologija postmodernizma, strnjena v sloganu drrl, fig go.r, za katero seje prcd
nekai leti zdelo, dajo k sredi Ze mimo, se tako vraaa v slovensko .ealnost, tokat ne
nomam ni billSH v aasu nednarodnega koLokvla prevoa jzlosravljen iarometom, ali ni prevea
vlekel pozornost naseln bito morda utesnilo itodi[ kaki ddittu cldndesti e lstano\itel:evlic. a
kateri se nam tedaj ni nilisanjalo? Le zafts moau motiv aliinLeresbi lahko pokd tako neumno
sesto. ki nedvomno ikodujeusledu intlektu8lne hsl,tucije Ce!aerezsolj za nagajanje,
j nemara
vsa opjzoda .e borj vhrjiva 2 Spletne simni posebne splatn udrje rcije Mahit t ISH,kjet Jebtl
razriden hhtoriat rwije z nckaterimi vsebinstiml alanh so po odhodu rcvijc z instirucije izbinsali
I Napodobn naain soizglnile spletre slflni studentskih dejavnosti n! ISH (Epistemoloska vid eG
sekclja id.), kijihje postavilMatin Zuiek 4 Sveilana Slapsakje presnala C[US, v novi Dro8mnsL
Iniizici paje ie ndstopila kotvoditeljica tesa centra (iz katereEa sohmojl uil, poznavajoa njeno
lopolno nekompetentnost za topik, vsi razislovalciz bivio dnekbrico Hmah Sruman na aelu)
5 Brezlooblastild so vo&]ni tudje ISH Glonladi 2004) vdrl skozi rdaunalnisk, geselsld dostop do
Dodalkovn,h donenVLada Kotdka, Taje KJamberger n' Draga Rota.ja ier lm izbdsalivse podatke
(ro jc kazlskidelitL) 6 v velih anulatoGki in rcforma torski vnmi 68 seje Se.ala ISHz dne 13
apnla 2004 je bilo sprcjelihvea sKlov, kale.ih dtsklrz sre v refleksnem stilu pololne odsotnosii
rfleksije hrole ,Senat je zav..il vse obLozbc Snar j u8otovil, d, ni b'lo nobenih proceduralnih
napat rn nobeoih razlosov za Tavrnitev sklera Sllep o ineno%rju komis'je za izvohev v naziv
s dulira Sprejme se njeeor odstop s funkcije komis,ja zaoceno doktotske Leze se anulira
Senat ISHne sprejema dlaklnih obvzrosLiza iist druge dvojne slelllke ( Ena od zn aailnosti
disluza novsavodstva ISHje, dajevplsnil d okrmentih vselei zabelereno 1is1o, tar bi si sodelavcl
in sodelavke .efomnaneca ISH ZeLcli, da bibilo, pa niso znali pravoaasno formuliEti, in domala
nikdtu tisto, kd seje dejans|o dogalalo ali je bilo jzreaeno n
(mimo8rede,
'r Sltorajda smesnoje bran Yosinaevo spremno besedo k Bourd,eujevi ,Srr /d /d/drisd,
msldj v sloveniaino ,revede. narobe:Nd r.leuiria namesro O /e/ev,zrl, za kardobrovem, da ni
knvda lrevajalke; talapsus sevedanitarorni nepomenljiv za rmmevanj( Bourdieuja, re sam na
scbije znmnje simrlilicrane lercepcije tesa altorja s strani urdnilov kniiee), ti diskurziwo
omaluie medjdolatrijo in Dokovitcljstvom v odnosu do a\torja dla. prerezno paj nebosljna, saj
zgolJ kot alienirano gedo, ampak kot vse bolj mzpasena ideoloaka .ealnost tudl v
disciplin skrh polJrh druZbenih in hrmanistidn ih zn anotLi (81 n$ piToBo Ad Lin &tam
St i55, kjer )borka za dlovekove pravice( in zavotnica )miru na svetu(, obaasno pa
ludi zagovornica voJne, ae se daiznje kaj iztrziti - 91. ibklem, it 157 -, svolo lctoinjo
nomilacijo za tisoainko paketfle Nobelove nagrade l.novi]uje za iskanje zaloznlka
svojih dlskurzivnih umotvorov)
Pd S Slapiak, ki nam med vsemi dlani in dlanicami ekipe novega vodstva ISH paa
ponuja najvea diskurzivncga materiala za analizo, se vs jivo vnovacvanjc zunanjih
znakov meril-okracije ne konaa pn pravkar omcnjcncm predmetu. Pravji pflde tudi
komercialna promocij Balkana in anlike, ki naj bi druzno predstavljala kar poljuben
teren pdlaslilev, na katerem je vse mogodc: Balkanjc za S. Slapsak )rc/a/iedl ki se
laiko uporubl za karkoli( (bezno je v lej primeri impl icirana tudi analogija raz iskovalcey
antike z )zamaknjenimi norci(),Je tudi rrcsniacn izziv za intelektualoe m akademski
svel: je jezrkovflo dudovito kompliciran.(e' ntika je )bolj allualna kot kadar koli
prel(, torej povsem sinhona potrcS dobini sodobnosti, )je neverjeten vjr dobdh
naracij .. saj so moznosti ncskonane in lahko povedo, kar se jim zdi(,,r pd javnih
kontekstualizacijah v sodobnostl zanjo oi ,nobenil omejitev(.!r anttglobalishalo
gibanje pablpo omenjed gospe sploh )jmelo perfekten matodal v antianil Studijah,
da lzkoriada na.acije m uvaja nove dtuale, se poigrava s kulti, z idejanx , s podobami ('!i
\ekoliko pozomosti velja tu, poleg tega, da gre prr tem verbalocm spontanizmu za
znanosiveno oz epistemiano nevzdrzen diskurz, usmeriti tudi k redu diskufla m
ihnbesed perkklen naknal, izkorliAl ndracie,u)raja arerituale,sepoigratus kulti.
Ta dz je preprosto slepjlen, sal se antg:lobalisti, razen ultra desniaarjev, v glavnem
iooaajo z realaimi proccsi in dogodki, ki so lahko tudl surovi, medtem ko Svetlana
Slapsak v zatohlosti varnega kabineta (za naivno publrto) pravzaprav uprizada to,
kar je pred dobrega pol stoletja bil - prav tako ciljem p.ilagojen recepr
nacionalsocialistiane hibridne sintezc zgodovinet v antiti so tedaj ravno tako nasii
perlekten materiat (denfio Speer za svoj k1as1c1zem, rudi Hitlerje md listal antiane
zgodbe, se pdmerjal z antianmi junaki itn ), rawo tako so izkoristah naraLije
(german ske mltolog! e. trivialoega romana 19. s toletja z antiserutskimi konotac ijami,
pripovedi o religioznih psevdodogodkih ipd ) z7? ?lvajali kow lituale (knTttelesa, noi
higienski ukrepl rtn.), se poigruwh s kurt (ponst ezoterike, razlianih mistifikacij,
germanskih obredov ipd.), z id4ami in s ?odobdnl (spomnimo se samo slovesnega
sprevoda izenaaenih grskih in germaffkrh mttoloskih simbolov Ila ulicah Miinchna
Sest tealnov prcd vojno eksplozijo) . in Zal tudi z Zryljenji milijonov ljudi
16
Eden najlepiih rirualdh haikujev noveEa vodsrva ISH sre ratole:
ISI VS
Ystopi dekanjo, sed? na eaje nal.
lsI
Cl iz )Protokola ob podeliM di!1om diplomanromin diplomanttao podpilomskega iludijain
promocjji doktorjev,n dottoric znanosr( na ISH Prorol@tje bitpntozen vabilu na,sLovcsno
pronocljo( 2 dne 29 novembra 2004
'r Bachcled 1998, str 129130 Za podobno Dretenzijo S Slalsak elej Kotnik 2005b v op 4
sluti, daje dejansko Slo za nadvse pregledno upflzontev njegovega ps l1ane konstituciJe,
ne pa tudr realnega dogajanja (njegova izjava ob koncu nelegalne 66. seje Senata
)malo mo j c zaneslo( je soveda smptomatana), v dobrem tealnu premisli in se odloai,
da bo iz skrajno pmgrnatianih razlogov pozabil na svoj rcloi.alrl a plus ultra 1n ga
prekil z navidez nokoliko fmejso molaso besod m pleolazmov, s )hudiaevo
advokaturo(, z aerobiko )miselnih konstrukcij( ter )namigovanj na domnevna
namigoeanja( in z novim mzglabljanjem o nekaj (zoDet slabo razunljedl) pravdl
konceptih. predvsem pa - in to ni nepomembno spet s poudarjeno didaktianostjo
(glcj pilogo Ad linpnm. ., st. 6 8, 95, l1l, 120, 127) Dskurz njegovo okoznice (z
dne 22. fobruarja 2004) odlikuje tisto, kar Bachelard, ko opredeljuje predznanslveni
um, oznaauje kot ,podvojitev rosnidncga s konstdm( (s tem, da je pn Justiru Ze
samo resnlano zgolj sfabriciran videz), sajje )resniano brez funkcte( v taki spoznavili
porcepciji )pohabljeno rcsniano(.ee Robustna rotoflla )korlce slabo poveza h in zato
narobe uderlrh dojstev(ro v tem diskurzu vpeljuje ambigvitelno preobraaanje izedenil
substanc s prikritim namenom, da se atoqa venda e ne br kje zasaailo, da se ga
vendarle ne bi dalo kje zgrabiti v nedvoumno izrazenem stalisau. ki gaje naredil tako
sulovo prezentnega s svojim nastopom na nelegalni seji Tako v Justinovi okoznlcl
siedimo substanclallzmu )pogodbefle zapos]enosti(, miselnim konstrukcijam in
deviacijam, ki so povsem brez realne vsebinske podlagc in so zato Se za eno stopnjo
bolj oddaljene od realnostr v pDmerjavr z njgovim nastopom ,,ro na nelegalni 66.
seji Senata ISH. Pri obeh uprizoritvah pa gle Eavzapmv za retodani teater, za besealno
igro. za hsistirajoao nezmoinost sooaenja z realnim, ki jo v svojil tokstih naprcj
elaborira Svetlana SIapSak, za katcro sta )lgrivost - in trdoAvost - najstarejsi
humanistjcni znansNenr di\crptini .\ igripa\e'preverjala,,nanjeinmoa- inlnjose
,spodkoplje nenaklonjena moska jamost( (vpflloglAd linguam.. ,it.'7,ZleJ ia dtvqe
omembe St. 20, 23; tudi Slapsak 2004a, str. 22). Ko Neda Pagon (prcdstavnica
ustanolirclja ISH) pise o )plodnosti( )dramatuskega roza(, po katerem naj bi se
,vladarli( pod )pnt6kom vladajoaega( vselej moral spremeniti, )modemizirati( ali pa
,izginiti('0r, JoZe Vogrinc o tem, kako ,tlzna uspesflost ali sploh le odvisflost od tlga
pmviloma s seboj pnnasata samoozflaabe, l(t niso preobremenjene z 'nacionalistiiinim
inLeresom'(, kar naj bi pomenilo )gibkejso publiko('r". Janez Jusiin pa o tem, kako
naj bl temeljne pral,rce zaposlenil rzvfale iz )pravil ig.e, ki jih sprejemajo skupaj z
jztljuaelosn(, kijo skuia kol ias lno ,konstrukcijo{, nemara celo kot nelaksen )konceDk
'u ,Poetika
iansnar Svetlana Slapsak (2002),le lep zgled za to oddaljeno$ od roalnosti, saj alovk zares nc ve,
kaj bi poal s ,poetiko izkljuaenosti(, aeje dejansko ln zares lzkljuaen iz d.uzbe Vrej sesije
simptom lo tali lariziraj oaega f.i aa, varlj'yeea objekt'virna, Do kate.emje Nvet l(ot isra, ki je na voljo
opazovalcu( (d Dourdieu 2002t, sr. E 9 ) Taksno v4iselo sledanje na $e| ki naj bi zaznamovalo
poglediijih druzbenih strukturin ri naj bi zavzemalo Ntaliia( do dejuja tako,,da vpeljujc v
objekt naaela svojcea razmcrja donjeea(, delujerako, kdcldabibila ta lera namenjena ed,no
spoznanlD ]n kalorda hl se v nlej vsi medsebojni vDlivi omejili na simboljane menjave( (,Dider,
Svt scv taksni pespekttul pdkadje koLgledalisae, p.aksepa kot )gledaliske vloge, iredbe parlitur
ali uresn,aitve naartov( (rril.h) Sestop iz takinega glediiaa, ki s Dod,usodnimi( posoji rado
sDrevrne v kskluzije in rasizem, je kajpak moeoa, vcndtu zahteva, ,da se aloreklmesti v resniano
dejavno$ kot tako, toje v paltianl odnos do sveta. y to zaskrbljeno in djavno Drisotnost v svetur
rr'Izjave Svetlane Slapialt marlmjo dolso senjo nenehnega nvalstva v razmerju do domdld vsesa
obdajajoaoca jo sveta, ljen prcdsovni sveL je zasnoEn kot vetui antasodzem r st oso hierarhianem
dispozitin: poglejno si Ie nekaj izlav:, povabljena sloverska altorica ima dve hnjigi Kdopa
zasoiavlja, daj mojih dErset lnjk istga pomcna in istc vrcdlosti, zLasti v Sloveniji( (Slapsak 2002,
str 1);,Yhdo l{ot I: Jaz sen bn, jz sed bilturaj d lelazaloslen i Svetlina Sl4aak: Uuu,
raz sm tukaj padesl lt ( i! ,Svetlaa SlaDiaI(: Malo meritc syoj besd, saj ste zelo
'mlresivnor
mlad doktor vldo Xotnik: Ne, avesel<al
Sverhna Slapiak ,Nccc niscml( [SpaHjiyo ob hc]rctu, posnemajoa odsorcr Vlada Kotnika I Zclo
rarsredoklor vredu Poglelre\,lado vrado Kotnik: Negreza ro ( (oboje ETNZAP55/2004)|lz
drugidi besedami, [maaka] nikolin bo pes Ce zelire, da bivai ps inDaala zivola vharnodani
skupnosli, zdruzite Dalo nuco zodaslm psom, pa taniti nebo opzil, kdaj le posal rjen suzenl V
nasprotneD primeru bo odrasla maaka uporabilavso syojo premoa, da bi preyzcojila ubos*a
cucka ( in,Talo kotv Homerjevi liiadi, serdlav,a sovraznika, mladrJunakin starec, sreaatanad
mnoriano srobnico ( (oboj Slalial t991, str 27 rs4jsloj tudi Krmberser 2005 b, vei sinta8em, Ii
LaZejo na donnevno inli:.iornostbora v Drimen z druginlv.stani drevesitudi o! 25)i) Zensta v
hlaaah j v znatno manjsi mcri ,plen( moskih kol zcnska v kilu
kostimskc hlaac kar je bila ic
ena klofuia noski prevladi [ ] vam! nslreza podobi sveta, kjer sta spola spria i, nespravlj a in lqer
lenehni spor vo.lno zlova za8otavlja moa moskesa [
] Moana roka jc potrebna tudi zato, kcr lahko
Zerske brez nadzora postanelo vanp,. rn hste,ll se sp.emer,jo vanje. sluiijo noahm za zabavo
Uo.Lnost. damoiki zaradivup Zenske ,!ro!ade(, ni nia manj priyladla od drusih tehnik
I
zaleljemda lVanp zenstajebolj all manj dslen'o ,zpeljano naiaevanje moit,n( (Slalaak
1000, srr 1E,19,23), rAmonc many reories on causes d lorms ot the Yusoslav wtu, vtu tor
ierirories. transnational (social var) is there a possibiliy that nobody noticed - a war ofgenders!
l,Alter thc wtu, rherole oflacifism isralherunsatistactoryr instead ofviclory, itproposcs
a pentlng. lnslead oljox mourning lor the dead, insiead olnew power, sharing olDower and
nodesty displaying p@er Pacitism isnot a pLalEro!trd tormbirio!s, ir is not rewdding, ed
i!
..tu1nly lacks elamou( ( Slapaak 2003b) il.
lcl nnlaea Ad Lihsan , it 7,9, ll, 12. 13, 14, lr,
;r.65,91,95, 101, 103, 106, ii7, 145, 154, 156, 157, 158)
' Balibar 2004, str,:16
Syeflana SlapSak: Torel,jaz sem, \4ado, slisala, da -, sicerje to Bovodca, pame zanrma,
davi ne pdznate mol polozaj dekanle, da mislire, da sem uzupirala ta polozaj-
Ylado Kohik: Ne vem, od loga stc sliaali Jaz tesa nikoli nisem retel
Sveflana Slapidl: Aha, torej priznate.
Ylado Kotnik: Sem pajrz slisal -
Sveflalra Slapial: Torej pr,znare?
Ylado f,ot k: Prosiml?
Syetldna Slrpiak: Torej sem v firnkciji dekanje za vas?
boijo\i Ca & ,Saj jih nseml(; Naduaitelj: ,Oj, sinko moi, rdal pa ic ajii. da s bll porczal mlada
drevesaobpoti'Kaj.evoS,dajelazs.tenerclrvelilsnrtenerchzolerosmozalo]edboilo?(iCmkul
) Saj r o rrem, saj jih res nisem I{ iin (Cl lvan Cantaa ,Voi? ,irtjenit, 1920 )
r'0 Glej tDdi druse navedb iz tesa pogovora v prilosi ,41 lr&d/, , iL 59,61, 62.6.1,69 id.
rLr(ako Svellana SLalsak Lo celo v lod kpirev iolektivne brezbninosd in cinizna rorceavodstva
ISH tudina deklaratimi ravnj raTsrne, ie lepo zsoiaeno v siavku, kismo ga ze navcdli:)Ja, seveda
Toano Lo Toano vcmo, raj se dosaja {
L'r Balibar 2004, s. 38-39 O tem
sl tudl Horkheiner m Adorno 2002, sr l81sr4 v sveru g.imas,
kjerje ,e etsislenca drusega neprijetnosl, tuiisli )v scbi rproduffajo ncnasitnos moai, kl scie
ooruo , \.a\or. r h..P'o pord/dr .neg.\e r'e
Syeflrna Slapaak: Oool, tisto, tar ste iskali, ste dobili. Ved ne boste dobili. Avam je to
jasnol? Se enkral. Potem ko sleenkratv tezi obJavili, daje to disniteta (Medklic \4ada
Kotnika- A se vam zdi
ne potem ...) nidvredna ustanova.
Vlado (otnik: To je po tem, ko sem, ja, ro je bilo (Medllic Sveilane Slapsak: Od
sedmcga mrrca naprej ne obslaJate vea ) nzzadnje objavljeno, vesLe A veste.
SYeflana Slapsrk: Ne obstajate vea.
Sekizem m nacionalizem rdJEmu nista zDnanj a: vsem trem je. po Balibarju, skupno
!o. da )univerzalnost aloveSke wste delijo na tanshNtonane skupine, kise med seboj
tLkljuaujeJo, mod katcdmi naj nc bi obstajale bistvene razlike ali ki bi se vedle in se
zavedale samih sebe, kakor dabijih loaevale bistvene mzlike. Dodajmo potrloma Se
io da so te mztle - vsaj potihoma - vsclcj zasnovanc in uveljavljene kot hierarhije n "r
v strogi hierarhiji oblastnih razmerii, kakor so ta zamfljena v predstavnem svetu
S!et1a[e SlapSak, ki si v toj sholastiani in verolanjski piramidalni st.ukturi
drzava skozi taksno institucionaLno mrezo vseskozi implicitno in konoc koncev tudi
eksplicrtno totalita ra in da to nikogar ne moti, saj ljudJe naposled tudi Sirie niso na
normalen nadin subjektivirani v dravljane. Pesaica lokalnih izobrazeflcev. ki ]ih tukaj
jemljemo za zgled sprevrzeni}l politidnih in identitet h stlategij z neke institucije
(ISH), se tako izka1e 7-golj za smptom institucionalnega delovanja v dezeli. h hrkaj
je tezava: sprelrzeno matrico delovanja podpfajo visje instance, zato bi bilo yz\od za
njeno subvertiranje potrcbno zastaviti drugc
Vlado Kotnik: Gre za to, da se re to nezaupanje sedaj Yzpostavilo Jaz sem oartno
Syetlana Slapaak: Ja loano Saj sejc Yzpostrvilo od iistesa rrenutka, ko ste videli, da
ste zsubili notranio moalZa bosa milesa!
\lado Kornil,: ha^.no ro.rdnln mocl Ka['no moc. Eosnd p_oe'urrcd. \er od.rdl
sploh tulaj imell
Syetlana SlapSa.k Hh, recimo to, da s te imeli svojo sobo (Mcdklic Vlada Kotnika Kaj
sem rukaj jaz poael?),jaz sem pa sedclavluknji zaradimladih raziskovalcev ln sem to
prostovoljno sedela, ker sem mis|la, da morate imeti vea moznostr'
Vlado Xotnik: Zatai pa niste rekli? laz sm A sem vam jaz odiiral kaksen stol?
(Medkiic Svetlane Slapsak: Ne, jaz sem to Prostovoljno ), kaksno mizo (Medklic
Svetlane Slapsak' Prosiovoljno .. )? Povejte
Syctlana Slapsak: Jaz sem to proslovoljno, prostovolno m naredila
Ket gtedo $a postajanja i/orekd in zatorej subj ektjvaclie, )kor so manj sinj ska. preko
naaina postali Zenska, prav zaradi posebnega polozaj a Zenske glcde na vzorec moskega
[ ..] Celo amci. so govo li Black Panthers, morajo poslati ami Celo Zenske moraio
poslatl Tenskc Celo ludje morajo posiati Judje [. ] ae paje tako, poslaii Jud nujno
prav toliko zadeva Nejuda kakor Juda iln. Postati Zenska nujno prav toliko zader3
moske kakor Zenske. Na nekinaalnje subjekt poslaj a]lj a vselej "alovet "l vendar e ial
j
r:r Prostora naISH ribllo veliko narazpolaso in proteso.ii/profesonce, razen dekana, liso imeli
svolih sob J parrecej udobno sobovscsl@zi inelaslawa tajlica/direkLonca ISH, kije 1n to.rc
golovo tudi ena od napak vvodcnju insLitucljc - lselel uveLjavila svojo logiko razDoreditvc oseb I
pro(o ae je drusi niso upoatevali ali ae so biil d o nie kdlianl (rpr M lt ali d ckan ), je pa' malo
poaakala. rato pa je - ,.ipombanr nNkljub - rvole zamlsli vselej zpeljaLa
rr G Delcuze in F Gnd nn.Mitte ulazau\,Miirit, Panz. 1980, str 3515 357 (.1po Bal'bard 2001
i'Seveda je poskus vea kakor absuden, posebno se, ke.je ta,znanstvena toncepLualizacija(
rprizor.jena skupaj s Sneguljilico, Arnoldom Schvarzenessorjem jn pndljen Huseinom (slej pnlo8o
1d Linguon ,ir 24n25)
:' Balibar 2001. sLr 34
r' NrddoloaelosLje !o Bachelardu (1998, str 90 $a) znadllna za predznmstyno miiljelje,
nnjarjenje, kalerega korespondence in dol@i se neprcnehoma premesaajo
:-fh?Tu ing Paint, NeN York, 19.4 2i rev,dlrana verzija v nemiairi izila podnaslovom Oer
ir \pr izjaye: ,KonrrolEjte rendarle svoje tolee,cex.,jaz samo tontrolirdm( (slej priloso,4d
lriradr,it),nelnaakovanalodkritjazazcodovinomoskeseksualnosii(,rskrivanjepedofilrekot
enesa izmed po.lroa! svobode moikesa pozelenia( v nieni knjlsi o zenstih ilonah so aluijc na
spolnost obaa mc$a, enaho velja za vsilcno pernanerco lzitka, ki vzbula sumc o sanemuilttul
aezi s S. Slalial ec (S]apsak2000) Navea mcstihv diskurzu S SlalMk so semanliani diskurzi\r
zasuti. ki kazejo na lrecej nraano ir zadusliivo librdinalno kolstrukciio sado_muohizm, - slej
anallzo njcresa esela,Bori( &ambrser2005b O tom ludi Hortheimer in Adon'o 2002 loscbno \
a prlmcr Ojdipol
"'qOnjeDSvetlanaSlapiak(2004b)talole,Zivinovaasurabavnihlui,kotsta
kompleks ali mit o Prometeju, aeprav sievilni strokomjati za antilo dob.o vedo, kolko so se
evrolski romantitl h Freld v svoiih interpretacij ah zm otili ( GIej trdi Xrambe.eer 2005b, op 14
Lro
Svetlana Slapsak ( 2004a, s( 25, 30, 31) pruvi: )Avtorlca omenja vse lomembnc smen
zgodovinopisja o telesu, od in sveda Foucallta, nilder Da ne oDenja I I ve.nant v svojem delu
omonjene rnjice kaljosro oduze slone znarsLvenesa aparata opomb, preverjenjh rererenc nr
tekstnih,dokazov(, op!$i torej moderni znanstvenidiskurz in pise kot antidni fiolozot lzziv za
bralcajev tem, dasledi ienu inaglnarnemu modelu antialesa intelettualca in olusLi za sodoben
strokovni teksi hunanistiko sicerobiaajno prakso,uporabe eoretitol(, kotje denino trcizogibni
MichelFouca!lttl,Ostajavprasd.j,aliznanostpotrebujposebnoteoriioKobeftmosodobne
iiudlic iz humanistiallh ved, seznam glav.ih citiranih teoretikov daje \'lis, da si vse discilline
medsebojno delijo ist Leoretrke {Foucaultlred vseni drusimi), obiaajio v anlcskem Devodu, pa
Freud, { t I lzbor nvodncsa cita ta Lo.el Foucault ali vernant, ostajaodlisen od sirine obzorja
atorja t,oucaullgotovo ne zadovoljuje kiierjiev rnanjain obvladovanja disciplino Il], rotjih
,adovol.jujo Vernant:lzbor uvodnesa ciLata.anrca razmem rot solski postopek doka2ovmja branja
in aplikacile doloaele iole miiljerja {
D'To ldientlno sveaeniitvo, stlicevanje na oscb!a znanstva ali (odi pritdjeno) arlmje moai,
lesitimnosli in altorizacije goaora iz njihovih druzbenlh statusov, ne da bi Lololni znanstvenlti
dejansko pos\usili raamti sma bese{iila]n koncept injll nato Mnosiojno obietrivlJati, !a
Frcud in Foucaull nista nakljuani )Zrt\1( Svetlafle SlapSak, ki sta )sami krivi, da
sta v znanosti i7,bra1i tezjopot( (p.im. pdlogo l1 Lin&tam , it 86). sajiepr\,1skozl
psihoalalizo (paa skozi instrumentarij, ki gajo za to izdelal, in tu nikakor ne Ze]im
posegaii v objektivacljo le-tegaLr'z) skusal priti do metod, s pomoajo katedh bi mogol
ftzresevati probleme ljudi, ki imajo tezave z motenim razmerjem subjektivacije/
objektivaciie, medtem koJe drugi v dialroni in sinhroni osi demontiral nadzorovaLne
m disciplinske instance in tako Ze kot tak pomeni za ,kontlolno instanco( ISH
neposredno groznjo z nadlezno dekonstrukcijo te ,instance( same,rrs
,dolat.ila in Dosesiven odnos do lckatcrih (!rcdvsen znanih inrplihi}) tujih a\aorjex so znaiiltri
za sloven8ke,inteleklualne( razmere
'i Za kaj takegapnporoiam v bruje Accati 1993ln 2001
! svetlano Slaplakv stiln omenjere disLorzije realnosti in lndentinkacijskih lraks tudi zelo lnstrira
sd pojem )ftsnice(, ti ga seveda znozna kolceptualiziran (,t lcill ni vlskanju,resnice(
'Res.ica(je pod.oaje vere,n/ali ideologiJe, ne znanosti( -./ Slapiak 2001, str 162), medtem ko
Foucaull nrirno piie o corrda. d. /, rdrii? Kako zelo je Sveilma Slapsak san a ujela v verovanjski in
rub(ucialistiani mlsljenjsld modus G!ettatesoriji p.edznanstvene3a misiienja !o Bachelardu
i998), kiga sicer sem ter tja zanika, raztdvajo naslcdnjc bcscdc:,In kajle drugega kot nebeira
re;nica, daje samo predsednisrrc Zd.uzeda rbstih ltnjitevniltov leta 1995 jzdalo izjavo, kjer me {
Slapsak 2004b. str 3) Obstoj resnic, clonobeske esharoloike resnice,je potemtakem pogojen s
5reirano Slalsak smo: resaica se pojavi, ko se nekaj dogaj^ njej (je torcj Easpa Dirs(ue) ot sich?),
!ce. pa je ni v teo smblu lovsod priaujoao loljlbnosti, nezmoznosti lonceptualizacre znanstvenih
:bj.kloyin dete.miniranostl resnice z njo samo se ne audimo, da Svetldo Slapiatzelo prtulaai
1*el:kakor Vernant )kaljcvsko odvrcaispone zndstvenega aparaia opomb, preverjenih relerenc
. tokshjh ,dokazov(, opusut lorel mode.ni znanstveni dkkurz in pisad kot driani liolozol(
\ ghkans|a nzlika med tm, karje dosloj zndstveno pertinentneea nap,sal Vemani, in tem. kar seje
,aanstvenor zapisalo Svetlanl Slapiak,le neizmerljiva Ddbi jo lah ko zares zdnali i! rmmeii je
:ena za2aaetet Drebrativsaj Bacheldda(1998) in Bourdielja (2002fin 200a)
' r_ pr kot znanstvenika, ki le opozonl na prelom in diekontinujtto y zgod ovinl ki jih S Slapsak
:avkar na novo,odkiva( El pl,loEoAd Likluah , St 72. tudi 24 rdl
O rem sL Rolar 2005
'Da se nerada soznani s stvarmi, ki se je neporedno neiiaejo,jened posovorom z njo uEotoyil
rii vlado Kohik: Syetlatra Slapark: Nimrmo kaj potvdati Oaitno vam bivii deka, ni dal
-:oenega vposleda Tri dolgaleta nlste dobilinobenega podatka o len, tatinoje vaie finanano
To je srozno I To le skandal Zdaj se pa popolrom4 moram priznati, ko ste ml raz$etlili io
-rje
;:::aolo, zdaj se pa popolnoma strinjm z vdi \rldo l(ohikrJaz se boj]m, da se ie nist seznuili z
-rdobro t l
] temu ]praianju [)kdo sem jaz( ] sledi vpmsanje )kated so moji prcdsodki(?
, [...
Nadalje kontekstualiziram predsoalke. iz ksaanskega do socialistianega, prek
recmo balkaflskih, vse do osnovnih vpraaanj V zadniih letih si pri rem
kgllilurlglli [ ] Seveda
t...1**
)Balkankaje izuzetnajer senanjonoj lsto j1
od antike do da nas, kao ni u jednom drugom cvropskom istorijsko-geogafskom
kontokstu. Ta je istorija fascinaltna zbog stalnog dogova.anja, cenjkarja i borbe
'r' Glej tudl opombo 150 Leopold von Rankejo leloa zapisat , auch die Staaten leiten ihren
Ursprunsvon CoLr htu Druge veane entiteLe v retorild Ranleja, kijih najdemo tudl v rctoriK S
Slapial, so: vaiiena mo.alnost, miEi realizem v iluzorni lercepciii realnosLi (dejanslo izsuba
roahosti), odsotnost aasovnosli Gajjo nadomeaaa tonrirui lela) idr
D3
Slaliak 2002, str 80
!r' Slallak 2001. str 166
rt lhitletu, sJ- 182. 184
izmedju rodova [...] Pat.iarhat za mene nle dtal:vo audoviSte, ved upisani
tekst koji olaksava razumevanje proslosti, i osigurava n eoaekivano nastavlJaflje
svaki pul kada se Eini, da je doslo do diskonti(ulteta a tladicionalna istorija
rh pdzraJe. Kritika cLrocentdzma ne moze se pokrenuti iz epske invencije:
Balkanka je tu moguena metodoloska pamdigma.(rr
ariki...r'!a
_ Slapsak 2005
: Slapiak2004a, st.20
'lJ Slapsak
200,rb, *. 80
116
In tolll<or je okajiala in shenatana poonostavitev.ie ludi pona.edba, saj so rontinuitete vselej
upostavLjon retrogradno skozi opnko ljudi v sedanjosti, ki imajo nadzor.ad selekciio podaikov in
sho, nrihoveintcrcse Nayedent .lrsku.zi !akazeio tudl Donanlkarje oz odsotnos dilerencialneca,
trdBformacijskeea mlsLjcnja (zraailnosu 2nanstvenesa duha), ki se ne zadovoli kar s tem, da je vse
od nekdaj enako (slednje sodi v verovanjski sistem)
rrr Glej tudi opombo ll0
lolalitarnih sistemoy Svetlana Slapiak noae ff.rdZv v obdobju svoje vladavine (in
zanjo so madezi tilc: kdtlano misljenje, nepnjetna soclalna situacija, napaa ljudjo,
realnost, najbolj pa tisti, ki realnost in fikcijo prepoznavajo itn.),'rs zato jo seveda
stasansko moti in jezl to, da se Je prav na dan (iro aflo nakljuaje usode) njefle
(samo)inavguraoije pojayil zadnjo nevzdrzen pripis o )digniteti( v Kotnikovem
doktoratu. Po vsem videzu jo tudi v tej pudfrkaciji ill bdsanju madezev protellosti in
sedanjosti zakodfaflega nekaj psihopato]oskega, blokada Iibidajpsihidni material, ki
obremenjuje diskurz v njegovih nar postopkrh, v njegovo semantidno polje
vnaia nekakino pe erzno erotizacto oblasti, pregon in neaistovanje. Kakor zapise
Bachelard, misljonjc, k ni dejansko misljenje, ampak zgolj udez misllenja, )prcvaja
potrebe v spoznanja (. in nanje obesa )prete:ko psihidno konkretnostq )nakopiai prevea
analogij, podob, metafor( m s tcm izgublla fino abstmktno ost in intelektualno
izost.enost, ki sta pofebni za 7-nanstveno misljenje.'!e
Na drugem koncu ahistoridnosti in vcanostl (vemftov) je histon(ci)strdrt vello!150
ki se v nje(ih tekstih pojavlja tam, kjer gospa Zeli vledi dolge kontinuitete: najveakat
od andte do danes. Ta dolgl legilimacijski zJe kompenzatoriani manko, krizhaja iz
rr3
Kakor ugotavljata Horkheime.in Adorno (2002. slr ll5 s4.),je 2a laiiste obstoj nesreae pomenrl
ramoro, saj ien cisistiano izkivljcno soautjclrivcdlo do tEa, da ,ljihova rohloautna nenoani
rpela, da ti aloveta ldo pomrlovai V obupu pa se je sprenenila v hvalnlco moai ( V takinen
prcdstavncm svetu )dobrora jn dobrodolnosr postaner, sreh, gospostvo in zatiranje krepost [ ]
primitime orgrje so kolektimi iryor uritka [ ] Tovmesno dejanje vsesploine aeinjave, klsa
Donaz la lrazlovmjo se s tm djmsko lokaze kottrenutek. v katermje syetovni red
odpravljen zarc so v njen dovoljenl vsi ekscesi ( (rrrlem, sL. 117) Vea lndicev v reskdh Syedane
Slapiak hvallica podobtro lenenirancga uzirka (gl pilogo Al Linquan , it ?E, 84, 122), igrs in
iarneval kot )lrivzdisnjeni( referencl (rbu.r, it 7,20, 23), odrekanje slehernlh pravic VLad!
KoLniku in zmavanje ncsrae druih ljudi kot ramotne, kulpabilizacijd trtev, aei daso izbrale
,rezje poli( (V delv celotiiil 86, tud, B Slapsak it 121), blnarna delitevsveta, npr na
zmdsovaLce in loraZence ipd , stroge formalne hieBrhrj e ( rrtde-, it 84, I22, 149 idr), naposled pa
le celoten pogovor z vladom Kotnikom uprizoritev )vsesploine zmesnjave( r njeni percepciii
ralnosti (,r'd.n, ii 4,9, 11, 15, 17, 15, 51, 57, 59, 61, 6l,65itudi Kotnik 2005b), kai na to, dajije
:ato postavljen univezum blizu
'Bachelard 199E, srr 14, 15 sr4
' Vmislih iman seveda Hitazlrrr kot zgodovinsko pdadigmo, ti je dolgo aasa doloaala (od 2/2
9 stolcrj a i! sloboko v 20 srolerje) - v Sloveniji pa ie vedno v temlju doloaa - mentalno mejo
aaljenja zgodovlnslcsa dosajanja, !n aemerle nsrdaa (ln ne difeMcnana) lineena kolologija
:.meljni kamen, privilesirmo so slavnc, predvsem politian osbnosti, lisni viri pa edini sarrnt
:.mnevn znanstyenosti ZaaeLn,l te ,aradigme je nemski zgodovinar in lolitiani konzeNatirec
L.opoLd von Ranke (U9518E6:otrjem sno kinano pisali! Monita tZSA,letn vl,it 1'2) Kajlar
i eshdLoloite in ideoloike anomalije tega zaaetnita,znansivenega zgodolinopisja( vNema'ji, ki
p
:ro sa za ,oaeta zsodovinopisja( slrejeli rudi v Slovctrijj, imancntoo rcj adiemi Odsornosl
--ileksije l.th
pa vodi v njihovo reprodulcijo. kakorje lepo r@idno r diskurzov Svetlane Slapsak,
rjo polesnastotoca odlikujc t!di R ikeju lodobna perceDc,ja pisnjh virov kot edinih relyantnih
:<:dm Vladu Kotniku med pogovorom na nelem nestD v aezi z ,uradnio staliaem institucije(
--a.: ,A sem mmEazalisala? Midva se losovarjaE (
'rrI'lado Xotnik: A le 10, aje to v pnstujnostl v pristojnosti dekana? Finanano podomnje instrtucijel
SvedatraSlapiat: Ne laz emo kotrrioliram l'lado l{ot hrNo polem. zalaj pa poLem sovo.it hh
Svcllmr Sl4aat: Ne, taz samo tontroliram (sl p aqo Ad Li Euah ,it 63 )
'i?
Bou.dreu 2004 st. 80
r5l Bacheled 1998, str l0 Tezave z reahostjo so sumarno zajete v naslednji izjavi Syetlane Slapiak:
,Vi se sploh nisre kontretno ob.nili Toje osnohi problen Nobtr konkcL1osril Nobene
torektnostj! Nobene precizne8a dejanjd ni bilo v vasen politianem deja.ju, ki le bedno ( Leksianl
Lapsus lGjpak ninakljuaen,jetoaka preiirja med ditialom lormaliTmai, izsubo roalnosti
ir'!Negdtivna percepcija praE je znaallna zdklientlne, revmsisnane, nabioloa|,h kalegonjah
utemeljene d zbene sisleme zrnjo je znaailno zamenj evanje oz mSanje refrencialnesa odnosa z
rcsnicoj !e slede na Lo, ali gre za resniano navedbe alizalmisljene blodnje,jlh namra uvrsaa na lsli
relatihostni niz. ti z enoyalentno percepcijo oblltuje tlientelno relrczenraclisko realnosl V ral@m
dispozitiru nj prostora za objeklivacijsko disruco in s tem tndi ne kraja, od koder bi se bjlo DoSoae
sooaan 2 realnosljo doEajanja Rcsnica seveda ni ne objekuvna duosr sama in ne kaLa wlgarno
strtisliala vorilikacija, temvea p.odukL spozlavneEa proccsa, kl se nD lrai znanslvena ali filozofska
disclplina, konec koncev ima tudj prama res.ica svole kodilicitune okvir Pomembno pa F tote:
med tm, daresdca nidokorana, in ten, da naj bi bila relaiiua, je velkanska ra2llka I . atanko I Lo
vrzel se vselej umeiaa idolosija relativizma Zanevarno Dovezavo mcd bioloslio in druzbeno
je vpeljala Slmofla Perpar Gd]c (vedetno ne zgolj Ila svojo pobudo). Zapisnik tega
sestanka uredniskega odbora ISH publikacije z dne 8. oktobe.a 2001, na katere=
smo bili povabljeni predstzynlki teyile Monitor 1SI1(sestanka sva se udeiezifi Ta_::
Kramberger, odgovorna urednica rcvije, m Alenka Janko Spreizer, alimica UO rcvije
je, kakorpo sestankuv svojii zapiskih navede Drago B. Rotar. )nevedeten ponaredei:
kr pdkazuje v odlianih vlogah oscbe, ki so na realnem pnzorisau bile daled od r:
karakteDzaciJe.( (glej njogov zapis z dne 9. oktobra 2001vrubdki )Objava nekaten:
dokumentov()'6r V podobflem duhu, pd kaicrem v konkret realnosti nerea]izirana
Zelja ostaja suspendirana in zamegljuje percepclo realnosti. sta torej sestavljena rud:
zapNnika nesklepane 65. in nelegalne 66. seje Senata ISH: v njima so izmzone Zelje
po reagirardu, po lucidnii intervencijah, ki bodo menda Zo pokazale nasprotni stanr
da dma prat ki pa so v rcalnosti oditno bilepopolnoma blokirale v glavah kasnejiii
snovalcev realnosti, saj ni nihae rekel domala niaesar od tega, karje v zapisnikil. 22
ruzaj pa so si sestavljalci zapisnikov oaitno vzeli aas in., duhtwrbd marerl syoje
Zelje up zorili kot reaLoost. Resda kljub vsemu bolj Sepavo
Orozje ideoloske propagande pazgolj suova laz, potvorba realnosti, temvei
narobe, njofla temeljna strategija, zaradi katere Je tako udinkovita, je lansiranJe po]
rcsnic in izjav, ki so izt.gane iz konteksta. Neposredno suovost svojega nastopa na
nelegalni 66. soji Senata ISH je akter latez Justin prav v 1em smislu poloviane
tmnsfomacije v pol-.esnice in ambigvitotnc miselne konstukcre slab tcden po
nelegalni seji senata Se stopnioval z lansiranjem svoje okoznice, ki prcdstM a nekoliko
bolj pohrhnjooo razliaico uajnkovanja kaJpak iste mentalne struktule. Dokumenr
predstavlja neetiano obliko komDnikacije, ki k.ii speciliana intorakcijska pmv a
Slehemo lamcmo laganje, zavajanje in sprct:.aaanje je namrea lel re neetLno, kotkor
onemogoaa odkito m svobodno menjayo idej Poleg tegaje pd tem ksena tudi pmica
publike, da si ustvari lastno rutenje, jama debata pa je nadomesaena z diklirano
mpoziciio. Propozrcie etidnega naaela komunikacije ludi doloaajo, da v procesu
_
TakoJustin na nelesalni 66- sejj Senan:,zelo prcprosro(,,Mije zclo zal, drasi moji TatoLoje(
r. najbri dma smisla, da se sploh prepiramo o zadevah,kisarasna kot beli danll
ZJrayoEnma6ka rekurelca oz reLoriano manlo v izjavah SverLane Slapsak ob posororu z Vladom
(nnilom pa jc,A van je tojasnol'{ Naslovljelesa /rrs?sa alani nr alanico no}eca vodsm ISH
,.akrat niso snosobni nasovo.irlniti poinenu (npr Janez llsrin na nelegalni 66 seji Snara ISH
Suoj ne ineNje, amlak ji y rjeni prisorlo$ireae )neka|olegica()
*=ne
Cllouvod ikuD \t.lchayknj:rya Nazi P NEanda: TtLe Powq dnd rhe Lin othns{t9E3,
::rom Helm, Londor, str 2)
_
C, Mumy 2001
'O En Ludi Kohit 200d rn 2005c
_-\anejmo
le nkaj zabrisolalskih podjetij, ri jih imajo na vcsti alul il alantce novsavodstva
jH izbris obsezrega ze onenjlesa matcriala z mednarodnesa tolokviia o reritorialnjh rn
-:gra.n1l mejah iz leta 2002iuniaenle sDlerne srrdi rcvjic Mdrld/ LSH. ki jo je postavljalMtunn
Ij.k ie vedno alan uredniit\a @\ije Manito. ZSA; nea\toriziran vdor (prekgeselskesa dosropa) do
1.!:.onskih podaLkov na domerahVlada Kotnika, Taj Krmbcrger h Draea Rotarja nd
'-rlter.em scmrju in njihor pray tako nealtoriziran izbris:,anoUranje( vrstc dokumenrovi,
:-:.Uih stlepoy na 68 sejl Senata ISH Dr skurzivno je kajpak zaninlva tudi i zbi.a besed, s katcrim
.: .a omenjcni seji artilulnana amnezijska dejanja
Vemrchtung pto$an,
zabelezen v dokumontiraril polah 68 seje Senata ISH z dne
13 apflla 2004, na kateri se jo na novo definirala platforma realnosh ISH, zab.isala
nepriieina preteklost Na tej seji kajpak d brlo vea kogar od )prevea kritianih( oz
)neyseanjh( senatorjevin senatork, sal nanjo niso bilived povablje (tudi ta odsotnosi
vabil nima pm\.nega pokritja) Kakor mcni Dmgo Rota! je prav zato, )kerjobistvena
sestavina sleheme znanostinjena zavest o njeni zgodoviniv zanjo specrfia obliki. tz
katere izvaja kriter{e svoje znanstvenosti, doloa a svojega polja in habitusa
znanstvenlkov(, )zancsljiv indikator neoliberalnega udara zoper zflanosti kor
inrerpretacije svela ur elemenla racionalne kullltIe prav eLLmrniranje zgodovine
Razkoj znanstvene skupnosti, h je z ekipo pretezno nrlajsih sodelavcev in sodela\ k
ISH in nekatorih dialoga sposobnjh starejSih sodelavcev m sodelavk ISH (Drago RoEr.
lrena Sumi in sem ter tja ie kdo) komal zaaela obstajati v nekotko bolj doloaljivi m
dejansk obliki, je v tem sm islu ideoloaka demontaza m pdpmva na prevzem institucije
s sta mtelektuaho konfomistia h. Ce sledimo temu, kar zapfe Drago Rotar
Ilamre6, da je posebnost neoliberalizma v ,shkez!1 totalita.nil ideologij(,r?L ki s.
uveljavlja skozi Ze omcnjeno postoplo redefiniranje druZbenih !.rednot iIl praks, pn
aemer imajo med{i nedvomno konver titsko vlogo, potem po vsem povedanem, zlahka
1,1dmo, da je zamisel v tom novem medijskem in sinketiancm duhu redefini-ranega
ISH aedaljc dlje od )mteresa, kije interes za dezrtereslraflost(, kar imata Bachelatd
m za njim tudi Bourdiou za razlodevalno potezo avtonomne znanslvene skupnosri
Dokler nosrlci oblasti )prenovljenega( ISH lle bodo zmog]i reneksije lastnih diskuzo\
in dejanj, toliko aasa ne bodo zmogli doumeti pdoritctne naloge znanosli, ki je \
)psihoanatzraflju interesa( in sploh vsakega utilita zma, na katerega se skusajo
skl icevati.'7r Vendar tega na novem ISH v ljudem dostopni pdhodnostl res ni mogoae
pdaakovatr
'r0
Rotar 2005
'TTBachelard 199E,
str f, in Bourdreu 2004, str 145
'rr Halbwachs 1975 (1925), str 82
'rNa to kazejo njene izjave: ,zdajse !a lopolnoma, moram priznati, ko ste m, razsvetllli Lo
i:uacijo, zdaj papopolnoma sirirjam zvami (Vlado Kotnil Jaz se bojjm, dasesenistc scaadli
sc
:1lo dobro )( t I )Toano, ja, dku vam j e skival podalke (Medklic \4ada Kohka: Ne ) zdaj s1e
: Dovedali ldz bomto prenesla na senar Hvala lepa, Vlado Zelo sem zadovoljna z odsovorom (
I 'Nee, mate mi raj vea ieleli povedaLi! laz imam itjri toake, katcrebon aesla.a sera.u Nlli
=r n,ste negirali( Zlo, po Badlouju (1996, str 46 rr4 ), nasto tedal. ko dosodek ne pritlia
uine oz mnostva imanntnsa dani situaciji, mlakjo skusazapolniti s snbstancialistrano
:::Nencijo, kot lorej lastopi lerorene same resnice nadredno(jo
Ylado Kotnik: Ali jaz nnnam pravice vposleda? [V bilancc marerialnri sredsrev ]
Syetlana Sladak: Nimate vea!Ne. nmate yeal Mije zelo zal. Res nimare vea.
vlado Kotnik: Po ka terem zakon u oziroma, ne vem, po karerem sklepu pa ro sllepate?
Svetlrna Slapsak Niste vea mladi maskovatec v iej hisi in nrsre vea zaposlen v rej hrii
Moralne. etrane podlase za to nimate.
tl
Vlado Kotnik: Jaz mislim, da lahlo kandidat v zahvali napiie osebno sraliaae.
Svedrna Slapial: Ust ol Ustno in ne pisno in ne porem, ko Je teza ocenjena Mi te
zclo zal. To le preksek ln tozeloresen [...]Ki se nanasapredvsem
nclog, v akademiji.
t.l
)Mene zanima etiani aspelt in to mora biti na srlatu, yeste t ..1 In jaz rnoram o
tem se pogovarlari z drusimi senarorl moramo roano ugoroviri, kje, kdaj in lako ]e
izsubljcna ta dlsmteta, kdojoje izsubil in kako, a ne. [
]Isarepredvsem svoje pori.
To ni moj problem Oprostite. Jaz samo uqoravliam 1, etrafl aspekr in mislim, da sre
ni zelo .azsvetl r situacijo In zato sem zelo hvalezna
tl
Prvo sem mislla, noram pnznatr, yam iskeno povem. m$lila sem, da se hoaete
masaevat B.acotu, in sem reha, da mrslim, zdat sre me pa, moram
priznati. s temr vaiim argumenti dolaj prep aali, daje res to nte8ova odgovornost
[.. ] Toje prekrsek md oceno in med zagovorom, da ste vlormatnem prekskr, d4s1e
v etianem prekiku m ie nirnate zauprnja v mititucijo, in rsaete podarke, na karere
nimate pravicerl [..]
)Ne, \4ado, jaz yam prayim ro_ tri roake. Prvo, fo.malni preksek, vnesli sre v rezo
tekst med oceno in med obramboi etianr preksek. napisalr sre nekaj, napisati sre
rekaj v tezi,ti ie etiano nespreiemliiyo; tretje, obtozujere noyo dekanlo, kje en tcden
tukaj za zadeve. tr jrh le naredil bivsi dekan, ker ne pdznavaLe Odloarre se! Kaj hoaere (
t...1
rNa senalu se stem re ukvadamo (Sledi vprasanje Vlada Kotnfia: Kai, s aimpa?) To
'o liodnane /adc\e V 4r!i!!imr .
"e_trh3riallp
oblasti nad nekom (obiaajno nad SibkeJSlm, nemodnim ali druT-beno ranljivim iIl
takoje treba brati oblastno-patemalistiani defile Janeza Justina na nelegalni 66 selt
Senata in )uainkovanje( Svctlane Slapsak na da Kotnika). To seveda ne pomeni,
da je uamkovanje vselej nujno tudi Ze nasilen akt, pomeai Ic, da lahko o )njogo1,l
naravi diskutiramo v termini}l oblastl( rrj ,rugi, kije v druzbeni mtorakcili vedno bolj
izpostavljen in ranljiv (kot gibatec nteakcije), po L6vinasu, omejuje oblast prrega s
kliccm k odgovornosti.rT6 \4ado Kot kje to vlogo v komuntkacll s Svetlano Slapaak
oprav zelo dobro, tako rekoa nezamejeno oblast Svetlanc SlapSakje veakrat lepo
razkril, tako da je sogovornico s spretnlmi disl:urzivnimi maneL.i nekajkat pdpeljal
do vsebmskih protisiovij (vrsek jc brzkone tedaj. ko Vlado Kornik - po dolgl
inhiminaciji bivsega dckana Draga Rotada s shani S. Slapsak - s preprosto insistenco
na odgovomosti, S Slapiak pdpelje do tega. da za ka svoje prejinje navedbe in
inlrimiracre, vendar pa fo nje ne pnvede do nobenega spoznanja).
Dtsl:lrlz Sveflane Slapsak v tcm pogovo.u jeblir,s prupagandnemu Askurzu, pi
aemerimamo v mislih prcmiSljen, sistematiacn poskus, da bi z drsl:urzivno shategijo
,oblikovali percepcije, m ali kognicijo in usmerlali obnadanje drugih ljudi z
namenom, dabl doscgli odziv, kinaj bi zapolnil Zcleno intenco propagandisia(.'rr Pri
propagandi ne gre za preprosto laganje: )taksna dNkurzivna sfategija ni sestavl]ena
zgolj iz laZL ponarcdb, ampak je njena opdacionalizacija uspesna prav zaradi tega,
ker operira z razlianinu lTstami 'resnice': od brutahe hA, prekpol-.esnio do resmc,
iztganil iz PropagandaJe natanlo tista oblika diskuza, h ksi spccifiana
kontekta. (i?3
pravila etiane zavezanosti, p
aemerje vsaka intencionalna manipulacija, fabrikacija
m zavajanje z hformaclami )neetiana totko, kolikor ovta svobodno m odprto menjavo
idej ill s tem ksi pravico pub]llc, da si sama ustvan svoje mnenje( ?e
- v tem smhlu ni neetiaro, ae, deruno. rask javno izmzi svoj predsodek, neetiano paj, ac
:.darke poleedi ali pnredi talo, da tilodpnajo nlegov predsodek oz ae skusa svoje rasisriano
l.loyanje zaDali.ati v lerasistiano aI celo eriano mbalazo Cc bi rorej ! orynu zapisansa Svetlua
-i.apiak Dmsu (Bracu) Rota.ju nposredno izrazila svole soviaitro oz svoj sd ln sa inknninirata v
:j.eovi pnsotnosti, da bi lmel moZnost, dana to reagira, bl ro nemara lahko prj kom zbudiLo
- rnlno osoraenje. ne bi pa bilo etiano sporno Kar je nrdila, pa je eriano sporno. saj je celo lod
L:iko ,biviesa prijateljsiva( do Draga Rotujav njeeovi odsoinosti skuiala ireLji osbi lodrakniri
inminacijo D Rolarja, rije njona lasha kon(rukcija cre za pertiden in rclatino kompleksen
:3plel lanlazmosoriijn druzbene realnosri Iziaw moralzilajoae polilfte pd, kakorjo oprcdeljuje
t=lo Riha (1996, str 86),pretendira na univerzalnosl. njena vsebinahoae v1jati zase, a terne
,-neva, daje sstavni delizjave ludi specifiaetr kaj njenesa izjavljanja, se sprcvrzev uresniaemje
-'li pdniLula eg" -rere\a .n /so'i Da'. <ularne \rb ne.
2. Analize dhtuaov
Temeljne znaailnosti diskurzimih konliguracij alanov in alanic noyega vodstva ISH.
Izmed diskurzivnih aporij in lakufl. ki jih m.goli v dNkurzih (ustnih in pisnil) dlano\
in alanic novega vodstva Fakultete za podiplomski humanistiEni Studjj v Llubljani
bomo na tem mestu skozi nekatere zglede poskusrli sistematizirati Ie nekaj najbolj \
o6i bijoaih:
Med diskurzl novega vodstva ISH. ki jih navajam y pt:loql (gl Ad Linguam ), je
ved primerot ki kaiejo na nezmoZnosl zajetla d.rugega v dialoSki dispozitiv. Ogldmo
si nekatere izjave posameznii izjavljalcev oz. izjavljalk m jrh na katko komentirajmo.
(Podartala T. Kramberger.)
Joie Vogrinc:
)Sporoaarn varn, da
ISE I. I zaradi kloniane prezaposlenosti dmam aasa da bi se delu odsovornega uretuika
posvetil vsaj priblizno dovolj, da bi izhajanJe nomalno reklo [ .] Odsovorni na ISH
(senal, dekan, direktorica) so sprejeli nekai odloaitevvzvezispxbliciranjem na ISH.lo
liso upostevale uredniakesa odborx. Tako ravna nje po mojem prispeva k neracionainemu
in
'3i
Joze Vogrinc v Dism u Uredniiremu odboru publik cij lSH in Senatu ISH, 5 okrober 2001, sl
rubriko,Objava nekaterih dokume ov( -,1 lz hkbnata lr'oriiozir 1SA( na koncu rfllje
B,
,Kotslavni urednik Uredniikesa odbora publilacu ISH s crjem zajutri,9. I0.2001
ob 12h [ ] boste dobili vabilo, takoj ko bo prLp.avteno in vam sa bo poslala alamca
UO ISH publikrcn. Simona Pemar Griic [..]Razveliavlram lpodarranjejeVog naeyoj
vabilo za sestanek ob isti uri, ki sta sa poslalr Taja Kramberger in dr Alenka Janko
spraizer, urednicr Monitorja lSH, , ker urednici MomrorJa ISH
n$ta pooblasoenr za sklicevanje sestantov Urednislesa odbora publikacij ISH.( 3'
c.
tudi, da sev primcru, ae ISH ne bo zadel nernudoma koordinirari
da bo UOP ISH lahko opravlial delo, zaradi karercsa je bil ustanovljen,
,
do nadaljnjega um*am iz dela senaLa [
] Noiem brtr sood qovoren za unLaeyanie ISH
kot znanslvene instituciie Ker
namesto resulsrn orsane ISH ipd odloano zrvraaam, bom v
tem primcru sodeloyanjezlSH ornejil izkl.luano ra delo s Srudenti.. J._ lNaam.kako
' JoZe Vosrjlc, podpisan t(o1 )Glavni urodnik UO ISH( v elekt.onsken pismu, 8 oktobe.200l,gl
_Jbriko robjava nel(atrih
dokxmertov( ,l
Iz hkLoriata rtldr,/rz, LS,g( na koncu revije
'r Jo.Le vosrinc r pismu Senalu lSH,9 oktober 200l ob 8h Zr..n
njcgovemu (skltemu) namenu,'35 kakor pri pnpisu ule vpismu z dne 9. oktobm 2001
ob 8h, paje podatek o aasu, t/rll prcprosto izmi5Jjen,r36 drugii,pajey disk:utz
podta.knjen kot korNki dokaz, ki naj bi potrjeval Vogflnaevo kon strukoijo o vedonJskih
izpadih )predstavnice Monitorja ISH( (kijil v prerekljh dveh pismii, napisanih po
sestanku, sploh d omenjal in se je nanje Sele zdaj nenadoma spomnit poleg toga
imamo v izjavi spet opraviti z opustom imena predstavnlce seveda opazka govori o
meni, saj sem bila tedaj odgovorna urednlca ,il1o nltotja ISH, C ). eas je za Jozeta
Vogrinca torej skrajno poljubna rea (podobne afinitete k poUubnosti kaZe tudt S
SlapSak). vaasrllje c*liaen, vaasil ga d, vaasih, zavoUo instrumeotalzac{e, panaj bi
bil rigidno vektorskit vse 10 pa so mamenja motenj v percepciji aasa, ki so obiaajno
povezane z motnjami v percepciii realnostt m v skajni konsekvenci tudi z izgubo
reahosti, o kateri smo ie govoflli
V Vog.inaovih izjavah pa imamo Se en .l/culrj,lrbrr$ s kroznim aryumentom (ki
posredno tudi priaa o motnjah v percepciji dasovnosti), ki izhaja iz izhodiianoga
predsodka, tj iz nepotdene (izmisljene) navedbe, Je v nadaljevanju altoreferenano
potrjena izhodiSdna konst.ukcija J Vogdnca: najprej se v prid konsrukciji o ikodl,ivostl
re\1je Moniotja 1SA za znanstveflo skupnost na ISH sftlicujo na nepojasnjene
'argumente'()nekoordifliralost(, )neracionalno trosenjo sredstev(, )nekva]itetno
publiciranje(, )boj z vsemi sredstvi(, )Zalitve(, vedctje eLc ), nato pa m:dta obta mestd
znova potrjujejo izhodisano konstrukcijo ()naain, kako sejo do mene vedla.. me
potduje v praviltrosti . .() Vogrinaev oblast prevzem )sestanka( z )razvelavitvijo(
\abi1a ()solraznil oseb() ie pmv razlodna anticipacija dogodkov v naslednjih letih
iprevzem CHJS, prc,r'zelJ] Monitorja 1511 ipd.), njcgova straLegija pa je osebno
degadirati in delegitimirati zvirnega nosilca, prevzeti fomo, aas in kaj (torej na
neki naiifl )kolonizirati dclo oz. korpus() ter aez vso to zapisati svojo 1me. aetudi s
popolnoma nelegitimne pozicilo gledc na vlozeno invesicUo.
RazveljatanJe in izbris )glasu( drugega, dveh ulednic, ki, tryr:i, nista, kakor Vogrinc
zmotno piSo, sllicali sestanka )Uredniskega odbora publikacij ISH(, ampak sta dd
,nr sklicali sestanek, na katerem naj bi se lladalJevali pogovori glede orga zacije
publiciranja na ISH,'r7 in ki, d/dgr, nista bili )nenooblaSaeni( in tudi nista uzurprr-
sklica ,brez utemeljilve(, saj sta se o tem, daJe pobuda za nadaljnJe pogovorc v
s publiciranjem na ISH na strani alanov in alanic UO Monitotja ISH, dogo\oil .
^.:
stareJsmn kolegl in kologrcamr Tezava te Vogflnaeve soLpsistiane in neskprupuloz,::
dishrrzivne impozicijeje med drugim tudiv tem, da je JoZe Vogrinc, skupaj s tolesc::
UrcSem Gdlcem, ta pr1,l sestanck (tj 7. sestanek UO ISH pubtkacile dne 5 oktob:=
2001), na kale.em sem sama obsirno na podlagi pripravljenega aide-mimoie i' -
predstavila dotlejsnje allivnosti in delo pn reviji Morllol 1SI1, zaradi nepdpravlj cno :
na dialog sestanek predaasno zapuslil. Za njegovo neobveidenost o lem, kaj smo se :
nadallevanlu sestanka dogovorili, seveda nisva brli - t1 nisva mogL biti - kn\:
predstavnici revije M.rnilol ISH.
Vendar JoZe Vogrinc d cdini akademit na ISH, ki le zaprt v svol monolog.
Janez Justin:
DBos ie vpraian.(
tNa lprasanje Boiana Baskarja: Zakaj pa mene ni nobeden vprasal? Vpra.anjc sc
nanasa na domnerno korespondenano sejo, kije pa dejansko ni bilo B Baska. tudi
kasneje ni bil nia \prasan, saj so bili sklepi novega vodslva, ki naj bi jih sele z glasovanjem
sprejemali, znani in sprejeLi ze tar vnaprej l
B.
),Tu zunanji sodelavci osroZate obstoj te hiie injaz domrevam, da vabljeni ne bosie
veal Ker s to hiio nimate nial Preprosto povedano.(
SYetlana Slapsak:
B.
,Otem nimatekaj povdatr, to se popoinom a strinjam. ampat smo dobili pramo menle "
C.
,Nc, vi stc zahtcvali pravno mnenje. To pralno mnenje vam zdaj beremo, ter m$limo, da
imale pralico in dolznosl d, ga poslusare Enostavnol Vi moralc to poslusah, sa.i ste to
iskali You asted ror ii.(
'3rVLem vabiluje med druglm zapisano, d, smo se , dogovo.ili, d, s Dogorori glede nove
orsdlzaciie in delol"nja OE [Orsa.izacijske enote] ZaloznisNo 1n potemtakem L!di slede
organ,zacije in deloyanja.esorta UO ISH publ*acile nadaljujemo na naslednjih netaj sesidtili za
!obudo so blll zadolzoni mlajsi sodelavci in sodclavkc ISH, alaniUO Monitorja ISH /Prvisestanek
bo ie v torek, 9 ottobra ob 12 00 uri v prcslonh ISH ( GIej v.ubnki ,Objava nekalenh
Jo\me ro\ .i
V fr,tatid.a Votiatjo t"H. nd Loncu _c\'je
L3r
Glej v.ubnkl,Objava nekate.ih dokumenlo!( tl Uhistonab ilanitoia ISH( na koncu Evjje
$ ETNZA?N66/2004
D.
,Mi sno konaali sejo, borno naslednlo meli o alanih senata.(
)oo
Slalaak 1993, srr 18
r0rSlapsak 2001b, str l8:rAmonsmany theof,es on ca!ses and forms ol lhe Yusoslav wd, war lbr
teritories. transnatlonal Gocial wao is there a lo$ibility ihat nobody noticed - a war olgenders?(
ror Gl- priloso,4d aua,z, , st 115
r0r Avioda 1eh katkih in malo datilh replk na nelsalni 66 sejl Senata ISH sta prdvsem Janez
Jusrin (, . v naislabiem ,rimen bo Lreba seveda loklicati policlio in odsLran lildi. ki nc sodijo v to
hiior( [],PoBlejte kolesi, to so nel ocene, moralne, etiane in drugaane, ki!e sod'j
t . I ,Dovolire. nooi( t . I ,Nimato provice I n za.adi tesa domneYam. da bo paa direktorica
vzposLavlla zakonlto stanje ( [] ]Pftprosto povedaro. nlmate sta.usa t! i! nimale pravicevoditiir
uprarljai te inie ln na prihodrji scna t, domnevam, da ne boste va povablieni Zelo enostavno!(
)ena sirma podoba ali celo ena sama beseda tvori celotno razlago(, predstavlja trP:
motafora )gobe(,']o? kr jo S. Slapiak uporabi v naslednji bescdni zvezr ).. Zensli-
utopija je zelo pomemben Zanr Zenske kultDre . v katero so nada.jene Zenske _
pisatelj ice, slikarke pa travarice in mnoge druge - wisovale svoje izkusnje, svoie znanj.
[. .], svojo politiano moa, aehrdi temeljedo na kaji jezita, kanake moai, kanali.
instltucti. dele sveta, v katerem so ustvaiale svoie dosezte, svojo izjernnost PatriarhalE
sisrcm, katerega oblike 5e vedno Zivimo, so obdasno lahko izr abljale kot kaksno gobc
ki s svojo poromostjo omogoaa negovanje poseb h zenskil nia . (203 Kakor nan
jasno pokazo Bachelard, so takine neDosredne metafore novarne za oblikovanje
firanslvonega duha, rzato, kerniso prehodne narave(, zmstejo namroa ,v samostojn c
misljenje in tezijo k temu, da bi sc izpopolnile, da bi se doLrsile v obmoajD podobe -:'
':ro
Prgon 2003, sii l+16
Rotarja nanjo) nas spominjajo na navedbe tistega Bachelardovega lizil(a, kije srq
znanstveno knjigo zaael takole )Ahpomenibiti provea zaletav. ae iidlznes dugo\3:
vse do neba? A1i mc bodo obdolzili predznosti, ae se hodem lotiti prciskave re:
plamenic, ki se zdjjo pritrjene na nebesd svod?(r'5 Obautok, kr gavbmlcu zapuSaa_i.
Justinove bosede in misolne konstrukcije in )cksperimenti(,r'6 je tak, kakor da a\r:
na svojski ill porfiden naam uziva v blodnem mimohodu podob iz sro]=
konstruktivistiane ,r//lancraruDg, ko mu )sladka letargija( neznane Lotalitarizirajo.--
sile, kije kolonizirala objell, in modus diskuzNno razlivajoae se splosnosti hromj-
izkustvo in aul za realno rPoniznost, ki se izrazana tako zgovorennaain in tako poza.
slabo prikriva izvimo neskromnost V osnovni vednosti, kr se razglasa za splosno, vre!:
ko scga prek izku swa, ko izstopa iz obmoaja izkusiva, v katerem bi se lahko izposulil.
protislovju, vedno mjdemo neko oholost dL?
Noprlkrite manifestacije te oholostiv manj obvladarli formi soizbruhiJaneza Jusrioz
na nelegalni 66 sejr Senata ISH. Nlihovo prjkritje pa sta uradm )zaplsnik( te seje ri
Justinova okoznica, kjer so ti ckscesi znova potisnjeni v molk neizJ edenega, nezapisanega
ktualna lenoba.
ra,O odsovornostr nimaa ti kaj eovoriti, kena{ I I )Ja, jat Odsovornosli ni ( l l,ftninraskal
.oLo'i ooo"JLo"oJr.ler. /ula ra...e'dL10'.u\t-lr td{o \-e-cnchrc I tr!.
blsta llicala na odso!o..ost kor zunanta sodelavka - ( [ ] )Bmco, ampak 1r nimdi p.avice Uicat
na odgovomosL oTiroma na to, ker ti ,,r, r! | s/rj,, Bnco (
[ ] ,In ie - kako bi prj Tuoanjih
sodelalcih vlrimen, da bi ustanove yodili slabo, sptoh lahko usotavLjatiodgovornos, ki jo po
delovtrizatoi odaji lahko ugoravljamo, dlowcca razne.ja? Nltator saj v ien primeru ne bi bito
,llGtri.e poeodbe.,.rere?rarrcorrore, na kaleri bi bito nrosoac neko u oajtart slabo o.ll.aire!
zahtcvati njegovo odeovo ost, iaajati Mnkcljc itd arm dtjesreno! Lakincm mlselnem
okslenmeno, ten vea ErobihtJaltev temeljnih naaeldelovnega pravavtnislih zagreiino ( itd
lNaDakc so Justi.ovc l
Ij Svetlrni SlaDisk: J az ,ise n adpwn o za ta Otrostirc, to F Broco d elal Vi ste bl1 mladi
rarhkovalcl Vlrdo ltuttri}: N o saj, a je moja odsovornos r, rllo jc vodill Saj r iscn iaz upravltal
in"r,-c,r S,erl aslrp\a[:'1or.e.:10Lajdods \.-no.r I s\oJe oe o h .nr ie n.or e
opravljala odsovomo, po srojih najboljiih moaeh (
:16
O tem, da se po Svtlmi Slapiat naj ne bl bilo rreba o riaemer spraSevarr, ae so to Ze naredjtj
drrt8i(znaoenjevcrovanrskeea,nc.znansrvenesamlsljenjr;elcjpn]6eaAdLirluan,at6jidt).
" no /e o'.dli \. rem r e.r /e.., le ooo/o L dr ie "r oz, rry te.ooe \ oe\eJ..,L \\crtd. e \ ap\d\
obii topos Npr )Lcnobale kreativna. le.oba ic jznajdljrra. tcloba relaLivizla aas, lenoba olrednoti
osanlenost,lcnota odpiru nove obtik strpnosLr(,je v uvodriku.l!oj[c Steu]le Emzina na iemo
dela zalisala Sverlana Slapiak 5 7 2004, I l:12. Emzin na teno deta
datumdciie.
I Ni terko opaTiti,.laje n6lrotje naaela dvomd in *ritianega duha prav naaelo previdnosti, iako
Jubo eksperion in populistianim znanstvenilrcm, tojenstm, lj mjsllio, da se da vs povedati na
?.eDrosinaain i! znanstvene konceple reducirati na ljudsto govorico
'' Podobro sevlznanosti( Svellana Slapsak, L bi najraje vidcla, da bi tam bilo vse povsem
:oljubno in rdloloZljivo, slraiuje, ali znanosi potrebuje kaltino ieorijo Gl opombo 130
:'Rose Mane Lagrave (2003) pravi, da )znanstvem pluralizem(, ki.je bil na ISH v rumcrju med
aLajiimi in stde.jiimi kolesi iI koLe8icami nepredstavLjiv in zato nedosesljiv.,izhaja lz azckovalnlh
rat.itii in je sam lunlcua rnLianega d!ha. ruumljenega v okvln spcclfiane d.d/e d. ?ersa.
I^ ajarje oz u dejdjanje kitianesa duha pa ne zadeva Tsolj intelellualnih orodij. [t so .am na voljo,
:n\lsnoje udi od druzbenih in politianih posojev rziskovanja in jzobrazevd.ja inje rako lovezano
r 1 prasanjom a1tolomnosti udverzitolne8a polja ( Pim Justin. tudl v prilogi ,4 tl Linsuatu ,it 2.
ri 53.54.68. rIl. r8. r9. 125. l33l
govora priborite m drug nadin(. )sem moral pnntati(, )ste zamesaL vse(, ,drZire ji
dnevflega reda(, ),je treba zasaititi(, )ohranjajte v druStl,lI(, )prepustiti dla]ci_
usposobljenih. dialogr strpail in predvsem dialogu povabljenih vta razgovor(::' l
ustozne naslovc (raje kaksnega vea kakor manj; glej sklicelanje na nagrade v pdlogi
Ad Linguan.... delIr'II in \rlll.), pa ne vedo, kjc so ir kaj poaneJo, le tezko priaakovati
pdznado nekompetenhosti. Vefldar pa iz te nezmoznosti za refleksijo pogosto uhaja
prav)prefinjen asortiman zabrisovalskih shatogij( (glej tudi tabele 1,2 in 3).Vtaksnih
okoljih, ki so zadusljiva in obiaaJno tudi egalitarna in pdsilno mentalno unifitatoma,
je tudi bolj razvit in veakrat preizkusen mehanizem gospodovanJa iIl prisvajanja
posamoznii discipliniskilr polj
rbliki: kar ni zaprsano. se )za zgodovino( ni zgodilo, torej le mogoie poaeti karkoli,
ja le ni zapisano Odtod, iz tega mentalnega okvira, izvira Hitleieva zlava o
:: epotrebnos ti zapisovanja ukazov vveliki med celo dalanjaukazov, saj so vvzduSju
3katnega socialnega darvinizma in obaega shrmuitva podrejeni poskusali izpolnjevati
.rd. netasne naruge m neilreiene ielie.' (-'e po./Damo lo posebnost lolalilarne
stoletju (leta 1948 jc bil ustanovljen prvi center za omL[lo zgodovina na ColDmbia
U vclsity v New Yorku) in nato tudi drugje sploh ne govorimo Ni toliko zaru]Invo
ponavljanje hrtodata oralne zgodovine, ki ga je mogode najti v prfuodnikih, bolj
zanimivo je sk.bno izogibanje provinciaLnega zgodovinopisja (in humanistiko oz.
druzboslovja). da bi tato specializacro sploh omenrlo, kaj Sele inkorporiralo, in
mzmerje mgd znanostrx o ljudeh m &uzbi na eni strani in svetom )sponta h( govodc
in njlhovih verovanjskh implikacij na drugi (mmogrode, oralna zgodovina je
pomemben segment zgodovine mentalitet in zgodovinske ant.opologije, kt b1 ga
presajevalka te discipline na tukajsnja tla sevedamorala dobro poznati, a tedaj bibila
njeno ravnanje in ntena vloga v konfliktu na ISH najbrz precej drugaana - karle tudi
oditno,jeto. da imamo opraviti z zavraaarlem spoz[anj ob zunanjem posnemanju;v
slovenskem prostoru se z oralnm izroililom najbolj resno ukvaia Marta Vergmella).
Vsako obdobje ma v svojem slovadu na eni srrani doloaen lond besed, kl veljajo
za nementorne, o katedl ni dobro razpravliati ah Jth izokati, saj z njimi tvegas
druzbeno marginatzacijo, na drugi stmni pa fond besed, ki sodijo v sprelomljivi
ideoloski slovar, ki obljublja druibeno afirmacijo zri
rx P.imcr zapleLa s lem, daje rapaani alovk (,oporealik() uporabil besedo,lc le oa11no rzervirrna
le za )prale, neoporeano( osbo,j kaiek pripis Vlada Kotnika, Dredsoyo.u njEovesa dokrorata,
rje.je ulorablicna beseda,disnitas( Svetlana Slapiak, ti z$e mcnl, da lma nelGtere besede ]n
njihove pomene r neodtujljivi possti (mednje sodijo etika, disnitas, lonlrola realnosli, taktin
vljudnosr, verovanje. raupanje skraLka, prrv lepo zaokrozen cvetnik noralke), sejelri ten pnDcu
silovno iazbunla Tu jc odlomck iz nienesa )posestvovanja( besede ) dis. itayl
II
Uado Xotnik: Poyejle, za rak.no oblast sem se zavzemaltukaj?
Sletlana Sladakr Dignltetaal
Uado Xotnik: Povjt, za kakino oblasr
Sletlana SlapsakrVi siupate tej initltuc,ji poyedati, danim, disnitete, za boga milega \rlado
l
Sretlam Sl.p$k A ni.es, da stevsvoji lezi napjsali, da taustanova nimanobene digniiete?l
SretlmeSlapiak: ae alovck to napiie,je reodsovorenin neumenl Toino to
llado I{ohik:A.es? Zalo ker se zavzema za, kerse z,vzema za to, in da nima pruvrce
S'erlui Slrpirk zakaj se zavzematc, za sebe inza svojo moalZa to se zavzematl
\lado l{ohikr Za kaksno svo]o modl?
Srerlur Slapirk: Too, da sovorite o digdteti ustanove u
\lado Itutnikr Za kaksno svojo mod?
S,edmaShpiak: Kdo stovi, da sovorite o digmteti lslanove, [i je siarcjia
I
Sretls, SlaBiak: Oooh, nsto, kd sre isLal, s1e dobill Vea ne boste dobitt A vm je ro jasno t? Se
:_ Uai Polem L0 ste entral v tezi objrvili, da je to distritote niavredna us tanova t lOdsedmega
:fa ndprej ne obstajatcvoa [ ]Ne obstajate vea
vedMr SlaDia[: ,Mcno zd]ma etiani aspel(t in o mo.a brti nase.aLu, yst t llnjazmormo
:a se posovarjad 2 drugim, senalorji, moruoioano usotovin, kie, kdaiin tako le izaubliena ta
dignitta, kdo jo je izeubil ln kako, a ne I I liaite predvsem svoje poli To ni mol Droblem
tl
Syetler Slap&li:Veste kaj,jaz nisn policla tukaj, jaz skbim zadisnireLo Le hiie iI se zeio vesehm
da smo z vami konaali Samo z
adi dignitete. ki ste jo omenili v disnaci.ji, ostalo so vse detajli Ja
bom pa losebej poskrbela, daraie obtozevanje BmcoLa Rotarja pnde na senat Ker sic mc v Lej roali
Besedoje, ne da bi!rtd tem posebej koElltirala Svetlaro Slapiar, upoBbih rudiAlja Brslezv
perlo.marivnom diskuuu, ki svoje perlorn ativne .azsZros[ kasneje ni ekspliciLralali pa je sospa,
ki saje zapisaia, n, .azumelar ) . vm zasoravtam, da bom stonla vs, kar kot prdsravnica
ustanovitelja ir predseddca upmuega odbora moram in morcm za zakonilost delovdnjain
ohianitev dignitoto instituciie ISH ((/AIja B.shz, v lismu trem senalorjenj gl prilosald
Li sudn, sr 128) Clovek je Do teh jzmzih skbi v skuinjavl. da bi pomislil, da dostojansivo usrd. ove
rcsno osroi-eno prav od smihzas|rblenih Mimqrede invrazmislet, slogan Drs,,ar kotime revije
dmes zaznamuje tudl polje artitulacije misli Novorevijaaev N i pa ie dolso tsa, ko se je rako
lnenovdlo zatoaisac nacisrovv Cnu (lolonija Oisr,itad), ki sovposebnen zanejenem trjtoriiu
proloreirali manDulacro zljudmiin na njlh iuajali otalltame prijem Zdi so, da si dostojanstyo
najnje pdlaiaajo ho njem rutladajo lj udje. li Ea rmajo na.,manr
" Ztuadi besede. kr je bila vrh vsga zapisana se v or.r, t koterpotulenci lztokn Osqaita, je Mirjr
Le
Canderzasnal - seveda obpomoai uslrezno neizobraznjI in nerazgledanih kolegov - velik
mo irani nnajsodn' p.oces (ae bi bil sodni, bi sa sodisae paa vpraialo, zakaj je b6kal po luji
zasebni l(or6londenci), ki struk rno neroliko sponinja na Drerfusorc alero (el zola 2004) Pravi
dolikL, loje vdor v zasebno koreslonderco (zaialen z Ustavo RS), je tako ostal anaj obravnave,
alove* (lztok Osojnit), K je navsezadnje popolnoma lucidao oreDoznal stntesiie Iiudi na oblasri (na
DSPin sir3e na slovensti literarni !c!i, zMitjo aandrom vred). saj se ob vsem rom da povsem
nedvoumno in arsumelttmo pokazati slrukturno sorodnost tcgapolja s laiistoidno miiljenjsko
strukturo, pajeb,lnenadoda ob splosncm kaaalu zmikaviov. ki triaijo,Primjte tarul( presanjan in
naposled ludi zares pregnd z delovnegamesta
rri Besedi,!ravo( in,dsc,plina( sta tako vznomirili alana DSP Vladimnja jecajika, da ea
lredsednik obanesa zbora ( 17 rovembra 2004 ) le s tezayo lmiril Se p.ed ren pa je povedal role:
,DosL mije tegal Ne, ne boi govorila, rc boi sovorila o lraru tukaj! Nc bos mi Bovo.ila o pravu
tu, zenskai. Kaibos tu g@orila o lavu - ( i, ,Kor dovonskeea pesnika in laarelja me zolo moil
bcseda disciplina, dhcipll.a [ ] sm zoperro, da se bo lukaj zdaj discillintalo v disciplinsloh
tomhijah po discillinskih lostopkih, ker tulGj sovorimo le o druitn slovens|lh pisateljer ne pa o
drusha nekih dscDilnsldh tomkij [ ] obani zbor DSP nalbrz ni zato Lukaj, dase bomomi zdaj
zaaell dlsciplnnati, kdo bo kosa bolj n.iGnil z disciplino a[!az nediscillino I ], da se enkat
zmcnlmo kotunehlll, ne dase bomo posova.jali kotaparataili o disciplinskih lostopkih (
,NB: To pismo pisem s polno odgovor nostjo: p rejem tega pisma Te z moje st.ani
v nobenem smislu ne zavezuje ali prosl v kaksnokoli )molaeanost( aL )zaupnost( ali
kaj podobnega: te wste provincialistidne in forstadhke konndcnce so bile, po moji
presoji, zaaetek, vzrok in vsa strukturna vsebina vsega nepojmljivega kaosa na ISH, ki
le strokovno tako rekoa neprcdvidljilo nevaren in Skodljiv, storjene pa so bile te
iracionalnc Skode v sicer nepredstavljivo bcdastih, pa venda e strukturiranil in
prccizno koreografranih lega}l. Scripta manent (rao
Srcflana Slapsak: A vr veste, da ne smetc v tckstu spreminjari niti ene arke v rezi, koje
enkat ocenjcna A se zavedate tega? Da stc v prekrslu
Vlado Kotnik: Semiasno .. skatka, jaz niscm niacsar prikril
SYeflana Slaparli Ja ste Ste
Vlado Kolnik Ne
Sretlana Slapsak: Dodah ste prekrsck
Vlado Kotnik: Ja,Jaz mishm, da v zahvali lahlo kandidat zapise osebno sralisac.
Syetlana Slapsak: Ne, poslejte Niti ena arka se ne sme spreminjat, ker vi lahlo
spremcnite tudr nne
vlado Kotnik: Seveda lahto. seveda lnhto
Syetlrna Slapiak: Ne morete Enkrar ko je Lcza occnjena, sre na zasovor, konec mi
.je zelo zal Toje prelrsek.
I...1
\.nteksronenbe besede naobanem zborujc kajpak zadeval zsolj Do staluru doloan orsd
'Jrciplinsl@ romhijc(, za nobeno drsciplrniranje ni ilo,le za uradne postopke Poleg tega Da seje ob
':n pokazalo, da alanl vearnoma sploh neloznajo sraruta lasrnega druitva P.ipombaBrancta
\{rzeraa ,Ze, ampa-k trcbajc noeoae.es pred vsaklm obanin zborom vsakemn alanu lorolopirari
::riu1. ne da se tulal sLari alani delajo norca iz lastneea statuia, ki so sa slrejli, in govoriio o
: :crplinski konisjili oni so dali disciplinsro komkijo v staiul, nejaz{ je tu povsem na nestu
l.rsanco vodslva DSP lahto ugledmo v p.avih razseznostih. ae vemo, daj yodstvo DSP v letu
: 'l l rajnico DS P Tino Jurkovla. k je 2 lastn o inlervencijo reiila tiskowo konfe.enco, na tatero se
:::! od plsaleljev i prdvoaasno prikual, poslaLo p@d disclplinslo komisijo, namesro da bi sejl
:::r alrlo za Dotrtvovalnosr
izpustoz lzbris imendje zelo bisivc^a sestnvina totalitarnih stralesij Cenamreaalovckna
i -ioliiraynj ne obstaja, eaje larje odsL.aniti tudj tra tiziani Tako bi nroralo bitl, kakor Diie walrer
: : _t a nr1,r, npr 2a TroLskesa, ko j bil ie zix skralno alarma mo dejslvo zc ro, da so sa v nekem
::iuthu izbrisaliiz dokunentov, sajje to bilpomembn koratkdokona iln rolalni eliminacri
: r neravadnale p.ipomba, Ujo S Slapiakiz.eaeV Kornllu v zvezis tem, da scv rczi ne sme
._
_:a.niti njli arka, , ker vl lahto spremenite Ludiime( Zeloza mivoblb o razistali. odkod, iz
L:: .ga olsehega ali izlusivenesa ozadja iryira ta derominacilslG bojazen
' '-na Somi vlismu SveilaniSlapial. 12 tbruarja 2001, slcitudi rubnto )Objava nelatenh
Vlado (ot
k: Jaz mislim, da lahko kandidar v zahvali rapise oscbno sraliiae_
Svetlana Slapsak: Ustnor Usrno in n plsno in nc poren, ko je reza ocenjena Mi je
zelo zal To je prekrsek In ro zelo resen.[ ] Ki se nanaia predvsem na eriano sralsae
nekoga y akademli
ali I l
vlado Kohik: Paa, paa razumem. Aje ro uradno sraliiae insriruc{e?
Svtlana SIapSaI: A sem varn ga naprsala? Midva se posovaiava. Vr sre iukaj obtozili
Bracota Rotara zelo resno. Jaz bom to znesta na senat
Vlado Kofidk: Jaz nisem nilosar obrozil
SYetlana Slapsak: Ste Ja,ja sre_
t...1
\4ado Kotrik: No, pove.ite mi, lare merror?
Svetlana Slap3r}: Oba.
Ylado Kohik: Oba sta to irekla?
Svetlana Slapsak: Mhh.
\rlado (ot
k: Da sem.Jaz ro relet?
SYedana Slapsak: Ja. Mh
Ylado Kohik: Ali imate kakino prsno porrdito?
Sveflrna Slapsak: Veste kaj, jaz nisem policija turaj, jaz skrbim za disdrero te hre in
se zelo yeselim, da smo z varni konaali. Samo zaradi disntste. ki srejo ome ti v
disertacijr, ostaio so vse derajli Jaz bom pa posebej poskbela, da vase obrozeyanje
Bracota Rotarla pdde na senar Kersre mevtej ioakiprepriaaLi
A \e tj .?a,edare. da ,.ddr
l::111':,r:*' &,e're ! no,o,/a|osrirev ir dd ho ,o. da \re
nzpr\21 o sol usrJDor i. t tJreri ,re dokrurirat, r.ned ,c \4a,1, Kor"ika.
J" ;. ;;;
I]
Sreflatra Shliak: Zmeranje in osebno, osebna srornja To se rako imenuje potes
tega sem rcjdrr predlagala za dekana
Braco Rotar: Ne mor dekana, ker jaz .a ne zetirn biri dekan
SreLlana Slapirt,: la. Lp rmscl
t...
rrd
Sti.jamo r 7 Boudioujem (200,1, st 69 ) o 1e,n, da je ,dobro, da obsrajajo Ljudje, ki so pnpravljeni
porabitinekaj aasa n' enersljeza Lo, da zlaiostroiijo skodljMh uaiikov( eprslemiane r_rDrir
ra' Rotar 2005
kontinuiteta )od antike do danainjih dni( (vaasih smo ji rckli )od paleolita do Tita(,
tu pa bijo morali oznaaiti kot simulacijo epistemologije, ki je postala nekaksen hobi
in alibi za refleksije nezmozne razumnike, je seveda, v njegovo hudo pdzadetost,
razpoznama iz disku.ziynega hodzonta nosilca/nosilke diskurza.
Ta konGkslje prerehal obsrajaii, vendar organl ISH navzlic opozarjanju deka.a Rorarja niso
1-rel,.easirai na love prawe raznere in Be znebin tcdaj ze docela nepolrebne8a usranovirelja
-rEbid je tedaj ,e obslajalnov in radikalno d.ugaaen tnteres usranovitelja za parazlliranje in
.ltroliru.je lnsntncrje Ta odreanost lsranoirelja re]ja skoaj od usLanovirve ISH fakulreLe naprej
:z od zaaetk, veljave Zakona o }lsokem iolsivu koL specifialegd pod.oanega zalona, ! skladu s
c::nm je bil ISH larulteta rudl mtanovlje! kot artonomno podroije ISH - rdiskovalne
:_-ad2acije, kije usruditcv predlasala Syetu za visolo iolsrvo kot srcj !rcjekl: ta precej
1:iembna lodrobnoslje zasotolo uila tako ,!stanovltelju{ kator senatu ISH i! ie bolj upramemu
:r]oru, Lile zelo verjetno ulravni odbo. razistovane organizacij, enako iGlrcr je oseba. ki se v
-idtr z Zakonom o zavodih izdajaza dirkrorico ISH,lahko le direlttorica ruzjskovalne oryanizacije
: j ae ni formalno in lramo korektno zvriena luzija funkcijc direkto.ice razislovalne
orsdjzaclie ln funkcije siame lajn'ce lai<ul1e1e. ka. se seveda ni zsodilo, - z up.avnim odborom
ra2iskovalne o4anizacije vred pristojnaza niana fakultti Od spremembe siatuLa ISH fakultere
lta2000, ko so bili vanj vlozenlelemend doloailZakona o zavodih, naprej potemtakem obe
u(anovi zelo verjetno kiita svojapodroana zakona
'56 Ob tem
pnkan je zane to, daje slovenska provincialna druzba y iem hipu lmktialo brez odpo.a
pri osebah in institucijah, ki so nosilkc j avnili vloc, prepojera z noanoln neftfleluano
ncotberalno ideologljo in da taZe vse simptome drsenjdr trdo iotaliuno strukturo lasjstoidrega
npr. tttu,bena 4is6o 6ait sa.ial) i\ s ten zsadorirsko deiho Za d.uzbeno dejswo pa rnam 10, kar je
pred dobrim srolerjeE Enlle Durkhern opredell kot tatien naain delovanja y druzbj, kije na
posameznika zmoien ualnkovaLi kor ananja, vendar !a velikokat ponotrdjena druibe a Dnsilaln
ki se kaze v posameznikovih man,lesLacijah. ne da bi se ta tesa nujro zavdal
ISH DSP
liH (vodi ga Svcllana Slapsakilodrobrejie p.darke. novenr vodsrvu jc mogoac najti v iabell
:_.mrizacila lunrcij ( na roncu priaujoae itclilkc, lekaj pa iudlM slletii stiani in$itucije) i.
: SP lvodi sa vLado Zaboq nadaljnje podatte naj si bralec poiiae na spLctnih slrmcli drustva) sa
::JaledverzmedinstiLucij,kisob.ezpravcgaodpordzdrsnilevlotalltarnoneolberalnodruzbeno
: : i:gula cijo, se pravl, v anomilo Cetudi je ISH zaseb.' ,sano$ojni visokoiolski zavod
.! rra((ra fate.esa leljazaron o visokem iolstw) DSP pa drnsLvo (zanj velja zakon o druitlih),
r ro da slalnstltuciji, !a katenh nal bi se Dnrilegirano proizvajal kitiani duh h kulturni
-:r,nr kapital. r maBjkaterem oziru prlmerljiyl tudiv len, da so se v obeh usranovah do oblasti
: "rlz no istcm aasu pflkopali ljudje s sorodno l.ru ae ,?.,tr. in io cclo s podobnlni metodani
lr :odobne avrontdrre diskurzivDc ir druzbetre strategiie paje opa2iti ludi med Dredldgatlji i!
! rniki novcca zako.a RTvinv dstusijah ok.os tesa Cl vzjak2005 Za larananejso in
r:: rt o osvell'lev dosajanja . d D sP in siric prlloroam v branj e ,Doslele(, objavljene v reviji
. .i r!r, si 81-85, 2004, srr 139 33.1
:::-aa kralic je na koncu aldnka v okviru iDotumenov ln rirov za aralizo{
tsH
tsH D5P
ISH DSP
- "Za izdajo nove Stwike revile -, smo se slr.lal dale treba - Nesativna percepcija
Mon lor SH se 2e isenat najbri Ze v ka i airet poskus, da jav.osli in demokrati6ne
fakultele nformal vno seznanit z biseolemravno dskutiralo t l participaci,e v javnosli,
nleno ceotno vsebinoi: cenzura rec p@ded.iku, naj izrave ne Preson kritiane javne misli
rev le Mo,,aor /sH (slej sk ep daje v b@nle drus m, iudinaam
senata SH v rubriki nz h storiata aanom ne I Ile nerodfo, dase
Mantoia lsH. , ki sa ie nekdo opravduje n da vs berelo
Dodp M a Swllana Slapsak) njeqovo opBV6110 sem sa
hote zaaam predlem I
ikako
re sp oh priao do tesa, da je ta
b stvo pn5lo v javnosl . (ct 2ai(o
Peta., ZAPOZDSP/2004),,;,
spo.ne slva. pa misim, k $se
praevravnosrit looida
nesmisaI Ine pente perla
pred javnosljo t lohranite lov
dtuSlvu na naain, kotse lo
spodobi . (ci qor Likar,
ZAPOZOSP / 2A04\l
-, kako pa boSdrugaae deal,
A boa davjavnoslr. (ct Peier
BoZa, ZAPOZDSP/2004):,
rezu rai e zqrnelo veno
qolido javneoa. (ct M lja Cander,
ZAPOZDSP/2oo4)| je ,
nekolko ne.avadno, da sovor
predsednrka la loliko
kontro@rz. , menda konirovezni
sovorpred@dnika,k jebl
lavnooblavje. nidosedaj
doriwl e nakowed ne qa o dziva
Se praviv pub ikacij .iodzivre
seveda bi posa. medjem, a qa
t .60 obravrr seveda je
Debe Fkov teater zaioan I(Cri
AleS Debelrak, ZAPOZOSP/
2ao4l
tsH DSP
ISH DSP
Prilaslitev enodnewe ku tume Novo wdstlo OSPIe Sele na Prilastil.v vlo:nega del.
nanilestacile ZA SH brez rnsslra0e nekatenh kntan h rsfrnc izbrsanih i.
omembe idejnih rn lredben h d anov n alanE drustvateseni
av4orrev kijo 4sfoql in uderanjl 2004spremenlooz odpravila
To so bil podiplomski Sludenll in nekatere nelegalne postopke
aludenike SH (preteino tsr, kl vendar na ne esa en naa n (npr
2004 zapusliilSH), oroanlzral n neresa no rmenovanre MUe aandra
koordlnnd pa sra jo Taja v UpEWrodborte kar samo lud
Kramberse.in Sabina Mhel ob Preklcalo), pn demer le to naredr o
vea nskem .e asodju n pckush tako, kakor da pnpomb kntane
stEnl prole$Bkeoa
a kan @nla s manlsne nkdarn bo oz tako,
zbora(ra4n D@sa B Fotarja); kakor da sele vodstuo tega
pn asrit* prelekega dela spomn o smo de neceo tako,
sodelarcev vile Morrror /SH, ki kakor da teh ne ecalnrh deEnl
sos sa pdqrabi sli judje, ki$ nrkdarn bo ntud odgowmrh
jih p@snal z SH, ob iem tudi
neleoalen prewem mena i.
nelesaho @akiv ra.je revje
Moniio. /SH (kar s 7 etnikom:
ponoven zaqon v nasp@lju sskep
Senaia SH kijhspreeilludle, ki
$ s rd io odlasl i):
- pn astitev komaj usranovleneqa
CHJS, pregon nieqow direkbn.e
in zasdbafjenega mesta s stra.
Svel ane S apaak:
- q elruditabelo 3
- Vog. naeva r eljavita. vabita - Pnkvanie ntegra nega zpsnika - Slratsije (neayloriziranesa)
aseslanek k naibibt9 10 otdobEke seje UO DSP kllub brisanja pretektosti j amnezije,
2001, v dezi s pogorcn o \ziralanlu Tale Kramberger, da se potiskanja v pozabo
,aranju publkacilnalSH, k sa ga Evno pokze (q APl200!),
napsa alanc uredniElva rdrle zaosn k uozaleto 2005 spel
Monllor ISH Tala Kramberger n niso javno obravljani na sp eln h
Janko Sprezer (gl rubrko stEneh DsB kakorle bo
^enka
,oblava.ekater h dokumentov., doqowrieno na lanskem
'r z h sionata Mornor,ia /SH4i obanem zboru,
nepoobla6aen izbns zoobanje diskusij (pBk nild
lokumentacue mednarcdnega d skusiF na OZ)o odoorcmosr z
koakvla tento atne in izoublrena srcdstua v dez z
lnaginatne hele od anltke da nakupom sran@anj
:lainjih dnt \k ht natca 2ao2 v v zbiiskem saju,
tlubjani)s sp eln h stEnilSN, neuPoStevanle in zmanrsevanle
- nepoob aaaen izbrs sptelne Pomena arqumenlovza sklic
rev re Morlor /sH (v cetolr) s lzrednega obaneOa zbora kijh
sP etnrlr strani SH, sestav a skupna a anov in alanic
- lepoob asaen vdor skoz gesla v
r-bne domene naseruerju SH in bnenle in spremrnlanie
?m zbris vseh podalkov !,tada srnlagem, da bi wposlavil
(:rka, Tale Kambeeer n Oraga druoaaen pnkaz dogodkov v aez z
raz ian mr dogodki(vetuaho spo no
nadreg@anle dveh koles c s st@n
predsednika DSP idr )
G rud API2O04
rsH DSP
Prsolnost nove vod lejce ISH Ponovoletno sreaanle n pog@n - NeDosredna opora vvlad.joa'
Srellane S apek na izbranem vodslva DSP z aklua n ml politiani garnituri
omzlu dru2bene smelane oko i Predslavn ki po itanih obl4t
ool lrka Janeza DrnoGka ,Poskbet re bilo lreba z
spremembo odnos s ovensk
Po rhke n driave do slovenske
lleEture rn fteErne ustuada nosi
V ta namen smo vranuarju 200a
na ponovoletno sreianle in
Pogovore v DSP povab ll lakral
aktua ne predstavn ke po itanih
olr astr (predsedn ka vlade,
Pre'Jsednrka dzavnega zbora,
mrnsta za zunanle zadrye,
mm slrco a kulturo, llubiiansko
iupanp ler 2upane seanske
obarne, obarne vanana Go.i.a in
oba ne Str JunlobSaavni.) Vsi
razen rubFnske Zupanie, so se
seaanlatudr ude eZl ter lamo
pnsla r na parlnersk dralog in
odnos z DSP Tak prstanek na
Pannerskdaloo n odnos pale
vodslvu DsP sdeda omogoa l
nadarnje lovrstne akvnosti ( (ct
poroa o predsedn ka DsPVlada
zabota, v zAPozDsP/2oo{ )
tsH DSp
t-
184
MONITOF ZSA
160Vse
Rokr 2005 Glej tudi alanka Bourdieu in Wacquant 2003, Krambrser200lb
lzvedbena tehnotogija,
Tip operacionalizacije
Izrivanje kitianep diskurza z I SH sega seve.da dlje v pretellost, detDdi smo nekateri,
z menoj l.red. v preteklih letih sl:uSah na donrnevno nepomembne, sporadiane izrive
gledati kakor na ncshuktuno oz nalljuane in posamidne poskuse tresistemskega oz.
celo protisistemskega izrivanja (v resnrci skoraj njkdar tako, saj je kolektivno in
individualno v osobnom delovanju vselej Dreplcteno), ki naj ne bi vodili v strnjen in
enoznaaen odpor proti razlianim oblikam kritiane misli, ker naj bi bili nekaksni
preostanki v okrilju ISH opusacnii mcntalaill dlspozitivov. Z eprlogom na ISH v
zgodnjipomladi 2004 so nekdanji kolegi j n kolegice navkljub velikikoliziji predsodkov
(in IlJrho11 predsodki mod seboj niso no povsom enaki po svoji naravi in ne po svojr
niansiranosti) zavzelijasno in nedvoumno pozicijo, za kate.oje mogoae reai, daje do
velrte mere poenotena
Enotnost stmjenih v.st novega vodslva ISH glede tega, da seje na ISH t.eba znebiti
teh in tch ljudi, ki da povzrodajo nestabilnost institucijo, )ruslo in ogrozajo to hiso(,
)pljuvajo po tej hisl, poni;ujejo to hiso, Zalijojo, Zaljivo govoriio o njenem politianem
angazmaju(26r ipd , je vendarle presenotljiva. Cetudl nam nikdar d nihao ne jamo in
nedvoumno kakorkoli a.gumentlrano odgovoril na vprasanje, s aim pravzaprav naj bi
rusrli institucijo, paje vcdetno za novo vodstvono skupino ISH bilo dovot Ze to, da
smo zastavtiali noprijetna vprasanja (npr. kamje poniknil denilr za opremo inslitucije
iz Budimpeste, zaloj so v bilanci navedbe )teniske torbc, druzabno igle m postelj-
nhe(,r6! medtem ko si sodelavci ISH ne upamo prositi niti za pokritje stroskov ene
same knjige sfokovnc litemlure, acmu tako veliki oallivi za maunovodski seflisi Truden
& Truden, saj je na ISH le nekaj zaposlen,h. in naposled, aemu je na Davani up.avi
pdkaz ana pozitivna bilanca, medtem ko nam je glavna tajnica/direktodca institucije
neprenehoma pdkazovala skajno zaskbljujoae fmanano stanje ISH in s tem
upmviaevala kontinuirano ncizpladevanje honorarjev, potnih strcSkov idr. Ijudem, ki
so Ziveli od raziskovaLnega dela).
Domnevamo lahko, da pomeni \.rhunec spleta mtdg in lupoknzile na ISH povednl
molk in odsotnost sleherne jasne opredelilve menda enega vplivnejaih moz v tem
kolegiju, Juota Mikuza, v zvezi s surovostjo, neumnostjo in brezobzimostjo delovaqa
njegovjll kolegov m kolegic Zdi se, daje za rako vedenje obstajal po njegovih merilil
dober razlog: najmanj to, da mu je naddezni neangazma v teh perfidnih okolisEmah
prinesel relativno lahko pridobjen izplen. Ko1 profesor na programu zgodovinske
antopologijo jc, ko je Drago B. Rotar, kijo postaul progam zgodovir$ke antopologrje,
'odsel(, lahko aez noa zasedel mesto koodinatorja programa. Potemtakem ni zelo
nenavadno, da je svojo verbalno participacijo pd pdlastiM irstitucije stn v nekaj
-e-oleskJuh besedah. kr /veniJo. lakor br prrldjalei/ Otwelo\e ZeolsAp Jdrrip. in seje
z njimi kondala nelegaLoa 66. scja senata ISH| ) Seje dhde ne vodi, de sem pmv ftrzumel,
lukai so alani, kr niso v senatu( ':6r (q
ETNZAPN66/2004.)
TIP PBILASTITVE
S STRAN I NOVEGA VODSTVA ISH
(brez sleherne relerence na preteklosl
in deianske avrorje, prejharobe:
posebna skrb 2a njihov izbiis)
iLudlskem proqramu
nenehnaqmovdFdrekloicelsNDGqceBacpi
dodelevmlu de ei h prosLo.ov
l,rol po mrpacil tunr.le { runk.l
svet ana s apsak
dekaire, ptu$oaod 4(en
^cdh2
nas nodeoiGCHJS) namenenhadeo bv6 dekai ey
$b sTMF kjerde radunankzdruqim koeq iral.
Kramberqe, reqo rLro"lo, ISH n Mad non zurkom i z
4seden,
ida*morkaGnak nwe v ada! ne rakolutresden v
sti zobval n snr svetaf e
i0l ,ooz&av]askaatea. eic ]
Ob vsom zastavljenem ostaja odprto ill hkati tudi zakrito morebiti eno
pomembnejiih \pmsanj y zlezi z ftzhodol,li. na lSH, in sicer to, da smo brh z ISH
Fakultete za podiplomsk humanistiani itudij v Ljubljani s shani )organskih( in )po
naravi levih intelektualcev( m dveh deklariranih lxdi po )namvi( 1e!r11 - )femimstt(,
ki sta bili tedaj na vodilnil polozajih ustanove (ena izwsna direktorica in druga v
)funkcri dekanJe0 prograd prav tisti, ki ne sodimo v fadicionalno mentalno shemo
lokalne moralistike: Idr itarelii moiki/ mlajid ienska,l6r homoseksualecin lezbika,za
namedek pa ie medflarcdna, veajezidna znanswena revi_ia (pnau]oaa), pn kateri so rl .z
wdilnih polo:ujih debyale ie ske, katenh mtelektualnega dela prva )feministka( ni
hotela plaaati, druga pa ne pdmati in jim je obesila cenzurc,6l
Seveda ne gre za kako zaroto, ma ea za to, kako se v specifliinih okoliiainah. kl
jih najbolj natanano lahko opredelimo z neoliberalno tdeolosko mutacijo, ki je
demontirala stare dr uzbene vezi ifl vzposta\da llove, slcpo attivira pogon p.edsodkov
in si nadene samodejno sistemsko obliko ter vanjo zajame mtelektualno neodporne
in dezorientirane osebe. Zelo namrea dvomim, da bi brlo zgolj spomoajo sicer uteaene
msritucije ob.ekovanja, kr 1lna sevcda v prelomnih dogodkih na ISH svole priviligirano
mesto in si je v zadnjih letih na institucli (predvsem odkar je na mesto StudUske
referentke prispela nova plolegie gla\ne Lajnice a/rar drektonce Dragico Bac, Tiva
\4aj'?63) nasla brlog v sprejemni pisaml oz. Studijskem referatu, mogoae izyesti tako
globok instrtucionaLf pretes Kakorkoli, naposled je vsal za flekatere od tistih, ki
smo ISH zapustili, konec koncev to bilo dobro, saj smo s tcm ofuanili najpomembnejso:
svobodo delova[ja hr mom]no integdteto S tem pa tudi )jasno misljenJe in kdtiano
presojo govorice(,r6'ki ju ima Victu Klemperer za najboljsi orodji za obrambo
aloveskega uma proti manipulathni, demagoski uporabi drskulza, karjrh ljudje sploh
poznamo. NajviSjo etidno vrednost tako Klemperer pripisuje tistim ljudem, kibranjjo
svojo lastno aloveanost - m z njo tudi iiloveanost svojih kolegov Dr kolegic - zoper na
videz nepremagljivo silo ideologiziranega obaega mnenja, tiska in propagande Ta sila
je vselej kolektivna, v njej se )ne borij o posamezniki, ampak khentele(, ne glede na to,
kako globoko individualiziraniin subjektil,l(zi)rarf b1pdpadniki arede oz. odjemalci
" Stui ropos ,nelrimerne ljubezni( nivsakamlajla Zenska zc ktu )ulov( al,plen( nroilega, trkor
rr rade !idele Liste leministke in nsti izkljuaevalci, ki v zadnjl lnstanci pogosto strneio moai v
.!o1!em pFdsodku. Do kareren je njihoya slulna nvartost pw intelisehlhd tutatiu;etka, td) y.a
! predsodkaje oaitno za stereoiipno pamel Se vedno,,rcrurTl
O spekla|ularni ,imbecilnosti( dosajanj na ISH sle.jtudl Suni 2005, rFrmed drugim pravi, da
'rspeh konjuraclie imbecilov tiai natanano v in, daje iluzionjzem, trik, vendar ni nitiprevara nilr
r:rora:v tudeh zbudi vero,ldntazmo, kijih p.epriauje, da pme rn lesalizma in naaelnostijn
-anja in drlsih dolsoaasrlh reai ne pobebujejo niti zayeao nitiza us!eh(
'Ze naatn, na kaieresaje bila s tesa mesia ,Eostovoljno( odstanjena lrejnrja Lajntc! Lidija Katia,
.re svoje delo olravljala brezhiblo korektno in prolesionalno, bi nas moral vzncmiriti do skajne
_ (lenpere!
Lrl poalavie )Heroizem(
Taja Kramberger
Zgodovnska antropoloo nla, pesn ca, prevaja ka n eseristk:
Asistentkanaodd azgodovinoFHS Fakuftete za huaanistiine Studre v KoptL
E mal
Apokalitsa lttlii AP/20041, St. 8485, 2004, str 139 134. Dosjeji l-Iy, Ljllblj^na.
(Prodvsem dokumenti in disku.zi iz te objave zbranrh dokumentov m refleksij v
zvezi s polemlko med nekatedmi literamimi ustvadalci in ustvarjalkami ter drugim i
kulturniki RS na eni strani in Midstsrvom za kulturo, DruStvom slovenskih
pisatelJev rn Se nekatedmi stuhurami oblasli na drugi, poletje 2004.)
Bilanca ISH 2004 ltludit BISH/20041 - Dok ument o plaarlfl brlanci ISH za leto 2003
(brez podplsa, na dokumentu opazle s sunarilom vneSene pdpombe s pisavo
flmanane referentke ISH Tamare Zurunie)
Bite" ,SP [tudi: BILDSPI?004I - Letno potoiilo Druitya slotenskih pisateljet za leto
2004.
Cenzum Monitoia ISH [tudi: C1\1[SH/2004]- Cenzurai sklep Senata ISH 2004 o
izroafu celolne vsebine znanstvene revije M.r,,1r7or,LSf1 v )hformativno seznanjenje
s celotnovsebino( ustreznim organom ISH (podpisana Svedana Slapsak v funkcili
dekanJe ISH, sklep je obj^\ljen \ Monitorju lSH, letn. Y St. 3-4; glej tudi rubriko
)Objava nekateril dokumentov(, posebno L del lzlistonatz Monilorja ISA.
Oktoinicala eza lL\tiw 'spoitt wnin kolegi(tn in koleson' m ISH z drc 22. febtnaia
2004 ltudi: OXRJ,2004] (Neoblavljeno etnogmfsko grad o, v osebnem arhiw
Draga B Rotada.)
Kores2ondeact Dmga B. Rotaia in Taje Krunberget z Boi laieh Shpiakom, 24).9.
marec 2004 [tudi: (ORBS/2004]. [Korespondenca ni zasebna, saj je bi]a simultano
poiiljana na okoh 30 eloltonskrh naslovov. Neobjavljono, zascbni arhiv Draga B.
Rotarja in Taje I(Jambcrger.l
Objata nekaterih dokamerlay, priloga na koncu priaujoae revrJe (posebflo L del ,K
histonatu revije Morl0r /,S/ft).
Pagon, Neda 2003, )Predgovor: O orodjih in orozji\(,\: Nacianal d ide tiktu in kuhur:
ICK, LJublana.
Pnloga k prinujoienu ilanku rAd Lingaan ISH Inperii( (Med. besedilom alanL"
pdlogo navajam kot )Gl pulogo Ad Linguam ., diskuz St [sledi zaporedfla Stevill:
v prilogi oznaaenega diskurza]( )
P loga kihnka Sabine Mihelj v prii joiiit. reije (Gre zap logo diskulzov, lzbradL
iz dopisovanja med nekdanjimi r adimi mziskovalci ISH in dircktorico ISH glede
porabe materialnih sredstev, ki so pripadala mladim raziskovalcem.)
Slapiak, Syetlana 1993, Mahl irm oblekd (UIednikaAles Deboljak in Lojze wieser).
Zalo7-ba Wiese., Celovec - Sirhiu.g
- 1997 , ndioj Botbi<, y: Rahi Kandid, B 92, Bcograd, str. 192'196
'Ptsrno
- 2000, Zenske ikane XX sbletp,tJrad za Zensko politiko, Ljubljana.
- 2003, )Antika ko t intclcktualni izziv za 21. s tolctje( (lntervju Maje Sunaiii s Svetlano
Slapsak), -{ Monior ISE,letn. V st. l-2, 2003, str. 17Gl?2.
- 2003b, )Foflow tle Women: Strategies and Narratives for the Reconcilialion in the
Balkans(, tekst za delaufco ,Reconcding for the futulet, y: Eorizons Balkan Bi-
Monthly Neh,slelter o Demooacy d tl Ciyil Soder lssue.t at. 8, poletje 2003, str
18.
- 2004a, )Tezavna dedisama ati Studij andke kot tekoao zrcalo. o lahtotnill primedavah.
a\tonom nosti vede in bastaralni epistomologij i(, v I Antika za trele tiroiletie (]lIedni&a
Maja Sunaia in Brane Sencgaanik), Zalozba ZRC, LjDbljana.
- 2004b, )Antika je lakmus danainjega aasa( (Inte.vju Ane Ristovic s Svetlano
Slapiak), y Literd tru,letn )Oa[, St. 153, marec 2004
2005, rU Zenskoj krjiZevnosti zanimljivoje ono ato se ne moze videti natelevirjl(,
Svotlam Slapsak, dokan Skole za postdlplomskr studij humanislike u Ljubljani, v:
Dan6, 14 -15. maj 2005 (na spletni strani: httpj/w1 w.danas.co.\'u/20050514/
1*end4 .htnrl )
Vogrinc, JoZe 2001, )Inteletualec na TV( (spremna beseda), v: Pierre Bourdiou, fla
teletazii (y prcvodn Lgate Sega), Krt, LJubljana
Zapbnik rclecalne 66. seje Senata ISH z dne 1'1. februarJa 2004 ltudi: ZAPN66/
20041 (Podpisani Dragica Bac, drektodca ISH, in Svetlana Slapsak. v tunkciji
dekaflje ISH Neobjavljcno etnografsko gradivo, v osebnem arhiu] Draga B
Rotaria )
Zalris nelegalne 66. seje Senata ISH z dne 17. lebruarla 2004 ltudi: ETNZAPN66/
20041. (NeobjavlJeno etnografsko gradivo, v osebnih arhi\rh nekdanjih 6lanov,
alanlc senata lSH, ki so po dogodkih na zaaetku leta 2004 zapustili institucijo.)
Zapb pogovom ned l/bdom Kotnikom in Swtlarc Slapiak z dne 21. narcq 2004ltulil
I'TI{ZAPPOG/2004l. (Ob izoaitvi potrdila o doktonranju \4adu Korniku s s rrani
Svetlane Slapsak, ki nastopa v umdni fulkc{1, tj
)v funkciji dekanje ISH(.
Neobjayljeno etnogftfsko gradivo, v osebnem arhivu \4ada Kohrika.)
T,apisnik obinega fioru Druioa slotenskih pisateljet IDSPI za leto 2004 z dne 19.
novembra 2004 [tudi: ZAPOZDSP/2o04] (Na obinem zboru sta bila uadno
izvoljena ovcrovileljzapisnika TaJa Kramberger in Drago Bajt; zapisnik je naredila
a
Barbara Subert decembm 2005, na zaaetku leta 2005 pagajes pomoajo zvoanega
posnetta delajlno pregledala h kongfala TaJa Kramberger. Vse navedbe zhajajo
iz te zadnje, dopolnjene vcrzije; do tega trenutka - septembra 2005 pa, kljub
pozft1r Taje Kramberger z dne 5. marca 2005, ne tudi dejansko overovlelle in
uradno sprelete, kar pomeni, da je DSP v tem tronutku zopet v pral,no sporni
sltuaciji.)
Referendna literatura
Accati, Luisa 1993, ,Svet ain moz: oaetovska vloga, materinska vloga in italijanska
polidla- ( v pre\odu lgorja Skampertetal. v: t ar opi: -r ktitiA,' ann,!i.le n X)C.
St 158-159. str 133-145 (Izvnnik rll marito della santa Ruolo paterno, ruolo
matemo e politica italianal!,y: Me d4na,it. 13,1992.)
-2001, Poiasl in lepoti:a Ote in mati I katolliki wgoji; rte[ (v provodu keno Prcsenc),
Studia humanitatis, Ljubljana.
Adorno, Theodor tN. 1999, Beteake o literaturi (y prevodu MoJce Savski zI al),
Cankarjcva zaloiba, Ljubljana (Izvirmk /{oten zM Literatv, Surkamp Verlag,
Frankfurt am Main, 1974.)
Agambe& Giorgio 2002, )What is a Paradigmr( (prodavanje, kije v celoti objavlieno
na spletni stmai Euopean Graduate School EGS: http //www.eas.edu/facultv/
.)
Althusser, Iauis 1985, Fllozolrz in sponbnali lozofija znansl,'erikou (v prevodu Vojislava
Likada), Studia humanitatis. Ljubljana. (Izvirnrk Philosoph,e et ?hilasophie
spontande d.es satanls, Maspero, Pariz, 1967 )
- 2002f, )Pmkhcni auk (vol. I in lI, v prevodu Jelke Kemev Strajn), Shrdia humaniratis,
LJubljana (lzvirnik: ae rens pratique, Les editio]Js de Minuit, Pariz.)
- 1996b, Ich r)tll T,eugnis ablegen bis zum letzte Tagebiicher 1933-1915,8 :f,dala,
uredrl Walter Nowojski s sodelovanjem Hedwige Klemperer, Aulbau Verlag, Berlin.
f,oneU, Miklavi 2004, )Fragment o flaclonalistlanem diskurzu(, v : ,4rokatipsa, it.
8+85, str.201-205.
f,orun, Barbara 2004, )Kdo se boji Ewope ? In zakal ?(, v :4.rk.rlrysd. St. 84-85, str.
r98-200
Xotnik, \4ado,
- 2004a, Od arheologue diskurzov o ope k a tolologr, o!ru, doktorska disertacija,
Ljubljana: ISH - Fakulteta za podiplomski humanistiEnr Studij.
- 2004b, )Fantomski svet slovenske znanosti(, v: reL,, detrtek,2l. ollobm 2004,
pdloga )Znanost(, st. 18.
- 2004c, )eemu sluzijo :mziskoyalci ? <t, \: Dnett ik - Zelend pika, sobota, 23 oktobor
2004 str 25
- 2005a, )Miti, tabuji, hipolGizije in drugi problemi v druzbcnem statusu znanosli v
Slovenijl prispevek k antopologjl zablodelega sveta\ y D
boslowe razprote,
letn. )OC, 5t 48, str. 65-92
uDK65t 7:OOl|SH(O93)
o in priinkon
re sproiili.
Nemaftr lreAa hkd ldasniti ie naslednje: Snetlana Slapiakr weh i4awh na nelegdlni
66 set Senatu ISE, kakor tudi ',, yseh izjawh I pogofiru z Wadom Kohikon na ISH
nanopa kot urudna osehd, najlte z t azaron ,r J nkcaji dekanje( Janez Ju.ttin t' ')seh
izjawh no.sb?a kot nekdann v. d. dekanaoz. kol senalor, predrym pa sroje kompelenrc
izpeAuje iz swje ,tedn? zdposlii,e( na ISII t, iasa ka fliktnih dogodkott- Hdnnah Starman
je s lomoijo tujh partnerje| n mednarcdnih financerjet kn ISH ustdnorila Cenler m
hebpjske injudoyske ltudije, kisaje tadi wdila i kasajeknalu?oi arwracii (kakat
turli t se nJegorc raziskoyalce in ruziskoltalke) da lelela n enayadna usodat pfiluslila si ga je
SyeUana Slapiak lrenu Suni, tedaj arudno sokoo inato ca !rcgrama Socialne
antrcpologije, prcdararcAica v ttei modulih in nasilka ruziskowlnega projekra rer
raz$kordtka CHJS [Ce tlazo hehftjske injudtrske itudije],je bila ?o urudni prccedwi,
bftj legalno imenol'a o I Senat ISH in ie b a Urt navzoin na njegovi 65. redni seji (10.
larbrudrja 2001) Bojan Baskarje hiht ohrurnaunem ialu ilan Senata lSH, sokaoftlinatar
pngruma Socialne a tropologtje, nosilec teimadalot ler wdja ruzilkotalnega entru ntl
ISE. Drago B. Rotar y iosu zdpletolr na lSH na miettu teta 2004 ni imel urddno
sktetie ega delovega ruzmerya z ISE, tetutu je b legalen tlan Senatd ISE, Upra|negl
odboru ISII i aklil)en koordindbr programd Zgodolrinske antrupologije ter wdla
taziskoralnega centud Zgodavinske antropologije Bil je tudt ruziskoralec y
notDustanor\enem CEJS. To, daI iasu kutni tlde?ratnihi drugih zapletav na ISH ni
hil ztlposkn, grc tudt nd rawi tega, da mu koleg in kolegbe z ISH na fulu z t- d.
dekand Jdnezam Juslikon, ki mu je D B. Rolat prepustil )tadenje institacije po svojem
odtbpu z mesta dekana - spomlatu leta 2003, ka Je b
na polletnem itwlijsken biya ju
',, Eudtmpeili, ntso porcddll da so medten na inslilut:ii usrtlnottili progrumskn skutino
Oei o tem gl. tuhrib )Ohjaya nekatenh dokume tot( toika 3 - pismo Draga B Rotarja
iz Budimpeite) Kako*all Drago B. Ratutje gldtni idejni in anedbeni pohudnik ustano\)ow
ISH - Fakultete za podiplomski humdn$tiiu itudi, attor rclike rciine usldnoihte ih
dktot in pragrumot wdja prcjekla sloyensktltunoskega znans\enega sodelownJa Proteus
na ?mgrumu Zgodotiinske antopolagije na ISFI (plek katerega se ie, mimogrcde, t Pariz
notembru 2003, ne da bi o ten obwstit nosilu projektu, odprutil Jare Mik ,) in dolgoletnt
so spomladi 2004 rulurtili oz. z ISH pretrgali sodeloranJe: Bojdn Bdskat Alenkd Janko
Spreizet, t'lado Kotnik, Ttljd Kramheryer, Sabina Mihe|, Drago B. RotaL Hannah Starnan,
hena Suni (za jihaye nataninejle kwtiJikaLije glej uwd v rub ko )Objaw nekateih
dL)kumentot ( ), naielomd pu tudi Mdrtd Verginella, kije tik pred se4o bo\ dli mdnj narih
dogodkot, skupal z heno Su mi in Ate nko Jd n ka S?reizer - bila inenoran i,SemtISH.
l.
,O zasiusah Janeza Jusirna bi vedetno veliko bolj temeljiio moral loaevatr rn oceniii, kaj je
nared[ Jaz bi pa povedala tole, daje z nastopom Jancza Justina y ISH pflSel en naain, eri
tvaliteta yodenJa, krjo l-valifictuam tako daje paa vslopila vludnost. takt in stil I.. I lsar
bodoar dekan bo moral misliti na te kvalitete, ko bo nadaljeval njesovo delo Hvala, Janel
Hvala lepar(
2.
,Ti
zunanJi sodelavec, tako kot so vsi tamle v tistem bileju, kr imajo enak starus kot ri
Prrvno formalno sledano je tako ( Uanez Jxslin Drasu Brrcu Rotarjul
t...1
,-- kot nkdo, kl tu zaposlen, ponavljam, ki ima enak status lot tamle kolesa, krje zdaj \
tislem bileju ln piJe kavo rn tako naprej (
t..l
).. v najslabsem prnneru bo heba seveda poklicati poiicio in odstranrti ljudi, ki ne sodijo v to
hisol(
3.
>Braco, ae lahko samo dopoL m. Meni so zdajle Ze dvatral grozii, z odstautylo s te seje V
vabilu,lijc datirano10. februar podpisano Janez Justin, sem vablena nato seJo ko. alanica
Senata- Sereda, Janez, seveda se bo legalno stanje rnkaj vzpostavilo one way or tle other -
Kdo odstranjuje? (Janez Justur'Potvoji zahsi,lrena, po tvoji zaslugi) - prepflaana sem, da
id Ta /a.luga bi morala irr ljudem, ki /d ro placani. Da ne gre "
"o
kena sumi, iz ,Zapie neleqalne 66 seie Senata SH., 17 rebruar2OO4
4.
\4ado Kohik: Ah, potem nu pa Se enkrat, potem mpa Se to povejie, ker mi je bilo sporoaeno,
da ste bili na seji, tisti seJr, kjerjeneki senator rkel. da smo ljndje, ti nismo vea zaposlenina
ISH, izena..i z nekom, k sedi v bifeju
SYedana Slapsak: Jdz se ne spomnim
Vlado Kotnik: Povejte, ati je to res?
SYetlana Slapirl(: Ne, ne spomnim se.
vlado Kotnik: PoyJte, ali je to res?!
Syeflana Slapiak: Ne, res.
,Zdal pa meni besedo, zdaj pa meni besedo in boa molaal, dokler bom sovorila, konec!(
6.
Svetlam Slnpsak: -. z nastopom JanezaJustina v ISH pniel en naain, ena kvalilet, vodenja,
ldjokvatificimmtako[.]dajepaawropilavljudnost,taktinsfll.[ ]vsak bodoai dekan bo
norai m$liti na te l-vaiitete, to bo nadaljeval njesovo delo. Hyala, Janezl Hvala lepal
Janeza Justir Mislim, da si tega nisem zasluZil - celo lcto sem hodil sen s slabo vesrjo
Svedana Slapsak: Lepo, da tudr to poves -
tl
J,rez Justh: A lahlo samolaz ?
Syedana Slapiak: Ja, prosim lepol Kar Jusiin
I]
Sredana Slapsak Oproslite. abr pustiti, da nekdo pove svojer
Jrnz Justitr: Dovoiite, nool
1.
,[ . ]v isri se prevctata znanje in moa, z isro se spodkoplje nenaklonjena moskajavnosl [...]
Oni ustvarjajo, onejim to ustvarJalnost dovolijo,ler sojo razkinkale.(
8.
Syetlana Slapsak: Jaz,Jaz bitalol odsovo la
Bmco Rotar (Zeh nadaleYati.)
Syctlana Slapiak: Ne, oprosti Braco, ne vodii ta scslaneMn bi taloj odgovorila
trna Sumi: Nasprotno, ro ni poiasnjenol Ne yemo. kdo vodi sestanell
BrrcoRotar: Dajmo se znenitr, kdo vodr ta sesranekl
Sveflajra Slapsak: Jaz vodnn ta sestanekl
Braco Rot : Potem jaz usoyart am proti temu. datvodlita sestank
SYetlana Slapsak: No vidis.
Svetlrna Slapi{k: Ja loano Saj se je vzposLavilo od tistesa lrenulka, ko ste videli. da sre
zsubili notranjo moal Za boga nilesa!
vlado Kotiik: Kaksno noLranjo moa? Kaksno moa, sospa profesorica, sem pajaz sploh iukaj
imcl?
Syetlana Slapiak: Rccimo io. da stcimelisvojo sobo (MedklicMada Koinika: Kaj sem tutal
jaz poacl?), jaz scrn pa sedela v lulnji zaradi mladih razjskovalccv In sem to prostovoljno
sedela, ker sem mislila, da morate imeti vea moznosti.
\1ado Kotnik: Zakaj pa niste rekli? Jaz sem - A sem vam jaz odziral kaksen slol? (Medklic
Svetlane Slapsak Ne, jaz sem 1o prostovoljno -), kaksno mizo, (Medklic Sverlane Slapsak:
Proslovoljno - )? Povejte.
Syetlam Slapiak: Jaz sen to prostovoljno, prosrovoljno to naredila
10.
,MNlim da pflaa o vlashtoi veliaini sana po sebr nije loia, ter se na osnoyu mitoya o vlastitoj
velidini moze reobiano dobro razvitr kitika u syakol novo.j sereracilr. To pokazute primer
Irancuske Ntodosraiuerojajc dozivela nezapamcen razyo.J upravo zato itoje syaka seneraciia
rmala dovoljno materriala da krititu.Je ono ito je prethodna uradiia. Datle, nUe problem u
mitu o veliainr, kojije, na krrju k.ateva, logiana posledica mirolosrie malog naroda, neso u
tome ito se sistematski potkopavalo znanje iitojc sistematski unistavana lritiafa misao. ll
/ Dabismo izasli iz podruaja stcrilnih dr.laloga, koji zapravo ne znaae nisla, neophodnote u
kornun&acrtu uyesl an tagoniza m ko.ji, pre svesa, podrazumeva htiaro baylienje sopstvenom
proSloSiu i prosloiiu drusrh, alipreyashodflo sopsrvenom prosloSeu. Ato tr dUalosu Lndividua
ne dozrvllava sebekao kolektiv, negokao samu sebe, kao intelektualno zrelu osobu kota hote
da kre neko svoje miitenje n, osnovu steaenos saznanja, ondaje sltuacijaporpuno drusaaita
Sve dot uaesnicr predstavljaju netosa, dialogjednostavno nUe mosuc (
ll.
Svedrn, Slapsak Ja seveda, v vasem imenu Sabira, za bosa mileea Mado (Medklic \4ada
Kornikar Jaz sem rekel ) rrontrolirajte vendarle syoje kotesice
t...1
12.
,V zsodovinskem in etrano nutnem odkivanjx seksualnc konhole enesa spota, ki se jzvaja z
nasiljem, n morete brtr netralni.(
Svetlana Slapsak, ,Anhkaje lakm!s danaSnjega oasa. (lnteruru Ane F6toMc
llteratur4 etn X/1, Sl 153, marec 2004, sk 76-77
s Svetlano Slapsak), v:
13.
,Moana rokaje potrebna tudl zaro, ke.lahko zensle brez nadzora posranejo vampi, in ljsre.
ki se sprerncnro yanje, sluirio moikim za zabavo Moznos., da moski zaradi vamp zenske
'propade(, ni nia mrnj priylaana od drusih rehnit zapeljevanja (
Svetlana Slapsak, ,Vamp" , v: zenske ikone y,X. stoletja (1 del|,
Ljubjana, 2ooo, str 23
14.
,l I drZi pa, da so bde v noyetsi eEopski zsodovini prav zenske lra oblasti - pa aerxdi zsolj
rekaiere v doloaenih trenutkih in znotraj doloaenih iipov oblastr. pnpraylene poslusati Zenske
z druse strani[ ] Zenska utoptia je zelo pomemben zanr zcnste kulture v katero so nadarjene
zenske - pisateljice, slikarke pa Eavarice in mnog6 druge wisovale svoje izkrsnje, svoje
znanje [ ], svojo poltiano moa, detu di temeijeao na kraji jezr]a, kanake moai, kanake insLilxcii,
jele sveta, v katerem so ustyarjale svoje dosezke, svojo izjemnost Patdarhalni sistem, kareresa
r'ol*e ae vedno zivimo, so obaasno ]a]*o izrabUale kot katsno sobo, k s svojo poroznosrjo
:rosoaa negovanie posebmh zenskh nia [. ]ln ae - mo.da v nekolikanj zjem resistru:
.l1ae ie rc bo, draga mola, zmogel sesu lati tako kot druga Zenska, tmta, ki ne spostuje Zenske
li
jc ne pozna ah se morda poivi,ea nanjo in matravelistidno lzkorisaa nexmne
=novine,in njegove instituciie Naj selar trudro, najjim tudi uspe:v zsodovino Zensk ne bodo
-]ske
.--:sane Nase evropske poslanke pa imajo naslrvah nevrdne anrene, kamor je treba usmcqati
srraTumevanj: antene so znak znanja (
t5.
Syeflam Slapsak: Malo merite svoje besede, saj sie zelo mlad doktoL
Vlado Kohik Ne, a veste kaj -
Srctlana Slapsak: )Neee niseml( [Spakljivo ob hehetu, posnemajoa odsovorViada Kotnils
Zelo star ste doktor V redu Poslejte Vlado-
vlado ltulnik Ne sre za to
16.
,[ ] a combination ofdiscourse and the body lansuagc whicl eyoles the famrliarlz arion c:
lhe community oflanguage and culrure [ ] gesturcs. hali-tones and hints can be undelsto
by other collective only with dilficullies [ ] Bolh cullural intimacy , nd provincialism can be
recognized in this staiegy, which cements the colleclive storeotypes on the other [.. ] involvine
srand actins, posins and mimics (Hitler, Mussolini), it is marnly the question oldimension:
olthe scheme and its expansion ambitions. [ ](
Svetlana Slapsak, , nsde ihe populist machine: E les, inle eciLals, narailv+
provde6(, spletnasiEn: alr
17.
Ylrdo Kotnik: Alijaz nimam pravrce vposleda, [V bilance materialnih sredstev.]
Syellana Stapsat; Nimate vealNe, nmate vearMije zelo Zal. Res nimate vea.
ylado Kotnik: Po latcrcm zakonu ozroma, ne vem, po katerem sklepu pa to sklepate?
Svetlana Slapsat: Nisre vca mladi raaskoyalec v rej lxir m niste vea zaposlen v rej hisi Moralne.
etidne podlage za to nimate
Ylado Kohik Ampakjazscm za b anco zaprosil v aasu, ko sem Se bil nladi raziskovalc v tcj
hiii.
S\etlana SlapSak: Oooh, tisto, kar ste iskali, ste dobil Vea ne boste dobili. A varn je to
jasnol? Se cnkmt- Polem lo ste enkat v tez obtavili, daje ro disnitete nia!..edna ustanova.
t...1 Od sedmesa marca naprej ne obstajate ye. [.. ] Ne obstalate vedl
t8.
, [.. ] Kultumi spomin, omrezje citatox znanje, povezovanje, seneracije knjis in bralcev - to
je morda edininaain, dapokopljemoneumnost m nepomembnosr, nadutost in groZnje:ampal
to zdravilo ne bo delovalo, vsekakorpane bo tato uamkovito in priJeino, ae sa urjemo brez
sneha, ironije in strajne distance sarkazma [...](
19.
,Reaeno v staremjezilu: sodi se preobrazba: tudi tisti, ki mx je viadano, se spreminja rn se
mora pod pritiskom vlrdajoaega moderdzirati ali pa izgrniti Tako kruto postavijen d.amaturskr
rez je obiaajno ploden I...1(
20.
,Mislim, ka.neyalizacuasovonvprid politiani korekhosti,
da ravno snj bi olrjiaia spretemanje
samega koncepta, o laterem se vJavnosti splohne razpravlja (
21.
)Ved senatodev in senatork (konketno Joze Vosrinc in AnaVogrinaia) meie obvst o, da ste
se sku proi. Slapiak prtozili, da vas ne jaz in ne Vlado Kotnik n e pozdrayljava Ko sva se
paj s
y sredo srecali na hodniku (vi ste prihajali s proi Jrsrinom, jaz pa sem odhajala) sen yas
pozdravila Zraudiio meje, da mi tokat niste odzdravili (odzdray mrje samo prot Justm),
a zdaj sklepam, da te brla to ze posledica posovora na senatu. [ ] Raynokar sem sovorila s
prct Slapsak,li mije pojasnila, daje poskbela zato, da bi sc zaplet resil v moji in doyr
prisotnosii. Tivi je namrec narocila, naj me povabi na senat, da prisostlrjcm pn toclah, kr s
me ticejo (in enalo zaMada Kotuika), in da takih kiiik na rnoj racun nizelela rrzcisceyatr
brez mojc pnsohost Tiya mi je potrdila, d a j e to narocilo prcj elr, da pa ji je Drda narocila,
naj me ne vabi. Dado sem o tem obvesrita in od nje zahtevala, naj storleno skodo odprau in
p.eYzame odgovornost [...] To ni pryi primer, da na dosodke. ki potckajo v okvrru ISH,
nisem bila vabljena ludr yabila na Alademskr svet lSH, denimo, nisem Drejel, (morala br
3a povseh pravilih, sa.iso brli na dosodek vabljeni tako zaposleni kol nezaposieni, nenrzadnje
pa imam rormalno tudr se vedno status mlade razislovalke, ceprav brcz piace). Tesa
posamicnega primera doslej n$em zelela posplosevari, a na tej tocli ga ocitno moram, zato
:em se odlocila, da vas o dosodkih obvesrim osebno, saj administmcrli ozi.oma konkretno
Dadi tozadevno ne zaupam vec (
22.
,B.side the already established ways of reconciliate, a new conceptional framework should
- introduced, takns examples from women's activism [
] The new conceptual ftane]vork
-u$ contain both ne,,v social techniques and training, ,nd recycling ol some succesfut
23.
)Anti ka je neverjeten vir dobri h naracii [... ] saj so moznosli neston ane in lahlo povedo ka-
sejirn zazdi. Mcnim pa, dabo lalsnapopularizacra rnitor ti manrpulirajo z natbolj b,,ianitrrl
prcdstryrmi, povzroaala probleme predysem najmlajsim, ker uniauje losrko in sisier
arsumenlacije- [ ] Osebno narnrea mislim, da ie antika boit aktualna tot kadar koli prej ,
str 158
I...1
,Seveda se lahko manipxlira z antiko, rccimo na ravni krsaanskc ideoiogijc, idej politianeea
totalimrizma, tosmoze toli kokrat videli Vendarrljub temu verjamem, da a ntiana besedila in
antianajezikovna tonstrutcra ter podobe delajo sani zase, so nepredv,dljiyi, izven o
predpisanih rcccpcij ( st 160
I..l
,Dovolite mi, da verjamem, morda spel ,utopiano(, daje danes rzbor antrke kot discrpline
vsekakor oznaaen z doloaeno sropnjo loaitve od kapitalistianc mentalitetein niene vseprisotne
druzbene prisile.( str 164
t..l
,Pred seboj jmamo veliko doeajanjc, li bo verjetno oznaailo zaactek 21. stoletja,
antislobalistiano eibanje Gibanje polrebuje naracijc, li so ze danes precel dobre
Antislobalistiano sibanj e bi imelo perleklen maLerial v anlianih itudijah, da izkorisaa naraciie
in uvaja nove rituale, se poisrava s kulli, zidejami, s podobami [...]Absolutno. heienizem in
rimski imperij lahko poimenrjemo globalizacijski projekti Aleksander Makedonski je b
slobalist, rimski cesarji so ramo tato bili slobalisti []( sLL 17+176
t..l
,Vlen smisluje poUebranja antike povsem odp oin tako lahto pervertiramo pojem tlasrano,
kr naj ne bi pomenil klasiano kotwednote, kiobsrajajo, anpak kotjo isaemo t..lMojaviziia
antlke v 21. siolerjr pajelredvsem povezana z idejo, kije doslej ic nismo produlrivno r^ziskah,
to je sposobnost virtuatizacije, ki sojo Grki in ostali antiani narodi imeli ( str 184
svetla na Slapsak, DAntika kot nie el<tua ni zlvza2l sioletje (lntervlu [4aje Sunaia
s Svel ano S apSak)", v: Mon,ior /SH, vo V,no 1-2,2OO3,stl154,160,164,174-
176. 184
24.
,Napredek tehnologiie vodi v smer nevidnesa m v smer vrrtualnesa Foiosafija in Iilm nista
niloli uspela iz.abrti ysel moznostr r calne podobe. flsanka .. Je u motiya zrcala znala izvleai
vcliko vea. Dober pnmerje denimo xporaba zrcalnih podob v Distreyevih risankah, poscbcj
pri celoveaernr risank Sr?E?rZr'.a: v Lej lshnikijc praktiano ysaka porrsi alahko ogledalo -
vodna gladina, kamen, diamanl, kozarec . In nc le 10 - dobro znani artropoloiki tabuji, s
tontinuteto od antike - so potrjeni v zrcalnih podobah, korj denimop o sreaanje posledov
Snesuljaice rn Pflnca, ne direktno, aeprav sla si zelo blizu, ampak aez sladino vodnjaka .(
t...1
Naslov lega prispevka namenoma - in kumulativno referira na popularno kulturo. Razen
''teloaesa zcala'lxdi podobaCaroilove Alice sodiv istr tros asociacij Lahko bi se vprasali,
ali ne izha]ajo Xena, Tv-Herkul in podobne sodobne posastr iz zrcalnih napak in pomanjkanja
avtoritete znanja v moderni popularni kultun "Tekoae zrcalo" kot podoba prihaja iz (za
slroloyne kose) isresa basrardnesa imaginarjja popularne kulture Gre za podobo robota -
preganldlca, ki se vsakia, ko je uniacn znova regenerira u materije, ki je se bolj podobna
zivcm u srebru oz tekoaemu zrcalu - v film u Teminalot II z Arnoldom Schwarzene8serjem
v slayni ylos Ta meiafora an tite, ki sc je n e m oremo resrti in nas presanja vsakia v obhli, ki
pooseblja a},toritero (v filmuje io robot v oblikr policair),ie yfilflskiparodiji subvcrLirrna
tako, da se komidni nesativec, Sadam Husein, ob regeneaciji tekodesa osledala pomesa z
matento syojesa prdlja: pudelj Huscin, k, si ga p.avzaprav predstavljamo v kaksncm
lantastranem zbo arenske komedre, tako lahlo srmbolzira moz osi/verjernosr pomole y
tl.VpraSanje
kitike in ,obnove( epistemolosiie torej ne zadeva zgolj norranjega diskurza oz
Zargona discipline, ampak tu di naartno vulgarizacijo r n organizirana kolektivna prizadevanja,
U zahtevaio sodelovanje institucij.(
Svetlana Slapsak, ,Te2avna dedisa na ali Studii antike kol tekoie zrcalor o lahkotnih
p merjavah, a!,tonomnosti vede n bastardni epistemo ogiji4, \: Antika za trctte
t soi/er? (Mara Sunala in Brane Senegadn k - eds ), zaloibazRA, gubl)ara,2OO4,
stt 20,21,25
:5.
, Porroiniska ideolosia, kije kot
tekoae zrcalo in se prilagaja odse\.u poljubnih potosniskih
:iupinmjevanliki naslairednouporabno mrezo simbolovmnaracij [.
] Primerov )an tianih (
:djevov je izrcdno veliko, zato raziskoyanle antike y populard kulturi in v vsakdanjem ,vljenju
:..dnavlla izziv, kako kontekstualiznad pnmere tuje rn sloyenske uporabe aniianih znakov
- naracij. Za raztiko od obsojanja polnih analiz uporab antike v sodobnosri bomo na sreaanju
;duiali predstaviti konstru e naaine razrkoyrni, antLke v sodobnosti in odgovoriti ,a
.:?ianja, kako se aniiani znaki vpisujejo v vsardrnjik, ter usotavljati, na katere naaine
r:.ulama kullura vedno znova tolonizira antiko kot neskonaen vir znakov in naracij-(
Maja Sunaid, ,Ant| v popularni ku luri in vsakdanjem Zilr'ljer)t)", \. Monitot lSH,
vol V noI 2,2003, sir 236-237
26.
;Trs in sponzorji seveda niso audezna resitev za zadrese s financiranjem, vendar pa trZn:
uspesnost ati sploh Ie odvisnost od trsa praviloma prinasata s seboj samooznaabe, ki nrsl
p.eobremenjene z,nacionalnim interesom( To pomeni bodisi doloanejso, bodisi (vaai:
tudlhkatr)bolsibkopubliko.[..]IzinasteieihrazlogovjeravenxzaveBaanja,kiprevladuti
raven kulturne publicistike kot ,kritike(. Zanjo je znaailno, da nc razlikujs natanano me.
znaNtvenimi (= analitianimi) in ideoloskimi (=vrednotnjoaim) prislopom, in da se svobodn.
sprehaja med atonomno ... presojo in apeli na razliane inierese: nacionalnega, profitnesa
popularnostresa, in da popusaa slede avlonomije lastnesa polja tndi tako, da privzema ,pop,
merila uspeha: komercialnost, popularnost, razvpiiost [.. ](
27.
,Ksenofobijaje blla mje Sevedno sprta z ekonomsko loeiko, acsar Grki niso poznali, medrem
to so io poznah Makedonci in tudi Rimliani (
Svetlana Slapsak, ,Aniika kol inleleKualn izviv za 2I sto eile (lnteruju Mare Slnaia
s Sveilano Slapsak)., v: Monitot lsH,val V no 1 2, 2003, str 176
24.
, I-- I Prime. ne mnoso uspesni uaesnik populamos kviza j vode6i autoritet (ako vec nije
vodeae pero) "Vremena", protestuje sto su rekstovi polemike iz Vrcmena objavljeni u knjizi
"Tn kt tazlaza" (izd Helsmski Odbor), bez odobrenja redakcije. Uz duboka razmisljanja o
prevad na liktrvnome pdmeru iz kafansko-pevaakos ,vota, tuje i dnunciiacija o autorslome
pravu, dostayllena nemaakone Gtranoml) fhansijeru Zisosane pnblikacije. Reaje o pismima
aitalrca. odrosno i urednika r saradnika kemena", koji su pisali u rxbrici SVOG aasopisa'
pitanje autorstva.Je uSe no klizavo, jer $ se autori obraiali javnosti. Da je pitan, odgoyorai
Vremena sEurnonebi odoborio pubtikaciiu pod lrovom Helsinskos komiteta Sliean primer
desio se u proSlosti, pre netih Sesnaest sodina, kada su se akademici bunili sto jc njrhoyo
nedovrieno polrtidko aedo, "Memorandrm", izneseno/ukradeno ie napadnulo u jaynostr
Alademicr su mozdamali pravo, ticalo se njihove koze, prenda su se neposredno posle a{ere
sprijateljili sa mladm zastitn*om srpstva - Miloaeviaem. U oba slxaaja reaje o rezervi autora
pred mosucnim sudom javnosti, ali u drusome sluaajuje nezsodnije: ponoino objavljiyanje
je xmnozavanie sramote, i nema elementa tajnosti iL nedovrsenosti koji bi zastitio slupost
netih autora [...](
Svetlana Slapaak, "Anllega izam I antipragmatizam( (Urnesto uvoda), v Auleval,
14 iebruar 2OO4 (sp etna stran: htto: //$/w.infooono.com/ 103 /slapsakl03. hlml )
29.
,[ ..] revla Polet, pfllosa Delan Slovenshh novrc, je v svolr stevrlk, z dne 8 apnla 2004
objay a piar za OI v Arenah z naslovom VSE POTI VODIJO V ATENE Grc za llasiaen
pnmer kaje atorske pmvrce, saj sre za ukraden naslov konference o olimpiadi Vse poti
yodi o v Atene, kr sa orsanizr ra ISH Fakulreta za podiplomsh huma nist,an, studij t .I kr j e
b a objavljena na internetu ze 26 marca 2004, vabila pa so bila poslana tudi po rdlian l
mejtins listah Gre za tipiano aro8anien in nespostljiv odnos do inrelektualne lastnine, ki v
tem primeru prihaja od srereoidov napilrqjenih praznoslavih rn intelekualno impotentn$
moSkh, ki uteleiajo revijo Poiet Obenem sre tudi za.jasen p mer mostesa soy,nizma, saJ
konlerenco orsanizirava prof dr. Svetlana Slapiak rn tu. Maja Sunard(
30.
'Mnoziana kultura se trudi, da bi proizvajrla nove ikone, nove prostore irZenja Mene so [v
knjiEl Zenske ikone XX. stoteqqll predysem zanimale tis(e ikonc, ti so se ,izmnznilc(
proizvrjalcem in ki so proizvcdle nove, subverzivne, streznjene, ,pouane( pomene / [.. ]
Zame sa bile lkone i4emna priloznost za stilistianc in misljenjske vaje, ki so mi pozneje
ponJgale pr moirh predr\arjih rn p-ipreo\rale'n pi'rnju "
lGj,ga je iiil a pn U radu za zensto lolitiko v Ljubljanr leia 2000 KoL zanimlvosL laj povemo, da je
' libliosratskl bazi ruiskovalcev Kasilicirana kol ,2 02 Srrokovna monosral'ja(, aetudi v rnjigi ni
-r nedu kakega znarstvnega aparata ali indeksa, kakor ludi nl spista literatu.e, napisana paje v
-.srooa nelosianen in ponenljiyih lapsusov ki so sc,izmuzlili proiryajalki( - polnem. azaLo nia
-ij lotlodoneaem di skurzu elsklulvizma in trlrializ,na Tu s1a dva odlo,Dka za iluskaciio ( st 5
: l.l): ,v msprolju z dnsini, zsodljejsimi seksualnimi rutazmmi, kotF denimo Greta Garbo, je
[
lB \es aas ohrdnlla moeno ideoloSko in naclonalishdno rapetost ] Pri tonstrulranh te spolne
'=:: aae skorajda d bllo tria prpusacno natljuaju BB, !o poreuu iz burzujslle druiine. so nadeli
ime, hi s*rivd velito pomenov: druga arla abecede, Zenska, ki prepuiaa mostemu nadzor,
--:hiiko nenehno izziva s svojimi (BB) oblinanl dvakatna zcff!3rorej(, ali, Zapeljuje z
'.::a ea slasom
: ].sledom ter tudi s tleson Glas zaDeljivkej globok, oai na pol zap.te, nohtr dolgi in rdeai, gibi
t
;.i:sr1 negledena to,alihodi, sedi ali Iezi, ka.je Ludi njcn najboli lriljubljen polozai I vamp
podobi sveta, kjer st, spola sprta in nespravljiva ln kjer nenehni s!o. vedno aova zagotavlja
-.-zr B
I
- :a bostesa I torej nimteta, pretirano mlada, a slolno izzivalna zenska dklica( lcu/bBlki -
- i . meni - tu prihaja na misel briias ranGlna podoba ,noste deklic*, ki je menda eden najbolj
r_:1nlh, aep.avnehole sprozenih, srranskih lroiuodov stilistiano na prav posebn naain razaibu
.- iljenjsko bolj skomne ,monGsra lsk( s.oor Dubllkac'je
31.
, Pravo vprasanje je, ali strokovnjakl za antiko sploh kom un ictrrjo s popu larno ku lturo in I
so - posebej populamakultura kakrane to| kom un ika c,ie sploh vredni Kmalu bo obja\l-
zbornik tekstov s konference, ki smoJo imeli leri nrzaj znz.slo{anAntiku I lrctien ttilei .
organizirali na I SH Ta se delno ukvarJa s to problem atiko. Cez laksen mesec bomo pripra\:
sreaanj e z naslovom ,.{z/l* a I rsa kdujiku in poputani kuhlt \
I]
,Podobno kotvrisd zabavni oddaji na r^.o|d.rr, v lateri zamalnjeni norci ustvarjajo stror:
iz smeLi, je rxdi Balkan S./apr.dp, }j se lahio uporabi za tar koli (
32.
)Naslednja znaailnosl, kije pritesnila mojo !ozornosr.je bilo pomanjlanjc osnovnesa znanja
ter mnozica sloeovnih in slomianih napat, kar je samo ie olrepiio moje prepriaanjc. da
slo'mica naredi drzaYljana. (
13.
, najprej je Wieserjev bralec Alei Debetak zmanjial obseg knjisc ilr izloail iz nje vse bolj
relevaDtne politrane anunacionalistiane eseie.jaz pa scm se strinjala s iem, ker se mi je zdelo
pomembno, dajl, objavim (
, noja ljubezen do Slovenrje (ali do ,aro, ali do Arladte) sorovo ni manjsa od a,/ortu,",
le da ima drusadno semantrano zsodovino, lijo v veliki meri doloaa moje uzivanje v tcm
jeziku (
34.
glede nato, v katero smer gre izobrazba, celo v totalitarnih sistcmih, ae omogoaa znanje,
"Ne
poiem ze vsebuje element subvezile, ki.lih bo unjail [ .] Ce imale znanje s tako sirokesa
polja, imate doloaeno ekspertizo, tr premasa vsa drusa polja, kijih poznamov humanistianih
drsciptinah (
t..l
35.
,Bnkrat ko lmate sum, potem greste na drugo rnSlitucjjo, ne n, rnitilucijo. v talero nimatc
nobenega zdupa Ayam.Jeto jasnor? [... ] Zakaj s1e pa potern poslali pismo rneni, oprosLite, ae
stetako dobto zaslopdli. Zakaj n,ste poslal pismo Bracotu Rotarju?l Ce slc tako dobro z4rrolalt
[ . ] Nrste poslali Bracotu, nist poslali Janezu, hcate se z mano, hoacLe, (Medklic Mada
KotnikaiNe.) me odr?rFtl, mene hoaet p.,/,r,ri. [--.]Vi se sploh nisteio,l/erzo obrnili. To
je osnovni problem Nobene t rtr Nobene ko.ektnost,l Nobenega preciznega deianja
ni bilo v vasem polihanem "rrorri!
dejanJu, krJe bedno (
36.
,Samo Se en dokaz, da nepismenost proizva.ia neumnost, a da lahlo numnost proizvrja
samo Se vea neurnnosti. Proces pflvajanja na yerbalnost, uaenJe rn obvladovanje pismenosti
Svetlana Slapsak, ,Eno majhno morie(, v: Ona torek, 7 oKobra 2003, slr 7
37.
,Pomemben je obeLrbk za slornico, ne zsolj znanje, kar pomeni elemerr subverzle in losjdnega
zakljnaevanja pn kabrem koli predmetu. Branje aniianih tekstov nedvomno ftzvita mentalrteto
demokratianesa drza!ljana (
Svetlana Slapsak, ,Antika kot nteleKualn rzv za 21 sio!e!e" (Lnieruju Maje Sunaia
s Sveilano Slapsak) \: lnonitot lsH,\al V, no 1-2, 2003, st 160
38.
,Pravo vprasanjeje, ali strokovnjaki za antiko sploh komunicirajo s popularno kulturo, in alr
ro - posebej popularna kuitu.a - takrsne koli komlnikacije sploh1..edni.(
39.
,t I V slednje I ..1 ne morem vsievati bridko humornesa dejstva, da se na novi vijoliani r:
titetr nayratih dekanstesobe na ISH pod tojim lmenomberc, daerc z sedez\dekanie. -
kar je slovniani in iipkolisni posresek, kije pa obenem zeio indilativen za izobrazbenl ir
kompetenanr nivo sedanjega z zelo nesreano roko rzbranesa adminislrativnesa )vodstvenega(
ka&a ISH (
kenaSumi,vpsnru Svetani Sapsak, l2,lebruarja2oo4
40.
, Libralno izobraZevanje je nepopustLivo, ne da se sa skrajsatj, zahleva osebno discrplino m
ne prenasa lxkenj. Zalteva tudi doloaeno stopnjo vere, recimo vsaj minnnalno Yero v obstoj
mistiane povezave med slomrco m drZavtanskimi vrlinami (
Svetrana Srapsak, "Konec utopir: Beg od globalnega., v: Mata eha obleka, Zalaiba
Wieser, Celovec Salzburg, 1993, st. 71
41.
,[ ..] It is not clearwhat would be your aulhority lo label by :o .alled" tte sessron ofthe
Senate ofISH held on 2 17.2004. Let us set aside thc uncomfortable para]lels \vith the use of
the lerm in the polilical linso ofthe 80'here: these obvioxsly did not bother the tlrree authors
of the letter to the Doard of Executrves of ISH, so the lelnet swatms \,fih nan rcflected use o-f
the woth and q atation mq*s, andtom theru you t:opJ.I l(
Svetla.a Slapaak, vplsmu Hannah Siarman (s d)
42.
r -- pade u cia r\ka mdnipulacid z izbri:animi h moiE:o v lelstih, ki so sledili (poraznoje
pri 1em dejstvo, da v denuncianrski strasti sploh ne oprzrta [Draso B Rotar in Taja
Krarnbcrserl, kako prevzematajezik skrajne des c, ko uporabljata sintasmo "ti izbrisani")
[ ] ne mores priknd svoje Skandalozne rabe desnesa besednjak, v primeru izbrisanih [ ]
Dobro, [ ] Izraz izbrisani je leviaarska mampulac\a. anenjdnte maieje ni detun.iantska
mani?uldcia s Se aninin etniinin iznrcn (ona p'd le kot predsedujoaa zsolj kalknlantsko
pristala na vaao plemenito idejo),mvLetdnje prcblena e2apasle o
donatudcer ni ean.la na
de\ iiaBko stateEiia, ko se sovori o problemih priseljencev.(
Bozidar Srapsak, rz "Korespondence z B Slapsakom, 24 29 natec 24Q4"
lKorespondenca niz6ebna, sajje biaslmultano posljana na oko i30 naslovovl
43.
,Ampat posovor o poliliani korektnosti drskurzaje moTen iele, ko je politiana korcktnosr ze
vzpostavtena in definirana, ko obstaja oziromr. tojepovsemjasno, kajjeiisto, kar ni dovoljeno
v j avnem soyoru Preden la praksa sp loh obstala, je vsak posovor o )svobodn( nemoralcn, ker
oomcn ludrrvobodo /a ne\rpro{. iJn/em. repre\Uo
Svetlana Slapiak, ,Antika je lakmus danasnjega aasa( (lnteruju Ane Bistovia s
vrUte.alrra letn XV,St 153, marec2004, sir A2
Sveilano Sapsak),
44.
t
"Z izbrrsammi delim le zavest druscsa, ti na svotem hrbtu prenaia in auii skromno raven
drzavljanske zavesti ,prvesa(, iistih lorej, kr mislrjo da morajo kot veaina imeti ludi vea
,Ob izteku obdobta, y katerem sem bil vrsilec dolznosti dekana ISH, te v senatu pdSlo do
zapleta, o kalerem ste nemara Ze dobili kalsno informaciio alj 'informacijo".(
46_
DMene zanirna eliani aspekt in to mora bili na senatu, veste. [...] In.iaz noran o tem s
pogovarjati z drusimi senatodi, moramo toano usotouti, kje, kdaj m kakoje izsubljena ta
dignitela, ldo jo je izsubil in kako, a ne [ ] lsaire predvsem svoje pan Ta ni maj uabten
Oprostite- Jaz samo,gora jan ta etini L\pekt h mislim, dastemizelo razsvetlii situacljo
In za to sem zelo hvalczna.
t...1
,Na scnatu se s tem ne uk-varjamo (Sledi vprasanje Vlada Kotnila: Kaj, s aim pa?) To so
finanane zadeve Mi se ukvarjamo, er|,Dt (
41.
kolegi, to so neke ocene, norulne, etiine in drusaine, ki ne sod|a na sendt, ke (
'Poslejte
JanezJustin, iz"zapisa nelegane 66 seje Senata lSH", 17 februat 2oo4
4t.
Janez Justin: Ker so se s prvo loako zreele lzrekaLirrtli momlne?rcsoje, ne - tako, bi le iaz ena
s) dovalil welt. atsto kt'dtka bo, ne. Taksne, bom relel, talo ekscesncga vedenja, kot smo mu
bili zadnira priaa n, tem Senalu, ko je neka kolegica lgre za Ircno Sxmi, ki je bila ob ten
sovorjenju nayzoaal, ti je tu zuna nja sodelavta, ,.i/,i, enka dtuse una ov, kiot)tutlasta tue
zd ro hiio,lJjebnana nek aiin pawbAena sen, da tn dela projkt, da kandidira skozi to hiio,
povabljena na Senat rn potem semJrJaz celo izrekel dobrodoslico na tistem Senaiu, kije ne
morem umakniti. zal, ker je blln dosaje q in izrciena rytfomatina, jo p^ seveda obz^1iem,
ie zaaelazelotako, zelo dolaj radikalno sesuvati ustanovo, insinnirati, kako se tukaj dogajajo
finanane malvcrzncije, karje seveda raznivo poaetje, brez dokazovto poaeli Drusia, klicati
na odgovornost lot zrzar.Z sodelarka te hiie, kot nekdo, ki ni tu zaposlen, ponavljam, ki ima
et\Ikstafiskot tanle kolesa, kjje zttdj v tistem bifeju in pie ka,,o i tako ndptej- Plj]dvati po Lej
htr, ponEevatitohrso, zalitijo, govontizaljivo, zaljivo sovoriti o njcnem politianem ansrmaju,
.iaz tako ekscesnsa vednja na prn sejl toje bila paa povabljcna na Senat IIrena Sumijc po
lesalm proceduri postala aI, nica Senatal, se nisem videl Res n e Sedem let sem bil direktot
dolsaleta sem zeprezivelv alademske sferi. ampak laksnega ckscesanisem se dozivel. Tako,
da ... Sern pa seyeda tej isli kolegici pa neskonano hvalezen, daje radikalizirala rprasanje
zakonitosti m to ypraSanje se ie paa na Zalosl izteklo na naain, ti
- oziroma ugotavljanja tega
praSanJa na nadjn, ki seveda ni Ireni nii ysea
Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5
217
IVONITOBZSA
49.
,[ ] Za kljuani sestavinipojma identitete tu torej Ste.ieta spoznaui in etiani momenL, ki mu
te, po veaini ieorij, potrebno dodati noment racionalnosti. t
l(
Neda Pagon, ,Predsovor: O orodjih rn oro2iih., v: Naclo, alna idenfieta in kultua,
lCK, Ljubllana, 2OOg str 10
50.
,Poetika izkljuaenosri prrvzaprav dobiva nove moznosti v kapitalizmu in v patriarhalnem
sistemu !'rednot. oba sta/o.ozad, do te mere, dasov patriarhalnem sistemu predlapitalizmom
obstajale pomembne ,niie( lot te na primer Zensko delovanje Ceprav so te nise izgubile
(Zenskamedicina, aarovnistlo, rituali, ustna umetnost/perlbrmans ), koje parriarhalizcm postal
yod na naracija v nacionalni kaprtalNtidni drZavi, praksa ni bila popolnoma pozabijena,
poroznost kapilalizrna pa (ideolosta dezonentiftDost, razlianietiani sislemi, ki so se razvilina
ruSevinah pojma svobode) odpira dolodene moznosti.(
lV. K Dodgovornosti(
51.
Svetlma Slapial(: Torej, jaz sem, Vlado, slisala, da -, sicerje to sovoricr. pa me zanima, da vi
ne priznate moj polozaj dekanje, da mislite, da sem uzxrpirala ta polozai.
vlado Kotnik Ne vem, od kosa ste disali Jaz tesa nikoli nisem .elel.
Syeuan{ Slapsak Aha, torej pnznate.
\'lado (ohik Sem pa jaz slisal -
Sveflana Slapsak Torej priznate?
\'lado Kofifk: Prosiml?
Syedana Sla$ak Torei sem v funkciji dekanje za vas?
52.
rKo vesle, kdo sie, potem lahto poskraate prebrati Crke. lz tega osnovrega lzhodlida ,kdo
sem jaz( izhaja, kako berete katero koli delo. Vzemimo primer: l"rasam se, kdo sem jaz
53.
Svetlana Slapsak: Kolesica Sumi je daia eno iniciativo, ki se mi zdi dobra, deprav nisem bila
na tej seji. Ne morem osebno ocenjevati, ampak po poroa rn, ki sem jih dob a, jaz nisliln, da
je iniciativa bila dobra, da se preveri lesalno stanje mslitucre. To smo toano naredili.
Ircna Smi: In odsovornost za to stanjel
Jatrez Justin: Jaa, ja! Odsovornosli ni
$etlana Slapsak: O tem nimate kaj povedal, to se popolnoma strinjam, ampak smo dobili
pravno mnenje t.. l
54.
J?In,ez Jwijlt h a dte abstoj te hiie n jaz dol,r,neyan,, da wb|eni ne boste
tundnji sadehwi
rdl Ker s to hiio niir Preprosto povedano.
nrradl
lrem Sumi: Ampak to pome , da so izvolwe y senat ponovno nelesalne m odsovorrost
direktorice zavoda, deJe ra mterpretacija.
Janez Justitr: n nimai kat sovoflti o odsovomostl, ker zunanja sodelavka in usluzbenka
konkurenane hisel
Braco Rotar: Ona ima vso prauco.
Irem Suni [Janezu Jushnu]: n ne? Ti ne, ti sr tukaj hettmsko
Jarcz Justh: Jaz sem tukal zaposlen tretjinskol
Iruu Suni: Kje sr pa, v konkurenani hisi, kje?
Jarcz Justin: Sem lmam delovno razmerje ir noje pravice in prauca do upravljanja in
vodenj a izhajajo iz delorne5a ftzmetla Ti si pa zdposlend I konkulenin i hii i in s ta hiia n inai
nii,Ircna Menije zelo ia|. ampak preprosto tako Jel
Irem Sumi: Jaz se bojim, da bo to res
Janez Juslin: Prebeflte Zakon o zavodih rn Zakon o delovnih razmerlrhl Menrte zelo zal. [...]
Dobro, sleJ. na.ibrZ nlma smisla, da se sploi prepirrno o zadelah, ki to jas e kot beli ddnl
Predlasam . .
Braco Rotar: Niso Jasrel
lretra Suni: Ne, odsoYorrost ni jasna.
Jamz Justitr: O odsovornosti nimas ti kaj sovofltr, Irena
Irena Sumi: lmam, ker sem bila jaz \"letena.
Jatrez Jusrtu: n sr y b$tvu khcala na odsovornost kot zunanja sodelayka -
Irena Sumi: Nr res!
55.
,U situaciii prcylade nacionalrzma ifairzma, r odsustva svakc dcbateo odsovornosti, seioizacla
jejedan od eiiak preporualjiyiih oblika ponasanj, zazsnske studijc i leminizam. Getoizacija
danasje, mozda, joi mzum!rvita neso za vreme ra1a, neoDhodna i kao ostvarivanje prostora
za lemeljit akademski nauaan rad (
56.
,"Stekleni zyon" je ideolostr konstrult ravno tako ko1 "navadni alovek", kije Y totalitarnih
srster h sluZ kot Glaba) samozasa{a, v liberalnih pakoi(slaba) rnaska t.ISratus,notraniesa
atiena(, nenehno radovednesa opaz ovalca sedrnjosti, je nujen potem. ko se izprasajo rutye
priae iz daljne preieklosti. I.. I ,"Unakmtv v znanost'jc po rnojcm mnenjx le ie eder malce
perverzen odsev omenjenih balkanskjh (rn centralno evropskih) straiesij oblasii in atoritet.
,"Navadni alovek" je zmeraj v ozad.lu taksnih naracij, s kabnmi se oprauaujejo neumnost,
svetohlinslvo ali kar koli Ze z bosaresa smetisaa zahodne in vzhodne represle in
Svetlana Slapiak, "Antikakoi intelektualni izlv za 21 sto eije. (lnterutu Male Sunaia
s SvetLano Slaosak). v:MorfiorlsH vol v,no 'l 2,2003,sir160, 166-]68
57.
}'lado Kohik: Vi stenas mpotr[, da na] resimo la problem na MSZS in se kje dru&re (Medkiic
Svetlane Slapsak: Tako seveda ), kar pomeni, da pra vas nc zanima, kaj seje tukaj dosalalo
Sretlana Slapsak: Jaz rrren odsato a zato Oprostile, to ie Braco delal Vi ste bili nladi
'llado Kohik: No saj, aje moja odsovornost, kdole vodil? Saj nisem jaz xpravljal instirucije
Sretlana Slapiak: Toje se kako vasa odsovornost.
l
Dialoq med vladom Kotnikom in Svellano Slapaak, iz ,Zapisa poqovoa med
23 marec 2004
Svetlano Slapsak ln Vladom Kotrikom na lSH.,
58.
,I lbrt it seems obvious thatvery ltt]e can be done on reconciliation fsell-rcsponsibilityis
not accepied [...](
Svetlana Slapsak, ,Follow tlre women: Sirates es and Narratves for ihe
Beconciliaton in ihe Balkans., teksi a deavnlco ,Reconciling for lhe Jliure., v:
Hotituns - Balkan Bi-ltonthly Newsleder on Democ.acy and Civil Society lssues,
St L ooleiie 2003, str 18
59.
Syflana Slapiak: Ce yr trdite, da je proiesor Rotar koi dekan zavajal senar in ae -
\4ado Kotik: Ne zavajal. Nrkakor De trdrm Kdo to trdi? A sem jaz to [dn?
Sveflana Slapsak: Ne sEemintati svoje nnenje- To ste -
\4ado Kotnik: Ne, jaz sem rekl, da so lahlo bili iudi senarodi zavedeml
SYeflana Slapsak: S stra Losa?
\4ado Kotsdk: Ja, nekdo ti upraylja s finananim poslovanjem.
SYfl ana Slap6ak: Dekanl
I'lado Kotrril: Ne vem. Ldo !odi llnanano rosrovanie
Svetlana SIapSrk: Dekan.i odsovoren za vse Dekan je odsovoren za vse ]Poglejle\4ado.[
jaz sem vam zelo hvalezna. ker pravzaprav s1e zelo spremenili moje mnenle o.. dapravzaprav
60.
)t lhajka se automatstr iirii na one loji se zalazr za pravo usamlenog lriliakos glasa...(
61.
\4ado Kohik Stratka in
- povejle mi, kdo je odsoyorer za flnanano poslovanje na tej
tusriruciji?
Syetlam Slapsak: Ja, deran- Dckan Braco Rotar Stotiakat. MiJe zelo zal
Vlado Kottrik Skatka, saj to ni moj problem.
Syedam SlapSak: Intriminirate. Inlriminirate.
vlado Kohik: Jaz nisem nikosar inkriminiral. Kosa sem inklmrnrral?
S'yetlam Slapsak: Bracota Rotarja Zdaj-
62.
,t. I Ja, sem ltrnkcrio, kr jo opravlam, preyzela, ker je to bila moja dolznost po doloa ir
statuta, ki.Je bil sprtet pod tvojim dekanstyom. In s itudenti v slavnem nlsem lmela teZax
razen v pnmenl, ko so bilr instrumentahzira ni v sramotnih ta mpanjah, ti so jrh moji netdant r
tolcgi ,n prratelji vodni in jlh rodite proti ioh jn ne i oseb o. Svoje delo bom ie ndddr?
optu aLa adsowrno, po syaJih najboljsrh moaeh Ti si sam poskrbel, da so tyoje ocene dosajanja
na ISH zsubile vsako teTo rn verodostojnost, zdro ne tudi e zd inajo wi la I
Svetlana Slapsak lDraqu Bracu Roladu], v elektronskem psmu, posLanem navea
nasovov, I
rnaj2OO4
63.
\4ado Kotnik: Ja brl sem pa zaposlen tri leta
SvflrJlr Slaps{k: Ja potem pa poisarte od Bracola Roiarja dotumentacilo. Jaz mislim, daje
to natbolJ praviano
l'lado Kofiik: A je to, a te to y pristojnosti, v p.istojnosli dkana? Finanano poslovanje
vlado Ituhik: Kdo pa fmaDane stvari posluje, Kdo paje to odsovoren oziroma kdo to jma
Uado Kohik Skaika, onajerorej za finanano poslovanje odsovorna vtem smislu ? Onaima
64.
, Nedoslednosije dnaa politike, ne rnoze se zabraviti daki kada bi se hrelo. Jedlm lek protiv
togjc gradaninova pamel, aktivna upotreba seianja, vaspitanje za kritiako miiljnje, prostor
za izrazavanje mialjenja. Isno.isanje tih poteba neposredno uslovljava i omosuaava retardnanu
65.
do Kohik:
Samo telim, kdaj bom imel pravico }"o&led v svoje finan (MedkLc Svetlane
Slapaak Nimate vea ) posloYanje.
Syetlam Slapsak: Nimate vea. Konecl To sem yam tudi sedetr*rat povrh povedala Nmate
vea! - Aje jasnol? AJe.jasno?r
Ylado f,ohik: Zakaj pa potem vi, kot dekan oseba v funkciji dekant lahko to lzledete,
hkrati pa pravite, da se s temi stvarmi dekan ne ukvarJa?
S'yeflana Slapiak:Ja ro.iro to, jaz oryanizirun delo, in sen obwiiend, dd ninte wi pratic.
Ylado Kohik: ln vas re zanma, kaj se dosaja z naterialnimi skoskr mladh raaskovalcev?
Sveflana Slapirk: lbrolrlro l,e ,ei Ko enlrat dobim disetacrjo, m kateri pise, da ustanova
ma vea disniieie t
I Iir ml u pojasnite, dasetonanaiara fmanane zadeve, za bosa m esa
Vlado Vi pa res mesate -
vlrdo Kohik: A hoaete rcdi, da finanaro poslovanje te institucije ni v kontekstu te fakultete?
Sveflma Slapsak: lrrarl/ro ,
66.
)t...1 opasno se zapuSta ev.opska intelektualna r racionalistiaka tradrcrja nesovanJa nisa
slobodno8a .r sljeoja pod bilo kojim uslovimd. Cutanje /bo8 oparnosu iI /bos udobrosu
mora da ima protitezu u ovakvim nisama, zbos stalne dinamike izlazaka, dazaka i prclaz aka:
mosu da razumem radost omh koji su izasli ali da h nise zaista zbos tosa treba zabetonimtr?
I l/ moZda naisore ie to Sto syr ovi poslupcr ukazuru naizraziro nedmokratski, i u pravome
smislu lotalitarni dxh Tx neee pomoii jeftin obrat da oni koji zahtevaJu razsovor (i
odgoya.ajuie delovanje) o kivici zastupaJu totalitarni duh. njihov polozaj teste drusaaiji
zato ito su manjina, zato sro su hrabri, I zaro sto iza sebe nemaju nacionalnu, ekononskn,
socralnu, iL kultumu veainu Zasio 1o rade, traumariano je piranje za ostal (veaDu), ne za
njih Otuda i poteba ambasadora, kraijeyskih savetnrta, direktora konsultan tskh alrmi i slianih,
da se stalno, manje ili vise neuatiyo, zapitkuju otkrda usamljenicima sredstva, kada su ona
vec podeljena u njihovome svelu, i sde su bili kada (sada) izgleda daj hebalo biti: sve sl] ro
jasn i aMci pmvos totalirarnog duha, ko.ji ne moze b ez slaihiahard jd. t ko]l ne trpi usamljeni
slas Najlosiji znak tosa stanjaje netrpeljivost prema kritici (
Svetlana Slapsak, ,Netrpellivosi prcma usamljenom slasu(, v: y/eme, St 613, 3
51-
,Mi smo zasluzili, svojirn velikim patnJama u proilosti, da sebe ama bai n*ta ne zapitamo.
KadaseuistinudesilaOrvelova'1984",lnjisavisenijeimalareZme,fikclajezakasnila,jer
se sve 5to se u njoj predvidalo desrlo znatno ranije: tada srno zakljuaili da je "Zrvorinjska
Iarma', neuporedivo lantastianije I bajkoviriie itivo, zapravo bliie reainosri Vreme je moZda
zalosjedan c dus eihnja oba Oryelova deta:razumeii, sajednestrane, kako svinje kombinuju
laZ i zaborav, a sa druge, kako se kolektivni "ciljevi ", nz nepostovanJe rnstitucija, lako prervaraju
u fleksibilnu i na sve promene spremnu tiraniju (
68.
,Pomenbnejie je lprasanjc: Kako bi pravno uiemeljili in etiano uprayrarl dJstvo, da bi v
opisanem prime zunanji sodelrvcr ne vodili omenjenih ustanoy na rro.r rairr, ampak zd
ruiun (in patential o a raitn) zaposlen ih l Saj ae bi bno \odenje slabo, br sluibo in socialno
yarnost izsubili zaposleni, ne pa zunanji sodelavci, zaposleni drugje. In ae kako bi pri
zunarjrh sodelavcih v primem, da br usianove vodili slabo, sploh lal (o usotavljah od8ovornosr,
tr lo po delo\.ni zalonodaji lahko usoiavljamo iz delomga razmerJa? Nrkakor, saj v rem
pruneru ne bi biio nilakri ne posodbe, nobene pnrk drn,ye, na kateri br bito mosoae nekomu
oairati slabo odloaitev, zahlevaii ntesovo odsovomost, izvajati sankcije td ain dlje sremo v
takinem miselnem eksperimentu, tem ved srobih kiirev bmcljnrh naael deloynesa prava v
mrshh zasresimo (
69.
Syedalra Slapaak: ,Vi ste obtozil v svojem dokumentu Bracota Rotarja za zelo nevieane
zadeve ln jaz vam kot bivsa prrtateljica Bracoia Rotarja to povem, ker mislim, da Lo nr fan
(Vlado l(otnik. Jaz nisem nitosar obtozill) Se kakol Se lakol t ..1 Za bosa mileea, a yam je
kdo strival bilance? | Tolika letar Striletavamje skrival bilance m zdat [...]Za bosa milesa
sal ste [Vlado Kotnit] studirali tuki. Dekanje bil Braco Rotar. Jaz vam pravim, vse prayLce
lmate, da postopate, kalor hoaete Jaz ms samo kot kolega pravim, koleSica pravim, da tri
[
fair, da napadaie Bracota Rotar.la ] Jaz vam samo pravim, da fer Se enkar, po eloveSkj
rabi ni fer, da napadate nal, naam Bracora (Vlado KotnikiJaz n*osar ne naDadarn.) Seveda
napadare [ ] Dekan je odgovoren za vse. Dekan j e odgovoren za vse [... ] Poslejle \4ado, jaz
sem vam zelo hvalczna. ker pravzaprav ste zelo spre cnilinojemnenje o - da pravzaprav
(\4ado Kotnik Kaksno?) M pravzapravimate pravico, d, ukiminirare predvsem Bracora
(Uado Kotnik: Ne) [...] Nimamo kaj porvadari. Oaiho vam bivSi dekan ni dal nobenesa
vposleda. T.i dolsa leta nisle dobft nobenesa podatka o tem. kaksnoJe yase finanano stanje
To je sroznolToje skandai ZdaJ sepa popolnoma, moram priznati, ko stemi razsvetlfi to
srtuacijo, zdaj sepa popolnoma strinjam z vami (\4ado Kotdk Jaz se bojim, da se se msre
seznanili z njo dobro ) [...] Prvo sem mislila, moram prDnari, vam iskeno povcm, mislila
sem, da se hoaete masaevati Bracotu, in sem rekla, da mislm, da to ni etiano, zdaj sre nepa,
moram priznati, s temi vasirni arsumenti dokaj prepriaali, da Je res to njesova odsovornost
[---] (\4ado Kotnik Vi me paa loaete nekaj, karjaz, vi me hoaete pris iri in mi vsiljujete y
usta, seveda, da sem jaz rekel neraj proti Bracotu!) Ne, ne da ste .ekl, ampak da delale in ro
zelo bladnokvno I I Vi ste tui(aj obtozili Bracota Rotara zelo resno Jaz bom ro iznesla tra
senat (\4ado ltutnik: Jaz nisem nitosar obtozil.) Sre Ja, ta sre (Vlado Kornik: Ja, nrsem
nikosar obtoZil ) Zdaj ste sroziii. ZdaJ ste srozilil To bo ilo na so&Sae, a vesie [...] (r",lado
Kotnrk'A imate kakano pisno potrd o?) vesre kaj, jaz nisem policija tukaj /zz rtr,n zd
dig ireto re hiie in se zeb |eselim, da sna z wni kozlaL Samo zaradi diSnirere, ki ste to
omn[iv disertaciji, osta]o so vse detajli. Jaz bom pa posebcj poskbela. davase obLozeyrnje
Bracota Rotarja pdde na senat. Ker ste mev rej ioaki prepriaah (
7l_
,Svetlanaje bila med prvimi, ki so nasprotovali nestpnosti v driavah bivse hsoslaviie,
mizogimji, nacionalizmu, izkljuaeydnJu, ki ne priznava pravice Drusesa m &nsaanesa Inpri
tem rasprotovanju je vztrajala tudi potem, ko je leta 1 99I prisla y Ljubliano (
'tl
Monitor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2oO5
225
MONITORZSA
72.
,[.. ] lemu vprasanju [,kdo sem jaz(] slsdi vpraianle )kareri so moji predsodki(? Nadalje
kontckstualiztam predsodke, lz ksaanstcga do socialisiianesa. p.ek recrmo batkanskih, vse
do osnovnih vprasanj V zadnjih letih si pn tem postavljarn rudi vpraianje konlinuirere in
diskontLnuitete: pri tem se je potrebno obvarovatr predvsem romantrdnih predsrav o
kontinuireti [. ] Seveda ne morejo Laloj vrderi Balkanskc konrinuitere __ [ ..1 Koncept
balkanolosije temeljr na rdeJi kontinuilete od antike do dancs I l(
svetlana Slapsak, "Aniika kot nte ekrua ni zN za 2I stotetie. ( nieruju Maje Sunnia
s Sveilano Sapsak), v:,l,tonnor tSH,vot V,no 1-2 2003, str 182, 184
'13.
Syeflana Slapiak: Jaz bi rada videla, da ne sledam vea nel(oga, kr je bil prijalelj in tije res
narcdil osromno za to hiio, I rakj,eu sra,lr. Crsto osebno
Braco Rotar: Oprosli Svetlana, ne insinuiraj nobenesa sranja rukaj Ostro proresiiraml
Sredana Sfapsak: 70 sraul. gleddn ni letd azdj. aprcsti BIaco
I...1
Brac,'Rotar: \i\o,i rr.em raredi' 1'a /^per leoe
Sveflma Slapiak: Enako. Enako Braco
-t.
'This absurd accusation asainst a person who has been awarded American pEN Award tor
r.eedomof Expression in 1993, Helsinli Warch Awardin 2000, and HelenPrizem 2001 [___]
-:a) *ell have to be explajf,ed br uue@ s own strcsslil situatio\ This woutd be rhe only
-3:son lor me lo reirrin from filins a lesal case agamsr him (
';,;oro., r t,i,o, nru"o. niscm predlasal in sporoaila ri nisem posiljat zaro, da bi si pral roke,
:-:rli zato,ler sem bil s/o hoko zdskrb|en zd trotuhaii o,6odr,vlxal dosodkov, kr so sepray
'r: .rdyjjali, pa rudi ,a r,do i Ebktualno in narul", ?rrearilc/o Nadaljnji dosodkr in sedaj
1.-ipisanjepottjuiejo.dasembilzaskbljenupmviaeno [...lZarovairDrosim,damezbrisera
z vajinesa seznama naslovnikov tckstov, kijih ne morem vea doumevari drusaac kakor
intelektadlno snajnica. BS I
BoZidarSlapSak kol odgovor na ,Odprto pjsmo Drasa Boiara rn Taje Kramberger!
zvezl z zadnjimi dogodki na SH" Iodprto pismo v celoti objav lami v tej reviiiv rubnk
"Obj&a ne.,3bnh dokumentov(, toal, 6 KorespondencazB S apsakom nizasebna
sat te bila simultano posiiana na okoli 30 nas ovov l
76.
,[ ]Vsekdkor lahko reaem, daje alan CHIS, prol dr. Draso Braco Rotar sevsekaj drusesa
ko1 le alanCentra, katerega predstojnic, sem Je nam.ea tudr visoko spostovan starejsi lolega
v.hunski znafflvenrt v d omadem in mcdnarodnem mefllu ter pobudnri, da ne reaem duhovnr
oae. in dolsoletni vodj a institucije, ki Vas zdaj redno zaposljuje / Zaio sem prepriaan a, da se
o katedhkoli qavah prof. Drasa Braca Rotarja prav mkomur v CHJS ni ireba izrckati, kal
sele od ntrh distancraii, sajje slede svojih izjav nedvomno popolnoma suveren. Naj dodam
da p.ofesorja Drasa Braca Rotada izredno cenim. [ ..](
11.
)Jaz sem razumela syoje sodelovanjev lernr kot ogronnopamaa neizkiekipa neticftvoji,ki
ni vedla, lako se to dela. Iaz sem to delala za hiso!Ves dasr(
'Pri sicerrelaLivno zahtevni orsujzaciji kolokvija o tentorialnih in imasinarnih mejah, kiF bil
narca 2002 v Ljnbljdi in za ka.erega or8mizacijo jn koordinacljo sva s slovenske strui skbcla Taja
KraDbergerin Draso B Rotd, s tm.coste pa ledvalolega, M{ieElisabeth Ducreux rn Jean
Ardrcau, je sodelovalo 34 znanstvenikoy in zndstrcnic iz 9 drzav Le tisti, kl je kdaj bjl zad olzer za
kako podobno obserno prireditev sl lah ko lredstav lj a. kakinaje takaolcanizaciia z vso logctro,
nastanitvmi, sprejemi gostoy rn goslij, z vsemi slrcmljajoaini p.ireditvami. razsrrvami in
diplomalstimi sprejemi tr koordjd.anjen samega kolorvija in njesovesa ncmotene8a poreka za
wetosEzDrasonB Roarjen skrbela Mma (s pomoajonekaj tedaj se podillomskih
studentovin studentt, zdaj p, akiivnih alanovin alanic uredniitva priaujoae rcvije), saj so se drusi
loleBi in kolcgice z ISH naEdili nevidne Od Sveuane Slapsak in od Bozrdarja Slapiakd ni bilo prav
nobene dejansl@ ali ronketuelohoai, prej narobe. njuno ,sodelddjo( vdobro,tehlie( llsHlje
bilo omejeno ftslremrnjaije dalumov, aes dajima termin ne lstreza, ko smo se o tem zc docovorili
zvsemi sodelujoaimi (tudi z njima), na nekaj nesnGelnih ukazov in vedno novih zadolzuev!
zadljen Lednu Lit ?rek kolokv,jem Nomea pa sta zakonca Slapiat pnadkoyrla, da bosra adl z
domnevne ,Domembnosti( inmednarodnih odlialj dejansremu stanj! navkijub navedena ko1
orymizaiorja? Povseh peripetijah, za katere tukaj ni lrostora, smo seuttujeni od pollernih
naprezanj brez Domoai paa odloajli, da navedemo zgolj dsLe, U so prj orsanizaciii zares i,
78.
,Ali je na volo kaj hitrejiesa? Obslajajo nekate.e sokterapije - denimo sarkazem t. l
pokopljemo neumnost in nepomembnost, nadutost rn sroznje: ampak to zdraviio ne bo
delovalo, ysekakor pa ne bo tako uainkovito in prijetno. ae sauzijemo brez srneha, ironije in
strajne drstaace - sarkazma l( I
Svetlana Slapaak, ,Eno majhno morje. v: Ora, torek, Z oktobra 2003, st 7
19.
,[ .]Odliana snovza larodrjo t..l/ . dovolj bi bilo obmiti se od Eletianesa k humomemu ..(
80.
,Bivsemu dekanu ISH, ki oaitno potrebuje resno obnovo srednjesolsksa znanJa zsodovine
"Dejanje je podobno Dareleyemu biaanju neubosljivesa mo.ja." (Draso B Rotar, Epistolo-
srafski opus, prejeto po elektronski poaii 6.5 2004)
81.
, [ .] Kakorkoli ze, zadeva ostaja v druzini Ne glede na to, ali se je opisanemu izbruhu
deliruavelidine vdajal oae ali sin a1i kal drugipobesnel samodrzec, SSVFD kakor ponavadi
zavij proa od vsebine sporoaila (ki je morbti spet fl
"zastopala" annlirani skleDa o
stleptrje podobno - ae hoae - SSVFD braantu neubosliivesa (nemara bolje: nespoatljivesa in
nevl.ludnesa, "sa manjkom disniteta") morja (aL Studenta), kije ni pozdravilo vsalia, koje
ilo mimo odprtih vral njenesa kabineta na ISH Srcer pa: ali SSVFD meri, da je bil Herodot
priaa dosodku in da ne sre za obrekovanJe (lar ti Je najbrz blizr?) ali za imaginarno
Ionstrukcijo kakor pri Amazonkah in Skitih, Kako pa kaj arbiha.nost znaka? Ps : Vsceno
hvala za opozorilo, zlasti za to, da so zdal adresah posebej opozorjeni navsebino sDoroaila,
se prayi m naravo 'lesislaiure" na ISH Kdat lahko piaakqeno le rc: de .acher? Manjlrta
lajpada Se avtentiani imeni obeh antiarrh monarhov(
82.
,Tu1e bova, Braco, prekinila Nekoa sva se strirjala o pomembnosti znanja. ki da edin:
lcgibmizra teoretizirajoao misel lot orodje .azumevanja in izsrajevanja novega vedenja. T:
je konano bilo tisto, karje razkolu z Rastkom dalalo nekaksno minimalno - da-disnirerc
Sedal situdiro popljuval Nesreanr Kserksle b toaka, na kaieri bisc aslahko nasmejal s\o:
nepremisljenosti, se zarnislil in zadevo nekako normaliziral Namesto tega smo dobili se er
ruzpenjen sl.tienki izhtuh Noaem ved biti p aa tvojemt) intelektuahenu lmpddu, ie maa,
taraa tuie zbbe itl pnnitirneqa iziiyljdnjd, pa naj Ere za ceneno superiornost ob jezikov h
spodrslajil >tujke< ali za konstruiranJe moje >transke< in >uzDrpatorske< podob. I .1"
Svetlana SlapsaklDrasu Bmc! Roiarjul, veleKronskem pismu, simultano podeem
navea nasovov, I maj 2OO4
E3.
,Za Svetlano Slapiak pomeni bili aarowlca bitr mtelektualka, biti intelellualla p, pomeni
bft komu,tm v peli(, biii moralno, politiano, kulturno obautijivt to pa pomeni autiti in se
odzivati na rse v.ste zapostavljanja, od spolnesa prek poliiianega do nacionalnega rn alowikega.
To naposled pomeni biti nenehno obautljiv za nenehno produlcijo aloveike neunnosti I l
Njenop$anjejened\o!mno,jasno in rzmzito polemiano, saj razbla,uradne( rnoike fanrazme.
povezane z,Zenskimi ikonami( [...] Kntrsr zasotavtajo posebno mikavnost, iezlastr v okviru
sploSno .azsrlenega intelektualnega cinrzma, al,to dina solidarnost z Zenskimi usodami
toplina, razumevanje, ljubezen in obautenje teh usod. [ .](
Dubravka Usresie, Uvodna beseda v delo Svelane S apaak, Zenske ikone xx.
slo/er? (1 de), Liubrlana. 2000 (s p )
84.
,[ ] Neizbezna slaba literatur4 ki sre z roko v roh z zmaso in z dejanskimi ali moznimi
zmasovalci, pa dokazuje nekaj, karni depresiyno: nekJe obsraja bos, li aaili knjizevaostinje
ob svoji nepohebni modrosli 5e malo zloben KaZe, daje se posebej zlobcn do starcex kj se
predajalo radostim odkivanja novesa cil.ja v druzb, Ezuzdane drhali. namesro da biurvati v
privilesijih svojeslavosti, ci zma in neodsovornosr nesnurnikov. ]( [
Svetlana SrapEak, ,Osam jenost4, !: Mala irna obteka, zarozbaWieser, Celovec
Salzburg, 1993, sl. 18
85.
Vlado Kotnik: Zakajjaz niscm dobil bilanc, pnlazanih, nojesa finananesa poslovanja?
Sretlana Slapiak: Oprostitc, toje bilo preden sem jaz bila dekanja
Vlado Kobik: No, ampak ae smo mi sedaj odkrili, rni smo iele sedaj odkrili, sai nam prej -
nismo dobilib
anc.
Syetlana Slapsak: Zelo dvomim v yaso dobro pamcl ker tri lera fpire ncizrecne muke in -
Vlado Kotnik: Saj ne gre zato, gre za prikrajsanosl
tl
lz dialosa med Vladom Kotnikom in Svetlano StapSak, iz ,Zapisa posovola med
Svetlano Slapsak in V adom Kotn kom na S H. . 23 marec 2oo4
86.
)'To zvcnikot prelaganjcbremenanammena Zrlvs, vendarZrrevne more zanikaii odgovomosii
za ro, daje tzbra.la naitczje poti.(
Svetrana SlapSak, "Gtasvatni stt t\, \: Mata ana obteka, ZatozbaWieser, Cetovec
Salzburq, 1993, s, 39-40
81.
,Potrebno se te, na simboliakoj r, ako ho6ere rirualnoj ravm, sratno seaari zrrava, pomrnjali
znve. utyrdrti dalume [
] Ponavljam, tljx ano je sscanje na zrrve, njihovo pominja qie sve dok
- zalvatujuai zasiaenosti. nc postisne odsovarajuai stepen obayesienosii o iome sra se zapravo
38.
' lVse dokier v netr druzbi obstaja in se aktualiziraidejantvovanJa,Je terorizem neposrodna
r - arnosr, tako lot prisotnos t smrtne lazni pomeni, da je druzba pnprayljena za vojno ]( [
Svetlana slapsak, ,zenske rn ieror zem kt serespremenro po 1i septembru?",
S OL NET, I
seplember 2003
89.
Sretlana Slapsak: Ko enkrut ne vrjonete ft4 sluZba ni doEna da r
paslxid. A. se te3a
zavdatel? Ko enkat ne yerjamete vea, poten pa isaere svojo pot. A vam je tojasno!?
't4ado Kotnik: No, sal ja, sen tukaj nezaposler, zdaj, ko vi to
sovorite, Ze od novembra
Syetlana Slapsak Potem pa nnnate nobenih pravic, da dobire kaksen koli doknment. A vam
te to tasnol? I I
lz dialosa med vladom Kotn ikom in Svetlano Slapsak, z ,Zapisa pogovora med
Svel ano Slapsak in Vladom Koinikom na lSH.,2s marec 2oo4
90.
,Obstajase en vidrk antike, klje po mojem mnenjx zelopomemben za run kcioniranje p.avne
m civhe drave, demokacije na splosno, kakorjo paa razumemo -j^z jo razumem predvsem
z zomesakota atenske demokacije in potemvidim, kako slabaje moderna dernokracija. [...]
Vse se dosaja znotraj rnstituciie norosti, ki jo atenska demokracija izvaja zaradi Lesa, da bi
drzadafl imeli ventile, da bi se enkat, dvakrat ali irikat na leto sprostili, se rezali, zmerjali
svoj polnike, potem pa funkcionirali naprej t .I Insiitucija noraevanja zahteva ogromno
znarjer ni nanenlera Sirokim masam v splosnem pomenu, arnpal iirokim masam, li vedo
[ ] NofevanJe lahko src v popolno obscenosl, ogabnost in direlho zmerjanje, po drusi
stra pa sre lallo v vrsoko intelektualizaciio. Taksne visoke intcletrualizacre naia lultura
ne pozna yea, v tem je problem. Obscenost smo cnzurirali, obenem pa pozabili zalaj (
Svetlana Slapaak, "Aniika kol intelektualn iziv za 21 stoletje (hlerviu Male Sunaia
s Svetra.o Srap6ak)(, v Monitot lSH,\ol V no 1-2, 2003, st. r5a, 16a, 170
9t.
, [
] odpira pot novemu populizmu in totalitarizmu s tem, ko alovekove pravice dela populaci.le
posojuje s presolo [...] njrhove moralnopotitrdne pdmemosti Da niso bili pravoaasno in
dovolj odloano na,nair strani( ]( [
Svetlana Slapsak, "Feferendummy rn referendumdumi,,, v: Ora 2003 (s d ), str. 7
97.
,Lrberalno izobrazevanje [ . ] zahtcya tudi doloaeno stopnlo vere, recimo vsat mrmmalno
vero v obstoj mistidne povezave med slowico in drzavljanskrmi yrlmami Nra audnesatorej,
ae Tlomas More svoje norranje neza panje v utopro izrazil s slovniano napako. [...](
93.
vlado Kohik Mistim,da imam neke pravicel
Syedalla SlapSak: Nobenih!A van je to jasno!?
Vlado Kohik: Dokter re doktoriram, imam
Syedam Slapsak: rvea ,orenih pruric nindte! 1...1
94.
,Na obmoaju bivseJusoslavije skatta ni boljse, pametnejse in humarejse zasovomice Zenske
kuliure, kot je Svetlana Slapsak.(
Dubravka Uqresie, Wodna beseda v delo Sveilane S apaak, Zenske ikone xx-
(l del), Ljubiana,2000 (s p)
sto/etla
95.
) Od kod naj bi izvirale njihove pravice [nezaposlenih na instituciji] (po pravni losiki je
zmerom treba naj ti nasiox iz katerega neka pmvica izvia). Lahko izvirajo iz alaorslih posodb?
kavno nevzdrzno, saj so io le posod be o atorskem deh I ..I Stvari vaasih posranejo jasnejse,
ae sledirno pravnikovemr razmisleku in jih h miselnem eksperimentu nanesemo se na kak
drus primer [...] Tehinejse je ]prasanje: Ali ne bi bile s rem kliene tene|ne prurice,k jih
imajo Tapdrleri ) omenjelih ustanovah na osnovi syoj ega delarnesa ruzmetjd lvsi trije kuzivni
poudarki so Juslinovil, namrea prayice, da po pravilih i8re, ki jih sprejenajo skupaj z
xstanovitelji, in na podlagi svojesa dela ter odloaitev skbijo za svoio ustdtotu in staja soci.tltl.)
96.
,. . Zandi stevilnih resnih kaj, ki so se v zadnjem dasu zsodile na ISH inv celotni staybr Eres
12. smo na lakulteti napobudoin po sklepu Senata uresniaili rkepe za varoyanJe fakulretn l
prostorov in zamenjali kljraavnico vhodnih \.rat v prostore Fakultete. / Ker tuuse v:unostne
reiitve (namestiLev kamere, najem varnostnikov ipd.) niso bile delezne odobravanja sodelayk
in sodelavccv lakultelc oz
sodslovanja najemnilov prostorov na Brcsx 12.snot sklo.lu s policijskin srclawniem noruli
nesli sttoiji rciim vstop^nja v fakultetne prostore izven deLomega aasa oz. delollnih dni in
smo Ujuae vhodnih vrat razdelili le zaposienim na fakulhri.(
Tiva Vlaj [Vlad ! Koiniku], rererentka z Stud jske zdeve na lSH, 1 I lebruar 2004
97.
l'lxdo Kotnik: To da smo elmiflirani
Svetlrna Slapsak: Kdo je elimrniranl?
vlado I(otnik: Na prmer zakal nisva bila midva s Sabino Mihelj povabljena na akademski
zbor, V Statutu pisejasno, da so -
SYetlana Slapiak: Saj ste bli
Vlado [otrik: Ne
Syetldna Slapiak: V tem trenutku nisre vea mladi raziskovalec.
\4ado [otnik: Prosim, ie preverite Jaz nisem dobil. No, a res? Ampak sva pa se zmerom
98.
)Spomniti druge na ro, da si izUt uaen, je vedno neprijetno in izzove naravno nelasodjc, ae ne
celo nesativno intoniran odsoyor nekosa, tr ne ZeIi niti, da bi se sooaal z d gim v svo.lr
kulturi, niti nc priznava, da so ,notraj nje pariii, narsinalci, odrinjeni - raje ne bi kopiaila
p.idevnikov - in to ne samo zaradr syoje lastne odloditve, temvea iudi na podlagi eLniane,
spolne in skrajno ncudobnc intelektualne pripadnosri (
99.
,Tonrp i primer, da na dogodke, kipotelajo vokvirulSH, nisem bila vabljena tudlvabila
na Akademski svet ISH, demmo, nisem prcjela (morala bi sa po vsch pravilih, saj so bili na
dogodek yabljeni lako zalosle koinezaposleni, nenazadnje pa imam lormalnotudi sevedno
slaltrs mlade raziskoyaite, ceprav brez piacc) (
100.
Vlldo Kolnik: Nc vem, na podlasi aesa to sklepate, da nimam nobenih pravic Na podlasi
Svctlana SIapSak: Zaradi tesa, ker oailno ne poznate. kako dcluie adnn srracija Mije zcto
Uado Kotnik: Na podlasi aesa yi sklepalc, Na podlasi rega, da paajaz ne morem poglerlaLi v
lastne materialnc stroSke?
Sretlana Slapsal{: Toaao to Zakaj pa bil Op rostite, zakaj Ce vi nimare pou?rerli7 v sLutbo, li
ylado f,otnik: Skratta, Lorej ljud.te k upravljajo in vodijo to instrrucuo, nimalo interesa, da se
seznanijo s problemon in da ga.azreiijo
Syetlam SIapSak: Nasprotno, imajo osromen interes, ampak ne v situacii nezaupanja Aje
l0l.
S'yedanaSlapiak A se zavcdate, kaj ste napisali v svoji doklorsti drsertacr.tr | (Medtlic Sverlan e
Slapiak Jaz stojim - ) To ie preksek med oceno in mcd zagovorom, da ste v formatncm
preksku, da ste v etianem prekriku in ae nimate zaupanja v instiiucrjo, in faetepodarke, na
kalere nimatc pravicell
Vlado Xotnik: Nimam pravice (Medklic Svetlane Slapsat- Nimater) zvedeti o marerialnih
stroskih?
SYetlrna Slapiak: Ne, nirnatel
Vldo Kohik: A res ne?
Sretlana Slapaal: Ne tcal \e vec: Konecl ldaj ne vea.
lzdialoga medVladom Kotnikom in Svetlano SlapEak, iz"Zaprsa pogovoramed
Sveiido Slapak inVladom Kotnikom na lSH", 23 marec 2004
102.
,In res, kal so denunciranja in jayna zmerjanja biviih kolesov in dezurn l razumnikov v
pflnerJavi sponizanji [ . ] Z izbrjsanimi deltrl le zavesr drugega,li na svojem hrbtu prenasa
in duti skomno raven drzavljanske zavesti,p.vesa( tistih torej, tr misllo, da morajo kor
veama imeti tudi vea pravic (
103.
Svetlrtra SlapSaI: A fl res, da sle v svoji rezi napisali, data usranova nima nobene digmrere?l
vlado Kotnik: Ja rn poslejte, ae alovek to napise .. posleJre, zakaj porem ..
SveflalrA Slapsak: Ce alovek to napiae,je neodgovoren rn neumen!Toano ro
Vlado Koturik: A res? Zato ker se zavzema za -, ker se zayzema za ro, in da inam prayice
Syetlana Slapirk- Zatal se zayzemale, za sebe in za svolo modl Za to se zavzemarel
Vlado Kohik: Za krtino svo.jo moa!?
Sveflana Shpiak: Too, da govorite o digniteti uslanove vi
Ylado Kotnik: Za kakino svojo moa?
Sveflrna Shpsrl(: Kdo ste vi, da govorite o digniteti ustanove, kije srarejsa
vlado Kotnik: Jaz sem bil,Jaz sem bil lukaj trilet, zaposlen
Sveflana Slapiak: Uuu, impresi\.nolJaz scm tukaj pa deset let.
104.
,[.. ]the hidden natronalists were attracted by thc public aura, and ralher quickly they
swallowed up lhe old dissrdence. dNplayins the ,strong( discourse (couecrive fl8hts, historic
rights) nstead ofthe,weal( discourse (human rishts, lreedom olexpression). Their narrative
was more successlul rn a society without basic dcrnocratic rishts - [ ] This should explain
how the naiionalist discourse, witl a[ his patriarchal, sxist, folk]onc sub-narratives was
secretly nourished .. t l(
Svetlana Slapsak, " nside the populist machine: E tes, ilrtellectuals, narrative
providers., spleina stran: ali
105.
] Pri lcm nas ze dvanajst let poxaujejo naj bomo kompetitivd, brezobarnr, slepi za tu.ie
'[.
tezave, srobi, pogoltni, skopi, pa bomo (morda) preZiyeli v kapitalzmu (
Svetlana Slapsak, ,Eno maihno moie", v: Ona torck, 7 oktobra 200s, str 7
106.
SyetlanaSlaps*: In potem? ln potem kaj hoaeter?
\4ado Kot k: Razaistitev materHlmh, razaiSaenje materirlnih slroikov
Syedana Slapial: Toano, za kaj tuka.j ne boste dobili podporel A vam jejasnol?
ylado f,ohik Kar pomem, da paa ta mstituc! a ne zeli icga resili. Ne zeli razresiri, brej lahko
(Medkiic Svetlane Slapsaki Toano to ) potem to slleprrn
Srctlana Slapsak: Ker mislmo, da so vaSe zahtove ncupraviaenc. Toano to. Upam, da ste
zastopali
t.l
l'lado Kohik: Nel (Medklic Svetiane Slapiak: Ja ) Ne! Jaz sem samo (Medklic Svetlane
Slapsak:Vi.), mi smo Zeleli kot nladr raaskovalci,listi, ki smo to nsotovili in seveda Sabina
Mihelj (Medklic Svedane Slapiakr Ja.), ki sploh se ni dobila bilance -
Syetlam Slapsak: ln je ne bo dti dobila, upam. Jaz se bom zelo zlo zalasala, da ne dobi
107.
,Nsak, ki Zeli biii neodyisen, bi moral vedeti, ali sr to zel tudr za ceno voj ne ... [. ] Grozljiva
posledica dosezene svobodeje ixdi to, da posamezn*i razumejo svoj rasizcm in nestrpnost
kot del te svobode [ ](
108.
!'lrdo (otnik: No rn zakaj. zakal potem, a se vam ne zdi zaskbljujoae (Medklic Svetlane
Slapial Nn ne), a nitr ne? Da smo zaprosili Ze lani in da sa Ib ananesa izpiska o
materialnih sredstvrh od DircktorLce ISH Drasice Baclnisno dobili dasa Sabrnayroke ae
sploh ni dobrla,iu sem ga dobrl pa do pred stfinajstih dni. Torej, da sen lla bilanco, ki
sploh ni celovrta, ki izkazuje samo za zadnjih 10 mesecen
Syetlana Slapsak: To nti nalmanj ni zaskbljujoce
Vlado ktnik: Ares?l(Medklc Sveilane Slapsak:Ja.) Da devet mesecev alovek aaka na io A
Syetlana Slapiak: Ja. To vam rnoram povedati, da to d nujno, ker maunovodstvo ima drusaano
logiko.
109.
, ProfDr. Syetldna Slapsak, Slovenia [ ]ltom 1986 72 she was President of fte Comminee
Ior the Drotechon olfteedom olexDression at the Wdters' Association of Serbia I l(
ll0.
l lzpisli so bili tem bolj nenavadni, ker smo mnosi sodelavci i! sodeLavko lSHtevea lol od Drasice
Bac, nekdaj tajdce, kasneje pa di.ektorice ISH, nelrestano poslusali in jl na besedo verjeli . tato
je ISH v linanano iako b.ezupnem polo?a/, kako !i triti tolaria zanobcno dodalno akdvnost in tako
delali brcz ustrczneca plaaila (t!dl bre2 posodb. v kaerlh bi b,lo aje delo owednoteno, zatarbi
morala po Stalutu ISH skrbeti dlrektonca institucij, )varuhinja zakonjrosd(), emi smo si tudi
plaaevali lon za irudiiska bivanja, stud'jsl<o l1teraturo in opremo etc D.ago B Rota. se je o 1eh
rzpskih stuialDogovarjdti s kolsi/kologicmi - rudi na Senatu lSH, pa to niko8e ni zmimalo
lll.
)Na sji in kasneje sem predlasal direttorici, mj kljrh dejst\1t,.td namili iso biti z niienet
podp i, yeldatle dokaie Fmanano lorektnost poslovanja po zakonirih posropkih. torej bodisi
z izarpnimporoailom upramemu odborubodisizuroviano reuzijo Direkrorica se
le zavezala,
dabo to opravila Kat bo sledilo, ae se lzkaze, dajefinanano poslovanie fakultete korekrno (v
kar osebno trdno vesamem)? Vsaj oprauailo aroiev uadrsrl,?(
112.
I
Syetlana Slapsak: Jaz bi rada videla, da re sledan yea nekosa. ki je bi pfliateL in h le res
naredil osrcmno za to hio, t) tdkiken sta4tu C$to osebno.
BracoRotar: Oprosti Svetlana, ne insinuimj robenesa stanja tukaj Ostro protestlraml
S'yetlam Slapsak: i!, r/a,{/'e sleddm tti letd ndzaj, optosti,Braco.
TI
r v fioji kliki ie lela opai:am predvsem borbo za lastno lorisl. brez vodj lne ideje [. ]l.eragaJ,
kJette tebd, tole te ha ugo obilo\ | I
l_
JuIe Mikui: Seje nihae ne vodi, ae sem prav razumel, tukaj so alani, ki niso v Senatu
IV
, t I Mirnosrede: povabljena slovenska altodca ima dve objavljeni knjisr Kdo pa zasotavlja,
da je mojih dvajset kqiis rstesa pomena ir iste uednosti zlasti v Sloveniii? [... ]
(
,ln ae se vtej areni polau lakina militatnta pesnica, kr se,prmcipialno( bori za svoj polozaj
... Salim se.(
1I3.
,[ ] The publc was seduced mto thls same and made sensrble to sestues, haFtones ard
hints which caD be undeBtoodbythe otler collectiye onlywrth difficuhes ilunderstoodat
all. Both cultu.al intimacy a nd p.or nciaLsm can be recognized in this strategx which cements
thecollectiyeshereotlpesolthother.[.]InthecontemporarycaseoftheAustrianprovmual
nationalist J. Haider we can .ead the same communicatronal mode between a tflckster and
hls small public: intimacx dElectical understandins, hmts read only by the local and
sFDhatetic Dublic . and the imposed EuroDean polrtcal corectness I We msht deal I
wrth the unique phaenomenon of the use ol cryplo-ludic language practices for the political
purpose [.. ](
t14.
,Zame je leva pozlclta nura,rd odloaitev kilianesa intelektualca.(
115.
tfako kot v HomerJevi Ilndi, se naravna sov.aznika. mladi junal in starec, sreaata nad
mnoziano srob co (
Svetrana Sraptak, "BHL.,, v: Mala ana obleka, ZeJoZba Wieser, Celo!c-Sazburs,
1993, str 23
116.
,1. I Prepozmyanje lastne [nacionalne] rdenrilete jc lahko dojeto hkrati koi reakcjja na to
lidenribhol plumlnosr na enistrani in kot sidniae tepluranos! v neki domnevno nedvoxrnni
,naravnn( pflpadnosti. [ ](
Jo:e vogrinc, ,Cemu ,nacionalna idenliteta. in ,nacionalni inleres. v kultuml politlki",
\: Nacionalna idenliteta in kultura, lCK, Liubllana, 2003, slr 42
Vll. K postopkom<
'pravnim regulativam in
117.
, Ne, u ste zahteval pravno mnnJe To pravno mnenje vam zdaj beremo, ker mislimo, da
imate pravico in dolznost. da ga posllriate. Enoslavnol Vi moratc to poslusaii, saj ste to
iskali You asked for it(
118.
,Gle.jte, p o in po moje najpomcmbneJia pojasnilo, kr bo rule kar malo tako slabo volje
povzroailo, najbrz, je naslednje V tejle sobi zdaile ln tlele na sesiankih te inatitucre se
pojavUata dye ,lrstr ljudi: eni, ki so tutaj v sl uzbi, ki imajo delovno razner.je, in eni, ki delovnesa
razmer]a nrnajo . ki so zrnanji sodelavciin tizr rolrso opravliaio storiive Zuna iisodeLdw
kr so v sluzbr v &usih uslanovah,liso med drugm tudikonkurenane nsianove -- [ .]lnta
zadeyaje taksnale, slejtelltulesi - nekateri od yas tu mste v sluzbi Nimale d elovnesa razmert a
Vsepftvicevodenjainupravljanjainititucurzvirato,sodeltakoinenovanedelovncuprame
prav'ce, izvirajo iz delovnih ftzmcr]- Yl ste zunanji rodeld f., nekateri tule- Braco, Irn a vr
nimate pravice biti alani senatal Nimare prayice. In zaradi lega domnevam, da bo paa
direkroflca vzpostavila zakonito stanje ... [ .. ] To, kar se je do zdej d osajalo, je bilo nezalon iro
Ljudje ste zunanji sodelavci Inatituta z, humanrstiane Studije Delale po poeodbi, ae sploh
kaj delatel Nimate enakih pravic kot tistr, kr rma.to delo\.ao razmerje - kot pravi - vse pravrce
upravljanJa in vodenja izvftajo - so deloyno upravne pravice I .l Preprosto povedaro
nimate statusatu in nimate Eavice voddiin upraYl]att te hie In na prihodnji senat, domneyam,
da ne boste vea povabljeni. Zelo cnostaynor(
119.
Jatrez Justin: Ti in Braco sta tu rezakonitol
Irena Sumi: Po aigavi odloeitvi? Po aisavi odloaitvi? Jaz se to nism odloailal
Bojatr Baskar Kako, da s1e to sele zdaj usotovili?
t.l
Irena Sud: ,Kdoje odsovoren za to, da sva tukaj z Bracom v statusu vabljena na sejo, na
rcdno sejo Senata, aejelo protizakoruto? [... ] Potem je celo vabi lo na scjo nelesalno, ae ste ro
ugotovili na Dreisnji redni seir?(
120.
,OdpimJo se Se druga, nemara pomembnejia yp.aii\laysilild sa nan iih pnrna n enja,k\
srnojih pridobili Namiajo se predvsem na vlo8o,l,jo lahko imajo pd vodenju zavoda osebe,
ki nimajo delovnesa razmerja z zavodom Tu sem dolzan rajprej dodati katko pojasnilo.
Pralno mnente postavla vloso zunanjih sodelavcev zayodov pod vprasaj (seveda samo kar
zadeva njihovo pravico do sodelovanja pn vodenju in uprayljanju zavodov). To rne."/a,riz,
zatleso. saj solste r.:,rczl zunanji sodelavci kljuancga pomena za fakulteio in imajo/imate
preprosto enormne zasluse za razvoj falultete. Obstot delomesa razmerjaje Zal odvisen od
velilesa stevila dejavnilov, ki jih pogosto ni mosoae nadzorovaii. Ker bom od tu dal.ie na
osnovr pogoyorov s pravniki in njihovih pisnih mnenl spraseval na naain, ki mesroma ludr
meni nr posodu, bom lprasanja pravzaprav postavlial v vlosi hudiaevesa advokata ae bo
fakulteta n a osnovi pravnih mnenj xkrepala, bi po mojem mnenju to morala sloriti tako. da se
vloea naipomcmbnejiih zunanjih sodelavcev pri stro*ovn em odloaanju Debo zmanjsala [..]
Sam si hon Uizatlewl2a to,.la nan prdt a logika e bir.rilila nabc egd lagega Mzloiew ja t
smislu zaDosleni/zunanii-(
l2l.
,Posovora s labo, Braco, niscm predlasal in sporoailati nisem posiljal zato, da bi si prdl roke,
ampak zrto, ker sem brlslrbako zdsk$Aen za tuja/rqjiu o llrodo, v luai dosodkov, k so se pray
takrat odvijali, pa tudr za nrJ', i :lcktuaho h ,nordlna hresrlle/o Nadalnji dosodk in seda.j
vajino pisanie portjujeio, d, sem bilzaskbljen uprayiaeno vsetoknevrcrdoh.nhiruzldsi
zastditiaio nesposobttost percrynd jd reatnesd tta jd i rcsposobnost plesaje ljudi.( 1...1
tl
,Dobro, Vsi uaitelji na ISH so laznivci in ponareievalci, administmcla in ustanovitelr so
r.anziciiska lriminalna banda nedantih partjFkrh oyaduhov, S\etlana pa Je desniiarski
papth'lia i snoj, kat t ajbolie
dokazuje.io nl ena medn arodna prlznanja, deloyanl e y eropskih
akademskrh omrezjrhln el(spe(nih s$remrh ZN, predayanja in sostoyanja na tujih univerzah
(lrljuino s tvo.jo EHESS in konlerencami pod predsedovanjem Elija wieseta, kar je sicer
samo se en dokaz, kako se lazno predstavlja), pa detstvo, daje dobila raziskovalne projekte na
USZS in daje pnsotn, v tukajsnjem medlskem prostoru (ko si ti objayljdl je bilo to seveda
nekaj aislo drugega) Izraz izbrisani je lev'aarska manrpulaciJa, omenJanje moieie ni
d?n ncm tska na ipulacid s Swtlantnim efiii rn tztolon (ona paje kot prcdsedutoaa AZ
oanno zsoli lalk ulantsto pnslala navaio plemenito idejo). tr ypletat\e prcblemd nezaposlenosti
donarcda t ni stard.a.dna dcsni.arska stratesia, ko se sovon o problemrh priseliencey. t.. l(
111.
\:rzbezna taraa xzilka so revni in nezasaiteni [.. ] Patriarhalni model vedenja ima rxdi
:: rjr p.ednosii ko mine prvi val uzivanja, ki sa lahko opiiemo l(ol sploano lli1e,/?, in se
i::irio lzdajalcev nevarno pribliza stevilu vseh, ki niso zmasovaici, in je celo opaziti znake
: i::nja med zmagovalci samimi, iakrai nastopi irenutek za bolj r.rmirjen, trajen uzitek
-::.\alcev 1.. I Mnosi preziveli izdajalci bodo v lemnih kotih svojih kuhinj celotno novo
-:- .rz.aaili kot s,ri. Po racionalnih ocenah bo smrdelpriblizno pol slolctja (
123-
,. Res sc mi ne da prepriaevati vernikov- Jaz povsem mren rn momlno integ.iran sedim v
lislem bifeju, kamor me je poslal Juslin, "nlada neizkuiena partnerica" pa ne namerava
dopustiti cenznriranja revije, ki je good suys z ISH ne zmoreJo rzdrjrli. So pa cenzura,
hierarhija, podrelenostnedvonno znamenj a rrdne levice, kaj ne? [.. ] Zapisnikje popolnoma
ponarejen in podpisniki so kazensko odsovor (pa ae bi jlh bilo trideset) Kar zadeva
skandalozni desni besednjak, se lahto zadevi tudi jaz nekoliko posvetm: mem se zdr, da je
li udi paa tezlo zredncirati na njihove trenutne in vs Jene polozaje v okolj u, sal se niso rod i
lot izbrisani in to ni njihov poklic [. ]
Le ldojc bil navsezadnje zares vrzen iz ISH: Sverlana Slapsak ah Ta.la Kranberse.. Braco
Rotar Boian Baskar lrena Sumi, da mlajsih kole8ov ne omenjam, ker bi omemba lahko bda
zlorabljcna, S 1cm konaujem tojalovo dopisovanJe in vaju prepusdam vajrremu privatnemu
yzalemnemu aasaenju in konsrflriranjx aena in obrekovanj, oaiino bosta med Jlg4i]bg!fuD,
sc pravi, v sekti vajinih vzajemnih zaupovalcev imela dovolj odjemalcex da se atizem rn
sterilnost n c bosta videla vsai 5e nekai aasa (
125.
Irena S ni: Jaz sem - in Braco - sva ta terutek alana tesa Sellata. Ta Senatd usotoul, ae
je v pravno veljawi situ aciji la trenutek, ae sela poteka ali ne Na prcjsnji seli sem ti Uarezu
hstinul rekla, a je seja redna ali izredna Ce br br], izredna. bi ta seia lahko potekala z eno
toako dnel,nesa reda. lma jil pa itrri Braco te razen tesa ustanovitelj, dolgoletni dekan,
alovek, ki je koncipiral to institucijo, in Braco, de bos dopust umaenje te rnStitucle na ta
primiiiven policijski naain, potem sem trikrat na napaanem mestu Ti imrs yso moralno
pravico in v tem kapitalizmu je moralna prauca neke ymte kaprtal Intatrenutek sialan tega
Senata in si alan Upramesa odbora te hstrtucije. Ce bi pa zdalle vprasali, kalo se alana
Senata razresi, na podlasi fdo zaposlitve in podobnrh reai, bi brli pa naibrz v zadresi, ker
dvomim, da varuhinja tesalnosti lpo Statutu ISH je to diretrorica ISH Drasica Bac] na tej
instituciji io ve. Kakina je procedura razlesitve aloveka, tr je alan,
Janez Justitr: Ugotovitveni sklep-
Ircna Sl'mi:To ni resl
Janez Justh: lmamo uSotoutvene sklepe.
Braco Rotar: Cisave?
Jarcz Justh: Hmm ... h .. tistesa, ki paa hm .. ima tooo- pnstojnost, dajih sprejcma
ftem Sumi: Kdo pa to te?
Janez Justin: Direldor re hiie
Braco Rotar A,ja? Diretlor hiie odloaa o
Jarcz Justitr: Mi je zelo Zal, drasr moji. Tako ro le,
126.
,[. ]izjavljarn, d, podosodkih na 65 seji Senata ISH, kjer semzejasno usotovilain prisohim
alanom Scnata ISH v razpravi povedaia, daje bila moj a domnema ,kandidatnra( zadekanjo
ISH prolislatularna, in po pridobitvi usheznega pravniikega mnenja o iem, nitakor nisem
kandidalka za detanjo ISH, kot je bilo zmotno in protistatxiarno inierpretirano s slrani
direllorice ISH, gospe Dratce Bac, s aimer ni zavedla le mene, temvea tudi Atademskizbor
ISH, krle o tej domneyfl kandrdatud neveljavno odloaal na svojizadnji seji, in Senat ISH /
Ker Senal ISH nima poslovnika, ki bi torrstne odzive zakonsko veljavno urcjal izjavo
deponirarn pn Senatu ISH.(
121.
,[ ] Morda se utesne komu med nami zdeti ideja, da br se skuprna razumnih zunanjih
sodelavcev na opisani naain polastila vodenj, kakine ustanove, aisto fina Samo kje bi nasli
razumne iludi, ki bi na zadovolj naainjamailiza razumnost teh domnemo razunmih ljudi
in za sodbo, da so razumnejsi od tistih,liso v ustanovi zaposlenl (in tako dalje v neskonano
resresi,o). Vendar je tako kot simpatizrrante z opisano moinostjo kakor tudi ra nasprorni
ar8umenl le poceni lilozolski t [. l(
Ja nez J ustin, lz ,Okroznice biuiesa v d Janeu Jr.rshna senatoleh in senatoncam
lSH", 2 2 - februar 2004 [Napake v besedllu so avtorleve OdgovorDragaB Rolada
na Dokroznico( objavlranro v praujoai Stevilk revije v rubrik "Objava nekateih
128.
,t . I ZalN"aljujem se vam za zaupanje. ki mr ga v dopisu rzrekate, in vam zasotavljam, da bom
stoda vse, kar kot predstavnica ustanovitelja jn prsdsednrca upraynesa odbora moram m
morem storiti za zakonitost deiovanja in oh.anitev d,gnitete mstitucte ISH Fakultete za
podrplomsk hrmanistiani studij kot uslednega samostojnsa vrsokosolskesa zavoda. L ..l(
Alja Brglez, predsednica Uprdnesa odbora ISH lBojanu Bdkariu, Dgu Bracu
Foiai! rn ken Sumil, v Dismu. 3 marec 2004
129.
,l I Senah sporoaam, da nepreliicno odstopam kot senatorica ISH Fakultete za
lodiplomski hnmanistiani studij, Lj ubljan a, le. tesa organa, dekanata m preostalesa vodstva
in teles sole ne mo.em vca ilcti za lesrtlmne, lesalne in strokovne Moja zarffznitev alansrva
y senaiu jc tcmcljila v veri, da bo vsaj Upravni odbor ISH v skladu s pisnimi zagotovili dr -Alje
Brslez vzpostavil pravni rcd, korettne odnose in finanano transparerltnost v hisi. To se Zal ni
zeodilo, ravno nasprotno (
ll
rV letu 2004/2005 z ISH nc zelim vea sodeloval Ker sem Ze poskbela za letoinje izvajanje
predmeta Studiji socializma in postsocialrma m inam do konca modnla Anrropoloske
130.
,Predmctnikp.osrama: modul M44:,Antropoloike terenske melode(, Nos kamodula:Irena
Sxmi, modul M5l: ,Ameriska tulturna antropolosija(, Nosilca modula: lrena Sumi in
Lomayumtewa Ishiri modul M52- ,Antropolosrja in rasizem(, Nosilci BoJan Baskar, Irena
Sumi el. al Omembe lrene Snmi tudi ob predstavitvah modulov na str 77 m 81.(
t3t.
,[ ]Toda: senatte na svoJr zadnji seji sicer soslasno, z enin samim vzdrza m slasorn,
sprejel iolmaaenjc dopolnila 31 alena statuta, po karerem si Ti prevzel, ne dekanovanje. Da
tudi nev d. dekan stva, temvea nekaj poysem tretlesa: namrea oprayljanje doEnosti d ekanice
po maeln seniornostiza aas do redne izvolrtve dekana ali detanice, karje staturarna provizrja
dopolniive 3l - alena statuta z dne 11 februa.ja 2003 Kljuana ralrela, rije vkorporirana v
besedilo sklepa senata (po predlosu kolege JoZera Vosrinca) pa je, oseba, ki opravljanje
doEnosti delana po naaelu senirornosu prcyzame (ne kor vd, ne kot dekanja, temvea tor
opravljalka dolznost, dekana ), provizorno sicer si Tr, vendar samo, ae bo pramiska elsperriza,
ki bo pridobljena, potrdla, da se to naaelo senromosti, kije v dodartu k alenu 3l srarnra ISH
zelo ohlapno opredet eno, nanasa natei n edyoumno usorovljeno pa j e brlo, dajeto spornoin
s tem odrednji predmet torkove 66- seje senata ISH
V tej sitnaciji domnevno Tvoj prevzem dekanoye pisa,rne ob uri 00.00 nadan februarja
2004 ni le nelesalen, temvei potencialno ludi v,r vlike zadrese, ae se izkaze, dateb provizorni
sklp senaia prenagljcn: toliko bolj, ker shep ni bil le provizoren (zaradi vkorpoffane kalrele ),
temvedje biIspreietrudiv nesklepani sestavi senata (senatjebil na svojizadnji seJi od zaaefia
do koncanssUepaer, karje bilo zapisnisko usotovljeno), karpomeni, da omenjeni provizroni
stlep senata ISHsploh 5e ni bil sprejet in toreJ n e more bili veljaven, ker senar zaenkai sploh
Se ni veljavno slrsoval o svojft sklepih S pridobirvijo korespondenanih slasov bo setejasno,
aeje Ttoje provizorno imenovanje oprrylialke dolznosti detanje tudi zares veljalnoi ae se io
potrdi, paje v vsalem prineru sklep veljaven samo do naslednjesa 1orka, to bo potrebno o
tem ponovno (to pot pa, upam, zasotovo y skiepani sestavi) stlepari. Zrayen pa tukaj velja se
132.
131
134.
,_L I % dnjia sm o slasovah oziroma zadnjiale bil predlos dan, ne, da sprejmeno
usorovitveni
sklep, da Svetlana kor.ajsrarejsa po stazu rukaj zapostena Vsiso titi za.:a, eraco se
jevzdrzal, toje res. Kasneteje daia soslasje k remu skiepr
1.1.
rudi Se sama Sverlanam s rem iehil
la sklep sj.epaen o,/iroma prar.romoaen rBoJan Ba,kdr:
",u alaipa menen;nobeden rpraiat,;
Boi ie wtuldn ( [Do darcs ni brl vpraiar ]
t35.
,l I Nadaljd razlos,da dvomim y VaSe avtorstvo spodnjesa p$ma,je podpis,lo pod VaSe
ime postavta aslov,DekanJa ISH(. To namrea nislet naj Vas spomnim,
Oa sem biia na seji
Senata ISH dne l0 2 2004 prisorna (Vi pa ne)i noben shep o Vasem
dekarovanir nr hlr
\prejer Kdortoli \asJevspodtriem dopisu tor de\anio ISH
rudpisat. je,,ds,eiit p;esrope\
lazDesa predstavljanta I...1(
Janeza hstina. t...1 Upam, da ne bo treba posesati po dnsih ukepih in da bosre kljuae
oddah r
Svetlana Slapsak, podptsana kor ,Dekanra ISH(, v pismu lreni Sumi. j6 lebnBr
20a4
137.
,t. I Ce naj domnevam, da.ie spod.je pismo vcndarle Vaie. poiem me eudi, da oaitno ne
veste nekaterih dejstev, ki Vam jih ixkaj voluntiram kot Vaia kolesica. V dclansko prsamo
ISH je bilo pred aasom vlomljeno, o aemer obstaja policijsk zalisnil. naslednie Jutro po
ylomu je bila kljuaavnica zamenjana, tako da vsaj od takrar v moji posesti ni nikakinesa
kluaa, ki bi odprral dekansko pisarno ISH Medtem sem bila rxdi obvciaena, da so prav vse
kl.juaamicc na ISH zamenjane, tako da ta trenutek nmem vposesti kljuacv, kibi miomosoaali
dostop kamortoliv zsradbi lSH, patxdinc v prostore ISH Kljuai, ki sem jih od adminisrracije
ISH pred mescci preleia na podpis, so torei obsoletni, jih bom pa prav gorovo vrnila v
administracijo ISH, morda kot spominek. I l(
138.
.\'loja kolesica in .ajozja sodelavka, dr Hannah Starman, me je detajlno obvcsrila o
reielonslem posovorn, kj sra ga danes imeli, sama pa scm, ko sem pololdne prisla na ISH
:,.edavat tudi zelo naranano opazila dosodke. ki so se nanifestrali koi nekaksni nepriziyni
:lsckutiyni ukepi, domncvno v Tyojem imenr.r Posebej ttrtat sovorim o domnevno Tvoiem
:.e!zemu dekanslc pisarnej za kateresa mi je bilo dovot nedvoumno sporoacno. da si
rieovorna Ti t I Tvoj (ali pa morda v Tvojem imenu zreziran ?) nekam se rimentalen rn
j:amanaen prevzem dekanskc pisarne lSH, kije bil v vd mandaru Janeza Jusiina prjjazno
: rklonlen yuporabo navedenim pro.tekrom,je okolisaina,lije po ysem povedanem prcdmet
-:\nminacle rn iztoiljivos ri na mednarodniravni / Ce se namrea y oaeh teh rujrll financerjcv
iiaze. da delovni pogoji na teh treh projektih na lSH niso zasotoyljeni (za ka. je ISH v
:. arah teh projektov jamail s podpisom m Zisom!!l), sre za tezko ksitev mednarodnega
:::odbenega prava, lcr grc preprosto reaeno, za grozovito oarrno lai in namerno zavajanje
- ..ra.r ISH Naj torcj povzamemi moja kolesica, koordi.arorica mojesa HESP projekra,
: iirnca Hannah Starman, prcdstojnica CHJS pri lSH, bo vselator ne slede na karkoli in
,:::r\olr na torkovi scnalni scji za projekte, ki.jih ima in kijih vodi rn/a]i koodinira. dobila
:.-.rne m posodbeno zavarovane posoje dela (loaeno sobo. ti zagotavlja zakonsko zasairo
::-:lr1ih inibrnacij, izkljuaen dostop do resa prosrora. vse potrebne iehniane naprave,
: : .-1 do vseh komunilacijslrh sredsrey in rehnologii, ki jrh narava dela in ze plaaani
::- i'!rativri delez s projcklnrh sredstev zahieva in xlraviauje), vUruaujoa prosiorskc in
r-, r:!lo za-solovljenc in zahlcvane varnostne razmere na ISH (kisobiL, mimosrede, predmct
;.:r-:razpravenazadnjiscjisenatalSH,kersedanjevodstvolSHvtemposledusistemariano
::r:zl.lr\o rudi s lolicijskirnizapisniki, ksiysezakonein predprsel) [ ](
lrena S'imilsvetlaniSlapSakl, v pismu, 12 lebruar2004
139.
,Crkvajejedna opo nnistiakainsiilucra, kojajednostavno bira svoje mesto u kultnri i drzavi
u kojoj Zivi I...lAzatim je, kadajevidela prostor za sebe, taj prostor jednostavno zauzela
Rea je o zauzimanjr potitidke praznine i, konadno, materijalnih dobara.(
141.
,ltls paradorcal that you applcation for the nomrnauon to tle trtl of Lecturer in Social
Anthropolosy was presented to the Senate at the sessron of2.10 2004, which mjust a week
before, and that rt w'as accepted I
I Wth ]out asrcene t, I shauld then prcpose thdt the
Se dte's decision an the mdttet be rcca ed I I I truly hope you are a}vare ofthe mplicatrons
of both rnterpretations, and notably of your responsibilty as the Drcctor ofCHJS m case
th obJect ofacademic interest oICHJS is abused. or ls allowed to be abused withm CHJS, in
the intflgues oYI personalpower (
141-
,t...1 Dne 5. rnaja sem - z nepriporoaeno posto - ob vrnitvi iz tujine prejela vaa sklep z dne
13 4.2004, v katerem mi brez obrazlozifte sporoaate, da se,Dr. Hannah Starrnan razresi
z mesta predstojnice Centra za hebrejske in judovske Studije(, da ,Za v.d predstojnice( istesa
centra ,do nadaljnesa( imenujete ftd prot Svetlaro Slapsak, pa tudi, da je zasonski financer
projekta, s. Yechiel Bar{hann, sicer podroani dnekbr American Jewlsh Joint Distdbxtion
Committee, )predlasal prijateljski razhod centra in ISH( / Poles proceduralnih napak, zaradi
katerihje vas sllep nezakonltinvaz va.t aen,1z zapisanesa razumem, da naj bi se senat
ISH odloail v nasprotju z Zelami zagonskesa financeia, kar v vasem sktepu ni z niaemer
utemeljeno, za nojo mzesitev pa, koireaeno, prav tako niste navedli razlosov. [...](
142.
, [.. ] Center za heb.ejske injudoyske studleje bil n, ISH ustanoyl.jen s suepom senata &e
1410 2003 na pobrdodr Hannah Starman, doc dr kene Suminproi D.agaBraca Rotarja,
ki so ustrezno pisno pobDdo datiralr z dnern 10.10 2003. Pobuda za ustanovitev CHJS Je
temeljila na projeltr Judje in anliscmitizem v Sloveniji( 1850 do danes), zalateresa.Je nos ka
dr Hannah Starman pridobilatujesa linancerja, in sicerAme.ican JointJewish Disiribuiion
Committee / Sodelavci CHJS smo Center promovirali, v celoti organizirali in linanciraL
slovesno otvoritev dne 4 l2 2001 v liubljanski Mestni hiii pod pokroviteljstyom Zupanle, kjer
jc bil med drugim navzoa malone celoten diplomatsk, zbo. v Sloynur. yzpostavil mrezo
mednarodnih lontaltov, nardili spletno stran Centra, vzpostavjlL obsezno podatlovno bazo
za medijsko poroaanje o rclclantnih temah in pridobili vsa finanana sredstva za delovanje
Centra ISH pri vzdrzevanju zaaernih dejavnosri ni l1nel nobenega tinananesa deleza, raba
prostorov, telefona in poste pa je bila ze plaaana / Predstojnica CHJS, dr Harlnah Starman,
je bila srobo in neureneljeno delozirana iz pisarne, tu Je bila Cenlru dana y upombo, in ro
brez ustreznesa nadomestila, s dimer je bilo delo Centra onemosoacno Prsarno Centm je
prevzela olraviteljica prot Syetlana Slapsak, aeprav je Ze imela pisarnoi se pravi, da za ra
korak oairno ni bilo nobenesa akusega ra zloga kakor namerno ailaniranle drektonce CHJS
in onemogoaanje dela Cenrra. / Senat ISH le predios za prijareliski razhod CHJS in ISH
zavrnil, razresil direktorico dr. Hannah Starmrn rn zaxd. direkionce imenoval prol Sverlano
SlapSak, ki po mnenJu sodetaycev CHJS nima nilakrsne strokovne in moralne komperence
za vodenje Centra za hebretske injrdovsle studiie. [ .] Ker so bili zaradr kaorianih pra\.nih
in finananih r^zmer na ISH vsi sodelavci CHJS pnsite ustaviri sodelovanJe z ISH, in ker
na ISH ni vea nitogar, k bi imet ustrezno strokovno komperenco za i?ya]anje prosrama
Centm, ki txdi nima nobene fimnane podpore vea, podpisani a ) zayraaamo sklep senara
ISH, ki razresujc dr Srarman njenesa predsto.Jnftva, proi Svellano Slapsak pa imenuje za
vd. predstojnice CHJS sHep je zaradi proceduralnih trapat tako ali rako neveljaven in
nezakonit - in b ) zahtevamo prenos CHJS na druso ustanovo, kakorje predlasala njesova
predstojnica, dr Hannah Srarman.(
113.
"6 CENIER ZA IJEBREJSIG rN JIJD()ISKE STUDUE (yodja SvedDa Slapsak),,
lg
' I Oprostite. ampak jaz imam aisto osnomo proceduralno vpraianje Na podlagi aesa
S,.!lana vodi ta sestanek? ae oditejemo ideoloske, se pravi, mjzo8me, provincialne,
!-:jlemnste in antiintetetlualne implikacije te volilne kampanje,' ne ve se naranano za kaj,
(- laa nobene volitye niso bile razpisane, ka.i takesa bi rsrali]o celo naie polirike; skalka,
145.
,[ .l Nisi sp..Jel ... nisi sprejell Jaz sem tc predlaga]a za dekdra Nisi sprejel. Posledica iesa
je, da si napisal tekst, v katerem me zmerjai po rasistianr in spolni osnovi.( I...1 Til Da mc
prosiasai zanekosa, ki se lazno predstavljain mi!egrozis Ja, tsraco, tosene boiako - resne
tako - tonaalol To tijaz poveml(
rzdaj br pa samo konstattala bi, da si napisalen rekst,loje poln zrnerjanj in srozenj (Braco
Rotar. Ni. Nil) Ga bomo uporabili oziroma jaz sa bom sisxrno uporabila Ti pa lahko
nadaljujei Torej. jaz mislim, da smo s prvo toako v slaynem konaali
Svetlana Slapiak, iz,Zapisa neeqalne 66 seie Senata SH", 17 rebruar 2004
Rote dlrectly, blt communicaled to him by Hannah Starnan. the Direcrress oi the CHJ S To such a
delamatory baseness, Braco Rotar.epled tosethrwjth Taja Krmbereer 1n ar open letter (see the
rubric 'Pu blicaLlor ol Som e Documenls", No 6, in this issuq the letter h a ho transla ted in Frcnch)
A broadercontoxt ol Rotar's statementbelow was th overrighr forcible removalofthe CHJS
Centrc for Hebrew and lewish Studis fton the allocated room a1lSH, which was on oftho ltst
rllegal ach of tho ncw self-proclaimed ISH leadeFhi!, as well as a serles of open violenr verbal an.l
othcrperfidious assaults not onlyonrhe candlda.e lor the Dean oIISH lrena Suni, bur also orhe6
(e g luniorcollcaexe\/lado Kotnil( rhe same sysiemic stratc8y oflnrellectual and personal
degradation was durins the last threc years aho used 10 isolale and paralyse th acrivirics of aroiher
runior colleasuc, EdiLofln Chielol the review Moritd.ISI{ Taja Kramberser)
Br&o Rolar: excuse me, but I hav a purly lrocedural question On what basis dos Svcrtma
cba,r this sosion? Itw. cout out ttrc ideologicrl, th,tis, misosnous, promcBl, tisemitist sd
uti-intellectu inplicatiotrs ot this electoral cdlaign, nobody .erlly knons {h[ precisely lthey e
present at itl, becaNe no clcctioN have been called - somethins lik this Fould have ver stop0ed otrr
pohticies - i. short, iI I count all that out, I hwc to sk you Ehich right you are referins to chairing
this session? It is obvious LhaL you were not rDpojntd to chair thc sesion, slnce so lar novohne
*halsoererhas lalen place Uniil theminutes ofthe previous sesson hayebeen conlirmed and until
ibe legal xplanation ofthe transfe. oflhe Dea!'s lunctionj upo! whjchwe agreed atihelast session
unlilthis explanation has not been prcsented here, and untillhe Statute ollSH has not ben
!.operry modified, you are cerLalnly nelthe. "the Dean ollSH" norihe Deiarra oflSH" Itlekdnid
insl.ad ol d.kanja=.kan ws misspelled o! the signboard during the llrsi drys olthe usurlarionj
d?konija ls, nfacr, an administrative uniL orth Catholic Church comlrisins seve.al parislesl. at
least trot al tlis Faculty Such an attajr is called false presentation" Doyotrk.ow what 'talsc
n.esentatjotr ' mcans, Dada [i e Drag]ca Bac, the Directress otlSH, rcsporsible for p.otect,.g the
i.saLity at ISH pursuanL to Lhe sra/lk o/1S14? You of all peolle slould hnow rhrti iL is a penalacr,
chch in this cou ry is persecuted under Ani cle 275 lactually Artic]e 2 57 cor l, Paragraph 4, ol
rhe Pcnal Code rlyou care to road this lleasani readins
Consideringthc faci, Srctlana, thatyour firsL sestur ulon assumingyour supposed poweralrea{ly
rpLles abuse olpower you would be disqualified everrvhere n this world, for uy lind ofleadins
Dosiiion or perhaps even lor any wort post at any gjvcn institu iion And we will see what this collese
:hink ln sum, ilitthinks that ISH is an exceltion andrhaiapersonwhosrabssuch
rnngnificad power of Lhe Dean on some laculiy so eagerly that even Lhe decision olthe elecrive
rigan is rot taln i.to accounr, who is guilLy ol "false presentation" and mrnilesls isnoranco ofrhe
lxic leEaldoclments otLhe instihrtion I ast you:Could euch d lerson lead ar insdtuiion and be
:.adti to Denbrm sucb a lunctio!? ( I"
146.
,At the last session ol theSenate oflSH, held on 217.2004, Prof Draso Rotar, member oi
CHJS, rnnounced d kunbet ol sknrterins atusations dqainst ne, indrJd]na that ol m] beinE
antisemirisl [...] This absurd accusation asainst a person who has been awarded Ameflcan
PEN Award ror Freedon ol Expression in 1993, Helsinki Watch Award rn 2000, and Helen
Prize in 2001 [- ] may well have to be explained by utterer's own slressful sitraiion: This
would be the only reason for me to refrain from filins a legal case agahsl him (
tt1.
,The slander I quoted is no sec.eti you could hrve checked ts authenticity witi any ofthe
colleagues presen t at tl e session Prof Rotar did not subm ( to the ISH stalf his text ia
wfllten as read atthatsession, although he promisedle would, in front ofeverybody present
at the sessroni howeverhis shamelul statements are recorded in the minutes olthc Senale of
ISH / A very benevolent inlerpretation ofyour reply rnight lind justi lication in insullicjenr
or onesided rnformation: even then. youl lack ol readinessto check the dalaand documents
avaiable. as well as your super licialrty rn dealing with facts. remain unacceptable, andthrow
a rather strange Lght upon your academic begrnnings and your capacity to prelorm as director.
A seflous rading ofyour reply ollers two possibrlities olinterpretation- Eilher you proclarm
me and otherwilnesses to the cicess p.oduced by Prof. Rotar lian, by staling that Prof. Rotar
did not say it. or your concur with Proi. Rotar\ slander on my allegcd anti-Semiiism (and
misogyny) (
Syetlam Slapsak Mi smo konaali sejo, bomo msledqjo imeli o alanlh senara
Jl[e Mikui: Seje nrnae ne vodr, ae sem prav razumel, tukaj so alani, lo triso v Senatu
Janez Justin: Drusra bo seja v &usaani zasedbi.
tPravkar omenjer rrije odidejo iz predavalnice.l
Lena Sumi: Kan bomo lzjave deponirali?
Draso Rotar: lmamo te izjave, h ne vemo , komu dati te izjave
Jaz rmam podpisane izJave sodelavcex ki bij r mda deponirala nekan
lrem Sumi: Kal narediti?
Braco Rotar: Jaz m$Lm, da te zjave zdajle edinemu obstojeaemu orsanu, to je Upravnemu
Pogovor ob koncu nelegalne 66. seje Senata lSH, iz "Zap sanelesalne 66 seje
Senata sH(. 17 Jebruar 2oo4
.B.Vzvezrssintagmo:
,t I Svote mnenje o situacri je delno prebral tudi red proi d. Drago B. Rotar, vendar
dokumenta iz kaieresajc obaasno bral ni predloiil na sejo, niri tasncje y ratnistyo [...](
lz ,U radnega zapisn'ka netegatne 66. seie Senata tSH, dar. lo.rebruaria 2OO4t
katereqa overovteljici sta Drcsica Bac, univ. dipl. soc, Dnedoica in Red prct
Dr SvetlanaSlapsak V lunkcijidekaore f[o je edinistavek, kisesp]oh nanasana
DrasaB Fotada na neesal. 66 sejiSenata SH, inreruencije trene Sumiin Bolana
Baskarjasploh niso omeniene, poteg tega te zapisnrk poponoma p kroien l
148.
tr[ ] Dosajanja na laloimen ovani ,seji senara 17.2.2004(, o kalerisovorite, somi poznanaiz
priaevanj kolesovt nikator n morem reai, da rakorlnenovani zap,snik s tesa sreaanja, ki so
mi ga dali vWogled, verodosto.tno reflektira karkoli, o demer VaSe pismo Sovod Zaro bosre
seveda razumeli, da miVase navedbe osrajaio sknvnost. l( I
Hannah Stannan lsvetlani Slapsakl, vpism! I marca2oo4
749-
,Drusa mozna razlasaje seveda, gre za umazano polililantsrvo oz- za zainrcresirano lai: na
iakino razumevanje navaja denimo Bracova izjava na se.ii Senara rSH o Sverianmem
anhsemilizmu in mizosiniji t..l Kakorkoti Ze, ae ri v Svetlaninih sralisaih prcpoznayaS
anrisemitizem in rdzosinijo, je bodrr nekaj hrdo narobc s rvojim potirianim urnom. ali pa
brez sramu uporabuas poliliane nrlepke za svoje prasmariane cilje .. (
.Poslej se, Braco -lmel si skupino, kr te uspesna ... [...] Na drusi siraniy thji ktiki ie tetu
opd:an ?rchsen barba za Insha ko tt, blez ndilne i.1ela lnhko samo ponovim poziv, ki sem
nsaposlalpo66 seji Senata ISH:/.erkjerje trchd, Lole tebo usonobib (
.Ce paje od yae.al tBracova ocena dosodkovl t...i, potem je nihae ne more vzeLi resno. sa.jJe
obtemenjena z nel^pehon rvojes, zad4jesa kadrovskesa projekta, tvoje ocenc pa potdujeJo
mojo ugotovtey o 'lair, .adikalnotti t, ldsho ko^t in hrcz wdilne ideje" (k^kotkol1 Ze y telr
rreDutku izgledas/izsledate tot s1.an. ki i;szDr4).(
Bozidar Slapsak, iz ,Korespondence z B Slapsakom, 24 -29 marec 2004"
IKorespondencaz B S apsakom n zasebna, saije bila simultano pos tjana na okoti
150.
,t I Se zneraj imam razlo8e za au d enjer nekat d
nazaj sem sprelela, y sLladu z zakonorn in
*ojo obveznostjo do kolesox da bom v- d. dekana na lSH, doher ne .azslasimo votirve za
noyeEa dekana. Ta inlormaciiaje v iej men razbesnela mojega biysesa prratelja (in bivsesa
151.
,[...] z(ev puaa na ISHjepostala mlada strokovnjakinja, Hannah Starman, na katefl.ie >rova
oblast< manjlestirala svoj kaj nesofisticiran son po rasilju: odstramtev lz p6arne, ultimatr
>do polnoai< odstraniti vse nateriale CHJS in projekta HESP iz pisarne, odkite groznJe z
razvcljavilvijo habilitacijskesa postopka, pokoviteljske (>v smo bnr nekoa mladi in brez
pisarn<) in osebno Zaljive dislTalihkacije o domDevm nepflmernosr za mesto predstojnice
CHJSje okonala 3e ena povsem brezaastna sesta: Svetlana Slapsak sije pnlastila CHJS. ki
je bil rslanovljen in finanano podprr prvenslveno ra podlasr dela ln strotovnih relerenc te
mladc loiesice, kijoje najprej brezkompromisno izrinila s CHJS in z ISH. hkrati pa sebe
kako rcsniano nenmno! -razslasila za Zrtev obtoZbe o antisemitizmu, tr splol nitoli ni brla
izreaenal [...]Konanoje seveda tale diskurz o aastimosoae prevaJah tudi y an al lrske latesoflje.
za katere sem naivno domnevala, da smo jih naslovljenci morda vendarle rntedorizirah rz
svojih znansrvenih branj, ae ne Ze iz preproste, osnowe >hnderstub<, kije bila morda temu
ali onemn brez lastne krivde nedostopna:kako ddlea od akterl ev zgoraj opisanega so y rsnici
nizoginija, antisemitizem in anliintelektualizem, k siJlh na prosluh >66 sejisenata< navedel
tot srozeao moznost? In: ali bi bilo mosoae dodatr Se prelrosto m banalno barabarilo? [...](
lrena Sumi [Drasu Bcu Botarju id.l, v elektronskem psmu, poslanem na vea
naslovov, I maj2004
tsz.
,Kam smo pflShl DoZe mili Kam smo priilil Boze mili.(
Bojan Baskar, Zapis nelegalne 66 seje Senata ISH 17 lebruat 2OO4
r53.
.[ ] Red proL dr Svetlana Slapsak, dekanja ISH, nominirana za Nobelovo nasrado za mir
\apobxdo poslanke Svicarskega partamenta in alanicc Syera E\,rope Rurh-Caby Vermont
\ransold so ob 100 lerniciprve podeliive Nobelove nagrade za mir kaksni zenstr. rakatjoje
,relela avsLrjjsla pisaieljica in pacifistka Berrha von Surrner, zbmli predlogc za nommacijo
:'io a Zensk za priznanje njihovih pnzadevanj za mir in varnost y svern_ V prcreklostr le raksno
:nznanjeDrejelo 80 moSkih in 20 o rsamzac, rer le l3 zcnsk. Projekr 1000 zensk za Nobetovo
:trs.ado za mtr naj bi popravil to kivico / Med nominiranimi je tudi prot dr. Sveuana
ilalsak dctanja 1SH, Fakultete za podiplomski humanNiani irudij Ljubljana.( I...1
Na spletnih straneh ISH ( ), pod nominactjo za
"1000 Zensk za Nobelovo nasrado za m rza 2OO5(, iu r 2oo5
l5J
. r::.
rhe war, ihe role olpaciflsm is rarher unsatisfactory: insread oi victory, ir proposes
-:""iing instead ofjox moumins for the dead, i.stead oi new power, sharins oipower and
r:::r\ in displaying power Pacifism is nor a playground for ambilioxs, ir is nor rewa.dine.
I : ..nl]n]y lacks slflmour(
Svetlana Slapsak, ,Fo ow ihe Women Skaiegies and Narratives for ihe
Feconci aton in the Ba kans(, teksl za delavnico >Reconcilinq lor the iuiure<, v:
Hanzons Batkan Bi-l onthty Newsleflet on Denocracy and Civit Society lssues,
ai 8, poletje 2003, str 18
:r.i m prosress: Ancient Mrtholosy l-IIl (availableon Irternerin Slo \cn|,an, itL sedrch al
- -_ .:.)i Onemonlhers. a novel (SerbGcroatian, on women durins Yusoslav ]var) r,
--- : rtblisher (
Na spletnih straneh ISH r\l/W ish s /novica{slapsak him), pod nominacjo za
"1000 Zenskza Nobelovo nasrado za m rza 2OO5(, iutr 2oo5
pa seje usmedla v pacifizem proli vojniv Jusosiaviji Zdaj sa povezuje z bojem zavea pran.
zensk.(
151-
,A large maloflty of women on thls planet ate still ptone b be victirx,s ruthet thaa agrcssorc in
th wars t I tlere rs also a possibility ol special women's sains h wars, Lke the clobal
emancipation of women after WW I, and afLer WW ll l..l ln shan, r,a$ dre bad, but can alsa
be soorllot wane d d thei.,sr6, and in many examples we know ol this does not rel ate the
losses and sains olmen in a parallel warl ](
Svetlana Slapaak, ,Why shou d lherebean i.temaiional body for seclity, cons stins
ofwomen,orWomen'sSecuntyCouncil?"(http://vvwglow-boel deldelrubrik 3/
6 586 htm ( 'Frauen und Sicherhe i - Brauchen wir einen welilrauensicherhelisraP
14 /15 os 2ao2 n Berln, Feminisusches lnsiiiut u'rd Feferenlir l0r das
lntematonale Frauenprogramm der Heinrlch BollStiftung in Kooperation mt der
Frauenakt on Scheherazade, Bedin )
158.
))t I Niste proti vojni Tore.t vas flil [...](
Sverlana SlapSak, ,BHL., v: Mab erna obleka, Zl.lo?bawieser, Celovecsalzburs,
1993. sir. 22
t59.
)[ ] inlelectuals are responsrble, in measures th, t could be an alysed, Ior the public discourse
of hate, war instatins texts and speeches, and public perlormances which led poeple to
believe that war and uolence wre better than pcacc and co{peraiion [...](
Svetlana Slapsak, , nsde the populisl mach ne: Elites, rntellectuals, narative
providers(, spleina stran: ali
(Simpozl
"Bechtspopulrsmus in Europa(, Univeza v Grazu, 30 31 marec 2OOi)
UDK 172l5(=16)SLAPSAK
Taja Kramberger
Botanidni rasizem
v eseju DBori<a Svetlane Slapsak
S\etland Sla?idkje t knj iaici Mala atna oblckn, (Zato,bd Mese. Celow nlitn
; r l.hutd letd 199 3 abjntila besedib z M\lown Barir nd nepolnih trch sth:rneh, ki sa s0
'.Evdi zakdj aznaiili zd )hlali esejt, dtlo ca '?dje I n"ken intenjuiu ,a Literu|ulo
. ,r undla da je ,Wi$eie\) bralec Alei Debel./ak zna4sal obses k ise i izlaiiliz nie$e
'- tlt Udlaindobleko,Zalotbd Wieser, Ceiolec Salzburs 1993, lrednika Alei Debeljak in
- :: \\,e;er, sr! 3lJ6 Slovenskilrevod Mojce Soitdko sc ponekod oildaljuje od bskcga
__ \a (/a origrnal El *ej )Borovi(, r:Rar,ii,(d,li4 Radio B 92, Beoe.ad, 199r, $r 90-91), Ujub
: -:4 to prevodi eselevv knjig' najb.i avtorizirMr
:-i! ilaita iaj Ze na sancm zaaetku opozon .a senjo podob, v karero a!rorica, tije zapjsala
. tub.zc! do Siovenile (al' do dror ali do Arkadijc)(, umesaa svoje domnevno austvovanje To
:_ :a r doloieninl jzboljsavdni all z bralaevo pnzanesljivosrio sc lahko b1lo, recino, iro.iano:
I- : i cp rcanl rokav, 1ud1 moavirje v rem od indiianskih jezrkov iz Louisianc, idirna beseda
(
: i ,r r rn le v rabl kot seoErafska ozrata za )lirlve vode s ilbkim tokom aliza sloleae vode za
::,:andrcctc,zlaslivspodnjemtokuMissjsslplja,medtemkoje,4rrddri?,sjccrrealno
-- ::r r-g'ja v iorrar.josn Pcloloneza, rniroloika derela sreanih pasiirlev in ared, Pana in niml
: t: rajpada konec,lo se izkaie. da Ecocrafska ljubcze! do eeograrskih zakonj S Slapial
:, : z r roh rono, larkoll tc tojc i! kdo.loljo ie ma.iJesrna Vsckakorje Slovenija postavtjend
:::i_raGkiniz,vlarerendvaterminaozmaujctazakotjavdivjini(inlahkobinjznadaljemh),
:::\rrt zd .predelitcv irct cga:za S SIapiaLjetorej SlovenrjanNprotle dl(d, civilizacije,
: ::izma jn enaka bukol'anr dli naturnl diyjili: ncurbarizlranosti, provinciahosd lr
' :-:! Deducirano hipotczoje no.ebrri celo mogoae dokuari s perlinenrnimi argumenrih z
. ::.r..aho olredeljenih kne.jjevj! korceptov, loda avtorica se poruhne v emocionalen
' -- .o )eni tet ihts carqa,zrirrr\ Daje semantem iz rodovrcnaclonalistianesa arTenala i9
: .: i:. (ar,1o)htonianosL Blurlastopiv drueen besedrlu S Slapiak skupaj z Bode. je
(
':,::_!.ar.iten),rpravkarpoletajoaem,razis*ovalnmprojeklu{z.aslovom,Kosazavrasa
-. -: : K3l ie Srtija Slorencem po I 2000 nr kaj so onlqel(, imenovanm tudi,antropoloska
.r - !: !!\ e.em od moznih anketnih odgovorov omenjeniNlovensk genr(,ke.$jim
. - > :lercen h so praznovali !o1o lcto v Beosrad! on ar,l pria alankal zadeiali [?]
. .! ::_ ,n porjsnien t?l obaulel pnradnost] j utnoslovanskomu narodu( Toret te utemcticna
Monitor ZSA vol. Vll / no. l-4, 2OO5
258
MONITOR ZSA
l, het hooklet lit)e B)ack Dre$ rMala &na obleta, Zalozba wieser, Celovec/Klagenlurt -
Salzbltd dotiry back ta 1993,Sretlo a Slapiakpublishedo textofnearll thee pages ent e.l
"The Pih.s" rhat td! lot akk atu tutons derth.d ds o littl. cssd! . whil. the dtthat
co pla ed an itteniq lot the Slareto Bie Lneratua that "Wieseri reodel Alei
Deb.ljdk red .ed the size af the boak and elfl hdtedfM n all the tuore p|@oht palincal
qtn ndnoMhrtessors frhat these exclude.l estays erehattaerbeet ade k ow to the
ftadets Bttthefd.tis thdr rhe "e!sd/" o piheswsptihted tuott @id.htb' hor ithort the
quthort larcwledse inas tlqr callecfian of||ntuEs which $etldna Slapiak||tkout ak))
.. l99t,Svna a Slapiak a pubha ddhs tuh pettt ht rc t /rll La pellte rolre nore aMalaarna
: .\a. llhhons fite\o: Klasotl rt Salzbt4! n LexLe de presque ttuit pages, r Le\ ?ns ),
:.i. a pordesra6 t utcdtrks tlieghi cohtde npctitdsoi, La tctresest
' :t,te. dohs n enttutien po t la @ e iaine Iitentna (l nrifttue), dt lat que dlei
,-:iat. leck r de lliese. rAlun la tu le d ltvp eh il nhaht to s les.ssdls ah -
^,an
':-. IDltstes poltrqdetleht pettnents t Ler lccte rs n ontja a^ aLIbccasionde co naitre
:.-t!ta dcs esa6 reli6is, nta6 te fatt est qte I ( etsat et les pus , d iti rep bltt cctte
' - ,lohs 1o lahge notemdle de S Slapluk,du su e ullectlondes icnts se hlabLea14
' ..ia e etirden entFs rdns cotsettenentde I outedre Cette collec ohpo/te sans
- ..tkrrbldnd Ettlcanq e uyet 1.Drusc dt lloltdire, ro de stnctlLre, de co teru,
: :.:!rat ot de lone tu,o,, Candrdc dc g!c'[c rRal]]n Kcn\1it1. lttldro B t2, tsclstdde,
- l. natfde l nsc/tto d. .ct etsdi da s .. rc. eil reste nila, nais aus ne powant
:,.i..iac.anlNeclefaltqtel(essdt,stletp \ est rt ttas pefihent trtasahtt
- '.:!!e O': dt ferohche, il .onqortc d a1nfts .anposa ts da t on tourruit s? senir
-- ::.t lTrer ce d6cotr\ a igonque qu est ]e tun k ?l s cdrdctiflsttq e dc l'd te re et
- :,.: trc n .ds n .st pas qudqte .h.se dit..nle tel dont elle pouftait ( se yAtiD ou
-. .ntftat(fihserratungra,rd6,b?nd co toft, so htude de pehsie dAtu. sd
- -: .ransriole .lc pct.tption d ,nonde tne En rdco k1it i tport? quoi et en p
r , .:1:t \ur une a tre .hose elle s est c/aie de I etpace paul .hft, eh qudq e solte. ses
- : se! dtpt/aha s, ses puthobtliei et set a rhiln ,r sam la /ame deJ Pstches
'
= - .,: n
p^ d t at cours de ld lecture .]e I o nlldge penucnt, o, s'f dperyolt d dh
, :. -.tulhoni.lid tetplerlle.rainte\,lel sbatio s,detiiEestendur,elderesliger
' :":'t! tecan atstdbles de taut ce q e I a teure dmc/dit imp ter ab le.te /t .on"L
-
- .. . l.trs Prahtincs
i?. .-*: < rE:ic. discous, idioloeic, stcrcotr?c, ncime natiomlisme. menoire/oubll,
Prav nia ne dvomimo o tem, da si, kakor meni Bachelard, vsak attor oz. vsal:
altonca Zeli svoJomu 1zbranemu prcdmefu pdpisati ncko vrednosi, pokazati, da mL
oz. ji, gre za eko styattNe dvomimo, da so prizadevanja v tej smeri zaznavna tudi \
katkem beseililu Svetlane Slapsak. ki ga terrljemo v analizo in katcrcga predmer tc
bori (drevesa). Seveda hkati ne gojimo nobene iluzije o tem, da se nase besedilc
lahko povsem izogne omedenemu pdpisovanju lTcdnostnega, vendar pa je pri dosledfu
znanslveni analizi diskurzivnih st.ategij in konotaciJskega polja ureaenega vseenc
odlodiho nekaj povsem drugegarpdtatsd analizi so )dejansk postopki vrednotenla
[ ] neposrednej Si, ozko so vezani na vsebino dela('? Poleg tega d nitl llajmanj vsceno-
.
I Laza Kostii (Kovilj, i8.41 DunaJ, 1909), ebskironandani pesnir, rije svojo inasineno
pesniiko lokmjino srodil iz znaeihih romantianjh loleizacij (Univernn tosih, sinll1ficnano
predsiavljenih binardh opoziclj doloaa rudl eseje S Slapiak y rnji8i ,rlala irrd oDleta Na$ejno jih
le nekaj: ,instantni/distantni oporeanili(, ,cksomoloccrik/apokaliplit(, ,analogi.ieAnoglzri (.
,magomlci/poraienci(, )naiama sov.aznika. mlad,junat in izku.eni starec(, ,prmaaLa(, )arna
obleka/bela obleka( itd ) za iivljenj a je objavil rri Injise loezije z naslovom Pesft. ( 187l, I 871 in
1909) Naun erzi v Pesti je doktoriral iz praya, sicer pabil ludi politiano aktiven (kor alan
Miletiieve Srbske narcdnoliberaln srrmkeibil iorudi !a bcdinskem kongresu lela 1878 kol zaseb.i
tajnit Jomna Ristiaa) Objavljal je se filozolsto-esiehre eseje, polemjke, kritike, napisal dlc konediji
in nekaj zeodovilsEh dmm Kot poznaElec klasiatrih in nekarerih sodobnlh jezitov je tudi p.cej
pievajal (Honerja, Shakespeara, Heineja. Goetheja idl)
I Santa Marid delld Sahne Pesem, zapisdo v tiliaffm rommtianem pesni3kem zanosu, v
prepoaavni metiianl formi in z znamn romantianim vsebinslim toposom (v njej je ryr v rcrzih sr.
ib ie vce tnidta ntado, / ee je ta iare slonio o',/zaiinsahtezka,tehuserado,/septoduyno
?rpd irra;najti sorcdnosttudl s Presemom). objavljamo naloncu alanta Kontekst pesmj
Dodrobneje pojasnjujemo r nadaljevanju
I )Najlepsa pesemv srbiaini(, rnemara najlepia ybska pesem (, ,najljepia ljubavra
desma
elesianapjsma Laze Kostiaa(,,jedna najljepnh u srlskoj poeziji( ipd to so cilad, [ijin z
manjsimi uriacijami venomer sreaujeno v razllanlh dhhurzivnih ianrih in na mzlianjh mestihlzpod
Deres piscev in pisk nadyse razlianih inteleltualnih j! poLldanih orientacij (od liberalcevl.l i levo
usmerjenih!a do enakih navedb ra sfaneh reatc]onarne nacionalistian revije,Srpsko naslode
lsbnjske sveske(, iL 5, naj 1998 ), ki !a jim ie skulra louddjela s]ab za ru snjanje skrepenelih
sle.eoiipnih reprczentacij arbsldh velmor( Te d,srurz'vne lzjave predsravljajo cirkuldnj diskurzna
rliiejsu mnmoniki temeljeaesa izobrazwalnesa sistcma, kije name.jen predvsem nereflekLirani in
. eDloiki transmislji podatlov pEk slojih ,najodliarejslh( (po iohke,n !spcliu, kinikakor ii nuj.o
ienreljen ali polezan z hreireenco ln s!btilnostjo loMmeznikov i. posa.reznic, posebno v !rclo-
:rcltarnlh okollh blprcj lah[o trdi]i nasprouro) odlemahev Bachelard (o? .n, sir E6 t4 ), [i se
:l.liko ukvarj a tudr s toposom povzdieovdja lredmetov peuaevdnja oz s pol.ebo arorjcv !o
r:rzdigovanju prcductov ali sestdvnih delov pied,neta svojili dcl, ob tcm lripominja, daje nvala
r:dmerorzveranazidealomrolo/nosr'-tlna.,!besediluua'nlujerotnotraqialiblipozncjia
.r^njav bNcdih sc vlcj luaizdijo manj povrnnska, saj naj bldovolj zcodnid naredba
r rzdisrjenja/Dopolnostr (nr!eseju S Slapiak scto zEodi tatoj v prvem sLav[u) ratila kot
:::kepljevaini kazalec, kol carant in dokaz p.nenbnosti nadaljnjlh altorjcvili ali alnfiainih
: :tarj Topos povzdigolanla predmeovdela ima Bachelard za katesonjo predznan(venega
- ::.nia, za o1irc na poti do spoznarj Ne brez sorodresa spozna,r.ia o povczavi tned idealnostjo
r:.h popolnosti) in nasiljem Etienne Balibar (v cseju,Nasilje idealnost nr lrulosl(, el njceovo
.. - \trdh lpd no2iconi- Pnlitiko in lilo.olijo ptrtl Mat\o, ir lD rr.rr. Studia humanitaLis,
^tard.2004, str .112ls4 ), opozarja, da naslljc nemalokrat skozlrsno poyezavo fantazme in
-:_-tnEcije nuj,rovsto!dv ekononrijo idealnosi, idealnost pa nujnozazramuie ekonomijo
::.!'t surld Mana delo Solute,ld io omenja S SlaDiak,le bilanapsanalela 1909, njeno realio
i.r : pa je dobrih l5 ler zgodnejsa poreveaena ljubezensla 4odba (ali .rorda 2goli fartazma)
- ::: K.niaa s l0let mlaiio haerto {Lenko Dundre6ki, oaitno zelo lzobrazcno mlado damo)
:. .Ea dob.ega n.ijarelja 1n volvodlnskcea bogatina Laze DundjeEkeea (b11uj bi cdcn
. ri Dinejaih ljudi v Yojvodini ) Lrzo Kostiaa knalu na to najdemo v kuievdolske usanoslaru
_ -
: : ::3 adsaje oh.anjenrh lea phem Laze Kostiia Nikoli Tesli (v Amerii<o: rreplsaljillie lisatcli
_ . :. \'inalrr). v karcrlh skuia Kostla napeljah Teslo, da b1 se ta bosato poroail 7 Lenko
::'ili Letd LEr5 se Kostia poroaizbogaio sonboBllo vdovo JulijanoJulao Palanaakl in
- :_: leiaan Sombora lstesa let! Lenlo unre (za rlfueio mrzllco) Mladolorcaenca, Laza
' .: - Julijand Palanaakr, pa odldeta na lzhtv Eenette, ller obiiaela cerkev Sanra Mariadelk
, I ro doiiveUc lrecej ltasneje kulmlnlra v slolmcnskilesmi Niodvea priponnrLi, daje
: -n^aluc, n atorni , Dnemik sa,r.i Laze Kostiaa(, v kateresa sije Lua Kostli od Lcnkine sr.Li
_-: i.arrosaini) sproti zapisovalblodnF in lanlazmevzvezi z trelsliiano ljubeznijo. [i]e slcer
. _.ri ijeri romartiini Desniakl topos, za mnogc cden izmed kljuiev zarazurnelznje pesmi.ldrl
- r , trrrr. Tisli, Ujili!roblenrarika bolj l]nlelne.lahko orislnahi zapis Desmi (v cinlici)
'n
:..7jlrrilihpodarkoyoLaziKo$lauternicgoliDoezrji-nesledenaro,alisezinlcrpretacij.
_- - . re . na.idejo v daljiem eseju LjubomEa Simovida 2 naslovon ,BeleskB o Lazi Kost1iu( /
,, _.:1smnehje dostopenv cnilici na splctni draii
) Za bolserazumelanje simbolnesavesoljavpesnl Sdr/o i4atio detta Salule in
. :r \lalere Bo2je roditorobaegatoposavpoeTiji l9 stoletjd ,riporoaatn v bmnlo delo
! . --! P^^1nt kratnd Oie i ndti t ttobliiki t.s.ii crs,.v, Sodla humditatn. Liubljana,
--:,..du Irene Prosenc)i za il.i1 vposled r lrobleBatiko produlcije in .ecepctie oiiodoksnili
:\ r rm katolrskih lodob, tudi MaLere Boije, pa t.j1so Hansa Belllnea.l/rk, i, ,/,,
. ,.-rnie,, uer.r (v prevodu SrelanaVevarja), Srudid hunanilalis, LjubLana. L99l Nobcncsa
: r r:lr za ndmcvanie brmja sinrbolov nr pomenskih prekinltcvv branju simbolo! in
:_: :\iih obdobji} vskakor ponembnih knjls, pa tudiiz d.ugih resnejSlh itudiio
lraru moano konoriranih in v imasiianju (vsaj evrcpskesa) aloveka k.epko p.isotiih
, _ -::rn n. ndjdemo v eseju S Slalsak
''morej o odpus titi" in vztrajno branijo boro Tudi v samil Bcnettah bi se nasol kakscn
Se bolj zgovorcn pDmer arhitektEe, kot je .tdnra Marta della Salute, ob k^Letem bt si
zlaika zamislila, koliko milijonov borov bi bila pripravljena Zrtvovatl za ojaaanje
temoljev Parteflona, ae bi bili za to p me.ni Prizor. ki me vztrajno spremlja, pa je
luknj a v kupoli iibeniike katedrale- N obcno patetiano jadikovanje, nobeno nesranrno
za kanle obstojate luknje ne more zmanjsati. Mordabijo lahko odpusaanje Pustimo
posekati nekai borov za zidarski oder (?
r Tu je pomembno vedeti nasldnj: Laza Kostii je leta I 879 napisal lesem z naslorom Dz:'d. se
i.r,. v kateri omenla, rakoje beneska oblast v aasu kuse ]rct zahvalo Materi Bozji zeradila cerkev
Suta Mdia dclla SaLurc V tj zsodnji lcsmi obtozuje B! tk, da so n ,naiesa ( ( aigavega?
Srbstesa v Dalmacirl? Ta lpmsanja se L Kosuiu ne zastavljajo, a tudi S Slapsak oailno ne) lesa
zsradile omljeno cerkov in oputusile dahannske sozdov, da muje, skrrtlo, ial posekrnih bo.o\
ki so vsajenl v to certev ( S Slapsal se tudl sploh ne sprasuje o resnianos Li te naved be ) V 70 in
4odnjih E0 lrih 19 srolotja je Desdk se na nelaterih drusih mstih omalovaiujoae pcal o Matri
Bozji (np. v eseju lliada (v ci.ilici), 1872. kjer ob primerjavi Mdije (katoliski rcsis ter, Jeuoslme
(cikelposmi o Xraljviau Mrrku, lravoslaui resbter) in Tetid (hlenjstiani resister, Doganstvo),
dalea naln'zje klasfictra Ma.ito zaradi )matef,nske brezaumosti( V tem ese.ju prav takoristi sapi
obsodi mmantiko( i! ,madonizem( tot,bolehni in nnaravni pridobitvi zahodne civilizacije(
Kalor v slojr ze omenjeni odllan attdiji Poiutt jn leponcd Oie jh tuati I katoliiki Esaji dslet 2rpiie
Luka Accati, je,ideja, da moiki ve boLje od zenske, kajje to naterjnstvo, eden temljnih toncltov
kiaansko karoliske teoiogije{ (rr ., , str 9) Tudi ta Kosridfla ljeros L v klise S Slap3ak, domneme
leministk in urednice revjje eo,?uird, nilakor ne moti in je Lako tudi ne priDelje do tatrinesakoli
problematizt .ja scneze sinbolllh rep.esalii v Kosridevi loetski gdoricl
Prl KosLiatr samem (v pesmi) in pn Sbpiakou pa g.e iudi za zanimive izbift: Koslia se slozi
prlmerjavo zersldh likov med kiaanstvom in helenlzmon (ki je bil v 19 sroletju v modl) odioai za
kriaanstyo, llo pa znotraj lriadnstva primerja praroslavje in katolicizem.je slednji zanj (iz zelo
patriarhalnih ln nalosled tldi seksisrianih aspettov) nwzdrzen. S Slalsak, ki si Kostiia qame za
ogrodje lsstne impozicre, pa se med omenjenimi lremi izbiEmi. ki so sronrano malria.o pnsor
tudi vnjenen pisanj!, nedvoumno odloai za ,helenlzcn( (za s.sko artiano rcliaino):, bislzlahka
zadislila, holilo milijonovbomr bi bila pripravljena irtvorati za ojaaanje temeljer Panenona, ae bi
bili za to prlmerni {, vendar pa in to bi dejansko veljalo lodrobneje analiztati je ta,izbira(
izpeljana skozi znaailno kria.nsko hierarhiano tiDologijo, stozi triaansko sinbolno lodifitrcijoi!
mehanizme (paternalzem, aleeorianost, kulpabilizaciia, hlpok.izija odpusaanja ipd ), se pravi, slozi
dispozitiv. kije evidentno hriaansti Pripomnimo lahko naslednje spoznanje:detlaiativno se S
SlalMksicerrada sldicuje na znansivene postopke, kolccpte in metode frmcoskc zcodovlnske
antroDologlje (na vea meslll v svojih tkstih), na Evni nolranje. implicilne dlstu.zlvne sinbolizacre
paje za nckoliko bolj prctmjcnesa bralca iz njenesa diskurza eyidentno, da v njeD ni zadostne moal
za koncepldal,zacrjo razislovalnega predmeia, k1 Sele lahko zarile znansrve.o misel il znanstvenega
duha S Slapsat je brzias blize romaniianenu hlstoricizmu 19 s toleia, a tudi zanj nima potrebne
menlalne discipline Njen disrurzj midoriaen in alegonaen. veajnoma le zasleDljujoal preblbk
brcz znanstvene pertinence: Graljo ima altonca ne le I eseju )Bori(, amlak se v maslkalerem
svojem tetstu - na konotalirni rawi vsoskozi za srediiae kuhiviranosti in iato rekoa zalzibelko{
civilzaciie, karje seveda skajno iradicionalistianarabainjebila z dawo tuslmennmno orzena
TalGna rabaje tudi dalea zunaj strosih koncepLualnll zaslavtov zgodovinske antroDologjje. pri tatn
je razmoroma obiaajnl prcdmct rdlskav prar diskurzivna konotacija preteuih (in tudi sodobnih)
\: rlo r je Laza Kostia. ko sla z Jllijano lce 1895 obiskala cerkev v BenBtkah. iutil tnvega za svoje
: ::.k le Desniike in esejistiane Deloracije kalollite Marije, je sicer ma!.i pomembno, aetudi so uainki
::: isatija nlkar ne pozablmo, da je $akino lesanje y duhu relt .ru.rz obai topos m ogrh
:u,fiLaclj - nema.ars zgoiienl v ]]esmr Morebiho lndividualno kesanjo Lazc Kostida scvcda v
_ :.rrr.e sp.eme dejsrva, dajc osnoml nonvlesmi.t,ntd Motid deuo sahne \ cebti lr.liiejska
: iozna podoba nemare.ializirane, simbolne Dodobe Zenske, Li solo skozldoleo zgodovino
:-::2ro o!redeljevali moski ir iako z nenehro simbolzacijo nad omlaali resnianost, srmo realno(
. . -bolipatrilinedne i! zakrlle socialn roalnosLi, nn tateriso rarnerja ned spolonarazncria
: : rnac,je oz podlarmljenja Vpllv moske prilas litvc te simbolizacije ( M, Le.e Bo;je) na ealna
-- ..j a med spolom a v zahodnem svetu, ki ga opsuje Luisa Accati (rr .ir ), F vclikdski in
. rca nudije meni, da sta izsop 1z zaatuancsakosa religioznih po{lob in sooaenle z drueaanosLjo
: :rlnonjo mo;nale, ae uspe ze sram 0n navsezad,r.ie tudimoskim) slojo ,zsolorirsko
:_-::anosl mzmiiljanja, izkuianja, inrerpretirmi a real. osti in posredovanja misll reiili pred
- lac ijo( (o, .!/, str 2 5 5 ) Iznajajoa iz zastavkov Luise Accati seveda la.Lrko hitro olazimo, da
-:::2rn, poEoji 2a sooaor.iez drusaanosrjo ln rcalnostjo niso izpolnjeni ne pn La, Kostiau in e
: \;.rlaniSlapiakTakookakizg.dovinstispravimedM.lantanakiaanstva,kljoSSlapiak
:_ :3 , Kosliaeve pesmi ln obcncm nalvno (rli laa poliLiano modvnano) seneralizna (i . mzsl.i
!: .krivnost, roda na katero in v aisavem i enu?), ne more biti nili eovora Zorna toaka, ki so
.-: uellavlja kot prolorsacij a prcdsodka in s later S Slapiak 7d sroje Dolrebe zaseze diskurz
}.osriia, ne uslvarja niti mnimalnih Fsojev za ranmevanje Kostiaevc lcsmi, kije zalletena!
. -:-: .ksno rn starodavno interakcljo slmbollzacliskih podob B.arje omenjenih podob u njihorc
:._ .aziskoyanjc pa morara rezultirati y dekodiranju ienskih sinboloy sicer se lahko, kar Luisa
: ::i dobrove,sprevrzelalie.oprotislovijlnrnasiljepredsodta(dr.r7,s1L256) Prav lako zgolj
:.. ira orbna frusrocija, izvirajoaa iz Dretetlega diskurziwega ,prosteea leka ( (ta obiiajno
: -:- \dorrdeoloeijev dlsklrz, v mislih pa lmrmo slare Kostiaeve tekse. v tateih iz simbolae
,. rrrje izriya kaloliiko Mate. Boijo). krle ob mininalnem sooaerj! z rcaLnosljo (dejansK obnk
I- .:\ Benerkah ) brz slehernc rcfleksljc, ki bi lahko pretin ila ideoloito disturrvistiano
r ::nr zapadclv zgolino! komprTaLonini n.edsodek in rellgiozno ektazo (r spraYo s
., :,zmom in osebno aaiaenje Matere Bozje, katero podobo ic, mimosrede. oddej vse do smrli
!rr zr nosll s scboi), nc more p peljali do roleyinrrejiih ekspllkacil s,nbolneea vesolialn naaina
::-,: nnbolov v avtdjevl pesmi
; -r mogoac ic, da cre ceto zr novntke bop,saj! ibaairi beseda )sloveNki( lokrivaoboie.
, -- !1:ia Frav n1a ne spremeni aboLnosli slniagmc, ki llori, precej sta.jii od slehernih ehtanrh
. : I polcg drugiliprojicira.ih preskipcij pnpisuje etniano tono(acijo Ne lreost nc nam
:,-:::uko.dasezaDot.ebeprianioaeanalizezanaiamonaiNtitucijoavLo'iTacrepievoda
Mlmos;ede, S Slaniat pEviloma izpuia! imena oseb, ki jih n mara: v pogorc'u z vladom
pravi, da sebo )ze]o, zelo
Kotnikom, donino, sicer z odporom, a venddie omenja Sabnro Miheli, to
zalacala, da tsabina Mihel.jl ne dobi{ izliskov biluce za vsa lta, koje bila n! ISH zaloslena
kor
mldda razlskovalta (d Zarrrs posovora ded Svotlano Sldpiak tnUadom Kot^ikom na ISH,2l
narca 20041. izrelrniu mojesa imena pa se pribliza le v sintagmi ' Kontrolirajte vend arle svole
kaleeice\ lcJ. t bj11en izjaa se mnaia na dolis glede matenalnih sredslev MR [nl adlh
raziskovalcevl, ki smo ga Vlado Kohik, SabinaMihelj in jaz naslovili na Senal ISHin na UO ISE )
Po{iobne so tudi zjavo S Slapial !a nelesalni 6 6 seii Se! ata ISH, kier me nlr omenja
ko t }mlado
,eizkuslo partnerico( Draga B Rotarja (.1Zapis nelegalne 66 seie Senata ISH, 17 febtuar 2004)
V poroailu, kigaje za Ministrstvo za znanost, iolsivo in ilonnapisala Svetlana Slapiako frdcosko
.rovensre- zranstve.em sreaanju )sanctuaires etmisratrons culturclles dans l Adriatique( 24-25
je
lovenbra 200:1, na EHESS v Peizu, Drasa B Rotarja kot sodelujoaesa (bil lovabljen kot ! osilec
tudi akrivno sodeldal ) sploh !e omenja oz piie takor da sa tam ni bllo To
dlsku sije in je v njej
gre za s trategi.io /dr ex'Illc'ft), ker ie bil
amneziisko sparomnje je + toliko bolj nepristvno Geveda
je
Drago B Rote nosnec projekta Protous zazgodoYinsko dtropologrjo na lSH, v okvnu rarerega
bilo sreamje v Paria slloh mosoae Ko ji j e nd nelesalni 6 6 seji Sonata ISH Drago B Rorar
to
je zastalliena ralo'
omnil, se je pEproslo zlaeala ,Saj nisi povedaL liti ene bescde(i izlava sana !a
prisotrost tvoro izre'enih besed (Dmco B
kakorda bi bih nekosdinja lziara vezana zsolj na
Rot{ j.z^ ttonitot ISH,lefi Yn }4, str 126127 nspsalloroailo o omenienem kololttiju' kjer so
koreltno omnjeni sodelujoai ) Dalje, vjavri (simulrano ie bila poiiljana na ololi 30 ndlovov)
*i
koreslondenci z Doii{iarjem Slapiakom (moz Svctlane Slapsak, kijeblla v lonfliktih na ISH
imDli;iima, seje oelaial v njenem imenu), ki je poteknld v aasu lrcnflitlov na ISH slomladi 2004'
sicernaslovlje naD.asaB Rolarja innene (vpismih sanih pa neloimensko), v katen B Slallak
slei ko prej mo'no
skozi vea izmnianih Disem 2 imcnom nacovdjale Braca(Dr2saB Rotarja), sem
Ccje res tako, potem ne greza racionalno analizo, ampak za verovanjski dispozitiv,
::i praviloma genemtor in hkati rczultat ahisloriane, v temelju amneziane. povsem
pa j e
:reodgovome in sponlane diskurzivne strategije.r' Sicerpale mogode tudi v tem katkcm
r.sedLlu S. Slapsak najtl tlsto ,poscbnost(. ki sc jc veliko manj prikrilo pokazala v
. encm )pogovoru(, ki ga ie v vlogi vodie instituciie mela s pravkar doktoriranim
:;rriyno kotroilana in lrek dogodkov inrrliclra.a.a vea rneslih, db.ez imena N! Dodobno
L_:.ie neoparen naain (ta stralesijd v ozadju seveda subsumira ncko sklito in skletrjcro ,vednost( o
: ,eovani oscbj, ki pa ne sme b
onajana zvdorom kltianesa oz realiega i. za talerc
:1r!ovana oseba ne sme rares lzvedeLi. sj bi se redaj lonstrukcjja lahko sosulavprah) me je pred
.- r y alanck sklsai zajeti Alcs Debeljak, o aener sem pisala\ Lit?t1tuti,ir 16l-162,StI 80
'1:rg.ede, ed dhkurTivnina srai*jjama Sverldne Slapsakln Aleia Debcljaka.je se veliko
- (:-rnili lodobnosti:n nlsova,rja aluzle namesto imer h osebnih odgovor.osti, brezmejra
.-::..mocija, sklicelarje.aodllaja, kjer nj arsumenrov, in iczdetrje na konjurkornih t.endih v
, - -- prcoblozcnost s p
dcvnlkl, .ekoNrslentna reteenclalia razmerja, ki osLajajo
'::-:.lemdulrana, hlbridna nontara tuzUanih spoT.avnih horizonox rez!ltat aesarje
: : : r I ortcn diskurz nd ) Sevcd a vrh tuvederih, nanernih rzplslov ne on enjam za.adi loke
.<_1: zame.e (izkljuaevanjd, ki so s zEodila mcd in ljudcm v mojl okolici, so le bolj pn.oki).
: ::z o, kcr sezavedam. daje noliv sloboto posreznjen v drutbeno, sam pdje
'rrluaevalcev
,-; r , ju..v in neeriaen; Fravzapruyje druzbeno dejsrvo, aberaclja v koleklimem Ta anomallja se
. r skozi 1,rdlvidue m njlhove aberativne si bolizacilske D.arse Gaj s Lem, kojavnosli prikivajo
-r.,le o realnosrlh in izvajdjo dmaEoEijo, sc prdvi, s tcm ko se prilinjejo nosilcen mrenFlah
,,: :.\ dusljo ali celo povsm zadusijo elas Drueeea), obenem paje trko izkljuaeyanje ljudi i7
-::r !.o\lora s Donroajo,kornbesa( (bhrveno tu je lpraianjc:koristno za koea j! za kaj?)
..rjaidi5rcEreszelonqarno,sajsestrajnimunianjemvstralnrtonsekvencidoseieludi
:r1::rrmrnranleosebe,kijeznesativnorepreznracijopostopomapollskanavpozabo,sc!.ad
-1.:2-jns.vbhastinhjeheEddtusathesuhliitenjdlzprostorajavnega,Dolitianegaindrutbenesa
.::.iesija ni raka posebnost ali hobi zsoliparoialiih in natl.juanlh iztljuaevalcer jn
::r: \ dnpatje Si6e razprost.anjena v lokalnem okolju, kaze tudi lale lrimer:lo je po bu.nih
r:. .jt.h
obaneca zbora Druitva slovenskih pisatelje! (DSP) trovcmbra 2004, ki so bili r
:.. nrukNfuo zelo podobd dogodkon M ISH (slej Tabelo o d v mojem alantu Lrsra
_ -:..j v r.iaujoai itevilli revije), Srari\lava Ch.obakoya Rcpar ndlisala rctlckslio dosajdnja
- -:::uolalkeGamanamrearialanicaDSP,bilalajelrisotnanaonanemrboruinjen
- -: :\t: objavljen v reviji /r.krl,rsr, st E4-E5,2004,str.125-314),sejenar.ieropisanjeoddal
j :::neea zbora DSP Slavko Presl ln v (tsozidarju Slapiaku) analogni nanin Disal njenemu
-:,--.zuReparju,aei,Kontrclirajverdarsvojotenol(,kakordaSrmislavaChrobakovdRelar
' _. : ibscjala V ren pole8 uiil1tar.,h 1n nl8arro pragoatranih ciljer prenoznavamo precej
_ -:. t:n !rdrocentriari tip dialoEa, kjje dedliaina idoloikih in pmvnili sprcmcmb v Evrcpl v
: sereda tldi nekaErlh prejinlih d.urbenih rumefll), v llerlh so nosllcl lada.halne
- . -lirbeli
'r 7a to, daje yselej,lo sjc nanekoliko bolj stabillih temeljlh vzpostavlljami
- rr r:iske kor enatovredre sogolon!ce noildh, talrostor s mrosimi ukrepi hkraLi ludi
:! 7:,njal tako da\osenaloslcd tncd scbo., ,lesjtimlo( poeovdjali le. ousodlsvela
. : -iikr Sverlana Slapsatje ln to taze analLa celotnesa konllikt, na ISH v letu 2004, pa
,::zi.dovinskaEencza-dozadnjcsaaviomaljzmajnterioriziralaparlarhalnonatnco,lGr
:r :: irl opazrl tudl ie Vlado Koliik v svoje pnspevlu tGaudcunur igitur, anttintelkouoks
r priaujoal itevilki .evij
r : iirce 1n snnptome, ki tako hiDotezo le potrjulelo, gl d.uge analiLiane alanhe!
- : ': :a tudi priloEe k tm alankom
\4aalom Kotnilom na ISH: v tel moano cnostmn ski in potdevanjD izjavljalhne premc\':
namenleni )komunikaciji( .1rrai sploh ni bil ne mpliciran ne predviden za dialc!-
aetudije bil vztrajno evocran. L'?Tudi srbshpesnik, kalor ga predstavta S Slapsal. =
ob svojem koncu, ko drugih no potrcbuje vea, sEavta sam s seboj in z lastdmi nr_
reotipi Gre prcjkoneza sklepno monolosko gesto na koncu vase zazrtega egotianeg:
Avljenja, aeprav bi morda S. SlapSatrada videla, da bi bilo videt &ugaae Prcloon.
spravne geste z nekim drrArm (kom?), ki bi mujo rada pdpisala, iz tega pdpisovanE
d mogoae razbrati In pripisovanje danainje politiane korekmostr, kakor jo pojmu.
S Slapsak, Inzi Kosli6u, kakina garancija za lo, da je kakana sorodna korcktnoi:
pd njem tudi dejarsko obstajala Tudi ra tem meshr ostane bmlec brez potrebnit
argumentov m izpeljav.
Da bi nacionalizem iahko uainkoval, pravi Balibar,'r mora iz svoje lastnt
patikularnosti odstraniti svoi partikularni znaaaj in ga nadomestiti z univerzalstianini
elomentr (ki so najpogosteje laicizirana razliaica velikh religij z njihovim idealom
p.avice in univezalnega bmtstva med tjudmi). Nemara zato nastopajo v' po mnenju
S. Slapsak, morebitl najlepsi pesmi v sftSaini (Le za koga in v imellu koga to a!'torica
govo.i? ln s kaksnim namenom?), elemonti univerzalne, t. J kaloliske reLgle' ki naj
prokrijejo )avtokefalno( partikulamost p.avoslavja? Se bolj zanimiva pa je hvalnica
motivu, ki v patriarhalai red religije, in sicer kot navidezno prekinitev njegore
samoumevnosti! inkorporira Zcnsko podobo - ftollo, kajpada brez slehornega
emancipac!skega namena, pravnarobe (religiozna podobaZenske ni zaradi spola nia
manj kl iiej ska in pa tiarhalna). SprelTZeni sokslzem, kakrSnegaje mogoae razbmti i7
tega, kako S. Slapsat karaktenzira L. Kostiia, - s aimer llaj bi mimogrede prikazala
velrkoalusnost in toleranco L. Koshia kot pravoslavnega pesnika v odnosu do
dr ugaanega po religiii in tudi po spolu - , flacionalis tiani m verski rasizem ter socialii
ekskluzivizem, ki opo n ente blolosko degradirajo (.1. borovsko alegonko oz. botaniani
iasizem; gl tudi i?b?/, ,i), pa se v tem spisu S Slapsak kombidraio in dopolnjujejo,
i endar na naain, ki naj bi maskiral njiiovo praro naravo (ne tukaj m ne drugie v
:riaujoaem besedilu nc govorimo o dejansk pesml L Kostica)rr.
Na eni strani bi bila S Slapsak pripravljena Zrtvovati nekaj)jftlijo ov boro\r( za
',ijaaanje temcljev Partenona(. se pmll za Atelin tcmpelj (institucija Tenske modmsti,
:r\jsrva in svetosti), za grsko kulluro (Partenon in tudr slcer Graija kotnepresegijiv
:eal kultiviranosti in ci\rilizacije), za rasNtiano degradacijo manj kultiviranih barbarov/
'rrov()ae bi zato bjli primemi() Na dr ugi strani pa je )pnzori, kjovztrajno sprernlja,
:ulnja v kupoli iibcniskc katedrale(. se pravi jukstapozicija, nastop dmgega.
_:helcnskega kultumega
simbola (katoliSki red), kije sicer v yojnem dasu ob razpadu
- -goslanje utrpel nasilno delormac!o, k pa jo je mogoae repa.irati s posekanjem
l.kaj borov za zldarskr oder( (vsi citati so iz eseja ,Bon(, str. 33) Hicrarhija glede
::a koLko nekukiviranih in ,steriL l( (njen diskuz, nanaiajoa se na bore) bi biia
: 5lapsak prip.avljena Zfi\ayai ad mdiorcm glaltan gritva in koliko za rcparacijo
!:,rliaNa (vvsakem prineru pa bijih Zrtvovala),je iz tcga zlahka berljivo. Navsezadnte
'r3j nesporno
dejstvo, dajerazpad Jugoslavijein rar(ol samoupmr.no socialistianega
:r oblasti povzroail. da so v aasu konfliktov na socialno pov.aje i4lavali vsaksni
:: nlventi od morilcev, nasilnezev in hujskaaev do oastopaaev, goljulbv in latov, ne
:_.r1rauje pravnobenega (ne socialnega, ne rMredncga, ne kulturnega, nebota dnega
- rasirma Nastete denominacije (delikyenti id. ) njmajo bioloike podlage in ne
,::j. vnaravo. a pak so uainki druibedl dogalanl m brkone tudi pravnih kodifikacij
,-.lihovih sprememb S Slapsakpajih z alegorijo borov natualizira
(;lede na to, da a\,torica ne govon o partikularnih aI nekaterih borih, ampak o
.,:.ki, ,o//7 nasploh. ki se spotoma spremenijo Se vilhAe 6oreL5, in gledc na to, da
r ,r prav rnogoae na podiagi nekaj smtagem m letnic v nadaljevanju besedila eseja
'.. Zato je ieta 1991 preprosto nujno p.ebrali pesem Laze Kosiiia. () imcti
.:iske bore( za a/.gor.ra Slovencev, ki sicer nikjer niso cvocirani neposredno - a
' _: r jicer morall analrziral' poFbej, iz acsar bl Lahko sele izhalala nnnerjalna analiza
- 1 rerr.ezenraciiL Kosida h S Slapiak, seveda urroitevajoa druzbenozcodovinska
:.. -- in motilr nastanla obeh besedll, vende pd tcga na tem meslu zaradr onejenosti s
- - m aasom ne moremo siorlti
. - ri 3 polaedovaqa o r \ notlnske n (sloto tsketn l ) ii rirt.rr ,rru so bila neuspeir a. aerud i
.-::JrirmmkvalilikacllnaleninodrotjuRBzultatiamatcrskceapoi^edova{iapaso
::_ rbrraladLrr,tiD,r(Alepo.ledrucomjrcajemesro!Sinji)hiel14vBtborov{po
, r.dalkih celo okoe 250).,ned .jimi so turiki, himalaiski, balkansk, korejski nn ,41crrki
:' .,,rt.fun:it ttit ) in piniio lPinus?i ed L ) sta iz isre dttilne ba.atk |P dt:ede): okrskibat
. .:te rudiv Srcdozcml.jur?irr. so umeLno raz<irjali, vendar so lmcmo zasaja! tudi druee
: : _ . r. raznrjena na obalnih obmoaiih svemeca Srcdozenlja Ob Jadransrem norju
. arr. samo na oroku Mljetn Njena dandinja iazinjenosl jc v veliki merl posledlca
_:!r unruesa rarnrjaila v zadr.lih nsoaleijih clej tudioD l6
'6 Daokog borov ni vse tako sterilro innekoristno, k,korbi hoLelaverjeti S Slapial,nan sporcaa
Robeft Brus. ar'1or knjiee r.ewte vsle na Slotuhskeh lMiadilsta knjisd, Ljubljana 2003), ki nam o
alepskemboru (?,rrs roler?,tt ffil)
sporoaa naslednje Ntuavno rastov
S.edozemlju. tudr na Hraskem, in sicer na otokrh iuzno od Slbenika, na celini pa j uino od Splita Je
mjpososteisa vFta boo ob Jadranstem morjn, vend,rie na obalah Severneea Jadrua jt po
sevemojadrans|ih orokih, naprinerna Loiinju. umelno sajen uoom bn osLr cep.av 1ma le vednje
katovosten les,jevveajem delu Sftdozemlia cospodaBro pomenbna drflesnaYsta VTuDiziji iz
i
semen pnpravljajo asto dadice Smolo ( L alepski all erlki tcrpentin ) v Graiji dodaiajo vinu
retsina, da mu s ted podaljsajo obstojnostln daio rromo (vsal v slednjebi ljubitoljica sdtla S
Slaliar vendarle morala bi[ posveaona)
paa niso nesreanl bori, povedati tudi
'r O nedeh in lenobi ve sicer S Slapiak, kadd niuninosilci
tolr ,Lenobaje kreatima, lenoba je izlajdliira, lenoba rclatidzira aas, lenobd ovrednou
osmljenost, lonoba odpira nove oblike strprosti( Cl v uvodniku dvoine iievilke
Enzina,5 71004, aaketa za rnzm na temo )dela(, g1 slletno slrar
:.--r::t.dousodnlhprctiravanjhkanjetoristnostikolpnnciparazlaBe,jepolezanoz
. -_. :r d.lovanjarri drugoraz.dnih zna.sLyo.ih piscih odi ie danm Zatake pragma
.. lakorjih Bachclard imennje,ie zuailnosLb.ez lonst.osti netaj lracionalnsaida
.r r .rclon alnost, so jo prisilieni lodvajati s koristnim ( lbideh, {t 94 yt )
- : .r z,qol uvedemo G tsacnelarda (., .,1, str 95): ,Clo!ku najboli sovmznl loiavl
: ::-:r lrcdnolenia katcrcsa antileljanl znaaai blmo.al zbudlti pozo.nost
l Ni aisto zunaj tolteksta, iem mestu olozonmo na tezave kijih ina S. Slapiah s
ae na
Sisnundom Frudom Svcda ie zdalea ne mislimo, da je Freudola teorctizacija rat nomativni
nnilerzalni mehanizem, ti br mogel z lzprdiilvijo posameznikove lsihe sinul@no razvezati karvsa
neramovesja in yse lezave sverd Tubl b.zaas lahto le pritrdili Luisi Accati (o/ .ril ), ki piekkiti'ne
obmuave psihodaliz in njefleea druzbenozgodovinslcga konteksta pnhaja dozclo pomenbnih
sloznanjl^ezi z uarnkovanjem ra2l1anih simbolovna realnost Med dnsim Ludi do tega, daj
Freudov Ordip lahko re - - ,udlerzal no atudk ne $ vtvetzlln^ dias,o,ai je sredstvo, ki
ae ze
natr potraad a/umel drndr .^o odnos red rremroscbdi med oaerom. marerlo rn rmom. pri
acmer se inte.lretaciia slremi4ia odvisno od inrcrpreta. tortekita, zgodovinskega trenutta ali vidika
(vidrta oaeta, matere ali siff ), s taLereca jo olazui emo To nikalor ni tos model. [i b] bil
( (o? d,t , str I 2 13 )
lomzorjn enkrat za vselei ,n bi sa Lahko naill vedno in povsod v cnaki obliki
vendar pa sre vse to mino S SlaDsat. ti ne oh.ada ravno zas svojih uiverzalnih diasnoz:'Zivimo
vaasu zabavnlh lazi, kot sta na primor Oj.liDov tompleks ali miL o ?lometeJu aepEv itevilnl
$rokohjaki za antilo dobro vedo, lol,ko so se eYropskl romantiki in Fre!d v svojih interprotacijah
zmotili ( (S Slapsat, ,Anlila jc lakmus danainjesa aasa(,v: Literdtuto,iL 153, marec 2004. str 79 )
Vsaj za Freuda lahko trdimo, da z Ojdrpovim kompleksomni mislil intErlrLiratiantiane giike
se potntakm d ireba ,osvobodili(? (Le kaj 1! pomenl ,osvoboditi se(l) Cudino so ie naprej:
ae je namrea tako in bo!, ko retste omonjene avLorice bcremo z daliilanin oaeson, bolj smo v to
prepnaarj - potem immo deiansko pred seboj menialni sublelt zrelega I 9. stoletja, kj sa tcmeljno
dolaaa znes su hsldncrdltna 1n Fcdznansfieneqo niijenja, kateEsa temeljne komponente po
Bacheldrdu (ol .[, str E 5 s4 , 99 14. ) so ]|opiaenja uedrostno nasaenih misli (, ) alosorianost in
koliaenje nacionalnega, dokle. ni uslvarjon videz realnosti(, )neprestmo preneiaarjein dreenj
dolozoy(, ,doloaenosr jc v diskum zat.ita z naddoloaenosljo, ker nedoloa.o [yasre] sroli na
nesto naiananega( )nedokazljiva plavzibjlnost [dklarativni uz]tEkl vodi dislGrz(, ]utllltarna
indukcija(, )odsotnosl poglobljetrosti v lemele p.euaemnega predmeLain iludij mpirianih
dotumentor( nd )To nenavadno miiljenje, ki hoae, da vsak aktimi princip ustvari substanco, je zolo
sinptomatiano Zdi se nm, dajasno nie tEn denco k hepasrudni paliza.:iii. tendenco, tijo sloiamo
oznaaitl kot odklon znanslvenega duha( (rrrde-, str lll) Aberanvd pragnatizem. zakalerega smo
2 Bachelardom Zedja[, da vselej nujno pnpelje do usodrih preinavanj, saj se koristnesa !e da
elkal za selej zanejlti, ampak se neprstdo )kapitalizta brez mere na podlasisvoleca
vredn(nenja(, nezmotljilo lripeljo p.edalea v usodno znoto. v kaien prasmatiinj racionalizem v
rsen, kd ne znore pojasniti s lon shosLjo, vidi nacionalno Y eseju ,o., altorica !o nalanano tej
lirti doumeva rsniano broz fulkcije( kor,pohabljeno res.iano( (neuporabnost borov) Nlane
proscncaa, da Bachlard nad taksnabesedila kliae psihodalizo, saj jc v njihovem disturzvnem redu
zaznati nultiple motnje, ki finsiGjo kot zgostirvo lslhianih imlulzov,li se ne nanaiajo na realnosi
in na slozlavni rcd, aEpaksoznamenja neiesa drusesr, kaijo pa se kor nablhia, p/.riara
aw.t .trnja (ibiden, stt 86 s4, 1ll 14) In ae se s Len v.nemo t anallzi, nam je nomda bolj
razumljjvo, da S Slapsak na razlidnih mestih v svojih tekstih izraza popolnoma neper.inentno
zavnaanje Freuda. kar lahko ob navedenem in z Bachelardolimi spoznanji beremo kot simptom c]
tudi o! 21
Navedimo seneto drugomesto, kjr S. Slalsak svoje pioblematiano dojeDanje poozjj prk
utilitame irddlcie spet ptlpelje do DosDloiitveirPesniika hsua, ki najbolj narana.o opisule
lnstantno staliiae. je r,.r /r, tolo: pozaba indlvidDalneea, lonoven pojav'zgodovinskesa !,osldsrva'
pisatclja, hrepenenje po sinekuri ( zdi se, da je problm Ljudi, ki izhajajo iz specrlianih
konzervailvnih ir oDrsiwih sredjn, kjer solradro sprejemljlvi disruzi, ri so jih lonorranjlll,
veainoma aberatiml, v lem, dazasenerdlni reprezeniacijski vzorec, kljub domemi kntianosti do
njesa, jemljejo tar modele. ki so v teh sredinah n teaeni Torej: nacionahiiana poezija, ri jo
producirajo nelGteri bski (ali slovenski pesnlti),je rarneposrdno sencmliztana v obao
neeatrwo podobo poezije in pesnikox je/a^?ro /drd za vso poezjjo (neslovensro in nerbsko) jn
Desniti posldialo niso posebno zazelen, drzavlan, l,odobno nediterenciruo (ae ne abotno)
percepcijo poezije! svojem dkturzu kue, delimo,ludiNeda Paeon (,Pftdgovor O orodjih in
o.oZ.jih(, v: ,Nacionalna iden[teta in tultura(,lCK. Ljubljana, sir 12-13, naobeh straneh sl
predzadnja odstavlu) Provi:,(lovorn o mentalireLl, identiteti,n slorenslyubo morda na ravni
slrokovlesa .azmisleka odu eta doslej dopuiaena pesniita svoboda, ki je, rucn stilno, le redro
prepnalira( in , kdo pd ve, ali je naUjuaje, da Linhart v izbor iisuh, li so pnpuiaeni k
DznjSljuj! o narodu, nilrisLel pesnilov in literalow Ne samo, d a gospa kue nepoznavanje
dejanskih zgodovlnskih razmerln izjav, amldk ie v obohnjenih izlaEh tudi berljiv . etonsisrenien
Dokovireljski nadzor nad poljemtistega, za targospa oaiLno na pragu 21 tulerja meni, dale poezija
(nendale retorika in stilizem, njena tunkciia pa je v percepciji N Pagon podobno kdlor lri
llonitor ZSA vol.Vlll no. 1-4, 2oos
273
MONITOR ZSA
I Etielr Balibar, op .,1 (v o, 5 ), str. .16l J4. v alanku z naslolon )Rasizen: ie en uriverzalizem?x i
izraz san je poYzet po P-A Tasuieffu
'?r
Zan imivo je prebrari naslednje nisli Svetlane Slaliat gted.loij1e Matd tha.hteka rpiner te
knjiec j zelo dober najprejj Wieserjev bralec,{li Dcbeljak znanjial obses tnjrse jn izloarl iz nje
vse bolj relerutne polit,ane antinacionalistiane eseje,lz pa sem se sr.jnjala s rem. ker se ntje zdelo
lomembno, dari, Ipoud a1,t pria alankd] objavim.( (Svedana Siapiak, )Antikajelaknus
danainjesa aasa lntenju s Sveilano Slaliak(),t: L iaturu,teln X\L at I53, marec 2004, srr 74 )
C pusLimo ob stranina!,aano rabozaimka, ti naredi sravek nelogiaen, potom so Dorano! smeri re
nekolilto nerodno zaslavijere $ayane lositew.asarl, ali soy rnjisi ostatj zsolj .acion alhriad eseji?
Je pa na tem mestu mozno in vsekaror zaninlvo Seneko druso oluuje, ki Bekalor zadeva tudi
predmer priaujoae analize i. za kateiega ru sice.nimamo dovolj pro$ora, da bi ga mditi,lahko pa
ea na kralko sticjrdo GE za io, da so je rreba na mikronivoju lonti srudija ,air.y ,arrz,ift
kolkrjvnesa imaglnarija, kakor sa skoz, aas sinboliziEjo, reprezenrirajo in vzdrzujejo ijste oficjalne
lnstance posanianlh skuprosti (drzax mc!, etnij, slojev, razredov, pa tudj majiih skuDnosrj, kato.
so npr dntina. druitvo, setLaitd ), kivsetej skrbro za disemlnacijo obaih nest oz za zasotalljanje
oficialnega kohezivlesa mateflala (lolokriwe remori]e) skupnosti Ta fansmisija, v raterj so
zakodirda .azlia.o uainrujoaa simbolna nasilja, potlaaitvc, nanerne amnezije, ponarejene
inre.pretacij, izkljuaitve idr, oalLno loreka skozi bo! zarnte, ndj vtdne diskuzivne ptasrj in
strotgije, aetudi se duturz navidez kaze kol ldeoloiko neobremenjen (ie Dosebno v novem ob.lobju
t i politiane korektlosti ostaja onenjcd nereflehirani material koletdlmega inaginarija odrinjer v
globljc disklrzime plati in tamsrozede rondenznu) Olu anje, li ga omenj am j! iz kaierega izhdja
potreba Do natdanejsi zgodovinskoantrololoskl in sociodiskurzivll raziskaq paje.loloaena
struktlrna podobnost r.-ae zerrimed L KosLiaen in S_ Siapaak. kije, polos tcga, dajo
.azbnamo iev mmiiem, ka.smo v aldku ze omenili, tuvidna tudi iz ruceDa me.l rdteEoriiama. ki
doloaata spoznaml in etiani rsiste. alovehovega delovanj a: ,bdus bquendi in nadus agerdj (M dd
Ccrteau) L Simovia v rap.avi o Lazi Kosn6u ucoravlja. da so Kosnaeva zivljenjska slaliiaa v
enehnem prorlsloviu, njesove Zjvljenjske opredelitve pa se medsebojno izrljuaujejo (.l r? .tr av1o.
nasteva vea rakih protislovij) Na sorodno prorislono srrui(ru.o ali nemara celo hertno (kolcktlvno
,podedoano0 slratesijo (manipulira,rja z elemen ti lolcldmega imaginarija) nalerino, ae
domnevno ansaZtanain perlormarivna ( annnacional8riana, tminisLiana idr ) bese.lila Svetlane
Slapsakvzememo Dod Bilroanalltiano tonteksrualno in sociodhkuziyno lupo, saj se hitro izkaie,
da ee v njih za moano drugaana tonotacijska pomenska Dolja,lakorjih skusa avbnca ptasirati
publiki na d ekla.atihi oz denotaciisb rahi Indi karivno jc, d a S Slapiah v Kostiaevj pesmi sptoh
ne zaznanobenega protislovnega momenra, kator tudi ne njenega ahisLorlanGklliejslega toposa
(brzkoneje to v ,prasmatianem{ in,ulilitdrnem( zmahu rudi ne zanimd?), ampal zsoliusmerieno
:.masoiko) manipuri.a s storasrianimi podatri, kakrina stn,le\:ima, n^ic Sdnn Matid deUa Sdltute
:.najlepiihKostiielihaljcelosplohvybsaininaplsanihpesniindaponreni,konanoiivljenjsko
..'?\az drusih\ NezainreresiranosL S Slapial zaodkrivanje dcjdsKh mzmcr 1n brezbrlznostv
: z, z ,bjra njem jnformacli in razbiranjern zeodovinskih p.ocesov in translo.macij iz ijih, sta res
. lljivi Kako inLenzilna n' kaline nruvi je ,intelek ruah a radovcdnostu S Slapsak, o kaieri poiee
:.:hnega skljccrrtrja na uzilek (ie en simptom?) tako rada piie,lzvemo tudi iT te iz)^y. d ahshe
-. . ,,od,s,.; lasonira.avno zato, ker o matmatikj in scometriiine poznam pravzapmv
,Tem a me
-:i!r.uen zortrcga koG tcga znanswenika t l, ae sem tor iludentta prelasala tethe slovdrje
._:s del lega opravi.r s nntiskom n, sumb ((SvetlanaSlapiak,Antikakotlntehktual izzirza
!:oletje( (Intcrvju Majc Sunaja s Svetlano Slapsak), y: Morn,r /SH. vol v, no I 2. 2001, sl.r
Spotulno se, dazd Rolanda Barlhesa Domcnt lascinaclc sproza neumnosr:,Fascinacilaje
: .baurct, s katerlm me rnora navdlhnrti neum.osl (, Roland Barlhes, ,Roland Barthes o
: :idu Baflhesur. v:,yorit . /.tH, lol ly no 14,2002, str 156
.scj ,vzsoja naake{ (.r dr , tr 2r l2 ), lder v navalu biotra tiinsa diskurzd med
s drusim
_
, -:.r. ludi naslednje: )vedno bo Im acka - op a1t pria alanka] orko nepredvldljiva, k.aljelsko
::.1\ainberaskopodzna,lrcdrznadougledrfigoslovlnnetnadohiinepomoanice,Dihalabo
'r _: !olr llubke ot.oke n' s prillzovala najbolj srarim tetam, skrivala se bo pod posreLjo, ko jo boste
.iomu pokazarl, in kvarila bo VaSe 1ltinne t.eNtke Z drugin1 besedanri, niloli ne bo pes Ce
: : ia hr vai pes in maala iivela y harmoniani slupnosll, zdruZjte malo nNco z od.aslim psom,
. - _ ijnc bo opazll, kdajjo po$alnjen suzenl vnaspromen prime.u bo odrasla maahauporabila
. i t. p.enoa, da bi DelzCojila uboseEa cucka Ob vsn1em boVaS ko natlmatiavelist Ze dve
,,- i Do kakincm od svojlh liisnihpodvisov deloval kotlooseblenje tredilacije in bo Lu samo za
Tr se nam neizberno zastavlja losidno vpraia.je:7a kakien uZitok in vzgo]o pravzdpravgrc?
.;r: !. zivo nasprotje postenosd, naaelnosti, dernokaciie ln jalnosti n' vzsojili s bosG, da boste
i:r-rprenaiallSvojeodgolarjajoaelaslnoslibostelahkosyobodnojnbrczoaltkovvcsli
- .-:1alii^!tr dona ( Gu loi.l tldiknjilo BoneSa,Antnldtt in the thint R(it:h tutr.
.. t!, and ntc Hato.auy,ConLinuum. NewYork - London,2000, ki lcpo prikm.jc, kako so
- . r.lenFli zivaliln kako so obrahavali ljudi, klso ra rjihovi r.dlas,ar,rz. Dredsrdvljrli
,_ -r b,tja, opisuje tudi nsidnosl meie mcd Nuperiornimi( ln ,inleriorniml birjl) Nekaterl
i- _ iolceicc Svellanc SlalSakra ISH sno rnenda nekaj teh )odgovarjaloaih lastnosLi( izlusili
S Slapiat se, kdkorsmo ie z,Disali odliaro poauti! svtu rigldnih biMrnlh olozlclj, med
1 ;ihr vkdajo ostcr antasonizem, rivalsNo. @knovalnos, vaaeh tudl lojna I'o vsem ten ni
r:-:t,a glede rd zatekanja Sv1lane Slapsdk k,uzilku( koi vrliuncu aloekove ekstMeprl
::srovln njenen renehnen onenlaijtr ,etike( kor lemelja aloveikesd delovarj, in
. doslojanstva - nitinasledr.ia konfcsrla:,Ob njcj tmaakl op a1,t pria alankal1,r2njo n1
. : -::, rek$or 1n ohranjatldostolansrva, v loDlen niru nr sleDi ljubezni V,s iudi zsodovinare
: :::. Tekstej brZkone bolje lisaris pisalom, ohranimo pa lahko le slo,tnrzeinamo
-:ri: rrincoz obrenenjenosl z zgodorlno, klle zdr se S Slap<ak kar nekako odvea in tijo
jr b.emeni i. ,tlaai(, pa ima n*to ie v nekn d.qem qjonem iekslu: ,Kaksen smisel ina
: : rznoma La mali kanEvalsh ko iet, ki F iel aez m oj hrbet( ( Svetlana Slapiak, ) PoLil a
_
lrst zgolj vlogc v praviloma nesegregati\.rli, detudi hierarhLai Zivalski druZbi. Kakor
pd vseh rasizmih je po vsem videzu tudi tukaj Ela'vnl enjeu elaboracija kategorije
pokorjenrh podludi. Odlomki pogovora S. Slapsak z \4adom Kotnikom ob uradni
i/daJi porrdila o dokroratu niso zunaj tega /p.&rd.
Koliko osobnega angazmaja in etiane investicije je dojansko zastavljcnih v
altoriainem zap6u ,sprava lahko jezdi na zasfupljenii nacionairstialih naracijah,
pa na svojo nujnost, medtem ko pacflzem izgine, ae vanj kapne
se vseeno sklicuje
ena sama kapljjca nestlprostl(,,6 pa naj naposled bmlec in bralka presodita sama
Taja Kramberger
8 stentka na Fakuiteli za humanishdne itudije v Koptu
E{ai :taja kmberqedosro fet
Reference
Aocati, Luisa (2001) Zelotjca in ner- Oie in mati I katoliiki tzgojt iustct,, Lju.btjata:
Sludia humaaitatis (v prevodu Irene Prosenc)
Bachelard, Gastor (1998) Oblikovanje znanstvenegd lrra, Ljubllana: Studia
humanitatis (v prevodu Vojislava Likarja)
BaLbar, Eiienne (2004) Sbah pled nkoZiumi. Poltika infitozoJila pre.l Marxom inpo
,r?m, LJubUana: Studia humanitatis (v Uevodu Kata rine Rotar in Alenko Zupaniia).
Barthes, Roland (2002) )Roland Ba hes o Rolardu Bartlesu(, v: Morilo. ISII, vol.
lV no 14, str 153-175, Ljubljana: ISH (v prcvodu Taje Kramberger in Dmga B.
Rotarja).
, V inirnitu: )Reconciliatio. can surt over poisonous narioralisr nararives, dd stili claim ts own
necessitx while pacillsm dissolvos if a drop o I inrolemnce talls in ( (Svetlda Stapsar, ,Follow the
Women: SLEtegles and Ndranres brlhe Reconcilndon in the Balkans( relsl za dc awico
,Reconciling for the luture( f:Ho hs Batknn Di-Marthb Neakt.r on Dehoctud a"d Cirit
,tocierr lsrrd.r it 8, polcrje 2003, st. lE-20 )
Belting, Hans (1991) Slika in nie a obiins^,a I sred jen wku, Ljubljana: Studia
humadtatis (v prevodu Stcfana Vcvada).
Brus, Robert (2003) D/ew:i e vste nd Slownskem, Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ciuobdkova Repar. Stadslava (2004), )Zunanla opazovalka (dl Obdni zbor Drustva
slovenskih pNateljev, 19. 11. 2004, dvorana DSP](. y Apakalapsa, it. 84 85, str
325-334, Ljubljana: Druswo Apokalipsa
(oiul, Mado (2005) rAaltdeamas igttur, anti-i telledudles dum sumus lzgon
heretika(, \: Monitot ZS4 Vol Vlt, St. l-4, Ljubllana: Tmpos.
lramberger, Taja & Gaspcr Malcj & Barbara Korun (ulednih) (2004) )Dosloji I, II.
III,IV(,vtApokalipsa,it.84-85, str. 139-334,Ljubljana:D.ustvoApokalipsa.
R-.rar, Drago B (2003/2004) )Francosko-slovensko znansweno s.eaanJe na EHESS
\ Paizlt(, \: Monitot ISH, Vol. V St 3-1, str 126-127, Ljubljana: ISH
::\. Boria (2000) l /rlals in the Thnd lleich Pets, Supegoats, dnd the Holacnust.
\ew York & London: Continuum
SlapSak, Svetlana (2003) )Folow the Women: Strategies and Nafatives for the
Recorciliation itr tle Balkans(, tekst za delauuco ,Reconciling for tle futwe(, \.
Hortmns Balkan Bi-Monthl! Net$lettet on Demooac! and Ciril SocieD hsues, i
8, poletje 2003, str. 18-20
Slapsak Svetlana (2004) )Pohvala lenobi(, vi ,nzrz, letn. )(V. St. 1 2, junij 2004.
sh l, LjublJafla: Emzin Zavod za kreativno produkcijo; tudi rla spletai stranii
17 04010514033867
Slapsak, Sveflana (2004) )Refercndufimyin referendumdumi(, v Ord, str. 7, Ljubtane
Delo revije
Slapsak, Svctlana (2004) )Artika je lakmus danainjega aasa( (Intoflju Ane Ristollc
s Svetlano SlapSak), v: aireratura,letr.. XVI, it. 153, marec 2004, Ljubljana.
Zapis nelegalne 66. seje Seliata 1S// - etnografsko radivo, 17. februar 2004, LJubljana
(neobjavljeno, osebni arhiv)
ftiloga k dlanku:
Laza Kosti6
SANTA MARIA DELLA SALTJTE
(3.junij l9O9)
a:rtek dndlizitd dtd zoperstaqena sowa, ki sta tpnducinla tudi tlehakel na ISH:
,.-i dkadenski eant, kije wlno balj prisil opozjcio'tru kol donedawd ,desniia^ko(
-inliziranje: in dntiintetektualni goror tistih, ki Jfi Bau&r atd oz"diuje za zatota
-..ecilar. Tezd je, da p sled!ihnitukot e sre zd bandlno karupti ost in zdtuto, tenwi
:::dMlistiinowrc t prdtico do inbecilnortL ktja gledaja kot urcsniiiter stoje pnvi(e da
!.ioni. Zaro jih )le|it sovor ikdndaliiru kar kn|ore^rh in z niin ne polenizi
!-|et so eksarcirujo
:i rntle entilled 'EetNcci Bauddll d and llutale" aralrses tvo i xtaposed .litcourse:
ananA olEr oLto the debacle at lSH: |he " lellit ' d.ddehb .laco ree thdt is
r.f, .dduced,
r? l slyloned inta the positid of "nghr1st" horuhary; d .l ke dnh-intellectual disco rse
i -inthonBaudnlLa deilg aresa, the.onspiraty ofinbe.iles Th. afiick dryues thot
tu ::iet do ot reprusdt bdnal .on/phvehes and consptruc!, but rather a Idtdl^ti. beli.l
a .-t nght ro behg dbecile, vhich ttney regahl6 he nght 1o eqaliry- lhat is hycon)urers
t'+.ks l tl the "leftist' tlisco tse scahdalous and herenc and utft to polenicize with:
{!; *a exorc$e t
ilerord!. debacle at ISH, dti-mtellectualism, fatalism, @Nlracy of lmbecrles
-: -.:<aE cahtnb tton < Etkc rldudriilard etButale,.,ft ne andb)te de.{ew dtscoars
1,.\?s qul onL dtre a rrcs, pturluit le dlbd.le a l $Il: le .ltscourt acadinique dit de
dr. " .fotcl de?lus enplus.lq s 14 posnon denotulisatio .ncor. ft.edhenr assoctae
. t . iaie eL le dis.dts anli-intell..tltel q e Bdu.lnllad appelle la contnrati.n des
';
BaudDllard le davnega lota 1997 zelo razbudeno pNal o prekivanju dveh fenomeno!
v tedanji Francijii zania, impotentne umettosti. in todaj modno prod irajoae lepenovske
populistiane desmaarskosti. Fascinirala gaje nezmotljNo prepdaljlva sozvoanost reh
dveh oaitnil preprosainr bedaste umetnjaka*aino o aiaemer, it javnega govora, ki ga
odlikuje le to. da vse zelo natanano ve o niaemer torej medsebojna fortil'ikacija
dveh pmznin, kar je slrukturno komcidenca. ki najbrz ne le odlikuje, temvea celo
omogoia iil pogojujevse rcsniane tragediie: resniano tmgedilo pa spet doloda to, da
akterji delujejo ,mofaj iskrenega prepdaanja. no zavestnega pretvarjanja. Pri slednjem
jedo zgoij mehansko in zato v bistvu le bolj ali manj podla, Ila koncu koncev smeana
penpetija Bauddllarda v citiranem besedrlu najbolj boli pdsilnost )levega( govora, kr
je pervertiran v mehansko smosnost tako, da se mora po sili razmor umesaati na
pozicijo, klmuje najbolj odwatna: pozicijo moratzacle S tem skozi vsiljeno rcpoz-
cion anje funkcionira kot banalnost. pmti svoji volji namrei zaErta neko pomembno
mojo, mejo libortarnega diskurza. To mejo ji dillira pmzni govor )desnice(, ki pamztra
na tadicionalno )levem( diskurzu: posnema njegovo taktiko razb{anja meja. Oba
tako repozlclonirana akterja eden o drugem slstematiano domnevata, da sta banalno
mchansko zlo, da torej nirnata artentianih pozicii, in res, zdi se, kakor da le reaLni sver
s to pefferzijo dosegel popolno vitualnost, poslednjo posrcdovanost To Je seveda
iluzija, ki je uainek dosezens in nepresezene meje libe.tamega ihskEza: na koncu
projekta ftzblanj a moralizacij j e zgolj momlizacda zato, ker nas zasebni, slehe.njaskr,
komaj za komaj nominalno postevolutivni univerzum smesnih. psovdolinearnil
imagrnacij, k1 se mu Zal do tega dne ni u6inkolrto up a Se nobena )Ievica(, na koncu
zkazo, da je vsa zgodovina etropskih emancipatornih gibanj v .esnici zgodovina
veanega boja proti, ne zgodovina boja za Ne smemo pa pozabiti, da je, hvalabogu,
zgodovina tega kaja m aasa v primed z veirnostjo kljub vsemu zelo zelo katka. Hoaem
paa reai: Bauddllardova skrb je bila navsezadnte gotovo prazna, da ne rcaemo,
impotentna. pa ie Jaw o smejati se celi reai ni mogel, ker je paa brezpdzr.oo vsravljen
v pozicilo kntranega )Ievega( teoretrka - ta pozcija paje v oaeh imbecilov vedno bolj
dolgoaaseo, Zaljiv, pridj Earskl mitiet.
najaistelsem pomenu besede. Tukaj sta si zope.stavljeni dve iracionaLnosti: prefr ,:.
vem aarovniskega zbora ignorantoy, ki se gredo svojv bisttu skajno falalistiaen l
in okrcg tega istega mbecilnega aarovnjailva hudo precenjuloaa se zdNZba lj-.:
)lel,fi( inielektualcev. ki nefladoma, kot pravl Baudrillard, na svoje neiztne]-
preseneaenje ne morelo vea izreal nia, kar bi bik) zaznano kot ncna\ad_
(=nckonvencionalno, kot presezek zdravorazumskil resnic, kot zmaga nad imbca
in aaromjakaql - ali pa vsaj kol dovolj moaan signal, da bl pridobili druzbeni poi -_
o teh rclaci_iah)
a':!t Broco,
.r/
,...alesetedtlttjfuekskuEaiastimt)goieprenjatitadiranutitrk(kategatie,
nctit,no ttamnewta, (la sno jih naslottjenci *ora,
""ia"rt)
'---.ot i. tt.ithznaar14ihhtunj.,.t.npi,.i7ppLr.,t".t.,ho.rpkinJer\rubq
i ut,.rda temu ali onemlt hrez ldstne
krhde edostopna: kakn rtolei
- '. :garui apisanega so I resnici ntizoginaja, dntisemitizem otl
- ..]:tLtalizen, ki liJih na prcslati )()6 seji senatd(
i
natelktt kat gtuzeio
h1 ali bi bito tnogoie dodun ie pleprosto in bdnatno
burabaniai
Danes bi seveda odgovodla: Ile, aitakor tre gre za preprosto in banalno barabarijo
- lrnda e zahtevala vsaj malo zvijadnosti in p.etkanosti. Gre za fatalistiano,
ta bi
nepremakljivo darovnjakarsko lEro, ala je bauddllardovska imbecilnost srr'eta, vrhovna,
fledotakljiva pravica, popoln in nedotakljiv entitlement Zalo dvomljivcev ne
prcpriaujejo, z njimi ne polemizirajo: eksorclraJo jih kot kivovorce.
. -:', ethk.l ol this text is the coMectrcn bet ee the heohbetul ,leolag,, o d the
.-' - .:i dts?e^ed ?hdtheho thut w us allj see us nere coinc :le us Ane e nple 6
. '- .: ttreillesaltakearelalpaveratthelnshtuturtStudbtuht lthdhnd s Grdd dte
. tie Il nn des, Ll bljutid (ISH), perlomcd d a.jtrst glq ce hy the cuftent D@
: . .1jto? t\ d ong the prclesta1 dn.], tfd.t, b! the heolibetul agdir n petsonae ol
' - --..!tnd"4\ af the 'founLlct" aflSH- One ydt lian the tdkeav. the auLhor ollE
: -.. nn.bedinnuoent,d dlytes dhd nterpNts the dewlaphthts tithn the braddo.
:: - :re nle aIthe heahberdl idototu- b u kLy pasiLion lE pre$ t ideologicdl
. .- ,-. )r\ d.structire co"ftqrencesIat \acnl hfe dhd h partic lo/Iat the hith.io
,- -, rn.lle.huldtuas thdt arc dbouL b tlisappedf, The ewnts thaL 1oo1. place atlSH
- . . t.n ochte ca po e t aftll\ gehetul tre .!-
s - .d\ :seult o! mshtutlons eol'berahsn, ideological dis"ositivc, Lotalitridim,
- -1 rro\ncleLism, mtI inL,clicctulism. Rcalitlitsverhst, cemoNhrp
Le sulet pnhcipdl dc u ktte est le hen entre l'idiolage hioLtbitule et les phinohahes e
dppurcn e dip.rtlt et pery s on e des snryles .oih.tulcn.es (1n seul s ! est traiti :
celui de I dc.npn*htat ilk4ald pouroirA I ISH,l shnn n st .lbrud hnnanihns i.ote
d.: hd\t?\ pndpt en * 1.4,r" hhdo"tp: Lt\bLana 4 rrcnpp wE
tus.nd pf ld doycn e a.hLeLle et ses parLi%ns ramo les eksegnon^. ab en f. t, le file
pntLilnl ratent o* tehonts du,aoh batolBne eh pe/sonne tlei repri'entdhx d (tr dateuD
(le file Jo l par I itat, par uhe hani.ipdlitt ou par uhe chttcplise impLqtd t .ertoines
oblisab s et cerrams .lbnt L aaLear tu kn4 tu hlane inph4i dons I dftnment, andbse
et rhrefp/ite .e demica d dtstdn.e .1 h o, dans ]e contexre d ploc.ssus plu.t gi ajtl d. la
nontie de l'idiologre aolibitule d la?o\inan dicisiyeda"s la co jotcfure kltalaliqre ltu
orEnt, .!e sA cdll q ences destntctir.s pa"r la e s@@leet, hatdhhtdt, poar les.lmdi .s
intellect elstusq o daton.nes En sofi d Jo rd h i dtoiede dispdrnbh Let dinq.nts
.leIISIIsoire aLre n cahpotd tbie actilde cetfe teklohce ghtnle
Moh-cl6si assaul aux instituhons, n6o1ib&a1isnc, &sposltifrddologiquc. roLrhtdmq anomic
socrale, lrolincial;mc, tljnteliectualisnc. Rcalitiit$erlust. censue
mercialne
kiterije (te slednjc bolj navidez
. - rares. kerso obtasti nagrajcvalc usrrezanje ne"frn.*,_ iu""i"*rrj ,r nJfri"*"ri
-r-.1! do desrrukliurih, pa De posebno
izvrnih jnvencij d.;;;;;;-;.*;
vcakal ob skliceyanju na
io rMiskovalne domene). l
,"r" Ii-:;
:- :'zaroafae oseb, kr se nc maraJo ",n".,."oill1ll1'iiH;
prep$titi diltu,r",.,. a_Zl"r";ii irzi;*;
"
Irlstitatio
Sola !
neoliberalni koncepciji sploh nivca institucija, temvea izobmzevalno podjetje-
kr producra izobrazbene profile za trg delovne sile, njena uspesnosl je odvisna od
povpraaevanja po profilih, kijih producira Scvodajc zclo Wraslj o, ali ta ideal ludi
v rcsaici deluJe, vea kakor stoletne u kusflje v ZD.^ kaiejo, da je njegova n aj bo]j oaitna
podedica neverjetno slabo javno Solstvo, ac pustimo vncmar momlne in kulhrrne
pohabe otok, vdor nekompetentnrh (starievskih svetov, ki jih nadzorujejo verske
kongregacije) na podroaja, na katerih bi morala demokracia skbetl za noltaLnost in
enake moznosti (no. v ZDAje demokracija praktiano, dlac,o, odpmvljena Se marsikje-
v sami ddavi, acpla\,)a de iarc fizknaam kot odina pftva demokracija Ila svelu)
Solsko hlstituclo v demokraciii Je nanuea treba opredeliti docela drugaEe. kot napravo.
sestavljeno iz univc alnih Lrednot (z znanlem m misljenlom kot eno umed njih), ki
te wodnote spreminjav d.u7.bene etianenorme, normepa v individualno avtonomijo
&Zavljana.r Dcmokatidna Solska institucija vsebuje Stifl med soboj povezane pfl,me:
rbjektivno kul turo (po Heglu), ponotmnjene norme (rdbilrr po Bourdicuju), druzbene
'loge oz. diferencialni dispoziliv druzbenil1 vlog, ki omogoaa regularne prehode 1ned
.r1mi, ne pa rep.esivnih ali nasrlnrll, individue kot altononrna bitja, ki so nosilci akcij,
ialiSa, prcferenc in odloaitcv Solska institucija 1 demok.aciji naj bi produoirala
:ilonomne posameznike, kijim pravmo ddavlja , ki naj bi se tzoblikovali, potem
r. so nanjc uainkovale vrednole, norme in vloge: sk.atka. z uainkovanjem druZbenrl
::roralnih) dejstev izoblikuje avtonomen individuum
se
YisokoSolska institu cij a v demokraciji ne izhaja iz hiera.hianih podmen, temvea lz
: .onomne in spoitovanja \aredne mdivldualnostl udclczenccv v izobrazevalnem
: _.cesu, kar je scvcda naporno za osebe, ki bi rade s aim manj truda pobrale ajm vea
..rarja (paradoksno se 7di, daje pmv ta lukatilll?' allitude cdcn izrncd razlo9o\ za
-ri.ranjc srcdstev za izobrazevanje, a le na prvi pogled: najbolj zdzuje ceno svojega
: .:.r listi, k i j e pripravlj en zaradl konjunktwe ali zaradi nckompclcntnosti, najveakral
r:!::o\ po amonsko ob sloyesnostih, zamdl aesar tukajinje univerze niso niii lepse
_ : irarejSe, paa pa Sc boij zagozdene v provincializem, kako.
so bile prej, aeje to
r :. mogoae; med zasluge si Stejem, da sem kot dekan oncmogoail tako maikarado,
. ) : lo na ISH poskusali ir komercialnih ali povzpetniskih razlogov uveljavrtl
i J\ [e]j ica( Neda Pagon m lisoainska n
. : anka za Nobclovo nagrad o za mir
:i:: od stotedh Zensk na Triglavu do danes so se oaitno spremenili, dementni
- je osvolil svet - in sedanj a dekanj a ISH, zakonita alinc, Svctlana SIapSak)
-. -:7em
.n rc \i je poleg reBa za 4led \ /el L,. tu J?: lattc' tl udp, ?n S p, e' So. \rtc,
I
:-' r ne pa kake,visoko kotrane( avstdjske hfa]nicc ali anglosaskc izdclovahice
'_::.jrlnihiiustrirancev,pajebilvnaprejaborliranposkus.vendarrlezaradisame
- , iaj take inshlucle rcalno obstajajo m delujejo, ampak zaradi Dkolcgov( oz
ija inrclektualnega potenciala, kije krepko lokalen, njegove intelektualnostl
-_. -:..rala pa nr mogoae najld n]]1i. noresicer
Dtugeni, se pravi z luajo ob bclem dnevl
anomi_iipaa niobrambepred samovoljo )kolegov( in ) p.ijateljev(; ti so
_ --.-Zbcni
tcrem ko so bill izpraznjeni in zreducrad na utilitarno manipulacijo, Iiki iz
:: :::re komedije in so v neoliberalni konjunktu sploh namenjeni zasebrlisko
- -::1emuudcjanjanluosebni}lja1ni}lkarier;pozneje,kosoZeodigrali,karjimje
' ._ Laral. Sola rl Dodierle Neollberalii naDad na iavno ioktvo. KrLlna, Llubliana, 2005,
__: Rorar (LEcolc n'cst pas une e.lrelrise Le trdo-libdralisne d l asault de
: : r : rubllc Edltrons de la Ddc.uve.te, Panz, 2001)
5
Kaj naj bi relli o Do lashem nnenju neznansko rueledani oseb', h zahLeva od bliznjih, da tudi on'
Lo preproslo rcrjmejo, ki pa sl trot zaloznica zianstvenih prolodov, ob prervarjanju, da atorja
sevedapozna, ieli, dabl nalisnili tako noyejio knJlgo aloveka, tije unrl v nacist'anem
koncentracijskem tabodsau, nato !a v p.ijetnl druzbi dvh tJnikih inElektawlcer zrtadi
hudomuinosLi notrari ter i.ologijo y koretlno o!.avljenen prevodu rn 2a lo zabavo potrarljavno
subvencljo, bralcem !a lonudi ponarejeno bcsedilo, kateresa a1'toii so vrsrjcitirrije ialjivci
(pohabrjeni avtorje Mau.rce Halbwachs, pohabljeno delo je K.hktitho h.ha ra, prcdelana !
apomin{, drlei lastopajoai pa so sebolj odlozni od svojihimen)ikar naibirctli o s!cialislu za
medijs*e itudije. ti sa og.ozi sleherri itudenl. [i znaralnati zvideo rerorderjem:laj naj b' rek]i o
feminislki, ki se znaia nad mladlmi zenskaml, ae le lomisli, da uresncjo biti inteliseni!jie od nje,
karje ieiko p.epreaili. o sletovljanki in dntinacionallstkl, ki neusdiljeno torera zgoll rojarlnje iz
svojesa zakotja nc sledc na to, kaj zMjo in znorejo, o disideltki, kisebiyslavovnovaujenesrcao
drugih in se grebe zanagrade poliliane lorehtnoslitam. kJe. lene dejanske vlore ne morelo
lrcverin, kaj naj bi rckli o seoatorjih takulrctc, ki iTvedejo nle8alni prevzem - povsen Do
nelotrebnen, saj so zaltni ves aas ! vealnl (na instiluciji, ne !a tldina sestankih) in napiiejo
zanikno ponarejcn zapistrikZerako neleealnc sj (oboiejemoeoae dottrrti z dokumntii! s
priaami) O nekabnh izned teh stv,ri bo iegovorv priauloaem besedllu, o drugih pav drugin
besedilih r tej i @vilki Monnoid ZSA, lendat tn itevik Morrrrza ZS.1 lavzlic obseznosti ic zdaLea
^
ne bo izarpalane bogasrva arhlva ne konDlehsnost ideolostega in kultlrnega dogalanja, hje nailo
eneea izmed izrazov v,puau na ISH( Ce pripadaLe slovenskcmu (iusoslovdskemu)
)intele*tualnemu( ali alademslem u ololju. bosle retfi, da g.e za naherle in poliliane slretneie. r
leslovonskih (nejueoslovuskih, nerrMiciiskih) irtelktualnih okoljih se ro.ea; druBaae imenuje
i rldeologre, c'est ce qu' pense a votre place ( lean Frangols Rde1, La sruhde tutude.Plon, Panz
..m gibanjem ne piznava nobcne specifianosti, kaj Sele altonomijo), grc za postopni
:rrobmt na lavni vrednot. ae Ze ne praks.'To vclja zlasti za p.ovincialna okolla od
ZDA do Slovenile, kjer so vrednostne hierarhiie tmdicionalno in ,pmgmatidno(
:lerznc in kier p.evladuje vulgann utilitadzem, ki velja za druibeno realnost samo,
. .gov korolanj pa so sistemi predsodkov in fundamentalisiiani f'anatizmi I
Pierre Bourdieu je ie leta 1981 v zvezi z naskokom neoliberalcev na podroajc
:dosti prek doloacnil tchniSkih strok in zlastiprck do oblasti ustrezljivii in Ze zato
r:lravii udelezencev v vseh poljii znanosti ugotavijal. da )To pomeni vzposiaviti
:ditvino medrokdtctc nad mediokriteto s pomoajo mediokitcte Kooptirajo se, se
:,:znajo in seprepoznavajo Imajo aas zasc, ves das, kijepot.eben. da ustvanjo dobre
, -nan entneZe, ki znajo \ trajanjD razpustiti pre.osko gobezdanjc Imajo izredno dobro
:i m visceralen odpor do kompetentnostiin cminentnosti Nikoli ne govorilo osebno,
:.:ejreaeto'mi'inscncmotijopovsem,sajiTraZaJo'katcgodjske'interese,interese
,:i avrednih .aziskovalcev, k jii ka.kor od boga poslan upraviauje izravnavajoai
:' : ,l li7em, So pd pdai pozorni na upor siromakov zoper 'mandadne'. Pravzaprav j e
-tlove presoje in preference vdelanavsa njihova osebica: nimajo ega, izberelo pa si
' Hkati ko utelciajo accademian medtocl,ldti.r, sc neprenehoma sklicujejo
r/rrego.
': :..\idnost. slehemo omembo zjomnosti pa dozivljajo kot arogantnost. M1slijo, da
. rrll pokhcad, da opredeljujejo oilje raziskovanja, kakor sami raziskovalci.(
:r nadaljeval: ,Tako nastaja vesoljc, kjer sc mzpravlja in odloaa o raaskovanju in
. : 'ir pravih ftziskovalccv, lesolje, nastanjeno z ljudmi, ki sc gibljejo od 'predse-
: ara do 'predsedovanja', od'wada' do 'ulada' in ki lako naposled poleg domaanostl
:::raanimi tegavesolja pddobijo ae p.akliano obvladovanjo nenapisanih zakonov,
- -ogoaajo manjpuliranje s komislami in uveljavljanje usmeritev in oalloaitev s
r- la dajejo izglasovati tak in tak dnevni .ed ali predlagajo tak iIl tak glasovalni
:. aekI
:1a [med sil znanswcno-unive.zitetnih apafttartovjc njihova globoka resnost
:j -:lDino najbolj zanesljiva podpora vsem, zlasti pa birokratskim uveljavlenim
::: - r. Se posebej pa tista, ki jo iahko investirajo v vse, kar birokati raziskovanja
:- . .t ., resno, ker se o njem razpravlj a po uradih, komisrah, odboflh, med birokatl,
- *- aaposled postanc rcsno, ker imajo tisti, ki rmajo to za rcsno, zarcs sredstva za
:-: lnje raziskovanja alivsal materialnc in tohniane pogoje za njegovo izvedbo. Za
-- ':!.rnalce birokatsko znanstvene .esnosri niso resne znanstvcne preokupacije
_-r.i :,alcev, li jim je tedaj, kadar umzijo svojc videnje, namenjeno, da so videti
rajnrca ki 'e
.. -,
,aoorrrara obja!o morcsd inrerr.iuj "'t",n l""Ii'rX
:11 ISH, ki ga mediJi, aeprav so ga nato "rr",,;;.ff
_ :::.rn kijc naro na rcterendLnu oDraulav aini visoko na adrih riskov, in lako poskrbela za
:!-rn. urolaali, Jro porra .a relErenrlumu
_
ri.znikov iz dtugth dr.ay Ti dre publjka
Mylavcu 30 julija letos (med skrbni molkom ,evropstih( medijev) losvetilo posebno skb
rrancostin udelezencem Ali jo ,imperij ( talo vrnil uda.ec? Mdihejska alesoridnost va)he ztetul ie
b.zkone najboLj alten tian a diskurzvna forma neolibftlne laneli, nanjo naletjmo tudi pn iievilnih
piscil tato ali drusaae dobrc prodajljivih romanov scenarlicx a tudi zgolj proze. denino prav pd
S Slapsak Cl Taja Kramlerger, )Bolaniani rasizem v eseju 'Bon' Svetlane Slaliak( v pnaujoai nev
\1oja razhajadas Svetlano rn Bozidarjem Slapaakom (ae tel drugiosebi sploh lah-
,: :.rp1iemo kakSno a\rlonomijo v tako zastavlle situaciji injo smiselno navajamo
: i:b.j ), k i sta od nekega momenta zaradi svojih inleresov sodelovala pri oblitovanj u
.i n1so zgolj cpistemoloaka, ideoloska in ehana,lzhajajo tudi izrazlianih spoprijemov
, rlllrelnimi realnostmi: na primer v 80- letih, ko se je v Jugoslaviji, zlasti v lederalni
.,::Lnlstraciji in armadi, prebujal samoupravno napol hibe.ni.ani militanstra m
-:_ . ahstiani staliflzem, sem na podlagi Stevilnih indikacij domneval, da so vsi mogoai
. . i7nri uSIi iz vselej zaaasnih konfrnacil: samoupravna socialistiana Jugoslavra ni
_-:!ila z nobeno izmed svojih dostruktivnih komponent, kar bi zaradi konccnhaclje
- :r navsezadnjc lahko naredila. ae bi se le posvet a razsvetljevanju in emanclpacijl
:. ilupin preb1valsh,a, zlasti pa dopustila in spodbuJala kritlko svojih ideoloikih,
:-t:, nacionalislianih in,piemontshih( podmen (tako pa sploh ni priSlo do eman-
- ...ije laterekoh skupme prebivalslva), le ram.znila in pnkfllajihje s spccifidnim
- irt rumitunt. Skralka, ugotovil sem, da je z Jugoslavljo, tako, kakrina je b a,
,... ker nipravil razlogov za njcn obstoj,je pa vsaj en razlog za odhodiz njc- u, da
i- Za pflhodnost v njej iiveaih popuiacij Ze s tem, da jih loauje od dogajanj zunaj
_.: \imi i1o za to. da bi sc lem dogajanjem podrejall, ampak da bijih upoStevali
- :rrskali inleligenrne odgovore nanje, kar, dcnimo, gotovo nr brlo povsem
- . ntriano ,leviaa$ko ( anticvi opejstvo z govorn isk ih tdbun ,bozurskc rcvolu cije(.
e
nesvobodne
zd rehritr. v slurhi idajltce,
.atademstih,neintelektual.jhin.esociatnihinreresoy),t"p.".,*-"f,",,it",,*.i1t"*r"*,
Ta boj vseh zoper vsc jc v rcsnici upriTarjanje libe.alizma. tisto, kar sc bojuje
nanlrea niso posirmezniki, ampak klientele Grc za razdelitev na skupine p.iv.Tence\
posamez h ,voaljlnih oseb(, ki se le rcdkokdaj ujemajo s lakimi izrazitejSimi ,idejnimi
specilianoslmi, sc pa skupna ideoloska ko n stituciia pokazc tist1h1p, ko sebojuloae se
klicntele sooaro z nekom, ki zares ni iz ntl\ovega sveta Takrat zelo kmalu sklenejo
premirje in zavezniSwo, ki vaasih t.ajala dlje, kakorjc potrebno, da se tujka znebijo
l'aka zavezniSlva se ne sklepajo zgolj v okfllju liberalne ekonomijc in politikc, anpak
tudi na inslitucijah, ki bl morale biti Zarisaa rellcksijc in odpora zoper spontarre
idcoloike rmpulze. v naiem primcru je dejansko slo za konllikl mcd skupino
intelektualcev, ki so se distanciraL - peticijami, ki pdnasajo )zunanje
in to ne zgolj s
rcakcije(, k1 so na p.imer okoli S SIapSak )v teh enajstih letih naredilc vsakonlr
prepoznavno lupino neodvisnega intelektualca, ki sc mu povsod po svetu dogajajo
podobne stvari (rL Zmaga zagovornikov mtelektual ne, se p ravi lbmativnc in znansficne
institucije na sciah senata ISH je bila v pravi neoliberalni, sc pmvi, totalitarno sleparcll
manin, znani ne zgolj ir sodobnosti, ampak tudi iz Tgodovine totalilarnih pohodov
na oblast, sprcmcnjcna v poraz s pomoajo serije lalsilikacij ln malverzacij
I Svedana
Slapsak, na primer. je glasovala za svojo lzvolrtev 7a )osebo v l-unkciji dckanjc( po
koncu ncsklepane 65. seje senata ISH ,na hodniku(, kakor pravita sama in J Justin:
66 sejaje bila nelegalna zaradi ved razlogov, npr zaradi urDrpacijc vodenia scjc na
podlagi ponaredbe glasovanja (omenjcna koridorska rsamoiTvolitev( S Slapsakrr),
zato, kerjebil naprejSnji scji sprcjctdogovor o izredni seji. na katcri naj bi prevcrili ill
ugotovili, kaj pomeni dehvni sta7, in legaho moznost za doloaitev osebe v funkcrji
dekana/nje, senatorji pa smo d obili vabrlo na redno sejo z dnevnim rcdom, za katcrcga
jc bilo vnaprejjasno, da ga ni mogoae izvcsti, zato, ker nibrlo zapisnika p.q(nje seje,
kar ie potrebno za izvcdbo rcdne selel ker ni bil opravljen korcspondcnani dcl
_,.klepane 65. seje (J. Justin v cirkularnem pismu, napisanem kak mesec pozneje, da
_ rcbi in drugim zagotovil, da ni narcdil, kar je narcdi], trdi, da le z naknadmm
. trrovanjem S. Slapsak bila dosezena sklepanost seje in da nadaljnji postopek ni bil
,:. potrebcni kerje ta gospod bil dolga lcta dkellor mziskovalne mstitucije ir celo
::.i \. d dekanaISH,ie ie zato tako proceduralno Susmarstyo neodpustljivo: seja se
: i(onaala brez navzoanosti S Slapiak in vsc, kar seje v zvczi s scjo dogajalo od
':ioda senatoiev iz sejne sobe naprel, le bilo ko.espondenina seja, S. Slapsak je
::rlj inela moznosl odgovorili na zaslavljcna rprasanja prcj kakor drugi odsotni
<:]aloii, in aeJe odgovorila zgolj na eno po krivdi spraSevalcev. bi morala to urejati
: :jminisracijo ISH, kijijc bila inedba korospondenanc scje nalozena, tako pa jeto.
r:' se le zgodilo, sleparija); ker r brlo prip.avljenih pravnih mnenj o postopkih in
.-:riiih v zvezi z zadolzilvijo za dekansko lunkcijo v dasu intcrcgnuma v pNni obliki
!:ior je brlo dogovoieno na prejsntl seji in ki so bila navsezadnje razlog za sklic
seje. kar je v svoiih sicer ne posebno fokusiranil inlcrvencijah omen a tudi
-_.Jne
,:_.r \odeaa( S. Slapsak kot nekaj, v kar bodo prisilili - kdo ti oni s lako oblasljo, se
:.r ieji lakoj pokazalo ljudi z drugaanim nncnjcmr!) S SlapsakmJ Jusirn sta
,r :rala pdzor tolrnaaenja teh mnenj, kl lih ni nihae videl, pa ie nanasala so se na
: r o kaleri senat na prejsnji seji ni nia ne sklcpal ne sklenil Namesto tega paje
-:r:anji v d. dekana (k1 bi moral svojo funkcijo opravllati do regula.ne ureditve
: :1ema z izvolitvto dekana)oblozil mene in drugc kolege, ki smo trenutno bill broz
L:_tenega delnega ali polnega rcdnega delovnega razmera z ISH, ki daje po ZakonD
-::r!nih razmerjih in po Zakonu o zavodih in po ,konzultac!1 s pravnikom( (bre7
:- :.r ) pofebno za alanstvo v senatu (karje substancialna neumnost, ker ne pfli ne
,-= rakon negovorita neo senatu ne o visokoaolskh zavodih), da Skodimo mstitucrjl,
::1leyamotransparenmoposlovanlemspoitovanjepogodb,kisojihnekaletiizmed
-i :rdpisali s tujimi l-mancerji (ti sevcda ne poznajo tako posebdh in lotalnih
r ; r\nh( mank, kaksne goji dlrektodca ISH ob podpori Upraynega odbora in
: :relaterii senatorjev), in da imamo na ISH enakc pravice kakor pivci. enkrat
_ - irugia kave, tam v bileju aez cesto.r5 Nekateri izmed nas so bili sicer prav tedaj
. ::-. da sklenejo to deloYno razmerje, ajihjc mirilo, vcndar to ni nalpomembnejse,
_ _ najpomembnejsl pmvkar n-tia odhrti kamen modrih organskih inLelektualcev
_: rrralizma, najpomembnejie je, da sc jc pokazalo, da )kolege( moti prav
::-.3loostr6 kot pmvzaprav edma doslej znana primerna oblika kolektivnega dela
- =-ia Sllpiak: , Ne, vi sle zahtevali pravno mneni e To pravno nnedc vam zdaj beremo, ker
_ .r imatc pralico in dolZnost, dd galosluiate Enostalno!Vi morate 10 rosluSaLi. saj ste to
. asked ibr it ( lz )Zapisa nelesalne 66 sejesemlaISH(
: : . zapisano v ,Zapisu neleEalnc 66 seje SenaL! ISH( 17 lebruarja 2004: El ,ekatere
!::gazaplsavTalaKrambe.eer,Alpendixkalantu,Ling!aISHImpcrii(vD.iaujoaiitevilli
- .: ZS1
' :, Kounl,,velike skrivnost nath mojstrov:Xraika cmosrafija ckscso! na ISH ElemenLi
' :.. .. ekadcmskesa kuloarjar v prii:ujoai itevilti,Morib4a 7-.t4
_
irClPiereBourdreu,,Lesapparatchiksdelarechorchc(,(1-objayalE.maja1981),Actesdela
recherhe en vkncd saciaks - S.i.r.e, it, 141 - 142, marec 2002, st. 8l in 8 3, slov p.ev ,Aparataltl
razislovada( v pnauJoai itevilkl M.httotjd ZSA
rsJureMikuz, nelEalne 66 sjsenaLalSH 17 iebruarja 2004(
$Jrnez Jtrstin: "Zapis
Glelte, pNo ln po moje rajpomcmblejse pojasdlo, ki bo tule k malo tako sLabe
volje lolzroailo, najbrz,je naslednje V tjle sobi zdajle,n tule - na sestankih te irititucije se
pojavljata dve v6Lr tudi:eni, kj so tukzj r sluzbi, ki jmajo delowo rimerje, in eni, ti delovnEa
razmerja ninajo ki so zuanji sodelavci in ki za t, hlio oDravljajo slonNe Zuhdhji sadeldri ki
sov sluibi v drug,h ustanovah, Li so ned drusintudl konkurenane ustanove Dobili smo pravno
interpretaciio, jaz sem s konsulti.al s treni pravniki Od dveh imam lisro pravno mnenje,lahkojih
dobrmo se 'Fkaj jr nr \4r_ .rrNa /a solsEo. darosr ir spoa
t.l
Jituz Justin: L
ia zadevaje takinale, glejLelKolesi - nekatori od vas tu nisie v slutbi Ninaie
delovnesa razo erj a vse lravlce vodenja in upravljanja inslituc,j rzi.ajo, so del Lako imenomne
delovnGlravne pmvice, lairajo iz delomlh remerii vi st zunanji sodelawi aet nten tule Braco,
kena: vi nimare pravice bi[ alani sena ta! Nimate pravice ] n zaradi tega donaevam. da bo paa
di'etbnca v2losravila zakonito sta.je
t. l
J{nez Justitr: To,lar seje do zdaj dogalalo, F bilo nezakonito L.judjc ste zunuji sodelavci lnftirura
za hunanisriarc studijo Delate po posodbi. ae sDloh taj delatel Ninate enakih pravic kot iisti. ki
imajo delovno razne.je lot lravl vse pravice upmvljuj, in vodenD izvitujo - so delovncDGvne
pravice Poles tesa, Bftco,je ie io:tisti, ki iiajo 10 delovno rznelje, seveda lmajorudi
odgovo.nosti Vas n,hae ne mo.e pos taviti ra disciplinsko Vas nlhac !e more klicati k odgovornGLi
-:.. ru.Etnt ?alawnk, kotk ?azinhje k nezuk.ritanu tu onju Prcd zurdtjini satletati tin,ktot
trjo N sne tuzslinjdti, ketjt b zlorubo sluibenesd lala:dja TUF bil solor o Lom, da bt norali
_- <_3ru razgnnjati poslovdi tc hiae Ne sne selSe zlasti se pane
smc, tror ia senar nivDo
: lutrkcjjah, kijih opravla Do Staruru tu Ustuovlcm aku, nrma predlide.esa upnvljanja, ae
! : -r spomnim, s linmanimi zad evami Tenvea izll uan o izobrazcvuje ln raziskovalje Na se. a tu
.!::r.mzgrinjaLiitev'lk.ra2endad6!oStatutumlenjekfinananemunaadupokoladnlbilarci
-: r Ir rorivi k nezakodtcmu ravnarju, zadnjia izreaeni s strali koleeice Sumijeve in mi kot
.::..iiv ler hiii Su,nijeve re moremo dati na disciplinsko na disciDlinsko komisijo priiayiri
.rd Justin: I'].eprosto povcdatro, nlmare statusa tu in nima@pravice voditlin upravllati te hiie h
: _.dnji$nat, donnevam, da ne bostcvca povabljenl Zelo enosLdvnol
.:dr: Jlstin: Tu zuna,r.i1 sodelarcl os.oiaLe obsroj te hii injaz dolrnevam, da vabljeni ne bosLe vcal
,:- . i\aa hthdta n :l Pteprosto povcdano
DE J ddr: ts.aco, ampak ti nimaS pradce klicao na odgolornost oziroma na io, kcr ri rTri rrl ,
,*: Jtrrin: vmjslabiem prineru bo t.ebaseveda poklicat policiio i, odstranh liudl, ki ne sodijo
ry idd!: Tr si zunanji sodelavc lako, tol so vs,lanle v rlstem bifeiu, li jmaio cnak srarns kot ti
-- - _:i3lno gleda.oje lako
.-: JNb: Drueia bo sejavdrugadni zasdbi
:.::galne66sejesenalalSH(1?februarja2004Cirlularnemupismu,kjeajeJJustin22
.,-_.!:.\ilnasposovarekolegicei.lloleEe,sopozna,ddjea1tornedtenodkrllobsLoj
- ::- :.\r!a zakora o vjsokem solstvx: najprel louauje vse naslovljele o tcm, o acne. smo sa
- :-.L::ian loskuial inlomirati . a nelcsalni 66 scji scnala, raro Da izvede hotuspokus z
- loloailiv aczi z vodsrvenini lunkcijami oseb, ri .iso v rcdnem delovnem ra2ne.ju 2
-:rnalb,nuonrogoailsprenonitimnenje,ncdablsevidelo\tednojeprebrali,aerudijc
_ i ,r_nno mnedc postavLja vloso ananjih sodelalcev Dodvprasaj (scvcda samo kar zadeva
- -r. .o do sodelovanja p.i vodenju i! llravljanju zavodov) To rne spravlja v zadreso
_:.tisp.avljarivzadreBo!asejisenara.kakorjeoillnoizcirjranihodlomkorzaplsaoryel
I i .. sorsre nrnogi zunanj' sodelayci tliualcsapomem za fakllteto in lmajo/imare preprosro
: _ : :r --ge 7a ra^oj talultctc Obslol delovnesa razne.jaj ial odviscn od velikesa itevila
dejaynilox ki jih pososlo ni nogote nddzorovati Gicl) Kcr bon od tu dale na osnovi posovorov s
lravdld ln njihovth pistih m.nj spfrloral na naain, kr meslomarudi meni ni posodu, boD
vpraia.ja postavljalvvlogi hudiaevega a{lvolata ae bo fakulreta m osnovi Drahrh m.eniukreDala,
(nel@ ohlapno pojmovanje provdh obligacij, kaj ne? D B R ), bi po mojem mnenj! to morala
stonLi ialo. da sevlosa najponenbnejsih zunanjih sodelavcev pri $rckomem odloaanju ne bi
zmanj laia Pravnik je ze naltdza I Doznost, kako bl se ro dalo sro.iti ( Je iudi on scle po fanoznl seji
opa2il, da obstaja tudi trerji zakon. ki nadgrajuje prejinja dla? D B R) Fakulrera Da bj naibrt
morala tudiietiti k tenu, da z vaino najlomembnejaih 2unanjih sodeuycev stlepa odi detovna
raznerja ( zunuji sodelavci pa so si oa,rno aez noa p.enehali zcled, d a bi imeli s to larulrero
kaksnokolirazmerje,kajieledelovloDBR)Samsbompnzadeval,danmlravnalogilG(sicl
Zdaj bo pa pravo krivo za lrlvarne sDroyosti in neumnost? D B R ) ne bi vsillia nobenesa iosesa
mzloaevanja v smislu zaposleni/zunanjl ( to je J J ze kar dobro oDravi I in se mu nj vea reba rrudfti,
D B R) Prepriaaliso me, da se tenu lahto izosremo, hkari pavceloti sledimo pavnim
presojam ( (l tudl Tala Kram berge! ,Appendn ad Llnguam ISH Impeni( vprjaujoai Stevilti
4r
Bila paic na nelegalm 66 seji, kijoje,vodilar, v,lradneh( zapisnitu s re sj sicffvodi
sesranet, a je.avedena med odsorrinl
rr B Slapsakjevnetem nane naslovljenem
elekrronslGm pisnu trdrl, da Taja Kftmbcrger [vpismu
neomenlena drugaae takor v dvojiri, ,vidva(, torej brez imena, k r jc stalna korespondenrova
pmksal injaz korakava )lreko irupel doncdavnlh podpornikov( (E-mail 24 naja 2001) Osebe,
t] v res'ici korakajo aez rnpla, so seveda v .esnici aisto druee Le kd o neh le bil me,l Tmerju.jcm ln
kombinirmlmi izlivi lopoumnosti, arosancc, rukazovanlen moai,alia.se( mcd administracrjo rn
,kolesi( in ob nskuDulozni asislenci nove,delta.je( d./a.rD preenan iz inst,tuclje? Kolikormi ic
znano, totri bila $etovno znano nenelno lrccanjana S SlaDiat Odlomki pisem so objavlenl v Taja
KJanberger, )Anpendix ad Linguam ISH Imperll( v p.iiujoai itevilki ,Mdrno4a ZS4 Ta Dhna
imajo eno kuriozno posebnost v njih so dciania, !o$opki. mnenj a in ugibanja zakoncev Slapiak
kralto in malo pripisua Taii KJamberAerin meni
odpora, uveljavili idejo, daje nJihova zmaga neogibna, pridobili odlodevalce za svoj.
shar, prevzeli ideoloski nadzor nad glavnimi stranlani, ustvarih raznere j av[e nemoe-
vkljuaili uainek libemlnega zatrkaln*a, si priliaili 'globalizacijo' in odprtosi pro'r
svetovnemu prostoru, zmanjsali davke, da bi poveaali primanjkljaje, uporabll
primanjkljaje, da bi spodJoalh soculno drzavo, v slehe.nem izmed svojii ncuspehol
izb$kali nespodbjten dokaz, da'reforme riso seglc dovolj dalea .. L1bera1cl s tal.
podrobnim nadrtom poti aiso imeli aasa za postopanje Le zato, si lahko mislimo, d2
so se naslllrhali, ko so tako pogosto poslusali ali brali kategoridne napovedi'konc.
ideologij', zagotovo burkaSkev kontekstu metodianega raziirjanja doktrine, kije od q
zhtaz'edmomoTnopolitiko'[..-]LiberalcipdvsiljevanjusvojelilozofiJe so mauna.l:
na trg (idej). Po nekem pomod ku Baryja Goldwaterja je bilo bolje, da so i.
navdihovali pri Mao Zedongovem navodilu: 'Dajtc mi dva ali tn lJud1v slehemi vasi
paseje bompolastil'd! Nlsejmposrea oobp em poskusu. Toda on (B Goldwater
in fljegovi pfljatelji so zmeraj pripisolali ve]ik pomon ideoloskemu spopadu od bllu
ki ga je izvaj ala pesaica inteloklualnrl mrlitantov, k i naj bi jih nato nadomostili tisti. t
jil je Friedrich yon Hayek imenoval )poklicni idej mesetail(,tose pftvi, )aasr tarll
profesorji, ministri, predavatelji, propagandrsti, tudijski komentatorji, pisatelji
kankatunsti in umetniki kivsi lahko postanojo mojstri v tehniki preflasanJa dej s.
pa v glavnem amatedi. kar zadeva substaflco. kLjo prenasajo.(rs
Znanstvena debata navzlic videzu z idcjdm mesetarstvom aima velilio skupnega
Ce gre pd obolem za izmenjavo, pa so okolisaine, intence in substanca teh dveh \..s--
izmenjav povsem razliani Mosetarska izmenJavaJe redukcita vsega realno obstojeiegz
na abstakcio, kr1ma pretenzijo blti univerzalni ekvivalent in ki nadomosti, sc pra\i
odstran i sleherno su bsianco Znanswena debata med zmnstveriki pa pomen i najpre_
to, dasc dogajamedludmiz znanstveno kompetenco, ki ni stvar mnga, ampak znanja
in inventivnosti, da sc potomtakem dogaja znotraj meje, ki jo lahko imenujemc
cpistemiani prag discipline, in ki zarisuje znanslveno polje, kamor dejansko ne more
nihae brez kompetence posamezne discipline, m aeprav zlasti pri d.uibenih ir-
humanistia h znaflostih cela mnorca )obaih intelektualcev( meni da se lahto gibljejc
po disciplinskem podroaju, ne da bi si pddobili kompetontnost oz. prestop[
opistemiani prag ahsciplrskega polja s pomoajo dejavnosti, imenovano znanswenc
spoznavanje, se v resnici nilae izmcd njih ne g1blje vpolJu manosti, ampak v njego\:
tr Rick Perlstein, aer.. rrE ,9am Ba Gddvatet ahd the Uhtuakihs af fie Aneti.an Consensus, HjL
r
and Wans, New York, 2001, str 472-471
ar
hw
Friedriclr Auusr von Hayek, tlhe lntellectlals and Soctalism\, The Uniwsitr ofChicdgo
R.vrd, Vol 16, St 3.1949
bolj ali manj mimetidno teatraliani simulaciji. In ker to nekako vedo, raje odpravijo
znanstveno poto skupaj z n_iegovo altonomijo, kije za znanstveno disciplino .ordicrb
sine qud non, kakor da b1 priznali svojo nekompotentrost na podroaju, ki mu
namoravajo gospodovati. Ke.je bistvena sestavina sleherne znanosti nlena zavost o
njcni zgodovini v zanjo specrfidni obliki, 12 katere izvaJa knterije svoje znanstvenosti,
doloaila svolega polJa in habitusa znaD stven ikot j e zanesljiv indikator neoliberalnega
udara zoper znanosti kot interprctacijc sveta in elementa raclonalne kullurc prav
elimmranje zgodovine To eliminiranje se v najbolj karikaturnih verzijah kazo kot vsi
mogoai in nemogoai konci (zgodovinc, ideologil, aunosh), kr jrh mzglasajo osebe
brez kompetenc, ki same za ideolosko reprezentacijo nadomeadajo znanstvcniko, s
svojiD delirijem pa znanosti. Pmv zato jrn je tako v neoliberalnft kakor v drugih
regresivflh hegemonijah zagotovljeno mesto v upravljanju z znanostjo in iilanstvo v
ustanovah, ki za ideoloSkc kolportedc in njihove naivne odjemalce nadomesdato mosta
znanstvefle m kulturne produkcijo, denimo, v akademijah znanosti in umetnosti. Kljub
remu, da je meritokratsk tcater bil in je Se del druzbenih reprezontacij znanosti in
kultule, je le redkokdaj zares odpravljal druzbena mesta znanstvene in umetnostne
produkcije, skusal jih je Ie narediti aim manj vidna, ker so paa te dejavnostl soaLle
med 1jsto, kat appAe les bou ryeoi.s. Z neol[ba"alizmo m pa je d.uga ie. podobno, kakor
je bilo z nacizmom in taSizmom: odpraviti hoae slehcmo druZbono podroaje, ki ne
rodi v njegov mentalni registe..a'
Ni mogoae, da bi sc razpuSdanje znanstvenlh polj, odpravlJanje habitusa,
Epuhtevanle pravne ddave ie preden se je zares vzpostavila, vladavina klicntelnih
llik, polurbanizirano lizunstvo, tradicionalno na glavo obmJefle heftrhije vrednot,
povzdigovanje inkultnosti m provincializma v znaailnosti nacionalne kulturc in
nacionalnega )karakLerja(, mz sajanje neizobrazedl m nekulhvianih ,eLt(, sestavljen ih
rz suburbanrh povzpetnikov, obujanje nacionalizma druge polovice 19. stoletja in
njegovega izrazja in Ze zdavnaj v katastrolah preskusenih )argumentov(. dogajalo
tako, da se ne bi poznalo na obai kulturi in tudi na kulturi tiste skupinc ljudi, ki bi
morata v normalnih okoliSainah biti nosilka L:ultume porabe na najzahtevnejsi ravni,
se pravi akademikov m univerzitetnikov, a se tega tukaj bodisi ne zaveda, bodisi ni
zmoina identificirati elitne kul[ure, kaksflo poznajo v drugih okoljfi, muporabljaza
svojo statusno simboliko njene najbolj mediatizirane segmente ali pa opusaene oblike
nekdanje popularne kulture Zgolj kot ilustracijo omenjam ceremo jo, na katei naj
b1 Unlveza Llubltalri izkaz ala svojo onikanost in kulturno raven: slovesno promocijo
v
novih doktorjev znanosti To omikanost in kulhuo res izkazuje, ajetaka, daje alovek,
i sc po sili ruzmer znajde na prizodsau, tudi zamdi samoumevne neumnosti vse
' ::rr Bou.dleu, )La cullure esr en danger(, v:d., Crrrplrr r, Rasons d}gn,2001, str 15
. rii\!ado Kottrik, ,Miti, la buji, hipokizije i, drugi problmiv znanstvli polititi in r
--j:c.:r natusu znanosti v Slovenijir pflsDwek t ant.opologiji zablodeleea sveta(, Dairrslrfrp
---: - \r(l. sr 48,2005, srr 65-92
MonitorZSA vol.Vll /no- 1-4, 2OO5
320
MONITOR ZSA
lthemenin:
zadeve, nekako v zadrcgi, pribtzno tako, kator da b1 pri sogovornilo, ki
zagovada pokonaoo drzo, opazil enomno grbo Enkat sefl bil priaa nchoteni :
izredno komiani koincldenci med glasbenim programom: kvartet ali torcet pevce\ z
naravosloino tehniane ali veterinarske fakultete j e vavcto prepeval o pastifcu, ki pas.
ovce tn, dva izmed doktomtov pa sta bila na empriaen naain posveaena stresu pl:
kravah in poautlu koz v daljaem obdoblu in eden izmed mentoiev je nekaj bledel c
indilshl svetih kavatl kot dokazu za prefuanjevalno pomembnost n eka, seveda brez
kanca zadrcge m zavedarja o tem, da brez sleherne kompotence I omasti po podroajE
religioloskih Studij, antrcpologilo, zgodovino in soc1ologtjo.rr Na neki drugl promocij:
je mlad pia st, Student Akademijo za glasbo, odigral dva stam )ilagerja(, encga i7
ZDA, drugega iz zailettov samoupravno socialistiane ueditve v tej dezeli Gre zz
globok izraz lokalne unive.zitetne kultllre ali za nezgode in nezgode )fachidiotske,
mzhalce L:ulture, pa ne dolavcev m kmetov ali obiaalnil .okodelccv, ampak lokalnc
elitnih provincialnfi in arivistianii tehnlkov in ekonomistov Kakorkoli Zc, ali tri
najveaJe pon izanje za osebo, ki le orudit, manstvenit in jntelektualec, da je potisnje na
v situaciio, v kateri sama prispeva k uniaevanju svoje lashc discipline, ko se je prisilj ena
prctvarjati, da z zanimaniem poslusa neizobrazena m leinteligentna tesla, kakor da
lahko sploh imajo kakorkoli relevantno mnenje o kaki znanslveni problematiki, o
katen ali nimajo najmanJsega pojma, ali pa ,informacrje( arpajo iz tnuahlh m
sekundamih virov, zgolj zato, ker imajo pozicijo v birokracll kakega ministrswa ali
mod dosmrtnimi abonenti kake odveEne komis{e? Ali ni najbolj destuktr\,rlo, pa ne
zgolj za manost. pripisovati kompetentnost ljudem, ki nimajo kompetenc, pa niti ne
vodo, da bi jih morali 1meti?!8
1?
Cl mojo slrcmo itudijo ,Kdo bo dajal nalose zndnoslt \ P BonftiI, znunan a zhdhasli in
..1/ebir,.r4 Libe.alna akadenijd, Ljubljan a, 2001, str 25 o! l9 Kar pa zadeYa kosrmiranje
d ostojanstvenikov oz njih.ro hisean uhtlome, ki )o v cil,rani opombi oneniam, noram pnshvlti, da
sta Da ISH najprej )usranoviteljjcd( Neda Pason, za njo !a Svetland Slapsak pozndem, iepruv
nekam zloslasncm naaelu )joi stanje ijos leps (ki nam ze!o Beh rulianih prenovah Ljubljane v
njeni novjir zgodovinl re more biti t!j) hotel uvesti takina intatia aneticae fidi n ISH Zda: zd
njiniseznanila Bralec, volvec nisla povabljena. naj sama presodita , rsumente neke-
a1'rorja, ampar naj se od nitl odvrneta, kalor se odvrnemo od greha Profilakria.:
cenzura. ki sesioji iz tesa. da jemlje spostovanje do avtorjev, ki so nevarni za ve..
namesto dabi onjih razpravl.Jrli; da jih uvrsri na indeks, namesto da bi jih zarnilii.il
famtrzira bralca, namesto da bi sa razsvetllr.
V N.)vi cenzun Qd nouwlle cnvre) sem hotel prcuaili irl bralcu predstaviii popol:
dos.jemetod in stratagemov te nove cenzure v doloaenem primeru. danes,vFrancli '
Codex lustinam
U.edniski odbor revije Modtor lS//, sesiavljen iz riajiih intelektualk, dve izmed
njih sta zasedali najbolt odgovorni vodil mesti, je imol opral, ti s precej arhar llo m
prepoznamo obftko cenzule, ki j1 J.-F Revel pmvi )predhodna cenzua(, medtem ko
je ,profilaktiana cenzula( nevarnih attorjov in nekdanjih sodelavcev pri pddi stekla,
in to ne zgolj v lokalnih razseznostrll Kakorkoli Ze, ta uredniski odbor ni privolil v to
pohabo hje v skladu s temeljno drzavljansko (in drzavljan/ka ni podlorrit/ca take
aL drugadne monarhjje ali oligarhije, temved nosiloc/ka driavljanshh Drauc). alovesko
(alovek kot generiano bite. ki se rodi svobodno in enakopravno, po defiflciji nr
beneficient takrh ali alrugaamh deJanj usmiljenja, tolerance in popusdjlvosti, ki mu jih
obaasno naklonijo uzurpa torji druzbcne moai, temvca nosilec pravic, ki mu pnpadajo
skupaj z njegovo aloveiko naGvo) in znanstveno otlko (ki ni etika hlapca in gospodarja,
temvoa odgovomega spoznavanja resnianosl brez obzimosti do predsodkov ter osebnih
rn skupinskil aspiracij, ki sicer obstajajo v druzbl) cenz.uro zalrnrl in sklenil izdajati
revijo v drugem okviru, pri iemer je senat ISH izvedel tsto birokatsko figuo, s
katero so se seznadli liudjo, ki so hote]i izstopltl u nekdanje Komudstjane stranke
r r:na
Zveze komunistov: stmnka izstopa ni vzela na znanje, prenehala pobrarl
. j:rine in usta\rla obvcsdanja, paa paje pflredila eksorcistiano seanso, na katcri so
:.:.- idgmatizirali, izktiuaih ln v aasrir trdega staliruzma izloaili v kaznovanje )posvettu
_ L.blasti(kakorpriintviziciji Potem
koje uledniiki odbor rvor?rord 1SA posta\ il
.:_:] tloje ullimativne zahteve za urcditev financiranja in prcklic cenzure in te
_ -::\llenidatumzaizpolnitevZemin,setazanjenizmenil,paapaJeLdalsklepo
:._ihanjusodelovanja,skatcrimsejeodreteltudiustanovitcljskiminadmitxsrra
- :r pnstolnostim nad revijo.jr
:!IilLrcijo so skratl(a zapustili sodclavci, ki so ,Skodovali( ISH s predavanji, s rem
j- gtr rsranovili in ga vcil kako. desetletje vodili in uveljavili, z vodedem in izvajanj em
: -, iii}Iprogramo\ mento$tcv, zucjanjem reviie, klle dejansko izhajala (v naspro!u
--:::l srarejso rel1jo ?f?or, ki so jo )urejali( dlani sedanje ekipe ISH mjc s teza\1.
- r:la nekaj napaberkovanil Stevilk) in pisanjem v to rcvijo (ki si je kajpada pra\
. r:r te dejansko izhajala in ie izhaja z drugimimenom5i - nakopala Ze omenjeno
. :-, !riano prebarvano cenzluo Janez Justin je v okoznici, ki jo je razposlal po
': ::r nr 66 sell m oditno po 7a spremembo dcjanskem konzliltianju pmynika (alr
:. r r porem koje napo sled le ptebral Zakon a so*em iofutux), o svojem zmeqanlLr
: -:rro1 in slepadenju s sklicevanjemna Dzalone( in naposvetovanje s pmhikom
-: r \ edatizgolj to, dale znova govoril s )pral.n1ki(, kipa so mu tok.at sicer poud
-j= r7o. a so odkdli ludi naarn, kako se zakonito ne bi d.Zali zakona (Zc na seji te
'-.:opazil.dagaje)zaneslo(),danastopakoLad')ocdtusdiaholiinnego\atiteea
-' ::rrlr rpd.! o ponarejenih zapisnikih obeh ,prevratnih( sei in o nenavadni
:::,rana.ubnka,Objavanekarenhdokunrenrov(,roakat:'tzntsati^taM.nitntjatSH.\
- .: : .i ilkl Molltorja ZSA Da seje seratv inenu ISH odpoledal sleherni povezavi z re\!r,:
,_:. r zdo. ke je ISH lravktu zdal stevilko sednesd lelnjka Mornozn I,tC i! s pnsvojjl 6
_- . _.ir karere lzhajanla sedanja ekipa ISH ni nc omocoalla. ne spodbujala, ne podprla in .r
,:rinnlemOdsovornaDrcdrica,roveca(MonitorjalSHjMajaSunalaVedenjskiyzok:
, -::rlnreeriranvlokahlkolektivnilsihizem,dajemogodepomisliiicelonaro,dajemol
. : . rr .zaja dekaia, tra kateren sen poiratillea kakor dcscrlcrje, brez kriminatnih .aTtosor :
' : .:_rdne mrenzime sonje s konstruiranjcm kivde (razen re.jetno v krosih rcsorneca
i . . li ie ji h je po vscm ridea na skrivaj udeleieyala dircktorica Bac in (atu arrala op... z:
r :.: ., polz.oaii pfl,kolegih( prazrino, ki sojo polnrli z obrekolanjem in nelasodnosrt. r!:
i - r lo ldhko p.es[ k dejanjem
' 'Ztl lza z8odovinsko, socialno l. d.uge Mtropologije), tijo,rdaja dru<tvo ?io?os R+.L
":-:\:LluTneolibralnlmiinklerltainimi(todvojejemanjvnasprotju,kako.brse.e.rara
r . .. n u2lvalcem rdeoloikih ruhajanj) pojmovanjl rnanosti in N pomoa o kole8ov" z lSH -
. "iancimnr v obseeu, ki bi bil Dotreben za normalno delo, karje pn2adelo rjeno rehnian:
-:: _.(.le ves aas brld na vrhu kakovosil vsa v reglli (Srednji Eyropi). sevcda ae katolonr i:
, : ,i i Dodrepriitvom in podezelsko osnovnoiolsko oLlko Temu pnmerrole v rujini
' : _:::es ra,n, kter se ukvarjajo z znansrvcno produkcijonr karje.ujen
deltcprodukdle !
:':l,sijo zna.stvenlh korcepc! 1. njlhov'h orolrj
- - ie .menlero crrkularoo lismo Toda solvse 2godne naiega Kljukca (bdron von
, - : :: te najbrz lrcparetiaro)je rale:alije.es. kar pravl, da zapoveduie zakon, in ie Docm
Monitor zSA vol- vll / no. 1-4, 2OOs
324
MONITOB ZSA
okolisaini, da soju sprejeli tudl taki senatorfl ki na ISH niso stalno zaposlenl v nobeni
zmed mozfth legalnih oblik redne zaposlitve, ki veainoma na prejanjih sejah niso
bilo navzoai, pa nti bcsede. Sedanja ekipa na ISH je v nasprotju z intencami same
instiiucije - k1 pa so se z dejavnostjo )ustanoviteljev( in glavne tajnice, nato direkto.ice,
in ob vsaj tilem soglasju )molaoae vedine( kolcgot kt so hoteli aim manj oskubljene
dohodke, nepa altermtuve obstojoaim institucijam, dedalje bolj umikalevozadje -je
ob vsaj na videz popolnoma cinidnem, v resnici pa nerellektirano nesramrem. za
cloveilo pamet ,/aljirem. predv\em pa korislolJUb0em sllicevanju na neko imaginarno
in moano konvencionalno )levico(56. izrabila razmere, kt jih je hkati v neol iberalnem.
nooevangelizacijskem in oblastniSko resentimontnem duhu ustva la dr:avla
admmistracija l1a podroaju znanosti, mzskovan_ia m visokega iolstva, in to v veliki
meri v flasprotju z zakoai, ki jil Je izdala sama 57
Na po\rsem eklatantno nelegalni 66. seji senata ISH so )pudisti( ostali brez
argumentov navzlic medsebojnemu )akademskemu( laskanju ()obdobje nove
vlj udnosti(s8 ipd ) in navajaflJu napaanih argumentov iz SuSmarskrll, ao sploh kakSnill
senatlSH od vsesa zaderka ali luj od sprerelja neimcnovanesa zal<ona naprej lezakonjl skupaj z
ysemi atd, srlopi, maglstenjijn dotto.aLi, tudi doktoratom
lEdsednic upravnega odbora ISH? V
iem Drimeruje indulsonca, kjjo rozkaaje v cirltularki, ,eodgovorna, saiDodatisuie nezalodto
n.'jcin'ud,^,ihodnimm"gnrromrdo..o,reone/asora\;Jdro,etid\nj cefl,firoro\. r e na,
zatonu, ki lokiva visoko iolsrvo, ne!,ise da o tem, da bi moraljsenarorjj biri zapostcniv
visokosolskem zavodu senata, ratcrega atrni so, poihj sej na nelesalni 66 seji senara brozvednosti
sopiril ali!a laeal in tosa nitl r ctrkutenem phm u ni lrjznal Le kdo nekj ogroza,hiso(?
5i za
katem seje najveak at izkdalo, daje idontiana.azpadli federacri, kd je v dotoaonih
monenlih in v doloae.ih kosih Drjlasato konsu - nikoll, prav.jkolt ni slo z, rdefiniciio levice in
/anicno.r,uIr-nomeio,nu\i.po.rmud j.'- nFotiberdtnr dFoto,rr \o-jua,ruri pmv.".ooe,
obe sestavid danainje ideoloske hesemodje so,reviaarjt( dojemrli kor na.avno dcjsrvo, s karerim se
la hko oko.istijo predvfm na stroike ti$th, ki so razmere poskuiali bra ti
na zgodovln skem ozadj u Ni
se potrebno niti slnievati, Iaj je B Stapaak nulil, ko jc v 2e omenjenem ? u a,tu rokel, da je
koi
)kitia!1 inlelektualcc ,drz,,o leviaa(. le pdlomnii bi, da niii iu rj nia podarjeno in da jma
leuaareka eksisLenca botj nalo srulncga z gibanjem v okotjih lokatnesa esrabrishmenta in mediiev
Da Slo\e- i" niri.u "aldc-eJe, da sudr \ .<_prno . -duic t\lrhi d,rav. \rer'\w
/a kon.:renrne renetJte drldhe in druer. oot"L med il' nFpr e pu,ri. Jahoi p" nd , itor ,;
nemilosl p.epuiaena njihovim nanipulacija m, jo oaiho te iz hiLrega Dregtda znanslven lirerarure o
lem pmblnu .} poles celc vrste alukov Piera BourdiNja, zaaenii s alankom ,Bisrvo
reoriberalizma{ ( v prevodu VtadaKatnlk^. Monitat ISH. tv. it. 1 4. str 299 - 1041 oz r iTvi rnit n
(L esenc du nddiberalism ct da kntile La Misire .lu tunde. Beda
seta, ir aieluilr btjiailh
-de' ce\ IouFdPintd.Ja.J-e,a BoJreres\o t oicJ \\rcq-an.. . \enpr SergeH"tmi./, E,a,/
botul en anare. Patiz, Fay^td, 2004, Chrjstian Laval, @ .rl, Ljubljua, KJr,na 2005. ae ie dovotieno
/ mnorce del nolcga I relsre.d:ne neotibe-dtra rdeo os a
"c eotiberdtno odo attrarj;
drZaUj, nov in pol,uanesa, ne neoliberalno.opanje prebivalsrya v radiiem jn nereirem svetu niso
ne obae sprejet in ne od zgodovine aliboga posld )r.en.l(, tcmaea pot ianajn soclaln, rcgresila, ki
jevdoslej demo](jatianih drlzbah ndtetetana tako moau odpor, da ji lalove.lujejo bltznli
]roBz
nrvzlic voiitvafr. ki kazejo nezanimanje volivcer za socialno denokratsle udelerbo v tuijrjanju
i'vlado tutni}:Ne, jaz scm rckcl, da so lahko bili tudi senatorji ravedeni:
Svetlana Sl4iak: S stranr kogal
\lado I{ohil: Ja.' cldo \' . p'. \f -i' n.... \"
r. on:ni ier,
Syetlana Slrpirk: Vlado, ne kilaali pred nanollmd@ doloacnc klle.ije obna<ania Vr ste oblozili r
svojem dokumcntu Bracola Rotarjaza zelo nevleane zadele lnlazvamkotbiviaprijatcljicaBrac.r:
Rord.ja ro povem. kernislin, da to nl laf
tl
SYetlda Shpirk: Detanl
Vldo Xotnikr Nc vcm, kdo vodifinanano poslovaile
Syetl"n, Slrpir,k: Delanle odgovoren zavsc Dckan ic odgovorci za lse
tl
\ lddo h.rnil,: J.. ,'eldo. \ Jpa\la. r'a._'.r.io|iem
Svetl a Slapiak: Dekanl
Vlrdo (ottrik: Ne !em, kdovodi linalano loslolanje
Svetlana SlaDSak:Dekanje o4ovoren zarse Delanje odEoloren za vse
I]
Uado ltutnilt: Skatka in povejre mi, kdoje odsovoie,' za nnanano loslovanje !a G.,lnsiiuciiil
Svellrn, Slap3rk Ja, detan Deka! B.aco Ro6r Storidkrat Mi ie Telo ial
I]
vlrdo tutnik: Kdo !a lilanane stvarl posluic? Kdo paje to odsovorer ozi.oma kdo to rma aez?
Sveuaa Slapiat: Upravni odbo.tu dneltoicd 1, raaunovodslvo
Vlrdo ktnik: No, dlrekiorica ina od', rorej, priso.,non?
Svedana Slapsah ld
!lrdo Kotnik: Slratta, oraje iorej 2a nnarano podovanjc odsolornd v iem smislu l Ona ima
Vlado Kohrt:A ic to, aje lo y pristoinosti.l lristolnoslr dekana? Financ,ro posloranjc nB tuciic?
Srellan, SlxDial: Ne Jaz samo kontrolnam
vlado ltutnik: Ne, mi sno, poEljtc, kako naj bi prj ro needili, ae mi nismo vcdeli, ac ni nismo
ineli Docleda v llnana , v bilanco
Svtlaa Slapial: Potm, ko stevidcli, da se je nolaj zsodilo.
YtEdo ItutDik: Pred sli.inajsLimi drevl, gospal
Svellrna ShDarI: ReLrosradno (meduic Ylad,
ila:Nee ) se to poilje Bracotu tatoj (medklic
Yiada Kotnika:Nc, sospa, sospa, pred iti.inajstimi dnwi ) in se sklicDje odgovornost B.acota
Rotarla za to, karva je narcdil Zabosd milega
Ylado Kotnit: Pa zakaj potem to senai ne naredi, ae smo mi tako, da ne ranmemo struklure
To res lahko pojasni le ,semantiana zgodovina(, kije oaitno zelo bastarden koncept
bastardne epistemologlje
r0
Cl zapis Dogovoia med Svetlano Slaraak in vladon KoLnikom, 23 marcc 2004; v tm posovoru
se je po|azaio marsikaj, dcdmo prav )naravno leviaaBki( aut solidarnosu do bliznlth, saj seji Je
7dlo zelo Tabavno, daje )mladi dotro( na Zavod! za zaposloaanje, medtem ko seji je zdelo
neskonano manj zabavno, ko seje Lo njj skoraj zsodilo, pa se ni zaradi noje inreryerciie pri
ministru Ma.inaku (,vlado Kotnik. )Gaudeamus lsitur ( in Taja I(Jmber8! )Appendix ad
Linsuam ISH ImDerii(, in /d, ,Liluua ISH imperii(, vse v priattoai *evi\ki M.kttotjd ZSA
: Z: : ,I,..rr, moj prey in, predvscm, kitiani aDarat Tajc Kranberger, Mrrilo.Zs!, ternik
- lllj Izrazje rz,Manilbstc des lnlellectuels(, kakorje leticijo z nasloron ,protesk za
. .nre parodiano prckJstil larotiiu ]n naclonalisrian ui Maurce Band$ lcra 1898
'- .r Sndeturtatrda.p, izdajateil vale.tino Gcrrarala,Disatetj
To no, Ejnaudi, 1975, sir 1513
empiriane meje: v dezoli, kjer nobefla elita vesaa Irteramega jezrka, dobm m lepa
govo.ica ne moreta igrati vloge diskriminacij skcga kriterija- To vlogo v celo ti prevzame
aklualnl se prau neoliberalfl rdeoloski novorek.
Navzlic vsemu namrea obstaja skupina ljudi, ki si lasti ime intelektualci in ki je n:
mogoae brez ostalka vkljuati v modol, ki ga je razid Gramsci. Ti ljudje svoje altonl}
mije ne izvajajo iz ekonomskih, ampak iz politianih druzbenih razmerij, in rz
altonomija je stopnJevana ali oaisaena konslituclja drzavljana republle, kr je, kakor
se spomnimo iz razsvetljenskil besedil o druzbenipogodbi, temeljd nosilec sDve.enosr
v dmzbi no glede na dehtve promozenja, dela m moA I11 druZbena pogodba in
neodtujljiva suverenost drzavljana sta slej ko prej podlaga tistih danasnjil pravnih in
politianih uleditex kjer voLwe odloaato o sestavi oblasti. Za P Bourdleuja takega
intelektualca opredeljuje )svoboda v razmerju do oblasti, kritika prejetih idej
domoliranje simplistianfi alternativ. obnavllade kompleksnosh problemov ...'
Bourdieu ni nikoli menil, da bi )lahko intelektualaeva naloga, aetudi in zlasti ae je
sociolog, bila, kakor dales aedalje bolj zahtevajo, da se omejl na to, da zgo! odsera
druzbeno v vseh aspekiih. tudi najmanj sprejemljivil, ob tem pa se, kolikor se le da-
izogiba presoJanju m formulranlu ocen, 1(1 br utegnile alleqe prefostl ali pdzadeti
"_
To nenavadno obzinost do oseb, ki sedijo na napaanih mestih, klatijo neumnosrr
ali hudobijo, podiikajo drugim svoje mentalne tezave, frustacle, zayrtosti, bolno
ljubosumjein zavist, iracionalno souaSrvo do svobodno misleaihljudi ipd ,je mogoae
v tel dezeh (m, kakor kaU e, tudl v rcgijr. saj sem se med Sestmoseanim blvanlem \
Budimpeiti kar naprej zadeval ob ro) srcdati povsod Povzdignjenaje v normo Zalje
povzahgrlena v nonno tudi njena narobM plat: popolna brezobzirnost do ljudi, ki
niso mentalne spake, ki so svobodnega duha, ki imajo osebno dostojanswo in ga ne
sknvalo, dostukcia vsega plemerutega ill duhoutega, aesar tako aL tako ni br]o r
izobilju, onemogoaanje dela in Zivljenja takim osobam itn je vsaj onako ae ne Se bolj
razsirjen vedenjski vzorec To pome odpravo htelektuahega - hkati umet Skega
in manswenega Avljenja v dezeli, kjer d za oryanske htelektualce neoliberalizma
alilin drugih totalitarizmov nedoseglllvih zakotij, kakorjrllje vseleJ nekal v druzbah z
ved desel milijoni alanov Posledice uspesnii ideoloSkih pohodov v zadnjih dvel
sloleu r se spajajo r not im i pruadevanJi v lej smeri.
tl Cl- I
F Lyatud, Tonbeou de I inte llectqet et aultus td?t Gallde, Pdiz, 19 64 (I tudi
^,
,Splendeurs etms.res de laue mtell@lEllc(, tryz?, st 3-4,5,2000. Le Debat.* ll0,maj alEust
2000
rr )EnLretien alec MrchelFoucaulr( Dns pr Lrrr,lll, Parjz, Gallimard, str 154
sprefrna
'r Braco Rolar, ,Problemaiizaclie Reutil ulacije !.eleklosti, retoenoscnmju sodanjostiq
iiudiia k Micher Foucaull, N,dzomahk ih kdz ovank,rlnna, Ljubljana 2004 GeY izdaja), st 314 375
r jc retel. J Vosnnc ni sruDaj z U Crilcm loskuial torpedirati rcviie,Uonnor lSfl ze v ledh 2000
]2001 S Slapiak se m scstdku Urednii|ega odbora ?ubtkacij IS H . i spalovala z omnjujem
, retkuse osti{ uredniitva te reyije, ne da bl se jl sploh smjalo, taj je v reviji objavljeno
G 1e seje
r'5{ajata tonski zapis in popohoma p.ltmjen zapisnik, delo Simole P Grjlc), moji,kolcsi( niso
jranovtli za mojim hrbtoo proErmskc skupine z dovolj nlzernim prosamom (a11orJ Vognnc),
:rle brez rezav dobila dena. od milislrstva in njegovega elspertnesa sisteoa, Se zlasti, ker so me
,raprel izkljuaili lz ekipe. karje Leduja zasedba aa Ministstw za Solstvo znanost h Spo oaltno
,3lo cenila Bodi dovolj Za podrobnejie lnlomacle o zadevi q Taja kambe.se Appendix ad
Lineum ISH Impeni( in )Objaya lekatcrih dokumcnlov\y pranjaalite\ilki M.hitotjaZSA
' J acques Bouveresse, d., .it , Le M.nle dipbnatioue. lebruar 2004, srr. 29
'0Tukajje najbrz potrebla opomba o nojem kadrovanju nr lSH, katercsa uainki so oannovse prej
kakor bleiaedi Nobeni odsovornosti sc nc jzmjkam, aepravje neLaj olajsevalnih ololiiain, ki lahko
do nko mere lojasdjo runere in mozneukrepe v njih Najprej, v Sloveniji ni bilo, se ni in morebid
slloh nikoli re bo, ae se bo zna.slyena politjka nadaljevala v zaarta smen, zadosrnegaitevila
dob.ih tuorovnjakov in m^inh inrelektnalcev, neraj uDanjrje dajala moznost, da rc bo dalo pod
vodo preplavati do moDenra, ko bo mosoao sprmcniti kadrovsko zasedbo z zaposlilvijo najboljiih
nuden@v Tudi zdlo, ker jc bila la Doznost blrzu reallzacije (v kratrem aasu naj bi doktorlralo nekaj
zelo kvalitetnih nladih rolegov, U so ducs vsi drusje, medtem to so.a ISH osiali tisri, ki
p.olonstajo seddji losadkj vseano sanje), seje zgodil ,pua( Zeadj pialih frnalc (od
,ustanoviielja( ISH ni lrejemal nobcnih $cdstcx aepravje tako lredudeno v zatonu o Tavodih in o
visol@m iolstvu, a smo prist jali na to s pogojern. da se,uslanoviteljsra( druZinaPaeon Brglez ne
vmesuje v ia4ojne naarre in v vsebino dla),llndrcc so blle tako sibke alipajihjetalo
nnhzoval, glavla tajnica aras dr.ektorica dasenitrl& kordetan nisem mogel tamzaposlidvea
kakor t etjinsko V lakih razmerah ni bilo moEoao nastaviti d ovolj kvatitehe adninstracije, bil sem
najb; edini dkanv Sloveniji, kije bilsan svoj tajnik Ii seveda Dmv tdko ne uaireliev, talrc da smo
maiili procran vaasih 2 docela neustrczno zasedbo, kl smo sje tezLo oredl zdaj sejo vrnila na
ISH Naiveaji spod.sljajje bllazaloslitev D Bac. kljoF rekako podtaknila Noda Paeon vaasu, ko
mi v zezi z nlo se ni bllo jas.o. kar mi ie ddes Polcs iesa je bilo liecej )kolegow vpletenih v sam
rastanekinstitucjjo, oaitno pa 2elo malo z r.teresi, ti bi p.ese8ali dodarnizasluzok Seveda so bili
moznitudi drugl toratl, toda s pritislina sodlavcc bi ustvaril slepo disciltnslo stanje. kisa inam
ie danes za kriitov aloveikega dostojanstva
je pouano elertronsko sporoallo D Losnika dne 20 6 2003, Li sicer meni. da je b, rar
'r O ien me
sem naljsal o razmcmh na ISH (1o sporoailo sen dobil v Budimpeito sponladj 2001 pFcej prej,
!-- scm dobil projckle, oaitno zasnovanc od same S SlapSak, kateflh kakovost
in
: rrano rasistiana ideoloSka naramanost sta takj, daje alovcku kar elagodno
zaradi
, .e motenosti pd konclpfuanju, spontane ideologre in lukativne scrvilnosti pn
:-r remc, hkrati pa tudi ni mogoee zadrTati kohota zaradi j ezikovnih, logidnihin
-_"/benih poseono\ri. U jih \no\alha proje a marule\tird."
5 re]n. da bioiogiarumo potcncialno alirealno sol.azno (bolje:
osovrazeno) skupino
-:3litako,dokateredutirnonaklonjenostinprijateljstvo,iimrJemmopripisujemo
:.-:uao sorodnost med seboJ ali z nami, se bo vzpostavilavsaj pn nas, v nasih glavah
, -'za k i v obeh smereh, zklj uaevaln i m ad hezll,ni, prescga obidaj no ali indiGren tno
. -.:1. z hdividualizi.arimi i7,jemam1. V oaeh oblasti, ki v teh mnoZiano sentimen talnih
: -i!.cnih okoljih izhaja lz njih in jim vlada s s.edstvi, kijil ima na vollo,ie ta (re)sen-
-::rr lzgovor tudi za prisvalanie domnemth ,sorodnikov( ali za ogrozanje Zivljenja
l alanov naae kakor (domne.mo ali rcalno) soyraine skupine. Ne grc \,ea za b. ;a
- jovali simbole oblasti, skozi katerc se druzba legltim ira ko I kohercn tna tcri tonalna
:--::ra: kaljevo telo. tedto.ij, nacilo_ ampak prav za aisrost afekciie. zvezane s
7a
. .llo rd\e. \ cimer so \/postd!lJene ralmcre. \ katerih ne\i kolcLri\n. imperdlir
r:iilja z Z|ljenjem posameznrka od rojslva do smfii Kadar na mvni alt;repre-
.- .rc!e druT,bcne skupine, ki verjame v svoj sorodstveft kite.il, nastopi gened;na
_ _r, !e razvije obauteknajbolj intirrlnc ogrozenosti. Nacizem se potemtakem
_-: opfa
na to, na Zivljenje, kije opredcljeno tako, da ga to vodi v izniaenre
)Anatiza
. .'..|d I oucaula \e .i. no nana\d na cclotrr rdsis cnfi teTmo\. I e pomis[mo
:
_-.r [a Srbijo, kije v lmenu omadezcvane na
distosti m mjtificiranega ozenija, kijujc
:rr na novo osvojid, hotela udditi .tuja,Zivllenja in ki se obenem ne obotavlja
i:, iralidZivlJenja rolakov Ctlja etnlanega aiSacnja s$skjmrtvj nikakor nepostav!ajo
;! : inraaaj Mrtu, ker so ekspiatome irtvc, pomenijo rnu.enike, potrebnc za brolo.iko
r -:: itev rase, ki j i pravijo 'visja' ti pohtidni rezimj, ne glede na to, ah so blagi,
_ r:x trdi ali fasistoidnl, zaradi Vsi tega, ker nuJno posta\,ljajo ob sramotjlni steber
_:: iiega drugega.
imajo za konano steaisac izpostavljanje :ivljenj .b.anjenega,
:-: r:\ els rva v morbidnem pos topku un iaevanja tega drugega Ker zmerjanja ne
_ ri:trr reiujejo
in ker edino vojna omogoaa uniaenj e gresn ega kozla, ki maze naaela .na.rlnc,
,:::rornosti.irer Za Foucaultaje zadeya kar precej manj preprosta kakor za Laurenta
q
)Je vas pristop na Slovensken norcsr?(slEiuje Delov slecialist za tenste v literaturi Peter
Kolsek, M Suniii D, posunno odsovarja: ,Pred kakinl deset,mi len eaje zaaela uvajati Sverlana
r.\ 17a njo soga bolipovzdl socioloelin drugi kot pa klasani lilologi r D.lr, KulLura,lE
' li rr
9 Realnosr, [r]ole r.ebapozabiri, Daje ral:Nljprcj sood 60 let naproj izhajall
;r: i aLarki, oajvcavrcviil PmDlp/r, (npr Paul Verite in P Vidal-Naquet v mojenr D.evodul.
::.dovrnsko anropoloilo( k.jiso v sloveniainije napisalValentin Xalan, ne da biaatalna
r:.SvctlancSlapiak(zkidides,lasaN.sotttin.ihtdzl.l,,t.,LAnalecrd,DDUUDiyrzum,
- _._rl98J)ivsisnroprez.li,darasinirazsvollildvseslranskaunetlicailmnltip.ix
, :!: :lka wrovtrcsa formata Prvi prevodi tnjis pa so izili lera 1985 (l -P vernanl, P vidal-
: I Le Go[ (; Dub]l Slcer pa smo ime,Tsodovinska antropologi.ia( zaraditaktianih
. rrofubili zi izobraZcvanjc, kl sodl k ,rr r./lp ,,sd/k, ker sno se laa hoteli izogniti
_
t - j priyrzercr domrnantne satrosanltne avst.osloverske historiogmhjc, emazgodovirska
: -glja fa seie rddjla znolraj trovc zsodovine To,tjejelakratbilaS Slapiaknrtajjepoaela,
r _! z edrclo Sludla hu ranilatis ne z nastanton itudijskesa programa zgo d orin ske
: .!ire oa lSH nobctrc In vsaj rnoja osebra znanstva z )novimi zgodovinarji(, iudi z
-:-ri, ualElrS Sla]]ial,^czc
n inte.es za Lo p.droaje sesajo v 70 lcta Podatk] scveda nlso
, skrivro\1( in so povscn dostopni za lekoea, kiea p.llizoraile S Slapial ne ahsorbna v
: ir bonro. nr ISH, sai ic Mdia Sunala najbrz za
--a arsto nogoae, da gre za novo etiko
:.r r.{ala
noyd urcdnlca novc rcvljo ,t1rfirr.ISE, ne da bi ona al1ldo a ISH prevenl, ali
_ _ r.
pravlco do uDorabe lega i.rena; ir ke. revija sLarta s 7 lelnikom, je oaitno, da si
.. le o ljldl, ki so lzdalilrcjsnjih 6letnikovin zaradi senalie cenzure p.enesli revijo na
:l.Daa,somosoae.daS SlaDiak nisli, da seje sver zaacl, ko caje ona opazlla. in da izelne,
: . ::r irusdm alizamiZl, vctrd oznanstveniln obiaajni razunskr validnosLi tega prepriaanja
Drago B. Botar, dr sc c
I
redni proiesor na F,/ozors*/ ,akultelt v Ltubllani
Fakolteti za hunants ene Studtje v Kaptu
E-ma bracorola@holma I com
Lileratura
Accardo, Alain (2003) ,Un savant engage(.lv.rl, Cahers .l ehkles berbircs, r" a
28.
Agamben. Giorgio (2002 ) ,Le plre des regimes(, prevcdla Natlal ie Ca s1age. l,r ,ftrrr.
2ll marec 2002. Pariz
Balibar. Eticn e (2004) ),Tuie koncepli politike: emancipacija, transformacij:
civilnost(, v: id., Struh pnll nnaiiotni ntutkd i JibzoJtja pred Matxom in r
,jer?, Ljubljana Studia humanitatis (prcvcdli Kata na Rotar, Alenka Zupanaia
Beauvols, Jean-Lon ( 1994) liaitl de lu \ertirde lihirute Anulyse de ld ,olth]itvot
Pariz: Dunod Editeur
Bourdieu, Pierre (2001) )La culturc est en danger\ v: id., Conlr[ebi 2, sLr. 75-9'
Pariz: Raisons d'agrr.
Bouro eu. Piene (-r o Vt'\' r?, tu 4,,rd,. Paril. Fdilions du 5eurl.
| \.lt)e J | |
Bourdieu, Plerre ( 19 81) ,Les apparatchiks de 1a recherche(, 1 objava 18. maja 19El
ponatis\:,4ctes de ld recherche ett sciences sociafur Si'i?r.e, St. 141 142, marc
2002, gl tudi moj prevod v ptiaqjoalite.J]1kr Monitorq ZS,4
Bourdieu, Piere (1998) Dl-essence du neoliberalismc: Cette utopie, en voie ds
realrsation, d'une exploitation sans limite(, /,e ,londe di?lotneli(lue, marcc 199t
str I (prcvedel \alado Kotntk. Manttor 15H,2002, Vol ry St 1-1, str. 299 301)
Bourdleu. Pierre (2002),Politika globalizacrje,!., Mo itot lSH, ry si. 1-4. str. 304-
307 (prcvcdcl \4ado Kotnik).
Boudleu, Pier.e (1996) Sur tilil)isian, P,.nz Raisons d'agir
lLt
Bourdieu, Plerre & Loic wacquant, ,NcolibeftLn novoreki zabelezkc o novi planetar
\LtlgaLik, Druihaslotne ruzpr"ale, letn. XIX, Sl 43, str 57 63, Liubljana: Slovensko
socioloSko drustvo in Fakulteta za druzbene vede.
Bouveresse, Jacques (2004) ,Los medias, les intellectuels ct Plelre Bourdieu(, 1-.
Monde diplamdtique, feb.uar 200,{, str. 29, Pariz.
Bouveresse, Jacqucs (1999) Prodiges el rcttiges de I a abgie De Idbus de: belle.r-lettes
tlafis lu pensi e, Pat\z: Raisons d'agir.
Bouveresse, Jacqucs (1985) Rdtionalita et qnisms, Padz: Edltions de Minuit
Doubre, Olivier (2005) ,Picrc Bourdieu au travail(, Poliln. at. 837, 3 lebruar 2005
Fernandez, Louis Carlos (2000) ,La passion de discouir comme volonte de ne pas
sayorr \
hbetti, il.219, septcmber 2000. str 106-112. Pariz.
Foucauil, Michel (1997 ) Illaut difendte ta s iikr, prcdavanje na Colldge de Francc
1976 Pariz: (irllimard Scuil
Halimi, Sclge (2004) -Lu gtand bond en atrirc. Pariz: lhyard
Kramberger, Taja (2003) ,Od joining the club h grotcsknosti slovenska daptac!e na
neolibe.alizem(, Dlr:boslav( fttzptare,letn XIX, at. 43, str 77-95, Ljubtjanal
Slovensko socioloiko drustvo in Fakulteta za druzbenc vcdc
Kramberger, Taja (2004 ) DPost fcs tum (,,4pokabrd, S1. 84-8 5, str 305 -31-3, Ljubljana:
DruStvo Apokalipsa.
Itamberger, Taja (2004) )Replika(, v: 2100, it 168-170, str- 45-51
Kramberger, thja & Drago B Rotar (2004) )Groteskne Zalostinke 1n trogioditski
s\ctowlinazo"t,Jlpakdlipsd, St 8485,str 206 218, Ljubljana: D.ustvo Apoka]ipsa
Kramberger, Taja & Drago B Rotar (urednita) (2005) ,Objava nckare.ih dolu-
mcntov(. Loaka I : iz htsloljala Monilotja ISH(, Ma itat ZSA, Vol \rll, it I 4
I-jubljana- Tmpos.
Kramberger, Taja & Gaiper Malej & Ba ara Korun (uredniki) (2004) ,Dosjcji l. ll
lII.lV<,y Apokalipsu, it 8,1-85, slr 139 334, Llubljana: Druitvo Apokaiipsa
Lagrave Rose Maric ( 1996) )Dons et contre-dons : la politiquc inlernationale(. vi J
\
Rerel & \arhan wachlel rurednika ). I nc fcnt, t\'t.t bc \ a... \u./.r/.. n. /J
flsection d l'icole des Halltes ihkle\ en Sciencer Sbc/rr/es, st.. 421-436, Padz:
Editions de l'EHESS & Ccrf.
Laval, Christian (2005) Sota ipodieue N?nliberalni naryl najar,flrjrlsoo, Ljubljana:
KJtina (izvi.nit: Ch. Laval, L'Lcole n'est pas ne enw?lM Le nia-libbruttsme a
I aslault.le t'enseipem",?i. Edituns de la Decouverre, Pariz.2003; prevedla
Kararina Rotar, Ljubljana, Krtma, 2005)
Lyotard, Jean- Fianqois (2000) )Splendeurs et nxsdrcs dc la ric intellectx ellc(, ,splr.
5t 3'.{. srr. 5.
Lyotard, Jean- Fiancois ( 19 64) Ton heau de I inteletluel et autrcr papie^, Pati7; Ga1 ee.
Mlhelj, Sabina (2005) )Solidamoste Poraba srcdstcv za usposabljanje mladih
raziskovalcev in raaskovalk na lnstitulum Studiorum Humanitatis Fakuiteti za
podiplomski humanistiani itnd\\ Mon ot ZS4,Vol Vll,no I 4, Ljubtana: Tropos
Milner, Jean-Claude (1984) De Li&|e,2. itd..Pati?; Se)Jl
Milner, Jean Claudc ()002) Exitte-t-il une rie intellet:ta.|le en Frunrc ?, Lagtassc-
6didons Verdier.
Nihoui, Laureni (1999) rMichel Foucauli et le nazismc(, n"9, april-juni,l 1999,
$$,1l humanite presse ft/ journali 2001 04-05/2001-0405-242345
Noiriel, Gerard (2002) Civbtation du ginie calirique Tomb?au de Pietre Bourdieu,
Pariz. EdiIons Gali]6e
Noiriel, Gerard. Prn-rcr avec, penser ontre.Pariz: Ediiions Belin.
Osojnik, lztok (200a) )NaS1 in sovrazniki mzcep na slovenski literarni sccniii.
A pakalipsa, it. 84-85, sn 314 324, Ljubljana DruSlvo Apokalipsa
:.:rr. Stanislava (2004) ,Zunanja opazovalka (ad: obani zbot DSP 19. ll 2004,
lr orana DSP(,lpoldrD4 st.8485, str 325 334, Ljubljana: Druitvo Apokalipsa
;.- .1. Jean Frangois (2000) La grunde parade. Paflz: Plon.
;: 31 Jean-Frangois (1911) La nou|elle rcnsure, Padz. Lalfont
.: rl leanF-rangois (1976) Lu lenlulion Lolaliluire, Pariz: Laffont.
i:.31. Jean-Franfois ( 1982) )Predgovor( v: CarlosRanEel, Oct:ide t et le tiers monLle,
Padz: Laffont
i.:. ruli\on ride Mimoires- Pairz: Plon
el. Jean-Franlois ( 1991) Voteur rtans la
?:isten, Rick (2001) Behre the Storm: Barr] Goldwatel and the Unmdkrng oJ the
ltnerictln Conse sus,Ncw York. HiIl and Wang.
i,-:anvallon, Prette (1998) Ekononski libeldlzem Zgodovina td?te trgd, Ljtll)llana:
Srudia humanitalis.
i.'iar Drago B. (2004) )Kdo bo dajal laloge znanosti( v: P. Bo]urdie[, Zru ast o
- reJkksi ast, str 15 37, Ljubljana: Liberalna akadcmija
anosti in
Rriar Dmgo B
(2004) )Konstukhmo destruktivna strategija ministrstva, vlade,
dtLave\ ,,bokt1ti?sa, i,t 84'85, st.. 187 196, Ljubljana: DruStvo Apokalipsa.
].riar. Dmgo B (2002) )Od neskonanega un iverzuma do sklenjenega sveta(, intervju
Zdcnka Vrdlovca z Dragom B Rotadem, v: Mo, ilor ISH.yol IV, St. l-4, str U6-
101 Ljubljana ISH
1-rrar, Dmgo B. (1989) PLrmd iz naje4a bdntustdna, Llubllana: Drzavna zalozba
Sloveniie.
].orar. DragoB. (2004) )Problematizac!e. Reafirkulacije preteklostl, rekognoscimnja
sedanjosti(, sp.emna itudija k Michel Foucault, Nadzotoilnje in kdzwunje, st
.l61 382, Ljubljana: Krtma.
Said, Edward ( 1991) Der Intelectuel\ et dL Poutoii., Pariz: Seuil
Slapsak, Svedana (2004) )Antita te laknus danasnjega aasa( (Intervju Ane Ristovid
s Svetlano Slapiak), v. Literuhra,leLn XVt, St 153, marec 2004, Ljubljana.
Slapsak, Svedana ( 1993) rBoi( vt kl. Mdla irnd orleld, Celovec - Salzb]utg: ZaloLba
Wieser; 91. tudi )Borovi(., \. id. Ratui Karulitl. Radio B92, Bcograd, 1997
Slapsak, Svetlana (2002) ,Poetrka izkliudonosti(, uvodnrk v: al.erarula, lel xry it
131-132, Ljubljana, maj junij 2002, str. 1 7.
\\'acquant, Loic (200 3 ) ,Penalizacija revsaine m vzpo]r.,],eotbeftfizrJ,a<, Druiboslove
razprave, 1et,r.. XIX. iL. 43, st. 65 -75, Ljubljana: Slovensko sociolosko druswo in
Fakuftcta za druZbene vede
ZoIa, Em e (2004) ,Obtozujcm. I Pismo predsedliku rcpublike g. F6li{r Fauru,
Monircr ZSA, Vol. vI, St. 1-2. str 4-20, Ljubljana: T.opos (prevedel Drago B
Rotar, kitidni aparat prispevala Taja Kramberyer).
Viri
Kotnik, \4ado (2004) 7-d1k pogatord mei S,?ttuno Slup\ak in yladom Kofitkan no
ISH ab izroiilri polftlila o dokbrirunfu elnogralsko gradivo, 23. marcc 2004
Ljubljana
Rotar, Drago B. (2004) Z.rzk elegdlne66 rqje.\enata ISH,17.lebtnar 2004, Ljubljana
Stokowa izhodiia za ndt:iandlni ptuKran tisokegd \ohtya I Retubliki Stowniii 2006
2070, Ljubljana: Ministrslvo za lisoko iolstvo. znanost m tehnologijo
StuLtijski ?togruni ISH 2001 -200J, LJubl,lana: ISH-
Post scriptum
21. oktobra 2005 sem prejel ,osebno(, ,lastnorodno napisano( vabilo ge Nede
Pagon s tole vscbino:
Spoitoyani, prcd buieLimi leti - hiLoje 19E5 - si bil ilan plre progtumske
skupine SI1. V spamin na te in\e in tseh drajseL zanimitih let potem Te
vdbm, &r seudelezi;.ion? tihune in z ndmipremiiljd.i sedanje akoliliine
hamdnistike i dturhoslotla Prisrino vbAen!
Za SH Netu Pagon
Nedolino vabilo, tako rckoa ponujena roka sp.ave? Vse prel kakor to.
Oglejmo si, zakaj ge Pagonpo vsem, karje pomagala izpriditi pn edlclji SH i]l pn
ISH (kot nenadoma prebujena )ustanontellca(), sploh pdde na misel, da me na ta
naain ,pnsrano vabi(
-..lelo(kijenatopostal)nacionalnip.og.am().daopripravahzaTiirkosplohne
. :n Nato sen1 dclo za SH oncjilin sc posvetil ustanavljanju podiplomske fakuliete
i- z nebogljene rraziskovalne( grupacije, na pobudo ali sopobudo ge Pagon
-: :\ane z zelo post vzhodnoblokovskim imenom rEwopski ccnter za-.( (o usodi
I- :n kateri ga Pagon nima mvno snaznih .ok, govori priaujoia Stevilka Mo,?rlo{/a
-r Zaro seveda vabilo ni osebno, Se zlasti ni ponujanje roke sprave, ampakn-IJal
r ..:r o sladkoraenje v manri kake firme. kihoae ljudl stako )mtimo( in z rosebnlm
.-,rom( priprayiti do tcga, da postancjo njeni odjemalci Klicnti gc Pagon pa
:- _. r pozabllati ali pa hote ne vedetl In zato so motivirani: ga Pagon je menda
- 7na in pozna marsikoga )uglednega(, lahko jim celo objavi knjigo.
i: lebna skb ge Pagon je potemtakem vendarle naJbolj namenjena meni. ker se
c:.xjnjam in iman dokumente o tem, kar se je zares dogajalo. Ze s tcm ogrozam
r :: pomembne intelektualke mpodJetnice(.In ta skb ge Pagon, zakaterov zvezi
.:r'i ne bi mogel reai, da je reciproana (alovck ima samo cno Zivljenjc in ta
_-: rrpacita bi bila tratenie aasa), ni ravno benevolentna.
_:rti cilj je seveda iz okoliiain, ki so tudi pmv zaradi intelektualnih in moralnil
I :: n pa sevcda dejanj ge Pagon in njenil homologov iake, kaksne so, izyleai
:E. !imbolen in seveda kak bolj otipljir profit, kiga prinaia homogenizacija podrodja
desuuktivnc neohberalne politike dosedanjih vlad, sedanje vlade m vseh
':--.: r:ralnih vlad po syetu V imenu )od politike( napadenih druzbedh in
'--:rstianih vod (napad te Ze preimerovanje znanosti v uede) naj bi prezrli
-_- zan sko goro nekompcten tnosti, egotianosti in dcs rukivnosti gc Pagon in nj cnlh
: :llev Toda t1lludle se ne botulelo za humanistiane znanosti, ker se taki, kakrsni
. : orejo. paa pa si prizadevajo enako kakor njihovi vrstniki na podroaju
_ inega - poicsiti celo pahljaao svolrh zasebn ih in l1a nannslj eni vel iain i tem eljeaih
D B Rotar
Llubliaru, 21. oktobra 2005
Pierre Bourdieu
Aparatdiki raziskovanja'
Na nekem scstanl:u Vrhovnega sveta za znanstveno mziskovanje, kjer sem bil navzoa
(toje bila moja prva in zadnja udelezba), sije neki geografdruge zone domiiljal, da r
imenu ,druzbene zahteve(, )&uzbe( ali ,ljudstva( odrcja, kar Je ,toba( naredili v
z\ezi z zl\anostjo Navzodih ri vpraial o niaeme. )V komisiji boste(, je dejal. to se
pmvi, utopljcni mcd drugimi. To pomeni vzpostaviti vladavino mediokritete nad
mediokntero s pomoijo mediokn(ere. Kiuprirdjo \e. se po/naj,, in \e prelo/naralo
Imajo ilas zase, vos aas, kje pohebcn, da uswaijo dobte pernanenlneie, k1z-tr jo \
trajanju razpustiti p.eroSko gobezdanje. Imajo izredno dob.o vest in visceralen odpor
do kompetentnosti in emineninosti Nrkoli ne govorijo osebno, vselej rcaejo ,mi( - ia
se ne motijo povsem, saj izraTajo )kategorijske( interese, inte.ese vseh niavrednrlr
raziskovalcov, ki jrl kakor od boga poslan upraviauje izramavalodi populizem So pri
priai pozomi na upor siromakov zoper )manda.ine( Pravzapravje v njihove prosoje
in prcforcnce vdelana vsa nJihova osebica: aimajo ega, izberejo pa si het ega
Hkati ko utelesajo acade miam merliouitati\, se neprenehoma sldicujejo na previdn ost,
sloherno omembo izjermostl pa dozivlajo kot arogafltnost. MNliJo. ala so bolj poklicani,
da opredeljujejo cilje raziskovanja kakor raziskovalci, na kalere imajo pesimistiaen
pogled (poslusaJo nJrlove pntozbe, zahteve in obrekovanja) m kl jih postavljajo v
konkurenco. Prepriaani so, dajim pritiae, da raziskovalce spodbujajo k delu z oroi"jj,
kr so nj rova, s subvencionranjem m )poz111 za ponudbe(, izu.de v tehnokatsko
znanstvenih u lemeliitvah- Nikoli niso tako sreani kakor tedaj, kadar lahko )znan stveno(
presoJaJo o mtelekhxinrh podvigih, Se poseboJ o tisth, kijr}l mtelektualno presegajo.
V lem bi bilo dovolj snovi za zelo lepe individualne. pavendarle univerzalne portrete
(kakor potrjuje branJe Zmo{eva) rTrcbaje(, rtrebaje(:ovsej pdlodnosli tega, karje
treba narediti v zgodovhi ali vfilozofiji bo odloail geograf- Kakor burzu.ii sanjarijo o
burzoaziji brez proletanata, tako oni sanJanlo o mziskovanju brez raziskovalcev, s
katerim reposredno upravljajo znanstveni administratorji. ln ta sen ni dalea od
wesnLfve: plau raziskovalo so zklluae zaraah govorice, klo admrn1stratodi cenijo
()ovoj(, )regulacija(), zaradi resnih nepravih ciljev tehnokratskih projektov
(informatrzac{a tnjrZric, zdolava novil nomenkla hr, prcraaunska razglablj anja im )
in zaradi vseh vrednot, angaiiranih v jalovi .esnosti birokratskega resnobnega
-
,Ls allaratchiks de h recherche{, ( I objava l8 naja 19E1) Act6 de la u.he\he en s.knces
sa.idles Sriekce,it 141 142, marec 2002. sr 8l in 83
\.. ,".1"T ]" v zadnjrll ,ekaj tetih pred oaml veakar odyijalo prenarejanJe
-=:dovirskih dokumentovin brczobzirno pdlrolevanle poteka aogodtov ter delstel
:- iatera smo mogll vplivati, Eetudi smo po razpoioZllvih lcgahll poteh to poskuiali.
,: raredh osnovni motiv bi mog:Li prcpoznati v ualejanjanju izkljuileva.nja
nezaZelenih
: r lrugaae misleaih s stranl nekaterih
starejijh sodelavcev m sodelavk ISH _ Fakultete
=.podiplomski humanlstiani Studij v Ljubljanl, na tem mestu otlaugamo netai
::iumertov Ti zbrad dokumentl priaajo najprcj o n"o"uuar;t ,"pt"tlf, *
fSU otof
.!1tianja. reile Mnn,tor 15, v lctu 2001 m nato So o nekateril
ra;burljivih dogodkih
:. ISH na zaaetLu leta 2004. Oba konftilla imata veliko strukturmh podoinosti,
:;Ioje sopostavitev dokumentov nadvse povedna , Dokumenti, ki smo s"
'_Jarri. \ereda sc /dajea ne i/crpajo m
\sch \/ncmrrlivii dogodko\ "af"fili
lSH. r.;l;;1.
""
r. so in o\raJajo nosdmezna pnce\atria risle srrznizg,,Oorini U.jeoUitr.ioolrsrrani
:lmnevnih samookllcanih ,zmagovalccv( hotel iztrisuna. fega ne;slimo J
nl
-oremo dopustiti, ker bi s tem pdspevali k obai potvorbi in zaskrbljujoaem brisanju
:ealnosti
Mnogi smo na ISH vdrajah Se zelo dolgo po tem, ko smo uvideli, da seinstituciia
poaasi oddaljuje od ideje tralearb irl sc spreminja v tr{lnjavo,
ki ne sprejema noben;
objektivacij m nouh intelektualnil ialeJ. po svojii modeh smo sku;ali prcdstavljati
svoje videnje in svoje interese vse do toake, ko na ISH nibrlo vea
nobenega uadn;ga
organa. ki bl uposteval realnost ali vsaj vzel oa znanje in dojansko
v us;znih dok;-
mentih tudi zabelezil &ugo in d.ugaano rcprezentacjjo dogodkov od
tiste. ki so slJo
enoglasno zamisllli novi voditelji ISH (mednjc bi lahko v prvi
trsti Steli Svetlano
Slapsak,lureta Mikuza, laneza Justma, Jo7eta Vogrinca, Dragico Bac
z admio.istrac!o
in dependenti, predstavnite oz p.edstavnjce ustanovitelja in Se koga, ki mu ie
pomembncj(e bli,zina oblaslt od /nan\oenii perlinenc
m elicnfi strLScl.
- lokrrncnri:'
: :i, rorara \loritorja ISH I Ftutn the Htstarv oJ the Rel7,1r MoltiLot ISH ,st.)renkrn
rrani dokumenrr so le delaek dorunenraciic, i.osraia v osebnih arhnih tjudi, kt so ISH zapusriti,
. -orcbrrro kasiejio iLudiio nisrroiatu ISH '
o
i.Lana vsi dokunen , krih objavtjamo. so blr ve.inoma.n-,ii,
Fakulrele za podtplom skj ;Lm urisr rrt stuai.
: : zrm i ir sjromladi 2004 ) poslanr n a vea etktron skih nastovov,
a*
r".n*,"" i.i-tloor t",
tj lalleaka sem udeteZcnnn
. j.lav.eD 1. soddavtam ISH, kt so tasnele zapusrili ISH ra;a XrumUea_r pa m,, preej,r;ete.
,rarpcn arliiv om rjenesd dosajdnja
t. I4iara tfeh senatoier ISH: Bojano Baskaiq Druga Rotada in lrerc Sumi o ten, da
je no|o voditto ISE zapiselo umdni doku e t, ki sa imenuje 66.
'ZAPISNIK
seje Senata ISH( [17. februorjo 2U4, ptbbsni Drasica Bac, u ir. dipl. soc.,
direLloticl ISH, in rcd, ptol. dr. Sve ou Slapiak, , funkcii lekanjel, tendor to
ne pituzaje ruolnih dejstey, ki so se na ten Senatu zgo.lila, oz. i4iar, ki so bile na
tem SeMtu izrciene, 6. april 2004 / Statenent by the Thtee Sendtots: Bojan
Baskat Draso Rotar and lre d Sumi about the Offit@t Document Issued bl the
New Management of ISE, which i$ Called )MINUTES o.f the 66th Sesslo oI the
ISE Senate( (ligned by D lgiLa Bdq dudte in Sociologt, Dwctot oI ISE, and
ProJ: Otd. Dt. S|eiana Slapiak), yel Reprcsenl:t neilhet lh e Real Facts that O(curred
dur ry the Session of the ISH Sendte lan Februat! 17, 2004I not the Real Statements
that Were Utteled at the Session, April 6, 2001 (Slownia only);
9. )Inauguratio prodigii ali Syetlana Shpiak in petsoa ( - izjava nada Kot ka, 13.
afiil2004 / rllJargwatio ptodigii or Steiana Slapiakid.,percona( Statemen!
by Vlddo Kotnik, April 13, 2001 / ,lnal0.ryano prcdtgij ou S\eiana Slapiak in
pelson ( - Diclaranon de Wado Kohtk, le 13 atril 2004 (Slo1)enian / E glish /
ll. Odt rto pisno Noneikenu Nobelotena komiteju ob uwstitvi Syetlane Slapiak ned
" 1000 i,ensk ?,a Nohelow nagado za n b za 200 5 "(Podpbani: PeterA*o, Alenkl
lanko Spreizer Alentu Kodetun , nado Kotnik, Taja Kranberger, Goiper Malej
Sabina Mihe|, DmSo B. Rota\ Bubare Zrch) / An Open Leuel to the Nonftgian
Nobel Commitee Con.erning lhe Inclusia {
Stetkrno Sldpiak among the " 1000
Womenlot the Nohel Peace hizeJb 2005 (signed b! Petet Arko, Alenka Janka
Strebet Alenka Koderman, nado Kohik, Taja Kfttnberger, Gdi?er MaleL Sdbmo
MiheA, Drago B. Rotaa Barhdru Zych)/ La le
ou\jette au ClmitiNobel nonigien
d ?rops de I itltlusion de Swiana Slapiak patmi
le.s r 1000 femmes pour le Prix
Nobel de la paix 2005 ) (signie pff : Petet Arko, Alenka Janka Sprcizet, Alenka
Kadema , nada Kotnik, Taja Kranberyea Gdlper Mdlej, Stlbina Mihelj, Dtaea
B. Rotar, Bafiara Zy:h) (Slo,re itl / Enslish / French)
-:a. spremenb, ki naj bi y nekaj letih MONITOR tSH pripeljate do pozicije reoretsko
- . : nrokovno-znanstvene (pollerne aii aclrtlerne) periodiane prbtikacijc (arsumentacija
j -,.:dnja: zrdeve v zyezi z reylio TOT OS s preve... vtc.ejoialanki, ki so ta;
objavlje;i,
r
!o vea leti podiplomski ituden tke/tje paprahiano nima.jo nobenegar.plivana urednistro
- ar omenjeDesa slasila K3korkoti. seveda se ne bi radi odrezali
'--:-ie mesta objav, zelimo Ic pospciiti dinamizirad nekarere zadcve,od Toposa kor poten-
ti ostaraio predoteo
:r:Ioalo2,DosovoroposropkihodloaanjaoDubliciranjurekstoynalsH(:Ad21:UOse
. o_eJ ue Jo,tcla Vogr r(a strnjat.
dd e oorebno rorna y.ra.i po,ropet, oddaia ret.ror
.idaljnlesa dcla UO Potrebno je postavitj krireri.ie za stalno produkcijo putritr.ii.
: :j,irri so se strinjati, da je t...1
edini namen publilacii ISH tahko zs;r.r prom;yiraqjc instirx:ij;
t rzr kvalitetno zMnsrvcnoprodukcijo y ok.i.-tu Tbpasa izhajajo znunJ""ni errn"ti
-jen(ov in sodciavcev ISH Doslej sra izsli dve dvojni stevitki, Drjpravtjena paje ie ena, ki
:. toncc leia t I 3 ,Razno(:&L3: Ambicre srudenrov ISH, tijzdaiaio tlaziior. so. da se
. dic \ repre/en.ati,ru,/r.d1nren. re!rio tSH Ker te na tSH /, r/dald1,e pub,i(b(U
:-ilo.jen nai nrcdniiki odbor in kerznanstve.a reviia tSH Zzos 7e obsra.jain i,t,iu,
t: t,ro
. :.ebno, da se deto UO it\ Mo narjd usrrezno razrneji in koordinira UO bo zaio pozval
. .trra\nike Motitutja. da predstavijo svoje zc opravrjeno delo in pnkazejo nai;tc za
:.nodnost (s finananesa, orsanizaciiskcsa, vsebinskeaa vidika) (
lz
"Zapisnika 6. sestanka uredniskega odbora tSH pubtikacije(. dar zaD 20
\potenbrr "00i /dosa,a Simona perpar Grilc
rvabim Vas na 7 seslanek uredniskega odbora ISH publikacle, v torek, 2 oktobra 2001, ob
13 uvprostorih ISH,Breg 12 / Dnevnr.ed: l- Uredrtev publicranja na I SH, 2 Postopkiza
prijavo na razpis Ministrstva za kulturo, I
Teloae zadeve. Vabljeni: D Bac, J Mikuz, N
Paeon, S Perpar Grilc, S Slapial, J Vogrinc, Drago B. Rotar U. Grilc, predstalaiki/ce
uredniskesa odbora revije M,"rrol (
,Seveda se bomo (kol ridite - smo se) odzvali ,pozivu( UO ISH Publftacije, ki smo ga v
preteklem iednu lahko prebrali na oglasndestiv prdprosroru ISH, aetudi bi se (od samega
zaaetka dalje) raje in z veajo mero kooperatiynostr odzvali ,vabilu(, ki pa smo sa dobili
nekoliko kasncje v poscben Drcdnl za Monitor ISH. T! smo iorej zato, da, kakor je pisalo v
zapisniku na oglasni tabli rpredstavimo syoie Z opravleno delo( h rpdkazemo naarte za
prilodnost s finananesa, organizacijstesa in vsebrnskesayrd*a( Po svoje smo te predstavitve
veseli, aetudi prihaja nekoliko pozno ze opravljenega d1a je izredno veliko (vsesa torej niii
ne moremo predstaviti) in ,naarli za prihodnost s finandnesa in orsanizacijskesa vidika so
narejeni stratesko, od samesa zaaetla za celotno shemom potrebe mednarodne revije ( o 1cm
podrobneje malo kasneje) in ,z vsbuskesa( vidika pray tako: matenala je najmanj za dye
zajerni dvojni atevilki revije Mo nor ISH, nnanl za prevodne bloke in nekalere d se rubrike
pa so sploh zasedeni teza najmanj 5let (
I.l
,Od novembra 2000 staslavnirrednici (Barbara Zych in Spela Vodopivec) veakat neu speano
skuiati vzpostaviri srik s starejsini sodelavci ISH. da bj za Monitor ISH ae Ze ne lastnih
tekstov - oddati vsaj poroalla o projellih, lalcrih nosrlcr so.(
t.l
,Natananeje specificirano vlozeno dcio za naslcdnjo stevilko revije (ki dde aez rri iedne)ie
brlo naslednje: t I sponzorske aktivnosti, lreimenovanie m nova rcsistracria revije, kolofon
v trehjezikh, kazalo v treh jezikih, navodilo avtortcm v trehjezrkih, nova rubflana sherna,
vsebinskckorekturni presled 4 alantov po ok 30 slrani G pripombamr, okoli 150 strani
prevodov, 30 sbani tanskipcije lrancoskesa predavanja, prevod te transkipcije v celoti v
slovensaino, p.iprava iniervjuja z go Christine Schell in prevod intervjuja, skeniranje siik, v
celoti prenovljeno zunanje oblikovanje revije, leklori.anJe vseh rekstoy (ok 340 strani),
skeniranje fotosrafij, postavilev in prelom celotne.evrje, predraauu 6 tiskam, uejena
korespondenca s aiani mednarodnesa Urednisksa Odbora, kontaktrranie s tujimi zaloZbami
rn posebej z avtorji, ki smo jih za revjjo prevedli - ludi u.ejena torespond
distflbuciiske baze revije doma in v tujini (narejena v Excelu), obrazcr m navezava stikov za
recenzentsk sistemv 5 jezikh, izdelava b^z e podatkoy za raz[ane tipe sodelavcev in podaikov
na Excelu, zasnova za menjavo rcvij (s 4 revrjarni ze domenjen, rtn ltn.(
I sledr izraaun del za ob dvojni Srevilki lopora in za ena d\ojno ateilko Montola ISE]
, .. dela, ki so zsoraj naitela, v priblizni visini 7000 000.00 st .] n$o bila plaaana in
[
plaaila tudi ne zahtevano, anaj stoji tulaj zapisano, da priblrno tolko znasa simbolni dols
ISH mlajsim sodelavcem in sodelavkam lakultele in tistm nekai kolegom/,icam stareisih
.. rev ISH, kr so nam pomagali atr stali ob srra.i In Se to: ae scstejemo srroikoyni
,ac'li obeh dvojnih iievilk reviie ?b/,r. je konani finanini obraaun vloZencga dela
-. .rcev ISH) ene samc dyojne srcvitke revije Monirn ISH ie vedno viiji (
::, rrodrobna
Dredstavirel naartov za rrritrodnosl a finananih, b. oreanizaciiskh in c
-.{hl
-: .1bena drkcroin iziaveyzapisnitu 6 sesranra Uo rsHpubtikacii:.. kArlllZanima
:r nalananejsa pojasnrtev sintagme, da jc )edini namen pxbtitacri tSH Iahko,{o,
_ n.. ,ci;e.-,/r t\dlIcIIIo/Id1\I\cIo D-ooutcIo..t \acnrmo. dd jc tahto
:ininamen le en samr ob.java dobfl h znars tve n ih reksrov (aeso rcs dobri, ie Dromociia
_ ..ror;lentiro\Jc.net, \'lorud gre /d netc 1o\e t\Jtrrete. nd tSH okd.e.ihncie
l morda je botje lako? / k &L2r
:oako lahko preberemo. dav,okviru ?i,posa izhaiajo (sedanjik) znanslveni alanki jr.
i sodelarcey ISH( Ker l,ke revjje. ! kateri bi bil en sam alanek irldenroy ISH, dostej
.
-. yrdeli, bi s,
.jo zelo radi pusrili pokaTari (ker je v zapisnit u uporabtjcn sedanjik t, r
- .a tem seslanku, aeje ro mo8o.e) t I / LAd l:
: iiro v Hruier.ici ic lahkocoronlio , naj zdaj,alisem dvojeirdjp.El,
:::zanasnisosrarianernaescDekdozarczc,daboneka.jnaredit(gle.tsklepeHrusevice,
r n lulija 2000: ., sklep o ambicrii Drold in naariih stede redaniesa ,,Ll,irrrrd) in se
:- zadcva celo lclo ne lremakne s ioake (rako je denimo za ste\rilko Trposa, ki ie vedno
i ir moral Tadej Praprotnik ,u reeniro( oddari reksl deccmbm 2000). n ikako. n c m isl,mo
. .:iej -qlcdatr v strop in aakatl ali zvraaaii dela na d gci in d/rgr. nekateri od nas niso/
'1ea srudcnri/ike (smobodisi asisre nri/-ke na prosrarnih
Dosameznih atipa razjstoyalci/
. . . posamcznjh projcklih) in bi nas lahko rcmu primerno aaovariali (zaro mistimo v
r::3 za naio lopulacto uporabljati termin mlaj.ir rodetavi .)2. $ttetdke tSH)
r.?L\( ) I...1revi.jaje bila i, naziva i\,ta tar-inte o,.tutik) t S// preimcnoyana v
iISH Reiiozohundnistiinei dtlibene .nan.N it]n n a novo resisrrirana po obiaainem
:. r /o
rcs s.r rn1.c /nbIs.\erc retje {\ /dacltJ \eptcmord te.o\). Judetjer.d ji e lJdi
. -.rra ISSN stevilka (oberreln smo poskbeli tudi 7a reejsrracijo elekrronske
verziic reviie.
.
.Ldi oiL oode ierd rrLsd ISS\ {e\ lkal
ambicije itudentov (: v sklelih iz Hruievice si lahko natanano
:r-ere, kaj smo obljubili mi (nlajii sodelavci/,ke tSH) in kai sre, v DreteHem ltudiiskem
. b'i.blnort; \',.rare|\i sodcd!cr .ke ISH j t,ersnuTi (/imzt toodva,,reciro
,'! rudi izDolnili in nckarere celo moano razairili (t/,,rol /,S? ie primer za ro: tahko Da
, .'..'orLd drrre drcite. ce \i\ dutsotruiro narle!ar 'c /anrmd .i /d nds pomclrto re
.-.. ,,e prcre[.osr. \c.cda lJ re moren o un^.ro.Jari sorr]e ,pog^lne rn er^ ulrtne
: :lelitve aasa, iemvca lalko reacmo le, da strbimo za ro, da vse tc ambiciie, kotitor je
.rce sproti spravljamo v realnosr (v marcrializrano oblikol
:n
nelaj vca oponb:
r 9 ln l0
alenu S/z/,rd /S? lahko prebercmo, da je ena od dveh OE (O4anizacijshh
,-:lSH)ZalornritvoToOEselahkoustanoyiatixkinesskteponrUpramesaoclboralatultete
. !o-qlasjem ustanovitelja, pfi aemcr ie porrebno upoitevali mnenje scnata Ker skiela o
: .:.!nosri in opredelitvi kompetcnc podresorja OE - Zatoiriitvo. ki naj bi nx mr hilj
po&ejeni (je to Uredniski odbor ISH publikacije, ali taka drusa instanca?), nrmo videL in
tudi ne nasli (nev Slalulu in nev skleprhrz Hl1rsevice, kakortudiv zadnjih dveh letih izdajanjal
izhaia arcije Manitu intema slasilo ISH nalasklep nikdar nismo bili opozorjeni), vas na
tem mestu naprosamo, da nam sa posredulete V primeru, da je bila pristoJnost UO ISH
publikacije doloaena s sklepom senata, bi mu pravzaprav moral bili zeprej neposrednopodre
jen tudl UO Monibia ISlr? navsezadnje se lahlo vprasamo, zakat so se problemi zaaeli
zd aj, pri tretji stevi lti in ne pri prvih dveh Sievilkah ( pojasnilo nam kalpak dolsujete vi), ki ste
vendarrxdi ze imeli prav tak uredniSki in posvetovalni orsan, kalor sa revla ,,rl onitot ISH ima
tudi sedaj?:
b) v obeh doslej izdanil dvo.jr r iley kah ftprsa revija v lololonu ni natananeje kyalificirana
kot ,znanstvena revija( za specfiano po&oaje; zanima nas, odtod polem gornja oEedelitev; oz
narobe, aeje resisinflnakotznanstyena revija za kaLe.opodroaje gre in zalrj lesadvkolofonu?
(ae drusesa nc. bi bilo vsr.j dosledno in spoitljivo do lolcncialnega - glede prosramske usmeritve
na!e institucije neinformrraresa bralca)i
c) dodej ni otstajala le (znanstvena) revija 7or,.!, ternvea je - .e smo nalanani- prav lolilo
aasa, kakor %2,s, ) ( t|dieijaMonibr - intetno s/arrlo ISg torej le z nekoliko
drusaanin naslovom in z drusaanim, rnformattunim poudarkom Ob rrzirnM revije z obiirnim
analitianGreoreakih blokom, smo reruo plennenovali, seveda pa je revta Mo, nat lSH, kibo
lelos izsia (s kattim potasnilom o preinenovanju in rariiriNiin dodeltyi noyesa ISSN, k bov
kolofonu) nrmerirana kot trctii lernik hje kot laka nadaljevanje prejinje revi.iej
d) v povezavi s to.ko a) se strinjano, da se je ireba sledc )razmejevanja (op. a : a nikakor ne
rudi omejeva.jal) in koordinacrje( obeh rcyii tdosovoritjl, vendar menimo, da bomo ro le tezko
naredih na relaciji, ki je zapisana v zapjsrutu: )UO in Monilor( (omenjeni enliteti niti nisra
Etesa rcda; najrrej se je torej treba dogoyoriti o tem), norda pa na nivoju UO Tbprrd ir UO
e) odsovomi urednik ISH publ*ac!, JoZe Vosinc, nam je za eno od aplrlacij naprsal pnporoailo
(tedaj je Ze bila znana nova noiranja aleruley revije in v kazalu so ze bili vprsani pdspevki, ki
bodovtej stevilki rcvjje) Sprasujemo zakaj saje tedaj napisal, ae zdaj (nenadoma) meni daje
nai kiredj \praitM
Vabilo predstaur*om UO ISH publilacije [
]Gledenato,dasmopredstavitevsvoljlnaa(ov
in straregrj danes izvedli tu pred vami, vam na tem mesrr (upajoa, da bo ro korektno staio v
zrpisn*u) ffoaamo podobno vabilo, na l, tero se boste - upamo lsaj - odzvalr Na 3. sestanku
UO Monilorja ISH, kibo dne 5- oktobra 2001 ob 19 00 uri na ISH, bo lahko pooblaiaena
oseba rz urednfrva rcuje 7),,or. prcdslavila vrse,Ze opravljeno delo in naarte zaprrhodnosr
s finananesa, o4anizacijskesa in vsebinslesa vidika(.(
l- oze vosrinc je nato podal kratek uvod, v katere m predstavil bis rveni namen rer.ijc
- 1 zbike Dacune a. Znanstvcno publiciranje naj brJeprispevalo k znanstveni ureditvi
J
- ionsiituciji polja ?e. ,"Baro,e- slede na na ain kdko se o neaem ali nekom piae, sodi tudi
iako se o neaem ali nekom u i p,se ( [Poudarki so atorjeu.]
preluknjani spomin navedla ro. da ni dobila tonskcga zapisa s se.Je Ta tonsLi zapls seveda
kaze docela drusaano sliko od opisane.
J Vosrinc je sicer res nekaj govonl o reviji 'lbpas, o edlciji Docrnenra, o kedrbilnostr (s
kateroje po povedanem mislil nakonjenost drzavne birokracre, ki dabijo zapravih ae se ne
bi yedli tako,ka hoae prisotni drzavnibirokrat Uros Crilc), o potrebipo koordidmnju, o
skupni redni publikaciji, karvse daje ogrozeno s tako rekoa nezakonito akci.io senata, mene
in Dade Bac, pozabil pa je omcniti. da je bila t, ,akcta( oz. senatni sklp zsol posledica
priblizno petletne nepojmljive nede.Javnosti njegove persone na poloZa.tu Uredniikesa odbora
ISH publikaciiln Urcdfiskesa odbora revije 7opJ, kijo.Je pojasntevals pray tako nepojnrljivo
prezasede.ostjo (s aim, je slej to prq sk.ivnost) Ce se toret n mor ukvarjati z uejanjem
edcije in periodike, kerje preobrsmenjen, zalai stvari ne prepustikomu drusemu? Nihae mu
ne bizameriltakesa renuika realnosti Takopa se zdi. d, jeunelpraymrsrio (po svoji lastni
zamisli ali od netosa drusesa), d, onemosoai pubiicrstiano dejavnost na ISH
Ni pa sovoril samo J. Vogrinc in ni se govorrlo zgolj v smeflj tr Jo le suseflral. Spomin je
Grilaevi tako zelo nasajal, da sc v zapisnilu ni spomnila. da te J Vosmcu odsovonl kar
dekan lSH, zal.rnil njegova smcsna namisovanjr, pojasn okohsarne senatnesa sklepa in
vznejevoljil U. Grilca, ki sije bil sestanek oaiho drugaae zamislrl. Zaradr vznemirjenosti je
taisti U Gdlc celo zapnstil predaval nico, krsneje pajoje iz sorodnih vzsibov tudr J. Vosrinc
Popaaeno je prikazana ixdi inlcrvencrja T- Kramberger, tl le zelo izarpno in racionalno
predstavila projekt Moz,r,.1sgin njegovo utemeljitev v ustreznem skiepu sestaDla v ttusevici
Sklepov iesa sestanka na ISH doslej ni uposteval nihae, lahko bi rekel, da jrn veaina kar
sabotir4 najbrz zato, kerpomenijo drastiano povaanje angaZmata, aepasledam J Vo8.inca,
se zdi, da zato, kerje nekdo, ki sa on ubosa, dal nasprotna nayodila. H.useuca bo oditno v
celoti lzrana ae ne itejemo Monibia lSH. ki seje morebititudi zalo znasel pod udarom
- zamdi merciie nekaterih, ravnodusnosti drusih in nasprotovanj, tretjih. Tam so vsi troji
molaali ali celo slasovali za te sklcpc.
Predstavitev T. I&ambe4er je bila decenha, vendarjasna, odloina in nedvoumn zlasti pa
se v celoti ujema z inicialno ,ideoiosijo( ISH, li jo J. Vosrinc rn S Slapsak ob sodelovanju
Nede Pagon paaita v meritokatsko slamoreznrco
Syetlana Slapiak se je namrea domislila tonlrole Monilorja ISI/ s pomoajo ,skupresa
recenzr.lskesa sistema(, za vabo pa naj bi bilo alanstvo p.edstavnrka Monilatja ISH \
nedeluJoaem nr po zaslusi J. Voerinca za nia pristojnem Uredniakem odboru 1SA pr,/*u.r,
sestavlenemiz zakoncev Grilc in J Vognnca. tudi Nede Pason, Svetlane SIapSak, Dade Bac
morda ie kosa, denimo, yeano manjkajoaega Jurcla Miktrza.
'n
Nrher v zaprsniku ni omenjeno, da je J- Vosnnc nckajkrat namisoval na svol nepretlicni
odstop, naJbrz zato, ker temu ni nihaevehementno nasprorovrl Odstopitibr moral ie zdayial
sajje b oJasno, da pray on ovna dejavnost
Izpusaero.ie tudi, da naj bl po J. Vosnncu bil M,zr,r ISH zasebna oz druZmska micntiva,
seveda brez imen, kerje prevea poluhnjen, da bijih povedal. Mislilte sicer nalu s Tajo, na seji
pa seje pokazalo, da ni ravno tako- Pa ae bibilo, bi ie zme.at mordl biti slayni kiter! vsebina
dela in rjesovi cilji, ne pa ne.lioLtitns, li jo rlzLarc\a( Tapos
Vztrajalje pd ,skupni redni pnblikaciji(, lakorje zapisano v ,zapisnrku( Simone Grilc, in
tudrpflpoirebi po koordiniranjx - oboje bi noralo biti njesovadelovna nalosa Ze vsaj pel lel
in prayto, date mlose ni opravljal,je privedlo do inlervencrje senata. Slediti br moral qesov
odstop zaradi disciplinskih razlogov ali zaradi ,objektivmh okoliiain( (famozna preza-
Jo:e vogrinc, lz: ,PEma Uredniskemu odboru pubikacil ISH in Senatu SH", s
oktober200l
, t...I Vsaj naaeloma so Idisrurzi predsiavnikov razlianih slalisa I rorej med seboj en aloplavni,
karje popolnoma drxsaae, kator ae se merilo polju vsiljuje od zunaj (ne elede na ro, aL je to
mcrilo npr politiano ali znanstveno) Odtod bi sledilo, da je v ,nacionalnem inreresu paa
kakowsrut kulturid pntitkcra, in ker bi bilo heteronomno vsiljevanje menl ncdoptrSrno, je
naloga ,racronalne( kulturne polit*e kveajenx zdgat@lJati in iiititi atlon rr'o celotnega
polj, kultume produkcije [. ] Proakti\,no lahko toxdejania s spodbujanjemin omogoaanjem
diskusiie znohaj poija in podroaU ter z oblikovanjem politianih mehaniznov, ki bi sprosdal
kn lturno produkcijo in prepusaali strokoue odloaiwe polju $memu m njesovim podroaJem
/ Uainek tg, br seveda blla vsaj nekolko tudi norranja polftizacua polja h podroaij, yendar
pa bi to hlrati(le na videz paradoksno) spodbudilo ru di arrikulacrjo norranjih medltakoyosti
ki bi bila premisljena in manj ideolosko obremenjena karor dosle, I l(
Jo:evos nc, ,demu ,nacionalna identiieta( n ,nacionalni nteres" v ku iurni potitik
",
u: Nacionalna identiteta in kulula, lCK, Ljubllana, 2003, str 46
rcledc na to, da so nekateri alani in alanice UO ISH publikaciie zadnji sesrancl. dne 5
okiobra 2001, zapustili pred aasno, jih na tem mestx obvcsaamo, da smo sesranet nadal.leval
brez njih in se na koncu dogovonli, da s posovori slede nove orsanizacije in detovanla OE
IOrsanizacilske enotel Zaloznistvo in potemrakem iu di slede orsanizaci.ie in delovanja resorta
UO ISH pubhtacrje, nadaljrjemo n, naslednjih nekaj sestanlih Zapobudo so biti zadotzenr
mlajii sodelavci in sodelavke ISH, alanr UO Monroia ISH. / Pru sestarek bo Ze v roret, 9
oktobra ob 12 00 uri v pro$onh ISH Vljudno vabljenit ... Poyablje so bili: Dragica Bac
UrosGrilc, Alenka Janko Sp.eizer, Taja frramberser, Jurc MikuZ, Neda Pason, Simon, Perlar
Grilc, Draso B. Rotar, Svetlana SlapSak, JoZe Vosinc, Martin ZuZek.(
>:rat ISH 1...1 )ooo( seii z dne 9. 10. 2001 obra.maval rziavo doc dr Jozera
je na svoji
.::n.ca o odstopu z mesta predscdnika Uredntkesa odbora publilacii(UOP) ISH ln slrejel
>{LEPi Odstop se sprejme [..](
Iz,Sklepa seoata lSH at. S x)o(x/s z dne 9. oktobra 2OO1(, podpsan pror dr
Draso Rotar d er.an lzapisala Tiva V aj, vodja relerata za Studij ]
. pEmu senalu ISH in uredniitemu odboru publikacij ISH /UOP ISH/, li sem sa nalisal
r-:d sestankom UOP ISH prejSnii petek, 5 10 2001, scm sporoail svoj odsiop z mesra
:.govoroesa urednika UOP ISH in po.tasnil ruzlose zanj, opozorilpa sem tudi, da se vlrimeru
-. ISH ne bo zaaelnenudoma koordinftti publiciranja tako, da bo UOP ISH lahko opravljal
:.io Taradi katerecaje bil ustanovljen, do na daljnjesa umikam iz dela senata ]Noaembiti [
. -.. dsovoren za uniaevanje I S H kot 7n arsivene institucije Ke boi z vsemisredstvr(, osebne
:3ht!e, sklicevanje na revolucionarno oblast nameslo resularne orsane ISH ild odLoano
:Jraiam, bom v tem primcru sodelovanje z ISH omejil izklju.no na delo s itudenii ] [
\aarn, kako seje do alanov UOP ISH in do nene osebno vedla predsra\rica Monirorta ISH
.a sesianku v petek, 5.10., pa tudi s popolnoma samovoljnirn sklrcantem sesranka za danes
rb llh, za kateresaje nihac ni pooblastil, me porrjuje v pravilnosli moje odloaiive (
JoZe voqrinc. ,Senat! lSH.. I oktober 2001 ob th
,Drnes smo jaz, Alenka, Tadej in Narria skupaj prebrali izjayo, ki joje
Joze Vosnnc vaeraj
posredoval senaru in v kared rned drugm
eororl o osebnih zalitvah ipd., [i naj;irfi bil n;
sestanku delezen s srani predsLamjcc Moniroria, i e Taje, ,a pe*o;i
seji OU ISi. Vae.aj
sem na seji senara to pismo (ki je pristo tik pred zdajcr) povrsno prcbrata
in sem na nasem
uredniskem sesranku siluacro predsrayila y preye. .cvlralni
lu.i. zato ro zdaj pop;;;t;;
Menim, da.le nastala situacrja v.edna lasnesa odsovora cetotnesa ,redniitv; _
zalo, da [. ] damo vedeti. da Moniror nr kak individualen projekr, ampar
;;;;;
da za;jl1n sro;i
moanaekipa zjasno srmLegiJo Zaro predlasam. da si vsi skupaj
najprej prcposluS"." p**t""t
seje, prediskutiramo in.apriemo skupsn odsovor uealniitva.(
-- \rio zclo oaitno so bili njegoli nagovori strnkturirani po logili iziav tipa saj nisem
: : \ .n dar" ( in slcdi scveda strai n o rasistiana lirada) Tako zelo ic "odprt ' za razliano
i; la bibilsposoben mirno loireti ludi lun damentalizem, aebibil dovoli tonsislenino
: .rmuliran. In seveda te sposoben lriznali, da ie tak naam delovanja (ae mu sa
- : i.b drugih p.imerih ) aista zabloda, amrak samorefleks i.je tesa trpapa nisposoben
.:\.r.rrmisiim,drsodeliteseievrednitranslripcijcinpodrobneanalize[]Zaenrral
: :-r dogovor (sprejel danes) ta, da se niti priblizno De spuiaamo na tak nivo [..] ne
-: .rovoliti, dabisa [zaplct] zgladili tako, dabi rclli, da ie ilo samo za snowball erecl
. -rlo drobnih miskomunikacil in nehotenih ncsDorrztrmov, ki so se naenkrat utrgaii
r i Lerie bil ta sunel, kiseje zdaj utrcal lol plaz, tam Te prej ..) No, z Nataio svase
- -- da moramo y UO nujno poskuiatr pritegniti ic l2ar ljudr, ki znajo takoi prepoznati
-,: :hanjzme (in jih ne relativDira.io) (
Sabina Mihelj lelan ca UO Mon toda ISH], A.lvsem a anom in alanican UA l onitoia
/SHl n B tTaji Kramberger, odgovrni ured.tci Monitarja tsffr oboje 17 okrober
2001
:-:i.rrrihzapletihvzyezizizidomrevijeMoniiorlSH.kijebilapredmeirazpravetudi
. .. LO lSH dne 5. oktobra 2001. se je UO Moniior ISH odloail podrobneje sezaniti z
a: zapleia ln podaii svoje stalisae I I Da bi dob]li vpogled v doeajanje. sno alani in
-
:3 UO Monitor lSH na izredni seji dne 17 oktobra 2001 poslusali zvoani zalis seje UO
: \i osnovi slisanesa so posanezni alani in dianice urednilrva napisali svoje indivldualne
-:iraie, kise stikajo vdveh kljxanih rcakah:vsl zaraaajo oznako Moniloia lSH kor osebni
.':irrermenijo.darazlosizanasializapletnisospecilianizasamMonitor,tenveaji}llahko
---:.io v sirsem koniekstu delovanja ISH / Clani uednistva upamo, da bo navedene razlose
-. r.\ldelriirati in prime.no upoiievati tudidelovna skupina, kijojena oLlobmki seji imenoval
::-r. ISH in naj bi pripravila predlos reorsanizacije zalozniske dejavnosri na ISH (
\.r:.re se p.iitevam rudr sam, zagorovo diskeditirata, prav tako niihovo deto in trud. ki ie
' '.1 oairnu',lctiden ir ral,"edn^re1 I,repricrr.en. od \4oni.ur s ratu /ahrcrnu
;i:iaviivijo in komplcksno orsanizacijo gorovone more biri osebniproieki zgolj cne ali dveh
::D Poles tesa domnevam. da smo vsi, kr irudiramo na ISH. doscgti vsaj toirko osebne
::;.sri, da lahko sami po svoji volji odloaamo o tem, pri aem kdo zeji sodetovati jn aemu se
.:-.la ali odpoveduje Vsekakor pa bi ,elel pordariti, da bi na ISH morali premisliri
tudr
:,rre in vzroano-posledianc korelaciie za obstoieao misel, da ISH ne porrebuje dyeh
-:iitvenih reyij Sam ne dim razlogoy, zakaj ne bi obstatali dvc reviii. v kolltor bi hrli
' oor'\.alu/,d(ehilirdnrno./dr,ierJr dotocelritok\dtrele prdr.J.obisc5rto/dnimr\o
::aia!i. kdo so pravzapmr ljudle posamezniki. ki delujeio v mzlianrh orsanih ISH in po
.-nn rh kljuail so priili v te o.gan e pojavlia se lni nam rea dvom o rem, da nekatcri v doloac;ih
:rnfi odloaajo o pomembnih zadevah in usodah dotoaenih dejavnosti (npr v zatozristvu
: na ISH. sem pa aisro prepdaan. da zares dobro poznajo ssdanje razmere na ISH,
.i.odnevno ,ivljcnje v insritucri, krj sete, da bi z |jol
za nta zrveli. / Z vso oscbno
,::r\omoslo podpiram projekt Monitorja in scm pripravtjen pri tem akrivno sodetoyati
..!rr sem ze doslci Prav rako srojim za vsakim sraykom, lo sem sa napisat v priarjoaem
'--.dilu S to svojo refleksijo scjasno izrekamslede nasialc siruacijcin se hkrati distanciram
: 'seh norebirnih podtikanj [. ](
Vlado Ko tnik, ,M ota ref eksua situac re ob zadnrih dogod k h v zvezi z z dom rev le
Mon tor SH" (dai 16 oktober 2ooll
- ionan o ie komcn tar na raau n , odprtosin(. o kateri je bilo na seji U O ISH toliko sovora lz
::_jr\a, date Mrr,7ol produki Limskega deta posameznikov z art*uliranimi interesi seveda
:ii. da rma rerra doloaeno rizijo rn inreres VeDdar pa m v)zija ne more biti kar vnaprej
:- losana kot idsologi.ja in rudj ne kor izktjxacvalna vizra Nadalje: odpriost paa ne more
:, :r1eniti odsotnosti kdterijex inreresov in s rcm tudi konflikrov - odprtost pomcni ral1lo
.. riob nosr sooaanja reh intercsov seveda koliko r so arrik ulirani in arsumentiranj
In kar j e
. ranoi odprros! kot taka ni hrczinteresna, sai \t kar dana in je rxdi ni nosoae usrvariti iz
' .r Odlrtosr - ali pa vsaj odprrost, ki sem jo pripravljcna podpreti - ne pomeni ar),trnTs
.r in mom zato nujno temeljiri na doloaenih kriteriiih - ro pa so naranko risti krircnri, kijo
-:.stav!ajo in vzdrTu.jejo, in ro nikakorniso zeolikireriji tormalnesa tipa, h dotoaajo srevito
i :-:iov, obliko bibiiosrafre, jezikovno usrrcznost ati dolzino alanka In nenazadnje vsaka
,::ra , odpriosti ( bodri Md nitotja bodlsi To?os.t naibo orJravliena ob tonketnern materialu.
-.)Mpadlasi real ep Monir,& (ne pa katih domnevin srrahoy o njcgovi ,uziin(), sooaenia
' .1.4 lvp, on t re od 7 n-cgu!rm odo.rm tonceprom l.
Sabina Mihelj, ,Fefleksrja zapeta ob zrdu revire Moniior tSH. (dar 19 okiober
2001 ) IKom entar le obravlren v cetoit l
:,Gledenedavnihdoeodkov,kisopovczanrzjzidomnoyestevilkcMoni/o/1,S1/_smoatani
- rlanrce Urednislega odbora Monilor ISH soslasno mneria, da vsc odtoairve, ti zadevajo
.:iinske in tehniane elemente le publikacre sprejemamo vsktadn zodtoaityamiin vedeniem
- ! orot rn alarh Jredn'skcga odbori V^ni or tSH Re\Ud \,loni.u. nikakor re.jedi
: :-raenim osebnim yizlam Scveda pa so viziie yedno na doloaen naain osebne, rcrej siva.
r : i rm eTnikovih aspira cij Vsaka yizij a je lahko samo osebn a Vend ar pa se. ponavljam. naarii
:- \{onitor vedno sprejenajo ob vednosti Uredniskcga odbora Moniioia ISH in ob
::ncvanju predlosoy, k jih posredujejo vsi alani in alanice Uredniskcga odbora Moniror
I ,Ko smo v eni od predavalnic na tSH stupina alanov UO Moniror ISH poslxsali
zvoani
:::i\ ob sestanku UOIPI ISH z dne 5. okrobra 2001, je bil lisr lapiria, na karercea sem si
- !| la zalisovaii utdnke ob posl uianju. po dveh uratr poln popisan jc bil s cirari na sestanku
- -ormi odgovori in usovori nanje. ac naktuano prepisen Ie nekai primerov: . uradnesa ,
:: abrla k vscbiuskemu sodelovanju Monitorja nisem dobil (, ,
na UO ni bito poslano
-"rfo obvestilo o Monitorju ( ,.. nisem bila seznaniena s formainostmi
slede publikacij
, za praMla bi se lahko pozanimala v knlrznici (, ipd Cep.av mi lahko oairate da so
:-(r r^Bani iz konteksta, pa vseeno lahko sUepam, dajcbito skticevanje na pravila v kritianjh
:\ah pogovoru vea kot oaitno Ze bezsn postednamoie zaplske me je ob koncu postuiania
4. ,lSH se mi je pnlazoyal kot vrelisae in hram modrosri, znanta. veselja, svobode goyora in
trska, slovenski Cambridse ali Sorbona [.]Enoleroje,larserudisamaspadamvzsodbo
ISH rn se tako prepoznavam kot eden izmed subjektov znotraj insrftucije_ In seveda, ker
mstitucija pomcni ustanovo, v karero vsropajo in izsropajo ljudle, (r so vsi drusrani h vsi
enakopra\rni, saasoma pdhaja tudi do konfliktov, ki pa scjih predstavi, arsumenrira m reai,
sal jezrt raamejo in uporabljajo ljudje, katedh izobrazba niha med 7 in 8 stopnio ] [
yerJelasem,dascvmladrmstitxcrincdosaja.jospletke.spori,ljubosumja,izpodrivanta.po
katerih so znane fosilne ustanove oz izob.azevalne insriLucije z uteaenim iradicionalnim
ritmom, tl Zivijo samo zato, ker se podrejajo in enostavno dihajo v primezu kotesja sistema
prayilnikov in sospodov, h Ze 40let predavajo svojo dokrorsko disertacuo Mojinaivnostrrn
zivljenjsk neizkusenostite celotno dosajanje okoii Monirorja ISH in sploh poslusanje zyoaensa
zapisa seje UOIPI ISH naredilo konec Razoaamna ati pa samo odrasla ueoravljam. da tudi
ISH, ki je nastal, si predstavljan, ravno zato, da bi xsel oz. se rzosnil miselnosti zaprresa
s'stema, ki si ne zeli zdrave konkxrence, sveze kreativne mislj in enersle mladesaumr, posraja
insttutumrazprt -( /Kako*olize, kolcna izmed soooblikovalcev Mon irorja tSH sem skupaj
z Barbaro Zych slrbela za to, da so bili vsi, ki so kakorkoli povezani z ISH, obvesaeni o teo
retsko anali Liani pre novi oz dod atk u Ir revil il ter vabljeni k sodelovanju povabilo k soustvar
-.lrresodobilrysi.kisosvojeelcktronskenaslovezarpaljTivi.roreip.of.esorji/ice,stn,
.j : r. Tnanstveniki/ce rer onosravno vsr sodelavcilSH prav tako pa jc rudi triaeae runen
-. -.-qlasrr deski y
prosto.ih ISH vea tot pol lera vabil in obvesaal. da reyria Monitor rSH
/t /a1-r|ru rnprd\ \nelno pa le dejsrvo. rta nam ie ramo crn,el,. L ne rrui vec
- -::n.ga poslanstva vMonirorju lSH, naphal priporoailo, ki smo ga porrebovali korprilogo
.:neliriev prij aye za sofinanciranje liska na razpisu MOL profesodu Vosrincu sva poslali
i - - s\o kazalo p nspevkov 07 atankov in Ze .aslcdnji dan, torej zelo u rsentno i. kolesiatno,
- i.rbrlr njesovo stmkovno recenzijo. MOL scje odloail, da nas solinancira in tako smo
-:: r-usrm tudi zaradi recenzentove hvale obvezani rzpeliad oz izdari reviio (
,Argumenti( (se y Hrusevici in zatem veakrat ponovljeni na ISH), ti naj br nas (,mlajse()
odvrn,h od delanja nove revije. so bili prejkone lliiejski. ae naj nayedem le dva od
njih: ndj si rqie poiiiema nerta | ;e tansndnih rciiah, ket je ta Laije. Mnnoltede,
nekaj ,mlajsih( se nas je ob tem ,argumentu( posovarjalo o tem, date Ze sam obsroj
lalega ,argtrmenta( mosoae jemali kot statusno in inrelekrualno desradacijo lSHi
sarni nrmrea dkdar nismo in ne borno rzbirati lazjih poli (ne v znanosri, ne v ZMenjui
in to je ,avestna izbira, ne pa kara korncidenca) Mislim, d, talina strategija e/ry
I
loes nima mesta na resni znanstveri hstirrciji Na drusi strant pa rudi
zavestno noaemo sodelovativ,ze lansraflih( revijah, kjer se - obraaJnoje 'mlajsi(
iako - ne
da objavitr alanka, ki je kritiaen do obstoJeae produkcije (kar se je Ze dosajalo
podiplomslim Studentom in studcnrkam ISH) Mar morano zaraditesa mirovari in
aakati na,bolj naklonjene aase(? Dmd ,arsument( enakesa reda,li ga sama zalraaam
in ki ga tudiured iko zawaaamo, vayi, dd na tdka naihti i sntucii, kdkatje tSH, ni
hwA naii zd dye rcfii (l). Prvia, majhnost neke instiiucije nilakor ne suponira rndi
majhnih ,enersetskih kapacitet( ali intelektualnesaporenciala, in. d.usia, marerial, ti
ga imamo zbranega za naslednte ft, rc\\e Manitoria 1Sf/ nepos.edno zanika iakane
trditve. Glede na minimalistiano frekventnosi lzdajada Z]2rra (dve dvojni srevilkj
revije v sestih letihJe bolj skromno ,koordrnrGna( produkcija), brzlone bi se ob rem
- in io je realno stanje, ne risro, ki si sa UO publikacije tSH zamiiija posovadali le
o litnbnski, \endat p menda,racionaln! koordmirani, naarrni in kvalirerni( .e,rx
Toda, za tosa? In v okviru kaksnih krite.ijey? O rem, daje dekan Draso B. Rorar pred
dvema letoma takor neke vrste poson in stunulaciio za 7or,or organirual med.arodni
Editorial Board, kr kosarv UP pnblikacr.Je ISH nizanimal (ljudi, ki so bili pdEavljeni
sodelovati pri mednarodni reviji, odgovorni ulednik sploh ni lontakrral), sptoh ne
mislim izsubljau besed
- Monitot ISH je mateialna $rbstanca in za njo stojr kolekriv s premiiteno srraresjjo in
diferencirano notranjo aleniMjo revjje. Torej izhaja in bo izhajal (razen v primeru. ae
saboste prepovedali; a redaj rudi nekatenh od nas vedeho ne bo ved ru, da bi skrbeli
za kohezijo institucle, kr tesa sama pravzaprav noae) Revija bo med drusin izhajala
tudi zato, ker mnogim od nas prek obstojeae reviie Ioror ni bila omogoaena moznost
vzdrZevanja mednarodnih srikox ki smo Jrh v nekaj lerih vzpostavili in jih Zeiimo
sojiti, saj ?,r,s, pryia, ne izhajaredno, drusia, se nrhae iz njesovega urednisrva doslej
sploh ni utvatal z rzdelavo disrribucijsle baze, ne v Sloveniji in ne zrnaj nie, in.
tretjia, ler je bilo v rrpor vlozene veliko, veliko manj inreleltualne energije (ni
elaborirane ysebinske ale.itve, ni preyodov temeljnih reksrov z, posamezne ISH
prosrame, ni rubfll, kjer bi priblizali bralkam in bftlcem misli in vsakdanje ,vljenj e
intelektualcev, ni receflzij knjis, ni poroail o projektih m razistavah na lSH, ni kirianih
tekstov o stanju znanosti in krltnr na Slovenskem etc , erc - Iolos je, rak, kakrsen
trenutno je, bol.i zlozenka priloznosrnih rekstov iz veainoma - prolesorctih predalov),
(:r lahko vsak malo bolj resen mrelcktualec, ki imz ,razvrro( oko
za opazovanje
.-:arivnega in&lektualnega porcnciata (kar jc
osnova dobre in ."rr" ,;"rr,"";"
.rnucrje), rakoj za,na. Vendar vseeno menim, da ro ni kako dokoneno
sklenieno ari
- 1p dvl \u deisr\J. ampak da ie rD-cmelrba nd b^rje ,eono mogoca, .c rele rotja
:: regd Zeleli sno sj - in to sem si koL aktivna atanica urcdnisrva reyije zeteta tu;j
,:1a dabipft.' z Mantof:em /sH spodbu dili tudi botj azurno dcloyanjc ?or.,ra, saj
-:s ramen ni bil riyalstvo, temvea odprta vrata za tvatiteLne
izaeke za vse mtarSe ia
i..r.tie kolese in kolesice v obeh revijat.
t :r Da smo, ker do danes ne vidimo takega srimutarivnega ali zadostno motiviraneca
_o-,/a s ,ran; strdre,,rh
tore8o\, tar bi hrto te norratro \ kotr(or LoLio
- : rmalrziran ft insritucionalnih rrmerah (,imse( na ISH so oaitno aberarivne) zadevo
.. . il. r,,ocriaU \amr rn $ ob rcr nast^nrtr na .ine {arejie ,udela,(e tSH
t\ecinumd
: :o slede nakoliaino vlozenesa in neptaaanega deta ztastl
dclan ISH, znera]prispevki
: nrojekrih pa se nekaten drugi profesorji). ki so naln p.i irp"r;*i t"eo
#te,,"eu
..ojci(ra bilipripravljeni 4rlh,, pomasati. ,^ktivno p,avim, ,e pot,Jerr"m.
,- da smem yimenun ajsihsodetavkin sodelavcevISH,
alanovin atanic Uredniskesa
.lbata Mannoia ISI|, rikaj ponovno, poysenjasno rn neposrerlno
izjaviti
,::tankaUO Monitotjd ISn z dne 19 selrembra 200r), aa nas v nobenem Gktcp*2
segmenru
i ii nalmani ne ovira in se manj oc.oza nadaljevanje rzdajanra revip Z,z,r, za-to tuOi
-3 moremo mzumetr, kakoje lahko mosoae,
da bi revija, ki smojo z vetikin
: rudr yesclem - prepriaani smo, d, kvatirstno _ ketrali v zadnlem tetunaporon, in vanjo
, :ozili jzredno veiiko enereiie jn
truda. kosartoti ovirata Ue"da rc ittra npo* _ti,.
z.Lo kerje tollko narejenesa, ker imamo v urednistvu izdelane,naarte
.I rd"iDe&. orearr/acirste8d'r \sebirs^e8a \rdrta.,r ker rerija za;rihodnosr
|e "toorrtrnrranz in
aralirclna(? In aeje zahrcvnosrn, kriienj rer.ije zadovoljiy za prominenrnc
trancos;
iolege m kolesjce z EHESS (ki so videli nase mareriate in nekaten
tudl sodelujelo v
lednarodnem svctovalncn orsanu), br brzaas moral biri rudi za
inrelektualcev. ae totesi in kolcgice na ISH zatrtevno.ti
nekaj sl;skih
bt".!a nase rev;;" ne zn"i"
ieduciraii iz naaesa rdctka samesa, smo vsclej .a *rpnrueo, ar]r"
solosravitve njihovih reksrov jn bcsedil
..
poarrsi
iz rcyjje Mo ik)t ISIi natat)Ao t;
i.gumentirano - ae bodo te sugestije in prori-arsumcnti rudi taksni (dostei
smo bi
ielezri bolj izrivanja in sploi.ih sodb brez rcalne pocllage) potaZemo.
.r. rr'\lil'. rn oni nalr. 1a Idj ni\no in narobc Ce \e bo knlika nrna5d]a rdna tat vse
rea,nos.
in na Tnanstyene pertinence.jo bomo radi rpostevali.
'- , -:..! Se erulneCa tiru gtede odnasd da ttetd in intetekt at e itl knlesiatne atlsoyarnosti
. .:j proLl u z osn ovni principi ir izhodiiai fakulrere (
ISH ), ki so obenem njen /a6,/, d ?rre
tn ed;na dilferc n tia specirtca vokolju, po kateri se ISH toai od
FFali FDVipd. rnsriiuclj,
prctezno (posame,niike izjemc seveda dopusaan) pogrezn;cnihnaeni
stranivpopohl
\seenost slede vsebinskih r.idikov znansrvenesa dela rn na
drusi strani usmerjenih
reainoina v nomenklalurno akademsko inresraclio, ro.",j, ntfur,no
a"ror r;", utipu,
rapcciranje enot v Cobiss-u ter zbiranje fxnkcijskih alinei ,u trrt"n
iV.
iaantifikacijo in tormalizme, ki odpravtia.jo vscbine, je zame kor znanstvcnico
i ",
in kot
cloveka, ki ne mara.mtgarne darvinisriane srremrskosri, nesprejemljivo prepnaana
MONITOBZSA
ni konfronrac{e in k v dokrorsk
n imajo rezi
niti definhan r objektov svotesa alomn evnesa znansNenesa preuaevanja
(in sploh ne
vedo, kaj rirobjekti( ali rpredmeti( so).Je ro
zame sk*Loo rfr.._moln poln"ni. J,
Sklep Senata ISH (St S /e), 13 rnarec 2002, podpsan Prof DrDragoB
Rotar, Dekan SH
Bojan Baskar: Solidarnostno smo se odpoved ali naiemu denaqu zato, da ni ISvetlana Slapsat]
izgubila sluZbe
Bnco Rotar: To iffiitucr-lo smo z leliko muko naredili in tijo bos zdaj podrla
Svtlana Slapsak: n
Jo torpediral nekaj ler
Bmco Rotar: Jaz je nisern nia torpediral nekaj letr
Syetlana Slrpsak: Temeljito siio lorpediral!
Braco Rorar: Sve.ldna. lahlo se gremo te /godbe
Syetlana SlrpSak: Jaz sem ti povedala, kar sem imela povedati Dobro, zdaj pa sremo na sejo,
t...1
Svettana Slapsak: Jaz vea nekosa, ki je bil prijatelj in liie res
bi rada videla, da ne sledam
naredil ogromno za to hiso, v takanem stanju Clsto osebno.
Braco Rotar: Opros! Svetlana, ne insinxiraj nobenesa stanja tutaj Ostro protesttaml
Sveflana Slapiak: To stanje gledam tri leta nazaj. oprosti Braco
,Na drugi strani v tvoji klitr Ze leta opaZam predvsem borbo za lasrno korist, brez vodilne ideje (
Sklep Senala ISH (5t S 6718), 9 marec 2OO4 podpisana Bed prcf dr Sveilana
Slaosak. vfunkciii dekan e
' l\ormal iunctionins in a democraiic society would open manydifferent niches formany
:;ierent associations and grcups no need to exercise the typrcal nomenklatura power of
':.ce!ting( or excludhg anybody from totality ofihe culture. But the pressure to censor the
-:mory was too strone. 1.. l(
Svetlana Slapiak, "hside the popu st machlne: Eliies, inte ectuas, narral ve-
providerc", spletna stran: M-sewi ktunisra ac atlrpop/nrateria /slapsak pdlai
,Shepam. da src za ro, da drusa stevilka letnika 2003 se ni izsla To pa zato, ker se wdno
.imam potrditve s tvoje strani, ali sre stevilka lahko naprej v tiski lo sva se o tem zadnjia
rogolarjah, si omenila, da je Senat zah ieval celo vpoglcd v ysebmo Stey ke pred tiskom ali
$lje reaeno cenzuo Glede na ro, da sklepo! seneta se ni, bo to posropek izdajanja se
iodatno zavleklo Vendar za to nisem odgovornajaz Cc se pr(ozba nanasa na kaj drusesa,
ni prorm sporoai, se bom oslasila.(
Sabina Mihelj lDrag ciBacl, v elektronskem psm!, 15 marec 2004
priiiska Se ministrstvo. bi
t$k (yseje Ze prakiano p
veljajonia. / Skrarka na re
Monrtodale s svoje srrani
\. larje ISH izpolnila ob financiranJu zida ene dvoine itevilke reyijc, v ?vezi z revijo
t.,ISH sprejel sUcpr ISH je izpolnila vse obveznosti dofmancerja Minisrrsrva za iolsrvo,
- .]-rn ipofiRepublile Sloveniiein ne sp reJema nikakrin rh obveznosriza tisl3 4 itevitke
:i.jka'n reyi,e Monilor ISH (
-: r y doprsu: ,lzpolnien, unrezno dariran ir podpisan obrazec l,.nirc... najkasneje do
.:. l1 marca 2004 (
lzDObrazca(zaDodsotnealanein6tanice6S.sejeSenatatSH(, r4 apri 2OO4
podprsana Fed prol d. Sveilana S apsak, v lunkciji d ekanie
:: ar ISH t l je na syojj 68. seji dne 13 04 2004 na podtaei resa, d, trredniStvo revijc
: rtor ISH nikoli ni posredovalo odsovora ali ukrepalo v stladu s sklopom senaia tSH sr
r dne 9 .l
1004 ier y skladu z obrazlozir\.1jo Minjstreiya RS za sotsivo znanost in spon
:-:li:lSKLEI']: ISH [ ]re z izdajo prve dvojne (1-l) stevilke V. letnika revrje Moniror ISH
-rlril! vse obvcznosri do financcrj, Minisrsrva RS za Solsrvo, znanosl in iporr ln nc
- 3lcma nikaklnil obvezrosii za tisk druse dvojne steyrlke V letnika reyiie Moniror ISH (
Sklep Senata ISH (St S 68/r6), 13 aprit 2004, podpisana Bed p.of dr Svelana
S apSak, v funkciri dekante
r:nat ISH t lje na svoji 68 seji dne 13 04 200,1 v zyezi z revijo Monrior ISH sprejcl
riIEPilSH t ljc plaaala lekrurein n ekatere materialnc stroike 3-4 sreviikey letnika revijc
' 1-rnrtor ISH in mora biri ob morcbitni izdaji navedcna kor soiinanccrka (
j..ar ISH I I ie na svoji 68 scji dne l3 04 2004 y z\ezi z rcyija Monitor ISH sprejcl
:KLEP:1SH [ .] se odpoveduje vsakrinemu nadalinicmu sodetovanju z reviro m vkoloionu
::. nazivu revlje ne sme biti navcdena (
Sklep Sen ata ISH (St S68/18),13 apr 2004, podpsafa Red prcJ dr sveflana
Slapsak, vilnkc j dekanje
.h sklepu it. 68/16: Senat ISH se ne more z enosrransltm sklepom brez uradnegain pisnega
!rglas.ja MSZS, !ri kaieren te rc\ija Monin ISH kandidirala za srcdstva za popolno izdajo 4
ircvilt (rorej dveh dyojnih stevill v letu 2004). se pravi, brez MSZS kor posodbenesa linanccria
ra cni sirani in brez vednosii uted\iar\a Mo totja /Sfl na drusi srranr, kar odpovcdari
.byeznostimin imetiza izpolnjeno nekaj, kar oairno ni iTpolnjeno Kakor.je
znano,ni pogodb.
(a.enl bi bluoele,?er e1 \rr panrer. Do-rne\Jmo rLdi, d, VSlS nr bito torc lu
obvesaeno o razmerah na ISH Iz dopisa tudi ni jasno, kaj pravzaprav pomeni v ,skladu z
obrrzlozityUo Mrnistrstya RS za iolstvo znanosth 5por1(. Pd sklicevanju na to ,obraz lozitev(
v syolem sllepu ne n avajate releyartne8a dokumenta MSZS in ne njesove vsebine. / Evid enrna
lazjtudi, da )urednistvo reyije MonitorjaISH n&o1i niposredovalo odsovora ali ukepalo v
slladu s sllepom senata ISH st. 6718 z dne 9 marca 2004(. Na vas cenzurri sklep 3t. 671 8 z
dne 9. marca 2004, v katerem prele, da se )Zeli senat falulrete info.mativno seznaniti z
njno celotno vsebmo(,
lz,Ugovora zoper sklepe Senata ISH St. S 6A/16, 5t. S 6a/17 in 5l S 6A/14,
datiGne z dnem 13. april 2004" (Silra dopisa: KZ-UO MZSA-6/2004: Drustuo
Tropos, urednistuo revije Moniior ZSA, podpisana Tata Kramberger, predsednica
Tropos Drusiva za zgodov nsko, socialno n druge ankopoiogire ter kulturne
dejavnosti in odsovorna L rednica revije M onitor ZSA), pos an h Senatu lSH, 20 tunij
2QQ4
: .: r: Sklepa. ki gaje Senar ISH sprejel na sloji 67 seji 9.3 2004vzvezi z revijo Monilor
: -ryidno. dajcimel Senar ISHpovsem napaane informaciie o rem, na taterih razpisih
:: \oL Taloznik kandidiral in za larere lernikc, taksni so brli rezultati rsh razpisov in
: . . i\jlka je splol v risku Sklep zato nima nobenesa smisia Za rlapaano nrformiranosi
- -:-e .-:$ priaatujemo, da bos napako loprrvila in da bodo sredstva za tisk nemudoma
tr, zato
sicer bomo, tot smo navedliv dopisu z dne 22 marca, prekiniti sodelovanje z ISH
r: rTrrkom, in bomo o tem obyestiii txdi sofinancerja, zrto ler ne rnjstimo pred njimi
' rgovornosLi za nasralo siruaci.jo / Dejstvo jc, da MonirorISH za izdaio V.lernika (ti
-tr Vrnisirstvu za kulruro sploh ni kandidiral. paa pa ic kandidiral. in to usoeano. na
. :- roi,l'sOl .cremrd/pisu VSTs ir ere,n rblpr,L \.4Ot 5reriIld,,i.atar?ri\t,re,
, :j drusa srevnla V lernika (2003), za karcrega je Monitor pridobil potovico nujno
' - 'r .red,rer .am. rn li 'o ie /d,o,,1iI v.irddu , poc^doo / \4S/S /b\e/an i/dJri
1+- ,.n od8ovor z MK o karerem je govora v sklepu, zadeva razpis za
---: -anle od lera 2004 dalje, in nima nikakrinc zveze z izda.jo lernika 2003. .iotgoroino
Razen rega
:- isovorov na priiave na razpise za leto 2004 splob se nimamo (
Sabina Mihelj lDrasic Bac] veekkonskem oismu 3r marec 2oo4
- inrelji rer.ijc na ISH so zaaeli kar neposredno s VII leinikom in si lot svojo lastno
, : :!co prilastili naie preteklo delo, ki so ga imeli za ,nekoordinirano in nekyalirerno(. ae
-...oobsrranitudidejstvo,dateodslejnalSHssraroISSNitevitko,kijojepridobiloie
=-uredniatvo.lizdajizdajapriaujodorevijoryrr,o/ZS,4.vnoyircyijatnipreoblekzvezan
: .apaaen naslov reyiie: pralilno je ,Moniror ISH Revjja za druZbene in humanisriane
i Mimoerede, ponoven zason prblikacre revue nr'onrol lStH s srrani ISH je rudi v
--rrnllu s sklepom samesa SenaiaISH, sr S/18, dne 13 04 2001-
stcj zgorai I
MonitorZSA vot. Vtt / no. 1-4. 2OO5
3SA
MONIIOR ZSA
b Ali pa naj se, v pdmeru, da mile bil denar nakrzan zarrdidrusih delovnih razlogor kijih
je, ,konketnih( mimosrede za dols spisek (mimo ,gcnsralnih( patetianih, ki so bili
omenjeni v telefonsken posoyoru), pri pflai neha itrikati z zadcvami in manipuliraii s podatki
4 Ker v finananem poroailu ki sa sicerv zadnji obliki, koL reaeno, nisemvidela (aeprav
bi sa kot odsovoma uredmca morala prejet ysai v vednost,loje bilo poslano Sabini: sem sa
pa videla preden sem odsla v Budimpesto) skoraj zagotovo manjka pos tavka okr. 490.000,00
sit (to sen sa videla, je ni vseboval). Gre za denrr, ki gaje po tezkih mukah in posajanjih 2
uradnikj naMSZS pridobil tsraco za zbornik lanstega kolotvi.jao mcjah Tesa denarjanisno
uspeli porabiti do konca leta, ker ie nismo prreli vseh referalov s kolokvija, in sva sa (kot
orsanizaroda kolokvija h kot urednika bodoaesa zbornila) zato narnenila revjji Ponavljam,
denar je pridobil Braco ln BI MORAI BITI PO BRACO\TM DOGOVORU Z D BAC
NAMENJEN ZA PRETEKLO STEVILKO RBVIJE MONrcOR ISH, kakor kaie pa je bil
odlit v neznano (l?). Dadl sem ta mesek veakrat omenila (B.aco tudi), a vselejje bilodgovor
,enavadem molk in menjava teme Zaradr dudne brzarn osti, da ta podalet na posebej prirejenih
pisnjh dokumentih (oaitno ima uadniika pamet reflels stare loncepcije pisnesa vira kot
pomembnesa tesirinmesa sredstva za yzpostayo lontinuitet) vselej umanjka, naj tu amo na
belen piie, da sta ta podatek in dcnar, ki sa je izvrina dirkloricr prelila neznano krm, bistvena
elemert3 za ,kena4ie rccatine percepcije" Geveda ne edina, a nimam namena dlje brodili
po tem nepnjetno vonjajoaem blatu) tsrezpreliva tega denarjaza oaitno samovoljno izbran e
in ,prednostne pohebe(, bi b a bilanca reyite [Monirr. /SI/] precej drnsaana, faaarsko in
maniprlacrsko pa manj uarnkouta.
5 Od takih manipulauvnih strates! se distanciram, kalor sc tudi distanciram od tislih
oseb, ki m$Ljo, daJe treba s temr podath lalorloli resno raaunati ( to so znamenja oblastnisklh
intelektualcev, newdn,h tega imenr. li z zbiranjem in distribuiranjem informacij zase kopiaijo
posrednfko oblast) Res paje, da partikularna druzbena rprezentacija, ki me (in oaitno tudi
Bmcota, h zasotovo se bo nato zsodilotudr vsem lislim v prihodnosti, ki se ne bodo pustili
podrediti prav doloaenemu tipu srenJskesa druzsnja) hoae prit^zati v kar najbolj nesatimi
ludi (uspeino le med enako ,mtsleami(). mimo vscsa in kljub vsemu lepo nemoteno izvaja
svoj prosram Ta pros.am ima en sam (zamc sicer povsem prozoren) cilj: znebiti se vseh
Iaktorjev in vseh oseb v blznjr okolci, lo bi utcgnile tntiano misliii ali delovati drusaae,
kakor si je neoliberalno konj unrtu.no okrepl.lena birokracija in z njo tisii del ,inrelektovalcev(
kakorjim pravr Braco v drusi pflponki zrmislila
Tu se paa neha vsakSno intelekiudlno delo in se zaane povsem malovredna ,rabota(
tlitide et inLpera. Z:atel\ke drobtrne hulstaaev in za drobne koristi tislih, ki vedo, kaj je prav, a
se ne upajo izpostavitr. Revija Monilot ISH (z zadnjim kvalifikatodem ali brez njesa) bo
obstajala natanko toliko aasa, dokler sr moj kolegicein moji tolesi ne bodo dovolili podlakniii
mesanie rosrpskebrozge in se za lrstno (rsda borno) koristvplesti v nizkortro pdkazovanje
oseb kr za syote delo niti niso zahlevale plaaila, ampak zgolj mir in proslor - s strani
letaeianih, demrno in statusno v lokalnih olvirih prav dobro situiranih uradnikov, ki si
poles produkc!e ne8arrynih druzbenih reprczentacij zadovoljno delijo indi skupno
horJ,oge zla1:,o Iarmdm mentis
Ps:To p$no nobena lajnost rn sane mmlim pred nikomer skrivati - kalor iudineizplaaila
ubosih 150 000,00 sir, kr so oDisal bed manever
3
PISMO DRAGA BRACA ROTABJA
"SENATU ISH IN CLANOM PROGRAMSKE SKUPINE ISH(,
COLLEGIUM BUDAPEST, BUDII,4PESTA.
14 JUNiJ 2003
:- Drago B Rotar
l:::.gium Budapest
ri- I ): Prejel sem ( y torek, 10. junra) spo.oa o D Bac z n aslovom ,Izhodiiaa za raziskovatni
r-,.-qmm ISH( in mr pravzaprav nijasno, zatal me s rem nadtesujelor/rrtzl,,
slde ra to, da
: : \ aasu, ko so sc dosovaqanj a zaaela in potekala, o njih n ihae ni nitl obvesril Nirr obyes ril.
:-.rim Mlslim, da to pove povsem dovolj o odnosu D_ Bac rn alanov programske stuDme do
-.re llemLn'kd:doda Ker prlerpo-ocrozelulai,retim poved rSeodlr tSt-t rn Lotegom
r p.ogranske skupine dve staliiai (ne sovorim o mnenjrh ali o pripombah, a^s zate jn za
-:sku sjjo Je paa Zc nn l), ki sc bolj iiaera smeri, v katero se snae ISH po ukeDih ,vodstva( v
:,rebi jzvrine dircktorice (poslej bom zanjo uporabljat izraz )vodsryo(, saj ie oairno. da se ie
i.1d. udpoveqrl rel vlosi,. op.repa nr oeLdi tiub ejJev Trniputacij in rrirr/enc;\
r !elektualne venaln osri oz. ,prizemtjenosri(i
IO ramanju ISH. predsravljenem v oscbr njeeoye izvrsne direkronce oziroma ,yodstva(.
in ,kolesov(, udelezencev sestanka o ruziskovalncm programu, katerega zapisnik je
,vodstyo( prilozrlo svojemu vabitu na prihodnji sesLanek (zdi se, da sem vse srupaj dobil
pomotoma, a10 bo )vodsrvo( Ze poraaunalo s podrejenimr, se mi sevedazdi tomaj
red.o
kaj reai Kerje sotrudnikov ,vodstva( .a teln podroaju, zavesrnih in zaradi indotence, kar
nekai, se mi zdi potrebno ugoroviti naslednje:
a) Nia od rega, kar smo se z,vodsrvom( in na Senatu dogovontr preden sem odsel v
Btrdimpesto. nr bilo narejcnoj ae omennn zsolj najpomembncjie posropek dosovarjanja
o ykljxaitvi ISH v Primorsko univerzo je bil abortiran (ro pomeni, da sem o stuarch
poizvedoval in se pogovarjat zsolj .laz, )vodsrvo( pa me je preprcsro dezawiralo z
neodzivanjem), kevodstyo( kljrb drusaanemu in rzslasovanemumnenju Senara izyaja
neko druso politiko, kijebolj v pnd njesovenu absolutnemu nadzoru nad marerialno
in finanano platjo delovrnja ISH in s tem rudi nad ysebino dela m seveda tudi botj v
prrd njesovim nasropom v ,kosih(, kJer je rata prodornost relevanrna, na splernit
straneh so, spet Hjnb drugadnem dosovorn, azurimne lerisre sryari, ki,vodstyu( pasejo
oz prispcvajo k njegovi ,promocl( etc., ,rodsrvo( si ie celo dovotiio. da cenzurira
noj odgovor na lazi Zorana Sranaraa; za nadomesrilo pa le bito izvederih kar netaJ
obrekovaluh m diskrediracijskih manelrov, namenjenih rneni, kabnh uainki sezejo
zvezde, kaj Sele poyab nanj,8re po moJi oce za delarje discrphnirane stupme
skivadex krbi se rne rada znebila, vendar talo, da tega ne biopazrljaz in nema.a tudr
oni nei ro je Blede na sicersnje ravnanje ,vodstva( le koliainsk, novost, doslej me je
)vodstvo( osreaeyalo z infantildmi manevri, kalrsen je poiiljanje vabil (za senar,
derumo)ra LubLanshnaslov, nedtem kojetedaj. kotelaj rabilo, zelo dobro vedelo,
kako me lahlo najde tukaj, sicer pa lix tudi sem poi ja potekl kinorean prosrame,
zamujena vabila in prospekte za slaboumne pubLtac{e Clarom ,prosramske skupme(
ne zalnedln, ker me noaejo zraven Gaj tu
l az noaem
y nJihoy ,prosra m (, a o temv
izjavi Sr 2), anpak zatubtnost. Ce kdo izmed nasiovljencev tega sporoarla ni vedel,
kal ,vodstvo( s poma8adi kvaaka, pa je zdaj morebiti vendarl pripravljen vzeti na
lahko tudijaz taj vpnsal ,vodsrvo(. a io si bom prihranrt za aas, ko sebo zdcto primerno
Ad. 2): ,Koncept( kultuma formaciia ie Drecej neroden kalk po Marxovi &uzbeni IormacUr
in sodiv ropoLarnico (tudi althusserovskesa) neomarksizna, z njim je poles redkih b tanshh
filozofov, katerih leviaarstvo je pomolelo nos aez tradcunionste planke, opteralo rudr nekal
mastodontsko okomih ,teoretrkov( popularne k ltxre, ki so rned drusim, samr nekultrvfanr
in polni socialnih resentimentov, neodsoyorno vncsli nivelizacijo v obravnavanje kulturneea
i|'{ljetja in lzenaaili Sthndlftrru plenkaae z umetnili vrhunslih katesorlih zsol na podlag
svojega )leviaarstva(, ki je nevarno podobno barvni sicpoli in pomanjkarju posluha
povzdignjcnina v eidos. To je bilo seveda z navduicnjem sprcjeio v SloYeniji, tr nitoli nr
zarespremogla relitnekuilule(, kernipremogl, nili eiilc, kibi presegala doseS kamafftva in
njcmu primerne,mentalitere( Lokalna,elita( je prav tisti dejavnik, k]je poskbel, da sele
slovensta druzba v preleklosii tako ali drugaae znebila, lajpada hiEo in uainkovto, tistih
nelaj nezaplankanih oseb, k so imele 1o nesreao, da so seznailevnjenem dosesu, to seveda
yelja ttdi z^lSH htu et u,c Danes neizobrazena mladez in ,mladez( v zboru ponavlja prel
omenjeno nivelizacijsko ,reorijo( za pomaDltivo rzobrazenimi in nekrltiviranimi uairelji r
veliko veseljc pravtako neizobmzenil birokatov rn zurDalislov Med temi ,teoretrki( je skoraj
najbolj zacoveden prav R. Wiliams, kr je s posebno togcsa dxha in poln komaj ka]
prepleskanega socialnokultumesa resentimenta Nipa,koncept( sunjen le pri Marxu, sunjen
je - lajpada brez navedbe relerence zamdi f.ankofobije, li pri britanskr /dltel.1dsr sodi L
mcnlalitsti, podobno koi zaniaevanje za ta ,.azred( nerazurnljive produklivre kuliure prl
Foucaultu (disturzivne fomacije), skupat z nlim p, tudi nelaj narobe razumljenih
laralterizacij in definicij. l'red kakimi 20]eti so biie lulturne lormacije priljublien koncepr
Rastka Moanita (njesovi uaenci se oditno 5e zmeraj pripralljajo na izpit), celo maio manj
oskubljen j e bil kakor ta lz p Lare fomeaaFF je tcdaj 3 leta poiekala raziskava s tem naslovom-
R. Moanik je na oddelku za socrolosijo FF cclo orsaniziral ameriSko ameriski smpoz! (z
nekaj slovenskimi /espcldlrs, da upravial strcsle za sicr precej nezenirano samopromocrjo)
s iem naslovom, na katercm seJe zeionasplosno in salonslo drzno le\1aa.ilo m pametnjaailo
kerjeto bilo ravno r7 v USA, od koder seIeMoanik ma1o prc.ltemwnilz o indt) lansuase
phi bsorh! pad pazdtha Ze takat je bll koncepl laiJe-Za.brr. Toliko o virih ,koncepla(, ki
jih nepodpisani avror p/ar lbme vr)ano ..nzofia in raauna na kolektivno amnezrjo
)Koncepk naj bi bil korcept, ker naj bi rviral od Marxa (ae pisec ne bi horel tesa ,sklepa.
podtakniti, bi to bil odveaet, podatek ]]:,bt plak fume lahto imela samo pol stram), ki sI sa
je sicer sam sposodil pfl seolosiii, krje nekalino naravoslovjc, zaradi aesarje za pisca plaP
/orne oaitno se bolj posveaen Vendar pray la sposoja pri scolosiji auino nazorno dokaz uje
da sre za metaibro, ne pa za koncepl Za tonccpt gre pri razrednem boju in pri ideoloBiii, kr
si ju Marx ni sposodrl !fl botan dh m sraditeljih cest, ampak pri zsodovmarju FranEoru
Guizotu in pri filozofu Desiffu de TracyJu (seveda brez navedbe vira, kar je oartno zsled, ki
se vleae) Wiliamsova odlla (in,epistemoloska( implikacija njesovesa ,koncepta( je temu
primerna) je eklatartno nerazumevanle Marxovih heglovskih bravur, prezahteynih za
pozirivistiano (,empiristiano() pamer, kakino se goji na Otolu. O Foucaultov l sposodkrh
in njihovem rMumevanju raJe ne bi. Seveda so pojmi notranjein zunanje, &uzbene mstrrucije
norranja solidarnostsotovo mrsljeni moano ,empiriano(, kar oaiho piscuplare J6Im?pomenr
samoxmevno. tj. brez refleksr.ie, s pomoijo katere bi morebiLi nekated izmed teh pojmo!
sele postali znanstveni konceptr. Mimosrede: o )lcltskih bardih( ne ve s Williams nra vea
kalor ss Gaber, Vosrinc, Luthar et consorles o Ilirih, se pravi, nia zares, o prerafaelrtih pa
tudi ne nevem kaj, vsekaku manj od itudentov umcinostne zgodovine-
DBR
A LETTER BY THREE ISH SENAIORS (BOJAN BASKAR" DRAGO B ROTAR, IRENA SUMD
TO THE PRESIDENT OF THE ADMINISTRATIVE BOARD
OFTHE ISH MME AIJA DRGLEZ,
FEBRUARY 25, 2OO4
. Slovensko / ln Slovenian:
Dr Alja Brslez
kedsednica Upravnesa odbora ISH
Slovenska cesta 12
1000 Ljubljana
1 Nekat dfl predJanuarsko seto senatalsH (b a.ie 14.'01 2004)je Dftso B. Rotar, dolsoletm
dekan ISH, v syojem postnem nabiralniku, ki sa te tedaj se imel na ISH, naiel
raaunaldske Episke stroskov in p hodkov za razlana stroikovna mesta za L polletje
2003 n spiskivsebuteto nenavadne postayke (denlmo, posteljno perilo, bucike. temika
torba, yaja koliama parfuma, Stevilfl cvetliani nasadr rtr ) in kazeJo nenavadna s.rbanja
prilivov h odlivov D B. Rotar je o tem obvestil v d dekana Janeza Jushna, ni !a
sproZil zadeve na seJi senata, kff ni Zelel prenasljenih dejanj m morebiti nelotrebnil
problemov m spora. Janez Justin Zal pokazal Zelje, da br se z zadeyo podrobneje
2. Dne 2l lanuarta 2004je bil sklcan Akademskizbor ISH, kr.Je med drusim obravnaval
lGndidatureza dekrna/dekanlo ISH. Polr]enajebrl, enakandidarka (Ircna Sumr), za
dru8a dya (JuIe M]kuz, Svetlam Slalsak) paje bilo reaeno, da ie razm$lata. Hkatr
sob ikotrovrala Senara ISH naAtademskem zboru soslasno zvoljeni naslednji
kolesi in kolesrce: Alenka Janko Sprerer, Tadej Praprotmk, Irena Sumr in Mada
Versinella. Na sejr je bila navzoaa direktorLca ISH Drasica Bac. kr le ob drusem
zadolTen a tudi za varstvo zakon itosti
' Kasneje sno podpisa.r v,deli, daje seja delansko bila 14 jannarja 2001 (in ne 13 janua.ja, kator
smo neobe zapisali v posldem Disnu)
'..r:elzaimenovanjekandidatov/kandidatkzaderana/dekanjosejenaAkadenrs*em
r'roru izvriil, ne da bi sc v hiai, kot to statut to ncdvoumno doloaa, vsal tfl mesece
:.ed potekom ma ndata dckana sprozil postopek v scnalu Kcrje bilo ob aasu omenjene
!:le Alademskega zborado konca mandaiav d dclanaJaneza JustinaSe natanko 2l
:ni in seje tore.i moslo razumeli. daje postopet kandidacrjc s lem zakljuaen, s4iie rol(
13 postopke pretekel. smo nckateri menili, da ima senat sarno eno na Akademskem
uSoru potrjeno kardrdaiko za dekanjo Status odloaania na Akademskem zboru.re
-rsral nejasen, saj stalut ISH (22 alen) ne predvideva evidcniiranja ati potrjevanla
irndldaroyrn kan didatk za d ekana/d ekanjo, remvea )prcdlasa senatu kandidate/ke za
=:i 65 sejo Senata ISH jc D B. Rota. postusal orsanizirati posovor med Janezom
Juslinom, Juretom Mikuzcm (ld je od nedavnega iclp.osramske skupine ISH),Ireno
Sumi in seboj, naratercm bilahko odlrayih nesporazums in omogoaili senatu. da se
..ri bisrvenih problemov Justin in MikuZ sta ta pogovor zavrnila-
. .-}dalka sama, Irena Sumi, jc ob pregledu statuta in veljavnih dopolnil5e pred redno
aj sejo senata usotovila, dalothonorarna sodelavkalSH (z8 alen slatuta lSH doloaa,
:a ,Dekana/ico irkultctc inennje senat fakultete izmed visokoiolsklh uaiteljeY/ic,
zaposlenih nafakulteti 0 posojern za kandidaturo sploh nc usrreza in daje bil tore.i
:osropek ne le prepozen. ampal txdi nestatutaren in nezakonit: skrb za zakonitost pa
l. po staturu ISH posebej nalozena direkroflci Od drrektoriccje pisno zahteYalarudi
zapisnik Akademskesa zbora. vcndar sa ni dob a. O strtusu sklepanja Alademskesa
zbora y nadaljnlih dosajanjih ni bilo vea priloznosli govorili.
\:-rdni65 sejiScnatadne l0 2 2004 na p rscncaenj e podpisanih toake dnevn esa rcda,
lrbr obrrvnrvala nasialo situacijo (seja sen ata je potekala natanko dan prcd Polekom
mandara d. v delana ), sploh ni bilo V zaaetni razpravi o dnevnem redu (k i p.av tako
ni bna predyidena v dnemem redu) je Bmco Roiar zahteval. da se daeYnr red dololni
s lrem i toaka mi: koncc vriilsrva doDnosti dekana Janeza hsiioa, seliteY v nove pronore,
\arrrosr pred tarvinami Kljnb poteklemu suruhrnemr roku za izYoliteY nolcga dekana
ali za rmenoyanje novega v. d- dekana namrca na dnevnem redu nr bilo toate s to
\sebinoi navzlic precejsnjemu stevilu tatvin opreme in dru81h pledm etov in ncukrepanju
drektoriceis strani vodsrva ISH niti po k raji zasebnesa raau naln*a Hannah Starman
niri LCD videoprojct rcrja ni bilonikakinega ukrepanja: dejsivo, da s1a ]rena Sumi in
Hannah Starman pripeljali na ISH kepko lin ancirane mednarodne in domaacp.ojekte
in da sotudi drugi sodelavcidobili kar nekaj projektov.je sprenenilo finanane razmcre
na lSH. ki ie talo niso bile iako slabe, kakor bi bilo mosoie sklepati na podiagi
direltoriarnesa ,varaevanja( pfl raz iskovalcih in nosilnih ka&ih Potrcbcn jc bil nov
razmislek m naibrz tudi odloallev o preselnvi v nove prosiore (kar ne more biti zsolj
! p stolnosh direllorice, ker gre za stmteike odloaitve instiNcrje) Senatje tc loake
!l,.stil na dnevni red Sc pred tem je bilo usotovljcno, da seja poieka v nesklepani
sestavi in je do konca oslala nesklepana
...ake dopolnjenega dnevnesa reda so se obraynavalc rro zakljuaeni obravDaviin sprcjctih
sklepih izyirmh roal dnevnesareda Pri toaki o nastalcm polozaju na ISH gledepotcka
mandata y d dekanajelrena Sxmipovedala, da se a u ti s trokovno in osebno zlorabljeno,
ker je na celoletno prisovarjanje direktorice ISH pristala na kandidaturo, nato Da
usotovila, daje bila kandrdatum nelesalna, s aimerje bilo nelegalno in zavedeno rxdi
odloaanje na Akadernskem zboru Hkaii je napovedala pisno iziayo o nasrali siruacri
slede svoje domnevne kandrdatue m \prasala, po kalsnih ustaljenrh posropkihje to
mosoae na Senarx ISH naredfi Izkazalo se je, da senat ralesa posropka nima, ker
siatutarno ni predviden, hkati pa dma uslreznega poslovnila, ki bi ro doloaal
l,oizvedba D B- Rolarla o poslomikih in pravilnilih na iolije nekaj dni pred 65 sejo
senata ISH ostala brez rezultata, aeprav 104. alen nauta ISH potes Zakona o
zavodih in Zakona o yisokem Solsflru , doloaa temellne akte, ki trh usranova mora
imeti, in rok za njihovo izsotovitev V mzpravi na 65- seji senata.ie bilo kazno, da
direkto.ica ISH nc pozna statura lSH, sajjevnasprotju s aetrtim odstavkom 29. alena
statuta ISH in zakona, na kateresa se ta odstavek sllicuje, trdrla, da novoiz{oljenj
dekan lahko sluzbovrnie nastopi kadarkoli med letom, pravtako selrje dozdevalo, da
je lahko doloaba statuta inrerprerirana iako, da se porrjeni kandrdar ati kandidarta
paa zaposli na lakulteti, koje v funkcijo porrjen/a, rar pr je v nasprorju s 2T alenom
staluia ISH Ni pa bila pripmvlje fl pol1ll dbe o zaposlitvi ponoyiti, ko je Slo za seniorar
D. B Rotada
8. hena Sumije zatem izraziia syolo osuplost l1ad nestatutarnostjo postopkov na lSH, ki
jih je ocenila za ncverjetne med drusim rudi ob dsjstvu. da sola rada v domaao in
mednarodnojavnost lansi.a izjave z najvisjih etia.ih les (zadnja v zvezi s
slovenskimi muslimani in ,izbrisanimi( -je bila sprejeta prav na Alademskem
zboru dne 21. 2. 2004i pobudo Svetlare Slapsak, namenleno zsolj ,izbrisanim(,je
AZ raziiril na pobxdo Bo.Jana Baskarja, Taje Krarnberger. D. B Rotarja in lrene
Sumi, ki so besedilo iudi formulrdli in sa prevedli. podpisali pa so sa alani AZ) o
biitnjem kolapsu pravne drzave y Slovemji, in poudarila naslodnje stvarr
a) da Je sama zaradi verc y prosram ustarove in kolege n, ISH svojo kandidaruro
yzela zelo resno in za ustanovo te pridobila velit mcdnarodni projekt, k1 hisi na
leto prinese priblizno $100.000i da je sodelovala pri ustanovirvi novesa
raziskovalnesa cenfa n a ISH, krje tudiZepridobil lasrna zagonska sredsiva rxjesa
financerja, in kandidiru pri tujen financerju za priblizno 950.000; da je za ISH
pripravita Se &nseprojektne priave domainvrujini, kiso v postopku; dajenjena
najozja sodelavka na omnJenem mednarcdnem projekru, Hannah Starman, na
njeno pdporoailo za ISH pridobila podoktorski razjstovalni p.ojekt, kije Ze sprejet
in potrjen in ima poln F IE (1700 ur) za dve leriida ima Hannah Srarman na ruji
univezi v imenr ISH priiayljeno yloso za pedasoato slipendijo, katere namen jc
razvrianJe predmetnika na ISH n ki le bia razpisovalcl sredslev oddana z nalvjsjimi
r
prav vsi sodelavci solei usotovila paje, da se vsi srrokovni in finanani naarri solc
(kotikor ju je sploh mosoae razdvojiti) zanasajo na proklamaciie direkrorice, ki
preprosto usotavlja, da ,denarje( ali pa,denada ni( in oaitno o vseh reaeh rudi
suyereno odloaa, ne da bildo poznal okvie tesa odloaanja. Poudarila je, da irna v
syojih mednarodnih ansazmajih, ki porekajo v ISH, drektno in pogodbeno
obvez.ost, da financerja o pra\.nem neredu in linanarrnetransparenrnosri obvcstu.
c) lrena S'rmi jc ludiizrazila svojo osuplost nad dejstyom, da senar ISH oaiLno se ni
naael razpravc o spremenjenih razmerah, ki bodo nastopile z majem 20011 da ni
nadel razprave o t. i bolonjskem procesr in povezanih problemali}rah, ki so za
Solo vitalnega pomcna, itd
d) D B. Rotarje poskusil doseai, da bi se ISH lotil odpravtanja protlslovij in vrzcli v
statuiu. Id so se potazali ob tem koncu mandata v d , Ln seyeda usktajevanja sraruta
z referenanirn Zakonon o yisoken Solstu: sedanji siatut ISH je v nasprorju s pravnim
redon velilo bolj oprt na Zakon o zavodih kako. na Zdkon ovisokem solsr.vr (ra,
denimo, ne predlideva lunkcije direkioia visokosolskesa zavoda, ampak funkcijo
8]a\.nesa taj njka, ki pa ie y Zakonu o zavodih ni ) Navzoae le poskusal opozonti n a
absolutno nrjnost hilresa odpravljanja pomanjkljivosti in na nujnosi, da se ISH
usposobi za hjlro rcasrranje na spremembe, kijil pnnasa vkljuilevanje Slovcnre v
EU ( Seja scn ala, sllicana t7 febru aia 2004 jc Dotazala, da so vetika veaina alanoy
senatajn direktorica opozorita preslisali ali prjih niso razumeli, kerso sc povsem
posveLili izlljuaevanju nezatelenih)
Razpraya o naslalem polozaju na ISH zaradi poteka mandata v. d dekana je bila zakljuacna
i sklepom, kije (zelo
verjcLno napaano) interpretnal dopolnrlo k 31. alenu srarura ISH, po
(aterem,Do imenovanja wii lca dolTnosri dekflna/ice(, opravlj, iuntcr.io dekana/icepo srazu
lajstarejii/a dsokoaolsli uaitelj/ica na lakulteti. V fornulacijo sttepa, kije kor opravljalko
unlcte dekanje imenoval Svetlano Slapiak, je bila na predlos Jozeta Vosrinca vsrajcn
pogo.inik: ae se izkazc, daje imenoyana kolesica resniano po ,stazu najsrarejSa visokosolska
uaiteltrca( na Fakxltetj. Daljsi slai kakor Svellana Slapsak imajo kot sodelavci ISH vsaj inje
dosedanji alani Senata. Hkratijebrlo sklenjeno, da se pridobi ekspertno pravnisko mnenje o
nastah sjiuaciji na ISH
a. :.:Io lmenoyani ,redm 66 setr senara ISH( dne 17 2 2004 se je Sve ana Stapsak
alanov in alanic, ki niso ,zaposleni( na ISH, ird Ob tem je brlo oairno, da posoj za
sklic seje, pridobilev pravniste eksperlize, ni bilizpolnjen in da.je imel sestanekoaircn
namen odstraniri iz senaia osebe, ki morijovprvi vrsti diretronco, in ro s kaksnotoli
pretyezo, tudi z napradm in varljivim skliceva.jcm na zakone (senar, denimo,
ni
delavski sver, kjer bismele biri zsolj ossbe yrednem delomem razmeiu s podjerjem,
ampak koleeijski organ unircrziternih xaitetev, redno delo\.no razmerje njssovft alanov
z visol(osolsko inslirucrio pa v Zakonu o vNokem iolsrw ni omenjenoi zapostirev ni
edino dclovno razmer.le; delo ni posedovanJe detolnegamesra itn.. iin.). Janez Jusrin
le domnevno,na podlasi kar treh pravnih ekspe.riz neimenovanih pravnilov, enesa
Lep poz&av
Red. proL dr Botan Baskar, Red prot d. Draso B Rotar, Doc d. Irena Sumi
- : , Bretez
-. ::rr ofrhe Adminisrrariye tsoard of the ISH
:_!ia cesra l2
:tubljana
i: lr Februar! 2004
=. Dr Brslez,
rr :: you a.e aware rhat something is going on in rhc IsH.
bui we doubt rhar vou wer.
'.- 'ere
\ nlbrner dbour qhzLrsgoingon.'there-eulder.rgreowi.r opre.enr ,loJrtc
j, .fd the exaci chronology ofrhe evenrs which have, in our opinion,led ro rh presenr
-,irisoflecalityinthcISH,andthedissolutiorofcollesia.trelarionships.Thecrisis
: !icourse have been aloided, and the events maLniained within rhc Irame otrationatir\
_..:.(.ciwereLhesrdllrrcoJ rhetsH.dnd
tcpe .re tegrstd,ion.urrectli appt.ed.
- '.s days p or to ihe January scssion of thc Senate ofthe tSH (the session was hetd on
l4 January 2004'), rhe en Dean ofthe ISH otmany years, Dmso B Rorar toundin his
mailbox at rhe ISH the accounting report olalt rhc expenses and incomcs perlainint
Io the first hal of 2003 This printed accountinA file conrains exiraordinarv iieh\
e B beddirss. rer r( odBs. ld.Bed,ToL, . florat r rungemenr,e;c)/1d
^tpertume.
an unusual flux ofincome and expenses in seneral D B Rornr norified rhe rhen
Acrrng Dcan, lane, Justin, but chose nor ro rnform rhe Senare tor fear ofpremarure
actions and unneccssa.y problems and conflicrs. Janez Jusrin, reerettabty, rlid noL
show much inieresl rc familiarise himselfwith the matter
lr I I January 2004. a nlectins ot ttre Academic Assenbly ofthe ISH was hetd rhat dealr
with, amone other ihings, wirh rhe candidates for rhe office ofrhe Dean otthe tSH
One candidate, Irena Sumi, confirmed hcr inrenr ro run tbr rhe office: two orher
candidatcs, Jure Miku, and Svctlana Stapsak, vrere said to be undecidedatrtat Doiflr
Ar rhe sdme r'me. rl-e rollos nC cotteaSuc, uere etecLed neq Tcmber\ ot the \enale
Atenka Ja nko Spreizer, Tadej praprornjk, Irena Sumi and M arla Versin ella The tSH
Director Drasica Bac. who is, according to the Srarure ofrhe ISH, responsiblefor the
legaLityin the insriturion, was atso presenr at the scssion_
T}e cvents at the Academic Assembly took ptacc withour rJrior proccdure in thc Senate
who must, as the Srarute demands, initiare re elecrions no taner rhan 3 montts i
advance olthe termlnarron ofapresenrmanalrte AS rhe said session ofrheAca.lenic
Assembly took placc 21 days before rhe cnd ofrhe modare ot Actins Dcar ldnez
Justin, many believcd rhai ihere is only onc candidatc ro .eporr ro the Senate However,
'i rhe sake otbelter understardins some small changes and some a.ldiLionat explanaLjons were
.:.ed to tlle English mrslation
lr iacL rhe se$ion was hcld on t:l tannary, as thc audors have esabtishcd larer
it was stablished tha t the status olthe procedure at the Academic Assembly is moor
since the ISH Slatute does 1rot enusion either naming or confirming the candidates
for the office oithe Dean. but instead "recommends to fte Senate Lhe candrdates for
the office ofthe Dean" !
4 Pdor ro rhe 65d session olthe Senate on l0 February 2004, D. B. Rotar tried to orsanise
a meeling between JarezJustin, Jure Mikuz (whois, as oflate, the Head olthe Research
Programme ol the ISH conslituted under t]le auspices ofthe Ministry of Educatron.
Science and Spo.ts of R Slovenia), Irena $mi and himsell in order to clanfy the
situatio. and lo spar to tl1e Senat the need to deal wlth the unclarilies and to instead
do its proper iob oisolyms the central problems the school is facins. Both lusun and
Mikxz relused the meetmg.
5. The candidate hersell Irena Sumi, had nean$,hile, after havins consulted the Statute of
the ISH, and priorto the 56d sessron of the Senate esiablished thather candidacy was
illegal accordingto Anicle 28 ofrhe Statute which staies that "the Dcan of the school
is nominatedby tle Senate from among university teachers, employed at school"iher
employmenl atschoolIs honorary. The $,hole procedrrc therefore was not onlybelated
and illegular, but also legdl ard m direct violation of the Statuiet again, the person
directly responsible for the maintenance oflesaiity at the school is the Di.ector. Irena
Snmi asked her lor a copy olthe mhutes of the lcademic Assembly meetins, bur
never reccived them, nor a reply to herrequest- In further devclopments. the status of
tle deliberations in the Academic Assembly never asain received any attenhon
6 The mutation to the resular 6 5,h scssion ol the Senate on I 0 Febuary 2004 included an
agenda that did not, to Lhe surprise ofthe here signed. contam a point conceming the
siluation (the Senate session loot place precisely one day ahead of the end oI the
mardate ofthe Acting Dean).In the openns debate about the aserda (apoint likwise
not mcluded in the agenda), D B Rotar demanded thar three additional points be
included into the asenda: thc tcrmination olthe mandate of fte Actins Dean Janez
Justm; tl1e school'splan 10 move to an otl er loca troni and the security situation ai ihe
school Agam, despi te Lhc run-oul stalutory term for electrons of a new Dean, no such
dBcussron was lbreseen in the agendai despte the fact that valuable equipment was
repeatedly stolen from the school and the facr that the Director did nor rake an\
security measures even after Hannah Starnan's privately o$,ned laptop was stolen.
and a very valuable LCD vjdco projector, allesedly because ollack ofmeans, there
was no debate on that foreseen. /The Director insrsted that there are no means for
securitymeasules / despite the faci that kena SunL Hannah Starman and some other
people brought into ihe school some strongly irnanced p.otects, and thar rhe school
could not have been in such a bad financial situation ,s the Director's "savins" on
researchers ard key personncl wouid suggst Additlonally, it was necessary to address
moyllrs the school on a new location (a decrsiorthat cannot be taken by the Director
alonesince this involves stratesic dcisionsofthe rnstrtutron). The Senateadded these
points to the agenda Prior to thal, it wrs established that the Senare does not have a
quorum, and tlMt remaincd so throushoutthe sessron
_:.:dedpointsoftheagendaweredlscussedafterthcoriginalpoinlsweredrscussedand
_:soNed U,rder the poinr on fie sitxation ar lhe ISH at the end of the mandate ofthe
\.ri.g I)ean, hena Sumi iold the senaieihai she fcli abuscd botl personally and as a
- e mbe. of the faculry since it was upon a year long, pcrsisten t urges f.om th e part of
:.e Director ihat she had decided to run ibr the officc in thc first place, only to find
rur lhat her candidacy was illesal, a fact that also rendeN illegal all deLberatio s of
'ne
Academlc Assernbly. She announccd a wriltcn statemeni on the matter and asked
:lrout the regulations the Senate empioys in such cases It tuflred out that ihe Senate
.l the ISH does not have such sraiuiory regriations, nor does it have a tsook of
Regulatrons Days before the Senate, D B Rotar cs tablished tha t dre School operares
r rlhout the maJority ofbasic legal acts speciflcally cnumerared in the Article 104 of
:he Slalute, and in the Law on Instiiuiions and thc L3w on Higher Educarion ln the
rrsuing discussion, it was very clear thai the Dircctor is not lamiliar with rhe Statute
rirhelSHassheclaimed,invioiationLothcArticle29,par4,rhatthenewllelecied
Dean can assume olTice auy tlme duringthe acadcmicyearilikewise shethoughtihat
aluto ry provisions aboutcandidales cmployed in thc school can be rnterpretedso as
s r
':_x Sumi then expressed her bafficrncnr aboul thc illeeality of procedures in the school
and defined lhem as unbelievablc esDecialiy in the yiew of the fact thai the faculty,
studenh and stall are habitually issuing cngagodDublic statements in high moml tones
concernins lhe iresularities in Slovcnjan pobiic rnd poliiical life (the last such
{atemeni was prepared ai the Acadcmic Assembly on 2l January concernnS ihe
problems of Slovenian Moslems and the 'erased" cr-Yusoslavsi t|e incentive to issue
a statemenl on ihelreaiment olthc "erased'was giyen b! Svedana Slapsak, andihen
ausmented io include other poinls by Bojan Baskar Ta]a Kramberser, D B Rorar
an d hena Su ni who also lormulated and lranslatcd tl e sta tem eDt that was ihe n signed
by all members oflhe Assembly) Irena Srmi wenl on 10 say lhe lollowing
a) That she has, because of beliei into ihe school s programme and the colleasues.
taken her candldacy serioxslX and has acicd on imprcving the institution\
repuralioir and programme by running fol and oblaining lor the school a lzrge
iniernationally linanced projcci wlosc ycarly value is approximately $100 000i
thal she applied hersclf vcry actively in lhc estrblishment of the new research
cenire' at lhe lSH which too already obtaincd initial funding and is runnmg lbr
aplroximately $ 5 0 000with a ioreign foundarionitharher closesr c(>worker in the
sard projecr, Hannah Siarman, ran for, and oblained a fully nationally funded
research project for rhe school and had llaced thc projecl into the sclool upon
herrecommendatlon: that Hannah Starman also appiiedfor a course deyelopment
grant ai a foreign univcrsil! with thc aim olaugmentrng tte school's curriculum.
and thal her applicalion was accomlanied with hishly favouable recommendatlons
ofiop international spccialists in thc lield i
_: Ccnlrc tor Hebrew and Jevsl Studies whose Drrector is dr Hannah Starman
:lxnndh SLarmar mcanwhile obiajncd drls couse develo pment srart vidr the CElr, BrdaDesr
b) Irena Sumi futher stated that all tlese consrderable means, rhe efforts mvested
into the development ofresearch and pedasosical activitres in the ISH, and the
newly arnved. top quality resea.cher represent obhsations and responsrbilities,
among olher financial, which are all but transparent at th ISH. She srared thar
the Serate oith ISH has, Ior erample, discussed the planned relocation ofrhe
school to larser premises rhat were preferentially offered, at rts 64d session, bur
have failed to brins about a resolution, obviously because no financial frame for
the relocation was ever presented. Irena Sumi sard that discussiirs relocation
necessarny lnyolves decisions about the expansion and upsradins ofprosrammes
and research work tl1at the entire faculty depend on rn rerms of rheir scientrlic
career, and rnvest tteir scientlfic reputationlnto The siraresrc and financial plans
of the school are hardly to separate thrssi horvever, it was obviously the pracrice
at the school to simply rely on rhe Director's proclamations to the effecl that
"there is money" or "there isn't any money"- lt is obvious that the Direclordecides
on her own on any matter without botherins to appraise anyone about rhe ftames
olths declsion makins. lrena Suml also srressed that the terms of her agreemenl
wtl tle loreisn financier ofher projecr expliciuy demand that circumstances of
dubrous lesahty and financial mtransparency be reported nnmediately.
c) hena Sumi also expressed her dismay at the facr that the Senate olthe tSH did nor
start tl1e scussron on the posrtion of the school within the chansed circumsrances
thar May 1. 2004 wil bdns, and about the so-called Boloera Process and relaied
Esues that are oI vital importance to the school
d) D B Rotar tried to mihate a debate on harmonisrn8 the Statute ofthe ISH wift the
pertinenl legislarion, especially wilh rhe prmar y relerential Law oD Higher
Education Thepresent Siatute olthe ISH is in contraditiorto the lesal order as
it remains closerto the Law on Instutionstlan the Law on H8her Education (lhe
latte., for example, does not enusion the function ofa Director h an rn$iru on of
hisher education, but speaks about a seneral secretary) He stressed the uleency
despe.ately needed in order to prepare the school fol proper reactug to Sloveniat
membenhip in the EU (tbe ensuins sessror of 17 February 2004 ctearly showed
that the majority ofthe Senate, and the Drcctor chose to neslect these urses as
the enlire session was devoted to the eliminarior oI unwanted members of the
Iaculty)
The discussion on the situation at the ISH related to the end of fte mandate ofthe Acting
Doan was concluded wirh a resolutionwhich (very Lkely erroneously) rnte rp reted Ariicle 31
ofthc Slaluic according to which 'until an Acting Dean m nominatd. the member ofthe
lacully thaL has senioriLy in terms of time ol engagement wrth the school acts in place ofa
Dean" It )vrs sussested thrt this pemon rs Syetlana Slapsakt howeyer, JoZe Vosrhc proposed
thar the resolutron b formulated with a caveat: if rt is proven beyond doubt that rhe said
Svetlana Slapial is the faculty member wlth such senioflty.It $ afact thai at least tlr]ee other
membeB of the faculty haye a history ofengagement much longr than Syetlana Slapsak. lt
was also resolved thal an expeft legal opinion Is sought on thm matter
: The discussion then m oved ,o rhe issuc of finan ciat tran sparency thar each
head of a
pro:efl reed, rn order ro funcr.on p-opertJ. jrena Sumi :nlerprcred
rhe ol rcrdt finbnckl
reports ofthe msrirurion (wtrich are public documenrs) and pointed our the paradox
between the allesed miserability oI rhe schooland its ra rher flouruhing tesal
financial
reports (rhar are commonty demanded by forergn linanciers at fie application
for
funds) Thedocumenrs she presenre.l were obrained rrom rhe Drecbr;; occasion
of
an application tliaL she had doDejoirrly wirh Hannah Srarman lrena
Sumisr.essed
that the Sratute, and the financial rccord for several pa$ years are a common
demand
of many financiers bcfore they consider mvesiing their furds The ISH is allbut prepared
1br such cjrcumsrances rhaL wr become rorrine rn very near futueiar rhe oc;asrrnol
that applicarion, Hannah Srarman had to translate rhe financial reporrs
overniehr in
ordcr to neet the deadLne. The ycarty linanciat reporrs show thaL the scho;
has
abundant findncial medns rhat i.vojve hundreds of milion SIT per year, manases
large long-lerm deposits and even acls as toamng agent Despite rhis, all heads-of
projects inva riably meet ]drh dfiicuttres every rime they
ask for a ctarification on hor
their own projecrs a.e managed Ir was determined in the discussion rhar ever
the
project heads oflhe natronal projecrs, financed by rhe Mrnislry
ofEducarion. Scrence
and Sports never saw their balancc sheeh ofrhe means for which rtey are drrecrly
(even undcr C.iminal Law) responsibte. tt was srarcd
thar atthoush rhe Senate mav
1or hdve oirect compelerLe over r nuocidt marrers. l le\elhetess need. lnanci;
info.mation m order ro bnng abour decisions pertaining to the programrne
of rhs
.l Gryen the above discxssion, ir was resotved on Lhe 656 session oirhe Senate
of the ISH
thatanother, regrlar session ofthe Scnate be heldin a weekrime, wiih oniyorc poinr
on rhe asenda:rhe siruation ar the ISH, and rhe readinsofrhe experitegal
opini;n on
ii- In response ro the question wheLher rhis session should be resular or ir;esular, ii
was obvious thar nsitherrhc Drector nor rhe Actins Deanundersrood
the difference
as the lalrer rnterpretedrhe quesrion as,.ana emptro dramatise.,and
conlnned thar
ihe 66,hresular sessior olrhc Senare wi rakeplace in, weet rime In response
to the
qrestion whetherlhe financial karncwork \yil] trkewise be revealed
al Lh session. rhe
Direclor hd, uDor a non-vcrbal siglat trom Lhe parL otJJre Vrlu,? _ re\Donded rhdr
more rime s needed. ano p.,,mi.ed rhr, ro be oone in E monrt- lune the
rovjur ion ro
the 66u sessron olthe Senare mcluded an agenda with no lcss than 4 poinrs,
despire
deliberations to rhc conEary on rhe 65b session In addtilion a resolurions
ofrhe
senate were broughr rbour withorr the quorum
ll Membcrs of rhe SenaLe that were nor p.esenr ar rhe 65d,session (Bojan Baskaa Alenka
Janlo Spreizer. Bosdan Lesnik, itado tuh4 Sverlana Slapsak, Mdrra Versinella, pete.
Vodopivec, Ana Vogflnaia) were nevff asked for correspondence voiina
on the
re\olutions a. l) or rhe Strrule demands \r rhe beginniog ot rhe o6l regutar
^r,icte on i7 Februa.y, D B. Rorar drew anenrion
session olthe Scnate
to this faciand
stated that any regular sessionis illegaiuniil the prerious regular session
was property
concluded-? Insread of thar. the t}]en alread) ex Acring Dean Janez.I:strn
tas, previous
iLitewise, themirutes ofrle
65Li session were norh rhe marenah tor the aueged 66,i sesion, nor
wcre rhey presenled i, siru, as Lhe) wcre sajd.!ro1to have been
lrepared let"i ;c beilow.
MonitorzSA vol vll/ no. 1-4, 2oO5
404
MONITOR ZSA
with the said cavcat, tal<en possession ofthe office ofthe Dean. and with rr the room
inwhich Hannah Starmanhad, wlth rhe permission ofrhe former Actins Dean, worked
both in thc capacily of the Director ofthe CHJ S, and Coordin ator o I the inrernarional
project whose Director rs Irena Sumr. The lock on the oliice was immedirtelychansed
(something thatwas notdone when Hannah Starman's computcr was stolen from rhe
room) and the acccss to all CHJS and HESP projecr documentalion demed_ In the
mornins of February ll,lrena Sumr received an e-rnaillrom Svetlana SlapSak, iltesall]
undersisned as Dern ofthe ISH", demandins thai the olijcc be emptred by midnlsh r
the same day, or the mateflals rrill be forcibly removed. Irena Sumr responded wiih a
collegial leller. cautioning Slapiak rot ro undertake measures that are clearly illegal_
and are in r.iolation of ihe responsrbilities rhar rhe ISH had iaken up with the
international projecls, statrngtlat condtions for work are granLed by rhe institution_
since the inslitution alrcady deduced expenses for working space from these rwo
projects The leuer was obuously to no avail,
13 Al rhe so.callcd rcsular 66d session of tne Senate" on 17 February 2004,'0, Sverlana
Slapsak appeared in the role of the presidenr of rhe Senale. She delivered her
"influguration speech'in whicl she assumed the position olthe Dean, haspraised the
exActine Dean for having introduced "an era oI civility to Lhc ISH"- D. B. Rotar
vorced his prolest against the rllegal presrdmg, and the illegal represenLation ofSlapiak
as the Dean (as rhe Dcan is an elected office, and eleciions clearly did nottake place)
He mentioned ihe ideologrcal back round of the measures against the Centre lor Hebrew
and Jewish Srudies, and tle attempt at ostmcisins Irena Sxrni, botl of which he
described as strongly contrasting Slapiak's public image He exDlicitly warned bolh
Slapsak, who usurped the trtle ofthe Dean, ard the Director, who appears in many
contracts wiih foreign institutions as ihe Dean, ofthe iblony ofmisrcpresenraiion D
B Rotar demanded that th sssion be declared illesal, as it was revealed that the
minutes of the 65d' sessior are not at disposal since "the documenl is rot finished
yei". When Bojan Baskar, D B Rotar and lrena Sxmi demandcd th at the siruarion be
clarified, a wild personal assatrt on lrem Sumi (and a slishtly iess wild, but equaly
unrestrained and offensive verbal attack on D B Rotar) ensxcd from the part of
Janez Jusiin He ihreatcned Irena Sumr wlth removal with policc, clajmed that she
had accused, at the 65r'session. the instituuon of"financial malversations" and dubious
. Anolesko / ln Enolish:
SUPPLEMENT - CHRONOLOGY OF EVENTS AT ISH
IN 2OO3 AND SOME COMMENTS
I. EVtrNl'S AFTER "6618 SESSION Of IIIf, SENATL
The dean's office. appropriated by Sverlana Stapsa( on ll l,tbruarx was
empricd of atl
materials that bclons lo rtre CHJS lcentre for Hebrew and Jelish Studies
at rhe rSH
scr'celi errol.slcr and inzrSLra.eo on ftu^da). 4 Deccmber
/00i, rhr Drecror lr1.rhc
CHJS is Dr Ha.nah Sta.nanli and to rhc HESP ReSET project. Dr
Svetlana Slaps; di;
not have any legal basis for rhe approprianon or occupation oi rhe deank
ollice on il
February 200,1 as the conctusjons ofrhc 65,i session ofrhe Senaie
ISH were nor ver vatid
'le&.) vd''r hre'rum the porrr rhe mb,oary dcc\ior Ju.r...rnbrron dr .he ne{r ,e5r.on
^t
of the Senate on). Therc was cven a conditional impleme red in rhe conclusion
ofrhe
senate aboui ihc naming of Svcflana Siapiak for an ,Acling Dean,s possition(
as thc
neamng ol the rcrm slai( [,rhe lonsesl coursc( / r]e quesrion ot,seniodty(l
'najdaljii
was not clcar (whether it comprehends only,rcguta. workins Dost wilh salarv( or a[
cc.,or,nadetorrl-errslitLlloninrnesh^ehrs,o.)ot ir,.,o he lcgatilrcrpfe,i;i^r sd\
to be found, before namins somcbody to rjre posirion olrhe,,{ctins Dean;fihc
ISH(
Afler Slapsak's ovemighr usurpation ofrhe ,Dean,s posr and Name( at lcasr 1br a
weel(
:1ere was an iilesal si8nboard at rhc door otthe deank oflice,
namety,proi. Dr Svettana
i.e.sif, Dean oI rhe ISH( inot even ,AcLing Dean(, which acrxatry was ihc case matter,
" .uld be illesai atso Obyiorsly, Svettana Slapiak did not consult any oi the leeal documents.
-rrch should be consulted al rhis pointl Durin8 rhc time olher us*patton interrcgnum
, ellana Slapsak had seni some
le cB ro the coliaborators oithe ISH a; rhc ,Dean oits;;
.hlch ca| sc.ye as proofs other i egai prcsentation; larer, howevel
rhrs iliegat prescnrarion
-:s rcplaced by thc more aplropriare, bur stili i]lesat as no teeat etections iook place _
, :aboard,Acring Dean of ISH()
Two days befo.e rhe 65h session ofihe Senate on I0 February, rhe dean,s
office was
:-rLen iflto durins rhe evenins Thebroken joct was noticed by the cleanins
lady The Direcror
:' lhe ISH did not see lil ro calt rhc poiicc. or to replace tock, so H;nnah Slarman did
- :h the next day. The papers in rhe officc were obviouslyrtresearched throuehithere was no
...qleeqJpmerrolhe-tn.1a(tar.onar)\ompJc-Vo.r mareriats rere.cmored tn,m rhc
:ce and the school then, as
the Director drd not reacl to re ihct rtrat the files keDt in rhc
re coordrned peBonal Jard ur ch rrr\r oe. accorrrr8,^ tr$. D o.ecled r
rh prc,c-ibed
.::rrily measures The resr otthe materiats (books. ofice suppties)were
removed atter the
_'session olthc
Senale '
Immediately after the "66d'session oithe Senate" the main lock (and presumably some of
ihe otherlocks also) ofthe insLilution was changed and the key was given only to the regxlarl]'
"employed " members olihe ISH. so the newly esrablished category of "unemployed ' members
sxch as for example the colaborators of tl)e review,'rdr7ol.1511 could nol enter and prepa.e
the finalediiion ofthe new number ofthe review I I Usuatly this final work is done late a r
night, as the material has to be put on special rkimoto loik( and the printer should nor be
stopped dxring iheprocess Iiis rcdundantto say, again, thatallthework done for rhe rcvie\r
isvoluntaryand non-payed worl ol the people whose existential basis and scientific rescarch
depends on the institxtional background, which was thorough the events ofthe last weeks
iaken away from ihem The Director of the ISH never heiped get an addi iional money for Lhe
payement ofthe editors and collaborators who were working on the review, bui was always
complaining to everybodythat there is no money and that we sell very little, meaning that Lhe
review is a loss producl oi the institution Addi iionally, in the last days (early March 2004).
alter thc cen sure of ihe review and its ncar abolishemen t was publicly proclaimed this became
the official statement olihe rcmaining team ofrhe ISH Senate (that is, ,regrlar employees":
Jure Mituz, Svetlana Slapaak, Janez Jnstin as the shoct group, bui additionally, rapidll
forgeting tlir own conteslable hard di.r'ision enplolee!/unenplo]eer, also the ,good -
unemployees(wereinvited to the purified ISH Senate, sr.rch as JoZe Vosrinc, PeierVodopilec
Bosdan Lsnik et al.).
Asroup oljxnior.esearchers arthe ISH demanded from the direcior to prepare full linancial
reports on their M A- 12 yearsl and Ph D [years] srants lrom the national Ministry of
Education, Science and Sport. One sample rvas taken to the competent official at the
Minisrry lor inspection Il was established at the Ministry that the Director unlaMulll
deprived each ofthe junior researchers of appronmably 80 000 Sil monrhlx which wou ld
in rhe course of 4 years for onejr.rnior researcher rnount Lo appro mately3. t40.000,00
Sit (cca 15.738 Euros pet urilat there are cntrcntly 6 junior researchers at ihe ISH. i
already finished the study, bxt x,ere also deprived oI the ,inalerial resources(). The ex-
and present junior researchers are currently planning to sue the institulion
ftofessor Bojan Baskar demanded tull financial report for his nationally lunded rescarch
project and established wilh the aid of an assessed accor tant outside the ISH thaL he
was deprived of more than 3.000 000 SIT in the course of the past 2 years The Dircclor
claimed rhar all his projectmoneyis speni on the salaries oithe researchers on thc projccr
believins her, he $,as forced to cover all mannen olexpenses (travel er-penses, books elc
from his private means.
Irena Sumi and Hannah Starman demanded financial report 1br tl]e lirst srant received ir
2003 onthe HESP ReSET project and found numerous ilesal irems in it, sone ofwhich
have no relation whatsoever wiih fte projecl. The Direcror had been, eversince the projec r
was obtained, repeatedly inviring both lrena Sumi and Hannah Starman to forge the
reports as "the instiiution profits nothing lrom the project". When these innnendos slarted
to solnd serious.lrena Sumi iold the Direcior in nonnceriain ierms thatlmancial repons
will be accuate to t]le lasl item Addilional]y, in Janu ary when rhe HESP project memben
were in session in Slovenia, ihere were dire difficulties iindlns enoustr meaff to cover aI
expenses, as fte Director claimed she has no money (but allo$,arces made shorld have
sufficed), that she \irill have to make rvlthdrawals hom p vate accoxnts (l) etc Pa]rynenrs
wcrc indccd delayed Ior several weeks and the Direcror refused io answer where the money
lhysically is and how it is manased The prorect will be remoyed from the ISH {,ith the
accord olthe HESP lerdcrshrp rn Budapest.
A jxnior member ol lhe facultx Dr Alenka Janko Spreizer, also asked for all financial
reporls lrom her nrtionally finaflced research pro.lect, and her income ftom two other
nationally linancedprojectsthat she is the member ofl The Director relxsed her an oificial
report Dr Janko Sprelzer ls also the leader of the Slovenian team of a Leonardo EC
project. she aheady decided that thisproject be removedfromthe ISH and ranslerred to
anolher instilution D. Spreizer's history at the ISH is pariicularly brrdened rvith aU
manncrs ol rllegal treatment and dnectly harmful actions on the part of t})e Direcior
This parlicular story inrolves the fact that Dr Spreizer's last appiication for the nationally
irnded prosramm was srbotased bythe ISH Drector, a subjectthai was made ciear to
thc National Coordinator for the field of Anthropoloey (the malier was reported to the
ISH Senate at ts 65'hsesson by kena Sumi who is amemberoflhe National Coordinator's
personal consulting team, with the explicit permission olthe National Coordinaror).
Dr Hannah Starman is in theprocess of transferflns her obrained projects, bothnaiionally
and inlernatronally lunded, from tlle ISH to another inst1tudon.
DrHnnnahStarmanlad.aftertheevenrsarthe"66dsessionolrheSenale'iniormedher
financier, the JDC seat m Paris, oflhe situation Mr Yechiel Bar{haim, Resional Direcror
oi the JDCi w l audir the funds irvesied mlo rhe ISH on 12 March 2004 Thc report
issued by the ISH Director to Hannah Slarman shows obvious irlesularities As par
unanimous decision ofall members. the Centre for Hebrew and Jewish Siudies will be
removed lrom the ISH Also nformed about the situatior ar the ISH in seneral, and
about the CHJS situation in paftrcular, was the competent lsraeli Embassy based in Vienna,
and subsequently. other members ofthe diplomatrc missions to Sloveniawho have been
present at the iraugu.ation of tle Centre in the Ljubljana Tor n Hall (hosted by the
Mayo. olLjublana) in December 2003
After the '66s sessron o l the Senate of the ISH", professors Rotar, Baskar and Srmi sousht
Iegaladvice on the whole m atter. It ]vas the opi.ron ofthe lesal counsel thai siven all lhe
data, the institutron is basically a fagade lor money launderins opemtions andthat filins
an olficial report wth the police and State Public Atlorney is the best couse of action.
The counsel ursed them to terminate all reiahons with the institution immediately The
lerysamereadhg ofthe stuaiion, and recommendations, were given by severalmembers
oldiverse drplomaiic missronsro Slovenia, by at least one lbreisr financier, and by one of
rhc D,strict Publc Attorneys who Yras contacted upon recommendation of a foreign
dipiomalic mNSion member.
On February 26, members of the Senare ofthe ISH received a lenclhier letter lrom janez
Justin (w.itten on the ISH official stationery), tte ex Actins Dean, that broueht ibrth his
version of the evenis, a wth&awal Eom the prhciple ofthe 'employed only" arsument
lthat was so dramaricaly peformed by him at the "66s" session ofthe SenaLel, and a
lengthrer moralisinS tractate The letter reflected ihe impression that lrena Sumi had
nade an unsuccessful attempt to become the Dean ofthe School, and had then in her
frustration mounled revenge against tlle institution Although Justin was at ihe rime when
the leiter was posted no ionger an official representalive ofthelSH, his letter was written
on offrcial ISH stationerx and had two aiiachments oI hishly official natule: minutes
Irom thc 65d'and tle "66d" session of ihe Senatc. The lormerwas obviously incomplere,
while thelatter drd not correspond atalllo the actuai events atthemeetine l I
On 3 March, Prolcssors Rotar, tsaskar and Sxmi received a reply ftom Alja Brslez, rhen
President oI the Board of tl1e tSH, that was poliLe but noncommlttal. thankng rhem for
ihe lrust placed in lr, and promising thar she wiil do everylhing in her power io clariliy
On Tucsday, March 9,2004, another session oI lhe Sena te was held. The tlfee selEsuspended
members ollhe Senate (iohed, as oflwo days ago, by DrJanko Spreizer) did nor receive
theinvitation tothe Senate meeting and were Lhus eliminated irom the process olpassing
thc minutes ol the past two sessions (the lattcr oithe two being clearly nnlaffrl). The
Senate, in lhe absence of the ihree self{xspended senaloB. neverrheless passed and
confirmed the minutes This session was, like the two previous ones, held from srart to
finish wilhout quorum- At this session, .eporredly, the Senate nominated new membcrs
oI the Board instead of J oze Vosrinc and D Braco Rota r. Jure MftuZ and Janez Jxstin
werenamed the delegates ofthe Senate Reportcdlx Alia Brglez gaye up presid ency oi rhe
Board in lavour ofher brother, Andrej Brglez who is, atthe same txne, the owner ofrhe
Ioundins firm of the ISH, a renown car-racer and caFsports erthustast. The foundin-q
firm bears the nameJok'n'stok (which roushly lranslrtes as the apocallptic Newlbstamenr
syntagm in a rocker mode ofwritins, "Cries'n Moans")
At the same scssion of tlle Senare (and at another sessron lust after the session oi rhe
official Scnale, i. e. when the sludent and other undesred particiDanrs were sonc) rhe
next number ofthc.eview Monitar ISH was doomed to be censored and ii was said Lhar
later it ]vill be abolished ln favour of arother review 7olor which wi asarn be esrablished
and promoted as the ISH oilicral scientjfic review (ii only came out twice in 10 years)
Ursenr session oI rhe Ed\toial Baald of Monin ISH was ,lready ca ed on Sarurday
March 6,2004, and drsputed the maner of fnrthcr publication ofthe review Thedecision
rvas thal the continuity ofthe review should be assured inside the frames ofrhe association
namely )TROPOS - Association for Historical, Social and Other Anrhropologjes and
Cuftural Activities(- ]'he review be rcnamed to Mo itot ZSA (Monitot zsa.lori ske in
sa(ialne antn?olaslie I Monit or aI h istotitdt and sodal dnthtopaloqy) and it vill ha.r'e a ne*
ISSN nrmber The officlal resi$arior of fte association is now in rhe procednre. There
were 14 peolle present at the foundational session oithe association
The (lSH) Board sessior tookplace or March ll at an unknown hour The rhree senarors
who i itiaied the discussior with tl1e fomer Board president, Dr Alja Brglez, were nor
invited lo the session o. any point discussed, and were no1 notrfied of it al all
- On Wednesdax March 10, Professors Bojan Baskar and Irena Sumr myted rhe srxdenr
enrolled in their programme, Socral Anthropology, Lo an iniormal meeting ourside ihe
premises of lhe school. The[ expressed intenl (the e-mail sent to all studenrs) was io
discuss ihe mattcrs at hard (rhat may well be delrimental to many srudenrs), ard ro
galherinformation i.om the students to subseqncntly inlorm the Board abourihe siruarion
atthe school The meting was explicitly designated as informal, partrciparion voluntary.
and xnoflicial in the e mailed invitation ln shorl. thc mecting was an informal garhering
olcolleagnes thar presumedno legal consequences or actions, therefore, a privare meering
Within an hour after the meetins, hol Sumi had her class auendins the module Reserarch
Methodsin Anthropoiogy scheduled. She did announce a month agothat ihis class would
:rke place ouiside thc premises of rhe School as lieldwork pracricc was sctredutedi
r.lertheLess, her holding the class ourside ofrhe premises ol ihe ISH was subsequenrly
nrerpreled as illegal, althougl a valid Presence List was filed wiih rhe administrairon of
:1C ISH
l1 the same day, Svedana Slapiak e-malled (at about noon on 10 March, from e mall
:dd.ess of the Direclor olthe ISH) to all stxdcnts oi Social Anrhropotosy prosmmme a
"a.ning thai the nieering osrensibly called by Irena Sumi (bur rhat was. in fact, caled by
rolh coordinators oI lhc Social Anthropology Drogramme) was irrcgular, and rhar she
".dJanez Jusrin are calling the students of Social An th ropology ibr a mccting on Thursdai
I N,larch, al 15 00 hours in order to explain thc prcspecis ofrhe Social Anthropology
rrogramme at the ISH To invrte the srudenrs, rhcy have obviou sly u sed lhc o tficiai record
ri e mail addresses oi lhc school. but did no1 invile l,rolessors Baskar and Sumi rhe
ioordinato of Lhe programme, to this olficial meering. The srudenrs, reportedb,, were
!ub.lected to pariial inlormation and indoctnnation, including. amonE other things, ihe
i arirng thai they as srudcnts do nor have rhc lree will to cancel rhcir enrolnrent
ilcrrhe 66d session oiLhc ISH Senare Drago B Rotarwas aiarger ofsrrong natronat and
nlernational slanderousness and base insinuations oI Svetlana Siapsak based on none
r.al eveni nor s latcmcnt ( ior the re.barm statcmen t o i Drago B Rolar, see lite ral notarion
rl lhe "66d session in th lollowing pagcs, cspecially rhe lireraly translated statemeni in
:he footnole**. from which rhe SlapSakk consiruction ol accusation was fabricaied). It
leems ihat ihe lact tlat Taja f'rambergcr ,nd Drago B RoLar live togerher produce
llellectual worl logcther, and even form thc attractive kernel oi the transformnative
nrceofrhereviewr14or,r,./.t,isoneofthestronsestobstacleinSlapsak'simasinarion_
rirrch causes ihe accusation that Draso B_ RoLa is in a staie( (said by S Stapiak durinS
:he'661'session ofthc Scnate) or in a,siressfnl sjtuation( (cl after rhc Enslish letter of
\\etlana Slapsal. dalcd 20 February2004) and thatTaja Krambeqerjs,his uncompete t
r.uns lariner( (also said by S Slapsak du rins thc 66Lh session ofthe Scnatc) Althuosh
Dra-Eo ts Rotar and Taia Kramberser neither wishcd ro be a parrnor cvcr were a parr of
:ie dtualized,academic( moyement in which dclamations and sossips are the cohesive
.lement [ ] as thcy bclicve the onl!, differentiatcd inrellecrual and personal cngagement
jsainst (be ii broader social or narowe. academic) clches and prejudges rcally maiters,
ihey are lbrced to rcact to such sirong social and academic desradation [ ]
: COURSE OF ACTION The laculty and rescarch crcw at rhe ISH ihar hale bccn nnpticared
_
i :ui n irg the inslitution" by haying raised ihe qucsrion of the managemcnr o I rh e ISH, and
-.i have been clearly robbcd oI their fi ancialneans, are here$'iih determined ro file their
- -plaints withthc Cnminal Police ofrhe RofSloyenia, and ihe PxbticAtiorncyotthe Rof
! r e n ia An investisation should ensue Ar rhc sam e time, these same actore are contmuousty
._mnrg their linanciers domesiic and lorcisn, and rhe inreresred parries lrom among
: r .malic missions to Slovenia, about thc cvents. and rheir decided course ofaction
. Slovensko / ln Stovenian:
Taja Krrmbelgcr
nekdanja asislentka na prosramu Zsodoyinske antropolosre
na ISH
in Odgovorna urednica rey\e Manitor ISII
Drago B. Rotrr
eden od ustanoviteljev ISH m dskan ISH med letom,
1996_2003
toordinator proBrama Zsodovinske anrropotogiie na ISH in doleoletni
alrn Senata tsH
Nehl@tin kalelon/kotesican ISH, idwon Ltubljana, 12. marec 2001
"q
Odprto risDto zoper obrckow'tju, ki ptihajajo s sedqnjesi
IS
Obzrlujeva konec insritucije, Li Je raz los za svoj obstoj vidcla y .v.rhunsri
znansLveni. t ultumi
in socialni senzibilnosr terr nadarjevdnjx plemenrtih t*a"ii;""r"r.*r,r,
ra"ri:* *ltri"Ii11.
ne pa v siremu stvu, hierarhiziranju, sestavtjenjem iz tz silleneca
in zaro navid ezn;ga sportovanJa
nadrejenih n ponizevanla mlaJiil in za.asno podrejerf,,
s" nul.un; pu u g,oti;;il;;;;11,,
nasrad in polotatex rjerkoli se ponuja priloznost. Oait""
*"r"Oq * tin t*
deiovnem razmtrju(, s to rizlo Ujub reeularni pla.i "" ",."ar"'.
., MJ;;k;
nikoti niso sprlaznili m
kizo( na irkulre[ resljryo z mima]no koliamo **t*;t" ,p*.*;i, , pi:r"2"""
dobre votl",
za udar, 1r Je vsekakor elimrnirat rSH, kakrsen je bil z^**, rn *p*",rr" ,tirirralrj.
desetletje
NekdanJnn - m oalrno ves aas zsolj navideznm _ kotesicam in kotegom in pa javnosti
sporoaava, da s plnernim snusom za\raaavaobrctrovania, podhkdnja in fan;rrjsr," pr"a*"i"
mentalno ir drusade frustdranih osebkor kr se nanasajo**i*o
rtup_ zi"rl"n;", p."a"r"-
pa na najino inlelekrualno, raziskovatno in
orsanizacjj,to,rero, ti:e.eh: aocera normarn'eea
v normalnem akrdemskem otolju, a kamen spotike v tej
zarot"i ffe,lnteey.opski i; ;;ik,;;'kr
provrnci, kiJo ie )tolecrce( in n,kolesi( aktimo
sousrvartajo ir so nleni trttoiumi. Se zta"titn
skusajo v mani.i pouli.ne psihoroeire sreherno kritia*
t*"air", ,Lr,"-"
"L*
."i"".iii,"
Taja Kramberser
Draso B Rotar
Tajr Krrmberger
ex-assistanlc au Progumme d'6tudcs cn Anthropologic hisrcnque i I'ISH
et rddactrice en chel de la rc1xre Monitor lSH
Drago B. Rotar
un des crdateum de l'lSH et sor doyer er rc 1996 et 2003
le coordinateur du Prograrnme d'tudes en Anthropologie historique ri I'ISH
depuis.a crearion le membre du Senar de I ISh
professeur de l'Uriversit
Nous regrettons la fin de l'6tablissemnt qui l,oyait sa raison d'6tre dans une seNibilitd
scientifiqxe, fltlturelle et sociale tfts prcnonc6e et darN la cortimation des haditions rcbles
des coleges, academies et soci6t6s savantes. et non pas dans l'ambition nnmoder6e.
l'hi6ruchisalior faite d' r rcspect e)rlorqud et, par ce fait, apparent des supdrelrIs. et de
l'humiliation de plus jeurcs et provisoirement inf6rieus par leur position, t encore moins
alans l'accaparcment de l argent, des prix et des positior a chaque occassion qui se pr6serte
Il nous scmblc cl,idcnt que les (collagucs ) qui disposent d'un ( poste de travail 16g lier D
a I'ISH nc sc sontjarnais familiaris6s. eL nalgr6 leur salaire r6guliere. avec une telle visioD
dc I 'iflstitution. ct ont Loum6 la ( clise dc doycntd ) i l'cole, soluble moyemant Un minimum
dc patrence et dc bonne \'o1ont6, en I'occasion pour l'executiol de leul coup de force par
lcquel ils onl r6ussi mettre la fir ri I'ISH 1el qu'ilftt congu et q 'ilse de\loppait perdant
remcs par cux-memes et de leur r6lc d.1ns la i,ie intellectuellc ct d clilc De mCme nons
r dtions pas cl nous ne serons pas actils dans cette corDmunaurc acaddmique qui se nount
i- resquc cxclusi ! ement d'intriglles- dc rncnus scn4ces mutuelles, d'adh6sions dc court temre
Nous rc sommes pas tres contc s de cette c6t6 de notrc acli\,ilc. or. rcxs le sommes
rreD dr fait qu'un groupe des.icuncs et de pas sijeunes collaboratcurs s'es1cr66 a tour de la
.eite. appcl6c pour 1a dernidre loi s lc ,\r'orr,or 1S?, et qu_il s'agit Ii dcs cherchenrs de haute
qualitc (beaucoup de ces (jeuncs, depassent leurs maitrcs ainsi cn quantit6 d tra.lail
qu e qualit6 des reflexioN et dcs lextes) Nous sonnnes contcnts surtout du fait que les
aernbrcs de ce groupe ont ddvcloppe, chacune pour elle-memc, chacun ponr lri-meme -
:r1! lant qu'hommes, collagucs ct collaborateurs cetie orLvcrture d'esprit, cette solidantd
humaine et honneteti pcrsoimclle qui leul donneff 1e droi t dc faire partie du rc,vau vdritabtc
d u c rc'lxe intemalionale dc quaLite Cette concentration dcs forccs nouvelles dans l'espace
!lo\ ane ali6e alrx meillcurs collagues d corps des professeurs ous remplit dejoie er d'espor
qu unc cxlture acaddnique, diffcrerte de celle sul place, aillc sc developper dans mtre
nxlicu C est q e le Comrte dc r6dactioq les au[es conscils cL lc pcrsoturcl, et surtout le
.o.ps des collaborateu$ permanents du rltor?lor 1S,Y, or)t pris la d6cision unanime de
conLinucr a cditcr la rcruc. a ccrirc pour ellc et dc creer autour d'elle un cspace de
connnur)ication mutrclle, tout ccla malgre les menaces ct les emb6tements persomels de la
part dc la nouvcllc direction dc I'TSH, malgrd les annonccs de la censure et de la swpression
de la re\ue faites par ladite direction et en encourant 1e risqrc de se voir harcel6s et
possiblcment" aussr bloques a propos de leur tlavarl-\ de DEA et de doctorat Nous soinmes
pcrsuad6s aussi qlLc cc fut bicn la lormation dc cc groupc atLtour de la rc\Te unc dcs ra$ons
pour I 'accaparcmcnt illcgal du pouvoir a I'ISH L activi ti non payee de ses rnembrcs, sous-
cstim6c cn apparclcc cl g6n6c, prcsqrrc sans cchopcrccptiblc en Slovinie" plus apprccie i
I '6trangq ollusquc inevitablcmcnt la nouvelle dircction par le fait qu-eIIe, par son cxistence
mcntalclos dc ccttc nouvellc dircctio dc I ISH Deplus, nous estimons que tous les effons
pour diclasscr la rcl[c aup.as dcs ilslances inist6iclles qur pouvaient la so[tenrr
Iina ciarcmcnt, faits par lcs mcrnbrcs actucls dc la dircction en questron, et longucment
ava t Ia crisc acluclle- Iont partic dc son trava contillu de saper le groupe en mome lemps
quc I'oricnlalion intcllcctrLcllc qu'ils nc pou\'aicnt pas ou nc loul ent pas sd\'rc - poxr ne
pas parlcr de dillamations dcs collagues. collaboraieurs et collabolatrices de la re\,ue, de
Lcnlativcs dc dcgradation dc la rcluc cn la proclamanl ( cstudiartirc ). ( spdcialisle ), etc
cL. bicfl sif, dc I'allnoncc aclucllc dc Ia ccnsurc ct dc la supprcssion imlninentcs
Taja Krarnberger
Drago B Rotar
MABCH 23,2OO4
dosodkov, k kazeJo vso polEono mizerijo akterjev prerucije, J M*uZ se je npr kar sam
poslal v Pariz na kolokvij v okvi projekta Proteus, za katcrcsa sem odsovoren jaz Gvojesa
Proteusa, ki bi, ne le njemx, ampak rudi njesovim itudcntom omosoaal brvanje v Parizu, v
vseh teh letrh n i utesnil pnjavili Ali pa nemara noae deliti svojih kontaltov? ), m me o tem ni
obvestil (za kolokuj in datum sem zvedel od francoskcsa pnjatelja, ti mete spraieval, ali naj
mi on poisae hotel), soorganizatorica kolokvijaje bila Svetiana Slapsak (odeovorna oseba
drusesa proj ekta Proteus ), ki me prav tako strbno ni obvestila S Slapiak.ie o zadevi napisala
docela pristransko poroailo Z organizacjjo tesalololvija nisem imelnia, na EHESS sem sel
zato, da zaradi sfemuitva nekarerih ne propade sodelovanje z eno na]pomembnejsih institucij
na nasem po&oaju na sveiu Vsekakor je bilo to dobro svarilo pred obema za Senal ISH
oaiino sprejemljivima kandidatoma za dekana
Na retui 65. seji Senata 10. februarja 2004 ni bilo na dnevnem redu problema vodstva
ISH po koncu mandarawsilca dolznosii detana, zato sem zahteyal dopolnilo dnevnesa reda-
(pomeje sra dtektodca in tedaj se v. d. pripovedovala. da sta ob vseh tflvialnostih na dnevnem
redu pray to temo predddelav toaki,Razno(, rss zelo spretno in rrtelisentno!). Na posvelu
o kandrdaturah za dekansko funkcijo, ki je bil tmalu po januarstr seJi Senata, je R Riha
predlasal S SlapSak, nekdo je omenil J. Mikuta, H Starrnanjepredlasala I Sumi Na sestanku
navzoaa dfektoflca, \,aruhinja zakonitosti in navsezadnje osebA ki si Je v svojem in se kakanem
mteresu ob mojr h Senatovi premajhni pozornosti ze let, 2000 z novima Statutom in
Ustanovitvenim aktom (najbrz ne brez vednosli in zunteresiranosti ustanovitelja, na kar bi
seveda mo.al brri posebej pozorni) prisvojila vso moa odloaanja na mstituciji, ni nikosar
opozorila na statutarne roke, na nemoznosl podaljsanja mandata v d. do izvotilve ovesa
dekana itn- Kmalu seje pokazalo, da to ni bila navadna nemarnost. lak.ine smo bili vajed
dotlej. Kalorkoli ze, rel rr, ki saje opravljalka funkcije derana napoyedala v zvezi z menoj,
mora raaunatr predvsem s posebnim znaaajem in apetiti nekdaj talnlce, zdaj direlctorice
pa nrso pre]el vabil Kljub Jusrinovemu zatievanjx AZ ni bil sklican zato, da bi usiolialli S.
Slapial lot njesoyo predsednico in da bi ob vsej ursentnosti zarudi rzpmznjenesa mesla
dekana sprejemali zsolj nove alane Senata, in navzl,c njegovemu modrovanjr o naravi ln
sestayr AZte bil ta forum zmeraj zadnja odloailna instrnca: tudi ob odhodu R. Moanika in I.
Z. ZaEatja je btla podlaga za njnno mvnanje odloaitev glasovanje AZ SejeAZsodoslejv
yseh teh letih bile seje z najsirso udelezbo, vendar praviloma s irbko udelezbo fakultetne
smetane (se en premalo upostevan mdic za napaano populacijo uarteljev m raziskovalcev);
na zadnji, n, 1ej. o katefl govod Justm, pa je bila nenavadno polnoitevilno prisotna pray
notranja klika. od lGtere pa se niso pusiili odgnati aii prcglasovati t,sti, ki so za dobro ime
,ISH( nared r in so v tistem trenutkr se delali ncprimerno vea kakor trenutno zaposleni
kolesi m kolesice, pa aetudi vabila, najb.Z iz nc prav koreltnih lramenov, veainoma niso
prejeh Na tej ser je bilo izvoljenih nekaj novih senarorjev (seveda brez kakinesakoli pralnesa
opozonla sicer navzoae direktorice, da so kandidarure trcnutno nezaposlenih in posodbeno
zaposlenrh sodelaycev kakorkoli \prasljive - s aimcr jc nadlegovai navzoae na eni izmed
poznejsih ponesreaenft seJ Senata prav J. hstin in se opiral na,pravno mnenje( brez zakonske
in statutarnepodlase paa nemarnost direkiorice in njen ega pravnika pd pflloojevanjr sratuta
seveda ni zsodilo: veaina senatorjev sploh ni pdila na sejo, nekaren so ramokar odsli na
poaitnice (kar jih ni oviralo, da po unitvi o dveh doceta laZni,lh zapisnikih ne bi slasovali in
ju sprejeli)
lrena Sunije nemudoma postala tarda napadov in podtikanj: Justin sijepreprosro izmislil
svoj prihodnji refren in sa ponavljal z zares performativno nesramnostjo: I
Sumi namrea ,i
zuhtutalarazEnfiatja obae finanane situacije ISH na Senaiu (kar nilakor ne bi bilo skodljivo
elede na obsee malverzacij, ki jih je mogoae detektiraii s prostim odesom: na stoskovnem
mestu,rezija( ISH, se pravi: adminis tracija lSH, za prvesa pol lera2003 (sam semredaj bil v
Budimpesti in ne vea dekan) najdemo nenavadne postavke: ,cvetliani nasadi(, )sopki( (v
skrpni v.ednosti cca.50. 000,00 sit), ,parixmi in posiovna darila( (vsknpd vrednosti cca.
208. 000,00 sit! zanimalo bi me, komn naianano so bila ta darila namenjena?), ,reniaka
torba( (cca 10. 000,00 sit), ,drxzabna igra( (cca. 6.047,40 sit), ,karte - kino( (1. 900,00
sit), ,krpe, posteljnina, Zanlce\ (62.360,00 sit), prevozi( (19.140,00 sit), ,najem
'taxi
garsonjere( (cca 208. 000, 00 sit), ,potni stroski - adminisrracjja( (cca 310. 409,00 sit) etc.
Morebiii bi pred nekaj tedni, ko bi ta nenavadna sibanja rezijskih odlivov osebe, odsovome
za obsioj ISH hotele vzeri na znanje, z neposrednim in odkritim posovorom lahko uledilitno.
zdaj se bodo podrobnosrim posveaali pristojni drzavni orsani Datje, Irena Srmi /'d zr,4ldal,
tansparentnost financ r zr.rz i s eajin ?rdektam. o iemer mora vsak mesec poroaali financerju
v tujini. Direktorica s tem, da vsem nosilcem projektov s slovenshmi in iujimi financedi ne
omosoaa lake tansparentnosti in razpoloZljivosti namenstesa denarja (pravzaprav iesa ne
omosoaa nikomur izmed nosilcev), postavlja institucijo in nosilce v nelesalen polozaj
Ponavljajode se Justhove osoraenosti ob njesovi v pra\nem pomenu docela brezpredmetni
konstrukcrii tesa, kar nat bi Sumijeva horela ne bom naprej obmmaval O tem, kaj si je v
rcsnici priyosail, obstaja dokumeni, ki bo iako ati drusaae objavler ob filrtivnih ,uadnih(
zap$dtrh teh dveh seJ Senala Da je l"o8led v dename zadeve postal eno izmed 'lrelisa, se
seyeda ne dudim, kakor se ne bo nilae \a aud , ko bo opravljena preiskava poslovanja
drekto ce in Se nekateril drusih ,dejavnikov(.
Nami8ovanje na podobnosr z rzzmerami ob odhodu R. Moanika m I Z. ZaBatja je slcet
neutemeljeno, verdar sta tedaj obe M& k sta (mistim, da) leta i997 oditi z insdtucije z
mertorjema, morali od tedaj Se povsem sveze tajnice falu ltete Drasice Bac (toneposredno
kaze na to, da je tajdca natanano vedela, da je dejanje, ki sa je sama mirno izvajala y
nadaljelanju svojekariere, nelesalno) - svoja,odtujena sredstva( dobesedno izp iti. Predvsem
paJeremarnalaz, da se kdo izmed zdaj opsovalih bojrjeza kak vodilni polozaj i drusi bodo
o svojih preokupaclah naJbrz sovorili sami, kar pa zadeva mene,jebilo noje vodilo skb, da
se yodstya ISH dokonano ne polastijo osebe, ki bi s svojimi moralnimi in psilranimi lastnosti
ustvarile razmere, v kateflh obstoj ISH re bi imel roberesa smisla to se je kajpada zdaj
zsod o ScemflJ Je znan iz &usih )tranzicijskrh( dezei.
Kakorkoli Ze, ni nevarnosti, da bo direktodca izpolnila obljubo in zasotovila korekten
presled financ, kakor Zal prav iako ni posebno verjetno, da j e njeno poslovanje poiteno, tako
je tudr odvea Jusrinovo drdkrut hipotetilna )miselno eksperimentalno( ugibanje (krasilne
dresiie v Justinovem besedilu so prava parada esocentdane neokusnosti), ali se
'retoddne(
bo kdo duektorici opraua . Tisto, kar je razslasil za namise, namrea sploh nlso b i namisi.
ampak nekaj povsem drusesa. Sprasujem pa se, ali se bo on komu izmed ozmerjanih, za
--: z delneze razslasenih in v bfe za vosalom posla n ih optzvtail za dejd sko izt/ien. hc.lasta
:- rrjanje, podtikanja in dolsoyeTno nrlatenje lsevdo pravne slame Da obch nelcsalnih sejah
':rala brez podlase v realnosh h v kaleremkoli!ravnem aktu (rrzen ncmarav kakcm, kije
- 1 maniri obeh zapisnikov danes aapisao za nazai)
\ okoznici Ze s!et, tako kakor na ponesreaeni| seiah Senata I SH, discrtira iz prava, zato
: :nkral: ae hoaes od pramika izvederi, kaj pravi zako n oz pravni akt o doloaeni zadevi. m u
-::as, pa aeprav s teboj lsra tenis injadra, loyedati detstva, de pa hoaes poledali deistva, iih
--.as biii zmozen loaiti od naknadnih leporilnih fantazij rn er4emi,mov, nilakor pa nc ljudi
: .evati o sNareh. o kaierfi so re oni pouaii Ze na sejah o katerih menda govorii - za
j.inole epohalne usotoyitve ni bilo potrebno ,pravnilovo mnenle(,1reb, je lc bilo prcbrati
' ::ur (no, najbrZ bi rudi to brlo zaman. ker bi ea bilo t reba tudi raTum eti) Oaitno jc, m odcr.
. . (J r je. ob prelivanju kokodilskh solz pretehtan o men , da .ie !n sel aas za razvcliavilcv
.:i sklepov Senata z masisteriii in doktorati y.ed vsaj za aas od spremembc Statuta icta
i0 do danes, torej tudi ustanoviieljiainesa doliorata, kar je posebno rrdikalna potoza
: ).otu! dnt bali sam na sebi ni neokusna in slaboumna yloga, veDdar taka podane.lo naj bi
:-ieli daje hudia po srcu dober in soauten ter da so njesovinameniplemeniti, kalor da bi
iploh bilo relevantno, de 8re za dokazno merodo. Pravi problemje y tem, da je Jusiin zania
r.r.d/!s,
se zlastj, kerje ,lramo mnenje( pray kmalu prenehdlo vel.iaii, na.lbrz takoj, ko.ie
- 11o vodstvo( prestelo zaposlene senarorje. ln ,so( Jusrina prepriaali (le tdo ie ta pluralis
-.3s(atis - mod es liae eotovo ni? ). Seveda so v skladu s tem novim lrepriaanjenr iz,uradn,h(
:=r:slikov sej neposredno izsinilatudivsa stara, slede na novo tolmaaenie oartno , napaana(,
. 3ndarle na sejah ,perfbrmatdno( izreaena prepriaanja (kr Jih Justin po lasrnih boscdah
-:rda ne more vzeti nazaj npr v primeru izreaene dobrodoilrce tedat novi scnatorici kcni
.=:r. v okoZnici pa pravto poane oaitno brez najmanisesa zadrika)
ltunah po nesklepani, nelesa.lno vodeni, aposled s konstaiacijo o ,o, l:e, sklcnjcni scji
- iatero je Jure Mikuz konaal zborovanje), Je na ISH nastopila nova loaitcv. na dobre
. jelavce, ki so lahko senatorji, aetudi niso zaposleni, in na slabe sodclavce. ki jihje treba
=i.r ali drucaae izsnaii iz instiiuciie (zadeva je strukturno rdertiana dclilvi na posteno in
,-:Lano intelisenco, I j na servisne izobraznce in intelektualce, iz sovoranc pokojnega
-:..ala Jusoslauje, kije uyalala obdobja poostrene rcpresije nad slcdniimi)
Lazje. daje Senal na 65 seji slasoval o imenoyanju Svetlane Slapial neposojno, lo daje
: Slalsak, odsoha s ie sicernesklepane seje, s svo.iim slasom med sreaaDjem nahodn'ku alj
- . .esti izvolila samo sebe, kalpada dovolj ka ie n a kakovost vodenJa in naizjemno korektnosL
- :oseben okus oz na novo yljudnosr ie zadnje sej e, ki jo je vodil v d. Jancz J ustin Pa je res
r-rp.iaan, daje njemu in nje8ovi skupuiyse dovol.leno rn vse vnaprei odpuiacno? Tudi xniaenje
:r ne s srednjeewopskmi ,akademskimi manirami( nezasrntane oh, lako ncvljudno -
-:rirucije vveliko sirsem prostoru od slovenskesa?
\ajbrz si je
Lrsba zastaviti v nanj izk.ivljeni obliki ypraianja, ki sia rih Juslin in nieeov
: -\nik razumela v d uhu samouprarresa socializma kot popaaenja socralistianc idcic o socialni
.'nosti za delavce, v katerem so bili delo moralne pravice in inielettualna ladnina
-.iomesaeni z druzbeno lastnino in delovnim rnesrom tot praznima enlitelana.li pa sm
:.darle uslvarjala praml okvir za distribucijo sredstey za Zivljenje in socialno larnosll
rujci, kijim ae na misei ni pristo, da bi se na njem zapostili, kar ni bito zeto prakriano,je
!a
Dm-so R::!-
Ljubljana :l ::,::: - ,-
!.natorjem/senatoricam
, O teyije Manitot l:jH
(6 APRIL 2OO4)
zl1\'A-
skrpajoaa ,\ fu.t!|j
in preko elckrro._rte
loinost] kor oseha .
-obtoirla, da sem koi podiplomski atudent in mladi rrzElovalec brl odsovoren zavodenje
,n upravliante fakultete lSHi
Ta obtozbajebila njenareakcija na mojo prosnjo, s karero sem seznanil ieznekarcnmi
drusimi mladimr razrskovalkami - vse pristojne orsanc na lakulteti ISH, toreJ iudi sospo
Svetlano Slapiak, nastopajoao v ,funkciji dekanje(, o sumu o krsitvah m nepravilnostih v
z\ez| z izplaaeyanje materlalnih stroakov sredstev nrladih raziskovaicey na lakulieii ISH in v
zvezi s s8tematranim zavajanjem slede tega s strani drrektorice ISH Drasice Bac, varuhinje
zrkonitostr rn pristojre za finanano poslovanje z MR-sredstvi nafakulteti ISH
Gospa Sverlana Slapsak me je kot oseba v funtciii dekanie na ISH (torej kot uradna
oseba) pri opravljanju sluzbe oziromajavnih poobiastil (izroatey potrdila o doktorirani )na
diskreditrajoa nadh napetjevala t temu, da bi od nene rzsil a izpovedbo oziroma izjavo, iz
latere nat bibilo,razvrdflo(, dajaz,napadam sospoda Drasa B. Rotarja(,,mu Brozim(, ,se
mu masaujem(, ,sa mkriminiram( za to, ker scm kot mladi raziskovalec opozoril na
sistematiano zavajanje s srrani direktorice ISH Dragrce Bac v zyezi z izplaaevanjcm MR-
sredstey Cospa Slapiak je od nene hotela izvleai izjavo, v kated naj bi jaz porrdil, da je za
zavajant dtektodce bil lriv gospod Drago B Rotar.
Ker inlrim,niratoa l tzJav zoper prolesoda Rotarja msem hotel ffedi, je sospa Slapiak
zelela lo izjavo od mene pridobiti na naain. daje sama izrekla,4avo. ki inlriminfta sospoda
Rotarja, polem pa dejala, da sem jo pravkar izrekei jaz, aeprav.Je nisem izrekel, temveajc ro
-s.ozi]a, dabo hudo rnkrminiajoao izjavo zoper Drrga B Rotarja, krjeJaz nikoli nisem
v najinem porovoru Erekel, kakorje izrekla, ,afientrano izresla lra senat( fakxitete ISH
na naa,n, kakor da naj bi jo jaz izrekel zopr omenjenesa sospoda Rotada(Kerj^z nikalor
nisem pristal na flieno besedno izvajanje, se je nemudoma sredi pogovora zaaela sklicevati,
da im, priar pri posovoru prisotni Tiva Maj in Tamara Zurunia ki bosta domnevn o 1(r
,moje inknminrranje( Drasa B. Rotarja lahko potrdili tudi na senatu lakulete ISH )
. Anoleako / ln Enolish:
STATEMENT'
I, the undersigned VLadislav Vlado Kornik, would like to hform you olan incident that
involyed criminal conduct consiitxiinc
committed by Svetlana SIapSak "holdmgthefunction oIDean".
The event tool place at the private gradrate and research institutron /rt/utun Studtorun
Htnanitdns (ISH) - Ljubljana Gruduate Schoot oI Hu ru1n ities (BrcB 12, 1000 Ljubljana), on
23 March 2004
Svetlana Slapsak, professor, lecturer, Senate member and currently "Dean" ofth above
monlioned Faculty (hereinafter relered ro as ISH), invited me on 22 and 2l March 2004, via
telephone through the ISH secretary Tiva Vlaj and via electronic marl.lo rttend a meetrng
Al this rneetins she would, as a person "holdins the function ofDean". prcsenl me w(h an
ofTicial confirmation lor successfx I defence of my Doctoral dissertahon and officral approyal
ofmy Docto.al djssertation, respeciively. At lSH, I was engaged ir Doctoral studies. as wel
as employed as a junior researcher durins the pe od 1999-2004 I defended my Doctoral
dissertalion at thai same Faolry on 19 March 2004
On awarding me the official approval of my doctoral dissertauon, r.e. at the meeting of 40
minutes duration (3.l5pm 3 55pm) that toot place on 23 March 2004, Prof- Svetlana
Slapsak "holdins the futrctron oIDean":
'Publlslred bolow as a sulplemenL to the article ofvlado Kotnil entitl.d Gaudeatuus jsnur, anti
intelkttuulet .tud suturs (in this Nmbet ot Ma, itot ZSA) is also a writte! statmert by \4ado
Kotnik o! attcmpted solicitation andexiortion ol a statenen t which he had nfler giren by Svetlana
Slaliat. who was at that iime holding the tuncnon oIDo ofLjubljana Graduat School oI
Humanities, on aqEdinc Mr Kornik tho Doctoral Des.ee (place olrhe evenL rhe ISH Graduare
Srudies OIfice, Brcs 12. 1000 Ljubtanai date of dre evenr:23 March 2004itime ofrhe evenr: I 15!m
- 3 55!miwirfleses: Tiva Ylaj andTaluaZuruiC, employees atthe ISH Secrehnat) The
sLatment below is a realisl,c and indel,ble hhbncaldocumeni ola delmlto time, place and evetrt
Vlado KoLnik was oflrcially irvited to a meeiins at which Sveuana SlaDiaL. holding the functron ol
Dean", was to award hlm an official app.oval of llis Docroral disscrtation Mr Kotnik\ sld temenr,
dated l3 Apd 2004, is d inteslal pet of a comprchenslve suil aaainst ISH slbmltled to the S tate
Proscutor General ollheRepubl'c olSlovenia inLjubljana. The p.occedlrgs de slili pendins
rl-s Sveilana Slapiak, "holding ihc luncrion ol Dean' My rcqucsr relerred ro suspecled
- sconducts and i
egulaflties iu relarion to payments ofmarerial costs Io r fin ancing junior
_:iearchers at ISH as well as systematic deception
in connecrion therewith by Dlrecrress
J-asica Bac, thc suardian oflesaliry holdins the respo sibiliry lor iinancial manasement of
-nror researchers funds at lsH
M Svetlan, Slapsak, holdins thc function of Dean ofISH (thus an ofiicial person)
::dbrmins her ofircial duty and excrcisins public authoriix rcspecrively (i.e. awardins rhc
:rproval of ny doctoral dissenation). tried to exrorr from mc in a drscredirins manner a
::srimony or sutenent from whlch ir would be 'eyidenf rhar I atrack Mr Drago B Rolar'.
ihreaten hlm ', "tate ve geance on him', as well as "i criminate him" for the {,arnings rhal
; had given as a junior researcher pointing to systemaric deccplions by Direcrress ot ISH
Draslca Bac connected with junior rcsearchers' lunds Mrs Svcllana SlapSak t.ied io exrorr
'om me a statement wrth which I would conlirm thal rhe dcceptive co du$ by Direcrress
"as,ln facl the responsibiliiy ofMr Draso B. Rorar
sincc I had never uttered the scverely incriminating starcment aeainst Mr Drago B Rotar.
which Mrs Syetlana Slapsak was continuously 'placins in m! mourh' duins our
conversatjon, nor had I never had any inlention or desirc ro utler it, the larter iried 1(r
efiori it from me by resoning repeatcdly to personal insulrs (saying. for instance, ihar I
was noi evcn abie ro afls$,er onc sinEle queshoni thai a pcrson who nserrs irto rhe
acknowledsemeflt ir his/her Doctoral dssertahon a senrcnce cipressins disirust in tSH
due lo cvcnts that had taken place at the Faculty during rhc prcceding t]vo monihs is
st!pid and i.responsrble) and discrcditins meas a younsPhD Lhroush pro{essional slander
(with ironical sarcasm rn her obscrvations about me as ayoxns PhD, drawins compaflsons
beiween mc and an older PhD)
As I rciuscd to mcriminate Prol Rotar ir any way, Mrs Svetlana Slapiak rried to obialn
iuch a slarcment by utterinS it hersell and then clarmjnA rhar 1 was I who had iusr said ji.
although it was not my siatemenr but heB.
pul trcmcndous prcssure on me wrth a view to mtimrdate me with severe consequences ofher
prescnting my testimony to the ISH Senate In doing so, Mff SveUana Slapsak abused the
positiorl, aulhorily and powerbeslowed upon her by her office I undelstood the threat mvolvins
the Senate as an opporlunily - that a person holdingthe functior of Dean undoubtedly has
- in two respccts- Firslly. in the use and abuse oI Mrc Svetlana SlapSakh his]1 hierarchical
posiLion as well as institulional authority and influence to incriminate me before the ISH
Senate for statements which Ihad never siven at tte meetine, to ch Ihad been invited by
the ISH secretary Trya \4 aj on Mrs Slapaak's request. And secondly:in causins severe damase
Lo my personal as well as proiessioDat life entailins lon8 term consequences lbr my futxre
profcssional activity
-deceived me with the,nformation as to who at ISH was, in fact, responsible for the
Iinancial management oljuuor researchers' funds in the penod from 1 November to 31
October 2003, i.e. rhepe.iod when I was employed atISH as junior researcher and lmanced
by Ministry olEducation. Scrence and Sport
Since Mrs Svell ana Slapsal tn ed to extort iro m me th statement which would incriminare
ProI- Rolar, I asked her \yho, ihen. was rcsponsrble for the manasement oljuniorresearchers'
funds during lhc time of my employment at ISH, as wel as for the Di]ectess' systematic
deceplion ol me as a junio. researcher Accordms to Mrs Slapiak's affwer the entire
responsibili.y lay with the {ormer DeaD Mr Draso B Rotar lndeed, lhroushout our
conversalion, Mrs SlapSak tned to lay the gu t for Drrechess's systematic deception on Mr
Drago B. Rotar - despile the fact that itlvas Drrecl.es, who had deceived me andrefused ro
provide me rvith a closing balancc sheet olmyjunior researchers' funds when I was finishinS
my Doctoral studies - drring the term ofJrnez Justin, the then actug Dean.
ln my beliel the incidentbriefly and illust.atrvely descflbed above. m which Mrs Svetlana
Slapsak "holdins the runction ofDean" olISH trrseted no one else but me, mvolved serious
accusations againstme, abuse of ofTlcial capacity. attempted solcitaton, dscreditatio4 insult
and exioriion of a staiement Therefore I would like to appeal to the relevant competent
autlorities io take aclion in accordance wth their powers and the laws
Respecilully yours,
vladislavVlado Kornik
DECLANATION'
. qui de droit.
Jc soNsi$e Vladistal Vlado Kot ik vordrais rous faire pa.t d,un 6v6nenent portanr
.. "rd.ce\cirrurctr dc t'in,ritadoD tj4lihrree,rk t.e$rriQn dur rjeclarariorude
tE5ulk ctr.lx dilircdit+Brfe$ilrtrnel de ti par dc V Srerhno Stap,al. ..r"rrnranr
tr
':.hcrcbes Insrttutum Studtatun lltma
ttati
:lntai es Ereg12.1000 Ljubtjana), te 23 nrars 200,1
\,I." S\ctlana Slapiak profcsseur. co crcncitsrc, sdnateurctcncc
-
.fonction dc dolcme) dc la thculrd rncntio.nie
molrle.t assumanrta
1D'fllaiti.i1crpdrlasecritair.M-.i;,l;
\]al (pdr til6phone et par e-maii) 1es 22 er 2l mars 2OO+ a" *"iip".rt"ip* A
""".e,,"t'",,
.e.uirrnte:
concernant le verseme des fiais matdriels des moyens destrns au te nes clErchexrs e h
facult6 lSH et sul ls dclarations mensongCres systdnatiques suI c s\iet de la part de M"" la
direcldce de la facxlt ISH Dngica Bac. mediatrice de la l6gdlitd et compdtente pour la gestion
fmanciare des moltns destins auxjeunes chercheurs i la facult6 ISH
-cllc 'a mcnac6 qu'elle allait trarumeftre la d6claration incriminnnt $avemed M Drago
B RoLar qucjc n'aijanais prononc6e dumnt trotre coNersation au s6nat de 1a fac td
ISH d'urrc " aniirc authetrlique". conme je 1 ai pr6te ument prononcde cortre le&t M
Rotar (Conme je m'obstinais d rc pas accepter ses insinuations- el1e a commcnci tout de
suite (au milieu de trotre coNersatior) e lne mppler qu'ele avart les tdmoins M"'"' Tiv,
Vlaj et Tamaru ZururiE qui assistaied A h coNrsatim qui allaient, selon elle, conimer
"non incriminatiotr" de M Drago B Rotar au sdDat de la facult6 ISH ) :
-elle me domait des infornatioff fausses snr 1e respoNable pour la gcstion financiarc dcs
molens destines all\ jennes cherchexrs entle le t"'mvembrc 2000 ct lc 31 octobrc 2003
quad j'a vtis 6td employe i la facultd ISH er tant que jeune chercher et fininci de la pa(
du Mnislrre d I'edxcatior, de la scierce et du sport sloverc;
Jc crois que l'ev6nement dcrit ci-dessus d'nne maniere brieYe et concise et dont i'etars la
senle viclime reldv de l accusalion grave contre ma personne, de l abus d'une fonclion
oficiell. de f incitation dlibre. du discredit, de f itrsulte et de l'e{orsion d' ne ddchation
dc Ia part de M^"S ! etlana Slapsalr (assulIl"nt la fonction de doyenne, de la faculte ISH Po I
ccttc raison je voudmis denunder aux imtatrces competertes de prendre des mesures
corform6ment a leurs axtorisations et la loi
. r ll inrcrcsl za,es siupni, podob.o usmcrjeni, uremeljeni na so.odnem ruTuncvanju sveta, edke m
:r atademste institucijc itrznanosh Zame, derimo, znanosr!j bilain 3e zmerom nl sredslvo za
:zarjc po druzatnih toD lestricah, tcorljc in konceprlpa rnso nekaj. lar )upordbliai(, acprav seti
- leijd ne. 7a kaj src, kcr so ravno v modi tanr, kjr bisj rad prikleaeplazil kato ugodnost (nFr
.ruralize,n 1. he.nenevLiko, arbjtrarnosiin nornadizem, da o,bilo ku.la kolodzaci.ia snda(
i !:ih prlblizno deser oseb. ka.jih ic bilo na ISHv redrenr delovnem raTmorju, ki so rc seaevale
_: lakljuaju in po scstanklh, ki so ineli ne skupne izobrazbc, ne amblcij. re nLeresov (drastiana
- ev inreresovje navsezadije privedla do podlesa izeora osb, ri so kalile jlrclckruaho Ienoto,
_-a'ncialno i.ercj.jo ln vnaSale kvalltalivne krilerijc ! letargiio mediok.iret, karle pn nosilcih
teli
i veljalo ra,osebno inlcialivo{ ljio tujll in sunlivth lsttjnccx iz instituclje),je torej rar
'sclej
:-:ibenaskupina KajpaaebiS S tljub sice. eklatantniin lotoriani vselednosti venda.le
: il.dalav kal< praviD.iroarik za tc reai, zazaaetekvkat slovar, Uganlso mredill Balkanci za
i. rance o Balkan! ali Slovenci za Slovence o Sloveiiji ali Srbiza Srbe ,rn
ia sloves so mi sodelavci vseh pernajsr lct, kar sem vodil to hsLirucijo v rjenih ozlianlh .aaojnlh
: ::ah pnknvali Prav na S S ie bllo Eba noaakaLi - nemar! rudi m politiano eksperrizo ijenega
i rproga - daje ludi ra slnvnost odstmnrcna Levo prog.eslmo ln a.hi,revoluciorarno ic
:::erMtem listo, acsa. S S ne razune, se Frayi, praktiano vsc na rem subluramern sveru in otrca
:-:a Tako sklepam po razlianih bescdnih evazjah S S in po dopisih omenjeneca s solroea (ii
::lrn $ delp.eceibizarne korespondence, ki wajo s Tajo Krambergervrezl z ustalo suuacijo na
rH incla z zakoncena Slapiak, naianancje z zakorcema v obliki soprosa S S, li sje oairlo aunl
::lzrega braniti nebranljno, aetudi n,na z ISH rako relloa nia ruco soproee, ki lako kne sama
: Tmorc kaj 1ea od ,oralnega monologa(, povzemanja a1,torilel nepetlne.tnega ravania po
_-narLlianih podroajih) v lntervjuju posre<am v pkmih,Slalsakovlh{ kepko narki.ano besedo
_rdikallo(, kije v Srednji Evtupi od Mct@rnicha nalrej, od McCa rlhyja
nalrej !diudj v USA, zelo
,::eina 7a praktjciJanje poeliskeea h poeLstesa lzujuaeydnja (rrrd ,.r.: poetlaa pnde od poezije;
:_:6kiod poea: poetiiki od poetike da bodo S S in hornolosi lahko ie boliuzivalj v slovenSal!1)
\:rarapdboS S loalu vodlk zdai, koje od nadvse t(ompctentne TVS raposled ven{larle
ricena r Drnovikovo intelektudlno smctano ie kakino drugo. rjenipoeliki izkljuacnosti bolj
taSizem naveden rako bllzu )bivsega detana( h,bivSega prilaielja(, celo v isten odslavku, ni hudia.
da zadeve tdo ne bo lrebra! kakorje bila miiljena: ,bivii ic fasisi( in Nlovcnska dcsnlca(:
Lako,
strokovnjakinja za neoloeizmc . kajlada v njeni lastni inplicitnidellniciji palenrudodaie
kuhlnjsto lsiholoito definicijo ldiizmd, ki smo jo po lea rakorlol sioleLja ruziskovarja toga
fenomld inlismjao njem lestrpro aakali Recept, ki sa ponuja S S jerak, kakrsneea oplsujevrc o
odn.ari tanibalizma ljuddenLva ne bo, ae bomo pojedu zadljc ljudozerc Nia ne de, ac je vic zc
lred doleimi desc(crii okploainal S Zizek, pred r.iin pa se cela v^1a ialjivcev Nlhae izhed njih ni
mogel vedeli. dasa bo S S nanovo izumilain predpisala za zdmvljonj e faijzma (dajeta recept
zarcs ,in(, lahko lgotovimo !o ien, da ga je Bush Ze upo.abil 2a zatrranle terorlz a)
Seveda bl lahLo retel, da kare ,poetita iztljuaenosti( vea Dovzav z naciTmom in taiizmom kakor
definicijafaiizma S S: nasropanmcsro dc.juskeea izUju aeranJa, vnasemlrimeru, radomeida nr
prlkiva dejstvo, da so bih z ISH dejanslo precnane osebe. ki so instiLuciji ustvarjale habitus, izson
se je dosaja l prav v aasu, ko s j S S zc vid cla v vcliaasrni vlosi Ltarre (iudi to leri ro.ial.o
etspanzijo sno do2iveli kot eno S S uzivanj v sloveniajnj S S , tedaj brZlo! skupaj z
direklorico ISH, Drasico Bac, kijc 'zmed
na tempodroaj! iz isdh vzrokov prav Lalo precej in ova-tivna) or
dekanje Prav na isti nelesalni seji senata lSHje nanrea doteduiiv d, rije bil od S S kvaliliclrd
,tdlo daj (z ljim na ISH) laa vstopila yLju dno$, akt in siil(, sporoail keri Sum1, meni in
nema.a se komu, da,viejle sobi zdajleln Luloj na sestantih re in<tirucije se pojavljata dve v^ii
ljudi: eni, ri so rraj v slurbi, ld imajo deLoyno rdmcrje,ln enl, U deiowesa razme.ja nimajo ki
so sodelavci in zaio hiio oDravljalo s1ofl1ve ae sploh taj delajo(;Drinasaloc rovih,
^nanji
lljudnihmanirjo potlej !elovedal I Sumil! mcni, da imara lolilo lravic na ISH. kolikorjih imalo
,vsi amle v bifeju, l1 imajo 1ak status( Ialormidva S S seje prevzeta od svoje poetikc
izkljuaenosti b.ez zadrrkov sirinjaLa in soelaiaLa z Justinovhll razkladanji donurevno cele rolelcte
,pmvnih mnerj(:ldjub temu, daF vsa uzurpac'la obla$i n! ISH temljila na hokus'pokusu z rcddm
delovnio rame.jm, ki ddje posoiza alaNrvov senaru (o aemerni dd besedice v podroanih
z^kanih) Danes, pDst lestuh, lole. poten lo so S S. J J h J M skupaj tontrerizi.ali rorl e//tro
i.ktfutevatnosli, je v se.atu ISH celavntaljudi, tinalSHniloli niso biliniti 5 nlnurv taken
dolovnen razmerju Poetika iztljuaenosl' oaltno otnogoaa S S , daje vldeti l(ot ZrLev tuditdai, ko si
s ponoajo la;nivcev, nasiopaaev in slopaflJ dokoplic do polozaja, do katerega nnna nobene Dravice.
eden L0je tisti, kl je zahreval lesalnosl DostoDkov in seje unaknil pred oblasliZljnimi lunivcl i!
ndstopaai, i, elAle ra4lain zalapadalca
Anallzo dosodtov bodo slirje razislovalci Drav kmalu objavili v rvri ,rlrrrilo.2S,1, kizuna.j ISH
L3
: -, bilo nobencga elasovanja Doklcr ni bit zapisnik p.ejsnje sejc sprejer in dokter ni
- : :azla-se prehajanta dekanske lunkcre, za kalc prcisnji seji dosovorili.
, . .: doklcrte mzlage ni in doHer ni spremenjen tudr srarul tSH, paa nisi ne dctanija, nc
,:- :a ne dekanja. vsai na tej lakulteri nc Ta zadcva se imenuje lazno predsLavtairjei ati
, : \aj le lazno p.edstavljanjc? Dada,,i ti bi morala lo se Dosebej vcdeti _ ro ie kaznjvo
, .- r ti se v tej dezcti presania r
ir.1lana.7e s tem, daJe bjla rvoja prva gestaivojc dozdevne .
oblasti Ze zloraba te oh ,\li
: i:reda poysod na svetu distvalificirala za kakrscnkoli voditni potozai in celo za deiovno
. L.li rsti ucii. l.lvidct bomo.,al la kotegil LU\di 1 i,L ....IraLkd. dti m\ti d,le
' - z]ema in da alovek, ki je tako pohlepno llanit na neznarno oblasr dekana na nckr
.,-:.Il ob renprezrl celo s ep orsana, lo naj bi sa jzlotil, in se taTno prcdsravljal in
---.idralnepoznavanjeremeljnihakroyinstitucije,danajtaalovekvodrnrstirucijol;daje
r= .lrarilo primcrcn (
).1liroje potemLatem, da ni vse, karje i,reaeno. namenjcno ravno S S vendar pa: kar(o
,
--:noralizbLranjepod!isovzapravnjapoetiiko,rcmveadeiarskoizkliuairev.zatinajre.e
' - kako bi rekli abruptnemr pretrsarju dela ovoustanovtienesa Centm za hebrejske rr
.i ..\e.rud e,,dc^/"cUocc/noc.przr.rnoroc.( te.rcJtahodni.Ir,dmo/\oIr s \
! ro slremtajo dotisi S S, y kateritr se je podpisala kot dekanja tSH). napodit\j
.:trnovlieljice in prcdsrojnice ccnrra, kijc ttrdi
Judinja, iz instituciie (zaradi vea kai(or namiqn\
-, o ienJ labil r" a blokirard. san" pa nd s'cherrerr turd^r .i(dnrm_ld, \ cr .er . e
. " .r nra,a s\ur,ra a[adem Ior. \i , Je pr s\oii d tsH. .r ndro ndslarir\i s \ ro
: :dnoj.icc resa isLcsa cenrra (S S oaitno lahko s svojo naaelno in rrraltiano neskorano
in,rnstyeno( in drueo iinno vodi. lzvaja in raziskuje tako rekoa yse. kar vam Dridc na ni\.
- ' .J' .iLo.
'ar\i-r re p"rdei: taIob iTeno\d ina,teo. -J,erd. in,1,r,;1c rn. L. "
.. .rrd.\^io,,ninsr\elorcvii^l\4oreoirjor\\enu.crnrzrjnzus"r(azmatahko
. .ceno{ r..dincs.e/d./kl Jieno.t S 5.nsod,utut.anputlryih.^.\orrhr -^i/!r,ct ooer
^"
' (alor Da n" tilo\cr ,/em. Eel.dtno \^Jen.e ns irJc e n il,etetrLJ re preotJDac
re /
-cnrenin ru\rsrn h tJd,i8o\ S s rilat r ri konc(. Ali ri tul rreJ,cd. [r nd br \a;.\,r
rebelnjak?
Ljud.ie, kr so se unaknili z ISH, paa niso hoteli zapraytati moai zjalovim in ne blaso
diieam bredenl em po brozgr na dn u moralne kloake. ISH pod ,vodstvom ( S S panczadrzno
naprej producra nelesalne stlepe in posil.ia naolrog groteskne dopise 2 njcnim podpisom
Geslo inn balj ewiet a kn balj wielna,kl Ea pasluia podtakniti drusim, se tako lepo
ra?kriie kot Zrvljenjska prdx,r sospe, o kateri teae bcsedr.
Draso Rotar
,I,I.
ODPBTO PISMO NORVESKEMU NOBELOVEMU KOMITEJU
OB UVRSTITVI SVETLANE SLAPSAK MED
"lOOO ZENSK ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIB ZA 2OO5"
AN OPEN LETTER TO THE NORWEGIAN NOBEL COMIUITTEE
CONCERNING THE INCLUSION OF SVETLANA SLAPSAKAIIIONG
THE "1OOO WOIV]EN FOR THE NOBEL PEACE PRIZE FOR 2OO5'
Najbd podpisani nismo edini, ki jih tak naain prikivanja dejanskeea stanja in paaenja realnosri,
kaksen je lisoa nominirank v enem letx, da bo ushezeno sprenevedanju v imenu polrn'dl
catrectnes!, Zali in \znemjIja. Zali in vznerr.iIja zaladi dveh .azlosov:
TakSna
m.a.nja o obdobje
sociatne zyezanega
prroduo skozitisto
S spostovanjem
Peter Ar-to, dipl etn insoc kult.
Alenka Janko Spreizer. dr. sc
Alenka Koderman, akad. sl*arka
\4ado Kotnik, d. sc., pubticisr
?30 NlrveikmuNobelorcnuronilejui.!enar:lp.membnej.ihnasrovov!osvorLdne
'Envoye ic 28 seprcmbrc
2(]l]5 au Comni Nohel norvegien er
au rJ au@sadresesdans lc fronje
Mostlilely wc, thc unde igned, arc nottheonlyones who feel boih insulted and alarmed by
such a manner olobscuring theaclual stalsofaflairs and dis Lorting reality as it is doneunder
tle projecl olnominating one thousand women in one single year to serve the pretence ofnor
knoMng in the name olpaliti.al coiect ess We ieel insulted and alarmed for two reasons:
l. As we recognise in this act a dcmagogic gesture resembling those forming ihe populist
,rsenal ofthe Yugoslav governmenl prior to the federation's dissolntion, e g annual march
of 100 women to Mouni Triglav (lhe highesr mountain peak in ihe county) We rvell krolr
that initiatiyes ofthis kind failed to bring any subs tantial improvement with regard to women s
posi on rn society only to grantcertain privileges to the authorities rvhich instigated them
Today, thrs lind of "enhancing the role" olwomen may only conceal the increasing multiple
discriminalion againslwomen undcr neoliberal regimes both in Europe and around thervorld
(in employment, workplace, edxcalion, ctc ) Therefore we are legitimarely concerned thar
this time as well sxch a manner ol"promoting" women $,illmosi likely distlacl the public's
attention lrom perpelraiors oidiscnmination and their concrete actions- While such ini tiatives
mry confer a particular benefit on their authors and thosewinners who have not merited rhe
Prize lor their conduct, tley remain morc or less detrimentalto all others concemed Moreove.,
it is our belica that thc one thousand nominees also incir.rde x,omen who would merit the
Nobel Peace Prize withoui resorting to quolas, campaigns and pressure of pser do'feminjsr
hypocrisy. In our opinion, such an initiative provides an ar8rment lorthose who claim thar
we might soon see the advent of a new era of obscumntism - in tl s concrete instance
throngh awarding prizes to and bestowing the related social prestige also on those who are
apt to love acclaim but not deserve it, as well as throngh ihe parody of benevolence that has
been given the namep/rical ca e.hess-
2 i.s the one thousand nominees also include women rvho have not merited any form of
recosnition ror their deeds tuch an example is Mrs Sverlana Slapsak,lhe Nobel Peace Pnze
nominee from Slovenia. who mosL ceriainly portrays herself as a fishter lor human righLs
especjally the rights of women, while io the undersigned of this lelter, she has been through
direct contacts, experience and reading ofher works mai ly known for violating these same
righls, civil codes and other legal regxlations the pupose of which is to ensure minimum
sociai eqxiiy. She is, like}rise known as a person who manipulates human and especiall!'
rvomen\ mislortune, as well as desrades and socialy undemines fello]v people, as a person
of very oiherizine if not do]vnriglt racist views, perceiving the relationship between men and
]vomen as a permanent socia.l war lrom which it is possible 1o &aw advantase We are
disappointed to see thatthe people who have proposed her nomination sought arguments tor
their decision in other recognitions awarded to Mrs Slapsak rather than her actual achievements
and wnrings. IlMft Slapsak was indeed whar she prlporls to be, she would rather disiance
henell irom the nominalion and reiuse io exploii it fol commercial puposes ( See e g webpase
httpr/x,rrw.ish.si/novica-sslapsak.htm)
\Yhai we as members and collaborators ofTropos - Association 1br Hisrorical. Socraj a::
Gher Anlhropolosies and Cultural ,^crivities ( ) would wrsh to propose l. i:
\orwesian Nobel Coml1xtlee is thus to reconsiderthc polilcal, cultural and morai imptrl=i j::
rfthis initiative as well as yeflIy ihe nominees' aclual *ritinss and deeds
I Nous vovons dzns cettc acLion une gste denagogique qui resscmblc a ccllcs de l'epoque de
1 arsenal populiste dont se serait I'autoritd a.!a l 6croulement dc la Yougoslalie socialiste.
par exemple l excursion annucllc de 100 femnes i Triglav (lc plus haut sonmet de notre
pa\, Nous sa\'ons lras bicn que de telles actions r'ont pas changc Ia silMtiotr t6e11e des
lmmes alrns la sociilc ; par conlle. elles apportaient quclqucs a\,antags arl\ porteurs de
I auto d qui les a\'aicnl stimuldes Aujo rd'hui, de telles ( miscs cn valeur ) des femrnes rc
px! que dissimulcr lcs discriminatioN multiples et croissaltcs dont nous soDmes tdmoins
ax sein des r6gimcs rrclibcrau\ cn Europe et dans]es autes paAics du mondc (dans les dolru1ircs
du recrutement du pc$omrcl, du traitement ar poste de trarail, dc l'idxcalion etc ) Nous
ipromons donc unc inqui6ludc Io
de qu une telle lrlaniCrc dc la ( promolion ), des fenmes
2 tly a sur 1a liste des mille nominees aussi des personncs qui ne m6rilcnt aucun prix pour
leurs actrons L'exemple en cst M-" Svetlana Slapsak, nomincc slovdnc ct soi-disante
combattante pour les droits de I'homme, d sunout des fcmmcs Par conl]c,lcs soussigas de
cette letire ollvene la coDnaissent - sur la bas des conlacts drrects, des ex?6denccs et d Ia
lecture de ses ter.les surtout comnc \iolatrice des droils citds ci-dessus ct m6mc des lois
civiles ainsi que des autres regulatrons juridi$es qur delmiert assurer un dcgrd minimal de la
jushce sociale ; comme manipdatncc qur sart fursr avanlagc dc la malchancc humaine et surtout
femirnne ; comllle qllelqu_un qui huulie ses prochains ct cmpcchc lcur activit6 sociale et dont
les concptions sont proches du racisme ($ e1les rc sont pas racistcs tout cou() et qui voit
dans les Iapports entre les femmes et les hommes rme gucrrc sociale permancnlc dont on peut
tirer prcfit Nous sommes d6qus pffce que les personnes aya propose sa nomimlion en ont
apparcnmnt d6cidd sur la base des que M'" Slapsat arait ddjn obtenus plutdl quc sur Ia
base de ses actioff et ses crits reels Si M'" Slapiak 6tart \,raiment la personne qu'cllc pr6lcnd
6tre, elle prendmit ele"mlne la drstance de cette Iromination au lrcu d'essa],er tout de suile
d'er tirer profit sur le plan commercial (von par exemple Ie sile electo que:http://wvish si/
no\icr_sstr$rr. l rm)
; Fn P :o b - o;
gH;EiEie6EEEE+EPPFE
,r e E; d: L
.5;o "i3 Bt E i t r i i I, "
..r!o;;Bsr!E
": d:
-"s".,1193;:ti:; d:
q q @ o i9 6' s. l:aic. l
",' f ! in,!.0 -;,
r'ii il :i.;!B :!:' ; ;HtsE
a i : : ! EI . EI i ; : ! r 133
E
E
P
sF3ii;:*:;i!iMI;::*
F
-:
LFPl e t:
! . .d 9 : : E ; 9 i x' i ,^ !i
e.-.: .Yi 6.ni,
6d
tro
_-s 3 i:iE.EExzi:1.r;r.:E:; 5
.E; E
iecee:;r:isretr
!; ssPg jE!-x{;sf c
!o. lEi9t a-s* :E 9i
.!a E;En':E;fla
E
g a
SatB *:i E
o-
.!J
EESE
:; d
P3:
, o9
3
>
i!G i:
ko f
u)
,E
,E
E
o
;i-iSE" *
.*. ' *=EHH.
T A E 3E fr EE; :;acg;i:;cI
9 i Y: s g. i : * F
dgEiE;iEqe :;EPE9I:n-q0
n;g+i;EE;;
li t E ei u t E*-s
E
*h:EPo=E!o E;tiEi-c$sEi"
p iEEe;CCiE* =3a;t t-it;;eif
epE;E;Eg ;'- E E:
c EEE e:
: B,=t Ht g:_E ti
E3 e*=sE BE E
EEiiFEE"ig H:}PEE,FE;gB
PgEE*!::6 !BFPE!E-E.9
E;EsEEgFi ! d ! 6 9 g 9.E 3 E 5
N: ;6P ,{:-E_EEEE
Eq -s
E x :;;
6:b
=
d P!! * .t
; 9oE
E
,E :: !E:
3a i! 3
I !SB E :;9
E :9s
E ,, !; E .9;
39
E
.E
,=
96r
f.ic_n
se E E
E3 - q
.P : I 3 :
= :! u9s @ t
!E 3N; a5 tx< -
fr ::
9
E
P! QE? O
q, l^;oF
9{eis3
R
s 3F:;:;
a ;PHT3CNEAEEE
!sE>;eA* qElEEEdE+cIfl
*i-E.:E E E::s+EaoE'Fgg
:.3::?3 3 eH
:aEil;E @ 6_
!E B:3 ; E
E*E : ;
Y;Ti;E
3: E !
i
e;.tsEEEE;
iiqEFEsi$+!s
E: (= E:E ; E ! P ?
gi;;Et;gi-t;itil
.g 9;
E rl !
6 . X o E E d ! i,
-E! ! S E s.s
E EEE E
;E*;*
C: gs P ; E B i
EE*
E
E:s
!!
E!EBB:*'EX-'!e E.E S
9t!3+:-?eri3;:
E
EiESFEAF;Hg; EiEgEiEE:;;IEE:"
se;EEaE;i!5p 4fiEEE!EiHE:i,:E;'!
E;EEiESSEEEE !E:EEE;sEEtciig;'
H E B3 a"q 3 i F :
B P P ! : : g.E E S 9 3
e:F$I;ii;EE;EEEi
EEiEE;sHr.sgi
i ! p 5 ! Fi $a
g= _5
Tg: E-68FHE =a
igEii;gflEi;es
9o
.E E,B^
.i?B
r,1 q;:q R6H
E 95
g g q=q I pR6
:e * e 3-ci;
;s
ia
gH
! ! i 3 q: g
E
'E
iE =E^3qi;
ec ::3EEg:
o: EE-gEgg
* ! 3i g i
EP E E g,*
, E3,
E,
E
,E
E
,E -E
6
7:3 I6
;;;;;t;;i*Ess;g; E:N
q 6., 9,1
^+. ;;9
a x.4 : -
;F
EE;i;ifiFEEI;3fgE sRsse!
1;"-e:5
i5
;>
*@iEEeogg
FEHciiisCEEi i;Pfi
ESE;53;SE!*s33?q.
a.*les*H*3
SrsgCg EE
3: Y
XEc
eES
3i
s:
S :6o !s
EEEEiEqiEE$;EE5 > 6n F i o
Si:cEgEEt'HlE Hg ;:
3I E-
, E ia .5a
6a E *+ dE
=
-i E $Eqi9
IH# S:saa
eBE ic6;;
S o:P6o
I Y p-q:E
ge{SEHE;E 5pn 5i;tsqa
o;E - E*= e5
;-ErSEsHs; .:e6Fln:9
6:3ePP:.9
b>ts6E!>:f;
[;EgJP:;
;9e sRf ;! 6ie n*E:E
E r i!1 ?,2<
E!; -q;E g
c
q
i [E ! E
F P z"E: E F E.t
e Pi"'P EE
gi 3 f ?
: : g P! E
:
-!
s
=
s3
3E
g= sB-
E
:6
; o!! !,E RR
Eq34
PEEq
-E3.!
-4-;eiE -b9.9rE
E FdP!o E 9! -E 3; EiE=G
9:Ei3,g E;-s:i
4i3SsE
6'; E I
3Ei2
r tloE
9.
3_q E
9 6
E
+6! ;e 6!4H :o-4oi
g
xl ;;E-3
;g e sr
E 9-;a;;@ =--9.Eqr4
E
s*; P2+ - 4!Ets;H 6; i g flr H
-E
E : g ii! a
n E e ! Et . EzlE E E3E!6
Y *.q!s;
- 6 gi
-!E?5
P' ,,6
9
.E :
E = I
E
9)
92
,q
B
E,?
I
P-''t 2i
i;";i;iei
x;lREgHS
i*:9E-gaq ei
S:
:
i:;;:s!e 5s
EE63NE:E
he':u-qn:E a: Y:4
o.o 9b
,9
'6)
O AVTORJIH
Taia Kramberger, rcjeDa lela 1970 v Ljubljali, je zapodena toi asistefl&a na Falulieii za
humanisriane irudlje v Kopru Na Filozofskl fakuheh je itudirala arheolosiio in zgodovino
Nadaljevala je z doktorslim studijem iz zsodovmsle antropolosije Deluje Y kuliulnem
!o1ju in je objavila vea lesnrikih zbirk, knitnih prevodov in esejev Podroaia dela;
zgodovinska antropologija 19 in 20 sloleija, analzd diskurza in transmsiia koletlivne
mcmorijehozabe, Studlle spoloi zsodovina intelektualcev, antiintelektualrma, ideolosij
in jmasinarijev, preuaevanje province ln provrncializma, lransferji vednostr
Drago B. Rotar, rojen 1942 v Sarajevu, je.enni profesor na Filozorski 1akuftetu v Ljubl.janiin na
FakulteLi za humanisiiane sludije Univerze na Primorskern v Kopru. Diplomiral Je leu
1966 iznmetnostne zsodovlnejn arheolosije NaFakuiteliza sociolosijo, pohtrane vede in
novinantvo y Ljubl.janile lera 1975 dokrolral iz socioloikih znanosti Od 1985 do 1987
pobudn*in vodF tnjizne zbirkc temelj h humanistiani dei Siudla humaniraris. Od I9 8 8
do 1990 predstolnil oddcika za sociolosr.io Filozolske faku lteie v Liubljani. Od leta 1989
do 1995jebLl direltor raziskovalnesa centra Inslilutlrm srndiorum humanitatis. Od 1995
do 2003 je bdelan ISH - FakulEre za podlplomski nnma stiini <rudrj Za svoje
znanstveno in kulturno deloje lrejel Yea nasrad, med drusim leta 1999 tudi odlikovanje
Repnblike Flancile za kullurno sodeloyanle OJficIe. dej A.ts et des L?rrcs Potltoaja.lela.
likoma umeinost, rdeolosije v tultud in umetnosti, v urbanizmn m arhrrektun, zgodovinsla
animpolosrla 19. rn 20- sloleLja, studije razsvetlien stva, provinca in !rcvrncialiTem, drtzbcne
re!rczentac! e m
'ma8rnanI.
Vlado Kotnik, rojen leta 1975 v Cclju, je docenl na Unrverzi na Piimorskem N, Filozofski
iakulteti v Ljubltanije lcta 1999 dillomiral iz socrologijc luhrre in flozofije, na ISH -
Fakulieti za podiplomski lumanisliani Studij v Ljrbljani pa leta 2004 doktoriral i,
anirololoshh znanosti- Obj avi1ie ifidi,io Re\e?tualie.,2er? (2003), tr p naia obsczno
eLnosrafsko razrslalo olernega sistema v Slovcniji, v lrilraYl za tisl ie njegova drusa
lJlona$afijaAntopalosiia a,rez, zSodovinsloanlro!oloska in socialnoanlropoloSka stu dija
akademskrh in rntelekLualnil diskurzov o oleri v Sloveniji in drusod Podroaia deia:
ideolosije v oleri in opernil studijah 19 in 20 stoiclja. zsodovinska antropologjja
intelektualne m$li rn anliintclctLualizma, soclalna anLropolosija zranosti in atademslih
praks, analiza medilslih reprezenLacij, preuaevanjo lrovince h prcuncializma
lrena Sum i, rojena 1959 v Ljubljani, je docentl,.a za podroaje antropoloerje m le kot znanslvcna
sodelavka od leta 1987 zaposlena m lnititutu za narodnostna vpraiania v Ljubljani.
Doktorrala je iz antropolosije na Fakuite! za druzbene vede v Llubljani. Objaviia je
iinast, mejnast:
rm arEopoloake
zsodovjna in sodobna situacua am ;'#fj"Y.:f,;
mejnosr, Studije posrsociBlizma, judarem in Judje
na Siovenskem.
ABOUT CONTFIBUTORS
a.heFa
Research
,-l i,-=i:ft -
telsdl-b{ft
faculry $ith the sane ]lame Fron] 1995 to 2003 he *as the De.n oI ISH - Ljubljaru
Grduate School ol the Humxrxxes He ras a$aJded ma$ tmes for hrs scEnrific xrd
c rural rchievements ln 1999 dle French Repubhc awarded llim a decoration o/r.iel
/es//ls er ./es tcire.! for oirurrl cooperation Research interesisr history ofrn, rdeologres
in culture. ,Il, rrbdDsm and ,rchrlecture, historical anthropolog] of the l9r' and 20d
centuries, studles ofE ighterment, pro\1rce and prolnlclalism. social represcnotlons
and imaginafles
Vlado Kotnik, bom ln 1975 Celje (Slo\'en]a). rs lrr) Assrstarl Professor ai the U rvcrsitr of
Pflmorska He graduated in Sociolog_y of Cilture ard Philosolh] rt thc Facull] oI Ar1s
Grru\rsrq of LiubljDa) rn 1999 and received his PID ir Anttuopolog) frorn ISH
Ljubllxru Graduate School of lhe Hunuruties in 2001 HlsboakThe ReprcsettdLiars oJ
arPer, E$Lshed rn Slovcnia iI 2003 bnngs an cxtcnsi\'c cthnographrc rcscarch of thc
olen systenr Sloleda His sccond monograph 77e Anthlo?alog ol Operu, a hisloica-
anfiropolo8rc8l and socro-antlropologrcal studl oIacadcrmc and irlcllcctual discourscs
cbo the opera h Slo\nia and abroad. rs due to bc plblislcd soon in Slovenia Rcscarch
rnterests: ideologies hopera,nd m opera srddies ofthc l9r a ihe 20r cemrl: hisloncal
a rhropoloey of intellectual thotrght and anx-lntellccrrLahsm, socjal cnthropolo&l ol
science and academrc pracLiccs- anrlysis of media rcprcscntations, sludrcs on prolincc
and provinclahsn
lrena Sumi born m 1959 in Liubljrnc, rs Assistrrt Prolessor ol anttuopology and cmplolcd
(froln 1987) as Senior Sciertific Associate at the lllstrrde for ethflc studres rn L.lubljara
She earned lrcr PhD in thropolos at the Fafl]ly of socral science (Umrcdtt ol
Ljubljana) She pnblished ftr\ ariicles alld h 2000, a monosraph entitled r-?lrule
Eth rci), Baunlar),: (-'annrucho s al Dnellrty jn Anlhtu?alogt.dl Pe^peLtift Hct
research irterests encompass histor of anthropolog\'- ihcon ln social and cutural
arthropolog]; Arnricrn anttuopology on irs Nairve lcrfai\ etl ucib- and natiorulisn
borders dnd boudaries, post-sociahsm studies, Judarsm and Jews in Slo\re n
-1ll lye .ontttblttots drc oLso tnpofia co|aboftLat! o/rre ruvierr Monitor ZSA
Sabina Mihelj, nde en 1975 d Koper, esr cnseignafie e l,Universitd de t oughborough (crande
Drago B. Rotar, n6 en 1942 ri Sarajevo. csL professeur uni\,ersitaire d la Fafllre des lctlles de
l'Uniyersitd de Liubliana et e h Facul 16 des scierces )umaines d I'Unilersird drr Li rloraj
i Kopcr En 1966, il a obtenu son dipl6me etr hisroirc de l.art et en archeologie En t9r5
il a soutcnx sa thdse dc doctorar en sociologie i Ia Faculrd de la sociologie, des sciences
politqucs et du iouma]isme i
Liubljana De 1985 n 1987, il drarr iniliateur er dirccleur de
l'dditior des oeu\res dc base des scicnces hunaincs ct soctr.les StutJd htlno inhs De
1988 i I 990, i1 dtait chcl du Ddpanemcnl de sociologic i la Faculr6 dcs letfes d Ljubtjana
i
De 1989 1995, il 6tait direcreuJ du Centre des rccherches ( Institurum studiorum
laris )De 1995 a 2003, il ctait do)n de I'ISH Ecole dcs lLlutes dtudcs en
scienccs humafues d Ljubljdrn 11 a requ plusiflrs distinctions pour son travart dans les
domaircs sciertifiquc ct culturel En 1999, il a rcAu f insigne d.Oltrciet des Atts et des
tear"er de la R6publique ftanEaisc pour la cooperaLion flrlturelc Domaines de Eavail :
art frguratif I iddologics daff la culture et dans l,art, dalrs l,urbanisme cl dans
l'rrclitccture I anthropologi historique des " ct Lx"siaclcs; rccherches sur les
Lumidrcs I rccherclEs sur la proyincc et le provrncialisme; reprisc ations socialcs :
mraglnares
Vlado Kotnik, ft en 1975 d Celje (Slo}inie). est profcsseui aged d l,U versitd du Lfttoral A
Koper Il a obtenu scs dipl6mes c, sociologie de la culrure et en philosophe (1999) i 1a
Paculti des lenres Grni\,rsire_ dc Ljubljana) er it a soute u sa thes de doclorat en
artlropologie (2004) d I 'ISH - Ecolc des hautes dtudes en scienccs humaines i Ljubljana
Son ou\,iage res r"el.lren tutrcns de t'opiru e.001), p$ti6 en Slortni. apporre une
kena sum i, rce en 1959 i Ljnbljana, est professenr agr66 en arthropologic et cmplot de conme
plus laut place associde scientfique A l'Institut d'tudes ethniqucs a L.jubljana A la
Facult6 ds sciences socidles (Jnive it de Ljxbljana), elle a soutcnu sa thdse de doctorat
en andropologie EIe a pub1i6 plusieu articles; son liirc portant lc tirc r}/lue,
ethnciti,fro tirc :Cotlstnlctons de la diversti donsu e pers?etlite onthtupologique
est paru en 2000 Domaines de travail r histoire de l'anthropologic, th6orics de
l'andropologie sociale et culturele, anthropologie anericaine dans son tcrrarn indigcnc.
efinicitd, mtionalisne et fiontidres, 6tudes sur le post-sodalismc, judaismc ct Juifs cn
Slov6ni
lbur ler crnq a teurs sont co aboroteurs mportants de la revue Ma ibr ZSA
AH altorski lonorar
ARNS
M
Bts Brigtte Bardor
CHJS Center za hebrejske injudovske studii na rsH
DMRS Druitvo rnladih raziskovalcev Slovenije
DSP
EHESS
EVS Epistemoloska vrdeGsekcija
FDV Fakulteta za druzbene yedc v Ljubljani
FF i'ilozoiaka fakulrera v Ljubtjani
HESP Hisher Education Supporr prosram
ICK Institut za civilizaciio ir kultuo
IJS Institut JoZeIa Stefana
INZ l.strtut za nove.iio zsodovino
ISH lnstitutum Srudrorum Humanirads -
ptonNki humanistiani StxdU v Ljubtjani
MOL ubljana
MR mladi raziskovalec / mlada raziskomlka
MSH Maison des sciences de l,homme v parizu
MSZS
OE
()l Olimpijske lsre
OZ Obani zbor
PEN Mednarodno pisaretjsko zd.uzenje
SFRJ
SH
SSVFD Svetlana Slapiak v funtcrji dekanje
sou deniska organizacija Uniyeze y Ljxbljani
SS ISH denrsti sver ISH
UO Uredniski odbor
UO ISH Uprami odbor ISH
UO MZSA Uredniski odbor revije Mo.itor ZSA
UOP ISH Uredniiki odbor publikrcij ISH
Url RS Uradni list Republke Sloveniie
ZN Z.\fieni narcdl
ZRC SAZU Znanstveoo razrskovatni center
Slovensre akademije znanostr in umernosri
Worid War One (t,rva sverovna vojna)
World War Two (Drus, sveloma volna)
lndex
B D
Bac D.aoica 2 6, 9 26, 30,32, 75, a2, ll1, 135,
149, 236 237 , 323, 325, 33r, 340, 3 56, 3a3,
387388, 39r, 424 430, 44r, 453
Bache ed, Gaslon 94, 96, 98, 103, 112 116, 126,
131, 138 149-151, r94,276
dskuES2 94,101 ll6 138 163
nam oovanla 160
Badiou, Aain 54, 76, 91, 139, 140 194 ana za diskuEd 199 256
Balibar Etenne 43,48, a2-84, 104, 109, r20-123,
126, 155, 162, 165. 145, 194.266.274.294.346
Druaivo sldenskih pisate jev 92, 169-ra3
Bamberger, Joan 56,76
Durkheh, Emieiii v,vi, 128, r34,293
Baskar Bolan 30 24O,254, 284, 356, 382,396-
Gaber, Sdko33a,3S4 J
Jan ko Spreize r, Ale. ka 2,40,58,77 jjo, j36,
356,393 449
GeerE, Clflord 54, 54, 77
Jama agencilaza raEkovatno dej&fost FS 24 25
Jlstn Janez30 87,9a 101 l05, toa-109,11,t_
Gofiman, EMin 63 75, 77 115,125, 135-136 r39 140,146, t5t-152,202
GEmsc,Antonio 94, s7, 195 331334, 347 243 215-219,223,231,237 , 24Ct243, 241246,
28a, 312-315,323,33a, 356 , 388, 421427 , 431,
452
H
K
Halbwachs, Maurce 97 138, lsi, 1gS, 296
Klemperer, Vicior82,92 93, 157, 1A9, 195
s
Sa d, Edward 30a,349 verginela, Marla37, 99, 1ga
samolpravn socalzem 2Sa, 300302
Veaak, Bors 99 132 jgA
seksizem 7 105,12r,263 Vidal-Naquel, Piere 198 32S, 343
Simmel Geo.g ]Ot, tO6, ig8 Vat I \a 231, 236-237, 429 43a, 431
Slapaak, BoZdar t03 i09 1lO, 2j4,226 238 23g
241, 253 301,33a,382
vosrlnc,Joze 15,37 46 75 s5 96,98, 106 roa
slapsak sve ana 5 7 l7 ]a, 19,30,32,34,37, | r,12146,151 192 21A 215,237,239
113,
43 45 46, 40 76 7a 8a, go-ot,93-94, 96, 9a, 317, 33S,351,356, 36336a 382 394,452
Thatcher MargaretSO4
lhtnk tahk 3A4, 3A7 -3OA, 31A-311 , 317
tolartarzem 79, 9a, 122, 13a, 160, la3 1a5 291
294 303
U
uqres a, Dubravka 22a,23t
Drustvo TFOPOS -
kulturne
in druge antropologiie ter
Druitvo za zgodovinsko locialno
deiavnosrl
dl!E!va1@s?s@!dEan_coo
IZJAVA
kulturne dejavnostr
lZ DRUZBOSLOVNIH RMPRAV
Letnik )C( / Stevilka 48, april 2005
KakoYost iivljenja:
med novimi blaginjskimi konceptiin druzbenimi izzivi
Srna Mandia
RAZPIS ZA PISATELJSKA
GOSTOVANJA/sTI PEN DIJ E
Posoii udeleibe:
1.Izbrani bodo t.ije kandldati / kandida tke: pred n os t bodo imcli tisti kandidati.
k1 so dvojeziani in delujejo v Kopru, Slovenski Ist.i ali zamelst\r]
2. Kandidatimorajo obvladadvsaj dva evropskajezita m biti veaai komunikacte
v anglcSaini, ki bo ludi delowi Jezrk projckta, poznavanje j eaka/ jezilov
n1esu, ki so sj ga ubrali za gostovanje, bo njr]lova dodatna prednost
3 Kandidalimomjo bili pripravljeni sodelovatiz atorji gostiSlovenije oziroma
pristaniiaa Koper.
4. Pnjava naj obscgado 2000besed;vnjej naj bo navedeno iTirano meslo lema
in namen gostovada. Oddanamora bili v slovenskem in angleikem jeTitu
5 Kandidati morajo imeli vsaj eno objaylleno knjigo
Navodila avtorjem
r /,,ra, zsr oblyrja frhpevk. s nlle anropotq'je.
. anrcroLopii. yskdrntcgi riv mir,Iigf! tc solo
litronrdru,benekomuDikmijemediiskihrnkUltdmi'nud0tr.soro
ikindohom5,sr.
pokebnimi am6kiin ooddh (,nc alx naslor ime in nasLov insimije
nient zanrk?lrcdiir'r ro Lrroob
nsloya barbera rych@gu*r i$$(7, irorndp brol,rr6trrl.r'al rn hF kanb4 @soLn (zareo.eEtHm ranibot
7-.v Fil.), a oiaro Loresponden.D
:]UiediLYonespqemapIhp.vko\lisoicb]roblt}l].vdrd!lh|ub
orirsro posebn'h 3 d'vr ryilin dorzan prid.btr .tr r trqor lnsr.vki n
I Mo.cbro n koviodz s n.rog edrla'n bou |nmemo orn.ii oh{e rr\lrrri cnd,o
z setu pdrebnim' umibami (nwcdhs vnf, oodnalr rpd ) nir bo !o m
ilaiek Cc ,on gndrYob[ ft nd.
dro.irs lra red L aesud,yr mosoa. presortr
velehronirooblroierrern*tr ybesediluEnnodiooTnaair,kinrvnau ciidro
lnstructions toAuthors
Ptddes1hmpuh]]lhede3csbeleorthjehoDs!oisdocJsmul arNbLsh:r
;.;";;";;;J;ir;;-,h,"; $ rheq,o'rhl,myspsrldac
rhc rv,ew should be ohumd rri Lhe :uLI hD5dlr
tr ol1lr s(!o.Zfl n,.n an lbsh$ (un r 20oo !h thn)NdkeYuord! (l7) sha r:r
.r.-,iipiil.''r.--"no-a."r,i.a-n".*.rt."."t".."l,
',".,,
;;;J-.;;;;;;;;;;.,,:,i"",,L]rqihouldbedthdendoflh.G:
,;,;;;,;;;,1 1r,i" -*,.," .
rl! r!hd' [rev ! rob'm*nid
an and nrdsnlord5 shodd ho :lrcscd
Dohhons should hc gr'n r sq dednrrls3pi;
ro aNh ffiswnsth(ttshou
a [Deurtic q drmEnholed
l5 The r:droril Bodd s,ll nd .o. echDol
7 54 0 3700