Guidebook ATHLISI Brošura Slovenian

PROMOCIJA SOCIALNE INTEGRACIJE
Z USPOSABLJANJEM TRENERJEV IN
PORTNIH KLUBOV
Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki

odraa samo stalia avtorjev in Komisija ne more biti odgovorna za kakrnokoli
uporabo podatkov, ki jih ta publikacija vsebuje
Erasmus+
Urednik: Viktor Suec

Izdajatelj:
Slovenj Gradec, 2017
www.athlisi.eu
0
2
Erasmus+
Content
PROMOCIJA SOCIALNE INTEGRACIJE .......................................................... 1
Z USPOSABLJANJEM TRENERJEV IN ........................................................... 1
PORTNIH KLUBOV ...................................................................................... 1
1 Uvod ........................................................................................................ 9
1.1 Izhodia projekta ................................................................................. 9
1.2 Usklajenost z usmeritvami EU ............................................................... 9
2 port kot orodje socialne integracije ...................................................... 10
3 Uporabljena metodologija ...................................................................... 10
4 Primerjalno poroilo analize potreb usposabljanja .................................. 12
UNA VSEBINA ............................................................................................ 15
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA ........................................................................... 17
1 Uvod v psihologijo .................................................................................. 21
2 Razvojna psihologija ............................................................................... 21
3 Psiholoke koristi porta za otroke in mladostnike.................................. 25
4.1 Vloga trenerja ...................................................................................... 27
4.2 Kvalitete in sposobnosti vkljuujoega trenerja ................................28
4 Gibalno aktivne igre ................................................................................ 31
4.3 Premagaj uro ....................................................................................... 32
4.4 Igra preigravanja .................................................................................. 32
4.5 Nogomet s tremi ogami ..................................................................... 33
4.6 Streljanje jajc ....................................................................................... 33
4.7 Sedea koarkarska oga ..................................................................... 34
5 Zakljuek ................................................................................................ 34
6 Viri ......................................................................................................... 36
PEDAGOKE IN MOTIVACIJSKE SMERNICE ................................................ 37
ZA VKLJUEVANJE PORTA ....................................................................... 37
1 Uvod ...................................................................................................... 41
1.1 Opis ..................................................................................................... 41
1.2 Definicija .............................................................................................. 43
1.3 Uporaba pedagokih in motivacijskih metod ........................................ 45
1.4 Trener kot vzornik in vodja v ekipi ........................................................46
2 Utemeljitev modula .................................................................................47
3
Erasmus+
2.1 Pomen pedagogike v portu ................................................................ 47

3 Cilj modula ............................................................................................. 48
3.1 Postavitev uspenih pristopov pouevanja ........................................... 49
3.2 Izboljanje socialnega in vkljuujoega (inkluzivnega) znanja (s pomojo
porta) ....................................................................................................... 51
4 Una vsebina ........................................................................................... 52
4.1 Najbolje prakse .................................................................................. 52
4.2 Zakaj je primerna portna pedagogika tako pomembna? ..................... 54
4.3 Test samoocenjevanja ......................................................................... 55
5 Zakljuki ................................................................................................. 57
6 SWOT analiza ........................................................................................ 60
7 Viri .......................................................................................................... 63
SOCIOLOGIJA, SOCIALNA VKLJUENOST, MEDKULTURNOST, SOCIALNE
SPRETNOSTI................................................................................................65
1 Socialna vkljuenost uvod ...................................................................... 69
1.1 Kaj je socialna izkljuenost? ................................................................. 69
1.2 Kaj je vkljuenost? ............................................................................... 70
1 Vkljuenost in raznolikost v portu .......................................................... 70
2 Ocenjevanje: ........................................................................................... 73
2 Nasveti in praktini primeri ..................................................................... 73
2.1 Ime z ogo ........................................................................................... 75
2.2 Energijski dvig ..................................................................................... 75
2.3 oganje z odejo ................................................................................... 75
2.4 Roke in noge ........................................................................................ 76
3 Medkulturnost uvod ................................................................................ 77
4 Medkulturnost ........................................................................................ 78
5 Metode za uporabo .................................................................................82
6 Reevanje konflikta ................................................................................ 86
7 Praktini primeri pri portu ..................................................................... 88
7.1 Strategije za prepreevanje in reevanje konflikta: .............................. 88
8 Ocenjevanje ........................................................................................... 90
9 Socialne veine ...................................................................................... 91
10 Socialni razvoj ........................................................................................ 94
0
4
Erasmus+
10.1 Vaja 1: ..................................................................................................96

10.2 Vaja 2: ............................................................................................96
11 Govorica telesa........................................................................................97
12 Vaje za trenerje ...................................................................................... 99
13 Ocenjevanje .......................................................................................... 101
NARTOVANJE GIBALNIH AKTIVNOSTI ZA OTROKE IN MLADE S
POUDARKOM NA SODELOVANJU IN POVEZOVANJU ............................. 103
1 Uvodna izhodia .................................................................................. 107
2 Telesni in gibalni razvoj otrok ................................................................108
3 Nartovanje vadbe ................................................................................ 110
3.1 Izhodia nartovanja vadbe .............................................................. 110
3.1.1 Zakaj nartujemo ....................................................................... 112
3.1.2 Napotki Pri Nartovanju ............................................................. 113
4 Razline oblike in metode dela pri vadbi ................................................ 114
4.1 Metode dela ....................................................................................... 114
4.2 Oblike dela pri vadbi .......................................................................... 114
5 Priprava na vadbeno uro ........................................................................ 116
5.1 Kaj je vadbena ura .............................................................................. 116
5.2 Kaj je priprava na vadbeno uro .......................................................... 116
5.3 Kaj vsebuje pisna priprava na vadbo ................................................... 116
5.4 Zgradba vadbene ure ......................................................................... 117
5.5 Podajanje novih vsebin: ..................................................................... 118
5.5.1 Utrjevanje: ................................................................................. 118
5.5.2 Preverjanje: ............................................................................... 118
5.6 Naloga za trenerje .............................................................................. 119
6 Tematsko nartovanje ........................................................................... 119
6.1 Primer tematskega nartovanja gimnastinih vsebin ......................... 120
7 Elementarne igre kot sredstvo integracije .............................................128
7.1 Nekaj koristnih napotkov pri igrah: .................................................... 130
8 Viri ........................................................................................................ 141
9 Informacije in podpora .......................................................................... 141
5
Erasmus+
UINKOVITA KOMUNIKACIJA PRI PORTU ali port za vkljuenost ...... 143

1 Uvod ..................................................................................................... 147
10 Splono znanje o portu in socialni vkljuenosti: kaj so pokazale znanstvene
tudije ........................................................................................................ 148
10.1 Kaj pa je resnino koristno za otroke in mladostnike pri udelebi v portu?
149
10.2 Kakne so spretnosti, pridobljene z udelebo v portu, ki bodo pozneje
pomagale mladim? ................................................................................... 149
10.2.1 Samoregulacijske spretnosti ...................................................... 149
10.2.2 Obutek skladnosti in racionalnosti (SOC, sense of coherence).. 149
10.2.3 ivljenjske izkunje v portnem okolju ....................................... 150
10.2.4 Socialni pogoji za pozitiven uinek ............................................. 150
11 Veine in razumevanje komunikacijskih nael ...................................... 150
11.1 Mone praktine ovire ....................................................................... 150
11.1.1 Denarne omejitve ...................................................................... 150
11.1.2 Etina vpraanja .........................................................................151
12 Metodologija ........................................................................................ 153
12.1 Naela za podporo ranljive mladine ....................................................153
12.1.1 Gradnja zaupanja vrednih odnosov, ki temeljijo na spotovanju
lovekovih pravic ...................................................................................153
12.1.2 Graditi na pozitivnosti in okrepiti obrambne mehanizme ............153
12.1.3 Bodite odzivni in prilagodljivi ..................................................... 154
12.1.4 Spodbujajte sodelovanje mladih ................................................ 154
12.1.5 Spotovanje in slavljenje raznolikosti ......................................... 155
13 Uporaba sodobnih tehnologij in IKT kot sredstev za vkljuevanje socialno
ranljivih skupin ........................................................................................... 156
13.1 Kako so drubeni mediji pravzaprav vplivali na nae ivljenje in na drubo
nasploh? ................................................................................................... 156
13.2 Kako lahko sodobne tehnologije in drubeni mediji pomagajo pri
vkljuevanju socialno ranljivih skupin mladih? ...........................................157
14 Iz prakse za prakso ................................................................................ 159
14.1 tudija primera (Buffalo, New York) .................................................. 159
14.2 Praktini nasveti za trenerje ......................................................... 159
0
6
Erasmus+
15 Komunikacijske igre .............................................................................. 161

16 Viri: ...................................................................................................... 164
PORTNI MANAGEMENT ..........................................................................165
1 Naela upravljanja porta ..................................................................... 169
2 Znailnosti portnega menederja........................................................ 169
2.1 Komunikacija ..................................................................................... 170
2.2 Kritino razmiljanje in reevanje problemov ..................................... 170
2.3 Medloveki odnosi ............................................................................ 171
3 Vloge portnega menederja ................................................................. 171
3.1 Vloga portnega menederja pri oblikovanju ekipe ........................... 171
3.2 Vloga portnega menederja pri vkljuevanju ljudi ............................ 172
3.3 Vloga portnega menederja pri spodbujanju zmagovalnega duha .... 173
3.4 Vloga portnega menederja pri sooanju s porazom ......................... 174
3.5 Vloga portnega menederja pri motiviranju ljudi z razlinimi spretnostmi
s pomojo zavedanja, treniranja in odkrivanja. ......................................... 175
4 Kulturna in socialna raznolikost ............................................................. 176
4.1 Raznolikost v portu ........................................................................... 176
4.2 Kulturna in socialna raznolikost .......................................................... 176
4.3 Vloga portnega menederja pri upravljanju kulturne in socialne
raznolikosti ................................................................................................177
5 Vkljuujoe portne organizacije ........................................................... 177
5.1 Koristi raznolikosti in vkljuevanja v port .......................................... 179
6 Ocena tveganja in obvladovanje tveganja .............................................180
7 Viri ........................................................................................................ 183
7
Erasmus+
0
8
Erasmus+
1 Uvod
1.1 Izhodia projekta
Projekt ATHLISI je namenjen spodbujanju vkljuevanja in socializaciji otrok iz
neprivilegiranih ciljnih skupin s poveevanjem njihove vkljuenosti v portne
aktivnosti v okviru aktivnosti portnih klubov.
Vkljuenost lokalnih portnih klubov je zelo pomemben dejavnik, za doseganje

teh ciljev cilje. V nasprotju z obasno organizacijo portnih dogodkov, zasnova
projekta zagotavlja njegovo trajnost in dolgoroni vpliv. Kot najbolj primerno
reitev za doseganje elenih ciljev projekt ATHLISI izpostavlja, usposabljanje
predstavnikov portnih klubov in trenerjev v zvezi z reevanjem teav socialne
integracije in vloge portnih klubov v povezavi s socialno integracijo ter
promocijo sodelovanja portnih klubov z lokalno skupnostjo.
Skozi njihovo usposabljanje bodo portni klubi in trenerji bolj usposobljeni za delo
z lokalno skupnostjo, obenem pa bodo tudi bolje usposobljeni za delo z osebami
iz neprivilegiranih ciljnih skupin in njihovim vkljuevanjem v aktivnosti kluba.
Usposabljanje bo organizirano preko osebnih seminarjev in preko e-uenja.
Monost e-uenja je bila uvedena v projekt z namenom raziriti geografski okvir
projekta in vkljuiti v usposabljanje portne klube in trenerje iz razlinih regij in
drav.
1.2 Usklajenost z usmeritvami EU

Projekt temelji na izkunjah in tudijah estih lanic EU, to so Grija, Italija, Malta,
Ciper, Slovenija in Bolgarija.
Mednarodno sodelovanje je nujno in daje dodano vrednost rezultatom.

Problematika, ki jo obravnava projekt zahteva transnacionalno sodelovanje, saj je
obravnavana tematika prisotna v vseh partnerskih dravah.
Izmenjava monosti, izkuenj in strokovnega znanja med zainteresiranimi

stranmi v sektorju je zelo pomembno, saj se lahko na ta nain lani vsake
posamezne drave uijo na podlagi izkuenj druge lanice in imajo korist iz
izkuenj drug drugega. Prenos strokovnega znanja in izkuenj med partnerskimi
9
Erasmus+
dravami je kljunega pomena pri izvedbi tega projekta. Evropsko partnerstvo

dovoljuje izmenjavo idej in izkuenj med partnerji in interesnimi skupinami. Skozi
ta proces bodo lahko vsi partnerji prispevali k reitvi problemov v posamezni
dravi ter povzemali reitve in strokovna znanja doseena v drugih, partnerskih
dravah. Rezultati projekta bodo imeli direkten vpliv v dravah partnericah
projekta, glede na to, da bo uporabljeno e-uenje, pa bodo rezultati in produkti
projekta na voljo zainteresiranim uporabnikom v vsej EU.
2 port kot orodje socialne integracije

Poleg revine, ki je jedro socialne izkljuenosti, so e drugi dejavniki, ki vplivajo
na socialno izkljuenost razlinih skupin, to so drubeni razred, spol, narodnost,
1
invalidnost, lokacija (podeelje ali mesto) . Trenutno pa enega najvejih izzivov
predstavljata integracija in socialna vkljuenost beguncev in migrantov v
Evropsko skupnost.
Znano je, da ima port zmonost in potencial zdruevati ljudi, narode in kulture in
presegati socialne, kulturne in nacionalne meje. Medtem ko port sam po sebi ne
more reiti vseh teav, ki so v povezavi z neprivilegiranimi skupinami, pa ima v
povezavi z ostalimi ukrepi zmonost prispevati k integraciji in socialni
vkljuenosti razlinih neprivilegiranih skupin.
Vkljuenost v sam port z namenom izboljanja portnih sposobnosti zahteva

redno, dolgorono sodelovanje in socialno interakcijo. Tako lahko portni klub
ustvari e posebej ugodne pogoje za nadaljnje procese socialnega vkljuevanja.
portne aktivnosti pogosto potekajo tudi v okviru drugih drubenih dejavnosti, ki
zagotavljajo dodatne monosti za medkulturno interakcijo.
3 Uporabljena metodologija
Temelji za pripravo unih gradiv vkljuujejo analitine raziskave glede na stanje
problema, to je analiza potreb usposabljanja v partnerskih dravah. Raziskava
1
(Komisija EU, 2016)
0
10
Erasmus+
vkljuuje predstavitev v geografskem kontekstu in pregled situacije lokalnega

porta, pobude in najbolje reitve v zvezi s teavo. Podroje raziskave vkljuuje
kvalitativno raziskavo z uporabo vodenih intervjujev za dve ciljni skupini, in sicer
portne organizacije ter javne institucije, ki delujejo na podroju porta in
socialnih zadev.
Vsebina prironika in unega gradiva je doloena s soglasjem vseh partnerjev,

vsak izmed partnerjev pa je priskrbel del vsebine.
Uno gradivo je pripravljeno tako za uporabo na osebnih predavanjih kot za e-

uenje. Posamezni moduli so oblikovani na enak nain in vsebujejo:
1. Tematika in utemeljenost (znanstvenega) podroja

vsebina in utemeljitev, zakaj je za kvaliteto usposabljanja in
monosti integracije socialnih skupin pomembno raziriti
znanje iz predlaganega znanstvenega podroja
2. Cilji modula
utemeljitev, kako bo razirjeno znanje doprineslo h
kvalitetnejemu usposabljanju in integraciji socialnih skupin
3. Opredelitev unih rezultatov
razlaga pridobljenih kompetenc
spretnosti znanja
prenos teoretinega znanja v prakso
4. Strukturiranje une vsebine
ohranjanje interakcije med vsebino in drugim; utemeljitev,
zakaj je razumevanje tematike pomembno
zagotavljanje natannih razlag in jasnih temeljev znanja
navezovanje novih ugotovitev in znanj z e obstojeim znanjem
praktini primeri / tudije primerov
zagotavljanje primernega ocenjevalnega materiala in orodij
5. Ovrednotenje unih rezultatov
samoocenitveni test
teoretina in praktina predstavitev pridobljenega znanja
6. Pomo in podpora sluateljem
navodila, kje najti dodatna in poglobljena znanja s tega
podroja
11
Erasmus+
povezava na spletno izobraevanje

bibliografija
RAZLOG MODULA
POMO
CILJ MODULA
UENCEM
ZASNOVA
MODULA
OPREDELITEV
OVREDNOTENJE UNIH
REZULTATOV
STRUKTURIRANJE
UNE VSEBINE
4 Primerjalno poroilo analize potreb usposabljanja

Julija 2016 so vsi partnerji (CESIE, Fopsim, EUROSUCCESS, Irodoros, Action
Synergy, APGA, Footura) izvedli raziskavo z namenom zbrati informacije v zvezi z
obstojeimi portnimi klubi in trenerji v posamezni lokalni skupnosti in njihovo v
socialne aktivnosti na ravni lokalne skupnosti. Med izvajanjem raziskave so bili
zbrani tudi podatki iz e obstojeih virov, vkljuno s spletnimi informacijami in
digitalnimi publikacijami. V okviru raziskave so morali vsi partnerji opredeliti tri
primere dobre prakse programov usposabljanj za portne klube in trenerje na
temo spodbujanja socialne vkljuenosti otrok iz neprivilegiranih socialnih skupin
na lokalni in nacionalni ravni.
V septembru 2016 so vsi partnerji izvedli terensko raziskavo z uporabo

posvetovalnih skupin po metodi ABCD (Asset Based Community Development),
spodbujajo in vzpostavljajo sodelovanje delenikov lokalne skupnosti. Vsak
izmed partnerjev se je osredotoil na dve ciljni skupini:
0
12
Erasmus+
prva je bila sestavljena iz strokovnjakov, kot so trenerji in predstavniki

klubov s podroja porta
druga pa so sestavljali predstavniki institucij lokalne skupnosti in drugih
delenikov (stari, udeleenci portnih programov, ipd.).
Glavni namen analize potreb usposabljanja je bil raziskati, kakno vlogo bi lahko
imeli trenerji in portni klubi pri spodbujanju socialne vkljuenosti ter kljune
spretnosti in znanja, ki jih pri tem potrebujejo.
Glavna ugotovitev raziskovalne faze je interes vseh vkljuenih ciljnih skupin, in

sicer trenerjev, portnih klubov, lokalne skupnosti (stari, uporabniki in mladi) za
pripravo unega gradiva za usposabljanja na temo socialnega vkljuevanja otrok
iz neprivilegiranih socialnih skupin. Samo nekaj izmed v raziskavi opisanih
programov usposabljanj vkljuuje tematiko spodbujanja socialnega vkljuevanja.
Kljub tevilnim pobudam na lokalni ravni zvezi s portom so le-te nepovezane in
se obiajno ne nanaajo neposredno na otroke. Kljub temu so pobude v povezavi
s portom, ki izhajajo iz lokalne ravni, bistvenega pomena na uinke programov
socialnega vkljuevanja. Pomembne interesne skupine, kot so lokalne oblasti in
ole, morajo prepoznati pomembnost trenerjev in portnih klubov v tem procesu,
jih podpirati in spodbujati sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in portnimi
klubi za izboljanje problematike socialne vkljuenosti neprivilegiranih otrok.
Glede na rezultate, nogomet dandanes predstavlja najmoneje sredstvo
mobilizacije in socialne vkljuenosti za otroke. Omogoa povezovanje mladih
ljudi iz razlinih drav in socialnih skupin
Glede na terensko raziskavo, so trenerji in predstavniki portnih klubov, ki so

sodelovali v raziskavi, izrazili potrebo po pridobitvi in izboljanju teoretinega in
praktinega znanja ne temo socialnega vkljuevanja otrok, ki prihajajo iz
neprivilegiranih socialnih skupin, saj se jim zdi, da imajo pomemben vpliv na
osebnostni razvoj otrok v lokalni skupnosti.
Glavna ugotovitev je ta, da ni specifinih teajev usposabljanja za predstavnike

portnih klubov in trenerjev, ki bi se nanaali na temo socialnega vkljuevanja
otrok, zato je projekt ATHLISI lahko zelo inovativen in uporaben. Dejansko je
glavni cilj projekta spodbujanje socialnega vkljuevanja otrok iz neprivilegiranih
socialnih skupin s poveanjem njihovega sodelovanja in vkljuenosti v programe
13
Erasmus+
portnih aktivnostih v okviru aktivnosti portnih klubov (neodvisno od porta, ki

ga gojijo). Vkljuenost lokalnih portnih klubov je zelo pomemben dejavnik za
dosego teh ciljev, ki v nasprotju z organiziranjem obasnimi portnih dogodkov,
zagotavljajo trajnost in dolgoroni vpliv projektnih aktivnosti.
Za lokalne skupnosti je port eno glavnih sredstev socialnega vkljuevanja

socialno neprivilegiranih otrok. Kljub temu, da je tukaj kar nekaj pobud, ki
vkljuujejo otrok iz neprivilegiranih socialnih skupin, je potrebno trenerje bolje
usposobiti z vidika psiholokih vplivov problematike na otroke.
Projekt ATHLISI predlaga pristop, ki bo hkrati omogoil strokovnjakom s

podroja porta uinkoviteje reevanje problematike vkljuevanja in integracije
otrok neprivilegiranih socialnih skupin skozi vkljuevanje v portne aktivnosti, ter
mladim iz razlinih okolij nudil podporo pri oblikovanju obutka pripadnosti in
sodelovanja, ki je pomemben dejavnik integracije imigrantov in drugih socialnih
skupin.
0
14
Erasmus+
UNA VSEBINA
15
Erasmus+
0
16
Erasmus+
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA
17
Erasmus+
0
18
Erasmus+
Avtor(ji), NPDD IRODOROS, Grija

institucija(e):
Tematika in Integracija otrok iz neprivilegiranih skupin

utemeljenost (etnina, kulturna, religiozne manjine,
podroja ekonomsko neprivilegirane skupine) v portne
klube zahteva s strani trenerjev dobro znanje
nael razvojne psihologije, e elimo dosei
zastavljen cilj, in to je postopna socialna
integracija v drubo.
Razvojna psihologija se nanaa na razline stopnje
in metode kognitivnega razvoja. Veina
psiholokega razvoj poteka v otrotvu. Ena izmed
glavnih teorij v razvojni psihologiji je teorija
navezanosti, ki je osredotoena na pomembnost,
odprtost in iskrenost lovekih odnosov, z
namenom ustvarjanja zdravega psiholokega
razvoja.
eprav je razvojna psihologija pogosto povezana s
psiholokim razvojem otroka, se je razirila tudi na
psiholoki razvoj mladostnikov in na psihologijo
odraslih.
Uni cilji: Predstaviti pomembnost sodelovanja,

spotovanja in potenosti (fair play).
Trenerjem in portnim klubom posredovati
potrebna znanji, kot so:
razumevanje portnikove identitete,
razumevanje povezave med treniranjem
in pouevanjem,
razvijanje filozofije funkcionalnosti in
prilagodljivosti,
spodbujanje drubenega vkljuevanja in
integracije skozi port,
spodbujanje vloge porta pri
19
Erasmus+
premagovanju socialnih razlik in omejitev
Pridobljene S pridobljenim znanjem bodo trenerji in

kompetence predstavniki kluba usposobljeni:
uporabljati pridobljeno znanje in
poznavanje podroij portnega treniranja,
psihologije in pedagogike, spodbujanja in
motiviranja udeleencev,
izvajati program portne vadbe in
treniranja kot sredstvo integracije
neprivilegiranih otrok iz razlinih socialnih
in kulturnih ozadij..
Une metode osebno,

ciljno usmerjeno skupinsko delo, razprava
(Sokratova metoda),
prikaz in predstavitev s strani
intruktorjev,
izobraevalni material (tiskovine, ipd),
spletne strani,
predavanja,
uporaba diapozitivov.
Ocenjevanje samoocenitveni test,

udeleencev vekratna izbira,
ocenitev sluateljevaga pridobljenega
znanja in konceptov,
praktina demonstracija,
zmonost prepoznavanje problemov in
podajanja potencialnih reitev sluateljev
(portnih trenerjev) skozi tudijo primera
ali dobre prakse,
tudija primera (Kallipateira).
0
20
Erasmus+
1 Uvod v psihologijo
Psihologija je znanstvena in aplikativna veda, ki obsega preuevanje vedenja,
uma in miljenja ter podzavestne nevroloke temelje obnaanja.
Vedenje ljudi v drubi, oli ali v portnem klubu je v veliki meri odvisno od naega
duevnega stanja, sistema vrednot, predsodkov in stereotipov, ki jih je vsak
posameznik razvil tekom svojega ivljenja.
Psihologija se razlikuje od drugih drubenih ved antropologije, ekonomije,

politine znanosti in sociologije v tem, da psihologija ie razlago mentalnih
procesov in vedenja posameznikov.
Torej, za portne trenerje in uitelje portne vzgoje, ki delujejo na podroju

integracije otrok iz neprivilegiranih socialnih skupin, ki so imeli izkunje z
diskriminacijo zaradi rase, vere, nacionalnega ali socialnega porekla, barve itd.,
je pomembno, da imajo osnovna znanja psihologije, da lahko na eni strani
presegajo rasistine predsodke, ki vodijo do rasistinega vedenja in na drugi
strani gojijo vrednote ter vplivajo na razvoj moralnega miljenja otrok.
2 Razvojna psihologija
Razvojna psihologija je znanstvena veda, katere cilj je razloiti, kako se otroci,
mladostniki in odrasli spreminjajo skozi as, tudija le-tega pa zajema psiholoki,
ustveni, kognitivni in socialni razvoj, ki poteka skozi vse ivljenje. Znaten dele
teorij znotraj te discipline ima poudarek na razvoju skozi otrotvo, saj je to
obdobje v ivljenju posameznika, v katerem se dogaja najve sprememb. Trije
2
cilji psihologije razvoja so opisati, razloiti in optimizirati razvoj .
Razvojna psihologija porta je izraz za podroje prouevanja, ki je usmerjeno na

raziskovanje zorenja in doloanje vloge portnega udejstvovanja pri razvijanju
psiholokih, socialnih in fizinih sposobnosti. Razvojna psihologija vpliva na
2
(Baltes, Reese, & Lipsitt, 1980)
21
Erasmus+
uenje porta in portno uspenost v povezavi z izboljavami in dejavniki kot sta

spomin in perspektivno sprejemanje.
Uinkovito, strukturirano trenersko delo z otroki in mladostniki lahko uinkovito

uporablja te razvojne procese.
port je eden najbolj uinkovitih sredstev socialne integracije in bi moral biti

deleen veje podporo in spodbude s strani Evropske Unije, na primer z
oblikovanjem posebnih portnih in prostoasnih aktivnosti na Evropski,
nacionalni in lokalni ravni.
Bela knjiga o portu, ki je prva celovita pobuda EU o portu, doloa stalia

Komisije glede evropskega porta s treh vidikov: drubene vloge, ekonomskih
uinkov in upravljanja.
Potrebno je upotevati vlogo in potenciale porta pri spodbujanju povezovanja in

socialne kohezije, kjer ima port posebno vlogo v drubi, kot sredstvo socialne
vkljuenosti in integracije, kjer je port pomemben za spodbujanje
medkulturnega dialoga in pomembno prispeva k razvoju in spodbujanju
pomembnih drubenih, kulturnih in izobraevalnih vrednot, kot so potenost,
toleranca in medsebojno spotovanje, solidarnost, spotovanje pravil, timski duh
in samodisciplina; in kjer igra port pomembno vlogo v evropski drubi v smislu
zdravja, izobrazbe, socialne vkljuenosti in kulturnih vrednot.
e posebej je potrebno poudariti pomembno vlogo trenerjev in portnih klubov v

boju proti rasizmu in diskriminaciji, z ohranjanjem podroja porta v domeni
strokovnjakov in poklicnih portnikov in z uvajanjem strojih pravil in, kjer so vse
oblike diskriminacije prepovedane.
e posebej v otrotvu, in naprej v puberteti, naj bi trener nadaljeval z vzporednim

uenjem motorinih sposobnosti in privzgajanjem vrednot z namenom prepreiti
drubene stereotipe, ki vodijo v diskriminacijo. Vrednote kot so spotovanje
samega sebe in drugih, samospotovanje, sposobnost samoobvladovanja, ciljna
usmerjenost in vodenje, pomagajo otrokom in mladostnikom razumeti, da
imamo vsi ljudje enake pravice in bi se morali primerno obnaati do soljudi, lahko
pozitivno vplivajo na vidike osebnega razvoja pri otrocih in mladostnikih.
0
22
Erasmus+
Kakorkoli, dokazi kaejo, da je kvaliteta treniranja kljuni dejavnik za poveanje

3
pozitivnih uinkov .
Priznan otroki psiholog Jean Piaget je verjel, da se

najpomembneja faza razvoja samozavesti pojavi
med 6 in 11 letom starosti. To je tudi najbolj
primeren as, da se otroci seznanijo s portom.
e imajo otroci veliko monosti za uspeh v portu,

se bodo pogosteje videli kot zmagovalci kot pa
poraenci. Odrasli bodo v bolj prilagojene,
samozavestneje ljudi in bodo bolj sposobni za sooanje s stresnimi situacijami in
novimi izzivi.
port daje otrokom in mladostnikom monosti za preizkuanja novih znanj in

spretnosti ter ocenitev svojih zmonosti. portni klubi in trenerji imajo izjemne
monosti in prilonosti, da jim dajo obutek dobrega poutja in lahko vedno
najdejo nekaj za vsakega otroka kar pone dobro, etudi je to samo sledenje
navodilom, in za kar ga lahko pohvalijo.
Ameriko Akademijo pediatrov priporoa opazovanje naslednjih znakov za

prepoznavanje otrokove nizke samozavesti. Nizka samozavest je lahko razlog,
kadar otrok:
se izogiba nalogi ali izzivu brez da bi sploh poizkusil, ali pa odneha e ob

prvem znaku frustracije
goljufa ali lae, da bi prepreil izgubiti igro oz. prikril, da mu gre slabo
kae znake nazadovanja, se obnaa kot otrok oz. zelo neumno. Ti naini
obnaanja izvabijo draenje s strani ostalih otrok in njihove alitve
postane nadzorovalen, oblasten in neprilagodljiv z namenom prikriti
obutek neenakovrednosti, frustracije ali nemoi
ie izgovore (Uitelj je neumen.) ali pa zmanjuje pomembnost tekme
(V resnici sploh ne maram te igre.), uporablja racionalizacijo, da zvali
krivdo na druge ali na zunanje dejavnike
3
GAO, 2012
23
Erasmus+
ko mu upadejo olske ocene, se umakne iz drube, izgubi ali pa ima manj

stika s prijatelji
spreminjanje razpoloenja, kot so alost, jok, izbruhi jeze, frustracije,
tiina
daje samokritine komentarje, kot so, Nikoli ne naredim niesar prav.,
Nihe me ne mara., Grd sem., Vsega sem jaz kriv., Vsi so
pametneji od mene.
ima teave s sprejemanjem pohvale ali kritike
postane pretirano obutljiv ali zaskrbljen glede mnenja drugih
zdi se mono pod vplivom drugih, prevzema navade in obnaanja kot so
prezir za olo, manjkanje od pouka, nespotljivo obnaanje, kraja po
trgovinah, eksperimentiranje s cigareti, alkoholom ali drogami
(Povzeto po American Academy of Pediatrics Caring for Your School-Age Child:
Ages 5 to 12)
Psihologija porta kot znanost, ki spodbuja spremembe obnaanja, bi morala v

okviru porta ukrepati ne samo z izogibanjem kodljivim in slabim praksam,
ampak tudi spodbujati poteno igro in toleranco.
Glede na tudijo, ki je zasnovana na Hartersovem profilu samodojemanja za

otroke in Hartersovem profilu samodojemanja za mladostnike (SPPA) (namenjen
za merjenje ve dimenzij samopodobe v fazi razvoja mladostnika), katere namen
je bil doloiti, ali lahko program, ki zdruuje vadbo gibalnih aktivnosti in
psiholokih spretnosti, povea zadovoljstvo v ivljenju posameznika, njegovo
sreo, dojemanje nadzora in samopodobo. Raziskava na skupini bivih lanov
tolp Mehikih sirot, ki je temeljila na gibalnih iger in psiholokih sposobnosti, je
pokazala znatno poveanje zadovoljstva z ivljenjem, poveanjem lastne
vrednosti in samospotovanja. Srea, ivljenjsko zadovoljstvo in samopodoba so
se bistveno izboljali glede na stanje pred programom. Ne samo, da se je splona
samopodoba obutno poveala, ampak se je izboljal tudi fizini izgled,
medsebojno prijateljstvo, vedenjsko ravnanje, olski uspeh, portne spretnosti in
celostna drubena samopodoba.
Podatki v poroilu iz leta 2006, ki je bilo objavljeno v Adolescence, dokazujejo,
da je sodelovanje v portu izboljalo tako ustveno kot tudi vedenjsko dobro
0
24
Erasmus+
poutje pri mladostnikih. Izboljano dobro poutje lahko vodi do vijega

samospotovanja in samozavesti, kar se odraa v bolji sploni uinkovitosti.
Poleg tega je manj verjetnosti, da bi se vkljuili v tvegane in destruktivne
vedenjske vzorce.
3 Psiholoke koristi porta za otroke in mladostnike

1. NAUITI SE SPREJETI PORAZ
Neportno vedenje je neprijetno. Nihe ne mara,
e nekdo ne zna prenesti poraza.
Seveda ni nobene kode, e smo tekmovalni in

izraamo frustracije na neagresiven nain.
2. KONTROLIRANJE USTEV
Ko otroci odrastejo, priakujemo, da se bodo nauili
kontrolirati svoja ustva.
Dober trener razume, da se negativni ustveni stres

odraa pri nastopu. Kakorkoli, ko je kontrola ustev
usvojena, bo otrok bolje pripravljen za spopadanje z
vrsto drugih ivljenjskih izzivov.
3. SAMOPODOBA
Veliko tudij namiguje, da port in druge gibalne aktivnosti prispevajo k razvoju
samopodobe otrok in mladostnikov.
Trepljanje po hrbtu, petka prijatelja ali pa rokovanje z nasprotnikom po koncu

tekme, vse to prispeva k oblikovanju znaaja.
Odnosi, kjer se trenerji in sotekmovalci podpirajo med seboj in spodbuda s strani

starev, lahko zelo pozitivno vplivajo na otrokovo samopodobo.
25
Erasmus+
Mladostnik z dobro samopodobo bo imel samozavest za preizkuanje novih stvari

in spoznavanje novih prijateljev. e
.... in samo elimo razvijati samozavest in
samozavest samopodobo pri mladih, je kljunega
pomena trenerjevo nenehno
odkitost samozaupanje
spodbujanje in dajanje pohval.
samozavest 4. POTRPELJIVOST
Vaja dela mojstra in to je pot do
samozavedanje samovrednotenje potrpljenja.
Seveda ne smemo spodbujati otrok k

popolnosti, ampak mora biti nae
sporoilo, da e eli biti e bolji v neem, bo to zahtevalo svoj as.
5. PREDANOST
Podobno kot potrpljenje, sta tudi predanost treniranju in
zaveza tisti, ki sta potrebna za port in sta prenosljivi tudi na
druge vidike ivljenja. Ni nakljuje, da so tisti, ki sodelujejo v
portu, povezani z boljim tudijskim dosekom v oli.
6. SKUPNO DELO
Organizirani porti zahtevajo od otrok
in mladostnikov skupno delo, e elijo
dosei zastavljen cilj. V skupini ni
posameznikov. Skozi ta proces
razvijejo drubene in vodstvene
sposobnosti in se nauijo pomena
timskega dela.
7. NESEBINOST
Pri portu morajo otroci in mladostniki razmiljati kaj je najbolje za skupino in ne
za njih same. To lahko pogosto vidimo pri koarki. Igralci imajo monost podati
soigralcu, ampak se raje odloijo iti sami na ko. Ego posameznika ni dobra za
timsko moralo in predstavo.
0
26
Erasmus+
8. ODPORNOST
tudija je pokazala, da so otroci in mladostniki, ki
so mono vkljueni v port, bolj psihino trdni.
To ni ni presenetljivega, saj je bistvo porta

pobrati se po porazu ter uenje iz napak.
4.1 Vloga trenerja

Trenerji so sredstvo za zagotavljanje kakovosti portnega programa. Le-ti bi
morali presei tehnine vidike porta in se sooiti s pedagokimi temami, ki so
pomembne za vsakodnevno in integrativno delo z otroki. Poudarek bi moral biti
na kvalifikaciji podroij, kot so medkulturno izobraevanje, spopadanje z
rasizmom, obvladovanje konfliktov, timsko usposabljanje, kako pristopiti k
starem itd.
Ko otroci in mladostniki postanejo bolj drubeno in kulturno raznoliki skozi

razline porte, se trenerji sooijo z izzivom, kako uinkovito in etino delati s
portniki, ki prihajajo iz druganih okolij kot je njihovo. Zato bi bilo potrebno, da
27
Erasmus+
bi trenerji sprejeli doloene smernice za dobro prakso, ki bi jim bile v podporo pri
njihovem drubenem in etnino odgovornem delu z otroki in mladimi. Trenerji, ki
se niso sposobni prilagoditi spremembam populacijskih trendov, bodo kaj hitro
ugotovili, da lahko njihova miselnost glede rase, etnine pripadnosti, spola,
spolne usmerjenosti, vere in (ne)omejitve nehote vzbujajo konflikte pri njihovih
4
odnosih s portniki .
portni trenerji bi morali prepoznati, kako njihov nain komunikacije z otroki na

podlagi njihove rasne/etnine pripadnosti, spola, omejitev in verske prakse,
negativno ali pozitivno vpliva na procese treniranja. Prav tako bi se morali pri
komunikaciji s svojimi portniki izogniti kulturno brezutnim besedam (rasne in
spolne alitve). In konno, morali bi biti sposobni iskati izobraevalne,
posvetovalne in trenane izkunje in znanja z namenom, da obogatijo svojo
razumevanje in uinkovitost pri delu s populacijo iz razlinih kultur.
4.2 Kvalitete in sposobnosti vkljuujoega trenerja

Uspeh portnega programa je v prvi vrsti odvisen od vodstvenih kvalitet vodje
programa. Trener je oseba, ki doloa kakne izkunje bodo otroci in mladostniki
imeli pri portu. S sprejemanjem etosa dvojnega ciljnega pristopa in njegovih treh
kljunih nael, boste sposobni PCS metodo usposabljanja prenesti tudi v prakso.
Pomembne psiholoke sposobnosti so postavljanje ciljev, koncentracija,

samozavest in sposobnost izvajanja.
1. POTRPELJIVOST
Ob spoznanju, da nekateri otroci potrebujejo ve asa za napredovanje kot drugi,
je pomembno pokazati zaupanje v njihove sposobnosti za uenje.
2. SPOTOVANJE IN SPODBUJANJE
Priznavanje razlik in ravnanje z vsemi otroki in mladostniki kot individuumi.
Pozdravite vsakega otroka posebej, ko pride k uri.

Naj se v okolju poutijo dobro.
4
Coakley, 2009
0
28
Erasmus+
Izognite se izloitvenim igram in drugim aktivnostim, ki lahko dodajo

nepotreben pritisk.
Ustvarite situacije, kjer je veliko uspehov. Vzpodbuda jim veliko pomeni.
Kontrolirajte vedenje.
Uenje uspenega tekmovanja in kontroliranje pritiskov.
3. PRILAGODLJIVOST
Potrebno je imeti fleksibilen pristop k treniranju in komunikaciji, ki prepoznava
individualne razlike in ponuja aktivnosti, ki ustrezajo stopnji razvoja vadeih. Pri
treniranju se opremite z najbolj uinkovitimi metodami in vajami. Uspeh trenerja
je lahko merjen s tem, e se otroci radi vraaja k vaim uram.
4. ORGANIZACIJA
Prepoznavanje pomembnosti priprave in planiranja ter vloenega truda, ne glede
na rezultate. Poskrbite, da se udeleenci zabavajo.
5. VARNA VADBA
Poskrbite, da je vsaka ura, ne glede na to ali je skupinska ali individualna,
izpeljana z skrbjo za varnost otrok.
6. ZNANJE
Znanje treniranja naj bo pravilno uporabljeno in z mislijo na to, kako ga
prilagoditi, da se povea potencial vsakega otroka ali mladostnika. Dajte jim
odgovornosti. Vkljuite jih k sprejemanju odloitev in dajte vsakemu od njih
monost biti vodja. Navdihnite mlade, da bodo le najbolji kot so lahko tako v
portu kot tudi v ivljenju.
7. VZOR
Trenerji so morda najpomembneji. Nain, kako se obnaate v prisotnosti svojih
portnikov, jim predstavlja primer in vzor kako naj se obnaajo pred drugimi
otroki? Morda je to ena izmed najpomembnejih vlog trenerja. Spoznanje, da
lahko pozitivna portna izkunja pomaga pri razvoju otrokove samozavesti in
samopodobe.
29
Erasmus+
3 nasveti kako izboljati svojo samozavest - TED-
Ed https://www.youtube.com/watch?v=l_NYrWqUR40
Be Confident | Short Moral Stories For Kids | English
https://www.youtube. com/watch?v=EsNRVm3YR_I
0
30
Erasmus+
4 Gibalno aktivne igre

Z vidika ukrepov, ki lahko spodbujajo samoregulacijo, lahko gibalno aktivne igre
pomagajo pri razvoju spretnosti reevanja problemov in odloanja pod pritiskom,
izkazalo pa se je tudi, da so bolje od socialnih iger v smislu krepitve odnosa in
dejanj v zvezi s sodelovanjem in zaupanjem. Igre nasprotnikom dovoljujejo
razvoj gibalnih in intelektualnih sposobnosti, kar okrepi samozavest,
5
samozavedanje in uitek . Upotevanje psihinih sposobnosti pri vadbi je prav
tako dobrodolo, saj se le-te povezujejo s psihinim dobrim poutjem. Razvijanje
sposobnosti, kot sta postavljanje ciljev in samozavest, lahko posamezniku
pomaga pri vzpostavitvi obutka obvladovanja. Obvladovanje je sposobnost
upravljati in kontrolirati ivljenjske situacije, ki pomembno vplivajo na
6
posameznika . Raziskava med mehikimi najstnikimi sirotami, katere namen je
bil ugotoviti, ali lahko program treninga, ki zdruuje gibalno aktivne igre in
psihine sposobnosti, pripomore k ivljenjskemu zadovoljstvu, srei, dojemanju
nadzora, samopodobi, je pokazala, da je program , ki je temeljil na gibalno
aktivnih igrah in psihinih sposobnostih, znatno poveal njihovo ivljenjsko
zadovoljstvo in lastno podobo.
Druga raziskava je pokazala, da imajo aktivne igre, veina njih je bila zasnovanih z
namenom razvoja komunikacije, zaupanja, timskega dela in sposobnosti
reevanja problemov, v povezavi z krepitvijo umskih sposobnosti z uporabo
domiljije, pogovora s samim sabo in postavljanjem ciljev (kljuni elementi pri
portnih psiholokih programih) z namenom izboljanja samozavesti, izjemen
pozitiven uinek in izboljave pri dojemanju in krepitvi sree, ivljenjskega
zadovoljstva in samopodobe, vedenjskega ravnanja, portnih znanj in spretnosti,
drubene sprejemljivosti in globalnega zavedanja.
5
Light R, Fawns R. Knowing the game: Integrating speech and action in games teaching
through TGfU. Quest. 2003; 55: 161-176).
6
Petlichkoff LM. Self-regulation skills for children and adolescents. In: Weiss MR, editor.
Developmental sport and exercise psychology: A lifespan perspective (pp. 269-288).
Morgantown, WV: Fitness Information Technology; 2004.
31
Erasmus+
4.3 Premagaj uro

Sodelovanje v skupini za izpolnitev doloene naloge, je pomembno za izboljanje
samozavesti, saj se le na ta nain otrok naui, da so pomembni in da lahko s
svojim znanjem prispevajo k uspehu skupine. Za to igro potrebujemo stol za
vsakega otroka in toparico. Stoli so postavljeni v krogu in vsi otroci se usedejo.
Zakliite vrsto formacije, kot na primer kino, in otroci morajo s skupnimi momi
prestaviti stole v dogovorjeno, eljeno formacijo. Otroci ne smejo povzroati
hrupa med doseganjem njihovega cilja. Ko je formacija gotova, se zabelei as,
otrokom pa se zaklie nova vrsta formacije, s ciljem izboljati prejnji as. Ta igra
gradi samozavest z uenjem otrok, kako sodelovati in daje vsakemu otroku
posebej vedeti, da je njihov prispevek pomemben in dragocen.
4.4 Igra preigravanja

Trener s stoci oznai prostor in doloi igrie glede na tevilo otrok, ki bodo
sodelovali pri aktivnosti. Vsak izmed otrok ima eno ogo, nato pa jim trener poda
navodila, da naj se premaknejo v doloeno obmoje s pomojo preigravanja ne
da bi pri tem izgubili nadzor nad ogo, prav tako pa ne smejo triti med seboj.
Ena izmed monosti je tudi ta, da se otroke razdeli v skupine po dva ali tri glede
na njihovo starost. Skozi to vajo se otroci poleg preigravanja uijo odgovornosti
ne izgubiti ogo (razvijanje posameznikove odgovornosti) obenem pa tudi paziti
na varnost drugih otrok med samo vadbo (socialna odgovornost).
0
32
Erasmus+
4.5 Nogomet s tremi ogami

Potrebujete tri oge razlinih barv in dva gola.
Kako:
Postavite nogometno igrie z goloma na vsakem koncu.

Razdelite otroke v dve skupini.
Ena oga predstavlja fante, druga deklice, tretja pa je za oba spola.
Vsakemu igralcu jasno povejte, katera oga je za katero skupino.
e se igralec namerno dotakne napane oge, ga postavite iz igre za 2
minuti.
Ni nujno, da se igra nanaa na nogomet lahko se tudi na druge igre.
To je zabavna timska igra za otroke in mladostnike, ki jih bo vkljuila kolikor je le
mogoe. S temi igrami skupinskega sodelovanja je veliko veja verjetnost
skupnega preivljanja asa.
4.6 Streljanje jajc

Potrebujete papir in jajca.
Kako:
Skupino razdelite v dve ali ve ekip.

Vsaki skupini dajte papir, lepilni trak in eno
jajce. Povejte jim, da morajo zgraditi raketo,
ki jo bodo vrgli v zrak ali pa spustili iz viine.
Raketa mora zaititi jajce, da se ne zdrobi.
Ko otroci zgradijo rakete, dajte jajca v njih.
Vrzite ali spustite vse rakete z enake viine.
Jajce, ki je v najboljem stanju, zmaga.
e nobeno izmed jajc ne poi, jih vrzite ponovno in doloite zmagovalca.
Igra spodbuja otroke, da so im bolji. Igralci bodo razmiljali in iskali razline
reitve, e prva ne bo uspena.
33
Erasmus+
4.7 Sedea koarkarska oga

Igre skupnega sodelovanja v povezavi s koarkarsko ogo in koarko so zabaven
nain interakcije drug z drugim.
Potrebujemo:
Stol za vsakega udeleenca, ogo za koarko
Kako:
Igra se igra v ve krogih.

Tekmovalce razdelite v dve ekipi.
Na zaetku prvega kroga imajo tekmovalci
samo malo asa, da postavijo njihove stole na
pravo mesto. Ko postavijo stol, ne smejo spreminjati svojega mesta.
Nato morajo sotekmovalci podati ogo drug drugemu, ne da bi jo
prestregli nasprotniki.
Po podaji mora igralec vrei ogo na ko.
Ekipa, ki ima najve koev, zmaga.
5 Zakljuek
V preteklih raziskavah se je izkazalo, da so ples in tradicionalne igre uinkovit
nain za premagovanje zaetnih ovir in omejitev pri interakciji7.
Grija si prizadeva uporabiti port kot sredstvo za privzgojitev olimpijskih vrednot
pri mladi generaciji ter jim privzgojiti kulturo miru.
Izobraevalni program Spotujmo razlinost si je skupaj z olimpijci in njihovimi

izkunjami sodelovanja na Olimpijskih igrah, v letu 2014 prizadeval za
izobraevanje tudentov s pomojo zgodovine in idealov olimpijskega premirja
glede spotovanja druganosti in reevanje s tem povezanih teav.
Kallipateira Program drubene neenakosti in drubene izkljuenosti prispeva k

temu, da so tudentje bolj osveeni glede drubene neenakosti in drubene
7
Keim 2003:155
0
34
Erasmus+
izkljuenosti. tudentje skozi igre (igranje vlog, igre izkljuitve, igre moi)
izkuajo, kako razline vloge vodijo k neenakosti, razmiljajo o nainu
sprejemanja razlinih sposobnosti njihovih soolcev, predvsem v skupinskih
portih in razumejo, da je pri vsakem tekmovanju pomembno spotovanje pravil
in spotovanje svojih nasprotnikov.
35
Erasmus+
6 Viri
1. https://eclass.upatras.gr/modules/document/file.php/PN1524
2. http://old.psych.uoa.gr/~roussosp//gr/psy00_Lecture2.pdf
3. https://www.psychologynow.gr/psychology/branches-of-
psychology.html
4. http://users.sch.gr/adanis/index.php/kallipatira
5. https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/1510-FRA-CASE-
LAW-HANDBOOK_EL.pdf
6. http://www.2search.gr/psychology/view.asp?article=1&catid=6&nav=0
7. http://ec.europa.eu/assets/eac/sport/library/policy_documents/eu-
physical-activity-guidelines-2008_el.pdf
8. https://europa.eu/european-union/topics/sport_el
9. www.psychology-athens.com
10. Light R, Fawns R. Knowing the game: Integrating speech and action in
games teaching through TGfU. Quest. 2003; 55: 161-176.
11. Petlichkoff LM. Self-regulation skills for children and adolescents. In:
Weiss MR, editor. Developmental sport and exercise psychology: A
lifespan perspective (pp. 269-288). Morgantown, WV: Fitness
Information Technology; 2004.
12. Hanrahan S and de Lourdes Francke-Ramm M, Improving life
satisfaction, self-concept, and happiness of former gang members using
games and psychological skills training, Journal of Sport for
Development, Volume 3, Issue 4 (2015)
0
36
Erasmus+
PEDAGOKE IN MOTIVACIJSKE SMERNICE
ZA VKLJUEVANJE PORTA
Kako lahko portni klubi spodbujajo vkljuevanje otrok iz razlinih socialnih

skupin skozi vkljuenost in aktivno sodelovanje pri njihovih programih in
aktivnostih, in kako se spopadati z naraajoim problemom razslojevanja v
drubi, neenakimi monostmi, naraajoo neenakostjo, poveanim
kriminalom, socialnimi nemiri, poveanim tveganjem za zdravje, ipd.
37
Erasmus+
0
38
Erasmus+
Avtor(ji)), Zdruenje FOOTURA, Bolgarija

ustanova(e):
Tematika in Pravilna pedagogika dosledno upotevajoa starostno

utemeljenost obdobje, spol, osebnostne znailnosti in pravilno motivacijo
podroja za pouevanje in uenje, je glavni klju do uspene
integracije, pridobivanje novega znanja in metod, gradnje
zaupanja, medsebojnega podpiranja in timskega dela za
doseganje uspeha (med mladimi z udelebo v portnih
klubih). Motivacija je osnovno sredstvo za doseganje mnogih
drugih nael uspenega dela v portnem klubu in v drubi, saj
pogosto preraste osebne ambicije in nasprotja v skupini ali
klubu in pa tudi cilje in zahteve skupnosti. Vemo, da je
postavljanje jasnih in natannih ciljev, pogosto razdeljenih v
manje pod-cilje, glavna psiholoka, izobraevalna in
motivacijska reitev za uspeno izvajanje notranjega
timskega dela. Sposobnost motiviranja kar vkljuuje
nekatere osnovne pedagoke pristope, kot so: pozitivna
manipulacija, upravljanje drubenih, pripravljalnih procesov
in procesov usposabljanja, osebni vzor, vodenje
posameznika in predvsem skupni cilji, je kljuno sredstvo za
trenerja pri delu z otroki in mladostniki. Zaradi razlinih
socialnih problemov v drubi, ki v veliki meri vplivajo na
mlade, mladi potrebujejo vodjo, nesporno avtoriteto in vsaj
en velik cilj, kateremu sledijo vse to lahko najdejo v
portnem klubu.
Uni cilji: Podpora pri usposabljanju trenerjev na podroju pedagogike,

motivacije in doseganju uinkovitega opravljanja skupnih
ciljev. V veini primerov prav trenerji predstavljajo klub pred
otroci in drubo, in zato se mora njihovo delo in motivacija
odraati pozitivno pri timskem in v individualnem delu v
portu ter v osebnem razvoju mladega portnika.
Pridobljene Trenerji, predstavniki klubov in portni trenerji bodo

kompetence usposobljeni:
pokazati osebni odnos, prizadevanje in as do
39
Erasmus+
zastavljenega cilja vzornik

predstaviti znanje, sposobnosti, razumevanje
osnovnih pedagokih in motivacijskih nael ter
metodologije, in njihovo uporabo za posebne
potrebe otrok iz neprivilegiranih skupin iz razlinih
drubenih in kulturnih okolij
oblikovati pozitiven odnos in vzduje enakosti v
skupini. Vzpodbujati socialno vkljuenost,
medkulturno komunikacijo, kulturo gibanja in
zdravega ivljenjskega sloga,
dodati znanje in kritino razumevanje na podroju
otroke psihologije in pedagogike v povezavi z
motivacijo ter upravljanjem portnih aktivnosti in
drubenih razsenosti.
Une metode osebno,

individualno delo,
splet,
neformalne izobraevalne aktivnosti.
Ocenjevanje test samoocenjevanja,

udeleencev teoretina in praktina predstavitev.
0
40
Erasmus+
1 Uvod
1.1 Opis
Namen tega unega materiala je podati kratek pregled razvoja in bodoe
perspektive na podroju portne pedagogike in portne motivacije kot del
portne znanosti. Dandanes se zdi, da
portna pedagogika ni potrjena s
Uitelj, ki se trudi pouevati brez da bi
strani portnega sistema. Razvoj
inspiriral uence z eljo po uenju,
portne znanosti kot celote
kuje hladno elezo
napreduje, in vpraanje je, e bi
portna pedagogika lahko bila Horace Mann
integracijska toka v tej raznoliki
portni znanosti in bi tako doloala
znanstveno mesto tej disciplini.
Neideoloko doloena gibalna vadba, ali port za vse (Eichberg, 2010), se je

izvajala e od zaetka civilizacije pa vse do danes z namenom uitka, lepote,
ustev in drugega. To so aktivnosti, ki spodbujajo vrednote kot so morala,
ambicioznost, etika, ast, tekmovanje pod enakimi pogoji, obenem pa razvijajo
tudi motivacijo in eljo po izboljanju samega sebe, in predstavljajo popolno
sredstvo za neformalno uenje in pedagogiko. Vse te vrednote in naela so bistvo
veine portov in portnih iger.
Model samouresniitve, tako kot tudi bolj sploen koncept antropologija

duhovnega napredka, kot v psihologije loveka (Wojciech aat al., 2012), je del
koncepta razvoja portne kulture v povezavi s sistemom drubenega reda in
glavna motivacija za njegove udeleence.
port je drubeni fenomen in vse portne organizacije se trudijo za boljo vizijo

porta na splono, ter posameznega produkta. Za pravilen razvoj portnih klubov
v sodobnem asu in skozi prizmo drubenih zahtev, mora vsak klub delovati na
tevilnih ravneh portni razvoj PORTNI REZULTATI, administracija in razvoj
lastnih virov in strokovnjakov ZMONOSTI, horizontalno (aktivno povezovanje
z drugimi klubi) in vertikalno (aktivno sodelovanje z zvezo, ministrstvom ali
41
Erasmus+
drugimi institucijami), trenje, imid in mediji, drubena, osebna (glede na

igralce), poslovna, institucionalna, mednarodna itd. Ne glede na to, ali so klubi
profesionalni ali amaterski, se je potrebno osredotoiti na naslednje
administrativne in razvojne dejavnike: sodelovanje z nacionalnimi in
mednarodnimi mreami z namenom izmenjave izkuenj; dobrih praks in razvoja;
osredotoenost na amaterski port in podpora svojim motvom (veterani,
enske, podporniki, otroci); izgradnja klubske portne ole z visoko
usposobljenimi trenerji, ki slui kot inkubator za razvoj mladih talentov in
zagotavljajo monost morebitne kariere v prihodnosti; sodelovanje pri projektih
lokalnih organizacij (vkljuno z univerzami, olami, vrtci) za razvoj porta pri
otrocih in mladih; iskanje notranjih in zunanjih strokovno kvalificiranih trenerjev
in drugega specializiranega osebja; organiziranje samostojnih projektov, s
pomojo zunanjega financiranja; ohranjanje in gradnja novih portnih objektov;
delo na dobri podobi v drubi itd. Vse to je potrebno, e elimo dosei optimalne
pogoje za pedagoko in portno delo z mladimi in e elimo dosei boljo
motivacijo znotraj kluba.
Vsa podroja, vkljuno s

portno vzgojo in portom
(v oli in v portnem
klubu), morajo prispevati
k drubenemu in
moralnemu razvoju
mladih. Predvideva se, da
ima v tem primeru
portna vzgoja in port bistveno vlogo, saj se tukaj pojavlja najve interakcij na
ravni uenec-uenec (igralec-igralec) in uenec-uitelj (igralec-trener). Bailey
(2006) poudarja, da je obseg, v katerem portna vzgoja in port pozitivno
doprineseta k drubenemu in moralnemu razvoju uenca, odvisen od interakcij
med uenci in njihovimi uitelji in od tega, kako uitelji uporabljajo svoj potencial
na tem podroju.
Uitelji ne vedo vedno, kako izkoristiti ta potencial. Enako velja tudi za povezavo
igralec-trener v portnem klubu.
0
42
Erasmus+
Ker se je port spremenil in postal predvsem profesionalen, so se s tem

spremenile tudi vloge trenerja, ki so postale vse bolj kompleksne na trenerje se
e vedno gleda kot na motivatorje, eprav je ta pogled nekoliko ozek. Vloge
pouevanja so se razvile in postale bolj pedagoke, bolj tehnine in zahtevajo
8
veopravilne kompetence . Z razvojem trenerjeve vloge se je moralo spremeniti
tudi razumevanje odlinosti v pouevanju predvsem pri mladinskem portu.
1.2 Definicija
Po pregledu razlinih raziskav, smo prepoznali tevilne smernice nael za
uspeno portno-pedagoko delo in poveanje motivacije za delo in razvoj.
Medtem ko je pedagogika enosmeren proces prenosa porta, obnaanja,
drubenih in drugih sporoil s strani trenerja, je motivacija bolj kompleksen
proces. Tukaj je nekaj naih ugotovitev iz naega okolja:
Udeleba v portu ne le izboljuje fizino zdravje, ampak ima tudi

pozitiven drubeni in psiholoki uinek, vkljuno z izboljanjem
samopodobe, razvojem ivljenjskih spretnosti, zmanjanjem
vkljuenosti v tvegano vedenje itd.
port je idealno sredstvo za socialno vkljuenost neprivilegiranih
socialnih skupin in posameznikov. Na alost tukaj ni kvalificiranih
strokovnjakov za delo s temi ljudmi in nihe izmed trenerjev ni sodeloval
pri dogodkih socialne vkljuenosti ob pomoi porta.
Trener je glavna in edina povezava med mladimi in portnim klubom, in
kot tak mora biti prijatelj, vzornik in vodja mladim.
Trenerji niso tako motivirani za razvijanje aktivnosti izven kluba kot so
odprt trening, predstavitve, drubeni dogodki, prostovoljne prilonosti,
saj njihov trud ni cenjen s strani kluba in drube. Enako tudi klubi niso
motivirani za kontaktiranje s stari in uitelji v oli v primeru reevanja
igralevih teav, odsotnosti v oli zaradi pomembnih portnih dogodkov
ipd.
Trenerji nimajo prilonosti za razvoj svojih znaj in sposobnosti ni veliko
seminarjev, usposabljanj, dodatnih kvalifikacijskih teajev, program
8
(Salmela, 1996)
43
Erasmus+
dogodkov tevilnih klubov je prereven ipd. Edina monost za otroke, ki

prihajajo iz neprivilegiranih skupin je sodelovanje pri organiziranih
portnih dejavnostih.
portni klubi in portniki so vzorniki olskim otrokom in mladini
portni klubi niso aktivni v drubi ne organizirajo odprtih treningov,
predstavitev, drubenih dogodkov, prostovoljnih prilonosti ipd. Tako
nihe ne sodeluje pri tem in nihe ne deli pozitivnih izkuenj
portni klubi ne znajo prepoznati dobrih prilonosti, ki so poceni ali
zastonj, kot npr. prisotnost interneta, nekateri od njih nimajo spletnih
strani, profilov na drubenih omrejih itd.
Otroci vsak dan sooajo s teavami in nevarnostmi. Istoasno jim port
daje monost, da se kot osebe razvijejo na najbolji moni nain.
Profesionalni portni klubi ne namenjajo pozornosti socialnim projektom
porta, ne sodelujejo na odprtih akcijah kot so Evropski teden porta,
Mednarodni dan porta za mir UN ipd. Nekateri amaterski klubi in
organizacije bolje izkoriajo te prilonosti za spodbujanje njihove
dejavnosti v skupnosti in za iskanje novih lanov, privrencev, igralcev
portni uitelji se ne zavedajo dovolj svoje odgovornosti za drubeni in
moralni razvoj otrok skozi port. Prav tako ni dovolj informacij o tem,
kako razumeti in uporabiti cilje vzgoje. portna vzgoja, portni uitelji in
trenerji nimajo nobenega posebnega usposabljanja, ki bi vkljuevalo
drubeni in moralni razvoj otrok.
eprav se raziskave na podroju portne pedagogike in raziskave na podroju
portne vzgoje prekrivajo, je videti, da je portna pedagogika sedaj krovna
akademska disciplina, v okviru uenja, pouevanja in navodil za irok spekter
porta in gibalnih aktivnosti. V srediu preiskovanja je pedagoko sooenje med
uiteljem/trenerjem/intruktorjem in uencem/igralcem/udeleencem. Namen
portne pedagogike je podpora potrebam, ki jih imajo uenci pri portu, in drugih
oblikah gibalne aktivnosti, in sicer vsaki, ko si uenci skozi ivljenjska obdobja
prizadevajo nauiti se kaj novega. Za doseganje tega cilja, bi morali spodbuditi
raziskovalce na podroju portne pedagogike, da se vkljuijo v interdisciplinarno
delo, z namenom presei akademska trenja , ki vasih obstajajo med razlinimi
pod-disciplinami in portno znanostjo.
0
44
Erasmus+
Nenazadnje je treba omeniti pedagoko delo kot uporaben koncept za analizo

prispevka portne pedagogike k razumevanju tega, kako smo prili do znanj o
gibalni aktivnosti, telesu in zdravju.
1.3 Uporaba pedagokih in motivacijskih metod

Poklic portnega pedagoga je usmerjen v dve smeri uitelj portne vzgoje in
portni trener. Kot poseben predmet dela so tukaj procesi izobraevanja,
usposabljanja in izobraevanja v smislu portne vzgoje in portnih dejavnosti.
Rezultat so vidni posredno, z uenjem in treniranjem vadeih. Poklic portnega

pedagoga je zapleten in kompleksen, saj vkljuuje znanje in spretnosti z razlinih
podroij filozofija, psihologija, sociologija, znanost in drugo. portni pedagog
direktno in dnevno vpliva na osebne znailnosti svojih vadeih v procesu
njihovega uenja in treniranja. Trenerjeva filozofija je sestavljena iz moralnih
preprianj, ki doloajo njegovo obnaanje v razlinih situacijah. Vloga trenerja je
ustvariti filozofijo, ki je primerna ekipi ali skupini, z namenom zagotavljanja
povezanosti in usklajenosti med portniki.
Enega najbolj popularnih etinih modelov namenjega trenerjem, je oblikoval

Passmor (2011) in se imenuje akcijski model. Sestavljen je iz estih faz:
ozaveenost, razvrstitev, as za razmislek, podpora in sodelovanje, iniciacija,
ocena monosti in integracija novega. Ozaveenost trener mora razumeti svoj
poloaj in doloila kodeksa poklicne etike, tako kot tudi njegove vrednote in
preprianja. Razvrstitev trener mora prepoznati vsa etina vpraanja in jih
razvrstiti v kategorijo dilem, e izpolnjujejo pogoje. as za razmislek, podporo in
45
Erasmus+
nasvet trener mora razpravljati o etinih dilemah s katerimi se sooajo ljudje, ki

imajo izkunje v etiki, da lahko izbere, kaj je prav z vidika morale. Iniciacija po
predhodni fazi analize sproi postopek vzpostavitve alternativnih reitev za
reitev nastalega etinega problema. Ocena monosti v tej fazi trener
obravnava vse alternative iz prejnje faze, pri emer upoteva dolobe etinega
kodeksa in osebnih vrednot (prvi korak). Integracija novega kakor hitro je trener
izbral doloeno alternativo in se odzval na doloeno etino dilemo, jo mora
vkljuiti v svoj kodeks etinih vrednot.
1.4 Trener kot vzornik in vodja v ekipi

Morala trenerjev je zelo pomembna, saj imajo le-ti pomemben vpliv na igralce ti
trenirajo in se obnaajo enako kot trenerji, kot etini katalizator v portnem
klubu. Torej mora trener pri portnikih spodbujati spotovanje, zaupanje,
poteno igro, portno vedenje, ast, potenost. Zato je v okviru portnih
organizacij predviden kodeks obnaanja za trenerje, ki deluje kot smernice za
njihovo delo in njihov odnos s portniki, kolegi in nadrejenimi.
Ena izmed najpomembnejih nalog trenerja v vsaki portni ekipi je, da si ustvari
avtoriteto v ekipi, ki temelji na:
njegovi morali in sposobnostih ter znanjih

individualnem in skupinskem upravljanju motivacijskih ter
komunikacijskih procesov
kratkoronih in dolgoronih ciljih ekipe, kluba in igralcev
porazdelitvi kljunih vlog in odgovornosti znotraj ekipe (tako na igriu
kot tudi izven njega)
procesih osebne identifikacije in notranje dinamike za boljo
komunikacijo in doseganje rezultatov lanov skupine.
Definicija odlinega trenerja je teka, saj je pogosto odvisna od konne
uspenosti portnikov pod vodstvom trenerja. Kakorkoli, e kompetence
trenerjev, ki se nam zdijo odlini, prepoznamo in opiemo zgolj na temelju
uspenosti portnikov, potem nae opaanje zmotno opiramo na posredna
vedenjska merila (Berlier, 2001), saj je jasno, da je definicija odlinega trenerja, ki
temelji samo na nastopih portnikov , neprimerna. Odlinost treniranja je veliko
0
46
Erasmus+
ve kot samo evidenca zmag in porazov, veliko ve kot doseki posameznih

portnikov in njihovi osebni rekordi, in tudi veliko ve kot stopnja mojstrstva pri
9
portniku med treningom .
Odlinost se mora presojati po tem, kako trenerji uporabljajo svoje znanje,

kakno je njihovo obnaanje ter kakne so njihove pedagoke in drubene
kompetence pri interakciji s portniki v razlinih portnih kontekstih.
2 Utemeljitev modula
2.1 Pomen pedagogike v portu
Pravilna pedagogika dosledno upotevajoa starostno obdobje, spol,
osebnostne znailnosti in pravilno motivacijo za pouevanje in uenje, je glavni
klju do uspene integracije, pridobivanje novega znanja in metod, gradnje
zaupanja, medsebojnega podpiranja in timskega dela za doseganje uspeha (med
mladimi z udelebo v portnih klubih). Zaradi razlinih socialnih problemov v
drubi, ki prizadenejo tevilne mlade, le-ti potrebujejo vodjo, nesporno avtoriteto
in vsaj en velik cilj, kateremu sledijo, vse to pa lahko najdejo v njihovem portnem
klubu.
Navezujo se na Richard L. Lighta, kljub nekaterim izzivom pri njihovem

izvajanju, pristopi pouevanja iger in treniranja v ekipnih portih, ki temeljijo na
samem portniku/igralcu, lahko izboljajo uspenost pri igri, poveajo motivacijo
igralca/portnika in zagotovijo pozitivne uinke in izkunje uenja. Ti pristopi,
vkljuno s pouevanjem iger z razumevanjem, smiselne igre, praktine igre in
model taktinega uenja, se med seboj razlikujejo v podrobnostih, vendar pa
imajo dovolj skupnega, da jih uvramo v pristope temeljee na igri. To vkljuuje
osrednjo vlogo dialoga, refleksije in namenske socialne interakcije s
spodbujanjem uenja in globokega razumevanja, ki ga zajemajo ti pristopi. Ti
pristopi, pogosto imenovani instrukcijski modeli pouevanja in treniranja, z
vidika upotevanje skupnih pedagokih znailnosti ponujajo alternativni koncept,
9
(Mallett & Ct, 2006)
47
Erasmus+
ki ustvarja monosti za spodbujanje enakih pozitivnih unih rezultatov v portu

tudi izven ekipnih iger.
Pedagogika je disciplina, ki se ukvarja s teorijo in prakso izobraevanja; nanaa se

torej na preuevanje, kako najbolje uiti. Uporablja se v irokem spekter prakse,
njeni cilji pa segajo od posploenega liberalnega izobraevanja (sploni razvoj
lovekega potenciala) pa vse do ojih posebnosti poklicnega izobraevanja
(posredovanje in pridobivanje posebnih znanj). Strategije pouevanja izhajajo iz
uenevega predznanja in njegovih izkuenj, na podlagi situacije in okolja, prav
tako pa so tudi uni cilji doloeni s strani uenca in uitelja.
Po drugi strani, pa je portna pedagogika na meji med znanostjo in

izobraevanjem. Je akademsko podroje tudija, ki se nahaja na preseiu med
portom in izobraevanjem. Kot disciplina, se portna pedagogika ukvarja z
uenjem, pouevanjem in navodili pri portu, portni vzgoji in drugih podobnih
podrojih portne dejavnosti. Medtem ko se portna pedagogika teje predvsem
kot pod-disciplina portne znanosti (v Severni Ameriki je pogosto pojmovana kot
kineziologija), pa je njena teoretina zasnova podprta tudi s splonimi
izobraevalnimi znanostmi. Kot znanstvena pod-disciplina portna pedagogika
povezuje obe podroji, portno znanost in izobraevanje.
3 Cilj modula
Sploni cilj tega unega gradiva je trenerjem in portnim klubom predstaviti
znanje in spretnosti, ki jim omogoajo, da uspeno izpolnjujejo izzive iz
pedagokega in motivacijskega vidika. Delo z mladimi je zelo zahtevno, saj so
prav oni pokazatelji drubenih vrednot. Delo v portnih klubih z namenom
izboljanja vrednot in nael mladih, dajanje ivljenjskih pogledov in ciljev mladim,
osebni vzgled, uenje delovanja v ekipi vsa ti prisotpi so veliko bolj v povezavi z
drubo kot pa s portom samim. Skozi port lahko doseemo dve razliici
drubeno pomembnih rezultatov, ki sta zdrueni v skupnem pomenu, in sicer:
socialna integracija in bolje monosti neprivilegiranih otrok in mladih v

okviru portnih dejavnosti
izkunje in znanje za zdrav nain ivljenja; prilonost za uspeno portno
kariero.
0
48
Erasmus+
V obeh primerih potrebujemo kvalificirane pedagoge in kvalificirane portne

intruktorje e to oboje skupaj najdemo v eni osebi, potem je to popolno.
Govorimo o pedagoki kvalificiranosti trenerja, ne o njegovi portni (gibalni,

taktini, tehnini) pripravljenosti. Zato pri delu z otroki resnino potrebujemo
kvalificirane strokovnjake in osebe, ki dobro poznajo naela psihologije in
pedagogike ter njihova pod-naela, kot so motivacija, ekipni duh, skupinsko delo,
vrednote in cilji, vzor, itd.
Na sploni cilj je podpirati usposabljanje trenerjev na podroju pedagogike,

motivacije in uinkovitega doseganja skupnih (skupinskih) ciljev. V veliko
primerih trenerji predstavljajo klub pred otroki, stari in drubo, njihovo delo in
motivacija pa morata pozitivno vplivati na timsko delo in individualni port ter
osebni razvoj mladega portnika.
3.1 Postavitev uspenih pristopov pouevanja

Kakovostno trenersko delo se pogosto vrednoti glede na naslednje portno-
pedagoke pristope:
dobra uporaba tehnik mentorstva in pouevanja,

sposobnosti nartovanja treninga. Sposobnost opredeliti namen
treninga,
uinkovito notranje (komunikacija) in zunanje upravljanje ekipe,
prilonosti skupinskega in timskega dela,
konstruktivne pedagoke sposobnosti primerna izbira in sestava
trenanega programa, upotevanje let in individualnih znailnosti
igralcev,
gnostine/kognitivne sposobnosti poznavanje portnikov ter njihovih
individualnih in osebnostnih znailnosti in vedenja, ivljenjski pogoji in
okolje, v katerih odraajo, njihova vkljuenost v razline dejavnosti
visoko kvalitetni prikazi
veliko tevilo prilonosti za uenje na primerih
veliko tekmovalnih situacij
velika uporaba iger za razvijanje spretnosti
nenevarna uporaba ciljnih nalog in spremljanje napredka
49
Erasmus+
integracije znotraj skupine tehnike za integracijo vsakega lana ekipe

zunanja integracija tehnike za razvoj socialnih dimenzij in integracije v
ivljenje v skupnosti.
V procesu izobraevanja in portnega treniranja portni uitelji uinkujejo tudi v
didaktinem pogledu:
organizator in vodja kognitivnih aktivnosti portnikov

vir znanja in spretnosti za portnike
regulator unega procesa
povezovalec unega procesa
vzgojitelj portnikom, usmerjevalec njihovih aktivnosti v smeri razvoja
osebnostnih lastnosti in znailnosti
ocenjevalec uspenosti portnikov.
Za uresniitev vseh teh kompleksnih funkcij pri svojem delu, mora portni
pedagog imeti temeljna strokovna usposabljanja iz naslednjih podroij:
Posebno portno usposabljanje zahteva poznavanje razvoja porta kot

sodobnega drubenega pojava, znanje o veini portnih disciplin in njihovih
glavnih znailnostih, trenanih obremenitvah in metodah za razvijanje razlinih
gibalnih lastnosti.
Psiho-pedagoko in metodoloko usposabljanje obsega znanje osnovnih

psiholokih procesov in stanj v procesu izobraevanja in treniranja ter njihove
specifine uinke pri portni vzgoji in portu, osnovne pedagoke principe,
metode, oblike, sredstva in specifinosti njihove uporabe pri portnih
dejavnostih.
Medicinsko-bioloko usposabljanje vkljuuje znanje osnovnih medicinskih in

biolokih disciplin (anatomija in psihologija, biokemija, bio-mehanika, portna
medicina) in usposobljenost za njihovo uporabo pri izvajanju dejavnosti na
podroju portne vzgoje in porta.
Medkulturno usposabljanje izraa se v razvoju ire splone kulture,

ivljenjskega znanja, tradicij, obredov razlinih drav, trenutnih pogojev in
trendov moderne drube in kulture kot celote.
0
50
Erasmus+
Obstaja veliko raziskav za doloanje potrebnih strokovno-osebnostnih spretnosti

portnega pedagoga. Nekatere izmed njih so pedagoka druabnost, ustvena
stabilnost, pedagoko opazovanje, empatija, pedagoka ustvarjalnost.
Za uspeno izvajanje portnih in pedagokih dejavnosti so potrebne nekatere

osebnostne lastnosti in znailnosti:
Intelektualne lastnosti koncentracija, radovednost, opazovanje,

fleksibilnost, kritino razmiljanje, prilagodljivost in druge.
Telesne lastnosti hitrost, mo, vzdrljivost, fleksibilnost, okretnost.
Moralne lastnosti potenost, celovitost, obzirnost, strpnost, prijaznost,
natannost, spotovanje in drugo.
Vso omenjeno znanje, spretnosti, lastnosti in sposobnosti potrebne za uspeno
delovanje portnega uitelja so osnova za pedagoko usposobljenost trenerja.
Usposabljanje trenerja v zvezi z navedenimi znanji, spretnostmi, lastnostmi in
sposobnostmi je v okviru specifinih trenutnih izzivov v drubi potreba po
vkljuenosti, preventivnem zdravstvenem delu, zmanjevanju negativnih
drubenih uinkov, motiviranju mladih in odvraanju od virtualnega sveta in
drugo, kljunega pomena za uspeh ekipe/kluba , ki ga vodi.
3.2 Izboljanje socialnega in vkljuujoega (inkluzivnega)

znanja (s pomojo porta)
Iz literature izhaja, da lahko iz igralca izhajajo pristop pouevanja igre in
treniranje ekipe, izbolja sposobnost igranja igre, povea motivacijo igralca in
zagotovi pozitivne izkunje uenja. Ti pristopi se razlikujejo v podrobnostih
ampak imajo dovolj skupnega, da jih lahko uvramo v skupino na igri temeljeih
pristopov. To vkljuuje osrednjo vlogo, ki jo imajo dialog, refleksija in namenske
socialne interakcije za spodbujanje uenja in poglobljenega razumevanja. Ti
pristopi, pogosto imenovani instrukcijski modeli pouevanja in treniranja, z
vidika upotevanje skupnih pedagokih znailnosti ponujajo alternativni koncept,
ki ustvarja monosti za spodbujanje enakih pozitivnih unih rezultatov v portu
tudi izven ekipnih iger. Pojem pozitivne pedagogike prouujemo na nain, da
raziemo, kaj lahko ponudi pri pouevanju in treniranju v razlinih portih.
51
Erasmus+
Veliko je razprav o vrednosti porta kot sredstva za drubeni razvoj in postopne

drubene spremembe, tisto, kar se zdi, da je bilo v teh razpravah zamujeno, je
nain, na katerega izobraevanje lahko spodbuja, omogoa ali ovira procese, ki
so osnova za drubene spremembe, h katerim port za razvoj in mir tudi tei.
Brez dvoma port lahko igra pomembno vlogo pri mednarodnem, medkulturnem
in medverskem dialogu in pri izvajanju strategij nadnacionalnih teles na vijem
nivoju (kot npr. UN, EU ipd.).
4 Una vsebina
Glavni uni rezultati, ki jih je potrebno usvojiti skozi ta prironik, so obnovitev
starega znanja in usvajanje novih kompetenc, znanj in sredstev za
implementacijo teoretinega znanja v prakso ter:
pokazati osebni interes, trud in as za doseganje zastavljenih ciljev

vzornik,
pokazati znanje, spretnosti in razumevanje osnovnih pedagokih in
motivacijskih nael ter metodologije in njihovo uporabnost pri
obravnavanju posebnih potreb socialno ogroenih otrok iz razlinih
socialnih in kulturnih ozadij,
ustvarjati pozitiven odnos in vzduje enakosti v ekipi. Prispevati k bolji
socialni vkljuenosti, medkulturni komunikaciji in telesni ter zdravstveni
kulturi,
dodati znanje in kritino razumevanje na podrojih psihologije
otroka/mladostnika in pedagogike, povezanih predvsem z motivacijo in
upravljanjem dejavnosti s portnimi in drubenimi razsenostmi.
4.1 Najbolje prakse
Glede na ugotovitve, da ni usposabljanj oziroma seminarjev za trenerje, ki bi bili
povezani z njihovim pedagokim in socialnim (integracija) delom, verjamemo, da
je velika potreba za raziskavo in prispevek na tem podroju. Ko govorimo o
usposabljanju trenerjev za spodbujanje socialne integracije, se zavedamo da je
dela veliko. Pri naem delu (v Bolgariji, op. ur.) smo e poskuali uresniiti
nekatere podobne pobude, predvsem pri portih kot sta nogomet in namizni
tenis. Nae pobude niso bila usposabljanja, ampak direktni dogodki za
0
52
Erasmus+
spodbujanje porta kot drubenega sredstva (in sredstva za integracijo in razvoj

drube) pred samimi udeleenci (portniki). Za ta namen smo uporabili projekte
kot so port za dobrodelnost, Vzorniki v portu, portne delavnice ipd.
Z implementacijo projekta ATHLISI, pa imamo monost iti e dlje, delati s trenerji

v portnih klubih za njihovo boljo pripravljenost v smislu teoretine in praktine
pripravljenosti za uporabo porta kot socialnega (integracijskega) sredstva.
Nekatere izmed dobrih praks za direktno socialno vkljuevanje skozi port, ki jih
poznamo, so:
nogometni klub Concordia Sofia razvija in izvaja portno-socialne

projekte za delo z otroki in mladostniki. Glavni cilj tega nogometnega
kluba je, da se otroci skozi port nauijo tolerance, discipline in
spotovanja drug drugega, pridobijo socialne izkunje in komunikacijske
spretnosti, izboljajo njihovo zdravstvene in prehranske navade in
poveajo njihov interes v portu.
Iniciativa imenovana Team of Hope. Ta skupina sprejema samo
migrante in mlade iz etninih manjin (pogosto so to otroci brez druin)
v Bolgariji, organizira treninge in sodelovanje na Futsal prvenstvu Sofije
vsak vikend. Vkljueni so mladi, obiajno 18 let stari in stareji, sama
ideja pa je njihova vkljuitev v pozitivno drubeno ivljenje (izven
institucij) v prijaznem okolju in z monostjo pokazati svoje sposobnosti
in znaaj. Ta skupina predstavlja reprezentanco brezdomcev Bolgarije, ki
vsako leto sodeluje v Svetovnem pokalu za brezdomce. S pravilnim
vodenje tega projekta dajejo sponzorji in podporniki mladim skozi
njihovo najljubo igro nogomet drubene prilonosti.
Inter Campus je dolgoroni drubeni program, razvit leta 1997 pod
okriljem FC Internazionale - Milan. Bolgarija in Brazilija sta prvi dve
dravi, ki sta del tega programa e od zaetka. V Bolgariji je 5 centrov
Inter Campus z ve kot 200 otroci, starimi med 6 in 14 let. Preprianje,
da port prispeva k harmoniji in medlovekim odnosom ter spodbuja
ravnoteje med etninimi, verskimi in kulturnimi razlikami, je glavno
vodilo tega programa, ki se uspeno iri.
53
Erasmus+
4.2 Zakaj je primerna portna pedagogika tako pomembna?

Ko govorimo o rezultatih razlinih starostnih skupin, sta najpomembneja
dejavnika naslednja: infrastruktura in usposobljeni portni trenerji (strokovnjaki)
dobri pedagogi. Veliko je primerov, kjer se talent/potencial otrok/mladih izraa
razlino v razlinih pogojih veliko bolje v dobrih pogojih (infrastruktura, trenerji,
moralna podpora itd.). Na alost je veliko primerov, kjer talentirani mladi ljudje
ne razvijejo svojega portnega potenciala samo zaradi pomanjkanja dobrih
pogojev za to. Zato so osnovni in dobri pogoji najpomembneji za uspeno delo
portnega kluba, glede na njegov razvojni program (in rezultati); torej portna
infrastruktura in usposobljeni trenerji.
Strokovnjaki zdruenja Footura verjamejo, da bo govorjenje o tem, in izboljanje

naslednjih spretnosti trenerjev in portnih direktorjev, pozitivno za vsak klub in
drubo:
Teoretine in praktine lekcije in vaje v zvezi z delom z neprivilegiranimi

ljudmi, otroci, mladimi.
Mehke veine za trenerje komunikacija, motivacija, osebno
sodelovanje in vzor, delo v mednarodnem vzduju itd.
Ustvarjanje pogojev za izmenjavo informacij, prilonosti, novih sredstev
in metod, dobrih praks.
Delo z drubo, vkljuevanje predstavnikov lokalne skupnosti kot
prostovoljcev; udeleencev.
0
54
Erasmus+
4.3 Test samoocenjevanja

Spodbujanje samoevalvacije omogoa trenerjem, da razmiljajo o dejanjih, ki
vodijo do objektivnega samozavedanja. Nadzorovana, postopoma zahtevneja
samoevalvacija omogoa gradnjo smiselnih ciljev. Psiholoki testi lahko igrajo
kljuno vlogo pri prepoznavanju trenerjevih prednosti in pomanjkljivosti ter pri
ocenjevanju uinkovitosti programov usposabljanja psiholokih spretnosti.
1. Natejte teave, povezane s pedagogiko in motivacijo, ki ste jih imeli pri

pouevanju mladih v vaem klubu.
2. Natejte najpogosteje teave portnih klubov v vai dravi, ki so povezane s

pedagokimi procesi in motivacijo za port in se nanaajo na socialno ranljive
skupine.
3. Pri tej nalogi vas prosimo, da izberete 3 vae najpomembneje vrednote in

razmislite, zakaj so vam tako pomembne. To vam bo pomagalo, da boste ve
premiljevali o tem, kako te vrednote vplivajo na vaa dejanja in pri razumevanju,
zakaj se odzovete na doloen nain, e se nekdo obnaa v nasprotju z eno izmed
teh vrednot.
Razmislite o treh najpomembnejih pedagokih in motivacijskih vrednotah, ki so

vam kot trenerju najpomembneje. Zapiite jih v prostor spodaj.
Zakaj verjamete, da so te vrednote pomembne?
Kaj bi lahko naredili, da bi celoviteje predstavili te vrednote?
55
Erasmus+
Prikliite si trenutek v svoji karieri, ko ste res iveli s temi vrednotami z vao
portno ekipo/portniki/soigralci. Kakno je bilo vae vedenje ki je odraalo te
vrednote?
Kako lahko poveate portno motivacijo pri portniku/ekipi?
Teoretina in praktina predstavitev povezava na spletno usposabljanje in vire.
Naredite ta test samoocenjevanja za trenerje, da dobite predstavo o vaih ibkih

in monih tokah kot trener in da pridobite nasvet, kako izboljati vae
pedagoke in motivacijske spretnosti kot trener:
http://www.dreamcatcher-consulting.com/self-test.htm
http://www.sportscoachuk.org/sites/default/files/scuk_learning_v3.swf
http://www.valuescentre.com/our-products/products-individuals/personal-
values-assessment-pva
Tukaj pa je test samoocenjevanja za portnike, ki meri njihovo stopnjo

motivacije:
http://etesting.modwest.com/assessments.php?test=1
*portniki lahko kupijo ta test ocenjevanja. V tem primeru so portniku

predstavljena navodila, kako izpolnjevati test, ga narediti in nato izpolniti z
osebnimi podatki. Vpraalnik je zastonj, vendar pa je potrebnih 20 EUR plaila za
analizo.
e ve uporabnih informacij:
- Alisa R. James, 2012 Survive and Thrive as a Physical Educator -
http://www.humankinetics.com/products/all-products/Survive-and-Thrive-as-a-
Physical-Educator
0
56
Erasmus+
Mackenzie, B. (2004) Coach Assessment [www] Available from:

https://www.brianmac.co.uk/coachass.htm [Accessed 30/1/2017]
5 Zakljuki
Na splono, nekaj izmed najpomembnejih in uporabnih zakljukov in kljunih
tok, ki so vkljuene v tem unem gradivu, so:
Sodelovanje v portu ne samo izboljuje teelsno zdravje, ampak ima tudi

pozitivne socialne in psiholoke uinke, vkljuno z izboljanjem
samopodobe, razvojem ivljenjskih spretnosti, zmanjanjem monosti
tveganega vedenja ipd.
Sodelovanje pri gibalni aktivnosti, e posebej pri vrstah organiziranih
portov, prepreuje in zmanjuje stres, anksioznost in depresijo. Poleg
teh psiholokih koristi, lahko sodelovanje v portu izbolja tudi
kognitivne in izobraevalne zmogljivosti, zagotavlja razvoj dragocenih
izkuenj in prispeva k inkluzivnim praksam na vseh ravneh, itd.
Veliko raziskav potrjuje, da je port lahko sredstvo za premagovanje
diskriminacije, lahko krepi drubeno povezanost in lahko privablja mlade
ljudi v izven olske izobraevalne programe, s imer lahko doseemo
znatne izboljave na podroju pismenosti in raunanja.
port je lahko tudi v pomo mladim pri sooanju s problemi, ki so
povezani z neustrezno izrabo njihovega prostega asa, naraajoo
agresijo, dovzetnosti za sledenje negativnim vzornikom itd.
portni sektor je lahko sredstvo prenosa za veliko drubenih vrednot in
norm. Raziskave kaejo, da je lahko prizorie za razvijanje socialnih
spretnosti kot so sodelovanje, odgovornost, soutje in samokontrola,
kot tudi spodbujanje dravljanskih vrednot, drubenega uspeha,
pozitivnih medsebojnih odnosov, vodstvenih sposobnosti in
samoiniciativnosti.
portne dejavnosti, ki so ciljno usmerjene s strani portnih klubov in
trenerjev, so tudi odlina prilonost za vkljuevanje neprivilegiranih
socialnih skupin kot so ljudje s posebnimi potrebami, migranti, etnine
manjine, ekonomsko prikrajani itd. najbolj pozitiven in hiter uinek
bo viden, kadar se navezujejo na otroke in mladino.
57
Erasmus+
Eden izmed najbolj aktualnih problemov danes je ohranitev zdravja

mlade generacije. To je trajen, zapleten in dinamien proces, ki se pojavi
v posebnih socialnih in naravnih okoliinah.
Telesna vzgoja in port sta odlino sredstvo za zagotavljanje potrebnih
prilonosti za bolji razvoj zdravstvenih in gibalnih funkcij mladih, pripravljenosti
in kompetenc za nadaljnji razvoj, za njihovo boljo socialno vkljuenost in
integracijo ter druge kot pogoj za vzpostavljanje dobrega zdravja in harmonije.
V zvezi s tem, pravilen telesni razvoj ki z razlinih vidikov vnaprej doloa
socialno vkljuenost in uspeh potrebuje ustrezne motorine dejavnosti pri urah
portne vzgoje (v olah) in pri specifinih portnih treningih (v portnih klubih),
kot temelj za polni razvoj in popolnost psiholokih sistemov in gibalnih
sposobnosti mladih. Ena glavnih nalog portne vzgoje in porta v olah in v
portnih klubih (glede na kakovost izobraevanja in socialne izkunje) je
pomagati in usmerjati razvoj mladostnikovih gibalnih sposobnosti za njihovo
popolno in uinkovito realizacijo v ivljenju. V zvezi s tem je treba okrepiti
povezave (kjer je mono) med olami in razlinimi portnimi klubi, oziroma
portnimi trenerji in strokovnjaki.
Druge kljune toke v povezavi s tem, kako optimizirati portne prilonosti in

kako prenesti osredotoen in namenski port (nadzorovan s strani trenerjev in
strokovnjakov) blije otrokom in vsakemu obiajnemu dravljanu in drubi v
celoti, so temeljile na preiskovanju modelov: Medsebojni odnosi med telesno
aktivnostjo, telesno pripravo in zdravjem, model port za vsakega, port v
kontekstu drubene znanosti, Znanstvena optimizacija portnega treniranja za
telesno utrditev, Najbolj popularni porti za otroke, Drubene razsenosti porta,
in tako dalje.
Lokalne interesne skupine so obiajno aktivne takrat, ko so prilonosti za

vkljuevanje njihovih uencev (e so to ole), lanov ali igralcev (e so to portne
organizacije ali klubi) in so pripravljeni sodelovati s svojim asom, osebjem,
infrastrukturo ali drugim. Delo z javnimi ustanovami e vedno ni najlaje, ampak
je zelo koristno za prepoznavnost. Vkljuevanje lokalnih interesnih skupin in
delniarjev lahko ustvari nove pogoje za vlogo portnih klubov v drubenem in
izobraevalnem procesu. Tako je mogoe spodbujati prostovoljne dejavnosti v
0
58
Erasmus+
portu skupaj s socialno vkljuenostjo, enakimi prilonostmi in ozaveanjem o

pomenu z zdravjem povezane gibalne aktivnosti (HEPA), s poveanjem udelebe
v portu, in enakopravnim dostopom do porta za vse.
Izvajanje gibalnih in portnih dejavnosti v izobraevalnem okolju ima pozitiven

uinek na olski uspeh, obutek ponosa in pripadnosti oli, motivacijo ostati v oli
in tako prepreiti zgodnje prekinitve olanja. Zadnje raziskave so pokazale, da so
uenci, ki so gibalno aktivni, bolj produktivni v oli kot pa tisti, ki niso gibalno
dejavni. Te prednosti izhajajo iz kombinacije tevilnih dejavnikov. Gibalna
aktivnost stimulira tvorbo snovi, ki varujejo nevrone, kar izboljuje spomin,
koncentracijo in pozornost. Opaziti je tudi poveano zaupanje vase, samozavest
in samopodobo. Vkljuevanje mladih z razvojnimi in unimi razlikami je laje,
slabo vedenje v oli in na ulicah pa se zmanjuje (vkljuno z agresivnimi
dejavnostmi, ki jih obiajno ponejo mladi, ki se ne ukvarjajo s portom). Mladi se
zelo mono poistovetijo z njihovim portnim klubom ali olo, saj ekipa, kjer
igrajo, predstavlja njih in simbolizira del njihove osebnosti.
Potrebno je, da trener portnega kluba razume, da njegov cilj ni uspenost za

vsako ceno. Njegova moralna dolnost je zagotoviti optimalno izbiro portnih
dejavnosti v skladu z zakonskimi predpisi in moralnimi naeli, v zdravi
motivacijski klimi pri kateri je portno sodelovanje bolj pomembno kot zmaga za
vsako ceno.
Druba danes ustvarja nov moralni profil trenerjev portnih klubov ter pomaga
drugim, ki jih zanima svet porta, razumeti, kakno vlogo ima trener v portnem
klubu za vzpostavljanje in razvoj etike portnikov, ki jih trenira.
59
Erasmus+
6 SWOT analiza
Prednosti Pomanjkljivosti
portna pedagogika je Vasih motivacija portnih

unikatna kombinacija trenerjev ni tako visoka
socialnega dela in pouevanja predvsem v amaterskih
klubih
Visoka stopnja uporabnosti Ni veliko usposobljenih

povsod portnih pedagogov
portna pedagogika je Pomanjkanje unih enot in

inovativna disciplina prakse (s portnimi
zvezami, organi, portnimi
klubi itd.)
portna pedagogika je odlino Trenerji ne uporabljajo

sredstvo za vkljuitev vsega potenciala portnega
neprivilegiranih skupin dela, predvsem na podroju
mladih
Vrednote porta in portne portni klubi niso tako

pedagogike (predvsem pri aktivni v drubeni
mladih ljudeh) so veljavne za navzonosti in pri
vse porte in vse drave integracijskem delu
Naela portne pedagogike se Ni primerne komunikacije

lahko uporabljajo v sedanjosti med olo in portnim
in v prihodnosti klubom
Uenje pomembnih portnih in Pomanjkanje vzpostavljenih

ivljenjskih lekcij na notranjih politik in
neformalen nain vztrajnost pri uvedbi
portne pedagogike v
portnih klubih
0
60
Erasmus+
Ohranjanje interesa mladih Ni dovolj enotnih predpisov

ljudi za izobraevalne (na nacionalni in evropski
predmete v celoti in za doloen ravni) o mladinskem delu v
portni razvoj svojem prostem asu
nezadosten poudarek na
monostih portnih klubov
Nizki stroki za organizacije,

ole in klube, ki elijo vkljuiti
nekatere vrednote portne
pedagogike potrebujejo
samo usposobljene pedagoge
Razvoj dodatnega znanja in

usposobljenosti portnih
trenerjev in uiteljev
Prilonosti Gronje
Diverzifikacija programa Poveanje ur

ole/portnega kluba uencev/portnikov, ko se
samodejno dodaja uni
material
Izboljanje pomena portnega Poveanje odvisnosti

pedagoga portnega kluba od
razpololjivosti
kakovostnega portnega
pedagoga
Raziritev monosti portnih Pomanjkanje dobro

klubov za ire delovanje v usposobljenih portnih
javnem ivljenju pedagogov
Poveanje motivacije za port, Slaba razporeditev

tako med aktivnimi mladimi in pedagokih metod
med tistimi, ki se z gibalno neusklajenost kazalcev kot
dejavnostjo ne aktivno so obseg dela, starost,
ukvarjajo obutljivost, primerne
61
Erasmus+
metode, itd.
Razvoj in realizacija uspenih Netrajnosten razvoj zaradi

pozitivnih motivacijskih pomanjkanja vztrajnosti,
modelov (skozi treniranje in javne in institucionalne
portne dejavnosti v portnem podpore
klubu)
Zapolnitev vsakodnevnega
ivljenja mladih z uinkovitimi
neformalnimi unimi
metodami, ki so koristne za
njihovo telo, mentaliteto in
psiho
Realizacija uspenih
motivacijskih modelov (skozi
trening in portne dejavnosti v
portnem klubu)
0
62
Erasmus+
7 Viri
1. Armour, K. (Ed.)(2011). Sport Pedagogy: An introduction for coaching and
teaching. London: Pearson.
2. Jean Ct Queens University, Canada Bradley Young University of Alberta,
Canada Julian North and Patrick Duffy Sports Coach UK, England, Towards a
Definition of Excellence in Sport Coaching/
3. Haag, H. (1989). Research in sport pedagogy: One field of theoretical study
in the science of sport. International Review of Education, 35(1), 516
4. Beashel, P. and Taylor, J. (1996) Advanced Studies in Physical Education and
Sport. UK: Thomas Nelson and Sons Ltd.
5. Butler, R.J., & Hardy, L. (1992). The performance profile: Theory and
application. The Sport Psychologist, 6, 253-264.
6. Crisfield, P. et al. (1999) The Successful Coach. 2nd ed. UK; The National
Coach Foundation
7. Gagn, F. (2003). Transforming gifts into talents: The DMGT as a
developmental theory. In N. Colangelo, & G.A. David (Eds.), Handbook of
gifted education (3rd ed., pp. 60-74). Boston: Allyn and Bacon.
8. Richard L. Light / Stephen Harvey, Positive Pedagogy for sport coaching 271-
287, 2015
9. Cristian Mihail Rus, Liliana Elisabeta Radu, The implications of physical
education and sport in the moral education of high school students, Revista
de cercetare [i interven]ie social\, 2014, vol. 45, pp. 45-55
10. Mileva, Eleonora, Pedagogy of Physical Education and Sports, Sofia, 2012,
Avangard prima
11. Bailey, R. (2006). Physical education and sport in schools. A review of
benefits and
12. outcomes. Journal of School Health, 76(8), 397-401
13. Janssens, J. (2004). Education through sport. An everview of good practices
in Europe, Nieuwegein, Netherlands: Arko Sport Media.
14. Passmore, J. (2011), Supervision in Coaching: Supervision, Ethics and
Continuous Professional Development, Kogan Page Publishers.
15. Eichberg, H. (2010) Bodily democracy: towards a philosophy of sport for all,
Routledge, LondonNew York.
63
Erasmus+
16. Wojciech J. Cynarski, Kazimierz Obodyski, Howard Z. Zeng (2012), Martial

Arts Anthropology for Sport Pedagogy and Physical Education, Year IV, No.
2, August, pp.129 152
17. Salmela, J.H.. (1996) Great job coach! Getting the edge from proven winners.
Ottawa, ON: Potentium
18. Berliner, D.C. (2001). Learning about and learning from expert teachers.
International Journal of Educational Research, 35, 463-482.
19. Mallett, C. & Ct, J. (2006). Beyond winning and losing: Guidelines for
evaluating high performance coaches. The Sport Psychologist, 20, 213-218.
20. Torsten Schmidt-Millard (2003). Perspectives of modern sports pedagogy.
European Journal of Sport Science3(3):1-8June 2003
21. Ct, J. & Fraser-Thomas, J. (2007). Youth involvement in sport. In P. Crocker
(Ed.). Sport psychology: A Canadian perspective, (pp. 270-298). Toronto:
Pearson.
22. Ericsson, K.A., Krampe, R.Th., & Tesch-Rmer, C. (1993). The role of
deliberate practice in the acquisition of expert performance. Psychological
Review, 100, 363-406.
0
64
Erasmus+
SOCIOLOGIJA, SOCIALNA VKLJUENOST,

MEDKULTURNOST, SOCIALNE SPRETNOSTI
65
Erasmus+
0
66
Erasmus+
Avtor(ji)), CESIE, Italija

ustanova(e):
Tematika in port kot sredstvo socialne vkljuenosti in socialne

utemeljenost spremembe. Izjava, ki je priloena k Amsterdamski pogodbi,
podroja poudarja drubeni pomen porta, zlasti njegovo vlogo pri
oblikovanju identitete in zdruevanja ljudi. Institucije EU ob
tevilne nevladne organizacije poudarjajo vlogo porta kot
sredstva za socialno integracijo in za boj proti nestrpnosti.
Koncept socialne vkljuenosti je potrebno predstaviti vsem
otrokom.
Medkulturne spretnosti pomagajo trenerjem pri interakcijah
z otroki iz razlinih kulturnih/narodnih okolij. Poleg tega
lahko trenerji prilagodijo portne dejavnosti glede na razline
ciljne skupine otrok.
Socialne spretnosti se nanaajo na tiste spretnosti, ki
omogoajo komunikacijo in interakcijo med ljudmi. Tako
pomagajo ljudem ustvarjati bolje medsebojne odnose in
jasno ter spotljivo komunikacijo. Socialne spretnosti so
lahko verbalna in neverbalna komunikacija, kot recimo
govorica telesa in osebni izgled. Za trenerja je kljunega
pomena uporaba socialnih spretnosti, saj so le-te pot za
ustvarjanje in razvijanje odnosov. Izraz socialne spretnosti
opisuje znanje in zmonosti uporabiti razline vedenjske
vzorce, ki so primerni v dani medosebni situaciji in ki v vsaki
situaciji ustrezajo tudi drugim.
Uni cilji: Uporaba koncepta potene igre kot izobraevalnega

sredstva pri otrocih.
Poveati trenerjevo zavedanje o stereotipih.
Premagati diskriminacijo in ustvariti vkljuujoe okolja skozi
gibalno aktivnost.
Razviti in pridobiti medkulturne spretnosti, da lahko
osvestimo otroke in trenerje o druganem nainu igre glede
na razline skupine.
67
Erasmus+
Razviti trenerjevo znanje, spretnosti in kompetence za

uporabo porta kot sredstva socialne integracije in izvajanje
vadbe z otroki/mladimi z ozirom na razlike med njihovimi
socialnimi in kulturnimi ozadji.
Pridobljene Znanje:
kompetence
okrepljena sposobnost za izvajanje socialne
vkljuenosti pri vsakodnevnem delu z otroki,
razumevanje definicije kulture in razlinih kulturnih
okolij,
poveano razumevanje drubenih dejavnosti,
socialnih spretnosti in koristi socialne interakcije.
Spretnosti:
izboljanje sposobnosti upravljanja razlinosti,
izboljanje spretnosti kako upravljati konfliktno
situacijo in kako razvijati medkulturno obutljivost,
izboljane osebne prednosti pri socialni interakciji.
Kompetence:
razviti in okrepiti strokovno prakso z odprto
komunikacijo in dialogom,
pridobljene kompetence za uinkovito medkulturno
delo,
sposobnost za komunikacijo v razlinih okoljih, za
izraanje in razumevanje razlinih stali, za
pogajanja in sposobnost ustvariti samozavest, utiti
soutje.
Une metode osebno,

individualno delo,
splet.
Ocenjevanje teoretino in praktino preverjanje

udeleencev prikaz uporabe razirjenega znanja v praksi,
kratek test preverjanja usvojenega znanja.
0
68
Erasmus+
1 Socialna vkljuenost uvod

Namen tega modula usposabljanja je trenerjem, ki delajo z otroki zagotoviti
sredstva kot so npr. neformalne dejavnosti. Namen vseh dejavnosti je socialna
vkljuenost, predvsem za otroke, ki prihajajo iz neprivilegiranih socialnih skupin.
1.1 Kaj je socialna izkljuenost?

Socialna izkljuenost se lahko definira kot izkunja socialne, kulturne in
ekonomske neenakosti. Je proces, kjer so doloeni posamezniki, skupine ali
skupnosti potisnjeni na rob drube in ne morejo v celoti sodelovati zaradi
revine, neenakovredne izobrazbe ali nerazvitih ivljenjskih spretnosti.
Posledino so lahko ljudje izkljueni iz nekaterih, ni nujno da vseh, vidikov

vsakdanjega ivljenja, ki se tejejo kot normalni za veino drube. Ljudje so lahko,
na primer, izkljueni iz:
ustvarjanja: nimajo dostopa do zaposlitve ali izobraevanja

porabe: ne morejo si privoiti izdelkov in storitev
socialnih omreij: pomanjkanje dostopa do drubenih, portnih ali
kulturnih organizacij
odloanja: biti brez moi za spremembo osebnih ali irih okoliin.
Zelo pogosto se to pri ljudeh dogaja zaradi pomanjkanja denarja oziroma
sredstev, lahko pa je tudi zaradi drugih vplivov. Ti lahko vkljuujejo:
Neposredna diskriminacija posebnih skupin ali kategorij ljudi.

Fizine ovire kot so pomanjkanje prevoza ali odsotnosti
storitev/objektov v obmojih/skupnostih.
Ljudje nimajo samozavesti, da bi stopili naprej in sodelovali v drubi in v
tem, kar ponuja.
Pomanjkanje spretnosti/sposobnosti pri ljudeh, ki bi jih morda
potrebovali za napredovanje v drubi.
Organizacije, ki delujejo na podlagi eno ustreza vsem in niso
prilagojene posebnim potrebam ljudi s posebnimi problemi.
69
Erasmus+
1.2 Kaj je vkljuenost?

Socialna vkljuenost in socialna izkljuenost sta relativno na novo razvita pojma
kot odgovor kritikam na raun revine. Ampak revina in pomanjkanje nista
nova in ostajata, v teh naprednih asih, glavni problem za veliko skupnosti.
Socialna izkljuenost opisuje proces, ki vodi posameznike ali skupine, da so v
celoti ali pa samo delno izkljueni iz normalnih izmenjav, praks in pravic moderne
drube in tako imenovane, celovite udelebe v drubi. Socialna vkljuenost je
proces, s katerim si prizadevajo, da se vsem, ne glede na njihove izkunje in
okoliine zagotovi, da lahko doseejo svoj potencial v ivljenju. Za vkljuujoo
drubo je znailno prizadevanje za zmanjanje neenakosti in ravnoteje med
posameznikovimi pravicami in dolnostmi ter poveanje socialne kohezije.
(Inclusion, 2002)
1 Vkljuenost in raznolikost v portu

Biti vkljuen pomeni sprejeti vsakogar v svoj klub, ne glede na dejavnike kot so
sposobnost, spol, okolje ali leta. Vsakdo ima pravico biti vkljuen in je v korist
vseh, e lanstvo v klubu predstavlja in odraa celotno lokalno skupnost.
Vkljuenost v portu je definirana kot poveevanje dostopa do sodelovanja in

zmanjevanje izkljuenosti iz kateregakoli prizoria, ki zagotavlja portno in
gibalno aktivnost. Na cilj bi torej moral biti za vse otroke in mlade, ne glede na
to, kakno vrsto ali stopnjo omejenosti imajo, da lahko v celoti sodelujejo pri
portu in prostem asu, glede na njihovo odloitev. Vrste ovir pri dostopu do
porta so:
Telesne ovire: Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo prejemanje

telesno-rehabilitacijskih storitev (fizioterapija, protetinih in
ortopedskih pripomokov za gibanje, itd.), da se jim omogoi igranje
porta. portni objekti morajo biti dostopni, npr. opremljeni z rampami
in ograjami, gladkimi povrinami in dostopnimi potmi. portni objekti
morajo prav tako imeti toalete, ki so dostopne tako mokim kot tudi
enskam.
Drubene ovire: Obstaja lahko veliko tevilo nekoristnih stali in
mnenj, ki zadevajo otroke s posebnimi potrebami in port, kar lahko
0
70
Erasmus+
privede do izkljuenosti otrok. Na primer: nekateri otroci in mladostniki

morda sami nimajo dovolj samozavesti, da bi sodelovali pri izvajanju
javnih dejavnosti kot je port. Lahko so srameljivi ali pa jim je nerodno,
lahko so zaskrbljeni zaradi ponievanja ali nasilja drugih
otrok/mladostnikov, ali pa jih je strah doiveti poraz. Uitelja je prav
tako lahko strah, da se bo otrok ranil, ali pa da ne bo znal prilagoditi iger
in porta tem otrokom. V vejem razredu uitelj morda nima asa, da se
posveti samo enemu otroku s posebnimi potrebami pri portni vzgoji.
portni klubi, ki se osredotoajo na tekmovalne porte, lahko ukvarjanje
z mladostnikom s posebnimi potrebam vidijo kot zapravljanje asa, saj
ne bo mogel tekmovati z drugimi.
Ekonomske: port je dejavnost prostega asa in tevilni mladi, ki ivijo v
revini, nimajo sredstev, da bi prosti as preiveli v portu, saj so
zaposleni z dejavnostmi preivetja. Tu so e finanni stroki za
sodelovanje v portu, predvsem prevozni ter ostali stroki, ki vkljuujejo
stroke portne opreme in oblail.
port in igra lahko pomagata pri reevanju otrokove nizke samozavesti, tako da
otroku omogoa:
uivanje v obutku zmagovanja, v pohvali in priznanju, ki ga prejme po

zmagi,
imeti obutek za doseke, ko dosee osebni cilj npr. ko prvi zadane
ogico za kriket, ali ko premaga svoj osebni najbolji as v atletiki,
izkusiti zadovoljstvo ob poizkuanju in usvajanju novih spretnosti, npr.
nauiti se voziti kolo, prvi igrati namizni tenis,
raziriti si obzorja s potovanji v nove kraje,
spoznati nove ljudi in sklepati nova prijateljstva,
pridobiti izkunje vodenja in odgovornosti, npr. biti izbran za kapetana
ekipe ali sodnika.
Pri delu z otroki pri portnih in telesnih aktivnostih so nekatera splona naela, ki
se jih moramo drati. Jowsey (1992) izpostavlja naslednje:
1. Osredotoenost na sposobnost! Morali bi prepoznati otrokove prednosti in

zmonosti in jih poskuati razvijati. Za izgradnjo otrokove samozavesti in njegove
motivacije za nadaljnje treniranje porta, je pomembno, da izkusi uspeh, zato bi
71
Erasmus+
se morali osredotoiti na aktivnosti (vsaj na zaetku), ki odgovarjajo njegovim

prednostim in zmonostim, in kjer ima najve monosti za uspeh.
2. Spodbujanje samostojnosti: sodelovanje pri portni vzgoji in portu je

prilonost za pomo otroku pri razvoju njegove samostojnosti. Ampak potrebno
je tudi zagotoviti spodbudno okolje za razvoj te neodvisnosti.
3. Spodbujanje otrokove odgovornosti za uenje: portna vzgoja in port je

odlien medij s pomojo katerega se lahko otroci nauijo razmiljati sami zase.
Pri predstavitvi nove spretnosti stopite korak nazaj in dovolite otroku raziskovati,
kako bi sam izpeljal aktivnost, preden mu ponudite pomo. Spodbujajte otroka,
da prosi za pomo, e jo potrebuje, in ponudite pomo ele, ko vas prosi zanjo.
Zapomnite si tudi, da so otroci svobodni pri svojih izbirah in odloitvah, npr. pri
katerih igrah sodelujejo, ali kdaj se elijo ustaviti in poivati, kljub temu pa mora
trener oziroma vodja igre imeti nadzor, kadar gre za vpraanje zdravja in varnosti
pri otrocih.
4. Pustite dovolj asa bodite potrpeljivi! Nekateri otroci morda potrebujejo

ve asa za razumevanje navodil, zato jih boste mogoe morali vekrat ponoviti.
Poskrbite, da bodo drugi otroci v skupini prav tako potrpeljivi in razumevajoi
glede potreb drugih otrok. Pred uro portne vzgoje ali igre morate tudi zagotoviti
dovolj svojega asa, npr. za nartovanje ure.
5. Zavedajte se posebnih teav vsakega otroka: vedeti morate za vsakrne

zdravstvene teave, ki so povezane s katerim izmed otrok, npr. epilepsija, teave
s srcem, itd. Prav tako poskrbite, da se seznanite z otrokovimi prednostmi, kaj
ima rad, esa ne mara pri portu in portnih igrah e posebej pri intelektualno
manj zmonih otrocih in otrocih z vedenjskimi motnjami (glejte spodaj pod
nasveti za specifine okvare).
6. Natanno opazujte: to vam bo pomagalo pri analizi otrokovega odziva na

doloeno nalogo in pri prilagoditvi naloge. Na primer, opazujte, kako otrok
zadane pri koarki, to vam bo omogoilo, da spremenite oz. prilagodite nalogo v
prihodnosti, kot npr. zmanjanje razdalje, viine obroa, vrste oge. Opazovanje
od blizu je tudi kljunega pomena za prepoznavanje kakrnihkoli tveganj oziroma
0
72
Erasmus+
nevarnosti med uno uro/igro in pa tudi za prepreitev nesre ali teav povezanih
z zdravjem.
2 Ocenjevanje:
1. Kakne porte in igre naj uporabim v skupini otrok, vkljuujo otroke s
posebnimi potrebami?
2. Ali obstajajo kakni porti oziroma dejavnosti, v katerih otroci nikakor
noejo sodelovati?
3. Kako sodelovanje pri portu in igri doprinese h koristi otroka?
2 Nasveti in praktini primeri

Praktini nasveti kako naj bi idealna vkljuujoa una ura/igra izgledala! Nasveti
so razdeljeni v smiselne sklope pred uno uro, na zaetku ure, med uno uro, in
na koncu une ure.
1. Dobra priprava
Razmislite pred uno uro katere aktivnosti (ogrevanje, igre, port, itd.) boste
izvajali? Kakno opremo potrebujete za to? Zelo hitro lahko kaj pozabite!
Ali ste razmislili o prilagoditvah, ki jih boste morda morali uvesti (posebna
oprema, prilagoditev pravil, medsebojna podpora, ipd.) med igro?
Koliko otrok priakujete pri uni uri?
Ali so objekti primerni? Ali je portno igrie dostopno, ali so toalete prilagojene
in dostopne na najlaji moen nain?
2. Dober zaetek
Ko otroci prispejo k uni uri, je dobro, e je njihov vodja e tam, da jih pozdravi in
da imajo nekaj asa za neformalni pogovor preden prinejo z uno uro. To lahko
pomaga razvijati zaupanje in jih spodbuja k nadaljnjemu obiskovanju unih ur.
73
Erasmus+
3. Dobra izvedba iger/aktivnosti

Poskrbite, da so vaa navodila jasna otroci imajo radi jasne smernice, kaj
morajo poeti. Poutili se bodo zmedeno in morda v nevarnosti, e ne bodo dobili
dovolj napotkov od njihove vodje. Kot smo e prej omenili, se zavedajte teav pri
komunikaciji z otroki s posebnimi potrebami.
Poraba asa otroci naj bodo zaposleni. Nekateri otroci imajo kratek razpon
koncentracije, npr. otroci z unimi teavami in drugi, ki se jih zlahka zmoti. e ste
poasni pri organizaciji in izvedbi razlinih dejavnosti pri uni uri, se lahko otroci
zanejo dolgoasiti, kar se potem odraa pri njihovem (ne) zadovoljstvu in
morebitnih nevarnostih, saj najdejo druge naine zabave izven vaega nadzora.
Bodite prilagodljivi in odzivni ko stvari ne gredo po nartu, imejte alternativni

nart in ga uporabite! Razmislite o zaporedju iger in o porabi energije otrok e
imate energijsko visoko ali zelo dinamino aktivnost, mora le-tej slediti poitek
ali pa poasneja igra. Poskuajte igre razporediti tako, da boste konali z nizko
energijsko igro, in da boste ves as spodbujali lepo obnaanje med otroci. Pazite
na kakrnekoli vedenjske teave kot so pretepanje, ustrahovanje, pretirana
vznemirjenost, zbadanje, neuporaba portne opreme, itd. in uporabite ustrezen
disciplinski ukrep. Poskrbite, da so vse igre in dejavnosti primerne otrokovi
starosti, spolu in zmonosti.
4. Dobro sodelovanje vseh

Poskrbite, da vsi otroci aktivno sodelujejo glede na njihove zmonosti. To
sodelovanje mora biti na podlagi vae vzpodbude in ne prisile. Bodite pozorni in
opazujte ali je kateri od otrok izkljuen. e se zdi, da je otrok izkljuen, poiite
razloge zakaj je temu tako in se potrudite, da jih odpravite.
5. Dober zakljuek
Uro konajte z umirjeno aktivnostjo ali igro, ali pa morda zakljunim obredom
(pesem, mahanje z zastavo, itd.), da gradite solidarnost in prijateljstvo med
otroki in jih spodbudite k ponovnemu prihodu. Konec ure je primeren as, da
vpraate otroke po njihovem odzivu glede ure, da lahko do prihodnji pripravite
izboljave.
0
74
Erasmus+
6. Dobra zabava
Najpomembneje je, da je igra/una ura zabavna in nagrajujoa za otroke. e
bodo otroci doiveli izkunjo kot uitek in zabavo, bodo s sodelovanjem pri
portu in igri pridobili samo koristi (zdravstveno, drubeno, psihino).
2.1 Ime z ogo

Stojijo v krogu: prvi dri v rokah majhno ogo (npr. nogometno) in govori Jaz
sem *ime* in jaz dajem ogo *ime nekoga drugega v krogu* in poda/vre ogo
tej osebi. Naslednja oseba naredi enako in tako naprej.
2.2 Energijski dvig

Stojijo v krogu. Vodja vpraa tiste, ki so dan zaeli z uitkom in veseljem ter veliko
energije, da dvignejo roke. In nato dajo roke dol. Vodja nato nagovori tiste, ki so
dan zaeli brez veliko energije, da dvignejo roke. Vodja nato ree, da lahko tisti, ki
so dan zaeli z energijo delijo svojo energijo s tistimi, ki je nimajo. Tako gredo tisti
z veliko energije do tistih, ki so brez nje (obiajno tisti z energijo tevilno
prekaajo druge z okoli 3 na 1) in jih skupaj dvignejo visoko v zrak, da jim dajo to
energijo.
2.3 oganje z odejo

Ta igra je podobna odbojki, ampak z vejim sodelovanjem med igralci in manj
potrebne mobilnosti. Lahko se izvaja samo kot zabavna dejavnost ali pa se lahko
naredi kot tekmovalna aktivnost. Materiali: odeje, rjuhe ali velike brisae,
odbojkarska mrea, vrvi ali krede (za oznaitev obmoja).
Kako igrati: Razdelite otroke v ekipe, najbolje je po 4 v ekipi. e je le nekaj otrok,

lahko igrajo v parih. Vsaki ekipi dajte odejo ali rjuho. Vsak otrok dri po en rob
odeje. Veliko brisao uporabimo, e otroci igrajo v parih. Vsaka ekipa zane igrati
z ogo. S skupnim trudom zaluajo ogo v zrak in jo ujamejo z odejo. Imejte
tekmovanje, kdo lahko vije zalua in ulovi ogo. Vsaka skupina se nato dobi
skupaj z drugo skupino. Z uporabo ene oge, sodelujejo pri podajanju in lovljenju
oge med ekipami. Na koncu uporabimo oviro (na primer mreo, vrv ali pa le rto
75
Erasmus+
na tleh) in osnovno igrie in ekipe igrajo tekmovalno igro. Ekipe podajajo ogo
ez oviro in zadenejo, e njihov nasprotnik ne ulovi oge ali pa jo vre izven
igria. (Igra prilagojena po TOP Supportability, 2012)
2.4 Roke in noge

To je zabavna, energijsko nezahtevna aktivnost, brez zmagovalcev in
poraencev, ki preizkua tako otrokovo ustvarjalnost kot tudi njegove
gimnastine spretnosti! Primerna je kot umiritvena igra.
Material: Pialka
Kako igrati: Otroke razdelite v skupine po tri. Cilj igre je, da se otroci sami
razdelijo v poloaj, ki ga naroi vodja. Vodja poda navodila, koliko nog in rok se
mora dotikati tal. Zane z lajimi navodili, npr. est nog in nobena roka (otroci
stojijo normalno). Postopoma oteujte, npr. tiri noge in dve roki, ali tri noge in
pet rok. Otroci morajo na ustvarjalen nain najti njihovo postavitev, npr. z
noenjem drug drugega, s poivanjem nog na hrbtih drugih otrok, itd. Manje kot
je tevilo nog, teja je postavitev! Otrokom dajte doloeno koliino asa, da se
postavijo v vsak poloaj.
0
76
Erasmus+
3 Medkulturnost uvod
KAJ POMENI BESEDA
KULTURA?
Beseda kultura se uporablja
na ve razlinih nainov, na
primer, popularna kultura,
mnoina kultura, urbana
kultura, feministina kultura,
kulturna manjina, kultura
podjetja, in nenazadnje kultura
mladih. Kultura so znailnosti
in znanje doloene skupine ljudi, ki so opredeljeni vse od jezika, vere, kuhinje,
drubenih navad, glasbe in umetnosti.
port, ki je eden od najstarejih nainov komuniciranja med kulturami, je prav

tako prispeval k izboljanju mednarodnega razumevanja, in lahko deluje kot
dragoceno sredstvo za uporabo pri mednarodnih sistemih. Bolj natanno, port
omogoa izmenjavo med narodi, prav tako kot tudi med posamezniki, in tako
prispeva k izboljanju mednarodnih odnosov. Celo med vojnimi asi so se
portniki iz drav z nasprotujoimi svetovnimi nazori sreevali, ter na ta nain
omogoali izboljanje odnosov
med njihovimi narodi.
port ima mo spremenjati svet. Ima
Jezik porta je lahko skupen
mo navdihovanja. Ima mo zdruiti ljudi
vsem kulturam in daje vidik, ki
na nain, ki ga zmore le malo kaj drugega.
nam omogoa, da razumemo
Mladim govori z jezikom, ki ga razumejo.
namere in motive drugih.
~
Medtem ko morda nismo
Nelson Mandela sposobni razumeti vsakega
govoreega jezika, ki obstaja
med narodi, pa lahko uporabimo jezike, ki jih lahko razume vsak, saj razkrivajo
notranje znailnosti kulture. Te znailnosti se lahko pokaejo le preko skupnih
kulturnih izkuenj in port lahko pomeni pot za medkulturno komunikacijo.
77
Erasmus+
Globalni jezik porta dovoljuje ljudem iz razlinih kultur, da sodelujejo na nain, s

katerim je teko prezreti kulturo drugega. Jezik porta je kot Hallov tihi jezik, saj
razriva notranje znailnosti kulture. Univerzalna definicija igre je manj
pomembna kot specifina uporaba jezika porta, ki mu daje smisel. Poleg tega
skupni jezik porta omogoa izkljuenim dostopno toko za razumevanje druge
lokalne kulture, saj doloa nain, kako postaviti lokalna pravila v prakso na nain,
da jih nova oseba lahko razume.
Interakcije skozi port zdruijo dva naroda, katera nista mogla najti skupnega
naina za komunikacijo. eprav je na splono oblika iger univerzalna, lahko
drube spremenijo strukturo in/ali vrednost pri prevzemanju iger iz drugih kultur.
tevilne igre so le skozi spremembe z namenom, da bi ustrezale prilagojeni
kulturni tradiciji. Tako so igre obenem izdelki kulture in sredstva za prenaanje
10
kulture ter oblika kulturnega izraanja .
4 Medkulturnost
Leta 2008 je Svet ministrov Evrope izdal Belo knjigo o medkulturnem dialogu
Sveta ministrov Evrope, iveti skupaj v enakopravnosti in dostojanstvu. Na
Svetu Evrope je medkulturni dialog obravnavan kot sredstvo za spodbujanje
zavedanja, razumevanja, sprave in strpnosti, prav tako pa tudi prepreevanja
konfliktov in zagotavljanja integracije in kohezije drube. Bela knjiga vsebuje
razline usmeritve za spodbujanje medkulturnega dialoga, medsebojnega
spotovanja in razumevanja, ki temelji na temeljnih vrednotah organizacije.
Ministri so poudarili, da je pomembno zagotoviti ustrezno prepoznavnost Bele
knjige zato so pozvali Svet Evrope in njegove drave lanice, pa tudi druge
zainteresirane strani, da ustrezno sledijo priporoilom Bele knjige.
Medkulturnost je interakcija ljudi iz razlinih kulturnih okolij z ustrezno

verodostojno uporabo jezika na nain, ki dokazuje znanje in razumevanje kultur.
Je sposobnost doiveti kulturo druge osebe in biti odprtega duha, radoveden in
imeti zanimanje za to osebo in kulturo. Tisti, ki se uijo jezika, morajo biti
10
(Standeven 235)
0
78
Erasmus+
sposobni oceniti osebne obutke, misli, zaznave in reakcije, da bi lahko razumeli

druge kulture in prenesli te izkunje v svoje ivljenje in okolje.
Za uspeno komunikacijo se morajo tisti, ki se uijo jezika, vzpostaviti ustrezen

odnos s svojim obinstvom. Morali bi biti sposobni reagirati in se primerno
odzvati na svoje osebne obutke, stalia in zaznave, prav tako pa tudi na
obutke, stalia in zaznave ljudi iz drugih kultur.
Razmislek o izkunjah, ki jih delijo z drugimi iz razlinih kultur, pomaga uencem

analizirati in se uiti iz vsake izkunje. Medkulturne izkunje zagotavljajo najbolj
pomembne prilonosti za razvoj zmogljivosti v jeziku.
Medkulturna kompetenca je sposobnost za uspeno komunikacijo z ljudmi iz

drugih kultur. Ta sposobnost lahko obstaja e v mladih letih, ali pa se lahko
razvije in izbolja zahvaljujo volji in sposobnosti. Osnova za uspeno
medkulturno komunikacijo je ustvena kompetenca skupaj z medkulturno
11
obutljivostjo .
Kulture so lahko razline ne samo med celinami in narodi, temve tudi znotraj
istega podjetja ali celo druine: vsak lovek ima svojo zgodovino, svoje ivljenje in
tako tudi (v doloeni razsenosti) svojo kulturo (geografska, etnina, moralna,
etina, verska, politina, zgodovinska) oziroma kulturno pripadnost ali kulturno
identiteto.
Osnovne potrebe so obutljivost in zavest o sebi: razumevanje drugih obnaanj in

nainov razmiljanja, kot tudi sposobnost za izraanje lastnega miljenja na
pregleden nain z namenom biti razumljen in spotovan tako, da ostane
prilagodljiv, kjer je mogoe, in jasen, e kjer potrebno.
Je ravnovesje med tremi deli:
1. Znanje (o drugih kulturah, ljudeh, narodih, obnaanjih),

2. Soutje (razumevanje obutkov in potreb drugih ljudi),
3. Samozavest (vedeti kdo sem, moje prednosti in slabosti, ustvena
stabilnost).
11
(Holliday, Hyde, Kullman, 2004, pg. 73)
79
Erasmus+
Medkulturno uenje je proces, da bi postali bolj zavedni in bolj razumevajoi

glede svoje kulture in drugih kultur po svetu. Cilj medkulturnega uenja je
poveati medkulturno strpnost in razumevanje. To lahko vkljuuje ve oblik
medkulturno uenje ni le uenje angleine kot tujega jezika, ampak se odraa na
vseh podrojih izobraevanja in uenja.
Medkulturno uenje je podroje raziskav, tudij in uporabe znanj o razlinih

kulturah, njihovih razlikah in podobnostih. Po drugi strani pa vsebuje praktine
zahteve kot so uenje z namenom pogajanja z ljudmi iz drugih drav, iveti z
ljudmi iz razlinih kultur, iveti v drugi kulturi, predstavlja pa tudi monost miru
12
med razlinimi kulturami .
Trenutno je medkulturno izobraevanje tema, ki se ji namenja velik interes. To je

predvsem posledica poveanja kulturnih tudij in globalizacije. Kultura je postala
instrument za socialno razlago in komunikativno delovanje. Medkulturno uenje
je posebej pomembno v kontekstu uenja tujega jezika.
Glavni cilj medkulturnega uenja je razvoj medkulturne kompetence, kar pomeni

sposobnost primerno in uinkovito odreagirati in posredovati v razlinih kulturnih
kontekstih.
Pri medkulturni kompetenci se na splono zahtevajo tri komponente s strani

uenca: doloena usposobljenost, kulturno obutljivo znanje in motivirana
miselnost. Spretnosti, vrednote in stalia, ki predstavljajo medkulturne
kompetence vkljuujejo:
1. medkulturne odnose (kot so odprtost, radovednost, pripravljenost)
2. splono znanje (teoretinih vidikov, kako drubene
skupine/izdelki/prakse delujejo in znanje interakcije)
3. spretnosti interpretacije in posredovanja (dokumenta druge kulture do
svoje lastne kulture)
4. spretnosti raziskovanja in interakcije (kot so spretnost odkrivanja
informacij o drugi kulturi in sposobnost komunikacije v realnem asu
interakcije)
12
(Holliday, Hyde, Kullman, 2004)
0
80
Erasmus+
5. kritina kulturna zavest (da obstajajo razline kulture poleg lastne)

Pri medkulturnem zavedanju uenja jezikov se pogosto govori o tem, kot da bi to
bila peta spretnost - sposobnost, da se zavedajo kulturne relativnosti pri branju,
pisanju, posluanju in govorjenju. Lahko bi razpravljali o tem, kot zaetnem
poskusu razumevanja ali opredelitve neesa, kar se morda zdi konceptualno
teak pojem, ampak kot izpostavi Claire Kramsch ese na jezik gleda kot na
drubeno prakso, kultura postane jedro pouevanja jezikov. Kulturna zavest se
mora odraati kot jezikovno znanje Kultura pri pouevanju jezikov ni
nepomembna peta spretnost ali pristop pri uenju govora, posluanja, branja,
13
pisanja
Jezik sam po sebi je definiran s kulturo. Ne moremo biti usposobljeni za jezik, e

ne razumemo tudi kulture, ki ga je oblikovala in utemeljila. Ne moremo se uiti
drugega jezika, e nimamo zavedanja o tej kulturi in kako se ta kultura nanaa na
na prvi jezik/prvo kulturo. Ne gre samo zato, da je nujno imeti kulturno
zavedanje, ampak moramo imeti tudi medkulturno zavest.
Izhajajo iz tega, kar pravi Kramsch, medkulturna zavest ni samo spretnost,

ampak jo je treba razumeti kot zbirko spretnosti in stali ali kompetentnost.
Medkulturna komunikativna kompetenca je poizkus, kako dvigniti zavest
uencev glede njihove kulture in jim pri tem pomagati razloiti in razumeti druge
kulture. Ni samo telo znanja, ampak skupek praks, ki zahtevajo znanje, spretnosti
in stalia.
13
(Kramsch, 1993
81
Erasmus+
Katere so te naravnanosti in spretnosti, ki sestavljajo kompetence? Med njimi so:
omejevanje monosti
napanega razumevanja
uinkovito interpretiranje
sporoil
opazovanje, prepoznavanje in
priznavanje
sooanje ali toleriranje
nejasnosti
pomen pogajanja
5 Metode za uporabo
V tem poglavju bodo trenerji spoznali nekatere metode, ki se e izvajajo v
projektu TANDEM NOW, ki je financiran s strani Evropske komisije. Temelji na
transnacionalnem mentorstvu projekta TANDEM, ki je bil izveden z Verein
Multikulturell in partnerskih institucij iz Romunije, Nemije, Velike Britanije,
Slovenije in Slovake leta 2007. Glavni cilj projekta Tandem Now je podpreti
mlade migrante, ki pripadajo neprivilegiranim skupinam, na njihovi poklicni in
izobraevalni poti, jim dovoliti razvijati odnose z drugimi odraslimi iz istega
kulturne okolja, ki delujejo kot mentorji v skladu z njihovim znanjem in
izkunjami. Eden od razvitih modulov v projektu je bil na temo medkulturne
obutljivosti. Sledee vaje vam bodo pomagale, da boste lahko zaeli
medkulturni uni proces z uenci, za katere se predvideva, da so v etnocentrini
fazi. Vaje so koristne za razmislek o lastni kulturni identiteti.
Vaja 1 Moja kultura
Kratek opis To je zelo dobra vaja, da dobimo vpogled v temo, ki se

ukvarja z lastno kulturo, e pred samim prietkom
une enote. Od udeleencev se priakuje, da na
0
82
Erasmus+
seminar prinesejo predmet ali fotografijo, ki odraa

njihovo kulturo (ali pa del njihove kulture).
Uni cilji Ogrevanje za temo kulture

Razmislek o lastnih mnenjih glede razlinih vidikov
kulture
Spoznavanje razlinih mnenj in monosti za
ukrepanje
Velikost skupine 6 do 20
asovni okvir Cca. 30 minut, odvisno od velikosti skupine. Za to naj

bi bilo dovoljeno 5 do 10 minut na osebo.
Material Predmeti/fotografije, ki jih udeleenci prinesejo sabo
Zahteve sobe Normalno
Potek vaje Vsakdo predstavi svoj predmet (fotografija/predmet)

skupini kot celoti in ga razloi. Vpraanja so
dovoljena.
Vrednotenje Ali je bilo teko izbrati predmet/fotografijo? Kaj se mi

je zdelo e posebej zanimivo? Kaj me je presenetilo?
83
Erasmus+
Vaja 2 Molekula osebnosti
Kratek opis Ta vaja je zelo dobra v smislu zavedanja lastne

kulturne raznolikosti ali identitete.
Uni cilji Udeleenci se sprijaznijo z lastno kulturno

raznolikostjo, zanejo se zavedati raznolikosti v
skupini in v drubi.
Velikost skupine 10 do 20
asovni okvir 50 minut
Material Uni list Modul osebnosti
Zahteva sobe Normalno
Potek vaje Razdeli se uni list Modul osebnosti. Prvi korak:

Individualno delo. Udeleenci zapiejo svoje ime v
krog na sredini in imena petih skupin, s katerimi se
poistovetijo, v zunanje kroge. Korak 2: Vaja za
skupino. Udeleenci izberejo skupino, s katero se
lahko najbolje poistovetijo, in si s svojimi partnerji v
skupini izmenjajo zamisli glede sledeih tem:
Govorite o asu, ko ste bili zelo ponosni, da
ste lan te skupine.
Govorite o bolei izkunji, ki se je zgodila v
okviru pripadnosti tej skupini.
Vrednotenje Ali je bilo teko poiskati, katerim razlinim

skupinam pripadate? Kaj vas je presenetilo? Kaj ste
se nauili o sebi?
0
84
Erasmus+
Uni list Modul osebnosti
85
Erasmus+
6 Reevanje konflikta
port je poln konfliktov! Tako na igriu, kot tudi izven njega, ima iskanje
uspenega in uinkovitega sooanja s konflikti za sabo e dolgo zgodovino.
Konflikti znotraj ekipe imajo lahko velik vpliv na ekipno dinamiko in povezanost.
Kot trenerju lahko uenje, kako se spopadati s temi konflikti, postane pomemben
del vaega vsakodnevnega dela. Na alost se pogosto sooamo s konflikti na
neproduktiven nain, kot so izogibanje (To ni velik problem, zakaj skrbeti?),
silovitost (Zmagal bom v tem prepiru, ne glede na vse) ali prilagoditev (Vse
bom dal, samo da se ta konflikt kona).
Eden od nainov, kako lahko pomagate ublaiti konflikt v ekipi je ta, da se nauite
uinkovitih strategij mediacije. Kot trener ste v poloaju, da pokaete pozitivno
obvladovanje konfliktov z nainom komunikacije s portniki, stari, sodniki in
mediji. Pri tem veljajo tiri naela, katera imejte v mislih, ko poizkuate reiti
14
konflikt :
1. Aktivno posluanje: Prikaz pripravljenosti za posluanje lahko pomaga

ublaiti konflikt.
Spodbujajte govornika s postavljanjem vpraanj in kazanjem
interesa.
Pritrdite govorniku. e vedno lahko pokaete zanimanje za
osebo, ne da bi se nujno strinjali z njegovim staliem.
Ponovite sporoilo govornika s parafraziranjem glavnih tok.
Osredite konflikt tako, da skuate najti kljune toke
njegovega sporoila.
2. Neverbalna komunikacija: poveene rame, vrtenje z omi ali stisnjena
eljust veliko povedo pri sami komunikaciji, ne da bi sploh spregovorili.
Pravzaprav je 70% nae komunikacije po naravi neverbalne. Bodite
odprti in dosledni pri svoji govorici telesa, saj vam bo to pomagalo
zmanjati ustvenost pri komunikaciji.
14
http://www.appliedsportpsych.org/resources/resources-for-coaches/coaching-through-
conflict-effective-communication-strategies/
0
86
Erasmus+
3. Uporaba Jaz trditev: to je osredotoeno na preprianje, da e

govornik prevzame odgovornost za svoje izjave, bodo drugi
najverjetneje enostavno odreagirali tako, da se bodo postavili v
obrambo. e primerjamo naslednji trditvi; prva postavi prejemnika
takega sporoila v obrambo zaradi krivde in obtobe same narave izjave,
druga pa govori o osebnem odnosu govornika.
Kadar ne pride pravoasno, s tem kodi ekipi,.
Razoaran sem, kadar ne pride pravoasno.
4. Izogibanje obiajnim komunikacijskim oviram. Kadar se sooamo s
konflikti, se je enostavno ujeti v tevilne pasti. Nekatere obiajne ovire,
ki se pojavijo na poti uspene mediacije, so:
Nasvet Torej, povedal ti bom, kaj jaz naredim
Diagnosticiranje Tvoj problem je ta, da
Podcenjevanje Glavo pokonci, saj bo
Pridiganje Kolikokrat ti moram e povedati
Gronje To je bilo zadnji, jaz bom
Pridiganje Moral bi znati bolje kot to
Poleg zgoraj natetih komunikacijskih strategij, so tukaj e tevilni da-ji in ne-
ji, ki so vkljueni v spopadanje s konflikti:
Da
1. Izrazite vrednost vaega odnosa z osebo.

2. Pojdite poasi s tem, o emer se elite pogovoriti.
3. Skuajte razumeti poloaj nasprotne osebe.
4. Posluajte, kaj vam nasprotna oseba eli povedati.
5. Sooite se s situacijo, ne z osebo.
Ne
1. Razpravljajte o reitvi; osredotoite se na problem.

2. Prenehajte komunicirati.
3. Uporabljajte aljivk ali sarkazma.
4. Zanesite se na nebesedne namige pri komunikaciji, bodite direktni in
zgovorni.
5. Pogovarjajte se o problemu z drugimi, ki niso vpleteni v konflikt.
87
Erasmus+
Ne glede na to, ali gre za konflikt glede asa igranja, osebnostnih spopadov ali
negativnih ustev pri porazu, lahko konflikt mono unii ekipnega duha. Kot
trener imate odgovornost, da prepoznate, uredite in ublaite konflikt. Z
razumevanjem uinkovitih komunikacijskih strategij lahko bolje upravljate
konflikte znotraj vae ekipe.
7 Praktini primeri pri portu

Internet vsebuje iroko paleto informacijskih virov o vajah za reevanje
konfliktov, vendar so vaje, ki so spodaj navedene, bolj osredotoene na port.
Namen prispevka je, da se trenerji seznanijo z vzroki konfliktov v portnih
15
situacijah in kako se lahko nauijo reevati konflikte .
Med portnimi urami je neizogibno, da bo prilo do konfliktov ali prepirov med

soigralci, nasprotniki ali trenerji. Obstaja ve razlogov, zakaj lahko pride do tega.
Igralec ima lahko slab dan zaradi neesa, kar se mu je zgodilo doma ali v oli.
Lahko, da se nekaj zgodilo med samo aktivnostjo, kar je spodbudilo konflikt. Na
primer, e posameznik ne dobi dovolj asa za igro ali pa je dodeljen na poloaj, ki
ga ne mara, se vse to lahko odraa v konfliktu med igralcem in trenerjem. Prav
tako lahko do prepirov vodi fizini kontakt med igralci, ki gredo na ogo in pa
tudi grdo govorjenje med njimi. Kakne bi lahko bile e druge okoliine, ki bi
morda lahko povzroile slabo obnaanje med igralci? Ne glede na razloge, zakaj
se igralec spopada s konfliktom, obstajajo nekatera naela in postopki, ki jih je
treba upotevati kot trener z namenom, da se jim izognemo ali pa, da jih reimo.
7.1 Strategije za prepreevanje in reevanje konflikta:

Prepreevanje konflikta: To pomeni, da razvijete praktine trenane primere, ki
opozarjajo igralce na situacije, ki se lahko pojavijo in ki vodijo do konfliktov ter
zagotovite alternativo za njih. Pravzaprav je to usposabljanje za inokulacijo
tehnik, ki bi lahko bile koristne za pomo igralcem pri razumevanju, kako lahko
odreagirajo v konfliktni situaciji z drugimi ter najbolj uinkoviti naini, kako se jim
izogniti. Na primer, staknite glave skupaj z vao ekipo in razpravljajte o situacijah
15
http://www.science.smith.edu/exer_sci/pcsavethis/documents/Conflict.pdf
0
88
Erasmus+
kot so: iti po izgubljeno ogo in pri tem triti z nasprotnim igralcem, ki te
preklinja, ker si udaril v njega ali e vam trener dodeli mesto v igri z igralcem, s
katerim ne elite igrati; to so lahko teme za razpravo. Nain, kako se izogniti
neproduktivnim reakcijam je ta, da od igralcev zahtevate, da sami podajo
odgovore na to, kako se lahko odzovejo v takih situacijah in izberejo najboljo
alternativo. Druga strategija za prepreevanje in reevanje konflikta bi bila
razprava o konceptu portnega ustvovanja pred pripravo na vadbo/igro skupine.
Tukaj lahko prosite igralce, da se pogovorijo o tem, kaj bi storili, e bi trili skupaj
z nasprotnikom in ga nenamerno podrli na tla. Dobro vpraanje je lahko tudi to,
zakaj se dobri portniki rokujejo po koncu tekme? Namen tega, da se igralci
odzovejo na takna vpraanja, je da jim pomaga, da vidijo svoje nasprotnike kot
igralce kot so oni sami, ne pa kot sovranike z zlobnim namenom. Kot trener bi
morali enako ceniti tako dobro portno obnaanje kot dobro igro. Razumeti
druge, njihova ustva in vedenje imenujemo empatija.
Reevanje konflikta: Medtem ko upamo, da bomo lahko nauili svoje igralce,

kako lahko sami ravnajo z uporabo prednostnih strategij za prepreevanje
konflikta, je neizogibno, da se bodo pojavile situacije, ki bodo za posledico imele
konflikt med igralci. Ko se to zgodi, priporoamo uporabo postopka v tirih
korakih, ki ga ponazarja kratica LPAR.
1. Prva stvar, ki jo je potrebno narediti je Loiti igralce, ki so se znali v

konfliktu. Mogoe boste to lahko dosegli samo z verbalnimi navodili
igralcem, da gredo vsak na svojo stran telovadnice ali igria (skupaj s
pomoniki), ali pa jih boste morali fizino loiti. e je konflikt verbalni,
uporabiti svoj glas in naroite igralcem, da prenehajo (stop). e
potrebujete pomo, pokliite Rdeo majico, ki vam bo pomagala pridobiti
nadzor nad situacijo. Ko bodo igralci loeni in skupaj s trenerjem ali Rdeo
majico, bo drugi trener ponovno zael igro, medtem ko bodo trenerji, ki se
ukvarjajo z reevanjem konflikta preli na korak C.
2. P predstavlja pomiritev igralcev, ki so v konfliktu. e ste jih nauili, kako
uporabiti globoko dihanje (Una ura 5) za ponovno zbranost, je to dobra
prilonost, da jim dovolite nekaj vdihov. tetje do 10 je tudi dober nain, da
tekmovalci dobijo nadzor nad samim sabo.
89
Erasmus+
3. A pomeni aktivno posluanje, kaj ima igralec povedati o tem, kar se je

zgodilo. Pripraviti jih do tega, da to naredijo z mirnim glasom, je prav tako
dobra strategija, ki jim omogoa, da se znebijo jeze. Pomembno je, da ste
pozorni na to, kaj imajo za povedati, vendar pa ne smete upotevati igraleve
strani spopada, saj boste v konni fazi morali spet zdruiti oba igralca.
Ampak naj igralec pove, kaj uti. Morda mu boste morali pomagati tako, da
boste zaeli razpravo z: Oitno je, da si razburjen, tudi jaz se vasih tako
poutim pri portu elim ti pomagati reiti problem povej mi kaj se je
zgodilo in kako se pouti Lahko jih tudi vpraate, e razumejo obutke
drugega otroka prosite jih, da raje povedo, kot pa da samo prikimajo ali
odkimajo z glavo.
4. R vkljuuje ponovno zdruenje igralcev in jih pripraviti do reitve
problema z namenom, da lahko nadaljujejo. Na tej toki je pomembno
priznati, da cilj tukaj ni doloiti, kateri igralec je kriv, ampak da oba igralca
razumeta, da konflikt ni reil niesar. Kakorkoli, konec koncev je trener
zaradi konflikta prekinil igro in jih odstranil iz igre. Cilj je, da igralci predlagajo
naine za napredovanje in se vrnejo v igro, da pomagajo svojim ekipam. Prav
tako jih je vredno vpraati, kaj bi storili, e bi v prihodnosti prilo do podobne
situacije. Prosite jih, da so natanni, kako bi reili takne konflikte v
prihodnosti (npr., e me nekdo ali, ga bom ignoriral.; e se spotaknem ob
nasprotnikovo nogo, to e ne pomeni, da me je poskual spotakniti., ipd.)
8 Ocenjevanje
1. Opiite 3 teme, ki bi jih lahko obravnavali v pogovorih z igralci (vadeimi)
in bi lahko pomagale prepreiti konflikt med igralci. Kaj pomeni beseda
empatija?
2. V ekipi imate otroka, ki je dober igralec koarke in zelo tekmovalen.
Sotekmovalcem vedno pravi: Jaz sem najbolji. Ne more me pokriti.
Zakaj bi eleli posredovati v taki situaciji in kaj bi lahko storili?
3. Dva otroka sta trila in takoj, ko sta se pobrala, sta priela z udarci.
Opiite, kaj bi kot trener naredili.
0
90
Erasmus+
9 Socialne veine
Socialne veine se nanaajo na tiste spretnosti, ki zadevajo komunikacijo in
16
interakcijo med ljudmi . Na ta nain pomagajo ljudem ustvarjati bolje odnose in
jasno ter spotljivo komunikacijo. Izraz socialne veine (spretnosti) opisuje
znanje in sposobnost uporabe razlinih drubenih obnaanj, ki so primerna glede
na medosebne razmere in ki v vsaki situaciji ustrezajo drugim. Za trenerje je
nujno, da uporabijo socialne veine, saj so nain za ustvarjanje in razvijanje
odnosov, zlasti z otroki.
e posebej lahko socialne veine pomagajo otrokom, pri njihovih interakcijah,

da se med seboj sprejemajo in posnemajo ustrezno vedenje. Mnogi psihologi
menijo, da je telesna vzgoja prilonost za drubeno sprejemanje med uenci,
medtem ko sodelujejo v igrah in skupnih aktivnostih. Dejansko je telesna vzgoja
pogosto predmet, kjer so interesi uencev bolj povezani s socializacijo kot pa
uenjem vsebine.
Med telesno aktivnostjo se pri komunikacijskem procesu, ki se vzpostavi med

trenerjem in otroci, lahko izvajajo razline naloge kot so dinamina skupina,
motivacija in organizacija igria, ki vse zelo dobro upravljajo dinamiko v skupini
in drubenimi odnosi med njimi. Obstaja veliko vsebin socialnih vein, ki so
vkljuene v gibalne igre:
1. Nagrajevanje samega sebe (krepitev samega sebe in pohvala samemu

sebi za pomo in prispevek k igri).
2. Prosite za pomo (recite potrebujem pomo, poiite pomo
prijateljev, ko ste v teavah ali potrebujete podporo).
3. Prosite za uslugo (nartovanje, kaj naj reem, prosim, hvala, e kdo
ravna neupravieno, mu to povejte).
4. Spraujte (Kaj vpraati?, Koga vpraati?, Kdaj vpraati?, poenostavite
pogovor, vpraanje-odgovor, vpraajte, e nekaj ne razumete).
16
https://www.reference.com/world-view/social-skills-3aa296df9530bfe8
91
Erasmus+
5. Sledite navodilom (posluajte, razmiljajte, spraujte e je potrebno, ko

vas nekdo zmoti medtem ko govorite, mu recite naj poaka dokler ne
konate in potem pove. Ko je teko, se poskusite ustaviti in razmisliti -
to je teko, vendar bom poskusil, poskusite, da se na nepredvidene
dogodke odzivate z lahkoto).
6. Zahtevajte pozornost (pojdite do osebe, da se vam opravii z besedo
oprosti ali al mi je).
7. Interpretirajte druge (pogled na obraz, telo, izrazite svoje mnenje).
8. Pridruite se skupini (pristopite k skupini, jih opazujte, vpraajte; ko jih
nekdo premaga, ali njihova ekipa pri igri ali tekmovanju premaga druge;
estitajte, ko ste konali).
9. Poakajte, da ste na vrsti (teko je poakati, ampak lahko; izbrati; najti
as, da ste tiho ali da ste zabavni; posluajte osebo, ki govori brez da bi
17
ga zmotili dokler ne kona) .
Socialne veine imajo zelo pomembno vlogo za otrokovo ustveno zdravje in
njegovo dobro poutje. Otroci se rodijo z naravnimi socialnimi kompetencami,
tako kot so rojeni z drugimi prirojenimi prednostmi in slabostmi kot so pozornost,
spomin, jezik in gibalne sposobnosti. Stari in ola igrajo pomembno vlogo za
uenje otrokovih socialnih vein v ivljenju otroka. ola ni samo kraj, kjer se
otroci uijo brati, pisati in raunati. Je tudi kraj, kjer se uijo, kako shajati z
drugimi ljudmi in razvijati socialne spretnosti. Stari lahko neposredno uijo
otroka socialnih vein tako, da so jim vzor, z igranjem vlog in zagotavljanjem
monosti za vajo novih spretnosti. Stari bi morali spodbujati in pohvaliti otroka
za uspeno uporabo novega znanja. Razvoj teh spretnosti se obiajno zane
razvijati e zgodaj v ivljenju in poteka skozi ve let.
Socialne veine lahko razdelimo v:
Pogovorne veine (pozdravi, vkljuitev v pogovor, verbalno

izmenjavanje, spretnosti posluanja, govorjenje o doloeni temi,
zavedanje o osebnem prostoru, konec pogovora).
17
http://pubs.sciepub.com/ajssm/2/6A/2/
0
92
Erasmus+
Spretnosti igranja (veine opazovanja, prikljuitev igri, deljenje,

izvajanje kompromisov, reevanje konfliktov, sooanje z ne, sooanje
z izgubljanjem, vzajemna igra, konec igre).
Razumevanje obutkov (branje obraznih reakcij, branje govorice telesa,
kvaliteta glasu intonacija, jakost, hitrost, zavedanje lastne govorice
telesa, velik ustveni besedni zaklad npr. ne samo vesel/alosten,
upravljanje jeze in spretnosti samoregulacije).
Sooanje s konfliktom (upravljanje jeze in spretnosti samoregulacije,
spretnosti komunikacije kot so sposobnost prositi za pomo,
sposobnost oditi stran od stresne situacije, biti odloen, a ne agresiven,
sooanje z ustrahovanjem).
Veine sklepanja prijateljstva (vedeti, kdo je prijatelj in biti sposoben
izbrati primerne prijatelje, loiti prave prijatelje od lanih, razviti
18
sposobnost deliti prijatelja, sooati se s pritiskom vrstnikov) .
Trenerji, ki so socialno usposobljeni, so usposobljeni za upravljanje odnosov in
imajo spretnost preprievanja. Za ustvarjanje trenerskih socialnih vein
poskusite spoznati svoje portnike tudi na naine, ki presegajo sam port. Bodite
zainteresirani za stvari, ki jih vai portniki ponejo v oli in v njihovem zasebnem
ivljenju. Spoznajte vse svoje portnike tako da organizirate druabna sreanja
pri vas doma, ali pa se skupaj odpravite na ekskurzijo v gore. Socializacija kot
prednostna naloga bo izboljala va odnos med vami in vaimi portniki, poveala
povezanost in spodbujala zadovoljstvo ekipe.
18
https://primarysite-prod-sorted.s3.amazonaws.com/linden-bridge-
school/UploadedDocument/b74efe3982bd4d2dacca1c673f383e5f/social-interaction.pdf
93
Erasmus+
10 Socialni razvoj
Zaradi demografske
raznolikosti in razlinih
pogledov v svetu, je vedno
veja potreba po razmiljanju,
kako tudi v portnih
organizacijah vkljuiti in
upravljati takne razlike.
Medtem ko gresta raznolikost
in vkljuenost skupaj z roko v
roki, pa organizacijske
strategije, ki prepoznavajo
raznolikost in si prizadevajo
spodbujati, ustvarjati in
ohranjati vkljuenost, pogosto
urejene z zakonodajo oziroma
poudarjane skozi politiko ali primere dobrih praks , lahko vplivajo na odnos
zaposlenih, skupinske procese in uinkovitost organizacij. Za uspeh organizacij,
skupin in ljudi morata biti prisotni tako raznolikost kot tudi vkljuenost, aktivno
priznavanje in sprejemanje razlinosti pa je pravica vseh.
Socialna interakcija je pomemben temelj kognitivnega razvoja. Vygotsky

verjame, da so mladi otroci radovedni in aktivno vkljueni v svoje lastno uenje in
v odkrivanje ter razvoj novih oblik razumevanja. Kot pravi Vygotsky, vsaka
funkcija otrokovega kulturnega razvoja se pojavi dvakrat: najprej na drubeni
ravni in pozneje na individualni ravni; najprej med ljudmi in nato znotraj
19
otroka. Ko otrok postane bolj kompetenten, oe omogoi otroku bolj
samostojno delo. Po mnenju Vygotsky-ga ta vrsta drubene interakcije spodbuja
kognitivni razvoj. Verjame, da so mlaji otroci sami od sebe bolj radovedno
vkljueni v uenje in odkrivanje novih stvari.
19
(Guoliang & Wu-Yuin, 2013)
0
94
Erasmus+
Da bi razumeli teoretske teorije Vygotskega o kognitivnem razvoju, je treba

razumeti dve glavni naeli njegovih del; Bolj razgledani drugi (More
Knowledgeable Others) in Obmoje proksimalnega razvoja (Zone of Proximal
Development).
Bolj razgledani drugi (MKO) pomeni, da imajo ljudje bolje razumevanje ali vijo
raven kot drugi. Razvoj kognicije se praviloma raje presega skupaj z drugimi kot
pa samim seboj kar pomeni, da bo razvoj najbolji, ko bodo otroci v drubi z bolj
usposobljenimi ljudmi, kot so recimo uitelji, stari in trenerji. Prav tako je ta
metoda povezana z opredelitvijo inteligence, ki jo je opisal Vygotsky. Kot oloa
20
Vygotsky, je inteligenca zmonost uenja iz pouevanja . Po njegovem mnenju
lahko vedenje, ki se ga otroci uijo iz drubene skupnosti, vpliva na njihovo
vedenje in razmiljanje. Bolj razgledani drugi je vsakdo, ki ima v smislu naloge,
postopka ali koncepta vijo stopnjo sposobnosti ali razumevanja kot pa uenec.
Obiajno pri tem mislimo na starejega odraslega, uitelja ali strokovnjaka. Na
primer, otrok se ui mnoenja tevil, ker uitelj dobro pouuje. Tradicionalno je
bolj razgledani drugi stareja oseba, vendar pa se lahko ta oznaka nanaa tudi
na nae prijatelje, mlaje ljudi in celo elektronske naprave kot so raunalniki in
mobilni telefoni. Na primer, drsanja ste se nauili zato, ker vas je vaa hi nauila
te spretnosti.
Obmoje proksimalnega razvoja (ZPD) je razlika med uencu poznanim in

nepoznanim. Razlika je med sposobnostjo uenca, da opravi doloeno nalogo
pod vodstvom svoje druge bolj razgledane osebe in med sposobnostjo uenca, da
samostojno opravlja to nalogo. V bistvu teorija pojasnjuje, da se uenje dogaja v
obmoju proksimalnega razvoja. Poznamo dve stopnji tega razvoja: trenutna
stopnja razvoja in potencialna stopnja razvoja. Trenutna stopnja razvoja
kae, kaj lahko otrok sam naredi, potencialna stopnja razvoja pa opisuje, kaj bi
otrok lahko bil sposoben naredi, e bi se z njim delalo ali, e bi mu pomagali drugi
ljudje (Lev Vygotsky Cognitive Development, 2013).
20
(Lev Vygotsky Cognitive Development, 2013)
95
Erasmus+
10.1 Vaja 1:
1. Ali ste e prej uporabljali teorijo socialnega razvoja pri uenju?
2. Podajte vae mnenje o treh glavnih temah teorije drubenega razvoja.
10.2 Vaja 2:
Napiite svoje pravilno ravnanje glede razlinih situacij:
Problem obnaanja Konkreten opis Vaa reakcija
Trish je agresivna Trish udari druge uence

med portno dejavnostjo
Carlos je mote Carlos daje nepotrebne in

neprimerne pripombe
Jan je hiperaktiven Jan zapusti dodeljeno

obmoje brez dovoljenja
Jan zakljui le del svoje

naloge
Jan govori neumnosti

namesto odgovorov
Ko se pojavijo nekatera teavna vedenja, lahko trenerji pripravijo nart

ocenjevanja, ki pomaga prepoznati ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti:
Ali se vedenje uenca bistveno razlikuje od drugih otrok?

Ali vedenje zmanjuje monost uspenega uenja za druge?
Ali vedenje predstavlja spretnostni ali uspenostni primanjkljaj namesto
kulturne razlike?
Je obnaanje resno, vztrajno, kronino ali gronja?
e se obnaanje nadaljuje, je verjetno, da bo prilo do kaknega
disciplinskega ukrepa?
Posebna lokacija vedenja (zunaj, znotraj ).
0
96
Erasmus+
Pogoji, ko se vedenje pojavi/ne pojavi (v majhnih skupinah, v asu

nestrukturiranega asa).
Dogodki ali pogoji, ki se obiajno pojavijo pred vedenjem.
Dogodki in pogoji, ki se obiajno pojavijo po vedenju.
Druga vedenja, ki so povezana s problemskim vedenjem (vrsta
negativnih medsebojnih odnosov).
11 Govorica telesa
Tehnika, ki bi lahko bila koristna za dobro igro pri portu, je zagotoviti, da je vaa
govorica telesa pozitivna pri tako pri pripravi igre/tekmovanja kot med njo.
Govorica telesa je lahko zelo povedna o odnosu in elji po igri, e preden se sploh
zane. Govorica telesa tvori pomembno in nepogreljivo vlogo v vsakem portu.
Tako kot pozitivna govorica telesa spodbuja igralevo moralo, tako negativna
govorica telesa daje signale nasprotniku in naredi igralca e bolj ranljivega za
napad in konno unienje. Poskrbite, da vai otroci resnino vedo, kaj je igra.
Pomembno je, da razumejo, da bodo v tevilnih igrah tako zmagovalci kot tudi
poraenci.
Spodaj opisane aktivnosti so lahko zabavne, po drugi strani pa lahko prispevajo k

izboljanju nebesedne komunikacije.
Gibalne igre: Skaimo naokrog kot jezno telo, preskakujmo kot veselo telo,
tiho sedimo kot mirno telo. To lahko pomaga povezati otroku notranji obutek
z zunanjim videzom in tudi razumeti, kako se obnaamo, ko nekaj utimo. V zvezi
z zapleteno problematiko upravljanja jeze: od otroka se ne more priakovati, da
bo vedel, kako se umiriti, e ne bo pred tem spoznal obutka pomiritve. Vedeti
mora, kako izgleda ta obutek, kako se uti in slii, preden zna prilagoditi svoje
vedenje.
Telo in jezik: Evropski projekt Hattrick (Vseivljenjski program uenja) ponuja

primere in aktivnosti za razvoj osebnih in socialnih vein, s posebnim
poudarkom na ekipnem sodelovanju. Obstaja tudi dejavnost imenovana telo in
jezik, katera kae pomembnost oblikovanja ustrezne komunikacijske strategije.
97
Erasmus+
0
98
Erasmus+
12 Vaje za trenerje
Poskusite organizirati portno dejavnost, ki otrokom pomaga vaditi dobre
socialne spretnosti med delom v majhnih ekipah ali skupinah.
Spodaj lahko najdete tabelo, ki jo lahko uporabite za opisovanje in organiziranje
aktivnosti. Opis temelji na predlogi, ki je bila oblikovana na podlagi dobre prakse
v okviru projekta Compass-prironik za izobraevanje mladih o lovekovih
21
pravicah .
22
ZNAILNOST OPIS
Naslov Naslov lahko vasih daje namig o sorodni temi,

lahko pa je zgolj zabaven/privlaen, da si ga ljudje
enostavno zapomnijo.
Opis vaje Opis vaje v maksimalno eno ali dveh kratkih

povedih z namenom, da dobimo kratko in jasno
idejo, kaj se bo dogajalo.
Tema Tema omenja vse teme na katere se navezujemo

pri tej vaji. Vasih je lahko samo ena, spet drugi
pa se sooamo s tevilnimi, ker so tesno povezane
in lahko imamo korist iz razlinih povezav.
Velikost skupine Velikost skupine vam daje tono tevilo

potrebovanih ljudi (idealno), vasih pa tudi
minimalno ali maksimalno velikost za vajo. Vedno
lahko razbijete skupino in vajo izvajate v dveh
podskupinah, e imate dva pomonika, ki lahko
vodita aktivnost loeno.
21
(Council of Europe, 2002)
22
https://www.salto-youth.net/downloads/toolbox_tool_download-file-
1079/MOVEandLEARN_Manual.pdf
99
Erasmus+
Starostni razred Starostni razred vam daje okvir, kako stari naj bi
bili udeleenci (idealno). V tem primeru delamo z
otroki. Ta kriterij je tudi povezan s sposobnostmi,
ki jih imajo udeleenci za izvedbo vaje, npr. igranje
doloenega porta, igranje iger vlog, abstraktno
miljenje, povezovanje.
as Referenca asa vam daje najbolj idealen asovni

okvir, ki ga boste potrebovali za dejavnost. Vsak
uitelj in trener ima svoj ritem in potek izvajanja
aktivnosti, poleg tega pa je as odvisen tudi od
ciljne skupine. Samo izkunje vam lahko dajo
tono oceno asa, ki ga boste potrebovali za
izvedbo vaje. Prvi poskus bi moral vkljuevati ve
nartovanja kot je omenjeno.
Materialne potrebe V polju za gradivo je razvidno, kaj tono je

potrebno za to vajo in kaj morate imeti pri roki,
tudi e tega morda ne boste potrebovali na koncu.
To vkljuuje portne in prostorske potrebe.
Navodila Navodila vam bodo povedala, kaj tono morate

narediti korak za korakom. Potek dejavnosti je
opisan iz vidika odgovornosti izvajalcev. Pravila,
navodila in obvestila udeleencem so potrebna, da
razumejo, kaj se bo zgodilo in da veste, kdaj in
kakne izroke je treba posredovati udeleencem.
Razpravljanje in Da bi zadostili potrebam skupine je nujno, da ste

ocenjevanje odprti, greste s tokom in vasih ostanete
osredotoeni, kjer je potrebno.
Vedno je koristno udeleencem pojasniti osnovna
pravila podajanja povratnih informacij.
0
100
Erasmus+
13 Ocenjevanje
1. Kako zadovoljni ste s to predstavitvijo? Oznaite s kricem.
Ni posebnega
Sprejemljivo
Dobro
Odlino
2. Kaj bi lahko bilo bolje?

3. Ali so bili materiali pripravljeni za to uro koristni za vas?
4. Najpomembneja stvar, ki ste se je nauili?
5. Ali lahko uporabim ta sredstva pri svojem vsakodnevnem delu?
101
Erasmus+
0
102
Erasmus+
NARTOVANJE GIBALNIH AKTIVNOSTI ZA

OTROKE IN MLADE S POUDARKOM NA
SODELOVANJU IN POVEZOVANJU
103
Erasmus+
0
104
Erasmus+
Avtor(ji), Zavod APGA, Slovenija

institucija(e):
Tema in Dejstvo je, da je port skozi zgodovino zdrueval ljudi,

utemeljitev narode in kulture in bil sredstvo preseganja socialnih,
modula kulturnih in nacionalnih mej. port ima velik potencial in
monosti za integracijo in socialno vkljuevanje razlinih ne
privilegiranih skupin.
Uni cilji: Razvijati znanje, sposobnosti in kompetence z uporabo

porta kot sredstva socialne integracije in izvajanje portne
vadbe za mlade, z upotevanjem njihovega razlinega
socialnega in kulturnega okolja iz katerega izhajajo.
Pridobljene Trener uitelj bo usposobljen:

kompetence
Demonstrirati znanje, sposobnosti in razumevanje nael
treninga, metodologije in njihove praktine uporabe za
posebne potrebe socialno neprivilegiranih otrok, ki izhajajo
iz razlinega socialnega in kulturnega okolja.
Voditi vadbo ali aktivnosti prilagojene potrebam in
razlinostim ciljnih skupin
Oceniti napredek udeleencev
Oblikovati, voditi in oceniti vadbene programe za uinkovito
reevanje problemov socialne neprivilegiranosti med
mladimi.
Une metode Osebno,

Individualno delo
Splet
Ocenjevanje Teoretini in praktini preizkus

Predstavitev in uporaba teoretinega in praktinega znanja v
praksi
105
Erasmus+
0
106
Erasmus+
1 Uvodna izhodia
V dananjem asu, ki ga oznaujejo velike globalne spremembe na vseh podrojih
ivljenja, kot so velike razlike med bogatimi in revnimi, vojne na razlinih koncih
sveta, razlini migracijski tokovi, revina ter socialna neprivilegiranost na eni in
razmah sodobne tehnologije na drugi strani, zaznamujejo edalje manja gibalna
dejavnost otrok in mladih, nezdrave oziroma nezadostne prehranjevalne navade
in specifini, vekrat rizini naini preivljanja prostega asa.
Raziskave kaejo, da ima gibalna/portna dejavnost tevilne pozitivne vplive na

razvoj loveka. Ti vplivi so najpomembneji ravno v obdobju odraanja.
Gibalna/portna dejavnost je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja

sposobnosti in lastnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in
odnosov med posamezniki. Z redno in kakovostno portno vadbo prispevamo k
skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega loveka, sprostitvi, nevtralizaciji
negativnih uinkov zaradi naina ivljenja in drugih nezdravih navad. S tem
otroke in mlade vzgajamo in uimo, kako bo v vseh (tudi tekih) obdobjih
ivljenja bogatil svoj as z razlinimi gibalnimi/portnimi vsebinami in na tak
nain poskrbeli za dobro poutje, zdravje, vitalnost in ivljenjski optimizem.
Cilj modula pouevanja gibalne/portne dejavnost je podati nekatera izhodia,

napotke in ideje, ki bodo v pomo trenerjem pri vkljuevanju socialno
neprivilegiranih otrok oziroma otrok beguncev in migrantov v razline vadbene
ali portne programe, saj port predstavlja sredstvo zdruevanja in povezovanja
razlinih ljudi, ne glede na spol, starost, rasno in versko pripadnost. Vsekakor pa
je potrebno spoznati in razumeti razline kulturne razlike med otroci in mladimi,
se pouiti o okolju iz katerega prihajajo in na ta nain preko porta in gibalne
aktivnosti olajati pot integracije otrok in mladih v okolje, v katerem so se znali.
Vsi otroci in mladi si elijo biti uspeni in skozi port najlaje izoblikujemo
vrednote, ki so pomembne za pozitivno samopodobo otroka in mladostnika, kar
posledino vodi tudi k bolj kvalitetnemu in uspenemu ivljenju. Vendar je
potrebna posebna pozornost trenerjev, da bodo izbrali tak nain dela, ki bo
uresnieval zastavljene cilje.
107
Erasmus+
2 Telesni in gibalni razvoj otrok

Otrokov razvoj poteka v doloenih stopnjah, ki so opredeljene tako s koliinskimi
kot kakovostnimi spremembami. Izjemno pomemben je predvsem otrokov
gibalni razvoj, ki je v ospredju predvsem v prvih letih otrokovega ivljenja
(Videmek, 1996). Tudi od sedmega leta dalje pa vse do konca adolescence ima
gibalni razvoj e vedno pomemben vpliv na otrokov in mladostnikov celostni
razvoj, saj s sistematino portno dejavnostjo uinkovito spreminjamo telesne
znailnosti in gibalne sposobnosti mladih.
Gibalna uinkovitost se odraa v razlini stopnji sposobnosti za opravljanje raznih

gibalnih nalog. Osnovne gibalne sposobnosti predstavljajo osnovo v vsakem
uenju razlinih gibalnih nalog; so bazine vrednosti celotnega prostora
lovekove motorike. Gibalne sposobnosti so tiste lovekove lastnosti, ki
povzroajo individualne razlike v gibalni uspenosti posameznikov So posledica
razlinih dednostnih dejavnikov, vplivov okolja oziroma izkuenj, zato so pri vsaki
osebi drugane. Poznamo 6 osnovnih motorinih sposobnosti: mo, hitrost,
gibljivost, ravnoteje, koordinacija, vzdrljivost in natannost.
Eden od osrednjih namenov portne dejavnosti je razvijanje gibalnih sposobnosti,

ki pripomorejo k uinkovitejemu in bolj nadzorovanemu gibanju. Hkrati ne
smemo prezreti dejstva, da je gibalni razvoj tesno povezan s kognitivnim in
ustveno-socialnim podrojem otrokovega razvoja.
Slikovni prikaz 3: Stopnje gibalnega razvoja (Gallahue, 1982, povzeto po
Tancigovi, 1987)
faze gibalnega razvoja stopnje gibalnega razvoja in okvirno starostno

obdobje
refleksna gibalna faza stopnja vkodiranja informacij (prenatalna faza in do

etrtega meseca starosti)
stopnja dekodiranja informacij (od etrtega meseca do

enega leta)
0
108
Erasmus+
rudimentarna gibalna stopnja inhibicije refleksov (rojstvo in do prvega leta)

faza
predkontrolna stopnja (od prvega do drugega leta)
temeljna gibalna faza zaetna stopnja (od drugega do tretjega leta)
osnovna stopnja (od etrtega do petega leta)
zrela stopnja (od estega do sedmega leta)
"portna" gibalna faza splona oz. prehodna stopnja (od sedmega do

desetega leta)
specifina stopnja (od enajstega do trinajstega leta)
specializirana stopnja (od tirinajstega leta dalje)
Prvi dve leti ivljenja je v ospredju buren in skokovit razvoj senzornih in motornih
funkcij. Za uspenost razvoja otroka v tem obdobju je treba zagotoviti veliko
koliino senzorne spodbude z monostjo gibalnega izraanja.
Po drugem letu poteka gibalni razvoj bolj ali manj kontinuirano s posameznimi
razvojnimi mejniki. Povsem drugae se odvija spoznavni razvoj, ki ima obasno
velike preskoke in prehode iz ene razvojne faze v drugo
Med estim in desetim letom ivljenja se telesna rast upoasni, intenzivneje

rastejo miice, stopnja razvitosti koordinacije gibanja pa predstavlja idealen as
za zaetek splone portne vadbe oziroma za intenzivno vadbo tehnino
zahtevnejih portov. V bistvu gre za uporabo temeljnih gibanj (tek, skoki,
manipulativne in stabilnostne dejavnosti) v nekoliko bolj kompleksni in specifini
obliki. Zaradi hitrega razvoja velikih moganov in predvsem procesa mielinizacije
korteksa je to as optimalnega uenja tistih gibalnih dejavnosti, ki zahtevajo
veliko nauenih gibalnih vzorcev (gimnastika, balet, smuanje, plavanje...) in ki jih
v sami ontogenezi lovekovega razvoja ne najdemo. Praktino gibalno znanje
otroci e nadgradijo s konceptualnim znanjem, ki ima dva razlina vidika:
poskuajo oceniti okoliine, v katerih lahko uporabijo e osvojene gibalne
programe, ki jih aktivirajo iz dolgoronega spomina, ali pa izbranemu
109
Erasmus+
nameravanemu gibu doloiti potrebne znailnosti V tem asu vadba portnih

vsebin, ki vplivajo na razline pojavne oblike koordinacije gibanja ter ravnoteje,
razvija tudi otrokove intelektualne sposobnosti. Zaradi razvojnih znailnosti
otrok naj bo zato program v tem obdobju vsebinsko im bolj raznolik, e
znane vsebine pa naj otroci vadijo v najrazlinejih pogojih.
Po desetem letu se zane za veino otrok izredno obutljivo razvojno obdobje, ki

ga oznauje ponovno aktivirana hitra telesna rast, predvsem okonin, ter
bioloko in spolno dozorevanje. Pospeen telesni razvoj in spremenjeno
hormonsko ravnovesje poruita ustaljene gibalne vzorce, kar lahko pripelje do
zaasnega zastoja ali celo nazadovanja v gibalnem razvoju. Za otroka na tej
razvojni stopnji je znailno konkretno logino miljenje. Otroci e pravilno
izpeljujejo logine sklepe, le da za to potrebujejo logine premise, ki se morajo
ujemati z realnim svetom. Pojav morajo videti v realni situaciji, zato je
pomembno, da pri uenju uporabljamo im ve prikazov (demonstracij) ali drugih
nainov ponazoritve. Kognitivni procesi otrok in mladih v zahtevnejih poloajih
pa so e vedno spoznavno egocentrini, kar lahko opazimo pri elementarnih in
portnih igrah, ki zahtevajo hitre in zapletene povezave pri uresnievanju zamisli,
npr. uporaba taktinih reitev v napadu, kjer posamezniki poskuajo izpeljati
akcije im bolj samostojno ne glede na soigralce.
Raziskave kaejo, da je velika koliina stimulacije v gibalnem smislu izjemnega

pomena v zgodnjem otrotvu. portna aktivnost otrok in mladih med 7. in 14.
letom spodbuja tudi razvoj novih sposobnosti za uenje.
3 Nartovanje vadbe
3.1 Izhodia nartovanja vadbe

Trener mora pri svojem delu slediti naslednjim izhodiem:
port oziroma gibalna dejavnost mora biti sredstvo celostnega razvoja

osebnosti otroka in mladostnika,
spotovati mora naelo enakih monosti za vse otroke in mladostnike
ter upotevati njihovo razlinost in druganost,
vadbo naj vodi tako, da bo vsak vadei uspeen in motiviran,
0
110
Erasmus+
igra kot vir sprostitve in sredstvo vzgoje naj vkljuuje v vsako vadbo,
pri svojem delu avtonomen, vendar strokovno odgovoren za ustrezno
izbiro vsebin, unih metod in oblik ter organizacijskih pristopov,
nartno mora spodbujati otroke k humanim medsebojnim odnosom in
portnemu obnaanju (fairplay) in se na koncu vadbe ali gibalne
dejavnosti po potrebi pogovoriti o konfliktnih situacijah, ki so nastale
med igro/vadbo/portom na nain, da situacijsko nakae tudi drugaen
izhod iz konfliktne situacije
posebno skrb mora nameniti nadarjenim za port in otrokom s
posebnimi potrebami,
povezuje portno dejavnost z drugimi ivljenjskimi situacijami,
nartno spremlja in vrednoti otrokov razvoj in doseke ter ga spodbuja k
redni portni dejavnosti,
pri delu uporablja razlino informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, e
ima za to monost.
Izhodia nartovanja vadbenega procesa se vedno nanaajo na trenerja; na
nain njegovega dela, na nain njegovega pouevanja in do njegovega odnosa do
vadeih. O odnosu vedno govorimo takrat, ko dejanja ene osebe vplivajo na
druge osebe. Trener mora pri delu s svojimi vadeimi izkazovati naslednje
znailnosti pozitivnega odnosa:
profesionalizem,
potrpeljivost in obutljivost,
tonost in zanesljivost,
entuziazem,
smisel za humor,
motivacijski pristop,
dostopnost,
samozavestnost,
ustrezne komunikacijske sposobnosti,
organiziranost,
zgled,
spotovanje enkratnosti posameznika,
vzpodbujanje uspenosti vsakega udeleenca vadbe.
111
Erasmus+
3.1.1 Zakaj nartujemo
Pri delu z razlinimi s starostnimi skupinami v isti vadbeni enoti je nartovanje

vadbe e poseben izziv, e razumemo, da se otroci in mladi nahajajo v razlinih
obdobjih svojega gibalnega razvoja in s tem tudi kognitivnega razvoja.
Nartujemo zaradi:
Optimalnega doseganja ciljev (izognemo se improvizaciji),

Strokovne odgovornosti (odgovornost do vadeih),
Obutka strokovne kompetentnosti, gotovosti, varnosti in sproenosti,
Laje spremljave lastnega dela.
Nartovanje vadbe mora biti premiljeno, usmerjeno in racionalno.
Nartovanje tako zajema:
Analizo stanja: Najprej preverimo kakni so pogoji v katerih bomo izvajali

portno dejavnost. Ali bomo portno dejavnost izvajali v zaprtem prostoru ali
na prostem? Kakno opremo imamo na voljo v dvorani? Kakne pogoje nam
nudi zunanje igrie ali naravne danosti? Pri analizi stanja potem analiziramo
tudi, kakna je velikost, starost in spol skupine s katero bomo vadbo izvajali,
kakne so telesne znailnosti in gibalne sposobnosti posameznikov znotraj
skupine, kakno je njihovo portno predznanje in kakne so znailnosti
skupine kot celote.
Doloitev ciljev: Glede na predhodno analizo stanja, izberemo katerim

ciljem bomo sledili pri portni dejavnosti in nato te cilje konkretiziramo (npr.
ugotovili smo, da ima naa vadbena skupina slabo razvite nekatere gibalne
sposobnosti, kot so mo, koordinacija, gibljivost Na podlagi teh ugotovitev
si postavimo najprej sploen cilj izboljanje gibalnih sposobnosti, kot so
mo, koordinacija, gibljivost, in ga konkretiziramo na nain, da natanno
doloimo izbranega cilja dosei: poveati mo rok in ramenskega obroa).
Torej cilji se nanaajo na udeleenca vadbe kaj elimo z vadbo dosei, esa
se bo vadei nauil, kako se bo poutil, kakne navade bo pridobil. Ko
doloamo cilje je najlaje, da se drimo koncepta SMART:
0
112
Erasmus+
S pecific (jasni)
M easurable (merljivi)
A greeable (dogovorjeni)
R ealistic (uresniljivi)
T ime constrained (asovno doloeni)
Izbiro postopkov: glede na postavljen konkretni cilj izberemo kakno
metodo dela bomo uporabili, pri emer je potrebno upotevati zaporedje
metodinih postopkov uenja. Nadalje izberemo ustrezno metodo
pouevanja, ki doloa odnose in komunikacijo med vadbo, izberemo razline
organizacijske oblike dela, une oblike in obremenitev med vadbo. Na koncu
doloimo e izbiro pripomokov.
Preverjanje doseenih ciljev: strokovna kompetenca trenerja zahteva, da po

vsaki vadbeni dejavnosti preveri doseene cilje in obrazloi, zakaj ocenjuje,
da je postavljene cilje dosegel oziroma jih ni dosegel. V ta namen je
potrebno, da ima trener na vsako portno dejavnost (tudi za vsako vadbeno
enoto) v naprej pripravljen koncept dela s tono doloenimi cilji. Po vadbi
trener opravi samoanalizo in si jo zabelei.
Korigiranje nadaljnjega dela: samoanaliza preverjanja ciljev je osnova za

nadaljnje korigiranje dela.
3.1.2 Napotki Pri Nartovanju
Za laje nartovanje vadbenega procesa:
Izdelajte si natanen nart in ga sproti preverjajte,

Sproti si beleite pomanjkljivosti, dodatne ideje, zasledovanje ciljem,..
Posvetujte se s tistimi, ki imajo ve znanja in izkuenj,
Spremljajte strokovno literaturo,
Spremljajte odzive vadeih.
113
Erasmus+
4 Razline oblike in metode dela pri vadbi
4.1 Metode dela

Pri pouevanju naj trenerji uporabljajo razline metode dela. Izbira metod je
odvisna od: vsebine vadbe, razvojne stopnje otrok, razvitosti doloenih spretnosti
otrok, stopnje vadbenega procesa (posredovanje novih vsebin, utrjevanje,
preverjanje), informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), tevila vadeih in
asa, ki je na voljo, ter trenerjeve osebnosti.
Metode dela pri vadbi so:
razlaga,
prikaz, predstavitev
pogovor.
4.2 Oblike dela pri vadbi

Oblike dela pri vadbi so organizacijske sestavine trenerjevega ravnanja.
Predstavljajo socialne interakcije med vadbo (med vadeimi in trenerjem).
Loimo tri vrste oblik dela pri vadbi:
skupinsko,
frontalno,
individualno obliko.
Skupinsko obliko poznamo v dveh razliicah:
deljeno skupinsko delo: vsaka skupina ima svojo nalogo; naloge so

vsebinsko razline.
istovrstno skupinsko delo: naloge so vsebinsko enake, razlina je
obremenitev.
Vadee znotraj skupine razdelimo na:
homogene skupine (im bolj podobne) ali

heterogene skupine (razline).
Pod skupinsko obliko vadbe spada:
0
114
Erasmus+
Vadba po postajah (homogene ali heterogene skupine, vadee

razdelimo v ve skupin, v posamezni skupini je navadno 3 do 5 vadeih);
delo z dopolnilnimi nalogami (zahtevna organizacijska oblika, ki je v
praksi manj uveljavljena, a je zelo uinkovita, saj omogoa vejo
individualizacijo; uporabimo jo pri utrjevanju ali pri posredovanju novih
vsebin, na dopolnilne postaje pa usmerjamo vadee, ki ne zmorejo
izvesti temeljne naloge; z dopolnilnimi nalogami lahko pripomoremo k
razvoju doloenih gibalnih sposobnosti, pomembnih za izvedbo glavne
naloge, vadei lahko izvaja pripravljalne vaje ali predvaje ali pa glavno
nalogo izvaja v olajani obliki);
delo z dodatnimi nalogami (podobno je delu z dopolnilnimi nalogami, le
da na dodatne naloge usmerjamo tiste vadee, ki glavno nalogo
popolnoma obvladajo; na dodatnih postajah izvajajo vadei nalogo v
oteenih pogojih);
obhodna vadba (vadei so razdeljeni v manje skupine, ki pri vadbi
kroijo od naloge do naloge, ki so nanizane v doloenem loginem
zaporedju; osnovni namen je predvsem razvijanje gibalnih sposobnosti,
lahko pa tudi utrjevanje in spopolnjevanje znanj ob hkratni zaposlitvi
vseh vadeih).
Frontalno vadbo imenujemo tudi neposredno pouevanje. Trener usmerja vso
skupino, vsa navodila (razlaga, prikaz, popravljanje napak) so namenjena vsem
hkrati. Slaba stran frontalne vadbe je, da oteuje navezovanje socialnih stikov, je
pa racionalna, ko je treba vse z neim hitro seznaniti. Poznamo dve obliki
frontalne vadbe:
sklenjeno vadbo (npr. poligon, ki je izredno uinkovit pri mlajih

starostnih skupinah, ne omogoa pa izrazite individualizacije dela, z
vsebinami razvijamo predvsem gibalne sposobnosti in utrjujemo gibalna
znanja) in
nevezana vadba (vsak vadei si izbere svoj prostor, kjer vadi).
Individualno delo obiajno organiziramo znotraj skupinskega ali frontalnega
dela. Kot pomo lahko uporabimo razline vadbene kartone in merilnike srne
frekvence.
115
Erasmus+
5 Priprava na vadbeno uro
5.1 Kaj je vadbena ura

Vadbena ura je sploen izraz za eno vadbeno enoto ali trening. Dolina
vadbene enote je razlina. Pri delu s predolskimi otroci obiajno do 30 minut, na
treningu pa od ene do ve ur (npr. trening izbranega porta).
5.2 Kaj je priprava na vadbeno uro

Priprava na vadbeno uro je vsebinski zapis za posamezno vadbeno enoto/trening
in vsebuje naslednje elemente:
opredelitev ure,
cilje,
vsebine, s katerimi bomo uresnievali zastavljene cilje;
dejavnosti (naloge), ki vadee vodijo k zastavljenim ciljem;
nart izvedbe vadbe;
opredelitev organizacije;
opredelitev obremenitve vadeih;
opredelitev pripomokov in tehnologije.
5.3 Kaj vsebuje pisna priprava na vadbo

Pisna priprava naj vsebuje:
osnovni podatki o uri,

doloitev osnovnih znailnosti ure (temeljna vsebina in stopnja
vadbenega procesa, opredelitev ciljev, izbira metodinih enot, izbira
metod in oblik dela, pomagala, orodja in pripomoki)
pripravljalni, glavni in sklepni del,
analizo ure (uitelj jo opravi po konani uri).
0
116
Erasmus+
5.4 Zgradba vadbene ure

Vadbena ura je sestavljena iz treh delov:
Pripravljalnega: uvod, splono in specialno ogrevanje,

Glavnega: doloa ga stopnja vadbenega procesa (posredovanje novih
vsebin, utrjevanje in preverjanje ter vsebina: atletika, nogomet).
Priprava za glavni del je sestavljena iz snovne, metodine, organizacijske
in koliinske priprave),
Sklepnega: umiritev, analiza, napoved naslednje vadbene ure.
Pripravljalni del je najvekrat sestavljen iz treh delov:
Uvod: motivacija vadeih za delo, napoved vsebine vadbe,

Splono ogrevanje: obiajno tek ali tekalne igre,
Specialno ogrevanje: sklopi gimnastinih vaj ali specialno ogrevanje za
posamezno vadbeno enoto, npr. ogrevanje ogo kot priprava na vadbo z
ogo).
V glavnem delu trener lahko podaja nove, e neznane vsebine ali utrjuje e znane
ali preverja uinke dela. Pri sami pripravi na vadbeno uro pa natanno doloi e:
Vsebine, s katerimi uresniuje cilje,

Metodine postopke
Organizacijske oblike (skupinsko, individualno, frontalno delo),
organizacijo ure (postavitev orodja, uporabo unih pripomokov)
Obremenitev vadeih
Sklepni del ure vsebuje:
Umiritev, e je potrebna (pri intenzivneji uri).

Z analizo ure preveri, ali je uresniil cilje, kaj je bilo dobro in kaj slabo.
Analizira sam, lahko tudi skupaj z vadeimi.
Z napovedjo naslednje ure vadee spodbudi za nadaljnje delo.
Vadbena ura je lahko namenjena:
podajanju novih vsebin (kratica PNV)

utrjevanju (kratica UTR) ali
117
Erasmus+
preverjanju (PRE).
5.5 Podajanje novih vsebin:

ugotavljanje predznanja (e je potrebno trener ugotovi raven znanja,
npr. kakno je znanje tehnike osnovnih koarkarskih elementov; ali
stopnjo razvitosti sposobnosti, npr. v kolikem asu preteejo vadei
doloeno razdaljo; na ta nain ugotovi zaetno stanje);
pripravljalni del (e je potrebeno trener posreduje predvaje ali pripravlja
vadee na izvedbo posredovane vsebine; npr. vadei si krepijo mo rok
in ramenskega obroa za izvedbo stoje na rokah);
podajanje novih unih vsebin (trener podaja nove vsebine ali nadgrajuje
e podane, tako da jih vadei poglabljajo ali irijo ali jih izvajajo v novih
okoliinah);
5.5.1 Utrjevanje:
ponavljanje (v olajanih in obiajnih okoliinah; manje napake trener

odpravlja e med ponavljanjem);
odpravljanje napak (najprej poskua trener odpraviti veje oz. tiste, ki se
pojavljajo pri veini, nato bolj specifine; vedno analizira in odpravlja
vzroke, zaradi katerih posamezniki ne osvojijo doloenih znanj);
utrjevanje (vadei ponavljajo brez vejih napak v obiajnih in/ali oteenih
okoliinah do stopnje avtomatizacije);
5.5.2 Preverjanje:
preverjanje (ugotavljanje stopnje osvojenosti portnih znanj in stopnje

razvitosti gibalnih sposobnosti; na podlagi opazovanja in/ali merjenja);
tekmovanje (oblika preverjanja v specifinih okoliinah),
vrednotenje (analiziranje napredka v doseganju osebnih standardov),
ocenjevanje (doloitev ocene na podlagi doloenih meril objektivnih ali
subjektivnih).
0
118
Erasmus+
Pri vsaki vadbeni enoti moramo upotevati tudi naslednja vadbena naela
(training principles):
od znanega k neznanemu: pri vadbi novih prvin, tehnik in taktik je

potrebno izhajati iz tega, kar vadei e zna in znanje nadgraditi v novo
znanje
od lajega k tejemu: vadei najprej izkusi nove prvine, tehnike ali
taktike v olajanih okoliinah in ele kot jih osvoji nadaljuje z vadbo in
uenjem tejih prvin,
Naelo individualnosti pri vadbi,
Naelo zavestnega pristopa vadeega k vadbi,
Naelo sistematinosti pri nartovanju in izvajanju,
Naelo vsestanskosti delovanja na organizem vadeega,
Naelo redne vadbe,
Naelo ponavljanja,
Naelo postopnega poveevanja obremenitve.
5.6 Naloga za trenerje

Na podlagi zgornjih teoretinih informacij sestavite predlogo za pripravo na
vadbeno uro, ki bo vsebovala vse potrebne informacije o vadbeni uri.
6 Tematsko nartovanje
Tematska nartovanje je podrobneje izdelan nart za uenje posamezne teme
(porta), sploh e trener vodi neko rekreativno vadbo, znotraj katere skua
vadee seznaniti z razlinimi porti.
Primer 1: trener pripravi tematsko pripravo za atletiko. Atletiki nameni doloeno

tevilo ur (10 ur). Tematsko nartovanje vsebuje nato vsebinske priprave za teke,
skoke in mete.
Primer 2: trener pripravi tematsko pripravo za igre z ogo in temu nameni

doloeno tevilo ur (12 ur). Tematsko nartovanje vsebuje nato vsebinske
priprave za elementarne igre, rokomet, nogomet, koarko, odbojko.
119
Erasmus+
Primer 3: Trener pripravi tematsko pripravo za gimnastiko. Nameni ji 14 ur.

Tematska priprava vsebuje vsebinske priprave za akrobatiko, skoke z male
prone ponjave, preskoke in vaje na orodju.
6.1 Primer tematskega nartovanja gimnastinih vsebin
t. Praktine vsebine Teoretine vsebine Navodila - dejavnosti

ure trenerja in vadeih
1. Tekalna igra. Kakna je pravilna Razlaga in

telesna dra in kaj vpliva demonstracija v
PNV, Gimnastine vaje
nanjo. uvodnem in glavnem
(prosto).
PRE delu ure.
Premagovanje orodij
V sklop gimnastinih
kot ovir z
vaj vkljuimo
venamenskimi
predvsem tiste, ki
blazinami, letveniki,
pripomorejo k
zvirali, klopmi, bradljo
oblikovanju lepe
in okviri skrinje (dva
dre.
razlina poligona).
Predstavitev plakata:
Plezanje po rdi
pravilna dra telesa
(preverjanje zaetnega
(plakat obesimo v
znanja).
telovadnico).
Glede na sposobnosti
vadeih pripravimo
dva razlina
poligona, vsakega z
daljo in krajo
pentljo.
Pozornost pri
pripravi in
pospravljanju orodja.
0
120
Erasmus+
Povezovanje:
pomembnost
pravilne telesne dre
pri prepreevanju
bolein
2. Sklop vaj za lepo dro S katerimi vajami Razlaga (uvodni del

(hoja po razlinih delih vlivamo na lepo dro; ure) in demonstracija
UTR
stopal, hoja v vzponu s kako dvigujemo (vadei) v vseh delih
palicami ...). bremena. ure.
Gimnastine vaje s Vadba plezanja na
palicami. razlinih plezalih
(zaita pod
Plezanje po letvenikih,
plezali!!!) plezalo
zviralih, rdi in vrvi.
izberemo glede na
Bradlja: vesa. sposobnosti vadeih.
tafetne igre Pozornost pri
(preskakovanje klopi, pripravi in
okvirov, hoja po gredi, pospravljanju orodja
preplezanje skrinj in (sodelujejo vadei).
koze, preplezanje
tafetne igre:
zviral, plazenja).
heterogene skupine;
Vaje sproanja. tokovanje
pravilnosti izvedbe
(1, 2 ali 3 toke).
3. Lovljenja. Pomen ogrevanja (zakaj Razlaga (predvsem

se ogrevamo, kako se zakaj in kako se
UTR Gimnastine vaje z
ogrevamo). ogrevamo) in
ogami.
demonstracija
Poligon z naskoki na (vadei) v vseh delih
skrinjo, preskoki ure.
venamenskih blazin,
Sestavimo dva
valjanji, plazenji,
razlina poligona
plezanji po poevni
(asistenca pri
klopi in letvenikih,
121
Erasmus+
kolebom v vesi. naskokih).

Plezanje po rdi in vrvi. Pozornost pri
pripravi in
pospravljanju orodja.
Na koncu ure vsi
plezajo (oznabe na
rdi na vsakem
metru) zabeleimo
preplezano viino.
4. Ritmika: hoja in tek Poimenovanje orodij: Razlaga in

naprej, nazaj, v stran z plezala (letvenik, rd, demonstracija v vseh
PNV,
razlinim tempom ob zviralo, vrv), klop, gred, delih ure.
UTR glasbeni spremljavi. skrinja.
Vadba po postajah
Sklop gimnastinih vaj Poimenovanje osnovnih (preskok pomo
z ogami za lepo dro poloajev (stoja spetno, trenerja).
telesa. razkorano, kloni, ep).
Na koncu ure vsi
Akrobatika: stoja na vadei plezajo.
lopaticah, preval
Pozornost pri pripravi
naprej, preval nazaj,
in pospravljanju
premet v stran.
orodja.
Preskok: z zaletom
Plakat: osnovni
naskok v ep na skrinjo
poloaji in gibanja.
vzdol (110 cm), seskok.
Klop, nizka gred: hoja v
vzponu v razlinih
smereh: naprej, nazaj, v
stran; obrat sonono v
vzponu in epu; seskok
stegnjeno.
Plezanje po zviralih in
rdi.
5. Lovljenje s kolebnico. Nekateri pojmi: Razlaga in

(sonono, enonono; demonstracija v vseh
0
122
Erasmus+
UTR Gimnastine vaje s opora epno, opora delih ure.

kolebnico. razkorano).
Vadba po postajah
Preskok: naskok v Poimenovanje nekaterih (uporaba
oporo epno in oporo gimnastinih vaj organizacijskih
razkorano na skrinjo (predkloni, zakloni, kartonov).
(viina skrinje 110 ali prednoenja ...).
Preskok: pomo
120 cm), seskok.
Kaj je gibljivost in kako trenerja; dopolnilna
Venamenske blazine:
jo merimo. naloga (venamenske
raznoka.
blazine).
Akrobatika: prevali
naprej in nazaj v
razline konne
poloaje; premet v
stran.
Klop: hoja z razlinimi
nalogami (noenje
oge; preplezanje
obroev, preskoki s
kolebnicami).
Nizka gred: obrat v
vzponu in epu;
razovka; seskok
stegnjeno.
Plezanje po rdi.
Merjenje gibljivosti na
klopci.
6. Ritmika: hoja po S katerimi vajami Razlaga in

razlinih delih stopala; vplivamo na gibljivost. demonstracija v vseh
PNV,
tek naprej, nazaj, v delih ure.
Vrste roenj.
UTR stran z razlinim
Uporaba glasbe (CD
tempom in ritmom z
predvajalnik).
glasbeno spremljavo.
Na zaetku posebej
Gimnastine vaje s
opozorimo na
kolebnico (poudarek na
pravilno dro telesa
123
Erasmus+
gibljivosti). (individualno
popravljanje napak
Akrobatika: premet v
pri dri telesa) in
stran; odrivanje v stojo
razloimo, s katerimi
na rokah.
vajami vplivamo na
Koza (nija in vija): gibljivost.
raznoka.
Koza: pomo in
Plezanje po rdi. varovanje uitelja.
Glede na sposobnosti
Kotaljenja obroev
in viino vadeih
(tafetne igre).
uporabimo razlini
viini orodja.
Plakat: osnovni
poloaji in gibanja.
Na koncu vadei
plezajo. Med
akanjem utrjujemo
vrste roenj (igrica).
7. Preskakovanja Kaj je mo nekatere Razlaga in

kolebnice enonono in pojavne oblike. Kako demonstracija vaj
UTR
sonono na mestu in vplivamo na mo. moi (obhodna vadba
med tekom. en obhod).
Vaje moi (obhodna Prvo preverjanje
vadba). znanja preskakovanja
kolebnice (med
Igre z lovljenjem,
preverjanjem vadei
potiskanjem in
plezajo in s pomojo
noenjem v parih.
plakata sami
Koza (nija): raznoka. poimenujejo
doloene poloaje
Sonono preskakovanje
telesa).
kolebnice naprej in
nazaj (preverjanje).
Plezanje po zviralih.
0
124
Erasmus+
8. Tekalne igre. Poimenovanje osnovnih Pozornost pri pripravi

poloajev (vesa, opora, in pospravljanju
UTR, Gimnastine vaje za
raznono). Vrste orodja.
gibljivost ob glasbeni
PRE noenj.
spremljavi. Vadba po postajah
(dodatna naloga -
Akrobatika: premet v
raznoka ez
stran.
venamenske
Venamenske blazine: blazine).
raznoka.
Na koncu ob plakatu
Koza: raznoka ponovimo noenja
(preverjanje). (pogovor).
Nizka gred: obrat za
180 stopinj v stoji in
epu, razovka, skoki:
skok stegnjeno, skok s
prednoenjem.
Povezovanje prvin.
9. Premagovanje orodij Kako ocenjujemo v Razlaga, kako

kot ovir (kraji poligon). gimnastiki. ocenjujemo na
UTR,
bradlji; prikaz
Akrobatika: preval
PRE nekaterih slik
naprej na kup blazin s
vrhunske gimnastike.
pomojo odrivne deske;
premet v stran
(preverjanje).
Igra natannosti
(zadevanje kijev s
kotaleo ogo).
10. Premagovanje orodij Kaj je odrivna mo. Razlaga v vseh delih

kot ovir (kraji poligon). ure; demonstracija
PNV
skokov z male prone
Akrobatika: preval
ponjave.
naprej na kup blazin s
pomojo odrivne deske; Vadba po postajah.
125
Erasmus+
premet v stran. Bradlja: pomo

uitelja.
Bradlja ali drog: opora
spredaj, seskok v
zakolebu.
Mala prona ponjava:
skok stegnjeno, skok
skrno (z zaleta po
klopi).
Ritmika: razovka.
11. Poligon z Pomen medsebojne Razlaga in

venamenskimi pomoi. Kako si demonstracija
PNV
blazinami. pomagamo. pomoi in varovanja.
Akrobatika: odrivanje v Vadba po postajah.
stojo; premet v stran.
Bradlja: pomo
Bradlja ali drog: vzmik uitelja.
po strmini s pomojo.
Mala prona ponjava:
skok stegnjeno, skok
skrno (zalet po klopi).
Vrtenja in kotaljenja
obroev v povezavi z
razlinimi koraki.
12. Tekalne igre. Medsebojna pomo. Pogovor o pravilni

dri telesa.
UTR Ritmika: vrtenja in Kloni, roenja.
kotaljenja obroev. Uporaba vadbenih
listiev (roenja,
Parter: sestava s
noenja, kloni).
prvinami akrobatike
(stoja na lopaticah,
prevali, premet v stran)
in ritmike (razlini
koraki in obrati na obeh
0
126
Erasmus+
nogah, razovka, skoki).

Bradlja: vzmik s
pomojo ali
samostojno.
Igre natannosti
zadevanja (met mehke
ogice v obroe).
Plezanje po rdi
(preverjanje tistih, ki e
niso preplezali 3
metrov).
13. Lovljenja. Zakaj razvijamo mo Ob pomoi

rok in ramenskega preverimo zanje
UTR Gimnastine vaje v
obroa. Kako to vpliva vzmika (vpis v
parih ob glasbeni
na dro telesa. ocenjevalni listi);
spremljavi.
razlaga, zakaj delamo
Bradlja: vzmik s vzmik.
pomojo ali
Sestava z obroi (delo
samostojno; seskok v
v manjih skupinah,
zakolebu; koleb v vesi.
ki si sestavijo vajo).
Mala prona ponjava:
skok stegnjeno in
skrno.
Sestava z obroi
(koraki, vrtenja,
kotaljenja).
14. Gimnastine vaje z Roenja, noenja, kloni. Preverimo znanje

obroi. skokov z male prone
UTR,
ponjave.
Bradlja: vzmik s
PRE
pomojo; seskok v
zakolebu.
Mala prona ponjava:
skok stegnjeno in
127
Erasmus+
skrno (preverjanje).

Glede na zgoraj pripravljeno tematsko pripravo, pripravite 6 urno tematsko
pripravo za igre z ogo, kjer opredelite praktine vsebine, teoretine vsebine in
dejavnosti trenerja in vadeega. Izbirajte takne vsebine iger ogo, ki so primerne
za razline starostne stopnje.
7 Elementarne igre kot sredstvo integracije

Elementarne igre so tiste igre, ki vkljuujejo elementarne oblike lovekovega
gibanja - motorike (hojo, tek, lazenja, skoke, plezanja, mete itd...), in v katerih
imamo monost prilagajanja pravil trenutni situaciji ter potrebam in kot take
izjemno uporabne, kadar delamo z vadeimi razlinih starosti in razlinih
predznanj. V portni vadbi predstavljajo najpomembneje sredstvo, s pomojo
katerega lahko vadei igraje in sproeno razvijajo svoje motorine sposobnosti
(mo, hitrost, koordinacijo, preciznost, ravnoteje) in se seznanjajo z razlinimi
motorinimi informacijami (elementi tehnike in taktike razlinih portov,
posamina gibanja ipd...), kar predstavlja dobro osnovo za njihov telesni razvoj.
Elementarne igre so tudi pomembno sredstvo vzgoje in socializacije vadeih, saj
lahko z njihovo pomojo pomagamo posamezniku pri vkljuevanju v drubo ter
pri usmerjanju njegovega ustvovanja in obnaanja v razlinih okoliinah.
Ker je splona znailnost elementarnih iger gibanje, lahko z njimi vplivamo na

mnoge pomembne funkcionalne sisteme naega telesa (krvoilni in dihalni
sistem, lokomotorni aparat ipd...) in to v smislu pozitivnih sprememb, ki se kaejo
v razvoju telesa, v veji prilagodljivosti na obremenitve in v sposobnosti
premagovanja vejih naporov. Posameznik se v igri izraa in v njej pokae svoj
pravi jaz, kar daje trenerju monost vzgojnega vpliva, to je vpliva na moralno-
osebnostni znaaj vadeega.
0
128
Erasmus+
Elementarno igro na vadbenih enotah (trening, smuarski teaj ipd...) zberemo

tako, da sledimo izbranemu cilju, ki ga elimo z njeno pomojo dosei. Ti cilji se
glede na razline dele vadbene enote razlikujejo med seboj. V prvem delu, to je v
uvodno pripravljalnem delu vadbene enote, skuamo vadee pripraviti za glavni -
zahtevneji del vadbe, kar pomeni, da jih hoemo ogreti ter pripraviti njihovo
psiho in motoriko za izbrano dejavnost. Glavni del vadbene enote je posveen
uenju in vadbi, zato naj bi bil namen elementarnih iger, ki jih izbiramo v tem delu
vadbene enote, usmerjen v pridobivanje novih motorinih informacij in njihovo
utrjevanje ter v razvoj motorinih sposobnosti. Kadar je potrebno, vkljuimo v
vadbeno enoto tudi zakljuni del, v katerem pa naj bi vadee z elementarnimi
igrami telesno in duevno umirili po vejih naporih v glavnem delu vadbene
enote.
Ko izbiramo elementarne igre pa moramo, ob upotevanju izbranega cilja,

razmisliti e o starosti, spolu in tevilu vadeih ter o igralnih pogojih v katerih bo
igra potekala. Zanimanje vadeih glede igre se namre s starostjo spreminja;
razlina starostna stopnja vadeih zahteva tudi razline obremenitve; pri dekih
lahko uporabimo bolj grobe igre kot pri deklicah; vasih lahko deke in deklice
pomeamo med sabo, drugi spet ne; zato moramo tem znailnostim skupin, s
katerimi delamo, posvetiti ustrezno pozornost. Nadalje se zaradi premajhnega ali
pa tudi prevelikega tevila vadeih nekatere, predvsem motvene igre, ne dajo
izvesti ali pa njihov uinek na udeleence ni tak, kakrnega smo si eleli. Velikost
igria, podlaga in rekviziti, ki so nam dostopni, vsekakor omejujejo izbor iger, saj
jih brez ustreznih pogojev ne moremo izpeljati. e organiziramo vadbo na
odprtem prostoru, v naravi, je izbira igre odvisna tudi od vremenskih razmer
(zima, poletje). Z igro samo po sebi pa ne moremo dosei zastavljenega cilja, e
se na njeno izvedbo temeljito ne pripravimo in je ne domislimo v pogojih, v
kakrnih naj bi se udejanjila. Zato je ob izvedbi elementarnih iger priporoljivo
upotevati nekatere napotke, ki olajajo delo in pripomorejo k uresniitvi teh
ciljev.
129
Erasmus+
7.1 Nekaj koristnih napotkov pri igrah:

Igro kratko in jasno razloimo ter jo po potrebi tudi demonstriramo.
Pravila naj ne bodo prezahtevna ali dvoumna. Pri podajanju informacij
moramo biti postavljeni tako, da jih bodo deleni vsi vadei.
Vadee razporedimo v tevilno in kakovostno enakovredne skupine, kar
naj bi zagotovilo njihovo vejo zavzetost v igri in s tem uresniitev
zastavljenih ciljev. Nadtevilnih oz. odvenih udeleencev pri igrah ne
poznamo. Vadbo poskuamo organizirati tako, da so vsi zaposleni. Na
primer pri tafetnih igrah gredo v ekipah z manjim tevilom lanov
posamezniki vekrat na progo; oproeni vadbe pomagajo pri
organizaciji iger, sojenju ipd.
Pri izbiri in organizaciji elementarnih iger upotevamo naela postopne
obremenitve vadeih: od lajega k tejemu, od manj zahtevnih oblik k
zahtevnejim ipd...
Vsako odstopanje od pravil, ki smo jih v igri doloili, sankcioniramo
(kaznujemo) z dajanjem prednosti ali ugodnosti nasprotniku. Pravila so
namre zato, da jih vadei upotevajo (vzgojni smoter) in zato, da z
njihovim upotevanjem realiziramo doloene une cilje (npr. uimo
vodenje oge z levo roko, krepimo iztegovalke nog ipd...). Tisti, ki igro
vodi, mora zaradi tega aktivno posegati vanjo.
Igro im manjkrat prekinjamo. Pustimo, da se razivi in razvije, zato v
pravila tudi ne postavljamo preve omejitev, posebno ne taknih, ki
nimajo vpliva na zastavljene cilje. Pravila igre naj se nanaajo predvsem
na realizacijo izbranih ciljev in na omejitev grobosti.
e med izvajanjem igre opazimo, da je ve vadeih ni dojelo, zaradi
esar prihaja do grobih kritev pravil, igro prekinemo in posredujemo
dodatne informacije o njej ali jo demonstriramo, nato pa prinemo z
izvedbo od zaetka.
Kadar opazimo, da zanimanje za igro plahni, jo im prej zakljuimo ali
ustrezno ukrepamo (dopolnimo ali spremenimo pravila, prinemo z novo
igro ipd...).
Odmore med polasi ali ponovitvami igre izkoristimo za komentarje.
Vadee opozorimo na napake in dobre poteze, obravnavamo njihove
reakcije, dajemo napotke za izboljanje uinkovitosti v igri ipd....
0
130
Erasmus+
Igra naj se zakljui tako, da je rezultat popolnoma jasen in je razvidno,

kdo je zmagovalec. Pri neodloenem rezultatu igro podaljamo (pri
motvenih igrah) ali izvedemo e dodatno ponovitev (pri tafetnih
igrah). Po zakljuku igre javno razglasimo zmagovalca in se z vadeimi
pogovorimo o igri ter jim damo napotke za njeno uspenejo izvedbo.
Vsaka igra mora imeti svojo poanto (poudarek, ost, pravi pomen), kar
vadee spodbudi k im boljemu delu in njihovi maksimalni zavzetosti za
izvedbo zadanih nalog. Na primer: biti hitreji oz. spretneji od
nasprotnika ali nasprotne ekipe.
Izbrano igro uvrstimo na ve vadbenih enotah zapored, pa tudi v isti
vadbeni enoti jo vekrat ponovimo, tako da lahko vadei igro dojamejo
in se v njej izrazijo. Uinki tako organizirane vadbe pa se tudi hitreje
odrazijo na vadeih.
V nadaljevanju si bomo pogledali predvsem elementarne igre, ki jih lahko
uporabljamo tako v uvodnem delu, v glavnem delu ali v zakljunem delu vadbene
ure:
1. aljivi lov: Izmed vadeih doloimo lovca, ki ga vsem predstavimo. Ta skua

ujeti katerega od beeih ter se ga dotakniti na im bolj neobiajno mesto na
telesu. Ujeti prevzame vlogo lovca, dotedanji lovec pa se pridrui beeim.
Novi lovec se mora med lovljenjem (dokler ne ujame naslednjega beeega)
drati za mesto na telesu, kjer se ga je dotaknil prejnji lovec. Na ta nain je
lovec oznaen in beei ga z lahkoto prepoznajo, obenem pa prihaja do
kominih situacij zaradi razlinih neobiajnih nainov gibanja lovca. Kadar bi
zaradi oteenega gibanja lovec predolgo lovil in bi obstajala mala verjetnost,
da bo lahko sploh koga ujel, popestrimo igro tako, da se morajo vsi vadei
prijeti za isti del telesa kot lovec. V takem primeru moramo lovca seveda
posebej oznaiti, da se bo loil od ostalih udeleencev v igri (npr. s kapo na
glavi). Vadei se lahko gibljejo le znotraj oznaenega igria in vsak prestop
mejne rte, beeega pred lovcem, je napaka. Ulov lovca, ki se ni dral za
dotaknjeno mesto na telesu, ne velja, zato mora nadaljevati z lovljenjem v
ustrezni dri. Zmagovalec igre je tisti, ki ni bil nikoli lovec oz. je lovil
najmanjkrat. Za prijetneje in bolj veselo vzduje, lahko ob koncu igre,
razglasimo tudi lovca, ki je lovil na najbolj smeen nain.
131
Erasmus+
2. arovnik. arovnik lovi otroke in jih spreminja v palke. Lovca poimenujemo

arovnik in ga oznaimo s tem, da ima v roki arobno palico (tafetna palica).
arovnik teka po prostoru in se skua s arobno palico v 60 sek dotakniti im
ve beeih otrok, ki se poljubno gibljejo v mejah igria. Vsakdo, kogar se
arovnik dotakne, mora poepniti in se v nadaljevanju igre lahko giblje le e v
epu - spremeni se v palka. V epu se mora gibati, dokler ga z dotikom ne
rei kdo od otrok, ki e niso spremenjeni v palke. Reeni lahko spet prosto
teka, arovnik pa ga lahko ponovno lovi. Po izteku 60 sek lovljenje
prekinemo in pretejemo, koliko palkov je e v igralnem prostoru. Nato
lovljenje ponovimo z novim arovnikom. Obiajno je to tisti, ki je bil v prejnji
izvedbi igre prvi spremenjen v palka. arovniki tekmujejo med seboj, pri
kom bo ostalo po 60 sek lova, najve otrok spremenjenih v palke.
3. Lov z zadevanjem: Dva lovca imata vsak svojo ogo, s katero poskuata med
gibanjem po prostoru, zadeti im ve beeih. Lov traja 30 sek in lovca
tekmujeta med seboj, kdo bo v tem asu zadel ve beeih. Po preteku asa
za lov, doloimo naslednja dva lovca (obiajno tiste izmed beeih, ki so bili v
predhodni izvedbi igre prvi ujeti). Zmaga lovec, ki je v 30 sek dosegel ve
zadetkov. Vsi beei, ki jih lovca zadeneta z ogo, ostajajo v igri in tudi po
zadetku nadaljujejo s tekom in izmikanjem. Lovec pa ne sme zadeti istega
beeega vekrat zapored, temve ga lahko ponovno lovi, ele ko je po njem
zadel e nekoga drugega, drugae se mu toka ne prizna. Vsak dotik z ogo
je zadetek, zato beei ne smejo prestrezati oge ali jo pobirati in metati
pro od lovca, da bi mu s tem oteili lov. Lovec lahko ogo vre samo s
komolnim metom (lahko izberemo met iz skoka, met od strani, ipd...),
zadetki, ki jih dosee na drugaen nain, niso priznani. Rokometne oge naj
bodo slabo napolnjene z zrakom (mehke), da zadetki ne bi bili preve bolei,
ali pa uporabimo mehke oge, narejene iz pene, ki pa naj imajo enako teo
kot rokometne oge. Dovoljeni so samo zadetki v trup in okonine.
4. Lov na zajce: Vadee razdelimo v dve motvi, ki tejeta 6 do 10 lanov. Z
rebom doloimo vloge v motvih. lani enega motva dobijo vlogo lovcev,
drugega pa vlogo zajcev. ogo dodelimo lovcem, ki se prosto gibljejo po
prostoru in si koarkarsko ogo podajajo med seboj. ogo si lahko podajajo
le s soronimi meti izpred prsi, nikakor pa jo ne smejo voditi ali z njo v roki
narediti ve kot dva koraka. Med gibanjem po prostoru skuajo ogo prenesti
v bliino katerega od lanov nasprotne ekipe (zajcev) in ga, v ugodnem
trenutku, z njo zadeti. Zajci so razkropljeni po prostoru ter prosto tekajo
0
132
Erasmus+
naokrog in se izogibajo ogi. Skuajo se im bolj oddaljiti od mesta kjer se

nahaja oga in se tako izogniti zadetkom. Vsak dotik zajcev z ogo namre
lovcem prinese toko, tudi pobiranje na tleh leee oge ali njeno metanje po
prostoru, da bi oteili delo lovcev. Vendar pa so pri tem priznane le toke
doseene s soronimi meti izpred prsi, ki niso bili usmerjeni proti glavam
beeih. Po preteku doloenega asa (3 min.) skupini vlogi zamenjata.
Zmaga skupina, ki zadene veje tevilo zajcev v doloenem asu.
5. Ujeti ptii: Vadei so razdeljeni v dve skupini z osmimi ali ve lani. lani ene
skupine (straarji) se primejo za roke in naredijo krog na sredi polovice
odbojkarskega igria. Pri tem so postavljeni v stojo razkorano, tako da se
sosedje dotikajo s stopali. lani druge skupine (ptii) pa se prosto razporedijo
znotraj kroga. Na znak se skuajo ujeti ptii (vadei znotraj kroga) prebiti iz
kletke (kroga). Iz kletke se lahko prebijajo nad ali pod rokami ter med nogami
straarjev. Prebiti se skuajo s plazenjem in lazenjem ter plezanjem in
prerivanjem med straarji, nikakor pa ne smejo skakati na nasprotnika in se
zaletavati vanj ter na tak nain trgati verige rok. Straarji se morajo ves as
borbe drati za roke in imeti med seboj sklenjena stopala, kar pomeni, da se
ne smejo prestopati in ne grabiti ptiev z rokami. Ptie lahko ustavljajo le s
poepanjem in z vzravnavanjem, z odklanjanjem levo in desno ter z
dvigovanjem in spuanjem rok. Poskus preboja traja 30 sek in po preteku
tega asa igro zaustavimo ter pretejemo, koliko ptiev se je prebilo iz kroga.
Nato skupini zamenjata vlogi in igro ponovimo. Zmaga skupina, katere lani
so se v 30. sek v vejem tevilu prebili iz obroa. Igro vekrat ponovimo.
6. Ples na gredi: Na znak, prva z vsake strani gredi stopita na gred in se
sprehodita po njej do sredine, kjer se sreata. Ob sreanju morata zamenjati
mesta na gredi in nadaljevati s hojo do njenega konca, kjer sestopita in
prepustita gred naslednjima dvema iz skupine. Vadei morajo prehoditi gred,
ne da bi se med tem dotaknili tal. e med menjavo mest na gredi stopi kateri
od vadeih na tla, se mora vrniti na gred in ponovno poskusiti z menjavo.
Partnerja na gredi to ponavljata toliko asa, dokler jima menjava ne uspe. Za
vsak dotik tal prisodimo negativno toko skupini, katere lan je naredil
napako. Zmaga skupina, ki je naredila manj napak oz. zbrala manj negativnih
tok. Zaradi veje gostote vadbe in vejega vpliva na razvoj sposobnosti
ohranjanja ravnotenega poloaja, naj se igra zakljui, ko bodo vadei spet
stali na izhodinih mestih, kar pomeni, da bodo morali dvakrat prehoditi
133
Erasmus+
gred. Nain menjave mesta na gredi je poljuben, le z rokami se je vadei ne

smejo oprijeti. V primeru neenakega tevila vadeih v skupinah morajo
posamezniki nalogo opraviti vekrat, tako da bodo vse skupine izvedle enako
tevilo ponovitev. Pri nijih starostnih skupinah pa lahko, zaradi postopnega
navajanja na gibalno nalogo, pripravimo menjavo mest na klopeh.
7. Slepi klie tevilke. Vadei se primejo za roke in sklenejo krog. Ko je krog
formiran, se vadei spustijo in stojijo prosto, ne da bi se dotikali med seboj.
Slepi, ki ga doloimo izmed vadeih in mu zaveemo oi, pa se postavi v
sredino tega kroga. Udeleenci igre se glasno pretejejo, tako da dobi vsak v
krogu svojo tevilko, na katero se bo med igro odzival, slepi pa ima s tem
monost, da po zvoku doloi, kje so postavljene posamezne tevilke. Ko se
vsi pretejejo, slepi poklie dve tevilki, ki se morata oglasiti, nato pa
poskusita zamenjati mesti med seboj. Mesti lahko zamenjata samo preko
kroga in v tem asu ju skua slepi prestrei. e menjava uspe, vsi vadei
plosknejo z rokami, s imer opozorijo slepega, da je menjava opravljena in,
da mora poklicati naslednji dve tevilki. To se ponavlja, dokler slepi ne
ujame nekoga od vadeih, ki menjavajo mesta med seboj. Ko slepemu
uspe ujeti katero od tevilk, zamenjata vlogi in slepi prevzame tevilko
ujetega. tevilke se ponovno glasno pretejejo in igra se prine znova. Vadei
tekmujejo, kdo bo v manj poskusih prestregel vadee, ki menjavajo mesta
oz. kdo bo manjkrat klical tevilke.
8. Vadei se lahko gibajo npr. na povrini polovice odbojkarskega igria. Vsak
vodi svojo ogo in spotoma zbija oge drugim vadeim (koarkarsko
vodenje, zgornji odboj, nogometno vodenje...).
9. Vadei vre ogo s soronim metom od spodaj v zrak, izvede obrat za 360o in
ogo ujame.
Monost 2: ogo vre v zrak, z rokama sklene "obro" in padajoo
ogo spusti skozi "obro".
Monost 3: Enako kot osnovna naloga, le da oge ne ujame, ampak jo
skua spustiti skozi "obro", ki ga tvori z rokami.
10. Trije vadei so razporejeni v trikotniku. Uporabljajo dve ogi: prvo kotalijo po
tleh, drugo pa na poljuben nain meejo in lovijo.
11. Vadei sorono iznad glave meejo nad sebe in se gibajo po polovici
odbojkarskega igria. Na trenerjev znak vrejo ogo visoko nadse in skuajo
vzeti sosedovo ogo.
0
134
Erasmus+
Monost 2: Eden izmed vadeih nima oge in si jo po vsakem znaku

trenerja skua priboriti.
12. Lovljenje z reevanjem. Vadei vodijo ogo na omejeni povrini dvorane
(koarkarsko vodenje, nogometno vodenje). Lovec, ki se giba na enak nain,
jih poskua ujeti. Lovljeni se lovca rei na ta nain, da sede na tla in prime
ogo z obema rokama, vendar mora takoj, ko se lovec usmeri proti drugim
vadeim, vstati in nadaljevati z vodenjem. e kdo "obsedi", postane lovec.
13. Trener stoji na sredini zadnje rte odbojkarskega igria. Vadei so v dveh
kolonah razporejeni levo in desno od njega. Vsak ima svojo ogo. Prvi vadei
izroi ogo trenerju, ta pa jo zakotali proti sredinski rti igria. Vadei mora
kotaleo ogo ujeti, preden ta preka srednjo rto. Nato ogo trenerju izroi
drugi vadei...
Monost 2: vadei starta z razlinih poloajev (lea na hrbtu,
sed...).
Monost 3: trener og ne kotali, ampak jih mono vre ob tla, da se v
visokem loku odbijajo v igrie.
Monost 4: trener oge mee v visokem loku.
Monost 5: vadei mora ogo prehiteti, se obrniti proti njej in jo
ujeti.
Monost 6: Po metu uitelja stee za ogo, pusti, da se odbije od tal
in tekoe preide v koarkarsko vodenje
14. Vadei so razporejeni v krogu in kleijo (epijo...). Na sredini kroga so
"pepki" (najve 3). Kleei kotalijo ogo drug drugemu tako, da je "pepki"
ne uspejo prestrei. ogo je dovoljeno zaustaviti in jo nato podati naprej. e
"pepek" ujame ogo z rokami, mora na sredino tisti, igar ogo je ujel.
Monost 2: oge se ne sme zaustavljati, ampak jo je potrebno
takoj zakotaliti naprej.
Monost 3: Vadei stojijo in si ogo podajajo z nogo, pepek pa jo
skua prav tako ujeti z nogami.
15. Vadei stoje razporejeni v krogu. Vsakemu vadeemj doloimo "ime" (ali
tevilko). V sredini kroga stoji vadei in dri ogo. Vadei z ogo zane igro
tako, da vre ogo navpino navzgor in vzklikne eno izmed "imen", ki jih
imajo vadei na obodu krog. Poklicani vadei stee na sredino in skua ujeti
padajoo ogo e preden pade na tla.
Monost 2: oga se lahko enkrat odbije od tal.
135
Erasmus+
16. Vadea stojita 2-3 metre narazen. Prvi vadei vre ogo drugemu, tee okrog
njega in se im hitreje vzvratno vrne na svoje mesto. Nato nalogo ponovi
drugi.
Monost 2: Vadei vodi ogo (z nogo ali z roko) okrog drugega
vadeega in mu jo poda, ko se vrne na izhodino mesto.
Monost 3: Vadei, ki ujame ogo, jo skua im vekrat vrei
navpino v zrak nad glavo, preden se podajalec vrne na svoje
mesto. Glasno teje, podajalec pa zaklie: "Stop!", ko se vrne na
svoje mesto. Vsaki skuata izboljati svoj rezultat.
Skica:
17. Med dva vadea poloimo gimnastini obro. Eden izmed vadeih vre ogo
tako, da se oga v obrou odbije od tal. Tako odbito ogo poskua prestrei
drugi vadei in jo takoj (brez zadrevanja) z obema rokama usmeri nazaj
proti obrou. ogo poskua v obro poslati tako, da jo drugi vadei im teje
ujame. e vadei ogo zadri ali zgrei obro, dobi nasprotnik toko in ima
pravico prvega meta v naslednji igri.
Monost 2: ogo lovita in odbijata le z eno roko.
Skica:
18. Lovljenje "no in dan" z ogo. vadee razporedimo v pare levo in desno od
srednje rte. Vadei stojijo meter od rte obrnjeni proti njej in vodijo ogo na
mestu. Trener s pomojo dveh og razline barve signalizira vadeim, kdo je
lovec in kdo lovi. Glede na znak trenerja je v paru nekdo vedno lovec, drugi
pa lovljeni. Npr., e trener spusti rdeo ogo, so lovci vadei na strani rdee
0
136
Erasmus+
oge, lovljeni pa se morajo obrniti za 180o in beati med vodenjem oge

proti zadnji rti koarkarskega igria. Lovljeni je ujet, e ga lovec ujame pred
rto ali e mu med vodenjem oga uide.
Skica:
19. Vadee na obodu koarkarskega igria razporedimo tako, da so

enakomerno oddaljeni od kroga na sredini igria. Vadei sedijo obrnjeni
proti srednjemu krogu in imajo ob sebi ogo. Na trenerjev znak vstanejo,
kotalijo ogo do kroga na sredini igria in sedejo na rto, tako, da so noge v
krogu. Zadnja dva vadea ali vadea, ki jima oga pobegne, vedno izpadeta
iz nadaljnjega tekmovanja.
Monost 2: ogo vodijo po koarkarsko.
Monost 3: ogo vodijo z nogo in jo morajo z nogo tudi ustaviti na rti
kroga. Komur oga pobegne, jo mora voditi toliko asa, da jo ustavi na
rti.
20. tafeta. Pari vadeih so razporejeni na eni in drugi odbojkarski rti. vadei A
razmaknejo nogi. Vadei B na znak trenerja kotalijo ogo preko igria,
zlezejo skozi razklenjene noge vadeega B v obliki osmice. Nato ogo
kotalijo nazaj na izhodino mesto. ogo zakotalijo vadeemu A in sami
razmaknejo nogi.
Monost 2: Vadei vodijo ogo na koarkarski nain.
Monost 3: Vadei vodijo ogo z nogo.
21. Vadee razdelimo v dve enaki skupini. Veliko napihljivo ogo trener na
sredini igria vre v zrak, naloga vadeih pa je, da jo z odbijanjem spravijo na
nasprotnikovo polovico in nad doloeno viino zadenejo zadnjo steno
dvorane. e oga pade na tla, uitelj izvede sodniki met.
137
Erasmus+
22. Na sredini koarkarskega igria med dve stojali z lepilnim trakom prilepimo
obro. Na stransko rto na razdalji 1-2 m razporedimo 5 kegljev ali stocev.
Ob drugo koarkarsko bono rto poloimo mehko blazino. Vadei z ogami
stoje v koloni pred prvim stocem. Prvi vadei po koarkarsko vodi ogo med
stoci do obroa. ogo prime z obema rokama in se s hrbtom obrnejo proti
obrou. ogo na poljuben nain preko glave vrejo skozi obro. Nato ogo
ujamejo, steejo do blazine, ogo primejo s koleni in izvedejo preval. Nato
ogo vodijo do koa in vrejo na ko (zadetek ni obvezen) in se postavijo na
konec kolone.
Skica:
23. Topnitvo. Vadei so razporejeni v dve enako tevilni skupini, vsaka je na

svoji strani igria in vsak vadei ima ogo. Na sredino postavimo veliko
ogo, ki jo skuajo vadei spraviti prek nasprotnikove obrambne rte. Najbolj
enostavno je nalogo izvajati na odbojkarskem igriu. tevilo metov je
poljubno, vadei pa po metu sami poiejo ogo za naslednji met. Meejo
lahko le izza zadnje rte, oge pa lahko pobirajo le na svoji polovici. Za met,
ki ni bil izveden izza zadnje rte, dobi toko nasprotnik.
Skica:
0
138
Erasmus+
24. Na igriu, ki ga deli napeta vrvica na viini 1-1,5 m stoji na vsaki strani enako
tevilo vadeih, ki igrajo odbojko z napihljivo ogo. Veja kot je oga, bolj
zanimiva je igra. ogo je dovoljeno odbijati z eno ali obema rokama. Servis je
poljuben s trimetrske rte, Zmaga ekipa, ki prva dosee 5, 10, ali 15 tok.
25. Tigrova oga. Odbojkarsko igrie je razdeljeno na tri dele. Vadee
razdelimo v tri ekipe. Ekipi A in B si podajata ogo med seboj (ena oga na
dva vadea). Vadei ekipe C skuajo prestrei vrene oge. e jim uspe eno
izmed og ujeti, menjajo poloaj na igriu z ekipo, katere lan je ogo vrgel.
26. rni mo. Odbojkarsko igrie razdelimo na tri dele. V zunanjih tretjinah
poloimo dva okvirja skrinje, v enega damo koarkarske oge, v drugega pa
odbojkarske. Vadei se razporede po obeh zunanjih tretjinah. V srednji
tretjini stoji rni mo (lahko tudi dva ali trije). Naloga vadeih je, da
koarkarske oge z vodenjem prenesejo v okvir, kjer so odbojkarske in
obratno, rni mo pa jih lovi, ko prehajajo ez srednjo tretjino. Ulovljeni
igralci postanejo rni moje. Igra se kona, ko igralcem ne uspe prenesti
nobene oge ve.
Monost 2: Ulovljeni igralci poepnejo na mestu, kjer so bili ujeti, z
dotikom pa jih lahko reijo igralci, ki prehajajo igrie. Tisti, ki je bil
ujet dvakrat, zamenja rnega moa.
Monost 3: Igralci vodijo ogo z nogo
27. Hokej s tenis ogico. Na steni prislonimo dve blazini, ki predstavljata vrata.
Vadei igrajo hokej s tenis ogico tako, da jo po tleh udarjajo z dlanmi.
ogico ni dovoljeno z dlanjo pritiskati ob tla in je ni dovoljeno brcati ali
ustavljati z nogami. Trajanje asovno omejimo. Zadetek vrat pomeni toko,
napano vodenje oge pa ogo za nasprotno ekipo.
28. Narobe nogomet. Odbojkarsko ogo je dovoljeno kotaliti, zaustavljati in
podajati samo enorono. Sorono ustavljanje, kotaljenje in podajanje se
kaznuje z odvzemom oge. Pri strelu na vrata si pomagamo s pestjo. oge ni
dovoljeno pritiskati ob tla, prav tako ni dovoljena igra z nogo. Trajanje
asovno omejimo.
29. Koza klanf. Skupina vadeih stoji za rto, pred rto pa stoji koza (npr. stoec,
na katerem stoji tenika ogica). Zraven koze stoji pastir. Vadeii skuajo z
ogami, ki naj se im slabe odbijajo, zadeti kozo in jo poruiti. Po vrene
oge morajo sami, pri tem pa jih lahko ujame pastir, ki pazi na kozo. Pastir
139
Erasmus+
lahko lovi le do rte, izza katere meejo vadei. e jih pastir ujame, morajo
poepniti na mestu, kjer jih je ujel. e vadei zruijo kozo, mora kozo najprej
postaviti in ele nato loviti vadee, ki pobirajo oge. Vadei morajo as, ki ga
porabi za postavljanje koze, izkoristiti, da poberejo svoje oge in se varno
vrnejo za rto.
Skica:
30. Transport ovc s planine. Vsak vadei ima svojo ogo, vsi pa stojijo v dveh
kolonah na eni strani igria. Na nasprotni strani igria stojita dva pastirja.
Na znak trenerja vsak pastir vodi ogo z roko ez igrie, prime prvega
vadeega v koloni za roko in nato skupaj vodita vsak svojo ogo nazaj na
drugo stran. Tam zamenjata vlogi in naslednji pastir gre po novo ovco.
Zmaga skupina ovc, ki prva pride na svojo stran.

Po zgornjem vzoru napiite 10 elementarnih iger in doloite cilj, za kaken namen
bi igro uporabili.
0
140
Erasmus+
8 Viri
Pistotnik, B. (1993). Elementary games: a mean for development of motor skills.
Ljubljana: Faculty of sports.
Kova, M., Strel, J., Jurak, G., Buar Pajek, M., Starc, G. in Majeri, M. (2004).
Planning of physical educational process in 2. triennium. Ljubljana: Faculty of
sports, Center for continuing professional improvement.
Starc, G. (2004). Elementary games basic motorics with a ball. Material for
seminar Sports program Krpan. Ljubljana: Institut for sports Slovenija.
9 Informacije in podpora
Viktor
apga@amis.net
Kaja
apga@amis.net
Maja
Maja.BucarPajek@fsp.uni-lj.si
141
Erasmus+
0
142
Erasmus+
UINKOVITA KOMUNIKACIJA PRI PORTU

ali port za vkljuenost
Ste kdaj smatrali port kot spodbujevalca za uinkovito komunikacijo; ali kot
sredstvo za priblievanje socialno ranljivim mladim? Ali menite, da lahko
vkljuenost v port razvije tevilne druge kompetence, ki bodo kasneje
poveale lasten razvoj vsakega posameznika?
143
Erasmus+
0
144
Erasmus+
Avtor(ji), EUROSUCCESS, Grija

institucija(e):
Tema in Uinkovito komuniciranje vkljuuje jasno in razumljivo

utemeljitev izraanje sebe, pozorno posluanje drugih, razloevanje, kaj
modula je pomembno in kaj ni, ter odprtost za potrebe drugih.
Udeleenci med uinkovitim komuniciranjem kaejo
medsebojno spotovanje in med njimi se ne prenaajo
samoinformacije, temve tudi medsebojni vplivi.
Komunikacijske spretnosti so e posebej pomembne za
razvoj trenerjev, da ohranili zdrav in ne konflikten odnos z
otroki v ciljni skupini v okviru porta.
Uni cilji: Opremiti trenerje in portne klube s potrebnimi sredstvi za

uinkovito izboljanje njihovih komunikacijskih spretnosti
Pridobljene Uenci bi morali znati:

kompetence
predstaviti znanje, spretnosti in razumevanje
komunikacijskih nael, metodologijo in njeno
uporabo za posebne potrebe socialno prikrajanih
otrok iz razlinih drubenih in kulturnih okolij.
Une metode osebno

splet

predstavitev,
praktina predstavitev
145
Erasmus+
0
146
Erasmus+
1 Uvod
Beseda komunikacija je latinskega
izvora. V latinini je communicare enako
communem redere to je skupna
interpretacija. Globlji pomen besede
komunikacija je razviden iz latinskega
pregovora communicare est multum dare,
kar lahko prevedemo kot: Komunicirati
pomeni veliko dati. Osnovni pojem je izraen kot deliti nekaj z nekom. Od vseh
spretnosti, ki jih je treba pridobiti, je komunikacija prva. Sposobnost uinkovite
komunikacije z ljudmi je eno od naih najpomembnejih sredstev, bodisi v
poklicnem, socialnem ali zasebnem ivljenju. Uinkovito komuniciranje vkljuuje
jasno in razumljivo izraanje sebe, pozorno posluanje drugih, razloevanje, kaj je
pomembno in kaj ni ter odprtost za potrebe drugih. Udeleenci med uinkovitim
komuniciranjem kaejo medsebojno spotovanje in med njimi se ne prenaajo
samo informacije, ampak tudi medsebojno vplivajo eden na drugega.
Zakaj so komunikacijske spretnosti pomembne za trenerje?
Razvoj komunikacijske spretnosti je za trenerjev e posebej pomembe, da bi v

okviru porta ohranili zdrav in ne konflikten odnos z otroki v ciljni skupini.
Znailnosti trenerja ter neposredne in posredne une strategije v veliki meri
vplivajo na to, ali se v portnem okolju uni procesi pojavljajo in, ali se ivljenjske
23
izkunje, spretnosti in znanja prenaajo na druga drubena podroja .
Tema Opis
Splono znanje o portu in socialni V tem poglavju bomo razpravljali o ve

vkljuenosti: kaj so pokazale znanstvenih tudijah in njihovih
znanstvene tudije zakljukih na nao temo
Spretnosti in razumevanje Kako izboljati svoje spretnosti in
23
Gould & Carson, 2008
147
Erasmus+
komunikacijskih nael razumevanje komunikacijskih nael
Metodologija Kakno metode uporabiti, da bi dosegli

najbolji rezultat pri komuniciranju z
mladimi iz ranljivih skupin
Uporaba modernih tehnologij in IKT Na kaken nain lahko socialna

kot sredstvo za vkljuevanje socialno omreja in socialni mediji pomagajo
ranljivih skupin uinkovito komunicirati z mladimi
Uporaba Kako uporabiti svoje znanje v resninih

ivljenjskih situacijah in kako pomagati
mladim pri razvijanju svojih spretnosti
skozi port
10 Splono znanje o portu in socialni vkljuenosti: kaj

so pokazale znanstvene tudije
Aktivnost v portu je povezana z izboljanimi ivljenjskimi monostmi, kot so
tudijska uspenost in monost zaposlovanja. Raziskave na to temo kaejo
pozitivno razmerje med aktivnostjo v portu in tevilnimi koristnimi rezultati kot
so socialna vkljuenost, socialno vedenje, tudijski doseki ter dobro drubeno in
ustveno poutje. Raziskava je pokazala, da lahko z udelebo v portu dejansko
okrepimo in razvijemo same sebe ter razvijemo pozitivne socialne spretnosti, ki
se bodo pozneje v ivljenju izkazale za koristne pri komunikaciji z drugimi. Poleg
tega so raziskave pokazale, da so pozitivne socialne spretnosti povezane s
pozitivnejimi ivljenjskimi rezultati kot so uspeno zakonsko ivljenje in
uspenost v poklicu. Po drugi stani pa so primanjkljaji v socialnih veinah
povezani z agresivnim vedenjem kot so ustrahovanje, pretepanje in
prestopnitvo.
0
148
Erasmus+
10.1 Kaj pa je resnino koristno za otroke in mladostnike pri

udelebi v portu?
Pristop, ki predlaga obravnavanje mladih iz ranljivih skupin, se imenuje pozitivna
paradigma razvoja mladih. V skladu s to paradigmo se priznava, da so otroci v
socialno ranljivih poloajih, vendar se zavraa zamisel, da so socialni ukrepi zgolj
prizadevanja za premagovanje primanjkljajev in tveganj. Poleg tega paradigma
pozitivna perspektiva razvoja mladih poudarja oitne potenciale in ne
domnevne nezmonosti mladih vkljuno z mladimi iz najbolj prikrajanih okolij
in tistimi z najhujimi ivljenjskimi izkunjami. Raziskave iz vidika pozitivne
perspektive razvoja mladih se osredotoajo na notranje vire (npr. socialne
spretnosti in pozitivne vrednote) in zunanje vire (npr. skupnost, ola, portni
klubi), ki mladim pomagajo pri razvijanju zdravega naina ivljenja in dobrega
drubenega ter ustvenega poutja v asu mladosti in odraslosti. Zato se lahko
preko lokalnih portnih klubov, ki se smatrajo kot okolja v katerih je mono
razvijati oba vira, omogoi pozitiven razvoj mladih.
10.2 Kakne so spretnosti, pridobljene z udelebo v portu, ki

bodo pozneje pomagale mladim?
10.2.1 Samoregulacijske spretnosti
Samoregulacija je opredeljena kot proces, s katerim oseba sama spreminja in
prilagaja svoje odzive, vkljuno z mislimi, ustvi in vedenjem. Po ugotovitvah
Jonker et al., je za procese samoregulacije bistvenega pomena est znanj; to so
nartovanje, spremljanje, samoevalvacija, napor, razmislek in samouinkovitost.
port je lahko okolje, v katerem lahko otroci pridobijo veine samoregulacije, ki
se bodo kasneje uporabljale v drugih okoljih, sodelovanje pri portu pa lahko e
posebej izbolja samoregulativne spretnosti socialno ranljivih mladih kar bo
privedlo do boljih ivljenjskih monosti teh mladih ljudi.
10.2.2 Obutek skladnosti in racionalnosti (SOC, sense of coherence)

Obutek za skladnost in racionalnost je opredeljen kot posameznikova
sposobnost sooanja z tekimi ali stresnimi situacijami. Poveanje obutka za
skladnosti in racionalnosti pri socialno ranljivih mladih lahko povea uporabo
samoregulativnih sposobnosti, kar lahko posledino vodi do izboljanja njihovih
149
Erasmus+
ivljenjskih monosti. Poleg glavnega kazalnika otrokovega obutka za

skladnost, to je kakovost odnosa star-otrok, lahko drugi dejavniki znatno
poveajo ta obutek. portno okolje je tako lahko tisto, v kateri lahko poteka
razvoj obutka za skladnost in racionalnost. Zato se domneva, da lahko udeleba
v portu prispeva k razvoju obutka za skladnost in da socialno ranljivi mladi z
izboljanjem teh sposobnosti lahko bolje izkoristijo svoje samoregulativne
sposobnosti na razlinih podrojih ivljenja.
10.2.3 ivljenjske izkunje v portnem okolju

Raziskovalci menijo, da so pozitivne ivljenjske izkunje pomembne za osebni
razvoj in da lahko portno okolje zagotovi prostor za te pozitivne izkunje. Zato
lahko sodelovanje pri portu socialno ranljivim mladim zagotovi prostor za
pridobivanje ivljenjskih izkuenj, ki razvijajo obutek za skladnost in
racionalnost, kadar so le-te razumljive, obvladljive in smiselne.
10.2.4 Socialni pogoji za pozitiven uinek

tevilni raziskovalci menijo, da ni zgolj sodelovanje pri portu tisto, ki daje
pozitivne rezultate. Da bi port imel pozitiven uinek na mlade, je treba izpolniti
doloene pogoje. Da bi ustvarili pozitivne drubene uinke, igra pomembno
vlogo usposobljenost trenerja in njegova sposobnost, da ohrani motivacijsko in
varno ozraje ter zagotovi razline prilonosti za razvoj spretnosti. Monost
refleksije, je prav tako pomembna za razvoj sposobnosti samoregulacije in
obutka skladnosti. Udeleba pri portu prispeva k motivacijskemu ozraju, v
katerem se poudarja sodelovanje pri uenju in izboljanje samega sebe.
11 Veine in razumevanje komunikacijskih nael

11.1 Mone praktine ovire
11.1.1 Denarne omejitve
Med vodenjem mladih lahko v lokalnih portnih klubih naletite na finanne
omejitve. Zato se predlaga, da organizirate aktivnosti za mlade z vsemi
razpololjivimi materiali, ki jih e imate in s tem zmanjate stroke. Tudi
spodbujanje osebnih pogovorov med trenerjem in vadeimi je pomembno za
premagovanje ovir, ki se lahko pojavijo v zvezi z denarnimi omejitvami. Poleg
0
150
Erasmus+
tega se mora trener seznaniti z vsemi monostmi financiranja bodisi na

nacionalni ravni bodisi na evropski ravni v zvezi s finanno podporo za dejavnosti,
ki se nanaajo na socialno ranljive skupine in/ali za razvoj portnih dejavnosti.
11.1.2 Etina vpraanja

11.1.2.1 Spotovanje do oseb (avtonomija)
Naelo spotovanja oseb zagotavlja pravico posameznika do izbire. Zato morate
spotovati odloitve posameznikov, ki so del vae ekipe. Osebna razprava z
namenom razumevanja, kaj vodi osebo k odloitvi, se lahko izkae za resnino
koristno pri komunikaciji med vami (trenerjem) in vao ekipo.
11.1.2.2 Koristnost
Poleg tega, da se posamezniku omogoi, da izbere, ali sodeluje pri aktivnosti, mu
naelo koristi zagotavlja dobro poutje med udelebo pri aktivnosti. Zagotoviti
morate, da se vsi posamezniki v vai ekipi obravnavajo enako in da znotraj ekipe
ni diskriminacijskih izgredov. Prav tako je potrebno spodbujati idejo o poteni
igri in se prepriati, da se lani ekipe zavedajo prednosti vsake aktivnosti, ki jo vi
organizirate. Jones in Deutsch (2010) sta opredelila tri strategije, s katerimi je
osebje razvijalo odnose z mladimi, in sicer zmanjevanje relacijske razdalje,
aktivno vkljuevanje in pozornost na proksimalne relacijske vezi.
11.1.2.3 Pravinost
Ko se sooate z morebitnimi problemi, ki se lahko pojavijo v ekipi, morate
obravnavati vse osebe enako. Dobra ideja bi bila doloitev osnovnih pravil, ki jih
morate upotevati kot ekipa kot na primer, da se med seboj spotujete ali da med
seboj razpravljate o kakrnih koli teavah, ki se pojavijo in skuajte vzdrevati ta
pravila pri vsaki vadbi. Coakley (2011) trdi, da bi bilo potrebno pozitiven razvoj v
portnih programih opredeliti tudi v smislu potrebe po socialni pravinosti,
vzpostavitvi monih socialnih institucij v skupnosti, ponovni vzpostavitvi
temeljnih virov v skupnosti, kjer mladi ivijo ali opolnomoiti mlade, da so
uinkoviti dejavniki drubenih sprememb v njihovih skupnostih. Zato bi bilo treba
socialne intervencije, ki temeljijo na portu, oceniti glede na to, kako se takne
prakse povezujejo s prizadevanji za vejo enakost in socialno pravinost v drubi
(Van de Walle et al., 2010).
151
Erasmus+
11.1.2.4 Pomanjkanje starevske podpore

Lahko se sreate s stari, ki ne morejo ali ne elijo podpreti svojega otroka pri
odloitvi, da se pridrui portnemu klubu. Na vkljuevanje starev v port je
mogoe gledati od ene do druge skrajnosti, od popolne nezainteresiranosti do
pretiranega vmeavanja. Lahko se giblje od nizke do visoke in od pozitivne do
negativne. Pozitivna vkljuenost vkljuuje podpiranje njihovega otroka skozi
naine kot so verbalno spodbujanje, njihova prisotnost na tekmi, dovoliti svojemu
otroku, da se sam odloa pri katerem portu bo sodeloval, zagotavljanje
finannih in drugih virov, ki omogoajo otrokovo sodelovanje. Negativno
vplivanje se nanaa na vedenjske smernice, pritisk, da je potrebno zmagati ali
izpolniti priakovanja starev. V obeh primerih morate kot trener ohranjati
ravnoteje pri vkljuevanju starev. Preve vkljueni stari lahko ustvarijo stresno
okolje za njihovega otroka. Po drugi strani pa lahko imajo stari, ki kaejo
negativno vkljuenost ali pa se sploh ne vkljuujejo, vpliv na psiholoko zdravje
njihovega otroka v smislu, da bo otroku vzelo pogum za sodelovanje pri
aktivnostih in/ali bodo pod pritiskom, ko bodo dejansko sodelovali pri aktivnosti.
V vsakem primeru morate preko osebne interakcije in pogovorov spodbujati
lane vae ekipe in biti pripravljeni razpravljati o vseh morebitnih teavah, ki se
lahko pojavijo.
Poglejmo, kaj smo se nauili. Natejte morebitne teave, ki se lahko pojavijo pri
pouevanju mladih iz socialno ranljivih skupin in dodajte kar ste e izkusili ter
kako ste se sooili s tem.
0
152
Erasmus+
12 Metodologija
12.1 Naela za podporo ranljive mladine
Naslednja naela tvorijo osnovo za kakovostne, preizkuene pristope za podporo
ranljivih mladostnikov. Ta naela, ki so se skozi raziskave in strokovne premisleke
pokazala kot uinkovita v praksi, lahko pomagajo slubam pri razvijanju odzivov,
ki prispevajo k trajni uinkovitosti storitev, ki se zagotavljajo mladim.
12.1.1 Gradnja zaupanja vrednih odnosov, ki temeljijo na spotovanju

lovekovih pravic
Gradnja delovnih odnosov, ki temeljijo na spotovanju in vrednotenju pravic in
posameznih okoliin vsake mlade osebe, je kljunega pomena in jim omogoa,
da doseejo dolgorone rezultate. Na ta nain trenerji razvijejo razumevanje za
mlade ljudi s katerimi delajo nain za potrditev njihovih zmonosti in pravice do
potene obravnave pri spopadanju s kodljivimi vedenjskimi vplivi in krepitvi
nadaljnjega razvoja njihovih kompetenc.
Mladi morajo utiti zaupanje v dejavnosti trenerja in biti prepriani, da bo njihova

pravica do zasebnosti spotovana in njihovi osebni podatki obravnavani zaupno.
12.1.2 Graditi na pozitivnosti in okrepiti obrambne mehanizme

Razumevanje prednosti in sposobnosti mladih je kljunega pomena za natanno
ocenjevanje potreb in tveganj ter zmanjevanje tveganega vedenja. Trenerji
lahko gradijo na edinstvih sposobnostih, interesih, spretnostih, izkunjah in
kompetencah mladih na naine, ki krepijo njihove obrambne mehanizme in
krepijo njihove spretnosti za aktivno sodelovanje v skupnosti in gospodarstvu.
Druina, prijatelji, uitelji, skupnost in kulturne povezave ter mree mladih so

glavni vir podpore v njihovem ivljenju. Ocena tveganj mora biti izvedena na
nain, ki doloa in krepi te primarne dejavnike podpore ter interese in talente
vsakega posameznega mladostnika.
153
Erasmus+
Mladi morajo biti aktivno vkljueni v nartovanje in delo za dosego ciljev, ki si jih
zastavijo. Osredotoenost na prednosti omogoa mladim, da bolj konstruktivno
pogledajo vase in v svoje izkunje ter doseejo spremembe, ki jih iejo v svojem
ivljenju.
12.1.3 Bodite odzivni in prilagodljivi

Trenerji si morajo prizadevati za razvoj treningov, ki so ustrezni, inovativni in se
odzivajo na potrebe mladih v njihovem okolju, pri tem pa morajo upotevati
zmogljivosti svojih organizacij.
Odzivnost pri zagotavljanju podpore zahteva od trenerjev, da vzamejo na znanje

starost, ivljenjske izkunje, veroizpovedi, identiteto in okoliine mladih.
12.1.4 Spodbujajte sodelovanje mladih

Pomembno je, da imajo mladi monost sodelovati pri odloitvah, ki vplivajo na
njih. Sodelovanje pri odloitvah krepi motivacijo, legitimnost in kakovost
posegov, ko se mladi posvetijo svojim nartom in doseganju ciljev, ki so si jih
zastavili. Procesi sodelovanja gradijo veine, ki spodbujajo osebni razvoj in
priznavajo mladim njihov prispevek k skupnosti.
Mladi imajo pravico izraziti svoje mnenje, imeti svoje poglede, katerim je
potrebno prisluhniti in jih jemati resno.
Sprejemanje pristopa z vidika krepitve se sklicuje na pomembno naelo

opolnomoiti , ki poudarja razvoj odnosov sodelovanja, kjer se strokovno
znanje in sredstva vseh zainteresiranih strani vrednotijo v celostnem pristopu k
spremembam. Naslednji seznam vam daje vpogled v to, kako shema naela
opolnomoiti deluje.
Opolnomoiti:
Izogibati se kombinaciji prevladujoega znanja, zgodb in oznak.

Potrjuje edinstveno izkunjo ljudi in spotuje pomen, ki ga dajejo svojim
izkunjam.
Priznava strukturni in kulturni kontekst ivljenja ljudi in edinstvenost
njihovih izkuenj.
0
154
Erasmus+
Si prizadeva prepoznati in mobilizirati loveke prednosti in zmogljivosti

kot osrednjo pozornost pri prizadevanjih za spremembe.
Vrednoti prizadevanja in cilje ljudi pred drugimi nameni.
Ustvari kontekst odkrivanja in delovanja, improvizacije in preizkuanja
novih stvari.
Spotuje raznolikost znanja in priznava subjektivnost.
Omogoa iskanje vpraanj in timskega pristopa, kjer je odgovornost
deljena.
Omogoa doloanje postopkov in rezultatov v partnerstvu.
12.1.5 Spotovanje in slavljenje raznolikosti
Mladi prihajajo iz razlinih okolij, izkuenj, preprianj, interesov, kultur in jezikov.
Trenerji morajo imeti sposobnost, da obravnavajo potrebe mladih, ne glede na
kulturno, drubeno ali spolno identiteto. Vkljuevanje mladih zahteva
vkljuujoe, varno in spotljivo okolje, v katerem se posameznike obravnava
poteno. Mlade bi bilo potrebno aktivno spodbujati in podpirati, da bi ohranili
svoje kulturne, drubene in prijateljske povezave.
To pomeni, da morajo trenerji spotovati in povelievati raznolikost mladih, ki so

begunci, govorijo razline jezike, ivijo razline kulture ali pa se identificirajo kot
lezbijke, geji, biseksualci. Odzivanje na njihove posebne potrebe pomeni
upotevanje druinskih in sorodnih odnosov, kulturnih vrednot, spolnosti in
vpraanj spolne identitete.
Opravite spodnji test samoocenjevanja za trenerje, da dobite vpogled v vae

prednosti in pomanjkljivosti kot trener, in da dobite kaken nasvet, kako izboljati
vae trenerske veine.
https://www.mindtools.com/pages/article/coaching-skills-quiz.htm
155
Erasmus+
13 Uporaba sodobnih tehnologij in IKT kot sredstev za

vkljuevanje socialno ranljivih skupin
Spletna mesta drubenih medijev so prevzela naa ivljenja. Teko si je e samo
predstavljati, da pred 10 leti ni bilo Facebooka ali Twitterja! Pred 15 leti so
ljudje dejansko akali, da bi se sliali drug z drugim, saj niti elektronska pota ni
bila tako pogosta. Drubeni mediji so opredeljeni kot oblike elektronske
komunikacije (tako spletne strani drubenih omreij kot mikro bloganje), s
pomojo katerih uporabniki ustvarijo spletne skupnosti za izmenjavo informacij,
idej, osebnih sporoil in drugih vsebin, kot so recimo videoposnetki.
13.1 Kako so drubeni mediji pravzaprav vplivali na nae

ivljenje in na drubo nasploh?
Brezplana in enostavna komunikacija: ivimo v asu, kjer nam je svet
odprt. Kontaktiramo lahko kogarkoli po svetu, kadarkoli, z samo nekaj
minutnim iskanjem po internetu in s vtipkanjem samo nekaj besed. Za
razliko od tradicionalnih nainov komuniciranja (npr. pisma ali telefonski
klici), je brezplano. Je bolj uinkovito. Vae sporoilo se ne bo izgubilo
nekje na poti, prav tako pa ste lahko precej prepriani, da vam bo oseba
odgovorila na vae sporoilo na Facebooku takoj ali pa vsaj v najkrajem
monem asu, ko ga bo videla. Prav tako lahko delimo dele naega
ivljenja, od tistih, kaj ali kje uivamo pa vse do naih fotografij in tistih v
naem ivljenju. Prav tako lahko kontaktirate nakljune ljudi, ki jih ne
poznate. Na primer, nekje ste videli nekoga, ki vam je ve. Lahko ga
0
156
Erasmus+
poiete na Facebooku, Instagramu, Twitterju itd. in mu poljete

sporoilo. To je popolnoma nov nain pristopa k tujcu.
Oglaevanje dogodkov/kampanj/idej: Dandanes je najlaji nain
oglaevanja dogodkov preko Facebooka. Ljudje imajo dostop do tvojega
dogodka 24/7 in so lahko nemudoma obveeni o emerkoli, kar je
povezano z dogodkom. Prav tako imamo vsi prijatelje na Facebooku in
lahko zlahka vidimo dogodke, ki se jih bodo udeleili nai prijatelji, in e
vas zanima, se lahko tudi vi udeleite tega dogodka. Neprofitne
organizacije vidijo prednost v uporabi drubenih medijev za svoje
kampanje ozaveanja. Spletna mesta kot so Facebook, Twitter,
YouTube in druga, so strokovno uinkovita sredstva za irjenje sporoil
in pridobivanje podpore. Da ne omenjamo skupnih drubenih peticij, ki
bi dosegle ve sto tiso ljudi.
13.2 Kako lahko sodobne tehnologije in drubeni mediji

pomagajo pri vkljuevanju socialno ranljivih skupin mladih?
1. Strokovnjaki kot ste vi (trenerji) lahko uporabite drubene medije, da se
pribliate nekomu in ga spodbudite h vkljuitvi v vao ekipo oziroma k
treningom. Ker tovrstna komunikacija ni osebna, je laji nain, da se nekomu
pribliate brez strahu, da bi se nekdo poutil slabo ali da bi ga ualili, kot je to
mogoe pri osebni interakciji. Zavedati se moramo, da se je lahko teko
pribliati mladostniku iz socialno ranljive skupine zaradi strahu pred
zavrnitvijo, bodisi z vae strani ali pa s strani samega sebe. Prvo interakcijo je
laje vzpostaviti preko Facebooka, Twitterja itd., ker je brezosebna, brez
strahu pred neuspeno komunikacijo in brez ustvarjanja stresnega okolja za
mladostnika.
2. Poleg prve interakcije lahko uporabite drubena omreja tudi za vzdrevanje
vaega odnosa s lani vae ekipe ali z novimi lani, ki jih elite vkljuiti v svojo
ekipo. Facebook lahko uporabite za ustvarjanje skupin, v katerih lahko delite
informacije z vao ekipo v zvezi s asom treninga, mestom in vsemi drugimi
informacijami, ki bi jih vi ali nekdo iz vae ekipe elel deliti z drugimi. Prav
tako lahko ustvarite ankete in mlade spodbudite, da izberejo, kakno vrsto
dejavnosti bi eleli za vae naslednje sreanje. Lahko tudi predebatirate
morebitne probleme, ki se pojavijo. e je nekdo pri treningu uspeen, ga
157
Erasmus+
lahko za nagrado izpostavite na Facebooku in spodbudite druge, da tudi oni

doseejo svoje cilje.
3. Eden najmonejih nainov tako za pridobivanje kot tudi za vkljuevanje
udeleencev v nove aktivnosti je preko drubenih omreij. e skrbite za
obveanje v vaem okolju o tem, kaj delate kot trener in kot ekipa, lahko
privabite mlade, ki oklevajo pri odloitvi, ali bi se pridruili vai ekipi ali ne.
Poskrbite, da boste objavili posnetke iz vaih treningov, fotografije vae
ekipe in vaih dejavnosti, da boste ustvarjali nove dogodke kot so Pridite in
nas spoznajte, s imer jim boste dali prilonost, da vas spoznajo in si zaelijo
postati del vae ekipe.
Napiite strateki nart o tem, kako spodbujati dejavnosti vaega tima in kako
vkljuiti nove mlade ljudi v svojo ekipo/trening.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. .
0
158
Erasmus+
14 Iz prakse za prakso
To poglavje vam bo dalo nekaj idej o programih, ki so v teku, in ki so mono
povezani z namenom tega usposabljanja in vam bodo dali kratko predstavo o
monih nainih ravnanja z mladimi iz socialno ranljivih skupin.
14.1 tudija primera (Buffalo, New York)

https://www.youtube.com/watch?v=1OjvOWGT-eo
Video vam bo predstavil program, ki je bil izvajan v ZDA in o njegovih rezultatih

ter koristih za otroke, ki so bili vkljueni. Upotevajte naslednja vpraanja.
1. Kaken vpliv ima port na nae otroke?

2. Kaknih ivljenjskih lekcij se otroci nauijo pri portu?
3. Kako si prilagodimo port, tako da bi njegov namen bil razvoj mladih?
Kaj port ponuja mladim?
4. Kaj je glavni problem v ZDA, ko gre za otroke?
5. Opiite program, ki je v teku v ZDA.
6. Kaj je tisto, kar je novo pri tem programu?
7. Kaken je glavni namen programa?
8. Na kaken nain so mentorji otrokom?
9. Kaj uijo svoje otroke?
14.2 Praktini nasveti za trenerje
1. Ustvarite smiselne portne izkunje za mlade tako, da jih zaposlite s
portnimi aktivnostmi, da razvijajo ivljenjske spretnosti, ter jih nauite, kako
se sooati z razlinimi ivljenjskimi situacijami.
KAKO?
Prepriajte se, da mladi doivljajo port kot pomembno dejavnost z

namenom, da doseejo vedenjske cilje.
Poskrbite, da vztrajajo, ko stvari postanejo teke.
Motivirajte jih, da poizkusijo nekaj novega z namenom, da okrepijo svoj
osebni razvoj, in da izboljajo svojo uspenost.
Med treningom ustvarite majhne trenutke uspeha, pohvalite vsak
doseek in bodite pozitivni glede poizkusov mladih, da se lotijo novega
159
Erasmus+
izziva z namenom prispevati k poveanju razumevanja vsakodnevnih

izzivov mladih, ter prispevajte k njihovi zmonosti reevanja teh izzivov.
2. . Naredite port razumljiv in dojemljiv.
KAKO?
Poskrbite, da mladi razumejo, kako lahko doseejo uspeh.

Poskrbite, da lahko prepoznajo spretnostni, ki so potrebne za uspeh.
Strategije razumljivosti:
Ponudite strukturo: a) bodite toni, b) isti kraj sreanja (npr. slailnice),
c) poskuajte trenirati na istem igriu.
Spodbujajte mlade, da premislijo o posebnih okoliinah, da bi poveali
svoje razumevanje poloaja in jim pomagajte pri doloanju strategij, ki bi
jih lahko uporabili za reevanje posebnih portnih okoliin (npr.
postavljajte jim vpraanja, da bodo aktivno sodelovali pri njihovem
osebnem razvoju).
Naj bodo samozavestni in odgovorni.
Pomagajte jim razumeti, kako stvari funkcionirajo v portnem okolju
tako, da jim postavljate vpraanja in jih spodbujate k razmisleku o
situacijah in ukrepih.
Imejte enaka pravila, vrednote in norme kot so tista, ki se uporabljajo v
skupnosti ali v oli, da bi jim pomagali razumeti, kaj je normalno in kaj
se od njih priakuje v drubi.
3. Ustvarite port kot izvedljivo izkunjo.
KAKO?
Pomagajte jim prepoznati spretnosti, ki jih lahko uporabijo, da bodo

uspeni, pri emer beseda uspeh ne pomeni zmage ampak
obvladovanje.
Imejte ravnovesje med izzivi in sredstvi, saj se morajo mladi, e elijo
dosei osebni razvoj in napredovati, sooiti z razlino naravo (to so
variacije vaj).
Laje vaje na zaetku treninga, da zagotovite uspeh.
Ponudite sredstva za spoprijemanje z izzivi (t.j. vpraajte mlade, kaj
bodo potrebovali za dokonanje vaje).
Zagotovite jasna pravila med uro.
0
160
Erasmus+
Spodbujajte timsko delo, da ustvarite obutek timskega duha in obutka

pripadnosti.
Zagotovite strukturo pri vaji in jim dajte razline monosti med katerimi
se lahko odloijo med vajo.
Uporabite konkurenne elemente za dodatno motivacijo pri izvedbi (tj.
dajte toke za zadetek iz sredine).
15 Komunikacijske igre
Tukaj boste nali nekaj iger, ki vam lahko pomagajo poveati komunikacijske
spretnosti in vam pomagajo pri povezovanju ekipe.
1. Minsko polje
Skupni as: 60 minut
Velikost skupine: 2 do 30. Bolje je, e je veja skupina.
Kaj je to: Eden po eden morajo udeleenci krmariti po minskem polju in ga varno
prekati, ne da bi pri tem stopili na mino. e stopijo na mino, se morajo vrniti
na zaetek. Ekipi je dovoljeno nartovati in delati strategijo, vendar morajo biti
tiho, ko se lan ekipe poda na pot.
Zakaj je dobra za najstnike: To je dobra aktivnost za reevanje problemov, saj

spodbuja najstnike, da sodelujejo pri reevanju uganke minskega polja. Obiajno
se zgodi, da si vsak posameznik zapomni lokacijo vsake poznane mine in kmalu
spoznajo, da je laje in uinkoviteje, e vsi skupaj sodelujejo, da si zapomnijo
doloene dele minskega polja. Ta aktivnost je odlina za spodbujanje timskega
dela, sodelovanja in komunikacije.
2. Hoja zaupanja
5 minut za kratek pogovor in postavitev
20 minut = 2 x 10 minut Hoje zaupanja
10 minut za pregled in razgovor
Velikost skupine: Kakrnakoli. Maksimalno 20 udeleencev (10 parov)
161
Erasmus+
Delo v parih. Udeleence, ki imajo zavezane oi, vodijo naokrog po pravi poti
njihovi partnerji. To je dobra aktivnost za osredotoanje na komunikacijske
spretnosti in na razvoj zaupanja.
Predlagani uni rezultati
komunikacija
kreativno razmiljanje
vodenje
zavedanje tveganja
3. Opis komunikacijskega modela
Komunikacijski model pomaga udeleencem bolje razumeti, kaj se dejansko
mora zgoditi za obstoj uinkovite komunikacije.
asovna usmeritev: 30 minut
Namen: Zagotoviti konceptualni model za udeleence, ki jim bo pomagal, da

bodo postali bolji komunikatorji.
Sredstva: Uni listi
Predstavitev: 1. Izroite une liste in pojasnite, da predstavljajo model, ki

prikazuje, kako lahko doseemo uinkovito komunikacijo. eprav se to mogoe
zdi nepraktien proces, skozi katerega je potrebno iti, se ta model na nek nain
uporablja pri tevilnih ljudeh pri vseh njihovih komunikacijah. 2. Pojdite skozi tiri
korake, ki so prikazani pri modelu. Oznaite, da sta pri tem modelu POILJATELJ
in PREJEMNIK. 3. Zanite s POILJATELJEM, in izpostavite, da prvi korak pri
komunikacijskem procesu vkljuuje POILJATELJA, ki polje sporoilo
PREJEMNIKU. Razloite, da lahko tudi pri tem zgodnjem koraku v procesu
nastanejo teave. Na primer, POILJATELJ ne preda jasnega sporoila. To je
lahko funkcija komunikacijskih spretnosti POILJATELJA ali celo prizadevanj, da
ta oseba poda jasno sporoilo. 4. Naslednji korak vkljuuje, da PREJEMNIK slii
sporoilo in se nanj tudi odzove. Tukaj so lahko teave tako s posluanjem kot
tudi z odzivanjem. Lahko, da PREJEMNIK zaradi tevilnih razlogov ne slii jasno
sporoila, vkljuno z moteimi zvoki ali tekmovanjem.
0
162
Erasmus+
Razgovor: Pojasnite, da ta model zagotavlja komunikacijsko obliko, ki jo lahko

spremljate na ve razlinih nainov. eprav morda ni praktino, da greste skozi
vse te korake pri vsaki komunikaciji, ki jo imate z drugimi, pa zagotavlja, da lahko
uporaba teh konceptov na nek nain pomaga udeleencem, da postanejo bolji v
komunikaciji. e posebej je pomembno, da se zagotovi, da je sporoilo jasno
sporoeno in razumljeno. Povejte zgodbo o nadzorniku, ki bi od zaposlenih elel,
da mu ponovijo, kar jim je
ravnokar povedal. S tem
naui svoje zaposlene, da
postanejo bolji poslualci.
Zato pozorno posluajo
vse, kar jim naroi, saj
vedo, da jih bo prosil, da
ponovijo za njim, kar jim je
pravkar povedal.
163
Erasmus+
16 Viri:
Garber, P. R. (2008). 50 communications activities, icebreakers, and exercises.
Super, S., Hermens, N., Verkooijen, K., & Koelen, M. (2014). Enhancing life
prospects of socially vulnerable youth through sport participation: a mixed
methods study. BMC Public Health,14(1).
Super, S., Verkooijen, K., & Koelen, M. (2016). The role of community sports
coaches in creating optimal social conditions for life skill development and
transferability a salutogenic perspective. Sport, Education and Society, 1-13.
doi:10.1080/13573322.2016.1145109
http://www.ventureteambuilding.co.uk/team-building-activities-for-teens/
0
164
Erasmus+
PORTNI MANAGEMENT
Kljub udoviti raznolikosti, katere smo deleni v nai dravi, so zaradi

gospodarskih razlik razlike v olstvu e vedno velike. port je eno od redkih
podroij, kjer otroci resnino dobijo prilonost za interakcijo z razlinimi rasami in
religijami.
Steve Ker (nekdanji ameriki profesionalni koarkar, trenutno glavni trener Golden
State Warriors)
165
Erasmus+
0
166
Erasmus+
Avtor(ji), FOPSIM, Malta

institucija(e):
Tema in portni management se nanaa na poslovne vidike porta in

utemeljitev rekreacije Principi portnega managementa pokrivajo
modula razline naloge upravljanja vkljuno s koncepti kot so model
portnega okolja, SWOT analiza, nartovanje, vodenje in
kontrola. Poglavja so: strateko nartovanje, organizacijska
kultura, organizacijska struktura, upravljanje s lovekimi
viri, vodenje, finanno upravljanje, marketing in uinkovitost
Uni cilji: Usposobiti trenerje in klube s potrebnimi orodji in znanji ter

izboljati njihovo uinkovitost upravljanja.
Pridobljene Trenerji in predstavniki kluba bodo znali izpostaviti svoje

kompetence znanje, spretnosti in razumevanje specifinih potreb socialno
neprivilegiranih otrok iz razlinih socialnih in kulturnih okolij
Une metode osebno

individualno delo
splet
neformalne aktivnosti

predstavitev,
praktina predstavitev
167
Erasmus+
0
168
Erasmus+
1 Naela upravljanja porta

Upravljanje porta je podroje, ki se ukvarja s poslovnimi vidiki porta in
rekreacije. Podroja, ki jih obsega portni management vkljuujejo poslovanje v
profesionalnih klubih, portne delavce v olskem sistemu, portne menederje v
rekreativnem portu, portno trenje, vodenje dogodkov, upravljanje objektov,
portno ekonomijo, portno financiranje in portne informacije.
Naela upravljanja porta pokrivajo razline naloge upravljanja in koncepte kot so

model portnega okolja, SWOT analize, nartovanje, organiziranje, vodenje in
nadzor. Tematike, ki jih obsega so: strateko nartovanje, organizacijska kultura,
organizacijske strukture, upravljanje lovekih virov, vodenje, upravljanje,
finanno upravljanje, trenje in uinkovitost.
Vrednote in pravila ki vodijo k

doloenemu vedenju so:

pomembnost lovekih virov
pozitivni in motivirani Partnerji
ljudje bodo izboljali

skupinske rezultate
loveki
pomembnost dobrega viri
vzdrevanja, da se vsi objekti
in infrastruktura posodabljajo
2 Znailnosti portnega Infrastruktura
za zagotovitev najbolje
menederja
kakovosti

Glavne spodbujanje lanstevportnega
znailnosti in
vkljuevanje partnerjev
menederja so:
dobra komunikacija,
kritino razmiljanje in reevanje problemov,
medloveki odnosi.
169
Erasmus+
2.1 Komunikacija
Je zgolj prenaanje informacij z enega kraja na drugega. Kljub temu, da je to
enostavna definicija, pa postane stvar precej bolj zapletena, ko razmiljamo o
tem, kako lahko komuniciramo. Obstajajo razline kategorije komuniciranja in
lahko se pojavi ve kot ena naenkrat.
Razline kategorije komunikacije vkljuujejo:
govorna ali ustna komunikacija: osebna, telefonska, radijska ali

televizijska ter drugi mediji;
nebesedna komunikacija: govorica telesa, geste, kako se oblaimo in
obnaamo, in celo na vonj;
pisna komunikacija: pisma, elektronska pota, knjige, revije, internet ali
preko drugih medijev;
vizualizacije: grafi in grafikoni, zemljevidi, logotipi in druge vizualizacije
lahko komunicirajo s sporoili.
Za prikaz uinkovitih tehnik komuniciranja bod predstavljeni primeri med znanih
trenerjev Alex Fergusson, Antonio Conte in trener Kolesarske ekipe UK Sir David
Brailsford. Vsi ti trenerji so navdihujoi vodje in menederji, ki komunicirajo na
najbolj uinkovit nain.
Komunikacija mora biti tudi prepriljiva (z namenom, da spremeni obnaanje in

miljenje ljudi). Ocene in vrednotenja (tudi za drubo) so nujne za sledenje ljudem
in za postavljanje pravilnih ljudi na prava delovna mesta/funkcije.
2.2 Kritino razmiljanje in reevanje problemov

Reevanje problemov in kritino razmiljanje se nanaa na sposobnost uporabe
znanja, dejstev in podatkov za uinkovito reevanje problemov. To ne pomeni, da
morate imeti takoj pripravljen odgovor, ampak pomeni, da morate biti sposobni
razmiljati s svojo glavo, oceniti problem in najti reitve.
Kritino razmiljanje in reevanje problemov uporablja logiko in sklepanje za

prepoznavanje prednosti in pomanjkljivosti alternativnih reitev, sklepov ali
pristopov k problemom.
0
170
Erasmus+
Kritino razmiljanje pri reevanju problemov je bistvenega pomena pri

zagotavljanju pouevanja, analiziranja in pridobivanja boljih, uinkovitejih
rezultatov. Ne teje samo rezultat, ampak tudi nain, kako pridemo do teh
rezultatov.
2.3 Medloveki odnosi

So vzorci vedenja in vedenjskih interakcij med ljudmi; je izraz za spretnosti, ki
spadajo pod tri, med sabo povezane sklope spretnosti: osebna uinkovitost,
sposobnost interakcije in spretnost posrednitva. Pomembno je tudi, da se
domislite novih idej, kako nekaj narediti (kreativno miljenje).
Za doseganje ciljev in doseganje popolnosti, sta pomembni asovno upravljanje

in IT-znanje (primer TIM S. Grover, trener in mentor NBA igralcev ter avtor knjige
RELENTLESS).
3 Vloge portnega menederja
3.1 Vloga portnega menederja pri oblikovanju ekipe

Nekaj korakov za izgradnjo uspene in uinkovite ekipe:
1. Bodite vodja
Ne glede na to, ali trenirate portno ekipo ali pa jo upravljate, zna biti oblikovanje
uspene ekipe teavno. Uspenost ekipe je odvisna od sposobnosti trenerja, da
uspeno vodi in upravlja lane ekipe. e elite to dosei, boste potrebovali prave
taktike, strategije in pravo osebnost za to delo. e imate sreo pri izbiri ekipe,
vzpostavite poloaj vodje in si aktivno prizadevate izboljati ekipo lahko
ustvarite zmagovalno ekipo.
2. Vzpostavite odnose s lani ekipe

Poskusite izvedeti im ve o vsakem lanu vae ekipe, njegovih spretnostih, kako
so motivirani kaj jim je ve in kaj ne. To znanje je za vodjo neprecenljivo, saj mu
omogoa, da znanja in kompetence vsakega posameznika povee s specifinimi
171
Erasmus+
problemi, kar mu bo pomagalo poveati njegovo produktivnost in zadovoljstvo

pri delu.
Prav tako poskusite im bolj vkljuiti lane. To jih bo spodbudilo k sodelovanju in

razvijanju spretnosti reevanja problemov.
3. Gradite odnose med lani ekipe

Ko zane vaa ekipa bolj sodelovati, preuite nain, kako sodelujejo skupaj in
sprejmite ukrepe za izboljanje komunikacije, sodelovanja in zaupanja v ekipi. e
pride do konfliktov, jih reite prijateljsko. Posluajte obe sprti strani in ukrepajte
kot mediator. Eden od nainov za to je, da s pomojo brainstorminga pridete do
reitev, katere pomagajo opolnomoiti vae lane in lahko vodijo do novih reitev
problema.
Za oblikovanje ekipe so
pomembne naslednje toke:
enakost in koristnost (vsakdo je
koristen); jasna komunikacija;
deljenje = skrb spretnosti ljudi
in vnaprej doloena struktura, ki ji
je mogoe enostavno slediti.
3.2 Vloga portnega menederja pri vkljuevanju ljudi

v skupino zahteva pripravo, ljudem mora ponujati monost pridobivanja izkuenj,
komunikacijo in pogovore ter zagotoviti udobno poutje
Nekateri koraki za integriranje ljudi v ekipo so:
1. Spodbujanje timskega dela
0
172
Erasmus+
Ko ste enkrat vzpostavili odnose z in med lani ekipe, je as, da jim pomagate,
kako naj skupaj uinkovito delujejo. Spodbujajte svojo ekipo, da si izmenjujejo
informacije tako med sabo kot tudi znotraj ire organizacije. Prav tako
poskuajte ve komunicirati s svojo ekipo. To vkljuuje ve kot samo sestanke in
vkljuuje stvari kot so, odprtost za predloge in skrbi, zanimanje za napredek
vsakega posameznika v ekipi in nudenje pomoi, kadar je potrebno, ter da
naredite vse, kar lahko, da z vao ekipo komunicirate jasno in iskreno.
2. Postavite osnovna pravila za vao ekipo

Konno lahko zanete uradno vzpostavljati vao ekipo tako, da ustvarite
vrednote in cilje ekipe ter ocenite uspenost ekipe skupaj z individualno
uspenostjo. Bodite prepriani, da svojo ekipo vkljuite v ta proces, da vedo, kaj
se od njih zahteva, in da se s tem tudi strinjajo.
AKTIVNOST
Nova oseba se je pridruila ekipi. Oseba

oitno ni iz okolice in je nekoliko nerodna.
Kako bi predstavili novo osebo preostalemu
razredu/skupini?
Podajte vae monosti, na kaken nain so si

podobne ali razline od vaih sodelavcev pri
uni uri?
Ali obstaja pravilen oziroma napaen

nain?
3.3 Vloga portnega menederja pri spodbujanju
zmagovalnega duha
Borbeni duh je mo, ki pomeni ve kot samo pripravljenost sodelovanja v
navideznem boju. To je ustrahovanje in agresivnost. To je ve kot samo
vztrajnost, saj lahko vztrajnost pomeni tudi sprejeti poraz brez da bi se sploh
potrudili uspeti ali izboljati.
173
Erasmus+
Borbeni duh je kljuna mo, ki jo potrebujemo za razvoj naih otrok, ne samo za

njihova ivljenja v portu, ampak za njihova ivljenja na splono. Tukaj je nekaj
sredstev, katera lahko uporabite za doseganje le-tega:
1. Postavite visoka priakovanja

Les Brobn, znan motivacijski govornik, nenehno ponavlja v svojih govorih,
Veina ljudi v ivljenju ne uspe ne zato, ker bi ciljali previsoko in zgreili, ampak
ker si prizadevajo prenizko in zadenejo.
1. Spodbujajte sanje
2. Priznajte trud, ne samo rezultatov
3. Duh je kljunega pomena
V popolnem svetu borbeni duh morda ni potreben. V resninem svetu pa je
borbeni duh nujen, e elimo biti uspeni. Tudi e je va cilj, da postane svet
utopija, morate imeti borbeni
duh, da oblikujete svet po svoji Da bi spodbudili zmagovalni duh, je pomembno
volji. Nihe ne najde popolnega slediti dosekom in biti zgled svojim igralcem.
ivljenja brez truda, ne glede na Motivacija je prav tako bistvenega pomena za to,
anek da razmiljamo o tem, zakaj nekaj ponemo,
dote zakaj je nekaj pomembno in zakaj se trudimo, da
, ki oseba naredi svoj maksimum vsak dan znova in
jih znova. Obstaja ve kot samo sposobnost neke
lahk osebe trener kot celotna oseba in notranja
o motivacija.
bere
te.
3.4 Vloga portnega menederja pri sooanju s porazom

mora vkljuevati dostojanstvo pri porazu, biti mora dober portni partner,
vztrajnost, rezultat <> napredek in neprestano uenje.
0
174
Erasmus+
Poraz se lahko prenese z dostojanstvom

ob podpori portnih prijateljev.
Napredek pri doseganju rezultatov je
vsaj tako pomemben kot rezultati sami.
Pomembno je, da se ne odneha, poleg
tega pa je pomembno tudi spremljati,
kje so stvari le narobe in da se
poskuajo prilagoditi.
PRIMER Rugby ekipe z Malte: zgodba udeleenca na Olimpijskih igrah Eddieja

the Eagla.
3.5 Vloga
Da bi motivirali ljudi z razlinimi spretnostmi, je portnega
pomembno zavedanje o le-teh pomembno je menederja pri
vedeti, da ne moremo delati istih stvari, in da motiviranju ljudi z
ima vsaka oseba svoje meje. razlinimi
Zato je torej trening pomemben, ljudje pa spretnostmi s
morajo odkriti razlike med sabo, pri tem pa pomojo zavedanja,
morajo upotevati, da je praksa najbolji nain treniranja in
uenja.
odkrivanja.
.
175
Erasmus+
4 Kulturna in socialna raznolikost

4.1 Raznolikost v portu
Kaj povzroa raznolikost?
Naslednji posnetek prikazuje tevilne amerike portnike.
https://www.youtube.com/watch?v=srmZCtiAVBk
Natejte tri stvari, ki so vam prile na misel, ko ste gledali posnetek.
1....................................................................................................................
2....................................................................................................................
3....................................................................................................................
Kako je njihova raznolikost omogoila obogatiti prepoznavnost amerikega

porta?
4.2 Kulturna in socialna raznolikost

Kulturna raznolikost je sestavljena iz razlinih vedenj, ki prihajajo iz razlinih
kultur, vrednot in norm (niso vse vidne). Vkljuuje tudi to, kaj se ta generacija
odloi pouevati naslednje generacije, vkljuno z znanjem, vrednotami,
spretnostmi, etiko in svetovnimi pogledi.
Socialna raznolikost so vsi naini, kako se ljudje znotraj ene same kulture
razlikujejo drug od drugega. Elementi socialne raznolikosti lahko vkljuujejo
etnino pripadnost, ivljenjski slog, religijo, jezik, okus in elje ter kako lahko
razlini ljudje mirno ivijo v okolju.
Ljudje so razvili prilagoditve ali reitve za gronje njihovemu preivetju. Tako kot
razline vrste rastlin sobivajo na razlinih podrojih ekosistema.
Kulturna in socialna raznolikost se kaeta v veetninih skupinah in skupinskem

pristopu, saj se poudarjajo razlike v vrednotah, vendar pa si globoko v sebi
prizadevamo za miroljubno drubo v kateri lahko vsakdo ivi drug z drugim.
0
176
Erasmus+
AKTIVNOST
Kateri stereotipi obstajajo v posameznih portnih klubih?
Kaken je njihov vpliv na skupinsko dinamiko?
Navedite razline stereotipe, ki obstajajo kako jih lahko odstranimo?
4.3 Vloga portnega menederja pri upravljanju kulturne in

socialne raznolikosti
portni meneder pomaga mladim ceniti in se vkljuiti v skupine, ki imajo
razline socialne in kulturne vrednote z usmerjanjem in razlago razlik med
razlinimi drubenimi in kulturami vrednotami. Spodbuja jih pri zavedanju, da ni
poudarek vedno na enakih stvareh in da je potrebna mediacija, ko gre kaj narobe.
AKTIVNOST
Kako lahko klub uporabi kulturno raznolikost za spodbujanje razumevanja?
......................................................................................................................
5 Vkljuujoe portne organizacije

Zaradi demografske raznolikosti in razlinih pogledov v svetu, je vedno veja
potreba po razmiljanju, kako tudi v portnih organizacijah vkljuevati in
upravljati takne razlike. Medtem ko gresta raznolikost in vkljuenost skupaj z
roko v roki, pa organizacijske strategije, ki prepoznavajo raznolikost in si
prizadevajo spodbujati, ustvarjati in ohranjati vkljuenost, pogosto urejene z
zakonodajo oziroma poudarjane skozi politiko ali primere dobrih praks, lahko
vplivajo na odnos zaposlenih, skupinske procese in uinkovitost organizacij. Za
uspeh organizacij, skupin in ljudi morata biti prisotni tako raznolikost kot tudi
vkljuenost, aktivno priznavanje in sprejemanje razlinosti pa je pravica vseh.
177
Erasmus+
Ljudje se med seboj razlikujejo glede na raso, spol, starost, duevno in fizino
sposobnost, videz, religijo, spolno usmerjenost in drubeni razred te razlike
lahko vplivajo na portne organizacije. Obstajajo posebne strategije za
upravljanje raznolikosti v delovnem in portnem okolju, ki zagotavljajo pregled
raznolikosti usposabljanja, katera se lahko izvaja na delovnem mestu, prav tako
pa te strategije naslavljajo pravna vpraanja, ki so povezana z razlinimi
dimenzijami raznolikosti.
Inkluzivne organizacije so organizacije, ki si prizadevajo, da se nikogar ne

izkljuuje in da se vsakemu lanu ponudijo enake monosti in prilonosti. Njihovi
glavni cilji so razviti drubo, v kateri se vsi 100% obravnavajo enako.
Inkluzivne organizacije nastanejo ne le z razglaanjem svojega poslanstva,

temve tudi tako, da to poslanstvo tudi uresniujejo in ga primerno razvijajo
naprej.
Vkljuojoe organizacije morajo

zagotoviti: odprto razmiljanje,
dostopnost (duevna in fizina),
zavedanje o mejah/omejitvah, ko
nekdo trpi zaradi pokodb, aktivno
sodelovanje med urami treninga,
ne smejo dovoliti izkljuenosti in
diskriminacije.
Te organizacije se sooajo z
naslednjimi izzivi: zagotavljanje, da
se vsi v organizaciji udobno
poutijo, oblikujejo politiko, ki bo
odgovarjala vsem lanom ter
poskrbijo, da so vsi dovolj odprtega
duha za izvajanje vkljuujoe
politike.
0
178
Erasmus+
5.1 Koristi raznolikosti in vkljuevanja v port

Vkljuevanje irokega kroga ljudi prinaa portu tevilne prednosti, med njimi
tudi:
1. Poveanje lanstva kar lahko prispeva k finanni stabilnosti;

2. Ve igralcev kar lahko doda nove ravni konkurence;
3. Ve prostovoljcev iz ire mree skupnosti druine in prijateljev, ki
prispevajo k bogastvu in raznolikosti okolja;
4. Ve strokovnega znanja pri vodenju, treniranju in administraciji;
5. Veje drubene koristi oblikovanja in vzdrevanja novih odnosov in
vezi;
6. Tesneje sodelovanje s iro skupnostjo in podjetji (in potencialnimi
sponzorji);
7. Dobre, pozitivne zgodbe, ki jih lahko delite z lokalnimi mediji;
8. Svea, bolj ivahna organizacija z novimi ljudmi pridejo nove ideje,
inovativnost, fleksibilnost in ustvarjalnost.
Sredstva v okviru tega portfelja lahko pomagajo pri sooanju s temi izzivi, poleg
tega pa obstajajo nasveti in orodja, ki pomagajo portnim organizacijam, da se
uinkoviteje ukvarjajo z ljudmi iz razlinih okolij. Spodaj so navedene tevilne
temeljne prakse, ki lahko pomagajo pri zagotavljanju raznolikosti znotraj
organizacije:
1. Zgodnje vkljuevanje skupnosti poskrbite, da so ljudje iz razlinih

okolij e zgodaj vkljueni v proces;
2. Ustvarjanje zaupanja poskusite razumeti situacijo, v kateri so se znali
ljudje iz razlinih okolij, e posebej, e so se ele nastanili in ustrezno
vkljuili. Bodite jasni glede priakovanj in vlog. Izogibajte se simbolom in
gradite odnose.
3. Prepoznajte raznolikost znotraj skupnosti razlike obstajajo med
razlinimi skupnostmi in tudi znotraj skupin. Vzemite si as za
razumevanje skupnosti in jim ponudite vrsto ciljnih programov in
dejavnosti.
179
Erasmus+
4. Vzemite si as ugotovite, kdo so vodje skupnosti in zgradite zaupanja

vredne odnose. To lahko traja nekaj asa.
5. Gradite svoje zmonosti podpirajte klub/lane zdruenja in
prostovoljce. Prepoznajte zagovornike inkluzije in po potrebi zagotovite
usposabljanje.
6. Izogibajte se prekomernim posvetovanjem dobro nartujte in se
poveite z drugimi, ki lahko prav tako delujejo v interesu skupnosti.
Poiite nasvete posebnih interesnih skupin in skupnosti.
7. Teave z jezikom upotevajte potrebo po prevajanju pisnih,
elektronskih in verbalnih informacij. Razmislite o najboljih nainih
komuniciranja.
8. Prepriajte se, da ste pripravljeni razmislite o partnerstvu z
multikulturnimi organizacijami in se lotite sodelovanja v obstojeih
programih in dejavnostih.
9. Seznanite se z ovirami inkluzije pozanimajte se o morebitnih ovirah
za vkljuevanje ljudi iz razlinih okolij, na primer igranje na verskih
prilonostih, alkohol, uniforme, oblaila.
10. Pokaite spotovanje razumite, na kateri stopnji nastanitvenega
procesa so ljudje in se ustrezno vkljuite. Priznavajte protokole
skupnosti, preprianja in prakse. Izogibajte se stereotipom. Bodite
poteni.
6 Ocena tveganja in obvladovanje tveganja

Dejavnosti obvladovanja tveganja se bodo pojavile na razlinih ravneh, odvisno
od poslanstva portne organizacije, izraenega v njegovih aktih in pravilih.
Lokalni portni klub, ki ponuja programe posameznim lanom lahko prevzame
ozek pristop k obvladovanju tveganja, kar pomeni, da klub upravlja tveganja le za
tiste programske dejavnosti, s katerimi se neposredno ukvarja. Krovna portna
organizacija, na lokalnem ali vijem nivoju, mora sprejeti iri pristop, kar
pomeni, da organizacija upravlja tveganja za svoje dejavnosti, za dejavnosti, ki se
izvajajo pod njenim nadzorom in za dejavnosti, ki jih izvajajo njeni lani (klubi in
zveze). Pri obvladovanju tveganja obstajajo trije praktini koraki, ki se nikoli ne
spreminjajo: prepoznavanje, merjenje in nadzor. Na kratko, obvladovanje
0
180
Erasmus+
tveganja je organiziran proces, ki temelji na naslednjih treh vpraanj glede

portnega programa, objekta ali dogodka:
Katere so mone stvari, ki lahko gredo narobe? (to je naloga

prepoznavanja tveganj);
Kakna je verjetnost, da bodo te stvari le narobe in kakne so posledice,
e gredo narobe? (to je naloga merjenja tveganj);
Kaj lahko storimo, da stvari ne bi le narobe? (to je naloga obvladovanja
tveganj)
Obstajajo tiri splone strategije za obvladovanje tveganj. To so:
obdrati tveganja (tveganje je majhno in je povezano s portno

dejavnostjo, portni manager pa je pripravljen sprejeti posledice ne
naredi niesar glede tega);
zmanjati tveganja (tveganje je za menederja dovolj veliko, da naredi
nekaj v zvezi z njim sprejme ukrepe za zmanjanje verjetnosti za
nastanek dogodkov ali posledic, e bi se zgodili, s skrbnim nartovanjem
in organiziranjem, pripravo osebja in prostovoljcev, s pregledovanjem in
spremljanjem objektov in opreme itd.) Veina ukrepov za zmanjanje
tveganja vkljuuje nartovanje, organiziranje in vplivanje na loveko
vedenje. To je podroje, kjer portne organizacije izvajajo najveji
nadzor in kjer obstaja najveje tevilo monosti za obvladovanje tveganj.
Hkrati je to verjetno podroje, kateremu portne organizacije posveajo
najmanj asa in najmanj sredstev. tevilni primeri, ki so navedeni spodaj,
so razvreni glede na vir tveganja, kateri so lahko objekti in oprema,
ljudje ali programi.
Prenos tveganja (tveganje je dovolj pomembno, da je portna
organizacija ne eli prevzeti sama zato jo prenese na druge preko
pogodb, zavarovanja ali opustitev);
Izogibanje tveganju (tveganje je lahko tako hudo, da portni meneder
noe ni storiti v zvezi z njim tako se odloi, da se izogne temu, kar v
prvi vrsti ustvarja tveganje).
Glavna tveganja, s katerimi se sooa portni manager, ko se ukvarja z
razlinimi skupinami, so:
181
Erasmus+
raznolikost izstopa, preglasuje portni meneder mora zagotoviti

pravico vsem v skupini, da se lahko izrazijo;
konflikti povezani s stereotipi, kulturo, religijo, zgodovino; spolom;
pogled na avtoriteto; ustrahovanje;
reakcije pri spopadanju s konflikti, tehnike reevanja konfliktov v
skupinah, biti preve vkljuujo in tvegati zanikanje razlik.
2. Zahtevana znanja in spretnosti za upravljanje tveganja so:
nartovanje/postopki/priprava: kako pripravljeni smo razumeti skupino

in njeno dinamiko?
komunikacija: inkluziven in ne pokroviteljski govor.
3. Kako naj mladi prepoznajo tveganje
Da bi raznoliki skupini mladih portnikov pomagali prepoznati tveganje,

potrebujemo strukture z zagotavljanjem konteksta, usposabljanja/ozaveanja in
dobrega zdravstvenega svetovanja.
01 02 03
Strukture Usposabljanje o Zdravstveno

zavedanju svetovanje
0
182
Erasmus+
7 Viri
https://www.mymajors.com/career/sports-agent/skills/
http://www.sportlaw.ca/2002/08/risk-management-for-sport-organizations-and-
sport-facilities/
http://www.ibc.ca/mb/business/risk-management/sports-and-recreation/risk-
management-(sports-and-rec)
http://www.dsr.wa.gov.au/support-and-advice/organisational-
development/management-and-planning/risk-management
http://www.aon.com/unitedkingdom/products-and-services/industry-
expertise/sport.jsp
https://www.european-agency.org/sites/default/files/Malta-visit-report.pdf
http://sportscommunity.com.au/club-admin/d-participation-health-and-safety/
http://www.managementstudyguide.com/risk-management-aspects.htm
http://sportscommunity.com.au/club-admin/a-risk-identification-and-
management/
https://academic.oup.com/eurheartj/article/32/8/934/2398198/Risk-of-sports-do-
we-need-a-pre-participation
https://www.clearinghouseforsport.gov.au/knowledge_base/organised_sport/sp
ort_and_government_policy_objectives/Cultural_Diversity_in_Sport
https://www.amazon.com/Diversity-Inclusion-Organizations-George-
Cunningham/dp/1621590402
http://www.huffingtonpost.com/rosalind-cardinal/5-steps-to-building-an-
effective-team_b_7132406.html
https://breakingmuscle.com/fitness/5-ways-to-develop-the-fighting-spirit-in-
youth-athletes
183
Erasmus+
Branje za navdih
http://www.internationalservice.org.uk/what_we_do/inclusive-sports.html
https://yoocanfind.com/Story/402/inclusive-sport-a-personal-view
https://www.unicef.org/sports/23619_57597.html
adapted from Queensland Government Community Engagement Guides
https://www.amazon.com/Diversity-Inclusion-Organizations-George-
Cunningham/dp/1621590402
Canfield, J and Henson, M. V (2002) The Chicken Soup for the Teachers Soul
Health Communications Incorporated.
0
184

Guidebook ATHLISI Brošura Slovenian

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Guidebook ATHLISI Brošura Slovenian

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PROMOCIJA SOCIALNE INTEGRACIJE

Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki

Urednik: Viktor Suec

2.1 Pomen pedagogike v portu ................................................................ 47

10.1 Vaja 1: ..................................................................................................96

UINKOVITA KOMUNIKACIJA PRI PORTU ali port za vkljuenost ...... 143

15 Komunikacijske igre .............................................................................. 161

Vkljuenost lokalnih portnih klubov je zelo pomemben dejavnik, za doseganje

1.2 Usklajenost z usmeritvami EU

Mednarodno sodelovanje je nujno in daje dodano vrednost rezultatom.

Izmenjava monosti, izkuenj in strokovnega znanja med zainteresiranimi

dravami je kljunega pomena pri izvedbi tega projekta. Evropsko partnerstvo

2 port kot orodje socialne integracije

Vkljuenost v sam port z namenom izboljanja portnih sposobnosti zahteva

vkljuuje predstavitev v geografskem kontekstu in pregled situacije lokalnega

Vsebina prironika in unega gradiva je doloena s soglasjem vseh partnerjev,

Uno gradivo je pripravljeno tako za uporabo na osebnih predavanjih kot za e-

1. Tematika in utemeljenost (znanstvenega) podroja

povezava na spletno izobraevanje

4 Primerjalno poroilo analize potreb usposabljanja

V septembru 2016 so vsi partnerji izvedli terensko raziskavo z uporabo

prva je bila sestavljena iz strokovnjakov, kot so trenerji in predstavniki

Glavna ugotovitev raziskovalne faze je interes vseh vkljuenih ciljnih skupin, in

Glede na terensko raziskavo, so trenerji in predstavniki portnih klubov, ki so

Glavna ugotovitev je ta, da ni specifinih teajev usposabljanja za predstavnike

portnih aktivnostih v okviru aktivnosti portnih klubov (neodvisno od porta, ki

Za lokalne skupnosti je port eno glavnih sredstev socialnega vkljuevanja

Projekt ATHLISI predlaga pristop, ki bo hkrati omogoil strokovnjakom s

Avtor(ji), NPDD IRODOROS, Grija

Tematika in Integracija otrok iz neprivilegiranih skupin

Uni cilji: Predstaviti pomembnost sodelovanja,

premagovanju socialnih razlik in omejitev

Pridobljene S pridobljenim znanjem bodo trenerji in

Une metode osebno,

Ocenjevanje samoocenitveni test,

Psihologija se razlikuje od drugih drubenih ved antropologije, ekonomije,

Torej, za portne trenerje in uitelje portne vzgoje, ki delujejo na podroju

Razvojna psihologija porta je izraz za podroje prouevanja, ki je usmerjeno na

uenje porta in portno uspenost v povezavi z izboljavami in dejavniki kot sta

Uinkovito, strukturirano trenersko delo z otroki in mladostniki lahko uinkovito

port je eden najbolj uinkovitih sredstev socialne integracije in bi moral biti

Bela knjiga o portu, ki je prva celovita pobuda EU o portu, doloa stalia

Potrebno je upotevati vlogo in potenciale porta pri spodbujanju povezovanja in

e posebej je potrebno poudariti pomembno vlogo trenerjev in portnih klubov v

e posebej v otrotvu, in naprej v puberteti, naj bi trener nadaljeval z vzporednim

Kakorkoli, dokazi kaejo, da je kvaliteta treniranja kljuni dejavnik za poveanje

Priznan otroki psiholog Jean Piaget je verjel, da se

e imajo otroci veliko monosti za uspeh v portu,

port daje otrokom in mladostnikom monosti za preizkuanja novih znanj in

Ameriko Akademijo pediatrov priporoa opazovanje naslednjih znakov za

se izogiba nalogi ali izzivu brez da bi sploh poizkusil, ali pa odneha e ob

ko mu upadejo olske ocene, se umakne iz drube, izgubi ali pa ima manj

Psihologija porta kot znanost, ki spodbuja spremembe obnaanja, bi morala v

Glede na tudijo, ki je zasnovana na Hartersovem profilu samodojemanja za

poutje pri mladostnikih. Izboljano dobro poutje lahko vodi do vijega

3 Psiholoke koristi porta za otroke in mladostnike

Seveda ni nobene kode, e smo tekmovalni in

Dober trener razume, da se negativni ustveni stres

Trepljanje po hrbtu, petka prijatelja ali pa rokovanje z nasprotnikom po koncu

Odnosi, kjer se trenerji in sotekmovalci podpirajo med seboj in spodbuda s strani

Mladostnik z dobro samopodobo bo imel samozavest za preizkuanje novih stvari

Seveda ne smemo spodbujati otrok k

To ni ni presenetljivega, saj je bistvo porta

4.1 Vloga trenerja