You are on page 1of 5

4.1.

2012

PRIMERI

Primer t. 1 :

Gre za KD izdaje in neupraviene pridobitve poslovne skrivnosti po 236/1 in


236/3 KZ-1

Primer t. 2 :

Zloraba tujega izuma in topografije 234. len pod pogojem,da bi bili ti recepti
zavarovani in prijavljeni kot izum. e temu ni tako, niso izpolnjeni znaki tega K.D
in tudi ni znakov drugega K.D, ki bi prili v potev. e bi bili recepti zavarovani bi
prilo to v potev sicer pa ne!

Primer t. 4

A v odnosu do B, napeljuje k storitvi K.D po I . odstavku 236. lena- gre za


neuspelo napeljevanje.
A in B v odnosu do vodje proizvodnje :
Prvo imamo protipraven odvzem prostosti po 1. odstavku 133. lena.
ali pa tudi prisiljenje ali nasilnitvo in neuspelo napeljevanje k izdajo
poslovne skrivnosti. Kaejo se tudi znaki ograbitve, izpolnjeni pa so znaki
K.D muenja po 1. odstavku 265. lena Kz-1.
Prisiljenje se kae pri tevilnih K.D
Pokaeta se 2 K.D kot izstopajoi, glede na izvritveno obliko in nevarnost
dejanja in zagroeno kazen za takno dejanje :
o muenje kot dejanje, ki je nesporno najhujo dejanje v tem
primeru
o neupraviena pridobitev poslovne tajnosti 236. len
o Odvzem prostosti je v muenju e zajet
A in B bi odgovarjala v tem primeru samo za muenje (povzroanje
trpljenja, da bi od njega dobil informacijo), saj bi pokrilo njuno
celotno delovanje. Glede na opis KD muenja, je namen muenja, da
pridobi informacijo od osebe. Glede na kaznovalni okvir, je to isto
ustrezna kvalifikacija, da ostanemo pri muenju, ki zajema vse druge
mileje pravne kvalifikacije!
Vpraanje grdega ravnanja pred uveljavitvijo KZ-1 smo imeli posebno
KD grdega ravnanja, tega sedaj ni ve! Grdo ravnanje je bilo vmes med
razalitvijo in lahko telesno pokodbo. Je pa e vedno v 3 KD izrecno
zapisano npr. KD nasilnitva 1.odstavek 296. lena. Nepriakovano je bilo
to rtano!
KD muenja pred uveljavitvijo KZ-1 smo imeli samo len KD muenje
ivali. Bilo je nenavadno, da pa ni bilo KD muenja ljudi. Zato je ustrezno,
da je muenje ljudi kot KD opredeljeno. Muenje je s konvencijo
prepovedano! krk je rekla, da to ni vredu, saj se konvencija nanaa samo
na muenje, ki ga izvajajo uradne osebe, mi smo pa uradno osebo
predvideli kot kvalificirano obliko KD in da z notranjim pravom ne
smemo spreminjati dolob konvencije. Naa ureditev ni v niemer v
nasprotju s konvencijo, saj drava daje iro varnost in to ni v nasprotju s
konvencijo. To KD je relativno pogosto. Tudi nedovoljeno dajanje daril je
zajeto v muenju e ne gre na lep nain bo lo zgrda.
Vodja proizvodnje bi obtoili za izdajo poslovne skrivnosti 236/1 KZ-1,
ampak je to povedal zaradi muenja, to bi presojali po merilih za skrajno
silo (silobran je da tisti, ki se brani napade dobrino napadalca, a v tem
primeru je bila napadena dobrina 3 poslovna skrivnost, ki je pripadala tej
firmi). Veljavni KZ-1 pozna 2 uinka skrajne sile :
o izkljuena krivda
o izkljuena samo kaznivost
Novela KZ prinaa spremembo na tem podroju kar se tie skrajne sile. Skrajna
sila bo imela 2 uinka :
v 1 primeru bo izkljuevala protipravnost upraviljiva skrajna sila
v 2 primeru pa bo izkljuevala krivdo, ne bo pa ve izkljuevala
kaznivosti.
Od uinka ki ga priznamo pri skrajni sili, je odvisno da tisti od igar naslov se
odvraa, lahko odreagira s silobranom ali ne. V veljavnem KZ-1 ima oseba zoper
katero se nevarnost odvraa pravico do silobrana! V novi ureditvi, ko pa bo
izkljuena protipravnost, pa ne bo imel pravice do silobrana tisti, zoper katerega
se koda odvraa!

Lastnik kokurenne firme, ki je kupil to poslovno skrivnost in vedel,


kako sta prla do tega odgovarjal bi po 1 in 2 .odstavku 236. lena KZ-
1. Za to KD bi odgovarjala tudi konkurenna pravna oseba. Dolnost
naznanitve ne velja od osebe, ki je neupravieno pridobil poslovno
skrivnost.
A in B ki sta prodala skrivnost lahko gremo na stek med muenjem in
236/3 KZ-1 za veliko vsoto je prodal. Gre za 2 razlini dobrini zato bi
lahko lo za stek saj gre pri muenju na telo, pri 236. pa napad na
premoenje, saj gre za premoenjsko korist.

Primer t. 5

A je storilec KD po 2 in 3 . odstavku 236. lena. B pa je izdala poslovno skrivnost


po 1. odstavku 236. lena bi pa lo za skrajno silo, saj je bila sila usmerjena zoper
podjetje.

Primer t. 6

Znaki KD, preslepitve kupcev so izpolnjeni po 232. lenu KZ-1. Imamo e


poslovno goljufijo, ki nam zadevo zaplete. e nebi imeli lena poslovna goljufija,
bi imeli klasino goljufijo, ki je v primerjavi s preslepitvijo kupcev bolj splona in
kazen ima predpisano kot strojo. Preslepitev je torej specialneje KD res pa je
da je za goljufijo zagroena vija kazen, saj ima pri klasini goljufiji pridobiti
protipravno premoenjsko korist. Zaradi odnosa specialnosti ni steka preslepitve
in goljufije! Tisti, ki je preslepil kupcev je imel namen pridobiti protipravno
premoenjsko korist, saj preslepitev te ne zajame, zato bi mogli to obravnavati
kot goljufijo in ne kot preslepitev kupcev.
Imamo posebno kaznivo dejanje poslovne goljufije po 228.lenu KZ-1, katere
je namen pridobiti protipravno premoenjsko korist. Poslovna goljufija je bila
dopolnjena, saj predvideva monost, da zaradi neizpolnitve obveznosti pridobi
premoenjsko korist, ali nastane za stranko ali drugega premoenjska koda. V
naem primeru so izpolnjeni znako preslepitve kupcev in poslovne goljufije,
pri emer lahko ustvarimo sliko, da si je s tem pridobil premoenjsko korist, saj
je voda cenej kot vino. Poslovna goljufija v celoti pokrije takno dejanje, ki je
v tem primeru!
Primer t. 2 pri odgovornosti pravnih oseb za KD

Ali bi lahko pravna oseba odgovarjala to KD?

25. lena zakona o odgovornosti pravnih oseb, nam pove ali gre za KD,
za katero lahko pravna oseba sploh odgovarja. Pravna oseba ne more
odgovarjati za vsa KD, ker to pojmovno ni mogoe, 25. len taksativno
nateva.
Ker so se prijavili na razpis se to teje kot privolitev v smrt teh 6 delavcev?
Tukaj bi lahko govorili o eventualnem naklepu za uboj, saj so pritrdili v nastanek
kodljive posledice. 25. len pove, da ta KD niso nateta med KD za katera
lahko odgovarja pravna oseba! Obstajajo pa ureditve npr. v Franciji, da lahko
pravne osebe odgovarjajo za vsa KD, kjer je to pojmovno in smiselno sploh
mogoe. Na sistem ima doloeno pomanjlkjivost 25. len govori o tem da
pravna oseba odgovarja za KD od tega do tega lena.
Kaj e pride do dopolnitve KZ in je uveden nov len?
Ali to pomeni,da bo pravna oseba odgovarjala tudi za to KD ali ne? Teava je v
tem, da je lahko novo KD takno, da je pojmovno nemogoe, da bi ga lahko
pravna oseba izvrila. Za eventualni gre za to ker se je zavedal te monosti, da
bodo umrli. Delavci so pri vseh izpolnjenih varnostnih ukrepih umrli, saj ni
vzrone zveze in ne odgovarja pravna oseba.

Ali bi lahko odgovarjal direktor?

Izpit :
27.1.2012 ob 10h
Na izpitu lahko imamo KZ in zakon o odgovornosti pravnih oseb za KD
priporoeno imeti s seboj.
Pisali bomo 45-60 minut

Vsebinsko :
3 vpraanja : 1 je teoretino, 1 je bolj teoretino-praktino meano, in 1
primer.
V kopirnico bo dal literaturo
Kz-1 poglavje o kd zoper gospodarstvo
zakon o odgovornosti pravnih oseb lanek za odgovornost pravnih oseb
v slovenini, napisan v letu 2000, od takrat tevilne spremembe. 3
toka 4. lena je bila spremenjena in 2 kazni sta bili dodani.
Pranje denarja in trgovanje na podlagi zaupnih notranjih informacijah
lanki
Konvencija o insajd traidingu
Vse te podatke bo dal v kopirnico
Poglej insajd traiding, odgovornost pravnih oseb, pranje denarja

Primer t. 4 pri odgovornosti pravnih oseb za KD

Gre za javni prevoz. Pravna oseba ne more avtobusa vozit, lahko pa preko svojih
organov izdatno prispeva k izvritvo KD. Sama ga ne more nikoli izvriti kot
pravna oseba.
325. len KZ-1
Najprej moramo ugotoviti zanke katerega KD je izpolnil ofer avtobusa. Je
izpolnil znaka 325. lena KZ-1 po 1 in 3 odstavku tega lena. Pravne osebe
odgovarjajo akcesorno, zato je treba najprej ugotoviti, kaj je tisto kar je storila
fizina oseba in ali je pravna oseba prispevala kaj k izvritvo KD. Pravna oseba ne
more izvrit KD.
ofer avtobusa je izpolnil znake po 325. lenu. Ali bi pravn aoseba za to Kd sploh
lahko odgovarjala e to dejanje ni navedeno med KD za katere odgovarja, se s
tem nitreba muiti. 25. len zakona o odgovornosti pravnih oseb kaznivo
dejanje po 325. lenu je nateto med KD za katerega pravna oseba odgovarja,
pod pogoji da so izpolnjeni z zakonom doleni pogoji za odgovornost pravnih
oseb. Pogledamo 4. len zakona o odgovor. pravnih oseb e stori KD v imenu,
na raun, ali v korist pravne osebe in nateje e 4 toke, od katerih mora biti vsaj
ena izpolnjena. Izbrali bi 2 ali 4 toko. Najmanj kar je je po 4. toki so opustili
dolno nadzorstvo je najbolj prikladna, saj je bilo KD storjeno v imenu, na
raun pravne osebe, ki opravlja te prevoze. Pravna oseba odgovarja, ker zajema
325. len. Pravna oseba bi za to KD lahko odgovarjala. Nadzorni organi so
opustili dolno nadzorstvo tega ni naredia pravna oseba, ampak tisti lovek
pravne osebe, kateremu je nadzorstvo zaupano. To bi bil vodja avtoparka. Vodja
avtoparka je izpolnil tudi znake KD po 327. lenu po 5. odstavku ta njegova
opustitev je bila naklepna ali iz malomarnosti. 25. len govori o tem, da pravna
oseba za to KD odgovarja, saj ga ta len zajema, od pogojem e so izpolnjeni v 4.
lenu izpolnjeni pogoji. Ta nadzornik je izpolnil pogoj po 4. toki 4. lena Zakona
o odgovornosti pravnih oseb. Bili so primeri, ko so voznika silili, da morajo
doloen as vozili. V tem primeru tega ni razvidno, v takem primeru bi izpolnil
pogoj po 1. toki 4. lena. Pravna oseba bi tako odgovarjala tudi za to KD.
Ali bi pravni oseba, pleg fizinih oseb, ki bi odgovarjale za svoje dejanje voznik
avtobusa po po 325/3 vodja avtoparka pa po 327/3. Pravna oseba lahko
odgovarja za obe KD. Ali bi odgovarjala za obe dejanji poleg fizine osebe, ali za
eno dejanje. Ni dvoma ker za obe dejanji odgovarja. Odgovornost pravnih
oseb ni splona, lahko odgovarjajo samo za KD, ki so v 25. lenu nateta.
327. len po mnenju veja kriminalna koliina kot po 325. lenu argument se
sprejme. Prof. se strinja da odgovarja samo za 327/V v povezavi s 327/II
lenom, ker se v tem dejanju kae veji prispevek pravne osebe za to dejanje.
Po 327. lenu nudi pravna oseba veji prispevek! (opustitev nadzora je veji
bistveno bolj oiten prispevek)!
Prvo- kaj je naredila fizina oseba, ali lahko pravna oseba odgovarja, e lahko ali
so podani pogoji da odgovarja. Na koncu pa ali je prispevala k tem KD. Ta primer je
specifien, ker ni nujno da bi opusitev nadzora nekoga izpolnjevala znake KD
treba poiskati ali ta opustitev izpolnjuje tudi znake KD in v tem primeru jih
izpolnjuje, saj je KD po 327. lenu. e nebi imeli tega KD kaj e opustitev nadzora,
nebi izpolnjevala znako KD? Potem bi odgovarjali samo za 325. len, ki je pravna
posledica tega KD prispevek je pravne osebe za KD, in zato pravna oseba
odgovarja za to KD. e mu je bil nalog, in je bil utrujen, ter zaspal in je bil to
neposrednen vzrok in bi odgovarjali tudi za to KD. Ker ga silijo, to ne izkljuuje
protipravnosti njegovega ravnanja, ampak krivdo.

Primer t. 1 odgo. pravnih oseb

Obina, kot lokalna skupnost ne odgovarja, saj RS in Samoupravne skupnosti ne


odgovarjajo za KD. Ne bo se nam potrebno ukvarjati 2. len zakona o
odgovornosti pravnih oseb to izkljuuje. Vendar to ne pomeni, da ne bo nihe
odgovarjal. To drevo izpolnjuje zakonske znake povzroitve splone nevarnosti
314. len. Gre za malomarnost, naklepa tukaj ni. Pri nas ne poznamo kolektivne
odgovornosti obina kot pravna oseba je e izkljuena. Tudi e bi lo za nek
kolegijski organ, kolektivne odgovornosti ni! Pri nas je lahko samo individualna
odgovornost. Vpraanje je kdo je glasoval tako da se ni ne ukrene. Tisti, ki so
glasovali da morajo nekaj ukrenit, ne odgovarjajo. Za vsakega posebej morajo
to presojati ali odgovarja.
Zakaj 258. len ne pride v potev?
Tukaj ne gre za hujo kritev pravice drugega, ampak ogroa se javni interes.

Primer t. 10

Izpolnjeni so znaki KD preslepitve kupcev po 232/III, saj gre za lano reklamo,


saj je reklama govorila o tem, da bo postal tak lep kot model na reklami.

Primer t. 11

Vasih smo poznali posebno KD, krivega merjenja. Zato bi se lahko dalo stvar pod
preslepitev kupcev.

You might also like