i LL 7 <7 ja rete cs ajejelm sistem pa lahko oprex KAZENSKOPRAVNO VARSTVO ‘epostavlgjo take GOSPODARSKIH INTERESOV DRZAVE IN EU sniuje zavestno post Ce vzamemo za izhe Vrednote v okviru gospodarstva Tosa kame dj Vetina rth ken Vid JAKULIN posamezne vrednote doktor pravnih znanosti kaznivih dejanj zor Pravna fakulteta v Ljubljani denamih verig in ne KZ, zlasti ne v to po Takina dejavnost je Luvop dejavnosti. Izguba, sredo, je po mojem 1 vam seh vrednot v okviru razloga, da je tak8no Uvodoma moram pojasniti, da v prispevku ne obra gospodarsva, temvet se omejujem na tiste vrednote v gospodarstvu oziroma na tiste Interese dr2ave v 2vezi z opravljanjem gospodarske dejavnost, ki so tako pomembni Kazniva dejanja iz p da jim je zagotovljeno tudi kazenskopravno varstvo. jo napadajo, ahko ro V kazenskem pravu v zvezis pravnimi dobrinami ozitoma vrednotami, ki so kazensko- ~ kazniva dejanja, ki pravno zavarovane, govorimo o objektih kazenskopravnega varstva. Razlikujemo splo- ~ kazniva dejanja, ki ne, posebne in posamezne objekte kazenskopravneza varstva ter predmet napada. Med kazniva dejanja, ki dobjekti Kazenskopravnega varstva s0 za obravnavano temo morda najpomembnejsi kazniva dejanja, 1 posebni objekti kazenskopravnega varstva, s katcrimi oznaéujemo konkretneje opredelje~ ‘gospodarskih subjeks he druzbene odnose, interese in pravne dobrine oziroma vrednote, ki lahko predstavljajo poulago za oblikovanje bolj ali manj homogenih skupin kaznivih dejanj, ki se lahko pokaejo kot posamezna poglavja posebnega dela Kazenskega zakonika (V nadaljevanju KZ) ozitoma kot ofa skupina kaznivih dejanjv okviru posamezncga poglavja.' Kenivadejanja ki kaumiva dejan, k podrogju” Pose je tebe opo V poscbnem delu KZ je tudi poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kar pomeni, apeieotemietl Ua vakonodsalee pospodarsivo Repubike Slovenie Stje za posebenobjektkazensko- ao fravnega varstva. Pi tem je 2animivo, da KZ. ne opredejye pojma gospodarstvo ali apart sistem, opredetuje pa pojem gospaaskadejanos,k jo opredejye Sse Forakon o pospodaskih druzbah- Pri tem je pomemfno tdi tna kar opozaja prof Bele dian pespodasta dejavnost i mogote razezati na pedovljene dejvnost, cpr 22 Toman oprvigjo.na enak main kot dovoljene.” Pri opredlivipojma Lk tupdarsto in zospodarsh sistem fej nismo Vezanina opredelitve v KZ, temved 8 USTVARJAT [thio opremo na splosno dein tch pojmev. Gospodasvo lako opredetimo kot ied ieee eet V nadaljevanju bom to, ki jo napadajo. celoto vdrubenireprodukesk proces povezanih gospedaskih insulin dejavost inccopetiega balers {i so glede na prednosti delve dela raztlenjene po podrodih ter panogab.' Gospodarski Boa proba " Bavcon —Selh: strani 165-167. {Prog Lain Car 2 Prav toje razlog. da KZ pojem gospodarska dejavnost posebe) opredeljue. Uradni list RS, st. 23/ 2 Bele I: Kazenski zakonik s komentarjem, Sploini del: stran 687. Deisinger M: Uvodne Gospodarska dejamno + Leksikon Cankarjeve zalobe: stran 337. 1284Kazenshopravao varstvo gorpodarnih interesoy drfave in EU vzpestavljajo takine pravno urejene druzbenockonomske odnose, s katerimi dréava ure- sniguje zavestno postavljene druzbenogospodarske clj. Ce vzamemo 2a izhodite takino opredelitev gospodarstva in gospodarskega sistema, mivih dejanj zoper gospodarstvo samo d\ kaznivi dejanji, ki lahko ogrozita gospodarstvo oziroma gospodarski sistem v celoti To sta kaznivo dejanje ponarejanja denarja po 249. élenu in kaznivo dejanje pon: rejanja vrednotnic ali vrednosinih papirjev in njihove uporabe po 250. tlenu KZ. Vedina drugih kaznivih dejanj iz tega poglavja lahko ogrozi ali poskoduje samo posamezne vrednote na katerh teelji ospodarsto. Z.novelo KZ" je bilo v poglayje wznivih dejanj zoper gospodarstvo vkljuceno tudi kaznivo dejanje organiziran denamih verig in nedovoljenih iger na sreCo, ki po mojem mnenju sploh ne spada v KZ, alasti ne v to poglayje, saj takSna dejavnost z gospodarstvom nima nobene zveze. Takina dejavnost je prepovedana in je ni m teti 2a opravljanje gospodarske dejavnosti, Izguba, ki jo utrpijo udelezenci denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, je po mojem mnenju "davek na pohlep in na neumnost" in ne vidim nobenega razloga, da je takSno dejanje sploh inkriminirano kot kaznivo dejanje. hitro ugotovimo, da sta v poglavju k: Kazniva dejanja iz poglayja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo glede na vrednoto, ki jo napadajo, lahko razdelimo v naslednje skupine: ~ kazniva dejanja, ki predstavljajo ustvarjanje monopola in nelojalno konkurenco; kazniva dejanja, ki Skodujejo upnikom, kupcem in poslovnim partnerjem; kazniva dejanja, ki krSijo pravno varnost v poslovnem prometu; — kazniva dejanja, ki krSijo notranje varstvo podjetij, bank zavarovalnic in drugih gospodarskih subjektov; ~ kazniva dejanja, ki predstavljajo napad na monetami sistem, in — kazniva dejanja, ki pomenijo krSitev dréavnih interesov na davénem in carinskem podrogju. Posebej je treba opozoriti, da posamezna kazniva dejanja vsebujejo tudi po vet var- stvenih objektov. Vsa kazniva dejanja iz. tega poglayja so naklepna in so oblikovana kot splosna, vendar je po naravi stvari ali po volji zakona tako, da vedino teh kaznivih dejanj lahko stori samo oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.* ‘V nadaljevanju bom kazniva dejanja zoper gospodarstvo obravnaval glede na vredno- 10, ki jo napadgjo. II, KAZNIVA DEJANJA, KI PREDSTAVLJAJO USTVARJANJE MONOPOLA IN NELOJALNO KONKURENCO Med kaznivimi dejanji iz te skupine je na prvem mestu kaznivo dejanje ustvarjanja ‘monopolnega polozaja po 231. élenu KZ. IzvrSitveno dejanje tega kaznivega dejanja pomeni protipravna sklenitey dogovora, s katerim se druga gospodarska druzba 5 Pravo, Leksikon Cankarjeve © Uradni list RS, 1. 23/99. ? Deisinger M. Uvodna pojasm * Gospodarska dejavnost je opred vibe: stran 103, Stirindvajsetemu poglavju KZ: tran jena 5. odstavku 126. élena KZ, 1285_Kazenslopravno varsvo gospodarski interesov dh V.Jakulin: Vrednote vokviru gospodarstva omejuje v svobodnem prometu blaga ali storitev, ali sklenitev dogovora, s katerim se kako drugave ustvarja monopolen poloZaj gospodarske druzbe na trgu, pa zaradi teen nastane velika premodenjska korist za to gospodarsko druzbo ali velika premozenjska skoda za drugega’ TakSno ravnanje je prepovedano z Ustavo Republike Slovenije"” in zakonom o prepregevanju omejevanja konkurence."" Ta zakon v prvem odstavku 5. lena dologa, da so prepovedani in niéni sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja ra trgu, katerih cilj ali utinck je preprevevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Republiki Slovenij. tem kaznivim dejanjem se tore omejuje prosta in poStena konkurenca, ki je eden od temeljev sodobnih trénih gospodarstev Med kazniva dejanja, ki predstavljajo ustvarjanje monopola in nelojalno konkurenco, spada tudi kaznivo dejanje preslepitve kupcev po 237. élenu KZ. Kaznivo dejanje po prvem odstavku tega lena stori, kdor z namenom, da bi preslepil kupce, v vegjem obsegu razpegava izdelke 2 oznatbo, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo visti, izvoru ali kakovosti blaga, ali razpetava izdelke, ki niso toliko teZki ali takSne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva, ali razpetava izdelke brez oznatbe o vscbini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, Ge je takSna oznatba predpisana. To kaznivo ejanje pomeni posebno vrsto nelojalne konkurence, s katero se krsi poslovna morala in je izigrano javno zaupanje v tgovino in proizvaale." Zakon o varstvu konkt- rence’ Ze v prvem élenu dolota, da so prepovedana dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo Konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim obigajem pri nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno Spekulacijo. Ravnanja, opisana v prvem odstavku tega lena, nesporno nasprotujejo dobrim poslovnim obiéajem in predstav- Ijajo nelojalno konkurenco, ki je z zakonom prepovedana. S tem kaznivim dejanjem se krSi postena konkurenca, poleg tega pa se s tem kaznivim dejanjem Skoduje kupeem in se krSi pravna vamost v poslovnem prometu (pri kaznivem dejanju po dragem odstavku tega tena), Naslednje kaznivo dejanje v tej skupini je neupravigena uporaba tuje firme, vzorea ali modela po 238. &lenu KZ. Kaznivo dejanje po prvem odstavku tega élena stori, kdor pri gospodarskem poslovanju z namenom, da bi preslepil kupca ali uporabnike storitev, ‘uporabi tujo firmo, tu) Zig, tujo blagovno ali storitveno znamko ali tujo aznatbo 0 geo~ graiskem poreklu ali drugo posebno oznaébo blaga, ali uporabi posamezne znake tujih ‘omath v svoji firmi, svojem 2igu, svoji varstveni znamiki ali svoji posebni oznatbi za blago. TakSno ravnanje pomeni obliko nelojalne konkurence po deseti alinci trtjega codstavka 13, élena Zakona o varstvu konkurence in zavajanje kupeev oziroma uporabni- ov storitev kd 13, odstavka 126, élena nesek, Ri presega petdeset * Vetta premotenjsa Rois cziroma Skoda je opredelenav ire KZ. Za veliko promotenjoko korist, skodo all rednost se St ‘ororeénih neo plat na zaposeno osebo. W Ustava Repubike Slovene trejem odstavku 74 lena d relojaneRonkurence in dejanja iv nasprotuzzakonom omej Crain st BS, 56099 ? Detsinger M. Kazenshi zakoniks komentarjem, Posebm del: sian 49. * Uracint ist BS, 19993. ‘a, da 0 prepovedana dejanja jo koneurenco. 1286 i] caremsko Varstveni objekt pri tem oziroma poslovnih partnc Zadnje kaznivo dejanje len KZ. To kaznivo de zavarovanega izuma ali skem poslovanju, kar pre Varstveni objekti pri tem patenta. UL. KAZ KUPC Med kaznivimi dejanji iz Kaznivo dejanje lazne; ane, navidezno ali d stanje drugega dolznika i 1, premozenje ali njegox odstopi, odtuji za izredn« 2, sklene lazno pogodbo 3. prikrije, uni8i, predru ‘more ugotoviti dejansko Pri tem kaznivem dejanj V stetajnem postopku s+ mozenja in izterjavo ter mase sorazmerno. Upnil celo nepoplatari. Pri tem kaznivern dejan pa je prav varstvo upnik: Na drugo mesto v tej sk ‘gospodarjenjem po 233. Taznega steéaja, Razlik ladnem steéaju storilec 1 pa je stetaj objektivni dolznika lahko poslab gospodarjenjem pa prid do stetaja in velike pren ‘Tudi pri tem kaznivem, je varstvo upnikov pred Naslednje kaznivo dej IzvrSitveno ravnanje po " Deisinger M: Ke '’ Deisinger M: KaKazenshopravno varstvo gospodars V. Jakulin: Veedaote vokvin Varstveni objekt pri tem kaznivem dejanju je postena konkurenca in varstvo kupeey oziroma poslovnih partnerjev Zadnje kaznivo dejanje iz te skupine je neupravigena uporaba tujega izuma po 238. lena KZ. To kaznivo dejanje se stori neupra zavarovanega izuma ali registrirane topografije polpre skem poslovanju, kar predstavlja nelojalno konkurenco. Varstveni objekti pri tem kaznivem dejanju so posten patenta. iéeno uporabo tujega prijavljenega ali niskega vezja pri gospodar- Konkurenea in pravice nosilcev AZNIVA DEJANJA, KI SKODUJEJO UPNIKOM, KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM Med kaznivimi dejanji iz te skupine je na prvem mestu laZni st Kaznivo dejanje laznega stetaja stori, kdor z namenom, da obveznosti ne bi bile pla- Gane, navidezno ali dejansko poslabéa svoje premozenjsko stanje ali premozenjsko stanje drugega dolenika in s tem povzrodi stetaj, tako da: 1. premozenje ali njegov de, ki spada v stetajno maso, navidezno proda, brezplatno odstopi, odtuji za izxedno nizko ceno ali uniti; 2. sklene lazno pogodbo o dolgu ali prizna ne 3, prikrije, uni, predrugaéi ali tako vodi postovne kajige ali listine, da se iz njih ne ‘more ugotoviti dejansko premozenjsko stanje po 232. dh \gne terjatve; Pri tem kaznivem dejanju je ofiten storiléev namen, da obveznosti ne bi bile platane. V steéainem postopku se sredstva, ki gredo v ste¢ajno maso, unovéijo s prodajo pre- mozenja in izterjavo terjatev, dolgovi stetajnega dolznika pa se izplatajo iz takSne mase sorazmemno, Upniki tako pridejo le do poplatila dela svoje terjatve ali ostanejo ccelo nepoplatani. Pri tem kaznivem dejanju gre za naértno o8kodovanje uprikov, smisel inkriminacije pa je prav varstvo upnikov pred protipravnemu oskodovanju, Na drugo mesto ¥ tej skupini spada kaznivo dejanje povzrotitve stetaja z nevestnim gospodarjenjem po 233. clenu KZ. To kaznivo dejanje je podobno kaznivemu dejanju faanega steCaja. Rezlika med tema dvema kaznivima dejanjema je v tem, da pri Jadnem stetaju storilec hote povzrotiti seta pri kaznivem dejanju po 233, élenu KZ pa je stetaj objektivni pogo} kaznivosti. Pri laznem stetaju se premozenjsko stanje Yoiznika lahko poslabsa samo navidemo, pri povzrotitvi stefaja z_nevestnim tgospodarjenjem pa pride do dejanskega poslabSanja premozenjskega stanja dolénika, do steaja in velike premozenjske skode za upnike Tudi pri tem kaznivem dejanju gre 2a oSkodovanje upnikov, smisel inkriminacije pa je vars uprikov pred ofkodovanjem Naslednje kaznivo dejanje v te} skupini je oSkodovanje upnikov po 234. clenu KZ. Tavtitveno ravnanie po prvem odstavk tega dlena je v dajanju prednosti dologenim " Deisnger MK * Deisnger M: K ski zakonik s komentarjem, Posebni del sran 498, onik s Komentarjem, Posebni del: siranupnikom na ra¢un drugih upnikov. Ezvr8itveno ravnanje po drugem odstavku pa zaje- ‘ma razligne oblike goljufivega ravnanja na Skodo nekaterih upnikov. V obeh primerih dologenim upnikom nastane velika premozenjska skoda, cesar se mora storilec zavedati.” Smisel inkriminaeije v tem élenu je zavarovati enakopraven polozaj upnikov in pre- pretiti oSkodovanje samo nekaterih upnikoy. Z novelo KZ je bilo inkriminirano kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234. a élenu, ki glede na varstveni objekt prav tako spada v to skupino. IzvrSitveno ravnanje te kaznivega dejanja je v esnovi enako kot pri kaznivem dejanju goljufije po 217. elenw KZ. Bistvena razlika med tema dvema dejanjema pa je v tem, da je treba pri Klasi¢ni goljufiji dokazati goljufivi namen Se pred sklenitvijo posla, pri poslovni goljufiji pa lahko pride do preslepitve drugega pogodbenika oziroma stranke tudi pri samem izvajanju pogodbe. Do inkriminacije takSnega ravnanja je prislo zaradi nekaj odmevnih preslepitev pri ‘opravijanju gospodarske dejavnosti. Namen inkriminacije je varstvo poslovnih part- nerjev in kupcev oviroma strank. Nasledaje kaznivo dejanje v tej skupini je preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236, élenu KZ, Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirj stori, kdor pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali opeijami lazno prikade premozenjsko stanje, podatke o dobitku ali izgubi ali druge podatke, ki pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje eno ali veé oseb, da jih kupijo ali prodajo, Bistvo tega kaznivega dejanja je preslepitev subjektov, ki sodelu- Jejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji, smise! inkriminacije pa je varstvo teh sub- Jjektov pred preslepitvijo in zagotovitev postenega trgovanja z vrednostnimi papiti Glede na objekt varstva spadata v to skupino tudi kaznivo dejanje prestepitve kupcev po 237, ¢lenu KZ in neupravicena uporaba tuje firme, vzorca ali modela po 238. élenu KZ, vendar sem ju obdelal Ze pri prejSnji skupini."” IV. KAZNIVA DEJANJA, KI KRSIJO PRAVNO VARNOS! V POSLOVNEM PROMETU Med kaznivimi dejanji v tej skupini je na prvem mestu kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 235. élenu KZ. To kaznivo dejanje stori, kdor za sebe ali za koga drugega pridabi posojilo, investiciska sredstva, subvencijo ali kakSno drugo uugodnost za opravijanje gospodarske dejavnosti, éeprav ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, s tem, da posojilodajaleu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev taksne ‘ugodnosti, prediozi neresnitne ali nepopolne podatke © premozenjskem stanju, bilancah, dobisku ali izgubi ali druge podatke, ki so pomembni za odobritev kredita ali ugodnosti 4 Deisinger M Kazenskizakomik s komentarjem, Posebni del: strani 478-479. "” Gre 2a haznivi dejanjl, ki vebujeta ved varstvenih objektov. Poleg varsiva trga pred rmonopolom in nelojalna Konkurenco so objekt varstva pri teh dveh kaznivih dejanjih tudt tpn, kupe! in postovn partner ter praxna varnostv postovnem promt 1288 Kazenshe S takSnim ravnanjem se 1 nacije pa je zagotovitev | gospodarstvo zelo pomer Naslednje kaznivo dejanj 240, Glenu KZ. Kaznivo + laznih podatkov ali opus ali za gospodarske odlot poslovni promet z drugi darske druzbe namenjenc § ponarejanjem poslovni Je tudi razlog za inkrimin Kaznivo dejanje zloraba dopolnjeno. Dodan je | posebnega postalo splosr lena stori, kdor v naspr so mu dostopne v zvezi v vezi z njegovim polo? cceno vrednostnih papirje Kako drugate izkoristi n po drugem odstavku pa in jo uporabi ali kako dru $ takSnim ravnanjem se neenakopraven polozaj papirjev. Prav to je tudi'r Naslednje kaznivo dejan KZ. V tem Glenu je ink darsko dejavnost. $ taks ‘metu in ustvarja_neen: prometu, Z inkriminacijo takénee: prometu in enskopraven Glede na objekt varsiva 239, ki pa sem jih Ze obn Y. KAZNIVA DEJA\ BANK, ZAVAROV. Med kaznivimi dejanji neupravigene pridobitve dejanju gre, kot je razvic ™ Deixingir M.: Kazenski2Kazenskopravna varstvo gospoda V.Jakulin: Vrednote vobvira gospodarstva S takSnim ravnanjem se ni nacije pa je zagotovite sada pravna varnost v poslovnem prometu, Smisel inkrimi- pravne varosti v poslovnem prometu, ki je 2a urejeno tran gospodarstvo zelo pomembna, Naslednje kaznivo dejanje v tej skupini je ponareditev ali uniSenje poslovnih listin po 240, élemui KZ, Kaznivo dejanje iz prvega odstavka toga Glena se izvrSi z vpisovanjem laznih podatkov ali opustitvijo vpisa podatkov, ki so pomembni za poslovni promet ali za gospodarske odlotitve. Listine morajo biti poslovne listine, ki so pomembne za poslovni promet z drugimi fizitnimi ali pravnimi osebami ali pa so znotraj gospo darske druzbe namenjene za odlogitev organov upravljanja."* S$ ponarejanjem poslovnih listin se napada pravna varnost v postovn je tudi razlog,za inkriminacijo takSnega ravnanja, m prometu, kar Kaznivo dejanje zloraba notranje informacije po 243. élenu KZ je bilo z novelo KZ dopolnjeno. Dodan je bil drugi odstavek, zaradi Kater Kaznivo dejanje iz poscbnega postalo splosno kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje po prvem odstavku tega lena stori, kdor v nasprotju s svojimi doL2nostmi varovanja notranjih informacij, ki so mu dostopne v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njegovim polozajem, takSno informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno vrednostnih papirjev in javnosti Se ni znana, sporodi nepoklicani osebi ali jo kako drugaée izkoristi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Kaznivo dejanje po drugem odstavku pa stori vsakdo, ki nepooblaséeno pride do notranje informacje in jo uporabi ali kako drugaée izkoristi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev S takinim raynani neenakopraven polodaj subjektov, ki nastopajo na or papirjev. Prav to je tudi razlog za inkriminacijo taki jada pravna varost v poslovnem prometu in ustvarja miziranem trgu vrednostnih Naslednje kaznivo dejanje v tej skupini je neupravigeno dajanje daril po 248. elenu KZ. V tem Glenu je inkriminirano aktivno podkupovanje osebe, ki opravija gospo- darsko dejavnost. $ takinim ravnanjem se napada pravna vanost v poslovnem pro- metu in ustvarja neenakopraven poloaj subjektov, ki nastopajo v_poslovnem prometu, Z inkriminacijo takénega ravnanja se skuSa zagotoviti pravna varnost v poslovnem prometu in enakopraven polo%aj subjektov, ki nastopajo v postovnem prometu, Glede na objekt varstva spadajo v to skupino tudi kazniva dejanja iz élenov 236 do 239, ki pa sem jih 2e obravnaval v prvih dveh skupinah. V. KAZNIVA DEJANJA, KI KRSIJO NOTRANJE VARSTVO PODJETIS, BANK, ZAVAROVALNIC IN DRUGIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV. Med kaznivimi dejanji v tej skupini je na prvem mestu kaznivo dejanje izdaje in neupravigene pridobitve poslovne tajnosti po 241. tlenu KZ. Pri tem kaznivem dejanju gre, kot je razvidno 2c iz imena kaznivega dejanja, za neupravite no izdajo in " Delsingér M.: Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del: strani 300-50. 1289Kazenshopravno varsve gospodarskih interesoy drdave in EU ‘VdJakulin; Vrednote vokvieu gespodarstva neupravigeno pridobitev poslovne tajnosti, kar predstavija krSitev notranjega varstva gospodarskih subjektov in nelojalno konkurenco. Protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja sli neupraviveno izkori8éanje zaupane poslovne tajnosti ddrugega podjetja je nelojalna konkurenca po zadnji alinei tretjega odstavka 13. Elena zakona o varstvu konkurence. Z inkriminacijo takinega ravnanja se skuSa zagotoviti notranje varstvo gospodarskih subjektov in prepregevati eno od oblik nelojalne konkurence, Naslednje kaznivo dejanje iz te skupine je vdor v raéunalniski sistem po 242. elenw KZ. Pri tem kaznivem dejanju gre za vdor v raéunalniski sistem pri gospodarskem poslovanju. To je ena od oblik gospodarske Spijonaze, katere namen je pridobitev protipravne premozenjske Koristi zase oziroma povzrotitev premozenjske skode Gnugemu, S takinim ravnanjem prihaja do krSitve notranjega varsiva gospodarskih subjektov in do nelojalne konkurence, kar je tudi razlog za inkriminacijo. edaje kaznivo dejanje je zloraba polozaja ali pravic po 244. élenu KZ, Pri tem Kaznivem dejanju gre za zlorabo polozaja ali pravie pri opravijanju gospodarske dejavnosti, ki se lahko pokaze v treh oblikah storiléevega ravnanja. Storilee lahko izrabi svoj poloza), prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dotznosti. Tak8no ravnanje pomeni poslovno nezvestobo storilea do lastnika oziroma_lastnikov podjetja!” in krSitev notranjega varstva gospodarskih subjektov, kar je tudi raziog 7a inkriminacijo. Naslednje kaznivo dejanje iz te skupine je poneverba po 245. élenu KZ, To kaznivo dejanje je posebna oblika zlorabe poloZaja ali pravic, pri Kateri si storilee protipravno prilasti denar, vrednostne papirje ali kakgne druge premicne stvari, ki so mu zaupane ¥ zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti. TakSno ravnanje pomeni poslovno nezvestobo do lastnika in krsitev notranjega varsiva gospodarskih subjektov, kar je razlog za inkriminacijo. Neupravigena uporaba po 246. Glen KZ je naslednje kaznivo dejanje v te skupini. ‘To kaznivo dejanje stori, kdor neupraviéeno uporabi denar, vrednostne papitje ali kakSne druge stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri opravijanju gospodarske dejavnosti. TakSno ravnanje pomeni poslovno nezvestobo do lastnika in Ieritey notranjega varstva gospodarskih subjektov, kar je razlog za inkriminacijo. Zadnje kaznivo dejanje v tej skupini je neupravigeno sprejemanje daril po 247. ten KZ. V tem lenu je inkriminirano pasivno podkupovanje v poslovnem prometu. Pri Kaznivem dejanju po prvem odstavku tega ¢lena storilec pri sklenitvi posta zaradi podkupnine zanemari koristi svoje organizacije ali ji poveroti skodo. Gre za otitno poslovno nezvestobo do lastnika in tudi za kritev notranjega varstva, kar je razlog 2a inkriminacijo. Glede na objekt varstva spada v to skupino tudi kaznivo dejanje iz. 243. Elena KZ, ki sem ga obravnaval Ze pri prejnji skupini. ® Delsinger M: Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del: stran $1 1290 VI. KAZNIN Med kaznivimi dejanji + @lenu KZ. To kaznivo « spravil v abtok kot prav V obtok, ali kdor tak pc dejanja temelji na Zenev To kaznivo dejanje je inkriminacijo. Posebe} da zaradi tega kaznivegs dejanje, ki lahko ogrozi Naslednje kaznivo deje vrednostnih. papiriev pc vvrednotnic ali vrednostn vrednotnic oziroma vre vrednostnih papirjev je pride do motenj v gasp. ‘gospodarski sistem v cel Razlog za inkriminacijo Naslednje kaznivo dejan rejanje po 251. élenu Ki za prejinji dve kaznivi nevamosti inkriminiral k ‘Tudi s tem kaznivim dej: V to skupino spada tud dejanja je, da se $ pran} preprevevanju pranja dt kaznivega dejanja. Inkri Evrope st. 141, Z.inkrimina nega" denarja jo takSneg: Kiizvira i Zadnje kaznivo dejanje kreditne Kartice po 253, mentov negotovinskega pridobitev premodenjske Razlog za inkriminacijc poyzrotajo zlorabe nego ™ Deisinger M: Kazenski z_ Kareaskopravno varstvo gospodarski interesov dave in EU v. VI. KAZNIVA DEJANJA, KI PREDSTAVLJAJO NAPAD NA MONETARNI SISTEM Med kaznivimi dejanji v tej skupini je n a prvem mestu ponarejanje denarja po 249. Glenu KZ, To kaznivo dejanje stori, kdor napravi kriv denar z namenom, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ai kdor predrugati pravi denar z namenom, da ga spravi ¥ obtok, ali kdor tak ponarejen denar spravi v obtok, Inkriminacija teza kaznivega dejanja temelji na Zenevski konvenciji 1929. To kaznivo dejanje je ofiten napad na monetarni sistem, kar je tudi razlog 2a inkriminacijo, Posebej pa je treba opozoriti, da je zakonodajalee predvidel moznost. dda zaradi tega kaznivega dejanja pride do motenj v gospodarstvu, kar kave, da Acjanje, ki lahko ogrozi ne le monetami sistem, temveé gospodarski sistem v celoti iranju ponarejanja denarja izle Naslednje kaznivo dejanje je ponarejanje in uporaba ponarejenih. vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. Elenu KZ. To kaznivo dejanje pomeni ponarcjanie ‘Yrednotnic ali vrednostnih papijev v obliki materialne ponareditve in uporabo takSnth Yrednotnic ozitoma vrednostnih papirjev.”° Pri ponarejanju in uporabi ponarejenih vrednostnih papitjev je zakonodsjalec predvidel moznost, da zaradi taksnega de} pride do motenj v gospodarstvu dréave, kar kaze, da gre za dejanje {gospodarski sistem v celot, in ne le mon. ki lahko ogrozi arni sistem, Razlog za inkriminacijo je varstvo monetamega sistema, Naslednje kaznivo dejanje je izdelava, pridobitev in odtujitev pripomockov za pona- rejanje po 251. elenu KZ. To kaznivo dejanje je po svoji naravi pripravljalno dejanje za prejénji dve kaznivi dejanji, vendar ga je zakonodajalec zaradi dovolj velike hevamostiinkriminiral kot posebno kaznivo dejanje (delictum sui generis), Tudi s tem kaznivim dejanjem se napada monetarni sistem, V to skupino spada tudi pranje denarja po 252. slenu KZ. Bistvo tega kaznivega ejanja je, da se s pranjem (razline izvrSitvene oblike, opisane v KZ in Zakonu 0 Prepregevanju pranja denarja) prikrije ievor denarja ali premodenja, ki izvira iz kaznivega dejanja. Inkriminacija tega kaznivega dejanja temelji na Konveneiji Sveta Evrope it, 141 2 inkriminacijo taksnega ravnanja se varuje monetarni sister nega" denarja, ki izvira iz kriminalne dejavnosti pred vdorom "umaza- Zadinje kaznivo dejanje iz te skupine je izdaja nekritega deka in zloraba banéne ali kreditne kartice po 253. élenu KZ. Pri tem kaznivem dejanju gre za zlorabo instru mentov negotovinskega plailnega prometa (Geka, banéne ali kreditne kartice) za pridobitev premozenjske korist Razlog za inkriminacijo je varovanje monetamega sistema pred motnjami, ki jih Povzrotajo zlorabe negotovinskega platilnega prometa. ® Deisinger M: Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del: stran S48, 1291mshopravne varstvo gospodarsi 'V Jakulin; Veednote vokviru gospodarstva VIL KAZNIVA DEJANJA, KI POMENIJO KRSITEV DRZAVNIH INT ERESOV NA DAVCNEM IN CARINSKEM PODROCJU davéna zatajitev po 254. élenu V to skupino sodita samo dve kaznivi dejan, in sic KZ in tihotapstvo po 255. elenu KZ. S prvim kaznivim dejanjem se krsijo interesi drzave na davénem podrogju, z drugim pana carinskem. Vill. SKLEP V prispevku obravnavam samo tiste vrednote v gospodarstvu oziroma samo tiste inturse dréave v zvezi Z opravijanjem gospodarske dejavnost, ki so podlaga za inkriminacijo kaznivih dejanj v poglayju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, To pa fe adalet niso vse vrednote in vsi interesi, ki so 2a gospodarstvo pomembni. Za tspeSno delovanje in razvoj gospodarstva so pomembne tudi druge vrednoteo2iroma tebrine, ki so zavarovane v drugih poglavjih posebnega dela KZ (na primer delovno tazmerje in socialna varnost, okole, prostor in naravne dobrine). Ob tem se samo po Sebi odpita vpraSanje, koliko je treba pri obravnavanju kaznivih dejan] zoper gospo- Garstvo upostevai tdi Skodo, ki jo ta dejanja povzrotajo vrednotam, zavarovanim v dtrugih porlaviih posebnega dela KZ (na primer vpliv laznega stetaja na socialno Varnost zaposeni), Ce bo ta prispevek spodbudil vsaj razmislek o tem vprasanju, bo dosegel svoj namen, LITERATURA ‘Baveon ~ Selin: Kazensko pravo, Splotni de, Ljubljana, CZ. Uradni list Republike Slovenij, 1996 hate L: Kazenski zakonik s komentarjem, Splosni de, Ljubljana, GV Zalozba, 2001 Dettinger M.: Kazenskizakonik skomentarjem, Posebn dl, Ljubljana, GV Zalo#ba, 2002 Deluge Mz, Uvodna pojastila h kazenskema zakoniku Republike Slovenje, Kazensii aaene gepublike Slovenije z wodnimi pojasili Ljuba Baveona, Ivana Bella, Milje Deere, Draga Demsarja, Zvonka Fie, Milana Kosteree, Pavia Martonodije, Alenke Roe im Kazalom Vida Jakulina, Ljubljana, CZ Uradai list Republike Slovene, 1994, strani 76-80 Leksikon Carkarjeve zalotbe, Ljubljans, Cankarjeva zalozba, 1994 qetaikoe Cankanjove zalodbe ~ Pravo, Druga, razlrjena in spremenjena iadaja, Ljubljana, ‘Cankarjeva zaloZba, 2003, Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, ltnik ft. 3397 Kavonski zakonik, Uradn list RS, 3.63/94, 70/94 (popr.) in 23/99 Zakon o pepreéevanju omejevanja Konkurence, Uradni list RS, 8 56°99 Zakon o varsvu konkurence, Uradni list RS, 8, 18°93 abeaig pigncaRERR IE. Karen Suk Zc Ivan BELE doktor pravnih znanost. Pravna fakulteta v Mar mC V slovenski kazenskop pravu velja za storilca | vznemirja kaj dosti, naj opaziti, da bi o tem v pogledamo v preteklost, to vpraSanje celo zave izrabljalo za udejanjanj "77 cvomi pa se seveda > ravo,kateremu je treba hier je bil delitt causa Katerem na) se nal a) se nalati p staliice je pomenilo ustre dejan Te dole, dokler se » Bvropi oblast (cerkvena seveda odpaila. moinot epredeljevala na podiagt prov je bil aktivn subjelt pregrelil zoper oblast, drbirrarnost takemu ka saéeika 19. stleja da prava oblkovala enoten feitne poveradve posleu ‘avzainemu modelu ke predvidi da se 2 altvnin bpreden je kazenskoprayni ‘dstopanja od kavzainega ppositivitiéna solo kazens: Iriminalni determiniranost ke storileu", je pa le treba y ‘sakem: primeru pa je pon prava (nem. Tatersirafrech 2aradi njegovih dejanj, av