tema20.indd 1 17.5.

2017 17:00:45
 Leta 2013 je rektor primorske univerze Dragan Maruic Botjanu M. Zupancicu, odkritemu nasprotniku vecje vloge ensk v
drubi, podelil castni doktorat za izjemne doseke v znanosti in za krepitev medclovekih odnosov. / Foto Toma Primoi, FPA

tema20.indd 18 17.5.2017 17:00:46

 Mladina 20 / 19.05.2017
Seksizem
Akademski
maisti
Diskriminacija, ponievanje, spolno nadlegovanje in psihino
izivljanje nad podrejenimi sodelavkami na univerzi
Pie: Borut Mekina
E
den izmed najvejih problemov love-
tva so enske. To je jasno, kajti s sociobi-
olokega stalia bi lahko zapisali, da so svet
postavili na noge samski moki. Ko moki
pripada enski, se ve ne bori, ne ustvar-
ja, se preda, je pasiven. ele ko je enska kot rutinsko bi-
tje izloena, lahko pride do duhovne rasti civilizaci-
je, do tako imenovane transcendence. Celo ljudske
izkunje temu staremu pravilu pritrjujejo. e je prej
grobi slovenski pregovor navajal, da enske mislijo z za-
dnjico, potem to ni bilo iz trte izvito. Razsodnost, ide-
je, nekaj novega vse to v javnost ali diskurz vnaa-
jo moki. Moki so napredek, moki so misel, prispe-
vek ensk je v tem pogledu ne le minimalen, ampak pogo-
sto, zlasti e imajo ambicijo presei svoj okvir, izrazito mo-
te. enske so tema. V vsej zgodovini loveke rase stopom v Sloveniji veliko navduenih astilcev ali sle-
ni bilo ene resnino velike znanstvenice, pisateljice, kom-
ponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice.
Je te nestrpne besede zapisal kak lunatik, skraj-
ne, blazne? Ne, avtor teh besed je eden najbolj i-
slanih in popularnih profesorjev nae akademske sfe-
re, po novem celo svetovalec rektorske konference,
enega od najvijih slovenskih visokoolskih organov.
Njegovo ime je dr. Botjan M. Zupani. Je dolgole-
tni slovenski sodnik Evropskega sodia za loveko-
ve pravice v Strasbourgu, a tudi odkriti nasprotnik ve-
je vloge ensk v javnosti in drubi. Za vse to ima tu-
di mone argumente, meni. Njegova (psevdo)znan-
stvena teza je, da so problem tega sveta najrazlinej-
i hormonski motilci, kot so pesticidi, zaradi esar
je na svetu vse manj pravih mokih. ensk sicer ne
tema20.indd 19
19
zavraa popolnoma, da ne bo nesporazuma. Zdijo se
mu tudi koristne, vendar je do njih zadran. e me-
ne kdo vpraa, ali bi el k enski zobozdravnici, potem je
moj odgovor, da bi el, ampak samo za rutinska dela, je
e en njegov citat, ki jih o Zupaniu zdaj e sistemat-
sko zbira filozof Boris Vezjak.
Prej citirane izjave so na ravni gostilnikih al,
nekdo se lahko ob njih celo nasmehne, a obstaja-
jo e huje. Eden od njegovih najbolj krvavih oit-
kov je tisti o skoraj sto mrtvih zaradi hudega neurja le-
ta 1999 v Franciji. Krivec naj bi bila enskost. Odkri-
to trdim, da ta ivljenja ne bi bila zapravljena, e bi mete-
orologiji naeloval odgovoren moki, je recimo zapisal
v enem od svojih del. Ali kdo proti tem izjavam prote-
stira? Pravzaprav ne. Zupani ima s tem svojim pri-
dilcev. Poleg nekaterih medijev, ki kar hlastajo po ta-
knih enostavnih, udarnih razlagah sveta, je Zupani-
ev navduenec tudi rektor primorske univerze, ma-
tematik dr. Dragan Marui. Leta 2013 je Marui Zu-
paniu celo podelil astni doktorat Univerze na Pri-
morskem za izjemne doseke v znanosti in za krepitev
medlovekih odnosov. Tedaj je devet lanov Komisi-
je za enske v znanosti pri Ministrstvu za izobraeva-
nje protestiralo zaradi, kot so zapisali, Zupanieve-
ga omalovaevanja in ponievanja ensk ter njihovih
prizadevanj za emancipacijo in drubeno enakost, kar
pa Maruievega ravnanja ni ustavilo.
Zaradi tega pa je tudi njegova aktualna afera
e kaj ve kot zgolj posamien moralni prestopek. Ta
mesec je koprsko delovno sodie Maruia na prvi
17.5.2017 17:00:47
 Tema
20
Akademski
maisti
V primeru Marui gre za e odkrito in
brezsramno ponievanje ensk, ki izvira iz
vrhov akademskih struktur. Marui ni sam,
ima podporo dekanov in drugih rektorjev.
Po prelomu tisoletja si primeri spolnega izivljanja nad enskami
sledijo eden za drugim. Leta 2006 smo v Mladini pisali o primeru
Marcela Koprola, ki je kot dravni sekretar v vladni slubi za evropske
zadeve spolno nadlegoval vsaj tiri sodelavke. Primer ni dobil
epiloga, Koprol je bil na koncu celo nagrajen. / Foto: Denis Sarki
stopnji obsodilo diskriminacije, ponievanja
in spolnega nadlegovanja nekdanje direkto-
rice tamkajnjih tudentskih domov Astrid
Pranikar. Rektor Marui se je Astrid Pra-
nikar lotil kot nadrejeni, sistematino in v
daljem obdobju dveh let. Sodie je pripo-
znalo okoli 15 situacij in to je kljuno , v
katerih jo je Marui kar naprej alil, jo pri-
zadel, ponial, prizadel njeno dostojanstvo,
trpinil, napadal, nanjo krial, jo diskrimi-
niral in nadlegoval, v vsaj enem primeru tu-
di spolno. Ob rektorskih volitvah je elel, da
Astrid Pranikar ne bi podprla njegovih pro-
tikandidatov, razlagal ji je: Moj odnos do
tebe je vedimenzionalen, eno je kot enska, eno
je kot Astrid Pranikar jaz imam vasih v se-
bi malo bolj trdo mnenje glede tebe potem pri-
de, tukaj sedi razume delujejo drugae te stila in ga prijavila. Sledili so ukrepi, po ka-
energije tako da je nevarno v teh situacijah
midva se bova tako pogovarjala, jaz ti bom e ne-
kako napolnil stotinko stotinko flirtal ti bo
pa zdaj sodelovala s protikandidati jaz imam
eno zelo dobro misel o tebi, kaj bi lahko naredil
tema20.indd 20
Seksizem
mokih je lanov senata
ljubljanske univerze
v tem vmesnem obdobju, ne elim se tukaj izrei
zaradi tega, ker vpliva preve postanem nekje
mehek ma ne spodaj In ker je kasneje oi-
tno ni pridobil na svojo stran, jo je na koncu
e odpustil.
Sicer so iz slovenske polpretekle zgo-
dovine znani tevilni individualni prime-
ri spolnega nadlegovanja na univerzah. Sre-
di devetdesetih so recimo nekaterim profe-
sorjem na Pravni fakulteti v Ljubljani zara-
di spolnega nadlegovanja tudentk prepo-
vedali, da bi tudentje opravljali izpite v nji-
hovih kabinetih. lo je za primer vsaj enega
profesorja, ki je med izpiti verbalno in fizi-
no vztrajno nadlegoval tudentke, dokler ni
neka tudentka, ki jo je otipaval po nogah in
prsih, njegovega kabineta ogoreno zapu-
terih so bili odtlej izpiti pri tem profesor-
ju pisni, ustni zagovori pa so potekali vprio
vseh, ki so opravljali izpit. A v primeru Maru-
ia gre za nekaj drugega. Dejansko za e od-
krito in brezsramno ponievanje ensk, ki
Mladina 20 / 19.05.2017
23 3
enske so lanice senata
ljubljanske univerze
izvira iz vrhov akademskih struktur. Maru-
i ni osamljen. Tokrat so ga kljub prvosto-
penjski sodbi sodia vsi dekani Univerze na
Primorskem soglasno podprli. Maruiu e
naprej zagotavljamo podporo v skupnem pri-
zadevanju po napredku pri zastavljenih razvoj-
nih projektih, so zapisali. Nekaj dni po sod-
bi pa so se tudi rektorji vseh slovenskih uni-
verz zbrali v prostorih primorske univerze
na konferenci o neodvisnosti. Kot pravnega
strokovnjaka so povabili uglednega ustavne-
ga pravnika prof. dr. Botjana M. Zupania.
Ki je v tem vzorcu akademski smetani pred-
stavil mone nadaljnje korake pri ureditvi
univerzitetne avtonomije.
emu smo torej pria? Boj za enako-
pravnost ensk je v zaetku devetdesetih do-
ivel preporod in e sredi devetdesetih se je
javnost zgraala nad posaminimi primeri
spolnega nadlegovanja, zdaj pa se zdi, da tu-
di na tem podroju prihaja do velikanskega
koraka nazaj. Lani oktobra se je recimo po-
doben incident zgodil tudi na rektoratu ma-
riborske univerze. Dva zaposlena na rekto-
ratu, Petra Uji in Alen Vidonja, sta prijavila
glavnega tajnika univerze Teodora Loreni-
a zaradi mobinga in spolnih opazk. eprav
jima je komisija univerze pritrdila, je rektor
Ivan Tiar Lorenia obdral na poloaju, z
ukinitvijo delovnih mest pa degradiral Petro
Uji in Alena Vidonjo. Ta seksizem ni ni
drugega kot zanikanje enakosti ljudi in nain
vzpostavljanja in ohranjanja oblasti, komen-
tira Vlasta Jalui, ki se s pojmom ukvarja e
tri desetletja. Neposlune enske in nepra-
ve moke s seksistinimi prijemi 'disciplinirajo',
poniajo, marginalizirajo in izloijo, in jih tako
naredijo za 'nekodljive' za oblastnike. Hkrati
se takna dejanja poskuajo prikazati kot men-
da isto 'naraven' in normalen nain 'pozorno-
sti in komunikacije' razlaga. Najbolj tradi-
cionalne institucije, v katerih je na vodilnih
ali oblastnih poloajih najmanj ensk, so se-
veda tudi najveje trdnjave seksizma in tudi
najbolj odporne proti spremembam. Ena iz-
med glavnih naj bi bila prav univerza, kjer je
e veliko nevidne diskriminacije in ikanira-
nja. Glede na to, da danes vemo, da so enske v
slovenskem zgodovinopisju in e kje drugje ekla-
tantno zamolane, to govori o univerzi na neki
nain samo zase, dodaja.
Kakna trdnjava neenakosti in seksiz-
ma je torej univerza danes, po desetletjih
boja za enakopravnost med spoloma? To je
17.5.2017 17:00:48
 Mladina 20 / 19.05.2017
Seksizem 21

Najbolj tradicionalne institucije, v katerih

71 5
je na vodilnih ali oblastnih poloajih
najmanj ensk, so najveje trdnjave
seksizma. Ena izmed njih je tudi univerza. mokih lanov
ima SAZU
enskih lanic
ima SAZU

nedavno poskuala ponazoriti sociologinja

Milica Anti Gaber. Ugotavlja, da se dele
ensk na mestih rednih profesoric po osa-
mosvojitvi resda poveuje, toda tam, na ka-
terih potekajo izraziti boji za poloaje, pre-
sti, mo in oblast, torej v najpomembnej-
ih organih univerze v Ljubljani, v organih,
ki odloajo o delovanju univerze, o financah,
o habilitacijah, o najprestinejih imenova-
njih in nagradah, ensk praktino ni. Vse na-
vedene komisije ljubljanske univerze razen
komisije za Preernove nagrade vodijo mo-
ki, enske pa so v teh telesih povsem margi-
nalizirane in v manjini, ugotavlja Milica An-
ti Gaber. V 26-lanskem senatu ljubljanske
univerze so recimo le tri enske, v novoizvo-
ljenem upravnem odboru pa ni nobene. Si-
cer pa je takno porazno stanje e oitneje
na Slovenski akademiji znanosti in umetno-
sti, v instituciji, ki predstavlja krog akademi-
kov in uiva najvije priznanje drube. Do-
brih 96 odstotkov vseh lanic in lanov od
leta 1938 do danes je bilo mokih. e je bi-
lo to pred desetletji e mogoe opravievati,
pa je danes to, da je med 76 rednimi lani sa- Tridesetodstotni porast mobinga
mo pet ensk, povsem nesprejemljivo in ne-
opraviljivo, e ugotavlja Milica Anti Gaber. Pritisk na mlade, predvsem dekleta, v Sloveniji med najvijimi
Enakopravnost med spoloma naj bi se
v zadnjem obdobju sicer izboljala. To velja V zadnjih petih letih je mobing na delov- e neprijetneje so za Slovenijo
e zlasti za Slovenijo, ki je bila zavoljo soci- nem mestu v skokovitem porastu. tevilo mednarodne primerjave. Po lani obja-
alistine usmeritve ta je la z roko v roki z tistih, ki se pritoujejo nad ikaniranjem, vljeni raziskavi Svetovne zdravstvene or-
enskim gibanjem v emancipacijske proce- je med letoma 2011 in 2016 poraslo za kar ganizacije, ki zajema podatke o zdravju
se vkljuena razmeroma zgodaj. e leta 1897 30 odstotkov to so izsledki zadnje jav- olajoih se otrok iz let 20132014 na ob-
je zael izhajati prvi enski asopis Sloven- nomnenjske raziskave Slovensko javno moju Evrope, je recimo Slovenija med
ka, leta 1898 je bilo ustanovljeno prvo en- mnenje, ki jo periodino izvajajo na Cen- 55 dravami na poraznem 4. mestu po ne-
sko drutvo, leta 1905 je bila prva enska tru za raziskovanje javnega mnenja Fakul- zadovoljstvu trinajstletnic in trinajstle-
sprejeta v slubo na ljubljanskem magistra- tete za drubene vede. Leta 2011 je recimo tnikov s telesno samopodobo. Kar 46 od-
tu, leta 1945, po vojni, je bila uzakonjena tu- 11 odstotkov vseh vpraanih izjavilo, da so stotkov vseh deklic in 32 odstotkov vseh
di splona volilna pravica. Pred 35 leti je le bili v zadnjih estih mesecih obasno, red- dekov v Sloveniji meni, da so predebe-
petina ensk v Sloveniji dosegla stopnjo izo- ko, vsak dan ali vekrat na mesec izposta- li. Antropologinja Renata ribar pravi, da
brazbe, vijo od konane osnovne ole, po le- vljeni trpinenju na delovnem mestu, lani so podatki skrajno skrb zbujajoi in po-
tu 1980, ko je sledil tako imenovani drugi val je bilo taknih 16 odstotkov. Podobno ne- sledica blazno represivnega drubenega
emancipacije, se je razmerje zaelo obraati gativen trend je mogoe zaznati tudi pri okolja. Najveja cena, ki jo v asu t. i. re-
in danes ima le e pet odstotkov ensk zgolj odgovorih na druga vpraanja. tevilo ti- patriarhalizacije plaujejo vse enske (in
osnovnoolsko izobrazbo. V zadnjih tudij- stih, ki so leta 2016 dejali, da so bili izpo- deklice), naj bi bile povezane prav tele-
skih letih je bilo med tudenti e skoraj 60 stavljeni aljivim ali sovranim pripom- som: Telesa ensk so maksimalno instru-
odstotkov ensk in 40 odstotkov mokih. bam, se je denimo povealo za kar 40 od- mentalizirana, kar pa se zane e v otrotvu.
Na nekaterih podrojih enske niso ve zgolj stotkov; pred 11 leti je o tem govorilo 16 Pritisk, kaken naj bo telesni videz pun-
enakopravne, ampak so tudi bolje od mo- odstotkov vpraanih, lani 27 odstotkov. ke, kaj vse lahko s seksapilnostjo dosee, je v
kih. Na primer po izobraenosti. In v tem Omenjene statistike so e slabe za en- Sloveniji tako velikanski, da punce enostav-
obdobju so enske sode po javnomnenj- ske. Okoli 10 odstotkov ve ensk kot mo- no izgubijo realna tla pod nogami, razlaga
skih raziskavah tudi postajale zadovoljnej- kih recimo govori o tem, da so bile poni- Renata ribar. 5
e s svojim ivljenjem. Toda okoli leta 1998 evane ali posmehovane v zvezi z delom.
se je nekaj prelomilo. Tudi podatki Centra

tema20.indd 21 17.5.2017 17:00:49

 Tema
22
Akademski
maisti
Predstava mnogih, da se v zadnjih 20 letih enakopravnost
med spoloma izboljuje, je napana. Danes vlada
ideologija brezbrinosti, vsak naj poskrbi zase.
za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti
za drubene vede po tem obdobju kaejo, da
zaenjata po ve indikatorjih optimizem in
zadovoljstvo ensk, ki odgovarjajo na njiho-
va vpraanja, v primerjavi z mokimi padati.
Morda nakljuno ali ne to je tudi as,
ko so v Sloveniji izbruhnile nekatere najbolj
seksistine afere. V devetdesetih je bil gle-
de tega relativen mir, v medijskih arhivih
lahko najdemo primer iz novembra 1993, ko
naj bi Brane Eren, tedaj lan SDS, nadlego-
val eno od uslubenk dravnega zbora. Mor-
da je kdo mislil, da je Slovenija postala dru-
ba, ki je obutljiveja na enakopravnost mo-
kih in ensk. Nato pa je, vzporedno s poli-
tinimi akcijami, kot so referendum proti za-
konu o zdravljenju neplodnosti in referen-
duma o druinskih zakonikih, sledila popla-
va seksistinih izbruhov. Leta 2003 poslanec
SDS Pavel Rupar dejal, da poslanki Majda
irca (LDS) in Majda Potrata (SD) izjavlja-
ta take grdobije na raun tistih, ki mislijo
drugae, da bi jima odredil obvezni zakonski
pregled mednoja, da bi ugotovil, katerega spo-
la sploh sta. e so se v SDS tedaj e posku-
ali distancirati od teh ekscesov, so ti v za-
dnjih letih postali e praktino stalnica. Leta
2006 smo v Mladini pisali o primeru Marce-
la Koprola, ki je kot dravni sekretar v vladni
slubi za evropske zadeve, spolno nadlego-
val vsaj tiri sodelavke. Primer ni dobil epilo-
ga, Koprol je bi na koncu celo nagrajen z ve-
leposlaniko funkcijo v Romuniji. Leta 2011
je nekdanji dravni sekretar Gorazd Pereni
odstopil zaradi prijave spolnega ikaniranja.
Janez Jana, dandanes za mnoge heroj, je no-
vinarki Mojco Paek etinc in Eugenijo Carl
oznail za prostitutki, koprski upan Boris
Popovi je javno ocenjeval prsi slednje. Zdaj
pa so se zgodili e ekscesi rektorja Univerze
na Primorskem, proti kateremu praktino
ni resnih protestov, kvejemu podpora aka-
demskih kolegov na oblasti. Kako torej razu-
meti ta preskok?
Antropologinja Renata ribar meni, da
gre za odziv na boj za enske pravice, za nela-
godje, ki so ga mnogi zaeli utiti ob dejstvu,
da so zaele enske postajati enakopravne.
V prvi polovici 80. let se je zbudil in vsto-
pil v javnost feministini del civilne drube,
poveevalo se je tevilo ozaveenih ensk brezposelnosti ensk z vpraljivimi zaposli-
osebno je politino je znamenito geslo
drugega vala feminizma , zaele so se zah-
teve po veji zastopanosti ensk v politiki,
tema20.indd 22
Seksizem
Leta 2011 je nekdanji dravni sekretar
Gorazd Perenic odstopil zaradi
prijave spolnega ikaniranja. V svojem
podjetju je tepekal svojo tajnico
in njeno sestro. / Foto: Borut Krajnc
temu pa naj bi sledila reakcija, recimo za-
smehovanje in minimaliziranje pomena pro-
blemov, nateva Renata ribar. Nato se je to
kopiilo in se e vedno kopii: Pria smo tudi
pornografizaciji kulture in s tem pornoseksuali-
zacija ensk in deklic, kar razumemo kot povra-
tni udarec patriarhata proti doseenim pravi-
cam ensk. Povratni udarec patriarhata se je
konec osemdesetih in v zaetku devetdese-
tih zael tudi z zametki neoliberalizma, de-
sniarskim vzgonom, ki je bil posledica za-
tona socializma, oboje ob inertnosti kliente-
listine in koruptivne institucionalizirane levi-
ce, razlaga. Perfidna diskriminacija ensk v
akademski sferi je zgolj eno od obmoij, dru-
ga so: odrekanje pravic otrokom istospolnih
starev in skrbnikih oseb, postopno krenje
pravic ensk na podroju zdravstva, revina
ensk in otrok, prikriti mehanizmi oviranja
karier ensk, vsakdanji seksizmi, reevanje
tvenimi politikami
Predstava mnogih, da se tudi v za-
dnjih 20 letih enakopravnost med spoloma
Mladina 20 / 19.05.2017
izboljuje, je zato napana, trdi Vlasta Ja-
lui. Prej nasprotno, ne da bi se spuala v
kompleksnost zgodbe, bi rada le poudarila, da je
razgradnja drave tako pravne kot socialne
kljuen razlog za to, da se lahko dogajajo neka-
tere poprej nezamisljive kritve pravic. Najra-
zlineje institucije ali mehanizmi, ki bi naj
skrbeli za enakost in nediskriminacijo, naj
bi bili po njenem v zadnjih 20 letih delegiti-
mizirani in razgrajeni tako da ni bilo teko
pomesti z vrednotami enakosti iz prejnjega sis-
tema in z ideali novih drubenih gibanj iz osem-
desetih ter jih nadomestiti z neoliberalnim mo-
delom privatizacije vsega in s im manj institu-
cijami drave, ki skrbijo za blagostanje ljudi.
Posledica je, da se vse bolj pribliujemo od-
visnim azijskim in afrikim modelom ekono-
mije in drave. Ravnanja, ki so neko velja-
la za kritve, postajajo norme. Izjave ali
trditve, ki jih danes izrekajo politiki, so bile
v asu nastanka te drave nezamisljive, do-
daja Metka Mencin eplak, neko delegatka
v drubenopolitinem zboru, ki se je ob osa-
mosvojitvi borila za 55. len ustave o svobo-
dnem odloanju o rojstvu otrok. Dananja
vladajoa ideologija tanka drava pred-
postavlja brezbrinost, vsak naj poskrbi za-
se. Tako si je tudi EU v svoji petletni stra-
tegiji za enakost med mokimi in enskami
kot kljuni cilj zastavila uinkoviteje izkori-
anje potenciala ensk, pravi Metka Mencin
eplak.
Ampak kako drugae, e ne s pomojo
ali na podroju znanosti lahko priakujemo
spremembe? Ministrica za olstvo Maja Ma-
kovec Breni je spolno nadlegovanje obso-
dila, priakuje primeren odziv ustreznih or-
ganov univerze, ko bo sodba pravnomona.
A zaradi Maruievega ravnanja je dejansko
poleg visokoolskega sindikata sama od se-
be protestirala le Komisija za enske v zna-
nosti pri Ministrstvu za olstvo. Opozori-
li so, da tevilni odgovorni ne storijo niesar
proti uvajanju nedopustnih praks v akadem-
sko sfero, ki naj bi bila etino ogledalo dru-
be. Pod pretvezo univerzitetne avtonomije
odgovornost prelagajo na pravosodje, reci-
mo z izjavami, e da sodba proti Maruiu
e ni pravnomona. Komisija zato priaku-
je, da bosta ministrica za olstvo Maja Mako-
vec Breni in Slovenska akademija znano-
sti in umetnosti (SAZU) dr. Draganu Maru-
iu predlagali odstop. A, dodajmo mi, to bi
bil seveda ele zaetek. 5
17.5.2017 17:00:51
 Mladina 20 / 19.05.2017
Seksizem 23

Ne SAZU ne ministrstvo ne zahtevata Maruievega

odstopa. Pod pretvezo univerzitetne avtonomije
odgovornost prelagata na pravosodje.

tema20.indd 23 17.5.2017 17:00:51