REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

Strategija razvoja Slovenije

2014 2020

(osnutek)

Avgust 2013
 1. Razvojno izhodie Slovenije1

ivimo v asu, ko globalna gospodarska in finanna kriza mono doloa oblikovanje politik, tako
na nadnacionalni ravni, kot tudi na nacionalnih ravneh. Prav tako pa se globalno in lokalno
sooamo s tevilnimi izzivi in dolgoronimi trendi. Pomemben dejavnik, ki bo v prihodnje vplival
na razvoj politik, je seveda tudi spremenjeno razmerje moi na globalnem polju gospodarskih
akterjev, predvsem je tu potrebno omeniti hitro razvijajoe se drave. Ob bok navedenemu
moramo postaviti tudi problem podnebnih sprememb in druge naraajoe pritiske na okolje ter
naravne in druge nesree. Poleg tega se sooamo z naraajoimi cenami surovin in
energentov ter vse nijimi cenami elektrine energije. Okolja tako ne moremo ve obravnavati le
kot dejavnika omejevanja rasti, ampak kot razvojno prilonost za novo razvojno paradigmo, ki
ie sinergije med cilji na gospodarskem, drubenem in okoljskem podroju. Vse veji problem
predstavljata tudi volatilnost cen in nestabilnosti kmetijskih trgov. Pomemben element
predstavljajo tudi spremembe v demografski strukturi (staranje prebivalstva in vzporedno
zmanjevanje delea delovno aktivnih prebivalcev) in s tem povezane spremembe pri
zagotavljanju doloenih pravic, pa tudi povean tok migrantov.

Z omejenimi viri in spremenjenimi okoliinami se bomo morali sooiti tudi na nacionalni ravni.
Predvsem z demografskimi in drubenimi trendi (staranje prebivalstva, kasneje osamosvajanje
mladih, beg moganov, omejenost lovekih virov), omejenimi naravnimi viri in slabem
gospodarjenju z njimi, finannimi omejitvami, itd. Dejstvo, da se dosedanjemu krovnemu
stratekemu dokumentu (Strategija razvoja Slovenije 2005-2013) izteka veljavnost, je izjemna
prilonost, da v tem turbulentnem obdobju pripravimo nov, krovni dokument, v katerem bomo ob
upotevanju globalnih dejavnikov in nacionalnih specifik, prednosti in omejitev, poiskali svojo
formulo za uspeh.

Spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2005-2013 (Poroilo o razvoju 2012 in 2013)
kae, da Slovenija ni uspena pri doseganju kljunih ciljev na gospodarskem, socialnem in
okoljskem podroju. Slovenija je v obdobju 2005-2008 dosegala visoke stopnje gospodarske
rasti (v povpreju 5,1 % na leto) in s tem zmanjevala zaostanek za povprejem EU. Z
zaetkom gospodarske krize se je sooila z enim najvijih padcev gospodarske aktivnosti med
dravami EU. Raven gospodarske razvitosti, merjena z BDP na prebivalca po kupni moi v
primerjavi s povprejem EU, se je zniala pod vrednost ob sprejetju SRS leta 2005. Ugotovitve
v Poroilu o razvoju 2013 kaejo, da cilji obstojee strategije niso ve dosegljivi. Poslabanje
gospodarskih razmer je v letih 20092011 privedlo tudi do zmanjanja materialne blaginje
prebivalstva, ki se je v pred kriznem obdobju izboljevala. Zaostrile so se tudi razmere na trgu
dela, kar je skupaj z reformo in ukrepi za uravnoteenje javnih financ na podroju socialnih
transferjev v letu 2012 e poglobilo nekaj letno zmanjevanje razpololjivega dohodka in s tem
materialne blaginje prebivalstva. Trajnost blaginje prebivalstva sedanjih in prihodnjih generacij
pa poleg poslabanih gospodarskih razmer ogroa tudi poasnost in necelovitost ukrepov, ki bi
sisteme socialne zaite prilagodili starajoemu se prebivalstvu in spremenjenim razmeram v
drubi. Tudi na podroju okoljskega razvoja Slovenija ni v zadostni meri sledila usmeritvam
2
SRS za trajneje zmanjanje pritiskov na okolje in zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti .
Ti pritiski so se po letu 2008, z znianjem gospodarske aktivnosti in posledinim pasivnim
zmanjanjem porabe energije, sicer zaasno ublaili, vendar lahko ob relativno visokih izpustih
toplogrednih plinov in porabi energije na enoto bruto domaega proizvoda ob zagonu
gospodarstva priakujemo njihovo ponovno hitro poveanje.

1
Podrobneja analiza stanja z analizo SWOT, je vkljuena v osnutku Programa dravnih razvojnih prioritet in investicij
(DRPi), ki se pripravlja vzporedno s Strategijo razvoja Slovenije za obdobje 2014 2020 in bo vseboval tudi vse
relevantne predloge in pripombe resornih ministrstev in drugih delenikov. V skladu z Uredbo o dokumentih razvojnega
nartovanja in postopkih za pripravo predloga dravnega prorauna (Ur. l. RS t. 54/2010) predstavlja DRPi
srednjerono izvedbeno operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije in vkljuuje tudi Nacionalni reformni program. V
tem dokumentu bodo, poleg e navedene analize stanja in analize SWOT, doloeni sklopi investicijskih podroij in pa
specifini cilji ter rezultati s katerimi bomo spremljali uinkovitost izvajanja sprejetih usmeritev.
2
Kus Veenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Povzetek
konnega poroila. Nova vas: Zavod Symbiosis. Naronik: Ministrstvo za okolje in prostor,
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_po
vzetki.pdf
2
Mono nazadovanje gospodarske razvitosti od leta 2008 je predvsem posledica premalo
uinkovitega izboljevanja konkurennosti v preteklem desetletju. Gospodarska kriza je
izpostavila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva, predvsem relativno nizko tehnoloko
zahtevnost, premalo uinkovito vodenje podjetij, povezano tudi z ohranjanjem velike vloge
drave oziroma politike v podjetjih in prepoasno izboljevanja poslovnega okolja
(administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela, visoka obremenitev dela).

Gospodarsko okrevanje dodatno zavira omejena dostopnost do finannih virov. Visoka

gospodarska rast v obdobju pred krizo je bila namre doseena ob poveani dostopnosti do
finannih virov na mednarodnih trgih ter ob (pre)visoki stopnji zaupanja med bankami in podjetji
(kreditojemalci). Zaostritev razmer in teja dostopnost do mednarodnih finannih trgov sta
mono zmanjala kreditno sposobnost domaih bank, hkrati pa sta se zaradi nizke gospodarske
aktivnosti zmanjala likvidnost zadolenih podjetij in vrednost njihovega premoenja. Izrazito so
se pokazale strukturne slabosti in neprilagodljivost bannega sistema, ki so se odrazile v nizki
uinkovitosti, zlasti velikih bank z visokim posrednim in neposrednim lastnikim deleem
drave.

Hkrati s peanjem gospodarstva so se poslabali tudi materialni pogoji ivljenja, medtem ko so

kazalniki kakovosti ivljenja veinoma e izkazovali izboljanje: dostopnost javnih storitev,
kazalniki izobraenosti in zdravja, relativno ugodne subjektivne ocene ivljenjskega okolja.
Zmanjanje razpololjivega dohodka so v krizi blaili realno viji javni izdatki za izobraevanje in
nekatere druge javne storitve. Gospodarska kriza se je bolj odrazila v ekonomsko ibkejih
regijah z relativno visokim deleem predelovalnih in delovno intenzivnih dejavnosti. Medtem ko
so posamezne regije v obdobju 2005-2008 veinoma dohitevale povpreno razvitost EU,
oziroma v primeru osrednjeslovenske regije poveevale prednost, se je pod vplivom
gospodarske krize ta proces prekinil. V letih 2009 in 2010 se je zaostanek za povprejem EU
poveal v vseh regijah. Napredek iz obdobja 2005-2008 se je izniil. V primerjavi z letom 2005
so vse regije poveale zaostanek za evropskim povprejem, najbolj koroka regija.

Razmere na trgu dela, ki so se v pred kriznem obdobju izboljevale, so se z gospodarskim

nazadovanjem v obdobju 20092012 mono zaostrile, tako da sta stopnji delovne aktivnosti in
brezposelnosti zaostali za izhodinimi vrednostmi ob sprejetju SRS leta 2005. Za trg dela je e
naprej znailna visoka segmentacjia. Starostna segregacija in strukturna neskladja pa so se v
zadnjem obdobju e okrepila. Dele delovno aktivnih v starostnem obdobju 55 64 let je najniji
v EU, v zadnjem letu pa je tudi mono porasla brezposelnost mladih. Uinki reforme iz 2013
bodo vidni ele v naslednjem obdobju.

Neizpeljane sistemske spremembe so v poslabanih pogojih gospodarjenja pospeevale teave

v financiranju sistemov socialne zaite. Po letu 2008 so prieli naraati izdatki za socialno
zaito, in sicer v najveji meri kot posledica naraanja tevila upokojencev, brezposelnosti in
naraanja izdatkov za zdravstvo. Njihovo rast so postopoma zaeli znievati predvsem
interventni ukrepi, uinek sistemskih sprememb pa je bil do sedaj relativno majhen.

Model urbanega razvoja Slovenije, ki sloni na krepitvi sredi in tako podpira gospodarski,
socialni in okoljski razvoj drave, se ne uresniuje na predviden nain. Strukturo urbanega
sistema spreminja krepitev in poveevanje nekaterih funkcionalnih obmoij vejih sredi, na
kar vplivajo pospeene dnevne migracije v smeri avtocestnega kria, zlasti z osebnimi
avtomobili, ter mona suburbanizacija, ki poveuje ogljini odtis, poslabuje kakovost zraka in
stopnjuje pritiske na prostor, med drugim tudi na najbolj kakovostna kmetijska zemljia.
Posledino prihaja do zgoanja prebivalstva v okolici nekaterih vejih sredi, ter slabljenje bolj
oddaljenih obmoij in tamkajnjih urbanih sredi, krijo se storitve javnega pomena, poveujejo
se tudi emisije zaradi rasti osebnega in tranzitnega motornega prometa.

Na obremenjevanje okolja je v obdobju izvajanja SRS 20052013 v preteni meri vplivalo

nihanje gospodarske aktivnosti, manj pa strukturne prilagoditve. Emisije toplogrednih plinov so
se v letih gospodarske konjunkture poveevale, v letu 2009 pa so se skladno s padcem
gospodarske aktivnosti mono zniale. V letih 2010 in 2011 so se nekoliko poviali (+0,3% in
3
+0,1%) . Poviali so se predvsem zaradi izpustov iz prometa. To je Slovenijo sicer priblialo

3
Poroilo o Razvoju 2013, UMAR
3
kjotskim ciljem, vendar pa bodo ob nespremenjenih politikah in ponovni oivitvi gospodarske
rasti teko dosegljive zaveze Slovenije v okviru EU do leta 2020, saj ostaja emisijska
intenzivnost gospodarstva (emisije na enoto BDP) visoka. V primerjavi z dravami EU
slovensko gospodarstvo mono sloni na rabi surovin, kar se odraa v njegovi nizki snovni
produktivnosti in slabi konkurennosti gospodarstva. Kljub izvajanjem nekaterih ukrepov za
ohranjanje biotske raznovrstnosti zaradi poveanja pritiskov iz izvajanja razlinih dejavnosti ni
4
bilo mogoe zaustaviti upadanja biotske raznovrstnosti.

Slovenija je vpeta tudi v dogajanje v mednarodni skupnosti in je v preteklih letih uspeno

predsedovala ve mednarodnim organizacijam (OVSE, Svet EU, Svet Evrope,itd.) in postala
lanica OECD. Mednarodna dejavnost je povezana tudi z razmeroma izdatnimi finannimi
obveznostmi, kjer se sooamo z omejenimi viri, kar nas sili v osredotoenje v najbolj kljune in
koristne za dravo.

V letih 2012 in v 2013 so bile izvede nekatere strukturne reforme za izboljanje gospodarskega
okolja ter oivitev finannih tokov (konsolidacija javnih financ, pokojninska reforma, zakonodaja
za sanacijo bannega sistema, reforma trga dela).

Razvojna izhodia Strategije razvoja Slovenije do 2020 so vezana na zaveze iz Programa

stabilnosti 2013 in Nacionalnega reformnega programa za leti 2013 in 2014, ki dopolnjujeta
strukturne reforme na trgu dela in v pokojninskem sistemu z ukrepi za zagon gospodarstva in
nadaljevanje konsolidacije javnih financ.

Zastavljene prioritete v letih 2013 in 2014 so usmerjene v ukrepe za oivitev gospodarske rasti,
zlasti krepitev stabilnosti bank, razdolevanje in prestrukturiranje podjetij ter uravnoteenje
javnih financ z znievanjem izdatkov in njihovo vejo uinkovitostjo ter vijo obdavitvijo
potronje (DDV) in obdavitvijo nepreminin.

Glavni cilj fiskalne politike sta strukturno izravnan saldo do leta 2017 in stabilizacija dolga
drave. Za dosego tega cilja je pomemben zapis fiskalnega pravila v Ustavo RS, ki bo podprt e
z izvedbenim zakonom. Odhodki sektorja drave (z EU sredstvi) kot delea BDP so bili v 2011
blizu 50% in se boo s tem, postopno znievali. Poveevanje izdatkov povezanih s staranjem
prebivalstva pa pomeni, da se kri del javnih izdatkov, ki jih bomo v prihodnje lahko namenili za
razvojne ukrepe in investicije na drugih podrojih, zaradi esar je e pomembneja njihova
pravilna in uinkovita poraba.

Glede na ugotovljene slabosti dosedanjega modela razvoja in spremenjene razmere v

domaem in mednarodnem okolju, je treba v novi strategiji e posebej izpostaviti:

Blaginja prebivalstva kot najviji razvojni cilj. Vse spremembe v gospodarstvu in

drubi bodo usmerjene k veanju blaginje sedanje in prihodnjih generacij, ob
upotevanju prostorskih razvojnih prednosti, okoljskih omejitev in skrbi za zdravje ljudi.
Cilj razvoja ne bo le gospodarska rast, temve bo napredek v funkciji poveevanja
blaginje in ohranjanja naravnega kapitala.
Gospodarska rast bo upotevala ekonomski, drubeni in okoljski vidik razvoja in
bo temeljila na znanju in ustvarjanju vije dodane vrednosti in ugotovljenih prilonosti za
prehod v zeleno gospodarstvo s trajnostno rabo naravnih virov.
Poveanje produktivnosti dela in dodane vrednosti proizvodov in storitev.
Krepitev inovativnosti in kreativnosti ter zagotavljanje kakovosti, uinkovitosti,
odzivnosti in mednarodne primerljivosti ter odprtosti izobraevanja in usposabljanja.
Potrebujemo dolgorono in strateko nartovanje izobraevanja in usposabljanja ter
sposobnost posameznikov in sistemov za hitro in uinkovito soustvarjanje ter
prilagajanje spremembam.

4
Kus Veenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Povzetek
konnega poroila. Nova vas: Zavod Symbiosis. Naronik: Ministrstvo za okolje in prostor,
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_po
vzetki.pdf
4
 Poslovno okolje spodbudno za razvoj drubeno odgovornega podjetnitva in
pozitivno naravnano do investitorjev. Zmanjanje administrativnih ovir, spodbudno
davno okolje, kompetentni kadri in fleksibilen trg dela.
Umik drave iz gospodarstva, tako da ne bo ve mogoe neposredno poseganje
drave v odloitve ekonomskih subjektov
Poveanje uinkovitosti drave in zmanjevanje sive ekonomije, zlasti preko
delovanja pravne drave ter zagotavljanja ustreznih in uinkovitih regulatornih in
nadzornih funkcij. Oboje je predpogoj za vzpostavitev boljega poslovnega okolja, dvig
gospodarske konkurennosti in nov zagon gospodarstva.
Zaposljivost in zaposlenost prebivalstva. e posebej starejih in mladih.
Uinkovitost in ciljnost sistemov socialne zaite, ki bodo prilagojeni bodoi
demografski sliki in ne bodo poveevali medgeneracijskega konflikta in drubene
neenakosti.
Zmanjanje pritiskov na okolje s pozitivnimi in negativnimi spodbudami za znianje
onesnaevanja, uinkovito rabo in upravljanje z naravnimi viri, razvoj in uporaba
proizvodov, storitev in tehnologij, ki bodo okolju prijazni ali bodo odgovarjali na izzive
podnebnih sprememb.
Uinkoviteje upravljanje s prostorskimi potenciali, povezovanje urbanih sredi in
krepitev njihovih funkcionalnih regij.
Razvoj energetike, ki bo temeljil na trajnostnem principu. Prednostno se izbirajo
tehnologije, ki ne povzroajo izpustov toplogrednih plinov, so ekonomsko opraviljive in
drubeno sprejemljive.
Aktiviranje primerjalnih prednosti slovenskih regij.
Sprememba institucionalnega okvira, tako da bo omogoal izvedbo nujnih in s
strokovnimi argumenti podprtih razvojno naravnanih sprememb v drubi in
gospodarstvu.
Promocija Slovenije in njenega gospodarstva, znanosti, ustvarjalnosti in turistinih
potencialov ter kulture, demonstracijske dejavnosti, naravnih vrednot in biotske
pestrosti, pospeevanje investicij slovenskih podjetij v tujino in tujih neposrednih
investicij v Slovenijo.

5
2. Proces priprave osnutka in vkljuevanje javnosti

Vlada RS je ustanovila krovno skupino za pripravo strategije, ki je v mesecu juliju 2012

oblikovala strokovno skupino zunanjih strokovnjakov in jih povabila k pripravi prispevkov za
Strategijo razvoja Slovenije s podroja njihovega delovanja. Po tem, ko so vabljeni svoje
prispevke posredovali do sredine septembra 2012, so nato imeli monost sodelovati na dveh
strokovnih razpravah za pripravo izhodi, in sicer v oktobru in novembru. V sredini junija 2012
smo odprli tudi elektronski potni naslov srs.mgrt@gov.si, objavljen tudi na spletni strani MGRT
na katerega so lahko vsi zainteresirani posredovali njihove predloge, komentarje, sugestije ipd.,
v zvezi z nadaljnjim razvojem Slovenije. V zaetku septembra 2012 smo na spletni strani
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo odprli tudi spletno podstran na kateri je bil 60
dni odprt vpraalnik za zbiranje predlogov, povezanih z nadaljnjo vsebino dokumenta. Skupaj
smo do konca oktobra preko elektronskega naslova in vpraalnika prejeli ve kot sto vsebinskih
predlogov razlinih zainteresiranih javnosti, ki smo jih smiselno upotevali pri pripravi osnutka
Strategije razvoja Slovenije.

Februarja 2013 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prielo s iroko javno

razpravo v obliki tematskih dogodkov na nacionalni ravni, na katere so bili vabljeni vsi relevantni
deleniki (kombinacija prioritet in ciljnih skupin). V februarju in marcu 2013 sta potekala dva
tovrstna tematska dogodka, in sicer prvi na temo osrednje teze in splonih ciljev strategije, drugi
pa na temo podjetnosti kot ene izmed prioritetnih podroij strategije. V aprilu in maju smo izvedli
e tiri dogodke na temo posameznih prioritetnih podroij (znanje, zeleno, vkljuujoa druba,
uinkovit javni sektor in pravna drava). Delno smo pripombe upotevali e pri pripravi tega
dokumenta, delno pa bodo upotevanje pri nadaljnjih korakih.

V asu priprave Strategije razvoja Slovenije so predstavniki Tretjega lena (Plan B) zaeli z
zbiranjem podpisov za podporo Pobudi za zeleni razvojni preboj, ki prepoznava sedem podroji
v katera bi morali v Sloveniji vlagati zato, da pospeimo gospodarsko rast, ustvarimo nova
delovna mesta in istoasno izkoristimo svoje naravne potenciale (les, voda, biotska
raznovrstnost) in zagotovimo zmanjevanje pritiskov na okolje. (prehranska samooskrba s
poudarkom na ekoloki pridelavi, vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa, energetska
prenova zgradb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev eleznikega omreja in
javnega prevoza, uinkovita raba naravnih virov, zeleni turizem). Peticijo, z ve kot 10.000
podpisi so predali Predsednici Vlade RS, pobudo pa so obravnavali tudi v Komisiji za peticije ter
lovekove pravice in enake monosti Dravnega zbora RS. V osnutku dokumenta so vkljueni
vsi kljuni vidiki, na katera opozarjajo podpisniki peticije. Del predlaganih ukrepov in pristopov
pa bo treba vkljuiti v pripravo sektorskih strategij in predpisov.

Poleg tega je razprava potekala tudi na regionalni ravni. Razprava je potekala v dveh krogih
sreanj po vseh dvanajstih regijah. Sreanja so povezana tudi z razpravo o regionalnih
razvojnih strategijah. e pred sprejemom na Vladi RS je bil osnutek objavljen na spletnih
straneh in je bilo mogoe nanj podati pripombe. Na ta nain bo lahko najira javnost
posredovala svoje pripombe na predlagan osnutek. V preostanku leta pa bodo organizirani
dodatni strokovni dogodki namenjeni pripravi stratekim razvojnim dokumentov.

6
3. Scenarij gospodarske rasti do leta 2020
Slovenija v primerjavi s predkriznim obdobjem vstopa v novo razvojno obdobje z oslabljeno
makroekonomsko stabilnostjo, oslabljeno sposobnostjo slovenske ekonomije za prilagajanje
razmeram na svetovnem trgu, zmanjano konkurennostjo nijimi trnimi delei na svetovnem
trgu in slabo delujoim bannim sistemom. Hkrati pa relativno dobro izobrazbeno strukturo
prebivalstva in e vedno nizko dohodkovno neenakostjo.

Ena izmed kljunih predpostavk, ki smo jo upotevali pri pripravi scenarijev prihodnje
gospodarske aktivnosti, je priakovana demografska slika. Priakovano hitreje poveevanje
tevila starejih (tudi v primerjavi s povprejem EU) predstavlja velik izziv za Slovenijo. Po
prebivalstvenih projekcijah5 naj bi se v desetih letih (od 2010 do 2020) tevilo starejih od 65 let
povealo za etrtino in bi predstavljalo 20 % vsega prebivalstva (do leta 2060 pa e ve kot 30
%). Tudi tevilo druge skupine ekonomsko odvisnih, tj. otrok (starih 014 let) naj bi se nekoliko
povealo (leta 2020 naj bi dele otrok v celotnem prebivalstvu znaal 15,2 %). Hkrati pa naj bi
se, kljub predpostavki razmeroma visokega selitvenega prirasta, tevilo delovno sposobnega
prebivalstva, starega od 15 do 64 let, zmanjalo, njihov dele v celotnem prebivalstvu pa naj bi
znaal 65 %. To bi pomenilo, da bi leta 2020 bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev
odvisnih 23,3 otroka in 30,4 starejega, kar je 3,1 otroka in 6,6 starejega ve kot deset let prej
(2010).

Ocene potencialne rasti UMAR kaejo, da bo ta precej nija kot pred zaetkom krize 6. Takna
ocena je skladna s preteklimi izkunjami drugih drav, kjer je bila gospodarska rast po globoki
finanni krizi znatno nija kot pred tem. Izrauni v pomladanski napovedi (UMAR, 2013) kaejo,
da je potencialna rast za prihodnje obdobje mono oslabljena. V letu 2013 naj bi dosegla
negativno rast -1.1%, pozitivno raven pa naj bi dosegli ele po letu 2015. V obdobju od 2016
7
2020 je ocenjena rast na 0.8% .

Nija rast je povezana s poasnejim kapitalskim poglabljanjem (prispevek kapitala se je po

monem znianju v letu 2009, znial e za -0,1 o.t. v letu 2012, priakujemo, da bo tudi na
srednji rok ostal blizu nielnega prispevka). Prispevek dela k potencialni rasti je relativno nizek
skozi celotno obdobje do krize, od leta 2008 pa je konstantno negativen, kar priakujemo tudi
do leta 2020. Na to vpliva predvsem poveanje naravne stopnje brezposelnosti, opravljene
delovne ure na zaposlenega, v tem obdobju pa se tudi e kaejo prvi uinki staranja
prebivalstva (krenje delovno aktivne populacije). Skupna faktorska produktivnost se je od krize
znievala, vendar lahko priakujemo postopno okrevanje, vendar ne do predkriznih ravni
(Pomladanska napoved 2013, UMAR).

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 do 2020

Realna rast BDP (%) 1,2 0,6 -2,3 -1,9 0,2 1,2 1,6 1,6 1,7
Potencialna rast BDP (%) 0,6 -0,3 -0,9 -0,8 -0,3 0,0 0,2 0,4 0,8
Prispevki:
- dela 0,0 -0,4 -0,7 -0,4 -0,5 -0,5 -0,5 -0,6 -0,3
- kapitala 0,4 0,1 -0,2 -0,2 -0,1 -0,1 0,0 0,0 0,2
Vir: MF, UMAR

5
EUROPOP 2010
6
Do podobnih rezultatov so prile tudi druge institucije (npr. EC), ki uporabljajo primerljive metode ocene
dolgoronega potenciala za rast.
7
Ocenjeno s pomojo metodologije Delovne skupine za proizvodno vrzel (Output Gaps Working Group) pri EPC
(Economic Policy Committee).
7
4. Vizija in cilji Strategije razvoja Slovenije 2020

Slovenija se je v okviru EU s tevilnimi dokumenti ter procesom ekonomskega upravljanja na

ravni EU (Nacionalni reformni program, Pakt za stabilnost in rast, Fiskalni pakt), e zlasti pa s
strategijo EU 2020 zavezala k zasledovanju cilja treh rasti (vkljuujoo, pametno ter trajnostno).

V obdobju do leta 2020 moramo posebno pozornost nameniti razvoju, ki bo prinaal delovna
mesta, vejo produktivnost in ne bo negativno vplival na okolje. Prednost bodo imeli projekti, ki
bodo imeli multiplikativni znaaj in bodo ustvarjali nova delovna mesta. Naa strategija je
angairanje vseh sistemov in struktur ter materialnih in nematerialnih virov.

Razvoj oziroma spodbujanje konkurennosti in zaposlovanja bosta temeljila na polnem

izkorianju:

- Endogenih potencialov Slovenije (les, voda, geotermalna, socialno podjetnitvo,..)

- Rast na globalnih trgih (tehnologija, inovativnost prestrukturiranje gospodarstva,..)

Vizija razvoja:

Slovenija je konkurenna druba znanja in inoviranja, ki ob spotovanju okoljskih

omejitev zagotavlja blagostanje svojih prebivalcev in postaja model moderne eko regije.

V okviru opredeljenih prioritet smo kot bistvena za gospodarski razvoj identificirali naslednja tri
podroja:

raziskave in razvoj ter inovacije,

zagon, rast in razvoj malih in srednjih podjetij,
zaposlovanje, izobraevanje, usposabljanje, znanje in kompetence (mladi in stareji).

Za ta podroja bo namenjenih 50 % razvojnih sredstev, ki bodo razpololjiva do leta 2020.

Razvoj mora temeljiti na izboljanju uinkovitosti rabe vseh virov, lovekih, finannih in
naravnih, na inovativni in intenzivni uporabi informacijsko komunikacijskih in tehnologije, ter na
ustrezni delitvi bremen in ugodnosti ob poveanju zaposlenosti. Predpogoji za to pa so pravna
drava, uinkovita javna uprava in ustrezna prometna infrastruktura za trajnostno mobilnost.

Cilji in kazalniki (ciljne vrednosti do leta 2020 bodo ocenjeni po javni obravnavi)
2012
BDP na prebivalca v EUR, 17.244
tekoe cene
Dodana vrednost na 32.903
zaposlenega
Zaposlenost (20 64 let) v 68,3
%
BDP na zaposlenega v 37.928
EUR, tekoe cene
tevilo revnih in/ali 386.000
socialno izkljuenih oseb
(za 2011)
Ekoloki odtis na 5,21ha/p.c.
prebivalca
Vir: UMAR, SURS, Global Footprint Network, lastni izrauni

8
5. Prioritetna podroja in kratkoroni ukrepi

Na podlagi analize stanja in analize SWOT in upotevajo globalne trende, ki postavljajo iri
kontekst za delovanje Slovenije, smo identificirali tiri prioritetna podroja na katera se moramo
osredotoiti v naslednjem sedemletnem obdobju, da bomo lahko gradili na svojih prednostih in
izkoristili svoje razvojne potenciale in prilonosti. Ta podroja smiselno povezujejo posamezne
sektorske politike in tako postavljajo temelje za doseganje sinergijskih uinkov vseh ukrepov in
dejavnosti, esar s klasinim sektorskim pristopom ne bi mogli dosei.

Prioritete so:
1. Konkurenno gospodarstvo
2. Znanje in zaposlovanje
3. Zeleno ivljenjsko okolje
4. Vkljuujoa druba

Predpogoj za doseganje srednjeronih stratekih usmeritev so stabiliziranje in razvojno

naravnane javne finance ter uinkovit finanni sistem. Kljunega pomena je:

Uinkovit finanni sistem

Zadostna kapitalska ustreznost bank, skladno z merili Basel II
Stabilna lastnika struktura bank.
Zaupanje v banni sistem.
Uinkovito delovanje regulatorjev.
Odprava vrzeli v financiranju podjetij z zagotovitvijo dostopa do finannih virov.
Dostop do kapitala podjetnikim idejam.

Stabilne in razvojno naravnane javne finance

Dolgorono stabilne javne finance v skladu s sprejetimi zavezami iz Pakta za stabilnost in
rast.
Javnofinanne monosti za korienje EU sredstev, predvsem za investicije ter za namene,
ki jih zagotavljata EIB in EBRD.
Davni sistem, ki krepi poslovno okolje za gospodarsko rast in razvoj in zagotavlja
javnofinanno vzdrnost.

Poleg izvajanja teh nujnih kratkoronih ukrepov bomo v dravi sistematino krepili dejavnosti, ki
bodo pripomogle k dvigu etinih standardov v drubi in bodo pomagale graditi aktivne in
odgovorne dravljane in dravo. Z njimi, si bomo prizadevali:

Razviti kakovostneji, odziven in vkljuujo socialni in civilni dialog.

Z uvajanjem smotrnih poenostavitev delovanja drave in njenih institucij okrepiti preglednost
delovanja drave in njenih institucij.
V procese izobraevanja medpredmetno in povezujoe vkljuiti vsebine, ki se nanaajo na
digitalno pismenost, dravljansko vzgojo, etiko, kulturo in integriteto, lovekove pravice,
dravno ureditev, vekulturno drubo, kreativnost, odgovoren odnos do okolja in globalno
soodvisnost.

Krepiti
o ustvarjalnost, inovativnost in podjetnitvo med mladimi, in spodbuditi zavedanje o
pomenu in vrednosti lastne iniciative ter kreativnosti, slovensko kulturno zavest in
izraanje.
o zavedanje o umestitvi Slovenije v globalno okolje.

Spodbujati
o zavest o nujnosti odgovornega ravnanja z naravnimi viri, vkljuno s prostorom, ter
prepoznavanje razvojnih prilonosti, ki jih ponuja in omogoa okoljski kapital.
9
 o drubeno odgovornost podjetij.
o razvoj drubeno odgovornega delovanja na dravni, regionalni in lokalnih ravni.
o procese za aktivno vkljuevanje mladih v drubenem razvoju in spodbujati
medgeneracijsko sodelovanje.
.
5.1. Konkurenno gospodarstvo

Gradili bomo (med drugim) na naslednjih prednostih Slovenije

Dobra geostrateka lega.
Tradicionalno visoka tehnina pismenost in izobrazbena struktura.
Zdravem jedru industrije/gospodarstva in na novih podrojih perspektivnih za razvoj
novih delovnih mest.
Mednarodna usmerjenost gospodarstva in drube.
Visoka kakovost industrijskega oblikovanja.
Vlaganja in davne spodbude za raziskave in razvoj.
Ugodna obdavitev dohodka podjetij in monosti olajav za vlaganja.
Suveren elektroenergetski sistem z razvitimi vsemi funkcijami za njegovo delovanje.
Prometna in logistina infrastruktura z visokim razvojnim potencialom.
Uinkovit in uveljavljen sistem za elektronsko izvajanje postopkov z dravo za podjetja
in posameznike.
Raznolikost turistine ponudbe na majhnem prostoru in dobro razvita zdravstveno-
zdravilina in gostinsko-turistina in kulturna dejavnost ter bogata kulturna dediina in
naravni viri.
Pestra dejavnost neprofitnih organizacij, kot podlaga za razvoj socialnega podjetnitva
in razvoj socialnega in ekolokega inoviranja.
Tradicija zadrunitva kot dobro izhodie za vzpostavljanje novih kooperativ, kot eni
najprimernejih oblik socialnih podjetij, ki ga v Evropi med drugim odlikujejo odpornost
na trne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlina
prilagojenost lokalnim izzivom.
Visoka gozdnatost Slovenije, ki omogoa veji posek lesa in doseganje veje dodane
vrednosti v lesni industriji.

Kaj elimo dosei?

Okrepiti gospodarsko aktivnost, izboljati strukturo in konkurennost slovenskega
gospodarstva.
Izboljati produktivnost (dela, energije, surovin)
Poveati dele izvoza visokotehnolokih izdelkov in storitev, zlasti na znanju temeljeih
storitvah in turizma.
Poveati zgodnjo in celotno podjetniko aktivnost.
Zagotoviti uinkovitost in konkurennost mrenih dejavnosti (energetika,
telekomunikacije, komunalne dejavnosti ipd.).
Izboljati pogoje za dostop do virov financiranja za vlaganja, ki prinaajo delovna mesta
in viajo ustvarjeno dodano vrednost.
Poveati domae povpraevanje in izvoz visokotehnolokih izdelkov in storitev, vkljuno
s turizmom.
Izboljati poslovno okolje, odpraviti administrativne ovire za dvig podjetnike dejavnosti
in kulture.
Poveati tuje neposredne investicije.
Umik drave iz gospodarstva in izboljanje upravljanja podjetij.
Uveljaviti drubeno odgovornost podjetij.
Zmanjati obseg sive ekonomije.
10
 Poenostaviti postopke umeanja v prostor.
Izboljati uinkovitost delovanja pravosodnih organov.
Poveati dele projektov, ki jih financiramo preko javno zasebnega partnerstva.
Izkoristiti in izboljati obstojeo prometno infrastrukturo, da izboljamo dostop do trga
dela, potronikov in dobavnih verig za podjetja in dostopnost do vejih urbanih sredi
in turistinih destinacij oz. obmoij (poveati konkurennost regij/obmoij).
Zmanjati emisije toplogrednih plinov iz prometa in izboljati varnost v prometu.

Kako bomo to dosegli?

Zagotovili bomo ugodne finanne vire za podporo rasti in razvoju podjetij, vkljuno s
podporo za prestrukturiranje podjetij perspektivnih za nadaljnji razvoj in za nadaljnjo
rast podjetij, ki e dosegajo visoko dodano vrednost in so mednarodno konkurenna.
Oblikovali bomo instrumente za:
o krepitev podjetnitva, vkljuno s socialnim podjetnitvom in spodbujanjem mikro
in malih podjetij na podeelju;
o spodbujanja inovacijsko razvojnih dejavnosti podjetij (tehnoloke inovacije,
vkljuno z eko-inovacijami, netehnoloke inovacije in uporaba kulturnih in
kreativnih industrij);
o osredotoeno spodbujanje investicij v RRI;
o spodbujanje investicij na stratekih, propulzivnih in prednostnih podrojih,
gospodarstva, ki odgovarjajo na drubene izzive in za razvoj izdelkov z visoko
dodano vrednostjo terdrubene inovacije;
o zaito intelektualne lastnine in vkljuevanje njene uporabe za gospodarski in
drubeni napredek;
o povezovanje kulturnih in kreativnih industrij z ostalimi sektorji gospodarstva
(npr. kultura, turizem, gradbenitvo, podjetnitvo, kmetijstvo
ivilskopredelovalna industrija, lesno predelovalna industrija, gozdarstvo,
znanost).
Podpora za inovativno start up podjetnitvo (tudi internetno start up podjetnitvo,
povezovanje in mreenje med podjetji in z institucijami znanja ter preko krepitve
razvojnih oddelkov v podjetjih.
Vlaganja v razvoj interneta prihodnosti (infrastruktura, storitve, proizvodi).
Internacionalizacija podjetij in podpora podjetjem pri mednarodnem poslovanju, s
posebnim poudarkom na MSP-jih.
Spodbujanje NTI, ter zagotavljanje ustrezne podpore tujim investitorjem.
Razvoj turizma in dvig kakovosti, konkurennosti in uinkovitega ter inovativnega
trenja Slovenije kot turistine destinacije.
Spodbujanje gospodarskega sodelovanja s slovensko narodno skupnostjo zunaj meja
Republike Slovenije.
Poenostavitev normativnega okolja ter poveanje preglednosti in razumljivosti
predpisov.
Poveali bomo vlaganja v R&R&I na opredeljenih tehnolokih podrojih in industrijskih
sektorjih in izboljati uinkovitost teh vlaganj, predvsem za razvoj izdelkov in storitev za
trg (tudi z uporabo tradicionalnih znanj in tehnik) ter spodbujali povezovanje znanosti,
podjetnikega sektorja in kulture za razvoj izdelkov in storitev, ki zagotavljajo vijo
dodano vrednost in nove trne nie
Posodobitev javne prometne infrastrukture za doseganje trajnostne mobilnosti,
regionalne povezanosti in razvoja logistine dejavnosti s poudarkom na razvoju
eleznike infrastrukture in javnega potnikega prometa;
Dostopnost irokopasovnih povezav, predvsem na belih lisah.
Spodbujanje avtomatiziranega e poslovanja podjetij s kupci in dobavitelji.
11
 Vlaganja v izgradnjo in modernizacijo energetske infrastrukture za distribucijo in prenos
energije, vkljuno s pametnimi omreji.
Na podroju elektroenergetike vzpodbujati in vlagati v tiste tehnologije, ki podpirajo
naela okoljske, ekonomske in drubene vzdrnosti ter slovenskemu gospodarstvu
omogoiti dolgorono stabilno oskrbo z elektrino energijo po mednarodno primerljivih
cenah.

5.2. Znanje in zaposlovanje

Gradili bomo (med drugim) na naslednjih prednostih Slovenije

Delo kot vrednota.
Visoka izobrazbena struktura mladih.
Visok dele ensk na trgu dela in visok dele ensk z dokonano terciarno izobrazbo.
Majhen dele osipnikov med mladimi (z izjemo osipnikov v V).
Akumulirano znanje in izkunje starejih.
Potenciali za vzgojo, izobraevanje, usposabljanje in ozaveanje za trajnostni razvoj in
zeleno gospodarstvo.
Visokih javni izdatki za izobraevanje.
Visoka vkljuenost v formalno izobraevanje na vseh ravneh In dobro razvite mree
izobraevalnih organizacij.

8
Izdatki za R&R so leta 2010 predstavljali 2, 11 % BDP, leta 2011 2,47% .
Znanje tujih jezikov in prilagajanje na kulture drugih narodov (raznolikost kulturnih
vplivov) z bogastvom mednarodnih povezav.
Raunalnika pismenost.
tevilnost in kakovost znanstvenih publikacij, uspene mednarodne raziskave.
Veliko znanstvenih in kreativnih talentov.
Grozdih odlinosti v akademskem in industrijskem raziskovanju.
Prostovoljstvo kot neformalno pridobivanje izkuenj in kompetenc.
Medgeneracijski prenos znanja in izkuenj pri obvladovanju in razvoju zahtevnih
tehnologij.

Kaj elimo dosei?

Vijo zaposlenost in boljo zaposljivost delovno sposobnega prebivalstva predvsem
starejih, mladih, manj izobraenih in dolgotrajno brezposelnih.
Pospeiti vstop mladih na trg dela.
Odpraviti strukturna neskladja med ponudbo in potrebami drube znanja ter poveati
prilagodljivost delovne sile in geografsko ter poklicno mobilnost.
Spremeniti reguliranost poklicev in dejavnosti ter s tem omogoiti vstop na trg dela.
Dograjevati prono varnost.
Dvigniti kakovost izobraevalnega sistema na vseh ravneh in poveati prilagodljivost
programov poklicnega izobraevanja in usposabljanja potrebam trga dela in
gospodarstva.
Izboljati sodelovanje med izobraevalnimi sistemi ter trgom dela.
Vkljuevanje manj izobraenih in ranljivih skupin v razline oblike vzgoje, formalnega in
neformalnega izobraevanja, usposabljanja za trg dela oziroma ohranjanje njihove
zaposlitve in dvig kompetenc.

8
Na poveanje izdatkov je vplival padec BDP in spremenjena metodologija izrauna.
12
 Z izobraevanjem in usposabljanjem ohranjati tradicionalna in specifina znanja in
veine ter deficitarne poklice.
Zmanjati delo in zaposlovanje na rno.
Vkljuevanje brezposelnih ali prejemnikov DSP v razline inovativne programe na
podroju socialnih storitev, programe samooskrbe z ekoloko pridelano hrano itd.
Poveati dele starejih, manj izobraenih in dolgotrajno brezposelnih v vseivljenjskem
izobraevanju.
Poveati pronost unih poti.
Izboljati razmerje med izdatki izraenimi na udeleenca v terciarnem izobraevanju in
poveati uinkovitost terciarnega izobraevanja, skrajati dobo tudija na tej ravni in
izboljati stopnjo zaposlenosti in zaposljivosti visoko izobraenih mladih ter poveati
dele tudentov iz manj razvitih regij v visokoolskem izobraevanju.
Poveati mobilnost dijakov, tudentov in strokovnih delavcev znotraj izobraevanja,
med podrojem izobraevanja in ostalimi podroji dela ter v mednarodno okolje.
Ohraniti nizko stopnjo osipnitva in izboljati opremljenost unega okolja v olah.
Dvigniti znanstveno odlinost in spodbuditi internacionalizacijo znanosti ter poveanje
konkurennosti znanstveno raziskovalnega dela za vejo aplikativnost raziskovalnih,
razvojnih in inovacijskih dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju
Dvig ravni razlinih pismenosti (bralna, finanna in druge) za vse ciljne skupine,
spodbujanje funkcionalne vejezinosti, razvijati in omogoiti javno dostopnost
jezikovnih virov in tehnologij.
Dvigniti digitalno pismenost vseh ciljnih skupin prebivalstva za enakopravneje
vkljuevanje v informacijsko drubo.
Urediti in uravnoteiti sistem za doloanje obremenitev za posamezne oblike dela (npr.
tudentsko, podjemne pogodbe, redna zaposlitev, itd.) in tako prepreili nadaljnjo
segmentacijo na trgu dela.
Pospeiti zmanjevanje zaostanka za povprejem EU, ko gre za diplomante na
podroju naravoslovja in tehnike.
Odpreti in poveati konkurennost izobraevalnega in raziskovalnega sistema In tako
poveati uinkovitost porabe sredstev za raziskave in razvoj.
Poveati pretok znanja in mobilnosti med gospodarstvom, javno upravo in nevladnimi
organizacijami.

Kako bomo to dosegli?

Posodobili bomo ukrepe za vkljuevanje mladih na trg dela.
Izvajali razline spodbude za zaposlovanje, ki bodo povezana z investicijskimi in
razvojnimi projekti ter usposabljanjem.
Oblikovali ukrepe za prilagajanje delovnih mest (predvsem mladim in starejim) in
spodbujanje razvoja delovnih mest na novih podrojih.
Z ustvarjanjem pogojev za oblikovanje kakovostnega, odzivnega sistema vzgoje in
izobraevanja, ki bo zagotavljal pridobivanje znanja, temeljnih in poklicnih
kompetenc/zmonosti, s katerimi se bo posameznik lahko uinkovito vkljueval v svet
dela in ivljenje (in ki jih bodo posamezniki potrebovali tudi v prihodnje).
Z ustvarjanjem pogojev za hitreje in uinkoviteje prehajanje mladih iz izobraevanja v
delo in obratno.
Modernizirali in poveali uinkovitost delovanja ZRSZ in drugih institucij na trgu dela.
Poveali ponudbo na trgu dela tudi z migracijami.

13
 Poveanje privlanosti poklicnega izobraevanja in izobraevanja ter usposabljanja za
opravljanje deficitarnih poklicev, tradicionalnih znanj in vein.
S karierno orientacijo za vse skupine delovno sposobnega prebivalstva.
Motiviranje in pomo mladim, ki so predasno izstopili in olskega sistema za ponovno
vkljuitev v izobraevanje oziroma na trg dela.
Dvig kljunih in poklicnih kompetenc, za odpravo neskladij med trgom dela in
izobraevanja in za boljo povezanost med razlinimi institucijami (izobraevalnimi in
delodajalci, kot sosistemi vajenitva, pripravnitva, mojstrstva, mentorstva, kadrovske
tipendije in ve podeljenih tipendij iz regijskih tipendijskih shem, pedagoke
strategije za dvig kompetenc, poklicna in karierna orientacija).
Svetovalne dejavnosti za odrasle za vkljuitev v izobraevalne programe in prilagodili
programe vseivljenjskega uenja, s posebnim poudarkom na vkljuevanju starejih.
Oblikovali programe za razvoj in krepitev modernih funkcij na podroju lovekih
virov v institucijah in podjetjih (karierne poti, usposabljanje, kadrovska politika
prilagojena starostnim trendom,..).
Razvili in izvajati sistem priznavanja kvalifikacij in neformalnega znanja.
Spodbujali fleksibilno organizacijo pouka, prehode med oblikami izobraevanj, e-
uenje, uenje na daljavo, povezovanje izobraevalnih in kulturno umetnikih vsebin.
Krepitev dostopnosti izobraevanja v celotnem ivljenjskem ciklu posameznika in
drube (brezposelni, zaposleni, delodajalci, samozaposlenii), krepitev sporazumevalne
zmonosti v slovenini in e vsaj dveh tujih jezikih, v krepitev digitalne pismenosti in
znanj za trajnostni razvoj, vseivljenjskega uenja.
V procese formalnega izobraevanja in neformalnega uenja vkljuiti in modernizirati
vsebine, ki se nanaajo na digitalno opismenjevanje razlinih ciljnih skupin prebivalstva.
Usposabljanje in krepitev profesionalnega kapitala strokovnih delavcev v izobraevanju
na vseh ravneh vzgoje in izobraevanja za razvoj novih unih metod, prenos primerov
dobrih praks in uporabe IKT tehnologij na vseh ravneh izobraevanja.
Prenova izobraevalnih programov na vseh ravneh izobraevanja, ki bo prilagojeno
gospodarstvu in drubenih izzivov.
Zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za izvajanje izobraevalnih programov na
vseh ravneh (prostorski, didaktina in ostala oprema, IKT, ....)
Promocija podjetnitva kot pozitivne vrednote na vseh stopnjah izobraevanja.
Podpora razvoju kulture (vkljuno z izobraevanjem o umetnosti, z umetnostjo in skozi
umetnost) in kreativnih industrij
Dvig kakovosti terciarnega izobraevanja tako da bomo
o Posodobili tudijske programe, ki bodo, med drugim lahko odgovarjali tudi na
kljune drubene izzive in ki bodo prispevali k dvigu delea diplomantov
naravoslovja in tehnike.
o Oblikovali in izvajali tudi programe za karierno svetovanje in usmerjanje
diplomantov ter za spremljanje njihove zaposljivosti.
o Nadgradili in izboljali sistem notranjih in zunanjih evalvacij
o Izboljali razmerje med tevilom tudentov in profesorjev
Spodbujali tesneje povezovanje med razlinimi akterji (raziskovalnimi, izobraevalnimi
in kulturnimi institucijami ter podjetnikim sektorjem) za hitreji prenos znanja in inovacij
v prakso in na trg predvsem na podrojih, ki so skladna s razvojnimi prioritetami drave.
Spodbujali bomo tudi vlaganja v razvoj in nadgradnjo raziskovalne infrastrukture in
povezovanje visokih strokovnih ol v regijska visokoolska sredia in spodbuditi
njihovo sodelovanje z gospodarstvom.
Spodbujanje internacionalizacije znanosti in izobraevanja (vkljuno z visokim
olstvom) ter vzpostavitev spodbudnega okolja za pritegnitev odlinih domaih in tujih
strokovnjakov.
14
5.3. Zeleno ivljenjsko okolje

Gradili bomo (med drugim) na naslednjih prednostih Slovenije

Vodni viri: Smo z vodnimi viri bogata drava, saj je Za Finsko in vedsko v EU 27 na
tretjem mestu po koliini sladke vode na prebivalca (dolgoletno povpreje). Koliina
vode na prebivalca je skoraj tirikrat veja od evropskega povpreja. Poraba vode v
gospodinjstvu ter v gospodarstvu na prebivalca se od leta 2008 bistveno ne spreminja.
Trajnostno gospodarjenje z vodo kot stratekim virom prihodnosti prinaa tudi nova
delovna mesta in razvojne prilonosti.
Obnovljivi in trajnostni viri energije: Hidro in jedrska energija e danes pomembno
vplivata k manjim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji in bosta tudi v prihodnosti
pomembna stebra zanesljive oskrbe z elektrino energijo in zmanjanja emisij
toplogrednih plinov. Najpomembneji e neizkorien obnovljivi vir energije v dravi je
lesna biomasa. V zadnjih letih je razvoj najbolj dinamien pri izkorianju hidro, sonne
energije, bioplina in geotermalne energije. Gozd in les: V Sloveniji je okoli 60 % ozemlja
pokritega z gozdom, ki vsebuje preko 300 milijonov m lesne zaloge, v letu 2011 je bilo
posekanih 3,9 milijonov m lesa, medtem ko bi skladno z gozdnogospodarskimi narti
lahko letno posekali 5,5 milijonov m lesa, kar pomeni, da je les naravna strateka
surovina, ki je premalo izkoriena. V ustrezno urejeni gozdno-lesni verigi se lahko
vrednost kubinega metra lesa od gozda do prodanega konnega lesenega izdelka ali
stavbe na trgu povea tudi za 100 krat.

9
Biotska raznovrstnost: Slovenija je ena najbolj biotsko pestrih drav v Evropi z velikim
obsegom obmoij Natura 2000 ter velikim tevilom naravnih vrednot. Po podatkih
SURS 30 % tujih turistov v Slovenijo privabi prav ohranjena narava, skrbno upravljanje
z naravnimi viri, krajino in mesti v povezavi z ohranjeno kulturno dediino in drugo
kulturno ponudbe v veliki meri vpliva tudi na privlanost in turistini potencial celotne
regije.

Kaj elimo dosei?

Zmanjati emisijsko intenzivnost gospodarstva in dosei razklop med rastjo BDP in
rabo virov, ter zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo.
Zmanjati energetsko intenzivnost (poraba energije na enoto BDP).
Poveati rabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrine in toplotne energije in
hladu: Do 2020 lahko poveamo proizvodnjo elektrine energije iz velikih HE za 23% iz
mHE za 20 %, iz biomase za 63%, tudi pri sonni in vetrni energiji je potencial velik. Do
leta 2020 lahko poveamo proizvodnjo toplotne energije iz biomase za 18% ter drugih
virov (geotermalna, sonna energija, toplotne rpalke) za 120%. Za intalacijo naprav ki
so bile vkljuene v shemo OVE do maja 2012 (216,4 MW) je bilo na letni ravni
zaposlenih 2.451 oseb, za njihovo delovanje pa je bilo potrebnih 163 delovnih mest.
Samo za naprave intalirane v letu 2011, je za proizvodnjo in obratovanje naprav
potrebnih neposrednih 1.078 delovnih mest.10
Vzpostaviti pogoje za razvoj trajnostne mobilnosti in posledino zmanjanje emisij
toplogrednih plinov iz prometa.
Zmanjati problem energetske revine, ki se v Sloveniji drastino poveuje. Od leta
2000 2010 se je dele dohodka, ki ga gospodinjstva porabijo za energijo v
stanovanjih pri gospodinjstvih 1. Dohodkovnega kvanitila11 poveal iz 13,1 % na 17,4

9
Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna prilonost Slovenije, Ciljni Raziskovalni Projekt (V1-1088). Naronika
MGRT (SVLR) in ARRS, http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/do_slovenija_nacionalna_8_5.ppt.pdf
10
mag. Mojca Vendramin (MZIP) in Ivanka Zakotnik (UMAR), september 2012
11
Predstavlja 20 % gospodinjstev z najnijimi dohodki, to je cca 180.000 gospodinjstev.
15
 %. Leta 2010 si 6 % gospodinjstev v Sloveniji ni moglo privoiti primerno toplega
stanovanja.
Ustvariti mednarodno uveljavljen sektor in nova delovna mesta v proizvodnji in
vzdrevanju tehnologij, naprav in storitev na podroju uinkovite rabe in izkorianja
obnovljivih virov energije in vzpostavitev pogoje za prestrukturiranje Slovenije v krono
gospodarstvo.
Izboljati stanje okolja in zagotavljanje kakovostnih in strokovno uinkovitih javnih
storitev na podroju varstva okolja (kakovost voda, ravnanje z odpadki, dostop do
kakovostne pitne vode, kakovosti zraka in tal).
Spodbuditi razvoj in poveati konkurennost turizma, ki temelji na naravnih in kulturnih
potencialih Slovenije.
Zmanjati povrine kmetijskih zemlji v zaraanju: V letu 2011 je bilo v Sloveniji
12
26.309 ha kmetijskih zemlji v zaraanju , kar predstavlja potencial za ponovno
vzpostavitev kmetijskih zemlji za kmetijsko obdelavo, proizvodnjo hrane ter s tem
poveanje samooskrbe v Sloveniji ob hkratnem upotevanju varstva narave. Zaradi
neustreznega prostorskega nartovanja smo v obdobju 2002 2010 izgubili kar 5 %
13
kmetijskih zemlji .
Dvigniti prehransko samooskrbo. V letu 2011 je bila samooskrba z iti 69 %, zelenjavo
37 %, mesom 85 % in mlekom 120 %, v letu 2009 so ekoloki proizvodi predstavljali 20
%.
Zagotoviti uinkovit in celovit prostorski razvoj in celovit razvoj funkcionalnih urbanih
obmoij in specifinih prostorov, ki bo podpiral izboljevanje konkurennosti podjetij,
kakovost bivanja in grajenega okolja, poveal intenzivnost prenove in gradnje v urbanih
okoljih. V Sloveniji je evidentiranih 979 ha degradiranih obmoij vejih od 1 ha
(evidenca ne vkljuuje degradiranih stanovanjskih obmoij), ki so potencial za razvoj in
investicije. Na ta nain elimo prepreiti nepotrebno in nenadzorovano irjenje urbanih
obmoij in izgubo kmetijskih zemlji ter kulturnih krajin, prispevati k reaktivaciji
gospodarstva v gradbenitvu, spodbuditi razvoj lokalnega gospodarstva in ustvarjanje
novih delovnih mest, zniati ivljenjske stroke zaradi zmanjanja delea porabe
energije in zniati ogljini odtis.
Razviti in prilagoditi kmetijske dejavnosti za dosego okoljskih standardov, njihovo
prilagajanje podnebnim spremembam in dvigniti konkurennost kmetijske dejavnosti.
Izboljati uinkovitost upravljanja z gozdovi, in ohranjanje ponora CO 2.
Razviti in prilagoditi ribiki sektor, tj. morski gospodarski ribolov, akvakultura in
predelava, za poveanje njegove konkurennosti in doseganje trajnostnega razvoja.

Kako bomo to dosegli?

Z vkljuevanjem okoljskih vidikov v horizontalne sektorje (raziskave, razvoj, inovacije in
izobraevanje in ustrezno usposabljanje zaposlenih in brezposelnih).

Z oblikovanjem in izvajanjem finannih instrumentov za razvoj, financiranje in izvedbo

investicij na podroju:
o energijske uinkovitosti (energetsko uinkovita obnova stavb in trajnostna
gradnja stavb v javnem in zasebnem sektorju, energetsko uinkoviti ogrevalni
sistemi, prenova sistemov javne razsvetljave, uinkovita raba elektrine
energije, pogodbeno zagotavljanje prihrankov, sistem za upravljanje z energijo,
prilagoditev infrastrukture za uvajanje pametnih aktivnih omreij za distribucijo

12
Poroilo o stanju kmetijstva, ivilstva, gozdarstva in ribitva v letu 2011,
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/ZP_2011_splosno_28.6.12.pdf
13
Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna prilonost Slovenije, Ciljni Raziskovalni Projekt (V1-1088)
Naronika MGRT (SVLR) in ARRS, http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/do_slovenija_nacionalna_8_5.ppt.pdf
16
 elektrine energije, tehnoloka prenova za dvig energijske uinkovitosti podjetij,
poveanje energetske uinkovitosti pri gradnji in upravljanju s prometno
infrastrukturo);
o rabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrine energije in toplote;
o razvoja vrednostnih verig z visoko dodano vrednostjo in gradnjo/vkljuevanjem
slovenskih podjetij v globalne dobavne verige na podrojih uinkovite rabe
energije, obnovljivih virov energije, rabe lesa, rabe drugih naravnih virov;
o uinkovitega gospodarjenja z naravnimi viri, za oblikovanje novih reitev in
uvajanje naprednih konceptov za doseganje kronega gospodarstva
(industrijska simbioza, koncept od zibke do zibke, itd.).
Sistematino podporo razvoju in uvajanju tehnolokim kot netehnolokim inovacijam
14 15
(npr. eko-inovacije , drubene inovacije , poslovni modeli), v podjetjih in drugih
organizacijah.
Z investiranjem v razvoj in nadgradnjo obstojeih in novih tehnologij, ki omogoajo
mednarodno konkurenno pridobivanje elektrine energije brez izpustov toplogrednih
plinov.
S podporo pilotnim demonstracijskim projektom na podrojih uinkovite rabe energije,
obnovljivih virov energije, uinkovite rabe naravnih virov.
Sistematina inovativna in intenzivna uporaba IKT na podroju trajnostnega razvoja in
zelenih informacijsko komunikacijskih tehnologij.
S povezovanjem kreativnih in kulturnih industrij in podroja okolja in uporabe okolju
prijaznega oblikovanja pri razvoju izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo in
oivljanjem uporabe tradicionalnih materialov, tehnik in vein (kljuno tudi trenje).
Spodbujanjem socialnega podjetnitva na vseh podrojih (okolje, energija, turizem,
kultura, kmetijstvo).
Z mehanizmi za internalizacijo zunanjih strokov (npr. zelena davna reforma).
Z vlaganji v infrastrukturo in druge ukrepe ki spodbujajo/omogoajo:
o uinkovito rabo energije; proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in
prenosno omreje, ki podpira tovrstno proizvodnjo;
o uinkovito proizvodnjo in prenos energije iz neobnovljivih virov;
o uinkovito rabo prostora;
o trajnostno mobilnost s posodobitvijo javnega potnikega prometa in
infrastrukture za njegovo izvajanje in druge oblike nemotoriziranega prevoza,
o postopen prenos tovora na eleznico,
o posodobitev cestne infrastrukture za spodbujanje javnega potnikega prometa
in energetsko uinkovite vonje,
o podpora uvedbi vozil z nijimi in nizkimi emisijami CO2 in drugih onesnaeval,
poveanje delea OVE v prometu in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za
uporabo alternativnih goriv..
o uinkovito doseganje okoljskih ciljev na podrojih varovanja kakovosti voda
(odvajanje in ienje komunalnih odpadnih voda), odpadkov (prepreevanje,

14
Eko-inovacija je vsaka oblika inovacije, katere rezultat ali cilj je znaten in viden napredek v smeri trajnostnega razvoja
z zmanjevanjem negativnih vplivov na okolje, boljim odzivanjem na okoljske pritiske ali doseganjem uinkoviteje in
odgovorneje rabe naravnih virov; Sporoilo EK: Inovativnost za trajnostno prihodnost Akcijski nart za ekoloke
inovacije (Eco-AP), 15. 12. 2011, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0899:FIN:SL:PDF
15
Drubene inovacije lahko definiramo kot razvoj in izvajanje novih idej (produktov, storitev, modelov), s katerimi elimo
zadovoljiti drubene potrebe, ustvariti nove drubene odnose in sodelovanje. Predstavljajo nov odgovor na naraajoe
drubene zahteve, ki vplivajo na proces drubenih interakcij. Namenjene so k izboljanju blagostanja ljudi. Drubene
inovacije so inovacije, ki so socialne tako z vidika rezultatov kot naina za njihovo doseganje. So inovacije, ki niso dobre
le za drubo, temve poveajo tudi usposobljenost posameznika, da deluje/se odziva. Empowering people,
driving change: Social innovation in the European Union, Bureau or European Policy Advisors, 2011,
http://ec.europa.eu/bepa/pdf/publications_pdf/social_innovation.pdf, in Guide do Social Innovation, DG REGIO, Februar
2013, http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/presenta/social_innovation/social_innovation_2013.pdf

17
 recikliranje/ponovna, ravnanje) in zagotavljanja dostopa do kakovostne pitne
vode za vse prebivalce, preventiva pred naravnimi in drugimi nesreami
(poplave, sue, itd.), sanacija okoljsko degradiranih obmoij;
Z vlaganji v razvoj turizma na zavarovanih in obmojih Natura 2000 ter na podeelju
skupaj z izkorianjem potencialov kulturne dediine, razvojem javne kulturne
infrastrukture in z regeneracijo urbane kulturne infrastrukture ter na razvoju programov
sodobne kulture. Spodbujanje oblikovanja lokalnih verig dobaviteljev za potrebe
turizma. e omenjeni razvoj turizma na trajnostnem konceptu je spodbujevalec
kakovosti ivljenja in blaginje v Sloveniji, generira razvoj na lokalnem in regionalnem
nivoju in obenem omogoa nova delovna mesta.
Z vlaganjem v zeleno infrastrukturo in ukrepe za varstvo narave in ohranjanje
biodiverzitete ter zagotavljanje sistema bioloke varnosti;
S spodbujanjem in vlaganji v celovit razvoj urbanih obmoij, ki bo izboljal upravljanje,
povezovanje naravnih, prostorskih, kulturnih in gospodarskih potencialov regij. Z urbano
prenovo, ponovno uporabo degradiranih zemlji in prenovo obstojeega stavbnega
fonda (vidik energijske uinkovitosti in potresne odpornosti stavb), izboljanjem
kakovosti bivanja na degradiranih obmojih in investicije za zmanjevanj tveganj za
nesree,
S sprejemom reitev za poveanje uinkovitosti umeanja v prostor in z vzpostavitvijo
ustreznih elektronskih reitev za uinkovito upravljanje s prostorom (e-prostor)
Z vlaganji v dvig usposobljenost javnega sektorja, da bo postal zgled na podroju:
o inovativnega in zelenega javnega naroanja,
o varne rabe naravnih virov;
Z vzpostavitvijo pristopa in investicij za ohranitev kakovosti in rodnosti tal ter
proizvodnega potenciala kmetijskih zemlji, krepitev zagotavljanja javnih dobrin
kmetijstva na podroju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine; z izkorianjem
potenciala malih kmetij, medsektorskega povezovanja (npr. kmetijstvo kultura);
spodbujanje in promocijo lokalne proizvodnje, povezovanja proizvajalcev v verige z
namenom poveevanja koliin ekolokih ivil, spodbujanje uporabe tradicionalnih znanj,
vein in materialov) in ohranjanje podeelske krajine;
Vzpostaviti okvir za bolj uinkovito gospodarjenje z vsemi gozdovi v dravi, predvsem
pa za vzpostavitev konkurennega okolja za upravljanje dravnih gozdov brez
dolgoronih koncesij.
Vlaganja v diverzifikacijo ribikih dejavnosti, doseganje novih znan in bolje
sodelovanje vsemi relevantnimi deleniki), posodobitev objektov, trajnostno upravljanje
s prostoiveimi viri v celinskih vodah, lokalni razvoj v povezavi s sektorjem, vija
dodana vrednost in veja prepoznavnost ribikih proizvodov, izboljanje sistema
upravljanja z ribitvom in ostale dejavnosti v skladu z reformirano skupno ribiko
politiko, celostni razvoj in trajno upravljanje ribikih obmoij z medsektorskim
povezovanjem (npr. ribitvo-kulturna dediina-turizem).

18
5.4. Vkljuujoa druba

Gradili bomo (med drugim) na naslednjih prednostih Slovenije

Vianje aktivne starostne dobe.
V primerjavi z drugimi dravami lanicami je stopnja tveganja revine e sorazmerno
nizka (vendar negativen trend).
Nizka smrtnost novorojenkov.
Izboljuje se razmerje zdravstvenega osebja glede na tevilo prebivalcev, dobro delujo
sistem patronanih slub.
Poveevanje tevila diplomantov medicine.
Izpostavljeni presejalni programi v zdravstvu.
Krepitev medgeneracijske pomoi.
Kakovostno razvita mrea pomoi na podroju obravnave nasilja.
Ob izgradnji informacijske podpore ZUPJS so bile e vzpostavljene informacijske
povezave s tevilnimi podatkovnimi viri, kar je odlina podlaga za nadaljnje postopke
optimizacije in modernizacije socialnega sistema.
Dobra manjinska politika.

Kaj elimo dosei

Izboljati kakovost ivljenja posameznikov in druin ter poveanje drubene
povezanosti (kohezije) in socialne vkljuenosti vseh skupin prebivalstva.
Zmanjati tveganja revine in poveevanje socialne vkljuenosti ogroenih in ranljivih
skupin prebivalstva. V Sloveniji je v letu 2011 po podatkih SURS pod pragom tveganja
revine ivelo 13,6 % ali 273.000 ljudi, poleg njih pa e 113.000 ljudi, ogroenih s
socialno izkljuenostjo, kar skupaj predstavlja 19,3 % populacije cilj Slovenije je do
leta 2020 zmanjati tevilo oseb, ki ivijo v tveganju revine ali socialne izkljuenosti iz
zdajnjih 386.000 na 321.000 oseb.
Poveati stopnjo zaposlenosti in zaposljivosti ranljivih skupin prebivalstva in
prejemnikov socialnih transferjev ter zmanjevanje dolgotrajne brezposelnosti.
Poveati drubeno in socialno vkljuenost starejih, in izboljati dostopnost in
zagotavljanje kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe.
Veja vkljuenost invalidov v drubo.
Izboljanje socialnega poloaja kmetov.
Poveati uinkovitost zdravstvenega sistema in zagotoviti dostop do kakovostne in
varne zdravstvene obravnave ter poveati uinkovitost upravljanja sistema
zdravstvenega varstva.
Izboljati dostopnosti in socialnovarstvenih storitev, storitev za otroke in mladino, za
invalide in storitev dolgotrajne oskrbe, ki izhajajo iz potreb uporabnikov in so finanno
vzdrne.
S pomojo ustrezne druinske politike ublaiti predvidene demografske trende in
zagotoviti pogoje za zgodneje osamosvajanje mladih.
Razvijati nove delovna mesta in storitve na podroju socialnega in zdravstvenega
varstva.
Zagotoviti dostopnost kulture vsem drubenim skupinam in skrb za drubeno
kohezivnost.

19
Kako bomo to dosegli?
Za zmanjanje stopnje tveganja revine bomo:
o Oblikovali tako aktivno politiko zaposlovanja, ki bo usmerjena v izvajanje
uinkovitih kratkoronih in dolgoronih ukrepov za poveane zaposljivosti
ranljivih skupin prebivalstva in prejemnikov socialnih transferjev ter
zmanjevanje dolgotrajne brezposelnosti.
o Razvijali in posodobili programe socialne aktivacije, namenjene motivaciji in
grajenju zmonosti in kompetenc dolgotrajno brezposelnih posameznikov z
razlinimi teavami.
o Razvili nove pristope za sodelovanje institucij na podroju zaposlovanja in
socialnega vkljuevanja (ZRSZ, Javni sklad za razvoj kadrov in tipendije,
povezava med ZRSZ in CSD, spodbujanje delovanja fundacij na trgu dela,
koncesionarji) in izobraevanja.
o Poveali integracijo invalidov na trgu dela.
Razvili nove in posodobili obstojee oblike socialnih in druinskih prejemkov in
nadomestil, ki bodo zagotavljale enake monosti za rast in razvoj otrok, socialno
vkljuenost in dostop do ustreznih storitev.
Promocija aktivnega staranja v vseh generacijah, za poveanje vkljuenosti starejih pa
bomo vlagali v:
o razvoj novih delovnih mest in prilagajanje obstojeih delovnih mest potrebam
stareje populacije;
o programe za spodbujanje aktivnega in zdravega ivljenja starejih, ohranjanje
mentalne aktivnosti in fizinega zdravja;
o programe za vseivljenjsko uenje starejih;
o zagotavljanje osebne in premoenjske varnosti;
o izboljanje socialnega poloaja na podeelju.
Integriran in finanno vzdren sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljil na
medgeneracijski solidarnosti in sodelovanju in bo spodbujal razvoj storitev v domaem
okolju.
Vlagali v programe zdravstvene preventive (npr. ozaveanje preko porta).
Za boljo vkljuenost invalidov v drubi bomo vlagali v dejavnosti s katerimi bomo
izboljali dostopnost, sodelovanje in enakost v drubi ter vejo vkljuenost v sistem
izobraevanja in usposabljanja, zdravja, rehabilitacije ter socialne varnosti invalidov.
Za zgodneje osamosvajanje mladih bomo ob ustreznih ukrepih za njihovo im hitrejo
vkljuitev na trg dela, znotraj stanovanjske politike oblikovali ustrezne ukrepe, ki bodo
omogoali hitreje osamosvajanje mladih (npr. stanovanjske kooperative).
Reformirali bomo zdravstveni sistem in prenovili pokojninski sistem.
Modernizirali bomo zdravstvene in socialne storitve z uporabo informacijsko-
komunikacijskih tehnologij.
Krepitev lokalne razvojne pobude in razvojna partnerstva.
Vlagali bomo v spodbujanje razvoja drubenih inovacij in novih storitev na podroju
zdravstva, sociale, storitev za otroke, mladino in druine, storitve za invalide, storitve
dolgotrajne oskrbe, storitve prostega asa in zabave v povezavi s turizmom in kulturo
tudi s pomojo krepitve socialnega podjetnitva.
Oblikovali bomo Skladi za male projekte in NVO, ki bi omogoal enako monost
vkljuevanja doloenih skupin na celem teritoriju in v vseh regijah in omogoal zagon k
reevanju lokalnih potreb naravnanih projektov, ki imajo potencial za nadaljnji razvoj.
Pravoasno bomo identificirali perspektivne sektorje za ustvarjanje novih delovnih mest.

20
6. Pogoji za uresniitev ciljev Strategije do leta 2020
e elimo v Sloveniji graditi na svojih prednostih in ob tem izkoristiti endogene potenciale in
prilonosti, ki jih ponuja mednarodno okolje, moramo izpolniti nekatere pogoje, saj marsikatere
slabosti ovirajo hitrejo reitev Slovenije iz primea trenutne gospodarske in finanne krize.

Uinkovita pravna drava in javna uprava

Uinkovita drava zajema podroja zagotavljanja t.i. osnovnih funkcij drave, in sicer podroje
upravljanja sistemov javne uprave in upravnih procesov, lokalne samouprave, pravosodja,
notranjih in zunanjih zadev ter podroij obrambne, notranje varnosti in varstva pred naravnimi in
drugimi nesreami. Strateka ustavnopravna in dejanska prioriteta slovenske drave je
vzpostavitev predpostavk za delovanje resnine pravne drave. Pravna drava, ki je utemeljena
na vladavini prava, je nujni pogoj za delovanje vseh sistemov drave, kakor tudi njenih
drubenih podsistemov, zlasti pa gospodarstva. Temelji zaupanja v dravo izhajajo tudi iz
odgovornega in transparentnega delovanja ter integritete dravnih organov ter organov ire
javne uprave. Za vzpostavitev uinkovite pravne drave in javne uprave bomo v naslednjem
obdobju morali:

Zagotavljati visoko stopnjo pravne varnosti in lovekovih pravic ter odgovornosti.

Oblikovati pogoje za pozitivno percepcijo zagotavljanja pravnega reda, zaupanja v
pravno dravo in institucije (hitro in uinkovito upravljanje zadev iz pristojnosti
pravosodne uprave, uinkoviteji pregon gospodarske kriminalitete, izboljanje plailne
discipline in steajnih postopkov).
Vzpostaviti sistem za hitro in uinkovito pravno varstvo z ustavo zagotovljenih pravic in
svoboin vseh dravljanov (optimizacija mree sodi in dravnih toilstev, tevila
sodnega in podpornega osebja, vzpostavitev ustreznega razmerja med tevilom
kazenskih sodnikov in dravnih toilcev ter tevilom sodnega in dravnotoilskega
osebja, elektronsko poslovanje pravosodja).
Ustvariti bolje poslovno okolje s imer bo Slovenija izboljala svojo mednarodno
konkurennost (razvoj elektronskih storitev, deregulacija dejavnosti in poklicev, dvig
zaupanja v menederje in ohranjanje zdravih jeder podjetij).
Oblikovati, kakovostno, uinkovito, moderno, ustvarjalno in cenejo javno upravo
(debirokratizacija in racionalizacija delovanja javne uprave, poveanje odprtosti in
transparentnosti, uveljavitev participatornega upravljanja, informatizacija poslovanja,
bolj fleksibilen sistem pla v javnem sektorju, poveanje usposobljenosti javnih
uslubencev, dvig upravljavske sposobnosti obin).
Zagotoviti visoko stopnjo povezljivosti in razpololjivosti temeljnih podatkovnih zbirk,
kakovost in uinkovito izmenjavo podatkov, vkljuno z optimizacijo procesov in
izboljanjem prenosne infrastrukture.
Ohraniti kakovosten sistem za preventivno zagotavljanje varnosti (zagotavljanje splone
varnosti in miru, varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami, vzpostavitev sistema
zagotavljanja kibernetske varnosti, nemoteno delovanje pravosodnega sistema).
Nadaljevati z razvojem humanega, varnega in uinkovitega sistema izvrevanja
kazenskih sankcij (probacija, alternativne oblike kazenskega pregona, resocializacija
storilcev).
Razviti in uveljaviti ustrezno podporno in sistemsko-pravno okolje za razvoj nevladnih
organizacij in prostovoljskega dela (veji prispevek nevladnih organizacij v strukturi
BDP, spodbujanje zaposlovanja in prenos storitev v izvajanje nevladnim organizacijam).

21
Kakovostna infrastruktura za trajnostno mobilnost in skladneji regionalni razvoj
Slovenija lei na kriiu dveh pomembnih prometno-logistinih pan-evropskih koridorjev. Njeno
prometno omreje predstavlja tudi pomemben del vseevropskega jedrnega prometnega
omreja (TEN-T omreje). Pri Strategiji do leta 2020 moramo zato upotevati hitrost izgradnje
obvoznih koridorjev, sicer bodo isteji naini prevozov (elezniki promet) Slovenijo obli,
medtem, ko se bo nesorazmerno poveal dele cestnega prometa, ki je okolju manj prijazen in
nam e sedaj povzroa teave (PM 10). Na tej osnovi morajo infrastrukturni projekti in izgradnja
logistinih kapacitet v Sloveniji temeljiti na novih ocenah o dolgoronih prometno logistinih
potrebah in blagovnih tokovih v iri regiji, pri emer morajo biti ustrezno vrednoteni tudi
morebitni negativni vplivi na okolje. Pod pogojem skrbnega stratekega nartovanja javne
prometne infrastrukture ponuja naa geostrateka lega mnoge potenciale na podroju
transnacionalnega in ezmejnega sodelovanja. Razvoj ustrezne prometne infrastrukture lahko
primore k/h:

poveevanju splone globalne konkurennosti drave in regij znotraj nje;

zagotavljanju lajega/hitrejega dostopa do trga dela in do ustreznih javnih storitev;
razvoju doloenih sektorjev gospodarstva (npr. logistika, turizem, itd.);
krepitvi vloge slovenskih mest v ezmejnih funkcionalnih regijah, boljemu sodelovanju
z dravami, povezanimi v Podonavsko in Jadransko-Jonsko regijo;
bolji povezanost slovenskih sredi mednarodnega pomena z javnimi prometnimi
sredstvi z evropskimi sredii;
boljemu in bolj uinkovitemu izkorianju naega neposrednega sosedstva, tako v
trgovinskem in gospodarskem smislu, kot tudi pri oblikovanju strategij za obmejna
obmoja.

Teritorialna osredotoenost in upotevanje teritorialnih raznolikosti

Omejena javna sredstva zahtevajo osredotoenost na kljune prioritete in dopolnjevanje
razvojnih politik za doseganje sinergij kar je mogoe dosei le ob racionalnih teritorialnih
strukturah. Poleg velikega tevila obin in upravnih enot imamo v Sloveniji prek 30 lokalnih
akcijskih skupin za izvajanje programa razvoja podeelja, 12 razvojnih regij in obmona
razvojna partnerstva za izvajanje regionalne politike, ter dve kohezijski regiji za izvajanje
kohezijske politike EU. Uveljavljanje teritorialne agende EU v Sloveniji je zaradi tega
otekoeno, izvajanje razvojnih politik pa razdrobljeno in nepregledno. Pri izvajanju regionalne
politike in razvojnih politik je zato potrebna osredotoenost na manje tevilo vejih
funkcionalnih obmoij s kritino maso razvojnega potenciala.

Pri oblikovanju in izvajanju razvojnih programov pa je v Sloveniji potrebno upotevati teritorialno

raznolikost in posledino razvijati teritorialno kohezijo kot horizontalno naelo/pogoj, ki mora biti
osnova za vsa podroja, prioritete in ukrepe strategij. Zagotoviti je namre potrebno
zmanjevanje neenakosti med regijami/obmoji ter zagotoviti usklajen in trajnostni razvoj
funkcionalnih obmoij z razlinimi znailnostmi in posebnostmi.

22