Obligacije SPL Del Izpiti

Izpitna vprašanja - Obligacijsko pravo - Splošni del Stran 1
1. Culpa in contrahendo pomeni:

a. dolžnost skleniti pogodbo;
b. odškodninsko odgovornost zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe;
c. odškodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj;
d. odškodninsko odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbe;
e. odškodninsko odgovornost stranke, ki se je pogajala brez namena skleniti pogodbo.
20. člen OZ – neutemeljen odstop od pogajanj ali pogajanja brez namena skleniti pogodbo.
2. Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi zaradi nebistvene zmote?
Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi nebistvene zmote v primeru PREVARE (49) in v primeru NEODPLAČNE
POGODBE (47), kjer se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.
3. Teorija o realizaciji pomeni:

a. da pogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z izpolnitvijo konvalidira;
b. da je pogodbo potrebno izpolniti v vsem kot se glasi;
c. da stranki nista zavezani, dokler pogodbe ne začneta realizirati;
d. da je dolžnik neoblično sklenjeno pogodbo dolžan realizirati.
58 OZ
4. Clausula rebus sic stantibus omogoča razvezo pogodbe:

a. samo, če stranki to klavzulo vključita v pogodbo;
b. če se okoliščine spremenijo po sklenitvi pogodbe;
c. če se zaradi spremenjenih okoliščin ne da doseči namena pogodbe;
d. če postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoča;
e. če je do spremenjenih razmer prišlo pred dospelostjo obveznosti;
f. če postane izpolnitev obveznosti ene od strank bistveno otežena.
5. Navedite instituta, ki konkretizirata načelo ekvivalentnosti dajatev:

1.ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE OZ. LAESIO ENORMIS – OZ 118, če je bilo ob saklenitvi pogodbe med obveznostmi
pogodbenih strank očitno nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če za pravo vrednost tedaj
ni vedela in ni bila dolžna vedeti.
2.ODERUŠKA POGODBA – OZ 119: Če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno
izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je
sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu je takšna pogodba nična.
6. Posledice nemožnosti izpolnitve, ki je:

a. začetna in zanjo ni nihče odgovoren;
nična + povračilo tistega, kar je bilo prejeto ? člen 35: pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč,
nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv; ter 87. člen: če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti
drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe;
b. začetna in je zanjo odgovorna ena stranka;

nična + odškodninska odgovornost odgovorne stranke (krivdna)
c. naknadna in je zanjo odgovoren upnik;
pogodba velja, obveznost dolžnika ugasne, dolžnik obdrži svoje terjatve do upnika
d. naknadna in je zanjo odgovoren dolžnik.
1. pogodba velja, pogodbena obveznost preide v odškodninsko
2. odstop od pogodbe + odškodnina upniku
e. naknadna in zanjo ni nihče odgovoren
ugasne obveznost, nastane povračilna obveznost na temelju pravil o neupravičeni obogatitvi (kondikcijski
zahtevek
7. Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoženju:

a. od trenutka sklenitve pogodbe - teorija o akrescenci
b. od trenutka beneficiarjevega soglasja - teorija o akceptiranju
8. Kateri element odškodninskega dejanskega stanja je ob načelu volenti non fit iniuria
izključen?
protipravnost, škoda je še vedno nedopustna.
9. A, B in mladoletni C so dolgovali D-ju vsako po 60.000 SIT. Ko je D zahteval plačilo, sta

A in C svojo obveznost izpolnila, B pa je ugovarjal, da je terjatev zastarala, zato D s svojim
zahtevkom ni uspel. Ko sta A in C to izvedela, sta od D-ja zahtevala vrnitev plačilnega
zneska. Ali sta njuna zahtevka utemeljena?
A-jev zahtevek ni utemeljen, ker bi moral ugovarjati zastaranje;
C lahko izpodbija, ker je mladoleten. (272/II OZ - Vendar je mogoče izpodbijati izpolnitev, če je takšna (poslovno
nesposobna) oseba plačala zastaran dolg ali dolg, ki izvira iz igre ali stave.)
10. Kdaj je upnik dolžan sprejeti izpolnitev obveznosti od tretje osebe?
OD VSAKOGAR, KI IMA PRAVNI INTERES (npr. porok)
ČE SE DOLŽNIK S TEM STRINJA, razen če mora po pogodbi ali naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno
dolžnik.
11. Načelo avtonomije pri urejanju obligacijskih razmerij pomeni:

a. absolutno neomejeno svobodo strank;
b. svobodo strank, omejeno z ustavnimi in moralnimi načeli ter s kogentnimi predpisi;
c. svobodo strank, omejeno z dispozitivnimi predpisi;
d. svobodo strank, omejeno s kogentnimi predpisi.
12. A je na B-ja naslovil ponudbo, ki jo je označil kot netrdno (nevezano). B jo je že

naslednji dan akceptiral in po tednu dni zahteval, da A svojo pogodbeno obveznost izpoln i.
A je ugovarjal, da njegova obveznost ni nastala in da ponudbo preklicuje.
a. A-jev odgovor je utemeljen, saj nevezana (netrdna) ponudba pomeni le poziv na stavljanje ponudb in ne zavezuje;
b. A-jev odgovor je utemeljen, saj je nevezano ponudbo mogoče vedno preklicati;
c. A-jev odgovor ni utemeljen, ker tudi nevezana ponudba zavezuje, če do akcepta ni preklicana;
d. A-jev odgovor je utemeljen, ker ZOR pozna samo trdno ponudbo, ki je ni mogoče preklicati.
13. Condictio ob turpem causam (razloži)!

Če je pogodba nična, zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, lahko sodišče v celoti ali
deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odločanju sodišče upošteva
poštenost ene oziroma obeh strank ter pomen ogroženih interesov.
14. Navedite sklenitvene napake, ki imajo načeloma za posledico:

a. ničnost pogodbe
nedopustnost: cause
predmeta
nasprotovanje kogentnim predpisom
nedoločenost/nedoločljivost predmeta
kršitev ad valorem obličnosti
izpodbojnost pogodbe
napake volje
omejena poslovna sposobnost
zakon ali drugi predpis
15. Ob izpolnitvi tuje obveznosti preide terjatev na solvensa (izpolnitelja):

a. samo, če so podani pogoji za zakonito subrogacijo;
b. v nobenem primeru;
c. samo, če je o tem obstajal dogovor med solvensom in upnikom;
d. samo, če je o tem obstajal dogovor med solvensom in dolžnikom;
e. če je o tem obstajal dogovor med solvensom in upnikom;
f. če je o tem obstajal dogovor med solvensom in dolžnikom;
g. če so podani pogoji za zakonito subrogacijo.
16. Kdaj dospe obveznost, pri kateri rok izpolnitve ni določen oziroma določljiv na podlagi
drugih okoliščin?
takoj, zamuda pa nastane šele z opominom.
17. Odškodninska odgovornost mladoletnikov!

Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za škodo, ki jo je povzročil.
Mladoletnik od dopolnjenega sedmega leta do dopolnjenega štirinajstega leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže,
da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati.
18. Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti!

Če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se
mu izogniti ali ga odvrniti › VIŠJA SILA
Če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel , ki ga ni mogel
pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. DEJANJE TRETJEGA in DEJANJE OŠKODOVANCA.
19. Naštej zahtevke, ki jih ima upnik iz naslova jamčevanja za napake!

STVARNE NAPAKE:
odprava napake ali izročitev druge stvari (izpolnitev pogodbe);
znižanje kupnine;
razdor pogodbe;
pri vseh pa še odškodnina po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
PRAVNE NAPAKE:
razdor po zakonu (če je stvar kupcu odvzeta);
po izbiri: zmanjšanje kupnine ali odstop od pogodbe (če je kupčeva pravica omejena);
razdor pogodbe (če prodajalec napake ne odpravi);
pri vseh pa še odškodnina po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
20. Izpolnjeni so pogoji za prisilno pobotanje. Terjatvi do višine nižje ugasneta:

a. samo, če se stranki s tem strinjata;
b. samo, če se ena stranka od njiju na pobot sklicuje;
c. avtomatično, na podlagi zakona;
d. samo, če o tem odloči sodišče s sklepom.
21. A in B sta se v začetku januarja dogovorila, da bosta predvidoma do konca meseca

sklenila najemno pogodbo za garažo za ceno 10.000 SIT mesečno. Tega dogovora takrat
nista realizirala, v oktobru pa je B od A-ja zahteval, da mu garažo prepusti v uporabo za
dogovorjeno ceno. A je zahtevi nasprotoval, češ da najemna pogodba ni bila sklenjena.
a. B je do uporabe garaže upravičen, saj je bil med strankama o tem dosežen sporazum, torej je bila pogodba sklenjena;
b. B je do uporabe garaže upravičen, sporazum pomeni punktacijo, ki zavezuje;
c. B mora najprej zahtevati sklenitev najemne pogodbe, saj sporazum pomeni predpogodbo, ki zavezuje k sklenitvi pogodbe;
d. B ne more zahtevati sklenitve najemne pogodbe, ker v pogodbi ni bil določen točen rok za njeno sklenitev;
e. B ne more zahtevati sklenitve pogodbe, ker je od predvidenega roka v predpogodbi preteklo že 6 mesecev.
22. Označite teorije glede medsebojnega učinkovanja dejanj pri solidarnih razmerjih:
a. učinkujejo samo pri tistih upnikih (dolžnikih) pri katerih se zgodijo
sistem .parcialnega učinkovanja;
b. učinkujejo tudi na položaj ostalih upnikov (dolžnikov)

sistem generalnega učinkovanja;
c. učinkujejo na vse, vendar le za tisti del, ki posamezniku pripada glede na notranje razmerje
sistem omejeno generalnega učinkovanja.
23. A se je B-ju zavezal, da mu bo C izpolnil obveznost. C noče izpolniti obveznosti.

a. B lahko zahteva izpolnitev od C-ja, saj gre za pogodbo v breme tretjega, ki zavezuje;
b. B lahko zahteva izpolnitev obveznosti od A-ja, ker je pogodba med A-jem in B-jem zanj res inter alios acta;
c. B lahko zahteva izpolnitev obveznosti od A-ja kot svojega sopogodbenika;
d. B lahko od A-ja zahteva povrnitev škode.
24. Stranka, ki je sklenila pogodbo z omejeno poslovno sposobno osebo brez dovoljenja
njenega zakonitega zastopnika, lahko:
a. zahteva razveljavitev pogodbe;
b. vedno odstopi od pogodbe;
c. odstopi od pogodbe, vendar samo, če je bila v dobri veri;
d. zahteva od zakonitega zastopnika, da se izjavi o odobritvi;
e. vedno zahteva odškodnino;
f. zahteva odškodnino le, če ga je omejeno poslovno sposobna oseba prevarala, da ima dovoljenje ZZ .
25. Za škodo, ki jo je delavec na delu ali v zvezi z delom povzročil tretji osebi, lahko oškodovanec zahteva odškodnino:
a. neposredno od povzročitelja;
b. neposredno od povzročitelja, vendar samo, če je bila škoda povzročena namenoma;
c. od delodajalca, vendar samo, če ja ta kriv (culpa in eligendo, instruendo, vigilando);
d. od delodajalca, ne glede na njegovo krivdo.
26. Clausula rebus sic stantibus po ZOR pomeni:

a. da se pogodba zaradi spremenjenih okoliščin avtomatično razdre;
b. da lahko zaradi spremenjenih okoliščin vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe;
c. da lahko zaradi spremenjenih okoliščin vsaka stranka z enostransko izjavo razdre pogodbo;
d. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliščin izpolnitev obveznosti otežena ali ne more uresničiti namena pogodbe, z
enostransko izjavo razdre pogodbo;
e. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliščin izpolnitev obveznosti otežena ali ne more uresničiti
namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe;
f. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliščin izpolnitev obveznosti otežena ali ne more uresničiti
namena pogodbe, zahteva prilagoditev pogodbe.
27. Naštej pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere je po ZOR mogoče zahtevati denarno odškodnino!
Telesne bolečine – pretrpljene in bodoče
Strah – pretrpljen in bodoč
Duševne bolečine (pretrpljene in bodoče) ZARADI: zmanjšanja življenskih aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in
časti, okrnitve svobode, okrnitve pravice osebnosti, smrti bližnjega, posebno težke invalidnosti bližnjega, kaznivega dejanja
zoper spolno nedotakljivost, dostojanstvo osebnosti in morale.
28. Oškodovanec lahko po ZOR zahteva polno odškodnino (dejansko škodo in izgubljeni
dobiček):
a. Vedno;
b. Samo, če povzročitelju dokaže naklep;
c. Samo, če povzročitelju dokaže naklep in mali malomarnost;
d. Samo pri krivdni odgovornosti;
e. Samo pri objektivni odgovornosti.
29. Kdaj lahko udeleženci obligacijskega razmerja uredijo svoje razmerje drugače kot
določa ZOR?
a. Vedno, kadar stranki dosežeta sporazum o drugačni ureditvi razmerja;
b. Vedno, razen če iz posamezne določbe ZOR ne izhaja kaj drugega;
c. Nikoli;
d. Vedno, razen če iz smisla posamezne določbe ZOR ne izhaja kaj drugega.
30. A in B sta se dogovorila za pisno obliko pogodbe zaradi lažjega dokazovanja vsebine
pogodbe. Trenutno sta popolnoma dogovorjena o vsebini pogodbe, vendar pa svojega
ustnega dogovora še nista zapisala na papir. Ali je pogodba sklenjena?
a. Ne, ker sta se stranki dogovorili za pisno obliko;
b. Da, pogodba je sklenjena že, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini;
c. Da, vendar s pogojem, da zapišeta njeno vsebino.
31. A) Kdaj nedopusten nagib vpliva na veljavnost neodplačne pogodbe?

a. Nagibi nikoli na vplivajo na veljavnost neodplačne pogodbe;
b. Samo, če je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in če je sopogodbenik
to vedel ali bi moral vedeti;
c. Vedno;
d. Samo, kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev pogodbene stranke, da je sklenila pogodbo in to
ne glede na to ali je sopogodbenik za to vedel.
B) Kdaj se zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi šteje za bistveno zmoto?

a. Nagibi nikoli ne vplivajo na veljavnost neodplačnih pogodb;
b. Vedno;
c. Samo, kadar gre za zmoto v nedopustnem nagibu, ki je bistveno vplival na odločitev pogodbene stranke, da je sklenila
pogodbo in to ne glede, ali je sopogodbenik za to vedel;
d. Samo, če gre za zmoto v nagibu, ki je odločilen za prevzem obveznosti.
32. Za kakšne vrste neveljavnosti pogodbe gre v primeru, ko je odplačna pogodba

neveljavna zaradi nedopustnega nagiba?
a. Izpodbojnost;
b. Ničnost;
c. Pogodba sploh ne nastane.
33. A in B sta se dogovorila, da bo A prodal B-ju kolo. Za dan izročitve sta določila
12.12.1996. ta dan je pretekel ne da bi A izročil B-ju kolo. Kaj sedaj?
a. Dolžnik po izteku roka nima več pravice izpolniti svoje obveznosti;
b. Dolžnik sme po izteku izpolniti samo, če ga upnik terja;
c. Dolžnik obdrži pravico izpolniti obveznost, dokler pogodba ni razdrta;
d. Upnik lahko takoj razdre pogodbo;
e. Upnik lahko razdre pogodbo, vendar mora prej pustiti dolžniku dodatni rok za izpolnitev;
f. Če je upnik razdrl pogodbo, lahko vedno zahteva tudi povrnitev škode.
34. B je zaposlen kot voznik tovornjaka priklopnika v organizaciji, ki se ukvarja s prevozi

blaga. Nekega dne je B vozil svoj tovornjak po magistralni cesti. Nenadoma je silovito
kihnil. Pri tem je zamajal volan in zaneslo ga je na drugo stran ceste, kjer se je zaletel v
nasproti vozeči osebni avtomobil. Nastal je ogromna škoda.
A) Organizacija odgovarja za B-ja kot svojega delavca.
a. objektivno;
b. subjektivno.
B) Organizacija odgovarja za škodni dogodek:

a. subjektivno, zato za škodo, ki jo je delavec pri tem, ko je kihnil, ne bo odškodninsko odgovorna, saj delavec ni bil malomaren;
b. krivdno, saj je bila malomarna pri izbiri delavca;
c. objektivno.
35. Kot porok se lahko veljavno zaveže:

a. A, ki je star 17 let;
b. B, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost;
c. C, ki je star 17 let in je v delovnem razmerju;
d. D d.d.;
e. E d.o.o. & Co, k.d.
36. Za denarno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode, ki je prisojena s

pravnomočno sodno odločbo, tečejo zamudne obresti.
a. od dneva nastanka škode;
b. od vložitve tožbe,
c. od dneva izdaje sodbe na I. stopnji;
d. od dneva pravnomočnosti sodbe.
37. Katero od naslednjih dejanj ima za posledico pretrganje zastaranja:

a. poplave;
b. grožnja s tožbo,
c. opomin;
d. izdaja fakture;
e. plačilo obresti;
f. vložitev tožbe;
g. delno plačilo;
h. sklenitev poravnave.
38. Navedi razlog, zaradi katerega v konkretnem primeru ni pogojev za odškodninski

zahtevek:
a. 5 letni A je vrgel kamen v šipo in jo razbil;
NI DELIKTNO SPOSOBEN
b. B je pri poskusu vloma zalotil roparja in ga poškodoval;
NI PROTIPRAVNOSTI (SILOBRAN)
c. C se je poškodoval v prometni nesreči, pri prevozu v bolnico pa se je rešilni avtomobil zaletel in C je umrl. Za škodo zaradi
smrti C povzročitelj prve prometne nesreče ne odgovarja, ker ni:
NI VZROČNE ZVEZE
39. Za katero od naslednjih škod sodišče lahko prisodi denarno odškodnino v obliki
satisfakcije:
a. razbita šipa;
b. telesne bolečine;
c. duševne bolečina zaradi smrti prijatelja;
d. duševne bolečine zaradi opustitve potovanja;
e. okrnitev ugleda pravne osebe.
40. Actio Pauliana lahko vloži:

a. oseba, ki ji je bila stvar izročena na način, ki ni zadosten za prenos lastninske pravice (kupec nepremičnine, ki se ne vpiše v
zemljiško knjigo);
b. upnik obveznosti, če je dolžnik prezadolžen;
c. upnik zapadle obveznosti;
d. upnik zapadle obveznosti, če je dolžnikovo dejanje storjeno v njegovo škodo;
e. lastnik stvari, ki zahteva opustitev dejanj, s katerimi ga tretji moti pri rabi stvari.
41. Klavzula tale quale, ki je zapisana v prodajni pogodbi, pomeni:

a. da je med strankama sklenjen fiksen posel;
b. da prodajalec ne odgovarja za očitne stvarne napake;
c. da prodajalec ne odgovarja za skrite stvarne napake;
d. da prodajalec ne odgovarja za nobeno stvarno napako;
e. da prodajalec odgovarja za stvarne napake, če je v slabi veri.
42. Exceptio non adimpleti contractus ima:

a. imetnik terjatve, če dolžnik zaide v zamudo;
b. prodajalec, ki mora izpolniti za kupcem;
c. dolžnik obveznosti, če je nevarno, da preide upnik v zamudo;
d. prodajalec, ki mora izpolniti pred kupcem;
e. stranka, če je pogodbeni partner prišel v stečaj.
43. Če so izpolnjeni pogoji za plačilo odškodnine in oškodovanec zahteva vzpostavitev v

prejšnje stanje, sodišče pa ugotovi, da to ni ekonomsko primerno, bo sodišče:
a. ugodilo tožbenemu zahtevku;
b. tožbeni zahtevek spremenilo in oškodovancu prisodilo denarno odškodnino;
c. tožbeni zahtevek zavrnilo;
d. tožbeni zahtevek zavrnilo in prisodilo denarno odškodnino;
e. ugodilo tožbenemu zahtevku, vendar zahtevek ni izvršljiv.
44. Če oškodovanec s svojim ravnanjem prizadene ugled pravne osebe in pri tem ne
nastane premoženjska škoda, ima pravna oseba:
a. pravico do objave preklica ali objave sodbe;
b. pravico do plačila denarne odškodnine;
c. pravico do objave preklica ali objave sodbe in plačila denarne odškodnine;
d. nima nobenega zahtevka, ker pravna oseba ne more utrpeti enega izmed oblik premoženjske škode po 155. členu ZOR;
e. vse zahtevke, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem.
45. S pogodbo se je A B-ju zavezal, da mu bo 15.1.1994 dobavil vprašanja za teste

civilistike. A tega ni storil. Iz tega sledi, da:
a. je pogodba med strankama razdrta, če B ne izjavi, da pri pogodbi vztraja;
b. je pogodba med strankama razdrta po samem zakonu;
c. je pogodba med strankama razdrta potem, ko B pošlje A-ju izjavo o odstopu;
d. pogodba ostane v veljavi in je razdrta šele potem, ko izteče naknadni rok, ki ga B določi A-ju;
e. jaz pa mislim, da ........................................................................................................................................................... .
46. A se je B-ju zavezal, da mu bo izkopal jarek, B pa se je zavezal, da bo plačal 2.000 SIT

ali pa izročil 100 kg krompirja.
B-jeva obveznost je glede na izpolnitev določena:alternativno
Če B v pogodbeno dogovorjenem roku svoje obveznosti ne izpolni, ga lahko A toži na:alternativno 2000 SIT ali 100 kg
krompirja
47. Stranki lahko za svojo denarno obveznost določita valutno klavzulo:

a. gornja trditev je točna, ker je to v pravnem prometu običajno;
b. gornja trditev je točna; ker to strankama dovoljuje OZ;
c. gornja trditev ni točna, ker je valutna klavzula po ZOR neveljavna;
d. gornja trditev ni točna, ker se plačilni promet v Sloveniji odvija v Tolarjih;
e. gornja trditev je točna samo, če sta stranki tujca.
48. A se je z B-jem dogovoril, da mu bo B proti plačilu dovolil, da si z njegovega okna

ogleda sprevod, ki je bil napovedan. Kasneje je bila trasa sprevoda spremenjena. Iz
katerega razloga lahko A uveljavlja neveljavnost sklenjenega posla?
a. Iz pravil o naknadni nezmožnosti izpolnitve;
b. Iz pravil o odgovornosti za stvarne (kvalitativne) napake;
c. Iz pravil o pogodbenem temelju;
d. Iz pravil o inicialni nezmožnosti izpolnitve;
e. Neveljavnosti sploh ni mogoče uveljavljati.
49. Katera od naštetih obligacij po ZOR je realna?

a. ara;
b. prodajna pogodba;
c. objektivna odškodninska odgovornost za tretjo osebo;
d. mandatna pogodba;
e. nadomestna izpolnitev.
50. Pogodba, ki jo sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba je:

a. izpodbojna;
b. izpodbojna, če je zakoniti zastopnik ne odobri;
c. izpodbojna s strani druge stranke, če ta za nesposobnost ni vedela, drugače pa je pogodba nična;
d. nična;
e. nična, razen če je sklenjena v izključno korist nesposobne osebe.
51. V katerem od naslednjih primeru gre za utemeljen zahtevek iz naslova poslovodstva

brez naročila:
a. A je na cesti našel poškodovanega in nezavestnega B-ja in ga odpeljal v bolnico. A zahteva povrnitev stroškov
prevoza in izgubo zaslužka;
b. A je za svojega soseda B-ja od poštarja prevzel pošiljko iz katere izhaja, da jo je B naročil in da je plačljiva po prevzetju. A je
plačal 5.000 SIT in zahteva povrnitev;
c. B je svojemu sosedu A -ju naročil, da naj ta zanj ne prevzema poštnih pošiljk. A pa je ravnal tako kot v točki b;
d. B je na svojem vrtu zanetil požar z namenom, da bi zgorela vrtna lopa, ki je bila visoko zavarovana. A je šel mirno
in pogasil požar ter od B-ja zahteva povrnitev stroškov za poškodovano obleko;
e. A je od poštarja prevzel poštno pošiljko, plačljivo po prevzemu, misleč, da gre za stvari, ki jih je naročil po kataloški prodaji.
Izkaže se, da so v paketu stvari, ki jih je naročil B. A od B-ja zahteva, da prevzame paket in mu plača 5.000 SIT, ki jih je A
plačal ob prevzemu.
52. A je mladoletnemu B-ju prodal svoje vozilo, katerega tržna vrednost je 900.000 SIT za
1.000.000 SIT. B bi moral kupnino plačati čez en teden. Naslednjega dne so B-jevi zakoniti
zastopniki obiskali prodajalca in mu pojasnili, da je B mladoleten in da s sklenitvijo
pogodbe ne soglašajo. Po krajšem razgovoru so se A in B-jevi zakoniti zastopniki
sporazumeli, da pogodba ne velja. Medtem pa je požar uničil hišo B-ja in njegovih staršev.
Pri tem je pogorelo tudi vozilo, ki je stalo v garaži. A lahko zahteva od B-ja:
a. A nima obogatitvenega zahtevka;
b. A lahko zahteva samo ostanek avtomobila;
c. A lahko zahteva ostanek avtomobila in denarno odškodnino;
d. A lahko zahteva 900.000 SIT;
e. A lahko zahteva 1.000.000 SIT.
53. V katerem od naslednjih primerov je mogoče z enostransko izjavo pobotati

medsebojne zapadle in likvidne terjatve?
a. Denarno terjatev iz najemne pogodbe z denarno terjatvijo iz pogodbe o delu;
b. Denarno terjatev iz naslova poslovodstva brez naročila z denarno iz naslova odškodnine za škodo, ki je bila povzročena z
namenom;
c. Denarno terjatev iz naslova prodajne pogodbe z denarno terjatvijo iz naslova zakonite preživnine;
d. Denarno terjatev iz naslova posojilne pogodbe z denarno terjatvijo iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo;
e. Denarno terjatev iz naslova prodajne pogodbe z denarno terjatvijo iz naslova prodajne pogodbe.
54. Predmet cesije je lahko:

a. vsaka terjatev;
b. vsaka terjatev, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe o cesiji;
c. zastarana terjatev;
d. bodoča terjatev;
e. pogojna terjatev;
f. terjatev, glede katere sta se stranki dogovorili, da velja prepoved cediranja.
55. Stranki (gospodarska subjekta) sta se s prodajno pogodbo dogovorili za prodajo 1

tone krompirja. Izpolnitev se je opravila v skladišču kupca ob prisotnosti obeh pogodbenih
strank. Čez tri dni je kupec krompirja stehtal vreče in ugotovil, da ga je samo za 980
kilogramov. O tej pomanjkljivosti je obvestil prodajalca čez teden dni in zahteval vrnitev
sorazmernega dela plačila. Kupčeva zahteva je:
a. utemeljena, ker gre za stvarno napako, za katero prodajalec odgovarja;
b. neutemeljena: gre sicer za stvarno napako, vendar je kupec izgubil pravico uveljavljanja zahtevkov, ker ni o
napaki pravočasno obvestil prodajalca;
c. utemeljena, ker prodajalec ni izpolnil pogodbe in kupec v bistvu zahteva škodo, ki mu je s tem nastala;
d. neutemeljena, ker gre za očitno napako, ki bi jo moral kupec grajati že ob izročitvi;
e. utemeljena, če kupec pred tem prodajalcu določi naknadni rok, v katerem lahko ta dobavi še manjkajočo količino.
56. Stranki sta v pogodbo zapisali naslednjo klavzulo:’Prodajalec bo blago dobavil 10.
januarja 1995.’ Če tega dne prodajalec ne dobavi blaga, kupec lahko:
a. zahteva izpolnitev pogodbe;
b. ugotovi, da je pogodba razdrta po samem zakonu in jo s takojšnjo izjavo obdrži v veljavi;
c. prodajalcu določi naknadni rok za izpolnitev obveznosti;
d. od prodajalca zahteva zamudne obresti od vrednosti kupnine;
e. zahteva povrnitev škode, ki jo utrpi zaradi zamude.
57. Če je prodajna pogodba razdrta, ima kupec možnost, da zahteva povrnitev škode po
pravilih o abstraktnem odmerjanju odškodnine. To pomeni, da:
a. lahko zahteva razliko med ceno, ki jo plača po pogodbi z drugim prodajalcem, in ceno, dogovorjeno s pogodbo;
b. lahko zahteva povrnitev vse škode, ki bi mu utegnila nastati;
c. lahko zahteva razliko med tržno ceno blaga in ceno, dogovorjeno s pogodbo;
d. lahko zahteva povrnitev škode, ki je nastala na njegovih stvareh, osebi in drugih premoženjskih dobrinah.
58. Stranki gospodarske posojilne pogodbe sta se dogovorili, da posojilojemalec vrne

samo glavnico brez obresti. Po vračilu glavnice pa posojilodajalec, sklicujoč se na 2.
odstavek 570. člena OZ, zahteva še zakonsko določene pogodbene obresti. Ali je zahtevek
utemeljen?
Ne, ker je 570. člen OZ kogentna določba.
59. Izvajalec se je 5.1. naročniku zavezal, da mu bo 30.10. izdelal po meri litoželezni kamin.
V času od 30.5. do 31.8. se je cena litega železa na trgu povečala za 25% in se pri tej ceni
ustalila. 1.10. je izvajalec zahteval razdor pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin oziroma
povečanje pogodbeno dogovorjene cene, sorazmerno s povečanjem cene materiala, ki ga
za izdelavo potrebuje. Ali je zahtevek utemeljen?
60. Prodajalec in kupec sta se dogovorila, da bo prodajalec kupcu izročil knjigo Teorija
obligacij, kupec pa mu bo naslednji dan plačal 1.000 SIT ali pa mu bo izročil knjigo
Kazensko pravo. Prodajalec je knjigo izročil, kupec pa naslednjega dne svoje obveznos ti ni
izpolnil. Prodajalec je proti kupcu vložil tožbo, ki se glasi:
a. na plačilo 1.000 SIT, ker gre med strankama za prodajo;
b. na plačilo 1.000 SIT, ker je kupčeva zaveza alternativna in se prodajalec lahko odloči, katero izpolnitev bo zahteval;
c. na izročitev knjige Kazensko pravo, ker je kupčeva zaveza alternativna in se prodajalec lahko odloči, katero izpolnitev bo
zahteval;
d. na plačilo 1.000 SIT ali na izročitev knjige Kazensko pravo;
e. na plačilo 1.000 SIT, podrejeno pa na izročitev knjige Kazensko pravo, če je kupec neplačevit.
61. Veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je pooblastilo dano, na veljavnost

pooblastila:
a. vpliva, ker je kavza pooblastila veljavnost temeljnega pravnega posla;
b. ne vpliva, ker je pooblastilo abstraktno v razmerju do temeljnega pravnega posla;
c. ne vpliva, ker gre enkrat za dvostranski in enkrat za enostranski pravni posel;
d. vpliva, ker pooblastilo ni samostojen pravni posel in je samo del temeljnega pravnega posla;
e. vpliva, ker se šteje, da je med strankama molče dogovorjeno, da je pogoj za veljavnost pooblastila veljavnost temeljnega
posla.
62. Če je upniku z enim poslom več dolžnikov zavezano, da mu izročijo knjigo Teorija
obligacij, in ne gre za gospodarsko pogodbo, lahko upnik:
a. zahteva izpolnitev od vsakega od dolžnikov;
b. zahteva izpolnitev od vsakega od dolžnikov, če je solidarnost posebej dogovorjena;
c. zahteva izpolnitev v skladu z deleži, ki veljajo v notranjem razmerju med dolžniki;
d. zahteva izpolnitev samo od vseh dolžnikov skupaj;
e. zahteva izpolnitev v denarju in znesek razdeli na posamezne dolžnike.
63. Po OZ obveznost iz vrednostnega papirja nastane:

a. z enostransko izjavo volje v predpisani obliki in izročitvijo upravičeni osebi; (emisijska teorija)
b. z enostransko izjavo volje;
c. ko prejemnik oblikovno pravilnega papirja le-tega sprejme;
d. ko prejemnik oblikovno pravilnega papirja izjavi, da le-tega sprejme;
e. z enostransko izjavo volje v predpisani obliki.
64. Če je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve dvostranske pogodbe, za katero ne

odgovarja nobena od pogodbenih strank, in je upnik nemožne izpolnitve že izpolnil,
dolžnik nemožne izpolnitve, pa je zaradi nemožnosti pridobil zahtevek proti tretji osebi,
potem:
a. je pogodba med strankama nična;
b. lahko upnik nemožne izpolnitve zahteva vrnitev izpolnjenega ali odstop zahtevka proti tretji osebi;
c. lahko upnik zahteva samo odstop zahtevka proti tretji osebi;
d. lahko upnik zahteva samo vrnitev stvari;
e. lahko upnik pogodbo izpodbija.
65. Upnik lahko uveljavlja sankcije zaradi dolžniške zamude:

a. vedno kadar dolžnik ne izpolni obveznosti, ki je dospela;
b. kadar dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pogodbi ali izhaja iz narave obveznosti ali drugih okoliščin;
c. za uveljavljanje zamudnih posledic je vedno potreben opomin;
d. za uveljavljanje zamudnih posledic je potreben opomin, če rok izpolnitve ni določen ali določljiv.
66. A) B in C sta se pisno dogovorila, da bo C B-ja zastopal pri prodaji hiše, B pa mu bo

kot nagrado za zastopanje pri prodaji izplačal 2% vrednosti izkupička od prodaje. B se je v
tej pogodbi C-ju zavezal, da pooblastila ne bo preklical pred potekom treh mesecev od
sklenitve pogodbe. B se je kasneje premislil in po preteku dveh mesecev od sklenitve
pogodbe ustno preklical pooblastilo. Ali je tak preklic veljaven?
a. Da; (ker je pooblastilo glede na pogodbo abstraktno)
b. Ne, ker se je B v pogodbi zavezal, da pooblastila ne bo preklical;
c. Ne, ker preklic ni v enaki obliki kot prvotna pogodba.
B) Predpostavimo, da je zaradi B-jevega preklica pooblastila C-ju nastala škoda. Na kaj
se v konkretnem primeru nanaša protipravnost?
a. Na ravnanje;
b. Na škodo;
c. Na ravnanje in na škodo.
67. A je v prodajalni avtomobilov prevzel popolnoma nov avtodom. Na poti domov se je

vanj od strani zaletel tovornjak, ki je prevozil rdečo luč na semaforju. Avtodom je bil
popolnoma uničen. A je proti vozniku tovornjaka vložil tožbo za povračilo gmotne škode v
višini vrednosti novega avtodoma. Katere cene je sodišče upoštevalo pri izdelavi sodbe?
a. Cene, ki so veljale v trenutku nastanka škode;
b. Cene, ki so veljale ob izdaji sodbe.
68. Prevzemnik dolga ima proti upniku naslednje ugovore:

a. Vse ugovore, ki jih ima sam proti upniku;
b. Vse ugovore, ki jih ima sam proti prejšnjemu dolžniku;
c. Vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom ter pod pogojem, da iz tega
pravnega razmerja izvira prevzeti dolg.
69. Pripoznava dolga enemu od solidarnih upnikov:

a. Je v prid vsem upnikom;
b. Je v prid samo tistemu upniku, ki mu je dolg pripoznan,
c. Je v prid samo tistemu upniku, ki ima terjatev proti dolžniku.
70. Če pride dolžnik denarne obveznosti v zamudo, tečejo zamudne obresti:

a. če sta se stranki tako dogovorili;
b. če je to določeno s posebnim predpisom;
c. razen če sta se stranki dogovorili, da obresti ne tečejo;
d. če gre za gospodarsko pogodbo, drugače pa le če sta se stranki tako dogovorili;
e. ne glede na dogovor strank.
71. V katerem od naštetih primerov je zmota v nagibu vplivala na veljavnost pravnega

posla:
a. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
b. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od druge pogodbene stranke;
c. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od tretje osebe;
d. pri neodplačni pogodbe, sklenjeni v prevari, če prevara izvira od druge pogodbene stranke;
e. pri neodplačni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
f. v vseh zgoraj naštetih primerih.
72. Z ‘N’ ali ‘I’ označi, ali se spodnja trditev nanaša na ničnost ali na izpodbojnost:
a. N, I je vrsta neveljavnosti pravnega posla;
b. N lahko uveljavlja stranka, ki je določena z zakonom;
c. Posledica N, I je vrnitveni zahtevek;
d. Posledica uveljavljanja N zahtevka ne ugasne s potekom časa;
e. N vselej učinkuje za nazaj (ex tunc).
73. Pravilo ‘volenti non fit iniuria’ pomeni:

a. da je privolitev pogoj za nastanek pravnega posla;
b. da privolitev oškodovanca izključuje odškodninski zahtevek;
c. da se oškodovanec odpoveduje pravilu o obrnjenem dokaznem bremenu;
d. da odškodninska obveznost ne nastane, če oškodovalec izvršuje dovoljeno samopomoč;
e. da odškodninska obveznost ne nastane, če ravna oškodovalec v silobranu ali skrajni sili.
74. Kupec, ki je stvarno napako notificiral, lahko razdre pogodbo:

a. če je napaka bistvena;
b. če je pred tem od prodajalca zahteval, da napako odpravi;
c. če je prodajalec kriv za napako in je od njega zahteval, da napako odpravi;
d. če napake ni mogoče odpraviti;
e. če z drugo sankcijo ni mogoče doseči namena pogodbe.
75. Ugovor ogroženosti ima:
a. dolžnik denarne obveznosti;
b. dolžnik pogodbene obveznosti;
c. dolžnik iz vzajemne pogodbe, ki mora drugi izpolniti obveznost;
d. dolžnik iz vzajemne pogodbe, ki mora prvi izpolniti obveznost;
e. dolžnik, ki je negotov glede obstoja obveznosti.
76. V katerih primerih govorimo pri pasivni solidarnosti o generalnem učinkovanju:

a. izpolnitev;
b. novacija;
c. upniška zamuda;
d. dolžniška zamuda;
e. zastaranje;
f. regres.
77. Če je bila odškodnina odmerjena s sodbo po cenah ob izdaji sodne odločbe, tečejo
zamudne obresti:
a. od dneva nastanka škode;
b. od dneva zapadlosti odškodninske obveznosti;
c. od dneva izdaje sodbe;
d. od dneva, ko je oškodovanec opomnil oškodovalca;
e. od dneva, ko je postala sodba pravnomočna.
78. Zakon določa, da poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo
pismeno. Med upnikom U in porokom P je bil dosežen ustni sporazum o poroštvu, ki se je
nanašal na dolg dolžnika D. Ob zapadlosti D svoje obveznosti ni izpolnil in U je zahteval
plačilo obveznosti od P.
A) P je U-ju na prvi poziv dolg plačal. Kasneje je P neuspešno uveljavljal svoj zahtevek
proti D, ki je zašel v stečaj. Po tem je P vložil tožbo proti U-ju, s katero je zahteval
ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe in vrnitev plačanega zneska. Ali bo P s svojim
zahtevkom uspel?
Ne, zaradi teorije o realizaciji pogodbe, ki pravi, da je pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, bila je pa v celoti ali
pretežno izpolnjena, veljavna.
B) P na poziv U dolga ni hotel plačati, zato je U zahteval plačilo s tožbo. Ali bo sodišče
ugodilo U-jevemu zahtevku?
Ne, zaradi pomanjkanja obličnosti se zahtevek zavrne.
79. Pravne posledice pogajanj:

a. stranka je zavezana skleniti pogodbo;
b. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogodbeniku vedno dolžna povrniti škodo;
c. stranka lahko od njih odstopi in je ne zadene nikakršna odgovornost;
d. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogajalcu odškodninsko odgovorna, če se je pogajala, ne da bi imela
namen skleniti pogodbo;
e. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogajalcu odškodninsko odgovorna, če to stori brez utemeljenega
razloga.
80. Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti označi, ali je značilna za nično pogodbo
(N), za izpodbojno (I) ali za obe (I,N):
a. krivdna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku;N
b. objektivna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku;I
c. načelna možnost konvalidacije; I
d. prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti;I
e. neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti;N
f. ugotovitev neveljavnosti po uradni dolžnosti;N
g. pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti;N
h. izključna pravica stranke, v interesu katere je neveljavnost določena, da uveljavlja neveljavnost;I
i. pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno;N,I
j. možnost konfirmacije. I
81. Ob sklenitvi prodajne pogodbe sta obe stranki sklenili tudi pogodbo, s katero je A B-ju
izročil aro. Kasneje je bila ugotovljena neveljavnost pogodbe.
a. A lahko v vsakem primeru zahteva vrnitev are;
b. A lahko zahteva vrnitev are samo, če ni kriv za neveljavnost;
c. A ne more v nobenem primeru zahtevati vrnitve are;
d. A lahko zahteva vrnitev are le, če je B kriv za neveljavnost pogodbe.
82. Za škodo, ki jo povzroči 9-letni otrok, odgovarja:

a. povzročitelj, če ne dokaže, da ni kriv;
b. povzročitelj, vendar samo, če oškodovanec dokaže, da je bil prišteven;
c. povzročiteljevi straši ne glede na njihovo krivdo (objektivno);
d. povzročiteljevi straši, vendar samo, če oškodovanec dokaže, da so krivi;
e. povzročiteljevi straši, če ne dokažejo, da niso krivi.
83. Condictio ob turpem causam pomeni:

a. da solvens ne more zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali
kakšna moralna obveznost ali družbena dolžnost;
b. da solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine za telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali
smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku;
c. da solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če je pogodba nična zaradi tega, ker po svoji vsebini ali namenu
nasprotuje ustavnim ali moralnim načelom ali kogentnim predpisom;
d. da solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če akcipiens koristi nima več.
84. Po ZOR lahko upnik izpodbija prezadolženčeva odplačna pravna dejanja:

a. samo, če je dolžnik hotel upnika oškodovati;
b. če je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da škoduje upniku;
c. če je tretji vedel ali bi moral vedeti, da je upnik oškodovan;
d. odplačnih dejanj ni mogoče izpodbijati.
85. Kdaj se zapadli zneski odškodnine lahko prenesejo na drugega?

a. Nikoli;
b. Če je bil znesek določen z ustnim sporazumom med strankama;
c. Vedno;
d. Če je bil znesek določen s pravnomočno sodno odločbo.
86. Y je kot najemnik v najemni pogodbi privolil, da mu najemodajalec odseka prst na roki,
če mu do 15. v tekočem mesecu ne plača najemnine. Za kakšno obliko neveljavnosti
spornega določila v pogodbi gre?
a. Absolutno neveljavnost; (NIČNOST)
b. Relativno neveljavnost;
c. Pogodba sploh ne nastane.
87. A je skozi okno opazoval B-ja pri pranju svojega avtomobila. Nato je tudi sam vzel
vedro in odšel na dvorišče, kjer je pričel prati nek tuj avtomobil. Ker A pri pranju ni
uporabljal gobe, temveč kovinsko krtačo, je na avtomobilu nastala velika premoženjska
škoda. Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je A slaboumna oseba, ki
je trajno nerazsodna. A-ja je spoznalo za neodgovornega za škodni dogodek. Zakaj?
a. Ker slaboumna oseba, ki ni zmožna razsojati, ne ravna protipravno;
b. Ker slaboumna oseba, ki ni zmožna razsojati, ne ravna krivdno;
c. Ker slaboumna oseba, ki ni zmožna razsojati, ne ravna niti krivdno niti protipravno.
88.A in B sta dogovorila pisno obliko kot pogoj za veljavnost pogodbe. Vsebino sta kasneje
tudi res zapisala. Čez čas pa sta se še ustno dogo vorila za dopolnitev prvotne pogodbe. Ali
je te dopolnitev prvotne pisne pogodbe veljavna?
a. Ne, ker sta stranki prvotno dogovorili pisno obliko kot pogoj za veljavnost pogodbe;
b. Da, vendar s pogojem, da zapišeta njeno vsebino;
c. Da, ker je pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, mogoče dopolniti ali kako drugače spremeniti
tudi z ustnim dogovorom.
89. Prevzemnik dolga je bil ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga

prezadolžen, upnik pa tega ni vedel. Kakšne so posledice tega dejstva?
a. Prejšnji dolžnik je prost obveznosti;
b. Prejšnji dolžnik ni prost obveznosti;
c. Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu;
d. Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.
90.¸ A je odstopil isto terjatev raznim osebam. Kateri izmed njih pripada terjatev?
a. Tisti, na katero je bila terjatev najprej prenešena;
b. Tisti, ki se je najprej oglasila pri dolžniku;
c. Tisti, ki jo izmed sebe določijo osebe, ki jim je bila terjatev odstopljena;
d. Tisti, o kateri je odstopnik najprej obvestil dolžnika.
91. Glede pogodb, ki se sklepajo na daljavo, obstajajo naslednje teorije:

a. deklaracijska;
b. ekspedicijska;
c. recepcijska;
d. informacijska;
Obkroži teorijo, ki jo je sprejel ZOR in pojasni, kdaj je v skladu z njo pogodba sklenjena!
Pogodba je v skladu z recepcijsko teorijo sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da
ponudbo sprejema.
92. Zaradi čezmernega prikrajšanja pogodbe ni mogoče razveljaviti:

a. če sta se stranki izpodbijanju v naprej odpovedali;
b. če je od sklenitve pogodbe preteklo že 6 mesecev;
c. če je prikrajšana stranka vedela za pravo vrednost stvari;
d. če bi prikrajšana stranka morala vedeti za pravo vrednost stvari;
e. če gre za aleatorno pogodbo;
f. če je druga stranka pripravljena prilagoditi pogodbo;
g. če so premoženjske razmere druge stranke slabe.
93. ZOR je na področju odškodninske odgovornosti sprejel:

a. izključno krivdno odgovornost;
b. izključno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom;
c. načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, dopolnjeno s primeri objektivne odgovornosti;
d. izključno objektivno odgovornost;
e. načelo objektivne odgovornosti, dopolnjeno s primeri krivdne odgovornosti.
94. Teoriji o pravnorelevantni vzročnosti, ki sta uveljavljeni v naši teoriji in praksi sta:
1.T. O ADEKVATNI VZROČNOSTI – vzrok je okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice.
2.T. O RATIO LEGIS VZROČNOSTI – v poštev pridejo samo tisti vzroki, ki so kršitev pravne norme in jih pravna norma glede na
svoj namen šteje kot vzroke.
95. A in B sta sklenila pogodbo, na podlagi katere je A na B-ja prenesel svojo denarno
terjatev proti C-ju. C je svoj dolg plačal A-ju. B-jev zahtevek proti C-ju je utemeljen:
a. če je C dolg plačal že pred pogodbo o odstopu;
b. če je C dolg plačal po odstopu, o katerem ni bil obveščen;
c. če je C dolg plačal po odstopu, kljub temu, da je bil o njem obveščen, ker se z odstopom ni strinjal.
96. Naštej vrste obveznosti glede na pravni naslov!

PRAVNOPOSLOVNE OBLIGACIJE:
dvostranski pravni posli
enostranski pravni posli
NEPOSLOVNE OBLIGACIJE
obveznosti iz krivdne odškodninske odgovornosti
obveznosti iz objektivne odgovornosti
obveznosti iz neopravičene obogatitve
97. Kakšne pravice ima upnik, ki je po dogovoru med strankama pri alternativni
obveznosti imel pravico izbire, če po dolžnikovi krivdi pride do nemožnosti izpolnitve
enega od predmetov izpolnitve?
Pravico zahtevati preostali predmet ali pa odškodnino za uničeni predmet.
98. Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo njihovi mladoletni otroci:

a. objektivno -
od 0-7 let
b. krivdno -
od 7-14 let
99. Mati nezakonskega otroka zahteva od očeta poleg preživnine tudi povrnitev izdatkov v
zvezi s porodom in stroške za otrokovo preživljanje, ki jih je imela do vložitve tožbe.
Kvalificiraj zahtevek!
Gre za VERZIJSKI ZAHTEVEK – neopravičena obogatitev ene stranke na račun druge, brez pravnega temelja.
100. Kdaj nastopi dolžnikova zamuda?

Če je rok določen, ali izhaja iz narave posla: NA DAN DOSPELOSTI;
Če rok ni določen: Z OPOMINOM
101. Pravne posledice upnikove zamude!

preneha dolžnikova zamuda
preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja
upnik je dolžan povrniti nastalo škodo, ki jo ima dolžnik zaradi zamude in plačati stroške v zvezi s hrambo stvari
nehajo teči zamudne obresti
dolžnik pridobi odstopno pravico
102. Razlogi za pretrganje zastaranja!

vložitev tožbe,
pripoznava dolga (lahko tudi s konkludentnim dejanjem, npr: plačilo obresti, zavarovanje, delno plačilo)
103. A in B sta sklenila pogodbo, na podlagi katere je A na B-ja prenesel svojo denarno
terjatev proti C-ju. C je svoj dolg plačal A-ju. Kakšen je njegov pravni položaj v razmerju do
B-ja?
A) Če je dolg plačal že pred pogodbo o odstopu:
prost obveznosti
B) Če je dolg plačal po odstopu, vendar o njem ni bil obveščen:

prost obveznosti samo, če ni vedel za odstop
C) Če je dolg plačal po odstopu, kljub temu, da je bil o njem obveščen:

obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku
104. Tretjemu je bila zaupana izbira predmeta alternativne obveznosti, vendar izbire ni
opravil. Kaj sedaj?
a. Obveznosti ni mogoče izpolniti;
b. Upnik lahko zahteva, naj izbiro opravi sodišče;
c. Vsaka od strank lahko zahteva, naj izbiro opravi sodišče;
d. Vsaka od stran lahko pozove tretjega, da ta določi novo tretjo osebo, ki bo opravila izbiro.
105. Kdaj se zastaranje pretrga?

a. S pripoznavo dolga, z vložitvijo tožbe in z upnikovim pisnim ali ustnim pozivom dolžniku, naj izpolni obveznost;
b. S pripoznavo dolga ali z vložitvijo tožbe;
c. Z umikom, z zavrnitvijo ali z zavrženjem tožbe.
106. Ali teče zastaranje proti mladoletnim in drugim poslovno nesposobnim osebam, ki
nimajo zakonitega zastopnika?
a. Da;
b. Dokler taka oseba ne postane poslovno sposobna ali ne dobi zastopnika, zastaranje proti njej ne teče.
107. Pogodba o prevzemu dolga ima privativni učinek:

a. kadar je o tem sklenjena pogodba med prevzemnikom in dolžnikom;
b. kadar je o tem sklenjena pogodba med prevzemnikom in dolžnikom in jo upnik odobri;
c. samo kadar je sklenjena pogodba med prevzemnikom in upnikom.
108. Obveznost na podlagi odpusta dolga preneha:

a. z upnikovo izjavo, da ne bo zahteval izpolnitve;
b. ko je med dolžnikom in upnikom o tem dosežen sporazum.
109. Mladoletnik je B-ju povrnil dolg v višini 5.000 SIT. Ali je takšna izpolnitev veljavna?
a. Ne, če je mladoletnik plačal zastaran dolg;
b. Da, če je obstoj obveznosti nedvomen;
c. Ne, če dolg izvira iz igre ali šale;
d. Da, če je zapadel rok za njeno izpolnitev.
110. A in B sta sklenila zakupno pogodbo, v kateri se je B zavezal A-ju plačati zakupnino v
enkratnem znesku najkasneje do 31. 5. 1997. Dne 20. 8. 1997 pa je B od A-ja terjal plačilo
odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo je B-ju dne 20. 5. 1993 prisodilo pravdno sodišče.
A je ugovarjal pobot svoje terjatve iz zakupne pogodbe z B-jevo terjatvijo. Ali je pobot
veljaven?
a. Ne, ker je A-jeva terjatev zastarala;
b. Ne, ker sta obe terjatvi že zastarali;
c. Da, ker A ni ugovarjal zastaranja;
d. Da, ker v času, ko so se stekli pogoji za pobotanje, terjatev iz zakupne pogodbe še ni bila zastarana.
111. Kdaj je obveznost deljiva?

a. Če se tisto, kar se dolguje, lahko porazdeli;
b. Če se tisto, kar se dolguje, lahko izpolni v delih;
c. Če se tisto, kar se dolguje, lahko izpolni v delih, ki imajo iste lastnosti kot celi predmet;
d. Če celi predmet z delitvijo ne izgubi ničesar od svoje vrednosti.
112. Kdaj sodišče zmanjša pogodbeno kazen?

a. Na zahtevo upnika;
b. Na zahtevo dolžnika;
c. Če spozna, da je glede na vrednost predmeta obveznosti nesorazmerno visoka;
d. Če spozna, da je glede na pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka.
113. Navedi kdaj je stopnja krivde pomembna za odmero odškodnine v civilnem postopku?
1.PRAETIUM AFFECTIONIS (če je bila stvar poškodovana ali uničena namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na
vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.
2.ZNIŽANJE ODŠKODNINE (sodišče lahko ob upoštevanju premoženskega stanja oškodovanca naloži odgovorni osebi, da
plača manjšo odškodnino, kot zmanjša škoda, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti,
odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanje.
114. Katere izmed naštetih škod so pravno priznane po ZOR?

a. Skaženost;
b. Strah;
c. Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
115. A terja B-ja naj mu povrne dolg v višini 10.000 SIT, sicer ga bo tožil pred sodiščem. B
ve, da je dolg že vrnil; vendar plača še enkrat, ker ga je strah A-jeve grožnje s sodiščem. Ali
lahko B zahteva od A-ja vrnitev teh 10.000 SIT?
a. Ne, ker je plačal, čeprav je vedel, da ni več dolžan;
b. Seveda, saj je plačal, da bi se izognil grožnji A-ja.
116. Pojasnite razdelitev dokaznega bremena pri subjektivni odškodninski odgovornosti!

Oškodovanec trdi, da je škoda nastala in kdo jo je povzročil. Odgovorna oseba pa mora dokazati, da škoda ne izvira iz
njegovega ravnanja oz. da ni nastala škoda. Torej, mora dokazati, da bodisi ni vzročne zveze, oz. da nedopustna škoda sploh ni
nastala.
117. Zavezanec iz objektivne odškodninske odgovornosti ne odgovarja:

a. vselej odgovarja;
b. če dokaže, da ni kriv;
c. če dokaže, da škoda izvira iz vzroka zunaj stvari, ki ga ni mogoče pričakovati, ga odvrniti ali se mu izogniti;
d. če dokaže, da je kriv oškodovanec;
e. če dokaže, da gre za naravni dogodek;
f. če dokaže, da je ravnal s potrebno skrbnostjo.
118. Za škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom tretjim osebam odgovarja
pravna oseba (delovna organizacija) po naslednjem načelu:
a. krivdno;
b. vselej;
c. objektivno, če ne dokaže, da je delavec ravnal tako, kot je bilo treba;
d. nikoli;
e. če je za nastalo škodo sokriva;
f. subsidiarno, če ni mogoče iztožiti škode od delavca.
19. Kdaj predkupna pravica ni časovno omejena?

a. Če gre za pogodbeno predkupno pravico;
b. Vselej je časovno omejena;
c. Nikoli ni časovno omejena;
d. Če gre za zakonito predkupno pravico;
e. Če gre za pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi;
f. Če sta se stranki tako dogovorili.
20. Kdaj se lahko zahteva razveljavitev pogodb med zavezancema in 3. osebo ne glede na dobrovernost 3. osebe:
a. nikoli;
b. če gre za zakonito predkupno pravico;
c. če gre za pogodbeno predkupno pravico;
d. vselej;
e. če gre za pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v javno knjigo.
21. Kdaj ima predkupna pravica po našem pravu absolutni učinek?
122. Kako se imenujemo razmerja med udeleženci pogodbe v korist tretjega:

a. Promisar – promitent(obljubi promisarju):kritno
b. Promisar - beneficiar:valutno
c. Promitent - beneficiar:kavzalo
123. Navedite:
a. oblike dopustne gestije:
koristna gestija
nujna gestija
b. pravice gestorja v primeru dopustne gestije:

dominus ga oprosti oz. prevzame obveznosti
d. mu povrne potrebne oz. koristne izdatke
povrne pretrpljeno škodo
in izplača primerno plačilo za trud
24. Zakonita predkupna pravica učinkuje erga omnes:

25. vedno;
26. nikoli;
27. samo, če tretja oseba ni v dobri veri;
28. samo, če je vpisana v javno knjigo.
25. Trajanje predkupne pravice je časovno omejeno na 5 let:

26. pri zakoniti predkupni pravici;
27. pri pogodbeni predkupni pravici;
28. vedno;
29. nikoli;
126. Po katerih pravilih se presoja primer, ko stranka opravi tuj posel, misleč da je njen?
po pravilih o GESTIJI
127. Upnik lahko zahteva samo toliko, kolikor je dolžnik obogaten. Ta trditev velja za:
a. kondikcijo;
b. verzijo;
c. gestije;
d. odškodninske zahtevke.
128. ZOR je glede zahtevkov iz neupravičene pridobitve sprejel načelo:

a. obogatitve;
b. vrnitve;
Utemelji!
Zakon pravi, da je dolžna, kdor je bil obogaten na škodo drugega vrniti prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti
vrednost prejete koristi.
129. Kakšna so pooblastila sodišča kadar gre za condictio ob turpem causam!

Da pri pogodbi, ki je nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom lahko
v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki; pri odločanju pa upošteva
poštenost ene oz. obeh strank ter pomen ogroženih interesov.
30. Dolžino garancijskega roka določa:
31. zakon;
32. izdajatelj garancijskega lista;
33.
131. Rok za uveljavljanje jamčevalnih sankcij znaša:

a. 3 dni od izročitve;
b. nemudoma po izročitvi;
c. 6 mesecev od izročitve;
d. 1 leto od grajanja;
e. 1 leto od izročitve;
f. 8 dni od grajanja.
132. Kako vpliva na pravico do izpodbijanja pravnega posla zaradi napake volje:
a. Teorija izjave:
Ščiti nasprotno stranko ? ne sme se izpodbijati.
b. Teorija volje:
Ščiti se izjavitelj volje ? lahko izpodbija.
133. Utemeljite teorijo o realizaciji!

Pogodba, ki ni v predpisani oz. dogovorjeni obliki, ostane v veljavi, če je že (lahko tudi v pretežni meri) izpolnjena.
134. Delavec, ki je na delu ali v zvezi z delom povzročil škodo tretji osebi, je neposredno
odškodninsko odgovoren:
a. v vsakem primeru;
b. samo, če je povzročil škodo s kaznivim dejanjem;
c. samo, če je ravnal naklepno;
d. samo, če je škodo povzročil z veliko malomarnostjo;
e. če v danih okoliščinah ni ravnal tako kot je treba;
f. v nobenem primeru;
g. če oškodovanec ne more dobiti povračila od pravne osebe.
135. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti podani naslednji elementi:

a. vzročna zveza med odgovornostjo in škodo;
b. škoda;
c. krivda;
d. škodni dogodek;
e. nedopustna škoda;
f. vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo;
g. malomarnost;
h. nedopustni škodni dogodek;
i. odgovornost;
j. povečana nevarnost;
k. ............................... .
136. Ratio legis teorija o vzročni zvezi trdi:

a. da mora biti vzročna zveza izrecno določena z zakonom;
b. de ja vzročnost upoštevana le, če je smiselna;
c. da je pri presojanju vzročne zveze treba gledati na namen norme, če je kršena;
d. da je pri presojanju vzročne zveze treba gledati na racionalnost ravnanja povzročitelja škode;
e. ............................................................................................................................................... .
137. Kakšna je v načelu pravna narava določb ZOR-a!

DISPOZITIVNA
138. A je B-ju poslal ponudbo za sklenitev in v njej določil 10 dnevni rok za sprejem. B je
ponudbo najprej pisno zavrnil, nato pa si je premislil in osmi dan roka sporočil A-ju, da
ponudbo sprejema. Ali je pogodba med strankama sklenjena?
a. Da;
b. Ne.
139. Naštej predpostavke za veljavnost pogodbe!

1.SPOSOBNOST
2.DOPUSTNOST IN MOŽNOST
3.VOLJA
4.OBLIKA
140. Neveljavnost pogodbe načeloma učinkuje:

a. ex tunc;
b. ex nunc;
c. pri ničnosti ex tunc, pri izpodbojnosti ex nunc;
d. pri ničnosti ex nunc, pri izpodbojnosti ex tunc.

Obligacije SPL Del Izpiti

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Obligacije SPL Del Izpiti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Izpitna vprašanja - Obligacijsko pravo - Splošni del Stran 1

1. Culpa in contrahendo pomeni:

3. Teorija o realizaciji pomeni:

4. Clausula rebus sic stantibus omogoča razvezo pogodbe:

5. Navedite instituta, ki konkretizirata načelo ekvivalentnosti dajatev:

6. Posledice nemožnosti izpolnitve, ki je:

b. začetna in je zanjo odgovorna ena stranka;

7. Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoženju:

9. A, B in mladoletni C so dolgovali D-ju vsako po 60.000 SIT. Ko je D zahteval plačilo, sta

11. Načelo avtonomije pri urejanju obligacijskih razmerij pomeni:

12. A je na B-ja naslovil ponudbo, ki jo je označil kot netrdno (nevezano). B jo je že

13. Condictio ob turpem causam (razloži)!

14. Navedite sklenitvene napake, ki imajo načeloma za posledico:

15. Ob izpolnitvi tuje obveznosti preide terjatev na solvensa (izpolnitelja):

17. Odškodninska odgovornost mladoletnikov!

18. Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti!

19. Naštej zahtevke, ki jih ima upnik iz naslova jamčevanja za napake!

20. Izpolnjeni so pogoji za prisilno pobotanje. Terjatvi do višine nižje ugasneta:

21. A in B sta se v začetku januarja dogovorila, da bosta predvidoma do konca meseca

b. učinkujejo tudi na položaj ostalih upnikov (dolžnikov)

23. A se je B-ju zavezal, da mu bo C izpolnil obveznost. C noče izpolniti obveznosti.

26. Clausula rebus sic stantibus po ZOR pomeni:

31. A) Kdaj nedopusten nagib vpliva na veljavnost neodplačne pogodbe?

B) Kdaj se zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi šteje za bistveno zmoto?

32. Za kakšne vrste neveljavnosti pogodbe gre v primeru, ko je odplačna pogodba

34. B je zaposlen kot voznik tovornjaka priklopnika v organizaciji, ki se ukvarja s prevozi

B) Organizacija odgovarja za škodni dogodek:

35. Kot porok se lahko veljavno zaveže:

36. Za denarno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode, ki je prisojena s

37. Katero od naslednjih dejanj ima za posledico pretrganje zastaranja:

38. Navedi razlog, zaradi katerega v konkretnem primeru ni pogojev za odškodninski

40. Actio Pauliana lahko vloži:

41. Klavzula tale quale, ki je zapisana v prodajni pogodbi, pomeni:

42. Exceptio non adimpleti contractus ima:

43. Če so izpolnjeni pogoji za plačilo odškodnine in oškodovanec zahteva vzpostavitev v

45. S pogodbo se je A B-ju zavezal, da mu bo 15.1.1994 dobavil vprašanja za teste

46. A se je B-ju zavezal, da mu bo izkopal jarek, B pa se je zavezal, da bo plačal 2.000 SIT

47. Stranki lahko za svojo denarno obveznost določita valutno klavzulo:

48. A se je z B-jem dogovoril, da mu bo B proti plačilu dovolil, da si z njegovega okna

49. Katera od naštetih obligacij po ZOR je realna?

50. Pogodba, ki jo sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba je:

51. V katerem od naslednjih primeru gre za utemeljen zahtevek iz naslova poslovodstva

53. V katerem od naslednjih primerov je mogoče z enostransko izjavo pobotati

54. Predmet cesije je lahko:

55. Stranki (gospodarska subjekta) sta se s prodajno pogodbo dogovorili za prodajo 1

58. Stranki gospodarske posojilne pogodbe sta se dogovorili, da posojilojemalec vrne

61. Veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je pooblastilo dano, na veljavnost

63. Po OZ obveznost iz vrednostnega papirja nastane:

64. Če je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve dvostranske pogodbe, za katero ne

65. Upnik lahko uveljavlja sankcije zaradi dolžniške zamude:

66. A) B in C sta se pisno dogovorila, da bo C B-ja zastopal pri prodaji hiše, B pa mu bo

67. A je v prodajalni avtomobilov prevzel popolnoma nov avtodom. Na poti domov se je

68. Prevzemnik dolga ima proti upniku naslednje ugovore:

69. Pripoznava dolga enemu od solidarnih upnikov:

70. Če pride dolžnik denarne obveznosti v zamudo, tečejo zamudne obresti:

71. V katerem od naštetih primerov je zmota v nagibu vplivala na veljavnost pravnega

73. Pravilo ‘volenti non fit iniuria’ pomeni:

74. Kupec, ki je stvarno napako notificiral, lahko razdre pogodbo:

76. V katerih primerih govorimo pri pasivni solidarnosti o generalnem učinkovanju:

Ne, zaradi pomanjkanja obličnosti se zahtevek zavrne.

79. Pravne posledice pogajanj:

82. Za škodo, ki jo povzroči 9-letni otrok, odgovarja:

83. Condictio ob turpem causam pomeni: