Nacelo SP kot ustavno zajamcene kategorije

-33.URS-pravica do zasebne lastnine(clovekova p, varstvo osebne svobode, premozenjska

pravica,
-96.URS-LP na nepremicnini v javno korist lahko omeji ali odvzame proti nadomestilu
-67.URS-gos, soci, ekon funkcija lastninske pravice —> kot sestavni del LP je dolznost
prispevanja za javne potrebe, ne pa njena omejitev
Nacelo stvarnopravnosti
Predmet stvarnega prava=telesnost + obvladljivo=stvar (predmet obligpr je terjatev, predmet
dednega pa dedovanje-vsebina pa je lahko stvar, pravica)
Premozenjska pravica je lahko predmet zgolj zastavne pravice(predmet je terjatev, zemljiski
dolg) in uzitka(predmet je pravica iz katere izvirajo obresti in druge koristi).
Nacelo sposobnosti/prometnosti stvari
Sposobnost biti objekt pravici in kot tak nastopati v pravnem prometu.
Tiste, ki glede svojih naravnih lastnosti ne morejo pripadati posamezniku(zrak, voda,..) -res
omnium communes, ali pa jih kot take doloca zakon(javne ceste,..)
Res exstra commercium-stvar se iz pravnega prometa izloci, ker se doloci, da ne more biti
predmet stvarnih pravic
Nacelo specialnosti
Individualno dolocena samostojna stvar, ne pa del stvari, ki deli pravno usodo glavne stvari.
Posledica absolutne narave stvarnih pravic. SP ni na skupnosti oz na zbirni stvari. Obstaja
toliko LP kot je stvari.
IZJEME: -neposestna zastavna pravica ustanovljena na zalogah-tako je individualiziran
prostor, ne pa stvar.
-43/lllSPZ-priposestovanje mogoce tudi na delu nepremicnine
Nacelo povezanosti zemljisca in objekta
Superficies solo cedit ne velja glede etazne lastnine in stavbne pravice
Nacelo numerus clausus stvarnih pravic
Taksativna dolocenost v zakonu je posledica njihove absolutnosti. (Retencijska pravica ni
stvarna pravica). Mocnejse varstvo je z institutom posesti in z varovanjem zgolj dejanskih
polozajev.
Nacelo SP kot posebne oblike absolutnih pravic
Absolutne p so pravice med ljudmi glede stvari, katerih predmet je stvar. Drug AP, katerih
predmet ni stvar so-osebnostne, avtorske,.. Ne gre za odnos med stvarjo in clovekom,
temvec za odnos med ljudmi glede stvari. Kot AP delujejo proti vsem.
Zasledovalna pravica-p imetnika SP, da zasleduje stvar ne glede na to pri kom se nahaja.
(Tudi nekatere oblig p)
Pravica prioritete-SP imajo prednost pred oblig p, kot pravice z manj intenzivno zascito, ki
izhaja iz njihove relativnosti napram absolutnosti SP.
Nacelo kogentnosti vsebine SP
Upravicenja SP odrejajo kogentne/prisilne norme. Nosilci SP jih lahko prosto ustanavljajo,
prensajo, ukinjajo, omejijo, ne morajo spremeniti vsebine.
Nacelo nedeljivosti SP
Ucinek absolutnosti SP pomeni tudi, da se vsebina SP ne more deliti; ne morajo biti deljena
upravicenja SP, izvrsevanje upravicenj proti krogu oseb, druga oseba pa proti drugekmu
krogu(ne vplivajo pogodbene omejitve SP)
Nacelo publicitacije, kot posledice dvojnosti pogojev ustanovitve, prenosa, ukinitve
SP
Vsaka sprememba SP R mora biti na vzven razvidna, spoznavna, zaradi odvisnosti SP
polozajev tretjih oseb. Publiciteta se kaze preko posesti premicnine in vpisa v ZK.
Posledica publicitete SP: dvojnost prenosa SP, n zaupanja v ZK, domnevna LP.
(V romanskem sistemu je uveljavljen sistem enotnosti zavezovalnega in razpolagalnega PP,
v germanskem imamo pa locevanja obeh PP).
Razpolagalna ravnanja: ustanovitev, ukinitev, prenos —> veljavni pravni naslov-ustus
titulus(oblig PP in razpolagalna sposobnost prenositelja)+pridobitni nacin-modus
acquirendi(akt razpolage- za nepremicnino je vpis v ZK, za premicnino pa izrocitev oz
tradicija).
Nacelo kavzalnosti sporazuma o prenosu oz razpolagalnega PP
Le ta sledi zavezovalnemu PP(obligpr narave). Med seboj locena in raz PP.
kavzalni sistem zahteva za veljaven prenos SP veljavni PP, ki pomeni pravno podlago.
Neveljaven ali naknadno razveljavljen pravni naslov, se steje da SP ni bila nikoli
prenesena.
Sedanji uzakonjen sistem zahteva za pridobitev LPveljavni PP, iz katerega izhaja obveznost
prenesti LP, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloca zakon 40.clen SPZ.
Nacelo zaupanja v ZK
Je materialno publicitetno nacelo(v nasprotju s formalnim: ZK je javna). Pravilo o
konstitutivni pridobitvi SP na nepremicnini z vpisom v ZK. To nacelo lahko obstaja le, ce
varujemo dobrovernega udelezenca tistih R, ki so vezana na ZK, v primeru netocnih
podatkov.
Mala fides superveniens nocet-lahko sklicuje le tisti, ki je bil v dobri veri tudi v trenutku
pridobitve LP s prenosom v ZK, ne pa le v casu sklenitve PP.
?Neg stran materi public nacela-zaupanje v popolnost ZK-dobroverni pridobitelj se lahko
zanese, da kar ni v ZK ne obstaja.
?Poz stran mpn-zaupanje v pravilnost ZK
Pogodbeni partner ne more pridobiti vec p, kot mu jih pripada na podlagi listine, na podlagi
katere je bil izvrsen vpis.
Nacelo se ne nanasa le na poznavanje zemljiskoknjiznega stanja-zato se nanj ne more
sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiskoknjizno stanje ne ujema z zunajknjiznim
stanjem oz se lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel oz ni mogel vedeti da se stanja ne ujemata.
(Primer: ustanovi hipoteko, ceprav ve za tozbo o neveljavnosti prenosa).
Nelastnik, na podlagi vpisa v ZK, se ne more postati lastnik-mora biti tudi v dobri veri.
Predpostavka, da so podatki v ZK tocni, kdor trdi drugace mora dokazati. Ce ni pridobil v
dobri veri, lahko pravni prednik tozi in uveljavlja pomanjkljivosti, ki so preprecile nastanek
veljavne pravice.
Dobroverne osebe se varujejo zoper tretje osebe, ki so nastopile na podlagi
dejstev(priposestovanja). 44/ll.clen SPZ. ???str64
Nacelo vrstnega reda
Najpogosteje pri poplacilu hipotekarnih upnikov, odvisen od vrstnega reda vpisov v ZK in s
tem od casa nastanka njihovih p.
Nacelo domneve dobre vere
Presumcija velja dokler se ne dokaze nasprotno. Namen je utrditi in povecati pravno varnost
tistih, za katere bi se lahko ze iz zunanjih znakov sklepalo, da so bili oz bi morali biti ob
pridobitvi SP ali posesti v dobri veri-znaki kazejo, da gre za domnevno lastnistvo. Tisti, ki
na zunaj izkazuje obstoj nekega pravnega dejstva je v boljsem polozaju.
Nacelo domneve lastnistva
Presumcija, da je na vzven vidno stanje-zapis v ZK ali posest-odraz resnicnega stanja in SP.
nocilec SP lahko vedno dokazuje nasprotno.
Domneva za prejsnega posestnika-mu je bila stvar ukradena, izgubljena, razen ce gre za
denar ali prinosniske vrednostne papirje-velja posebni pr rezim.
Nacelo zascite dobrovernega pridobitelja
Izjema od pravila Nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet. Iz dejstva, da se ne
more pri vsakem prenosu premicnine preverjati, ali je tisti ki razpolaga, tudi upravicen
do razpolaganja. V dolocenih primerih omogoci, da pridobi LP od nelastnika-ko se varuje
pravni promet. Nacelo zaupanja v pr promet>nacelo, da nihce ne more prenesti vec p kot
jih ima sam. In ko so izpolnjeni vsi zunanji znaki(publiciteta)-kazejo, da je razpolagatelj
upravicen.
Doloca zakon: 64/ll.clen SPZ-pridobljeno na javni drazbi, prenosnik daje v okviru svoje
dejavnosti v promet, prenosnik pridobil v posest po volji lastnika. !!!
Prepoved zlorabe
Uporaba pravice z namenom nekomu skodovati
Nacelo izvedenosti
Zakonske dolocbe o ustanovitvi, prenosu, varstvu in prenehanju LP, se smiselno uporabljajo
tudi za druge SP.
Nacelo domneve o popolnosti oblike
Ce SPZ zahteva, da je PP v notarski obliki, zadostuje ce je PP sklenjen v obliki sodne
poravnave. To nacelo izenacuje sodne akte z notarskimi zapisi.

POSEST
Razvije se z namenom cim bolj zascititi SP lastninska R. Posledice posesti:
1)je pravno varovano kvalificirano dejansko razmerje.
2)s potekom casa v dolocenih prim pripelje do pridobitve SP-priposestovanje
Varuje se dejansko stanje, ne pravica. Pravno varstvo je neodvisno od same pravice.
Dejanska oblast nad stvarjo. Zunanji razpoznavni znak in temelj SP R.
Ni pravica in ni fizikalno razmerje med stvarjo in clovekom. Ima lastno zascito, lahko pripelje
do pridobitve SP, njeno neizvrsevanje pa do izgube SP.
Z lastnisko in nelastnisko posestjo je priblizana subjektivnemu pojmovanju posesti.

Preleti 2.clen -str68