Professional Documents
Culture Documents
Moj kolokvij: ali so sodniski roki podaljskivi.kdaj je tozba po cisti procesni spremenljiva….
REVIZIJA Predlog za revizijo pošlješ na Vrhovno sodišče, ko ti oni dovolijo, imaš 15 dni da vložiš predlog za revizijo DA/NE
-Ali lahko zavrne revizijo na podlagi …da ni pomembno za sodno prakso DA/NE
-če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2000€, Vrhovno sodišče revizije sploh ne more dopustiti, ne glede na to, ali gre za pomembno pravno
vprašanje/neusklajeno sodno prakso DA-razen pri delovnem in socialnem sodišču
-če sodišče izve, da zdravnik, ki pacienta kljub navedbam, da ga boli glava in kljub okoliščinam, da je
pacient ob padcu z glavo udaril v zid, ni poslal na dodatne preiskave, ni ravnal v skladu s skrbnostjo
dobrega strokovnjaka; gre pri podčrtanem sklepanju za rešitev pravnega in ne dejanskega vprašanja
(MAREC 2010)
-Vmesno sodbo lahko sodišče izda tudi po u.d. brez predloga strank (MAREC 2010)
-V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogoče navajati (med drugim) pod pogojem, da so ta dejstva nova, kljub temu pa mora iti za dejstva, ki so obstajala
že pred zaključkom GO v pravdi, glede katere se predlaga obnova postopka (MAREC 2010)
-Ko gre za obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, je pravdno sodišče vezano tudi na
kazensko oprostilno sodbo (MAREC 2010)
-Če sodišče ugotovi, da je za zadevo pristojen upravni organ, odstopi zadevo pristojenmu upravnmu
organu (MAREC 2010)
-Tožbo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vložiti tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (MAREC 2010)
Revizije V. sodišče ne more dopustiti če je vrednost spornega predmeta pod 2000 eur tudi če je vprašanje pomembno za sodno prakso (MAREC 2010)
JANUAR 2010:
Pripišite kako v pravdnem postopku stranka lahko navaja nova dejstva in dokaze: dopustno
neomejeno (da), ni dopustno(ne) oz. pod pogojem mogoče navajati nova dejstva in dokaze:
-v tožbi in odgovori na tožbo.................................
-na prvem naroku za glavno obravnavo.............................
-na drugem naroku za gl. obravnavo........................
-v pritožbi
-v reviziji
-na prvem naroku za gl obravnavo v sporu majhne vrednost
Odgovori z DA/NE:
-Če sodišče na ugovor toženca ugotovi, da je za zadevo pristojna arbitraža, jo odstopi arbitraži. NE (če
je sklenjen dogovor o arbitraži potem preda; razen če je to mišljen s to trditvijo).
-Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je praviloma tudi to, da je zhtevek tožnika že zapaldel in sicer že v
času, ko je bila tožba vložena. NE(ob koncu GO)
-Čeprav zakoniti zastopnik pr. osebe nima pr. izobrazbe lahko to stranko zastopa v postopku pred
okrožnim sodiščem. DA (pooblaščenec mora imet pravosodni izpti = odvetnik)
-v pravdi za izpolnitev pogodbene obveznosti mora stranko, ki je mlaša od 18 let, vedno zastopati
zakoniti zastopnik (eden od staršev, skrbnik). NE (od 15 imajo omejeno poslovno sposobnost!)
-Sodbo izdano v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev materialnega prava in
zaradi absolutno bistvenih kršitev pr. postopka. DA
-če tožnik s tožbo zahteva vrnitev posojila, toženec pa trdi, da je posojilo že vrnil, sodišče pa se po
izvedbi vseh razpoložljivih dokazov ne more prepričati niti o tem, da je toženec denar vrnil, niti da ga
ni, bo sodišče tožbenemu zahtevku po pravilih o dokaznem bremenu ugodilo. DA
-Čeprav je toženčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja v pravdi višja od terjatve, ki
jo tožnik uveljavlja s tožbo, sodišče toženčeve terjatve ne bo ugotovilo preko višine, do katere bo
ugotovilo obstoj tožnikove terjatve. DA (zato je boljša nasprotna tožba)
-V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogoče navajati (med drugim)
pod pogojem, da so ta dejstva nova, kar pomeni, da so nastala po zaključku GO v relevantnem
postopku. NE (395. člen ZPP)
-Sodni roki so podaljšljivi. DA (so instrukcijski, zakoniti roki pa niso podaljšljivi).
-Sodba izdana med A in B veže tudi osebo, ki je z enim od njiju v razmerju potencialnega enotnega
sospornika. DA
-Če A toži B na izročitev stvari X na podlagi reivindikacijske tožbe, pa B tekom pravde stvar izroči v
posest C, bo sodišče kljub temu praviloma lahko izdalo obsodilno sodbo zoper B, ta sodba pa bo z
učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti učinkovala tudi zoper C. DA (irelevančna teorija = 190.člen
ZPP).
DA/NE:
sosporniški intervenient lahko deluje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, tudi če se ni vključil v
postopek.
neki v smislu, da sodba učinkuje tudi na druge formalne sospornike, ki se v pravdo niso vključili.
sodišče ne sme razpisati poravnalnega naroka, če se katera od strank s tem ne strinja.
JUNIJ 2010 Obkroži DA/NE
1. ZPP kot procesni zakon v členu 3/3 omenja "prisilne predpise". Vendar je presoja, ali gre za tak
predpis, odvisna od materialnega prava. DA (če se zmotiš za kakšen predpis gre, pride do zmotne
uporabe materialnega prava)
2. Sodnik poravnalnega naroka ne more razpisati, če temu nasprotuje katera od strank.
3. Zamudna sodba temelji na fikciji, da toženec, ki ne odgovarja na tožbo, pripoznava tožbeni
zahtevek. NE
4. Sodba izdana med osebami vključenimi v pravdo z učinkom pravnomočnosti veže tudi osebo, ki je z
enim od njih v razmerju formalnega sospornika.
5. V sporih iz družinkskopravnih razmerij lahko stranka navaja nova dejstva in dokaze neomejeno tudi
še v pritožbi.
6. Sospor. intervenient lahko vloži izredno pravno sredstvo, če se do pravnomočnosti ni vključil v
pravdo.
7. Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev materialnega prava
in zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka.
8. Če je sodišče prve stopnje storilo neko relativno bistveno kršitev postopka, pa prizadeta stranka, ki
se je sicer pritožila, te kršitve ni uveljavljaja s pritožbo, se stranka na to kršitev kasneje ne bo mogla
sklicevati v reviziji.
9. iz neke prometne nesreče sodišče v pravdi, ko tožnik zahteva povračilo premoženjske škode
ugotovi, da je toženec vozil skozi rdečo luč (in torej ravnal protipravno), ter zato ugodi zahtevku, nato
pa glede iste nesreče tožnik v drugi pravdi proti istemu tožencu uveljavlja še plačilo nepremoženjske
škode, in trdi da je sodišče v tej pravdi vezano na ugotovitev, da je toženec vozil skozi rdečo luč. NE,
(predhodna vprašanja niso zavezujoča v nadaljnih postopkih, ta ugotovitev bi bila zavezujoča na
podlagi kazenske obsodbe)
10. V sporu zaradi motenja posesti sodišče o zahtevku vsebinsko odloči s sodbo, ne s sklepom.
11. če sodišče izda obsodilno sodbo pa se po zaključku glavne obravnave stori nekaj, zaradi česar
tožnikova terjatev preneha (npr. plačilo), toženec ne more vložiti rednega ali izrednega pravnega
sredstva v pravdnem postopku, lahko pa se na to dejstvo z ugovorom sklicuje v izvršilnem postopku.
12. če tožnik s tožbo zahteva vrnitev posojila, toženec pa v pravdi uveljavlja, da je posojilo že vrnil,
sodišče pa se po izvedbi vseh razpoložljivih dokazov ne more prepričati (dvom) niti o tem, da toženec
denar je vrnil, niti da ga ni vrnil, bo sodišče tožbeni zahtevek po pravilih o dokaznem bremenu
ugodilo.
1. DA/NE (3 točke)
- Vsak, ki ima sposobnost biti stranka, je tudi pravno sposoben. NE
- Če sodišče ugotovi, da je za ugotovitev nekega spornega dejstva, za vsebinsko odločitev v sporu,
potrebno strokovno znanje, s katerim sodnik ne razpolaga, lahko odloči, da se izvede dokaz z
izvedencem, čeprav dokaza z izvedencem nobena stranka ni predlagala. NE
- V isti tožbi je mogoče kumulirati zahtevek za varstvo posesti (prenehanje motenja) in zahtevek za
plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi motenja posesti. NE
- Pritožbeno sodišče lahko od novele ZPP-D dalje na obravnavi izvede ne le dokaze, ki so že bili
izvedeni pred sodiščem 1. stopnje, pač pa tudi dokaze, ki so pred sodiščem 1. stopnje sicer bili
predlagani, vendar pa ne izvedeni. DA
- Čeprav je toženčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja v pravdi višja od terjatve, ki
jo tožnik uveljavlja s tožbo, sodišče toženčeve terjatve ne bo ugotovilo prek višine, do katere bo
ugotovilo obstojo tožnikove terjatve. DA
- Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev materialnega prava
in zaradi absolutno bistvenih kršitev pravdnega postopka. DA
- V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogoče navajati med drugim pod
pogojem, da so ta dejstva nova, kar pomeni, da so nastala po zaključku glavne obravnave. NE
- Tožbo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vložiti tudi zaradi nepravilne uporabe
materialnega prava. NE
- Dva zakonita dediča, ki tožita oporočnega dediča na razveljavitev oporoke sta enotna in nujna
sospornika. NE
- Ob izdaji zamudne sodbe sodišče ne preverja, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen, pač
pa le, ali je v nasprotju s prisilnimi predpisi. NE
- Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je praviloma tudi to, da je zahtevek tožnika že zapadel in sicer, do
konca glavne obravnave. DA
VSTAVI
Dajatvena tožba je dopustna, mora terjatev zapast do _____KONCA GO_______, izjema od tega je
_PREŽIVNINSKI ZAHTEVEK ALI ZAHTEVEK PO PLAČEVANJU MESEČNE RENTE ALI ZAHTEVEK PO
IZROČITVI/PREVZEMU STVARI DANE V ZAKUP/NAJEM__.
Civilna odgovornost je širša od kazenske zato ni vezana na kazensko __OPROSTILNO SODBO (če gre
za IDS)__
Zaradi napačne uporabe materialnega prava pogosto pride do ________ (nepopolno ugotovljeno
dejansko stanje) _______
Razlika med absolutno kršitvijo in relativno je da pri absolutni ne rabiš dokazat zveze med kršitvijo in
___________ .
- Če toženec pravi da poseduje na podlagi C-ja gre za ____pravnega naslednika______ . Sodbo lahko
izdajo le sodniki ki so bili na obravnavi. To je načelo ___________.
Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava lahko pride do_______________. (MAJ 2011)
-če tožnikov predlog za obnovo temelji na razlogu novih dejstev,so ta dejstva morala nastati v
času.........................................
-pravno sredstvo s katerim lahko toženec izpodbija sklep o plačilnem nalogo je................................
-posebna procesna predpostavka, katere obstoj mora tožnik izkazati ob vložitvi ugotovitvene tožbe
je.............................
-po ekvivalenčni teoriji je tožba spremenjena tudi, če se ne spremeni tožbeni predlog, pač pa se
spremeni.............dejansko stanje................
Dopolni manjkajoče:
-Zakoniti zastopnik države kot stranke v premoženjskem sporu je __državni pravobranilec._
-V gospodarskem sporu lahko sodišče po prejemu odgovora na tožbo vsebinsko odloči v sporu brez
glavne obravnave če _ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.___
-V sporu o pristojnosti med okrajnim sodiščem v Ptuju in okrajnim sodiščem v Piranu odloči
___neposredno višje sodišče._______
-Institut procesnega prava, ki ustreza pravni sposobnosti materialnega prava je _sposobnost biti biti
stranka__
-Ureditev, da lahko pri odločanju sodelujejo samo sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi je
bistvena vsebina načela __načela neposrednosti.___
-Relativne bistvene kršitve postopka je v reviziji mogoče uveljavljati pod pogojem da _je bila kršitev
storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.___
Če sodišče ne more določit višine odškodnine ali bi bil postopek odločanja o tem preveč drag, odloči
________
Če sodišče zmotno uporabi materialno pravo ne pride do zmotne ugotovitve dejanskega stanja,
temveč do _______
g) Čeprav je neko dejstvo med strankama sporno in tudi ni splošno znano ali presumirano stranki za
ugotovitev tega dejstva predlaga ustrezen in dopusten dokaz, sodišču tega ni treba izvesti, če
ugotovi, da omenjeno sredstvo ni _______________________-
POJASNI, UTEMELJI
Če stranka ne bo plačala za izvedenca stroške dokaza kaj stori sodišče? pod stroške postopka?
Relevančna in irelevančna teorija? V teoriji procesnega prava sta se razvili dve teoriji o vprašanju prilagoditve
tožbenega zahtevka po odtujitvi stvari ali pravice med pravdo. Po relevančni teoriji bi tožnik v vsakem primeru
moral spremeniti tožbeni zahtevek tako, da bi ga prilagodil nastali odsvojitvi, po irelevančni teoriji pa tožniku tožbe
ni treba spreminjati in se zahtevek še vedno glasi, da naj toženec izpolni zahtevek tožniku ne glede na to, da
tožnik zaradi cesije terjatve ni več pravi upnik.
Vmesna sodba?
Kakšen zahtevek vloži tožnik, če ni prepričan v to, kaj lahko zahteva eventualni zahtevek
Če mamo ena dejstva, k jih moramo dokazat, pa niso priznana in ne splošno znana, zaradi česa lahko
sodišče zavrne izvedbo teh dokazov?
Kaj je sposobnost biti stranka, s katero sposobnostjo iz materialnega prava se povezuje, kakšno je
razmerje med njima
pravna sposobnost, ki je širša
Ali je možna pripoznava zahtevka oz. ali je možno izdati sodbo na podlagi pripoznave, le glede
pripoznave dejstev? Utemelji! če se pripozna dejstva, ne more priti do sodbe na podlagi
prepoznave, ker delo sodišča še ni končano
8. Ali lahko v tožbi zahtevaš in odškodnino (se mi zdi da je pisalo: odšk. zaradi škode, ki je nastala
zaradi motenja) in motenja posesti?
NE, se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago.
Navedi en primer kjer je sodišče zaradi NEPRAVILNE UPORABE MATERIALNEGA PRAVA ugotovilo
NAPAČNO DEJANSKO STANJE
Kakšna je lahko sodba če toženec pripozna vsa dejstva. Tožba je dopustna. Kakšna bo sodba in kateri
pogoji morajo biti podani? obsodilna ali oprostilna, odvisno če je tožba sklepčna (utemeljen
tožbeni zahtevek) in če zajema področje dispozitivnih pravic.
V alinejah naštej, v katerih primerih sodišču ni treba razpisati poravnalnega naroka. (MAREC 2010)
Na kratko opišite ali se strinjate z naslednjo izjavo: otrok stranke lahko odkloni pričanje.
Kakšna je posledica, če toženec (ki je sicer odgovoril na tožbo in se opredelil do določenih spornih
dejstev) nekega dejstva, ki ga zatrjuje tožnik, niti izrecno ne prizna, niti ne zanika
Ali sta dva zakonita dediča, ki tožita oporočnega dediča na razveljavitev oporoke navadna, enotna ali
nujna sospornika? Enotna.
Pri katerih razlogih za obnovo postopka zakon ne določa objektivnega roka za vložitev?
Naštej kateri razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati z obnovo postopka, niso vezani na objektivni 5 letni
rok, za vložitev tega pravnega sredstva.
Na kratko obrazložite, ali se strinjate z naslednjo izjavo: če toženec prizna vsa dejstva, ki jih navaja
tožnik, sam pa ne navede drugih dejstev, sicer še ne vemo kakšna bo sodba, je pa že očitno, da sam
tožbenemu zahtevku ne nasprotuje in da med njim in tožnikom ni pravnega spora, in da se torej sam
strinja, da bo obsojen. (posebej komentiraj podčrtani del).
Če izvajalec kot tožnik zahteva,da mu naročnik kot toženec povrne neke stroške,glede katerih se
stranki nista nič dogovorili,v OZ pa je določba, da pri pogodbi nosi stroške sam izvajalec, je mogoče
ugotoviti,da gre za nasprotje z kogentnimi predpisi? NE ker gre za dispozitivno določbo
Kakšno sodbo bo izdalo sodišče in od česa bo to odvisno,če je tožba dopustna,toženec priznava vsa
dejstva,sam ne navede nobenih drugih,pri tem pa ne gre za zahtevek v nasprotju s prisilnimi
predpisi?
Navedite praktičen primer,ko pride do tega (kar ugotovi višje sodišče,ko pride do pritožbe), da je
zaradi nepravilne uporabe materialnega prava prišlo do tega, da je (torej kot posledica) dejansko
stanje nepopolno ugotovljeno.
Navedite tri bistvene razlike med absolutnimi in relativnimi bistvenimi kršitvami postopka.
-Absolutne so taksativno naštete, relativne so zajete z generalno klavzulo.
-Pri absolutnih je sodba absolutno neveljavna, pri relativnih je izpodbojna.
-Na absolutne pazi sodišče po uradni dolžnosti, na relativne samo na predlog strank.
Glede na okoliščino, da ali gre za stranko, ki je fizična ali pravna oseba, ter glede na okoliščino ali
stranko zastopa pooblaščenec, navedite, krakšne so posledice, če stranka med pravdnim postopkom
umre oz. preneha obstajati!
205. člen ZPP: PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA
V katerih primerih sodišču ni potrebno razpisati poravnalnega naroka? (305a.čl. ZPP)
Kakšna oblika tožbe pride v poštev, če želi tožnik uveljavljati izpodbojnost pogodbe in kakšna če želi
uveljavljati ničnost pogodbe? Ali je tožba v enem in drugem primeru sploh nujna za dosego želenega
pravnega učinka?
Obrazloži kaj je
(1) sposobnost biti stranka,
(2) s katerim pojmom materialnega prava se povezuje in
(3) kakšna je zveza med njima.
Na kratko obrazloži, ali se lahko zgodi (in če KDAJ), da je tožba sklepčna, sodišče pa kljub temu
zahtevek zavrne, čeprav se tožnik ne odpove zahtevku?
Direktor v d.o.o (1) ali lahko zastopa družbo v pritožbenem postopku zoper odločbo 1. st.? (2) ali
lahko zastopa v postopku revizije oz. za dovolitev revizije (1 točka)
Lahko
Ne more
PRIMERI
(skoraj IDENTIČEN primer iz vaj)A je tožil Bja za plačilo 50.000 SIT. Sodišče je na zadnji glavni
obravnavi ugotovilo, da terjatev še ni plačana. Naslednji dan pa je B Aju nakazal dolgovanji znesek.
Čez nekaj dni je dobil sodbo, da je Aju dolžan plačati 50.000 SIT. Kaj naj stori? 1. Če se lahko pritoži,2.
Če obnova postopka,3. Kaj drugega lahko stori
A je proti B (tovarna) vložil tožbo, za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi izliva strupenih
odplak v reko. V tožbi je navedel, da je strupene odplake v reko izpustil toženec in da toženec za to
škodo odgovarja. Toženec je ugovarjal, da on ni povzročil škode, pač pa je to storila tovarna C.
Sodišče je ugotovilo, da je ugovor toženca utemeljen in da tožnik ni tožil pravega dolžnika. Tožbo je
zato zavrglo. Ali je ravnalo prav? Katere dve vrsti pasivne legitimacije razlikujemo, kakšno je razmerje
med njima.
ni pasivne stvarne legitimacije
Pritožnikov odvetnik je 7 dan pritožbenega roka poslal na sodišče predlog za podaljšanje roka za
pritožbo. Skliceval se je na težave pri zbiranju dokumentacije in pri komuniciranju s stranko-ta je
tujec in je treba sodbo najprej prevesti, tako da se lahko stranka odloči, ali sploh želi vložiti pritožbo.
Ali sme sodišče predlogu za podaljšanje roka ugoditi? Obrazloži! Naštej kateri razlogi, ki jih je mogoče
uveljaviti z obnovo postopka niso vezani na 5 letni rok za vložitev tega pravnega sredstva.
OZ določa, da pri delovršni pogodbi v primeru, ko cena ni bila posebej dogovorjena, dolguje primerno
ceno. V konkretnem primeru sta se naročnik in prevzemnik dogovorila za odplačno delo, cene pa
niste dogovorila. Po opravi dela je naročnik odklonil plačilo in prevzemnik je vložil tožbo. V tožbi je
navedel dejstva in dokaze glede pogodbe in opravljenega dela, ter postavil naslednji tožbeni
zahtevek: toženec je dolžan plačati primerno ceno. Ali je tožbeni zahtevek ustrezen? ni konkreten
Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€).
Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo. Na
kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2)
kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek (MAJ 2011)splošna krajevna pristojnost-kraj toženca?
Prodajalec naj zagotovi vpis lastništv v ZK
Kazensko sodišče je pravnomočno oprostilo Aja. B pa toži Aja na povrnitev škode povzročene s k.d. A
ugovarja, da je zadeva že bila pravnomočno razsojena in da je bil oproščen, zato B Aja ne more terjati
za povrnitev škode.ali bo A s svojim zaktevkom uspel? (MAJ 2011)
A je proti državi vložilo tožbo za plačilo odškodnino za škodo, ki jo je pri svojem delu povzročilo javno
podjetje. Menil je, da država odgovarja za tako škodo in zahteval odškodnino. Tožena država je
odgovorila, da za škodo odgovarja le to podjetje kot pr. Oseba in ne država. Sodišče je ugotovilo, da
je ugovor države utemeljen. Zato je tožbo zavrgla z utemeljitvijo, da ni podana pasivna procesna
legitimacija. Ali je ravnalo prav? Obrazloži.
Ne, ni podana stvarna pasivna legitimacija, saj za procesno legitimacijo zadostuje in je obenem
nujno zatrjevanje stvarne legitimacije s strani tožnika.
A je s tožbo zahteval naj mu B plača 100.000 SIT. V tožbi je navedel, da je z B pred letom dni sklenil
posojilno pogodbo in mu izročil ta denar. To naj bi mu po pogdbi B moral vrniti v roku 8 mesecev, pa
mu še do danes ni. B je ugovarjal, da z A ni sklenil pogodbe in tudi denarja mu A ni izročil. Sodišče je
izvedlo dokaze in ugotovilo, da A resnično ni sklenil pogodbe z B in mu tudi ni izročil nobenega
denarja. Obrazloži ali je A-jeva tožba sklepčna.
Če bi vse trditve, ki jih navaja A vzeli za resnične, potem iz navedb izhaja, da bi bil v postopku uspešen
in s tem je tožbo sklepčna (miselni preizkus: če so vse trditve, ki jih navaj tožnik ''resnične'' ali bi uspel
v pravdi? DA – sklepčna tožba; NE – nesklepčna tožba).
Tožnik je vložil tožbo proti zavarovalnici in zahteval odškodnino za materialno škodo iz prometne
nesreče, ki jo je pri nas povzročilo tuje nezavarovano motorno vozilo. Sodišče zahtevek zavrne-da
domača zavarovalnica za takšne škode ne odgovarja. Sodba postane pravnomočna. Kasneje se je
sodna praksa spremenila. Isti tožnik proti isti zavarovalnici nato vloži novo tožbo in zahteva povračilo
nematerialne škode. Ali je tožba dopustna? Ali bi v primeru, da bi bila tožba dopustna, sodišče v drugi
pravdi pravno vprašanje glede odgovornosti zavarovalnice smelo rešiti drugače kot izhaja iz prejšnje
pravnomočne sodbe med istima strankam? V skladu s katerimi mejami pravnomočnosti je rešitev?
Da, tožba je dopustna, saj ne gre za isto vrsto škode. Da, lahko bi rešilo drugače vprašanje
odgovornosti zavarovalnice. Gre za objektivne meje pravnomočnosti.
Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€).
Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo. Na
kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2)
kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek
Toženec je bil 3.3.2010, tožen zaradi plačila dolga, 4.4.2010 je bila končana glavna obravnava,
5.5.2010 pa izdana sodba, ki je 7.7.2010 postala pravnomočna. Toženec 6.6.2010 plača dolg. Tožnik
vseeno zahteva izvršbo. Toženec zahteva obnovo. Ali bo uspel? NE (V izvršilnem postopku lahko poda
opozicijski ugovor)
NOVEJŠI IZPITI
MAJ 2012
1. naloga - standardno za obkroževat, ne spomnim se za vse čist dobr, se je v glavnem kar ponavljal
2. naloga - en primer v zvezi s odškodnino za otroka - kdo jo lahko zahteva? pol kakšen mora biti
zahtevek? pa kaj naredi sodišče, če zahtevek ni konkretiziran?
3. naloga - primer v zvezi z motenjem posesti - stvarna in krajevna pristojnost? kaj se doseže z
vmesnim ugotovitvenim zahtevkom? ali je vprašanje o lastninski pravici v tem primeru predhodno
vprašanje?
4. naloga - za vstavljat na črte. v glavnem so bli vsi isti, no, v bistvu so bli že vsi s prejšnjih izpitov.
5. naloga - neke trditve, si mogu napisat ali se strinjaš ali ne in dat obrazložitev. ne spomnim se zdele
čist točno
6. naloga - primer z dediči, ali jih mora skupno tožit? pol pa še, če jih mora tožit skupno tudi, če gre za
posojilno pogodbo?
2. NALOGA: 12 letnega otroka zbije avto. starši, ki niso pravniki v njegovem imenu tožijo na
nepremoženjsko škodo. Tožbeni zahtevek se glasi : Zahtevam pravično denarno odškodnino.
- ali lahko starši zastopajo otroka pred sodiščem ? kot zakoniti zastopnik lahko
- ali je tožbeni zahtevek napisan ok ? ni konkretiziran
- kaj naj naredi sodišče ????
3. NALOGA: A toži Bja za motenje posesti nepremičnin. Vmes a postavi že vmesni ugotovitveni
zahtevek o tem da je on res lastnik nepremičnine
- katero sodiščje je krajevno in stvarno pristojno ?
- na splošno - kaj je to vmesni ugotovitveni zahtevek ?
- ali je ugotovitev LP v konkretenem primeru predhodno uprašanje ?
4. NALOGA: za dopolnjevat
- edini ugovor ki postane pravnomočen je ________ugovor pobotanja__________
- nova dejstva in dokaze lahko stranka poda na 2. naroku kadar
____________________________________________
- tega se ne spomnm čist točno uglavn bla je fora da si mogu napisat da je sklepčnost preverjanje po
materialnem pravu
- Čeprav je neko dejstvo med strankama sporno in tudi ni splošno znano ali presumirano stranki za
ugotovitev tega dejstva predlaga ustrezen in dopusten dokaz, sodišču tega ni treba izvesti, če
ugotovi, da omenjeno sredstvo ni _______navedeno_______
- Če npr. v pravdi za plačilo odškodn. višine škode ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali pa bi bila ta
ugotovitev povezana s prevelikimi stroški lahko sodišče o tem odloči ____________________
- Vrsta kumulacije zahtevkov, ki se splača uveljavljati tožniku, če ta ne ve, katero izmed dveh
spolnitev, ki prideta v poštev-npr. izpolnitev pog. ali vrnitev tistega kar je sam izpolnil se imenuje
_______eventuelni zahtevek________
5.NALOGA mogu si napisat al je stavk pravilen in zakaj tako.
- Če A toži B na ugotovitev, da je A lastnik stvari X, B pa v času ko ta pravda teče vloži tožbo proti A-ju
s katero zahteva ugotovitev, da je B lastnik te stvari X, bo sodišče drugo točko zaradi LITISPENDENCE
zavrglo, saj se zahtevka medsebojno izključujeta?
- iz neke prometne nesreče sodišče v pravdi, ko tožnik zahteva povračilo premoženjske škode
ugotovi, da je toženec vozil skozi rdečo luč (in torej ravnal protipravno), ter zato ugodi zahtevku, nato
pa glede iste nesreče tožnik v drugi pravdi proti istemu tožencu uveljavlja še plačilo nepremoženjske
škode, in trdi da je sodišče v tej pravdi vezano na ugotovitev, da je toženec vozil skozi rdečo luč.
- ekvivalenčna teorija pomeni da se tožba spremeni, če se spremeni pravna podlaga ali tožbeni
predlog ( ali pa oboje )
- če izvajalec kot tožnik zahteva,da mu naročnik kot toženec povrne neke stroške,glede katerih se
stranki nista nič dogovorili,v OZ pa je določba, da pri pogodbi nosi stroške sam izvajalec, je mogoče
ugotoviti,da gre za nasprotje z kogentnimi predpisi?
6. NALOGA: En primer ko upnik toži dediča A. A ugovarja da bi moral upnik tožiti vse sodediče hrati.
Ali je njegov ugovor utemljen ?ali je razlika če gre za točno določen avto ali pa če gre za neko
denarno posojilo ?
MAJ 2012
1) DA/NE
1. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha.
2. Zahteva, da je lastnik in sicer na podlagi dedovanja, nato pa spremeni in reče, da na podlagi
priposestvovanja; torej gre za spremembo tožbe po ekvivalenčni teoriji. ja, sprememba dejanske
podlage
3. Gospodarski spori majhne vrednosti se rešujejo pred okrožnim sodiščem.
4. V postopku za ugotovitev očetovstva je pripoznava očetovstva dovoljena.
5. Vmesna sodba se izda na podlagi vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
6. Za predhodno odredbo zadošča objektivna nevarnost, da izvršba ne bo mogoča.
7. Določbe v OZ dispozitivne, če se stranki ne dogovorita drugače, potem gre za prisilne predpise in
če ravnata proti, potem gre za nedovoljena razpolaganja (nekaj takega)…
2) Za dopolnit:
1. Zastavna pravica na premičnini se v izvršilnem postopku dobi z ________________
2. Institut v ZPP, primerljiv z izvršbo na podlagi verodostojne listine je __________________.
3. Začasna odredba s katero se zagotovi izvršba v bodoče je _______________, če pa se želi urediti le
začasno neko stanje gre za ___________________ začasne odredbe.
4. Procesno dejanje, s katerim se začne po volji strank nepravdni postopek je _____________.
5. še nekaj???
Pritožbeni razlog, ki se lahko vloži v primeru zamudne sodbe, ne pa tudi v primeru sodbe na podlagi
pripoznave. In zakaj je tako? nepravilne uporabe materialnega prava
Vročitev je bila očitno nepravilna, saj je bila tožba izročena 7-letnemu otroku toženca, dne 2.2.2012,
narok je bil razpisan za 15.3.2012. Toženec je poslal dopis 4.2.2012, da naj sodišče ponovno mu vroči
tožbo, ker mu ni bila pravilno. Ali ima prav?
Ali lahko pride zaradi zmotne uporabe materialnega prava do nepravilne ali nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja; če da, do kakšnega dejanskega stanja?
Zakaj je nesmiselna ta trditev: Če toženec prizna dejstva, ki jih zatrjuje tožnik, potem je logično, da še
ne vemo ali bo sodba obsodilna ali zavrnila, ker je treba izvesti še druge dokaze.
Sodišče je na podlagi ugotovitvene tožbe Bja ugotovilo, da je pogodba med Ajem in Bjem nična. A pa
je vseeno nato vložil dajatveno tožbo, na plačilo kupnine iz te pogodbe. Ali je tožba dopustna in ali bo
toženec moral plačati kupnino?
SEPTEMBER 2012
2. Dopiši. (2)
- pogodba med odvetnikom in stranko
- roki za vložitev pritožbe v sporu majhnega pomena (2 enotna sospornika in stranski intervenient)
- pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah (čl. 226)
- tiha prorogacija pristojnosti
- kdaj sodišče v pritožbenem postopku razveljavi sodno odločbo in zavrže tožbo?
- razlika med revizijskimi razlogi in razlogi za dopuščeno revizijo
6. tožnik ni predlagal novih dokazov in dejstev, šele na prvem naroku za glavno obravnavo (1)
OKTOBE 2012
2.) REVIZIJA! eno revizijo vložimo pri sodišču I.stopnje eno pa pri vrhovnem sodišču. katera sta dva
bistvena razloga za to? (nekaj v tem smislu)
3.) IZLOČITEV SODNIKA! Stranka zahteva izločitev sodnika zaradi prijateljevanja z "nevem kom" =) ali
lahko ta sodnik izda odločbo in ali lahko izvede dokaz z izvedencem?
4.) Ali gre pri zamudni sodbi za priznanje dejstev ali priznanje tožbenega zahtevka! iz česa je to
razvidno?
5.) S katero sposobnostjo (pravno sposobnostjo) primerjamo sposobnost biti stranka.. kakšno je
njuno razmerje?
7.) kateri pritožbeni razlog se nanaša na arbitražo in kaj bi moralo storiti sodišče prve stopnje glede
tega?
8.) neki podobnega temu: A ima terjatev (50.000 eur) do B, vendar je B brez sredstev in mu terjatve
ne more poplačat.. pol pa v neki drugi pravdi B toži C za 100.000e.. A se hoče pridružit kot
intervenient k Bju... uglavnem vprašanje je bilo kako bo ravnalo sodišče v tem primeru??
MAJ 2013
3. naloga
Napisana je tožba, ti moraš pa obkrožiti kar je nepravilno in zraven dopisti kaj je narobe oz. kako bi
bilo pravilno. (npr. ni bila popolna navedba strank - ni bilo naslova, ni bilo podpisa ampak samo
štempiljka...itd.)
JUNIJ 2013
1. 12 da ne(3t) vsako 0,25, možne minus pike, vendar do ničle.
2. Za kaj v pravdnem postopku je pomembna vrednost spornega predmeta? Naštejte po
točkah/alinejah!(0,5t)
3. tožba na preživnino zoper očeta(otrok rojen v zz).kdo jo vloži, oče ugovarja da on ni
oče...komentiraj.(0,5t)
4. ali je lahko tožba sklepčna in ni utemeljena in sodišče zato zavrne zahtevek?(0,5t)
5. Izvršba na nepremičnine: kaj je: 1.izbrisno načelo 2. kritno načelo 3. prevzemno načelo 4. načelo
vrstnega reda(1t)
NOVEMBER 2013
pol pa dve vprasanji ce se strinjas- 1.ce tozenec pripozna vsa dejstva ne vemo kaksna bo sodba ker je
to odvisno od drugih dokazov
Izvrsba storitve-opiši
Na zadnji strani pa vzorec tozbe kjer si mogu najt napake...npr. da ni okrozno ampak okrajno, da bi
mogu met mladoletnik zakonitega zastopnika, da se poslje v 2izvodih, da ni dovolj zig ampak podpis,
da ni prava krajevna pristojnost, da ne rabis obresti in stroskov pisat, da more bit pravna oseba s
celotnim imenom napisana
JANUAR 2014
najprej je bila ena naloga za dokončat stavke oz kratko odgovorit na vprašanja, naslednja je bla po
principu DA/NE z minus točkami,