NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA,

MAGISTRSKEGA DELA in SEMINARSKE NALOGE*

*
NAVODILA ZA UPORABO: Najprej preberite splošna navodila (1.1 in 1.2), potem pa navodila glede na vaš tip
diplomskega dela.

V besedilu uporabljeni samostalniki moškega spola, ki se pomensko in smiselno vežejo na splošna, skupna poimenovanja
(npr. kandidat, študent), veljajo tako za osebe ženskega kot moškega spola.
Kazalo vsebine

1 Splošna navodila ........................................................................................................................................ 3

1.1 Splošna oblikovna navodila ............................................................................................................... 3
1.2 Splošna vsebinska navodila ............................................................................................................... 3
2 Obseg in izvedba ........................................................................................................................................ 4
2.1 Diplomsko delo .................................................................................................................................. 4
2.1.1 Diplomsko delo (študijski programi do leta 2008)..................................................................... 4
2.1.2 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve stopnje ....................................... 6
2.2 Magistrsko delo ................................................................................................................................. 8
2.2.1 Magistrsko delo (študijski programi do leta 2008) .................................................................... 8
2.2.2 Magistrsko delo magistrskega študijskega programa druge stopnje ...................................... 10
2.3 Seminarska naloga ........................................................................................................................... 12
3 Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb ......................................................................................... 13
3.1 Urejanje besedila ............................................................................................................................. 13
3.1.1 Uporaba ležeče pisave ............................................................................................................. 13
3.2 Citiranje in pravila za pisanje opomb .............................................................................................. 13
3.3 Seznam literature ............................................................................................................................ 15
3.4 Ilustracije ob besedilu ...................................................................................................................... 16
4 Priloge ...................................................................................................................................................... 16
4.1 Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine................................................................. 16
4.2 Izjava o avtorstvu............................................................................................................................. 17
4.2.1 Primer izjave o avtorstvu pri diplomskem delu (študijski programi do leta 2008) ................. 17
4.2.2 Primer izjave o avtorstvu pri magistrskem delu ...................................................................... 17
4.3 Ključne besede in UDK ..................................................................................................................... 18
4.4 Dopolnitve navodil za izdelavo diplomskega in magistrskega ter seminarskega dela na Oddelku za
restavratorstvo ............................................................................................................................................ 20
4.4.1 Splošna vsebinska navodila na Oddelku za restavratorstvo .................................................... 20
4.4.2 Obseg in izvedba ...................................................................................................................... 21
4.4.3 Glava dokumenta..................................................................................................................... 21
4.4.4 Pravila za pisanje podnapisov k fotografskemu posnetku umetnine ...................................... 21
4.4.5 Dodatna pravila ....................................................................................................................... 23
5 Razlaga pojmov in okrajšav ..................................................................................................................... 24
6 Pogosta vprašanja in odgovori ................................................................................................................ 24

2
1 Splošna navodila
1.1 Splošna oblikovna navodila
- Med vrsticami je razmik 1,5 vrstice.
- Robovi dokumenta so postavljeni: notranji rob na 3 cm, zunanji rob na 2 cm, spodnji in zgornji rob
na 2,5 cm.
- Besedilo naj bo natisnjeno obojestransko.
- Vse strani so oštevilčene zgoraj na zunanjem robu. Štejemo jih od notranje naslovnice naprej,
številke strani pa so vidne od tretje strani.
- Novi odstavki so zamaknjeni od roba besedila 1,5 do 2 cm. V primeru, da jih ne zamaknemo, je
treba med odstavki enega spustiti.
- V primeru, da je diploma avtorsko oblikovalsko ali umetniško delo, je mogoče odstopanje od
splošnih oblikovnih navodil.
1.2 Splošna vsebinska navodila
Pisno delo (diplomsko in magistrsko delo, lahko pa tudi seminarska naloga) naj bo smiselno razdeljeno v
poglavja ali drugačne sklope. Pisno diplomsko in magistrsko delo sestavljajo naslednji elementi po spodaj
navedenem zaporedju:
a. naslovnica (naveden mora biti točen naslov, kot ga je potrdil Senat ALUO)
b. UDK in ključne besede (vsaj 5) (Glejte primere za posamezne oddelke v prilogi 4.3!)
- Ključne besede opredelijo temo diplomskega dela. Ko jih kandidat izbere, mu bibliotekar ALUO
določi UDK, ki je potem natisnjen pod gesli. List s ključnimi besedami in UDK-jem naj bo vezan v
nalogi takoj za notranjo naslovnico.
c. izvlečka v slovenskem in angleškem jeziku (od 10 do 20 vrstic ali 600 do 1.200 znakov s presledki)
d. kazalo
- Kazalo naj bo strukturirano postavljeno, tako da bo jasno razvidno, kaj so poglavja (npr. 1.) in kaj
podpoglavja (npr. 1. 1.) in tako naprej.
e. besedilo, sestavljeno iz uvoda, v katerem je razložen namen naloge, jedra razprave in zaključka (za
Oddelek za restavratorstvo glejte prilogo 4. 4!)
f. seznam literature (enoten, ki zajema tiskano in elektronsko literaturo) in drugih virov, urejen po
abecednem vrstnem redu priimkov piscev (Glejte poglavje 3. 3!)
g. seznam slikovnega gradiva z navedbami virov (posnetkov umetniških del, načrtov, skic, shem in
tabel) (Glejte poglavje 3. 4!)
h. seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, če je potrebno
i. priloge (npr. ponatisnjeni dokumenti, pomembna besedila v izvirniku ipr.), če obstajajo
j. zahvala, če je potrebno
k. izjava o avtorstvu
l. CD ali DVD s celotnim slikovnim gradivom diplomskega dela (posnetki projekta ali umetniških del) in
kopijo diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu
- CD ali DVD naj bo v ščitnem ovitku, nalepljenem na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na njem
naj bodo natisnjeni ali napisani glavni podatki z naslovnice diplomskega dela.

Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporečni obliki. Pri diplomskem in magistrskem delu je
pred oddajo obvezen strokovni jezikovni pregled besedila (lektoriranje).

3
2 Obseg in izvedba
2.1 Diplomsko delo
2.1.1 Diplomsko delo (študijski programi do leta 2008)
a. Obseg:
Diploma A: najmanj 48 strani (3 avtorske pole, oz. 86.400 znakov s presledki)
Diploma B: najmanj 32 strani (2 avtorski poli, oz. 57.600 znakov s presledki)
Diploma C: najmanj 64 strani (4 avtorske pole, oz. 115.200 znakov s presledki)

Obseg diplomskega dela določa veljavni Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 različni tipi diplomskega dela:
A, B (vsi oddelki) in C (Odddelek za vizualne komunikacije, Odddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje
in Odddelek za restavratorstvo). V njem je za vsak različen tip diplome določen poseben obseg. Diplomo tipa
A naj sestavljajo najmanj 3 avtorske pole (86.400 znakov s presledki), diplomo tipa B najmanj 2 avtorski poli
(57.600 znakov s presledki) in diplomo tipa C najmanj 4 avtorske pole (115.200 znakov s presledki).

b. Število izvodov in oblika

Število izvodov: 3 izvodi (+3 CD/DVD)
Oblika: A4 ali A3

Študent mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela v trdi vezavi. Format
vezave, določen z Izpitnim pravilnikom ALUO, je A4 ali A3.
Skupaj z natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati ustrezno število CD-jev ali DVD-jev (označeni so z napisani
ali natisnjenimi glavnimi podatki z naslovnice diplomskega dela). Na CD-ju ali DVD-ju naj bosta dve mapi:
a. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi bo kandidat
diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan z naslednjimi podatki: priimek-ime-naslov
projekta ali umetniškega dela-leto (pri umetniških delih sledi še tehnika-mere). Zapis naj bo brez
presledkov, samo z vezaji, ki naj ločijo posamezne podatke.
b. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, nespremenjeno, tako kot je postavljena v
natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu.
CD ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega izvoda.

4
 c. Naslovnica
Diploma A, B in C

Zunanja naslovnica1

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO
(naslov diplomskega dela1 navedete glede na tip naloge)

Diploma A
(a. Naslov teoretičnega in
b. Praktičnega ali načrtovalskega dela)
D
Diploma B ali diploma C: (en naslov)
(Ime in priimek avtorja)
Ljubljana, leto

Notranja naslovnica2

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO A, B ali C

(navedete ustrezno črko)

A
TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO: (navedete naslov1) PRAKTIČNO
(NAČRTOVALSKO2) DIPLOMSKO DELO: (navedete naslov1)

B ali C: navedete naslov1

Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)

[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]

Ime in priimek: (ime avtorja, strokovni naziv, npr. akad. slikar/slikarka)

Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Oddelek in študijska smer:

Ljubljana, mesec in leto

1 Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdil Senat ALUO.
2
Na Oddelku za oblikovanje uporabite izraz načrtovalsko delo.
5
 c. Cilji
Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in
sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.
2.1.2 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Diplomsko delo pri študiju na vseh smereh, razen pri teoretičnih, predstavlja spremno gradivo k ustvarjenim
umetninam ali izvedbenim projektom. Pisni del mora razložiti pristope k reševanju umetniškega ali
izvedbenega problema, ki jih sestavljajo: tehnološki, umetnostnozgodovinski, likovnoteoretični, estetski
vidiki, širša filozofska podstat ali družbena umeščenost problema. Zaključiti ga mora predstavitev rezultatov
raziskave.
a. Obseg
Obseg diplomskega dela določa veljavni Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani tipi in obseg diplomskih del na
posameznih oddelkih.
b. Število izvodov in oblika
Število izvodov: 3 izvodi (+3 CD/DVD)
Oblika: A4 ali A3

Študent mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela v tiskani obliki v trdi
vezavi (v primeru, da je imel tudi somentorja, mora oddati 1 izvod več, torej skupaj 4 izvode). Skupaj z
natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati 3 (ali 4) CD ali DVD, na katerem naj bosta dve mapi. V eni naj bodo
v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi je diplomiral. Vsak posnetek naj bo
ustrezno imenovan z naslednjimi podatki (priimek-ime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri
umetniških delih sledi še tehnika-mere / vse brez presledkov, povezano z vezaji]. Drugi dokument pa naj bo
elektronska verzija diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu. CD
ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na njem naj bodo natisnjeni ali
napisani glavni podatki z naslovnice diplomskega dela. Format vezave, določen z Izpitnim pravilnikom ALUO,
je A4 ali A3.

6
 c. Naslovnica
Zunanja naslovnica1

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO
Prvostopenjski univerzitetni študijski program
(Naslov diplomskega dela1)

(Ime in priimek avtorja)

Ljubljana, leto

Notranja naslovnica

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO
Prvostopenjski univerzitetni študijski program
(Naslov diplomskega dela1)

Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)

[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]

Ime in priimek: (ime avtorja, strokovni naziv, npr. akad. slikar/slikarka)

Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Oddelek in študijska smer:

Ljubljana, mesec in leto

d. Cilji
Diplomsko delo mora prikazati kandidatovo sposobnost povzemanja, sežemanja in nadgrajevanja
znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.

1
Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdil Senat ALUO.

7
2.2 Magistrsko delo
2.2.1 Magistrsko delo (študijski programi do leta 2008)
Magistrsko delo pri študiju na umetniških smereh predstavlja spremno gradivo k ustvarjenim umetninam ali
izvedbenim projektom. Pisni del mora predstaviti dispozicijo (pojasniti mora temo magistrskega dela),
poglobljeno razložiti pristope pri reševanju umetniškega problema ali izvedbenega projekta, ki jih sestavljajo:
tehnološki, umetnostnozgodovinski, likovnoteoretični, estetski vidik in širša filozofska podstat ali družbena
umeščenost problema. Zaključiti ga mora predstavitev rezultatov raziskave.
a. Obseg
Obseg magistrskega dela določa Pravilnik o magistrskem študiju na ALUO. Na ALUO potekajo magistrski
študiji na praktičnih in teoretičnih smereh. Obseg pisnega magistrskega dela se razlikuje glede na smer
študija. Na praktičnih smereh se pisno delo navezuje na praktično magistrsko delo, zato je njegov obseg
manjši (28.800–57.600 znakov s presledki). Na teoretičnih smereh mora magistrsko delo obsegati najmanj
172.800 znakov s presledki.
b. Število izvodov in oblika
Študent mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 5 izvodov magistrskega dela v trdi vezavi. V
primeru, da je kandidata ob mentorju imel tudi somentorja, je potrebnih 6 oddanih izvodov. Določen format
vezave je A4 ali A3.
Skupaj z natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati ustrezno število CD-jev ali DVD-jev (označeni so z napisani
ali natisnjenimi glavnimi podatki z naslovnice diplomskega dela). Na CD-ju ali DVD-ju naj bosta dve mapi:
a. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi bo kandidat
diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan z naslednjimi podatki: priimek-ime-naslov
projekta ali umetniškega dela-leto (pri umetniških delih sledi še tehnika-mere). Zapis naj bo brez
presledkov, samo z vezaji, ki naj ločijo posamezne podatke.
b. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, nespremenjeno, tako kot je postavljena v
natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu.
CD ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega izvod.

8
 c. Naslovnica
Zunanja naslovnica1

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

MAGISTRSKO DELO
(Naslov magistrskega dela1)

(Ime in priimek avtorja)

Ljubljana, leto

Notranja naslovnica

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

MAGISTRSKO DELO
(Naslov magistrskega dela1)

Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)

[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]

Ime in priimek: (ime avtorja, strokovni naziv, npr. akad. slikar/slikarka)

Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Študijski program:

Ljubljana, mesec in leto

Hrbet
Če debelina vezave dopušča je na hrbtu trdo vezanega izvoda treba natisniti naslednje podatke: ime in
PRIIMEK (samo priimek obvezno z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI), naslov teoretičnega diplomskega dela (ker
je verjetno predolg, samo prve besede in znak za okrajšano, to so …). Natisnjeno naj se začne 3 cm od
spodnjega roba, besede naj tečejo od spodaj navzgor. Besedam naj sledi še rimska tri (III), ki bo označila
stopnjo študija.
d. Cilji
Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in
sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.

1
Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdil senat ALUO.
9
2.2.2 Magistrsko delo magistrskega študijskega programa druge stopnje
a. Obseg
Diploma A: najmanj 48 strani (3 avtorske pole, oz. 86.400 znakov s presledki)
Diploma B: najmanj 32 strani (2 avtorski poli, oz. 57.600 znakov s presledki) in največ 56
strani (3,5 avtorske pole, oz. 100.800 znakov s presledki)
Diploma C: najmanj 64 strani (4 avtorske pole, oz.115.200 znakov s presledki)

Obseg magistrskega dela določa Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 različni tipi magistrskega dela: A, B
in C. Magistrsko delo A naj obsega najmanj 48 strani (3 avtorske pole oz. 86.400 znakov s presledki),
magistrsko delo B najmanj 32 strani (2 avtorski poli oz. 57.600 znakov s presledki in največ 3,5 avtorske pole
oz. 100.800 znakov s presledki)in magistrsko delo C najmanj 64 strani (4 avtorske pole oz. 115.200 znakov s
presledki).
b. Število izvodov in oblika
Študent mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 3 izvode magistrskega dela v trdi vezavi (število
izvodov se ustrezno poveča glede na število mentorjev/somentorjev). Format vezave, določen z Izpitnim
pravilnikom ALUO, je A4 ali A3.
Obvezna priloga magistrskega dela je CD ali DVD, na katerem naj bosta dve mapi. V eni naj bodo v visokih
resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi je kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo
ustrezno imenovan z naslednjimi podatki (priimek-ime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri
umetniških delih sledi še tehnika-mere / vse brez presledkov]. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija
diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu. CD ali DVD naj bo
nalepljen na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na njem naj bodo natisnjeni ali napisani glavni podatki z
naslovnice diplomskega dela.
Vse obvezne priloge so navedene v Pravilniku o diplomskem/magistrskem delu (22. člen).

10
 c. Naslovnica
Zunanja naslovnica1

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

MAGISTRSKO DELO A, B ali C

(navedete ustrezno črko)

Naslov teoretičnega magistrskega dela (navedete naslov1)

Naslov praktičnega magistrskega dela (navedete naslov1)

(Ime in priimek avtorja)

Ljubljana, leto

Notranja naslovnica 2

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

MAGISTRSKO DELO A, B ali C

(navedite ustrezno črko)
Magistrski študijski program druge stopnje

(pri mag. delu A zapišete:)

TEORETIČNO MAGISTRSKO DELO: (navedete naslov1) PRAKTIČNO
(NAČRTOVALSKO) 2 MAGISTRSKO DELO: (navedete naslov1)

(pri mag. delu B ali C:) navedete naslov1

Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)

[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]

Ime in priimek avtorja: (ime in priimek, za vejico navedete tudi strokovni naziv)
Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Študijski program in smer:

Ljubljana, mesec in leto

1
Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdil senat ALUO.
2
Na Oddelku za oblikovanje uporabite izraz načrtovalsko delo.
11
Hrbet
Na hrbtu trdo vezanega izvoda je potrebno natisniti naslednje podatke: ime in PRIIMEK (samo priimek
obvezno z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI), naslov teoretičnega magistrskega dela (ker je verjetno predolg,
samo prve besede in znak za okrajšano, to so …). Natisnjeno naj se začne tri centimetre pod zgornjim robom,
besede naj tečejo od vrha navzdol. Besedam naj sledi še rimska dve (II), ki bo označila drugo stopnjo študija.
d. Cilji
Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in
sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.

2.3 Seminarska naloga

a. Obseg
Obseg seminarskega dela določi mentor glede na tip seminarskega dela. Obstajata krajši in daljši tip
seminarskega dela. Krajše obsega 1,5–3 strani avtorske pole brez prilog (2.700–5.400 znakov s presledki),
daljše pa približno 5 strani (8.000 znakov s presledki). Besedilo mora biti obvezno opremljeno z opombami,
dodan mu mora biti seznam vse uporabljene literature.
b. Naslovnica

UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

NASLOV SEMINARSKE NALOGE

Seminarska naloga

Ime in priimek avtorja

Predmet
Mentor
Letnik študija
Študijski program in smer
Študijsko leto
Kraj, mesec in leto pisanja seminarske naloge

c. Cilji
S seminarskim delom študent pokaže svojo sposobnost v povzemanju in sežemanju znanstvenih in strokovnih
dosežkov drugih avtorjev.

12
3 Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb
3.1 Urejanje besedila
3.1.1 Uporaba ležeče pisave
Z ležečo (kurzivno ali Italic) pisavo so označeni naslednji izrazi:
a. STROKOVNI IZRAZI V IZVIRNEM JEZIKU
Ko v besedilu uporabljate neslovenske in v tuji obliki pisane strokovne izraze, jih je potrebno označiti z ležečo
(kurzivno) pisavo (npr. dripping, trompe l’oeil, materia prima, genius loci ...). Ležeče morajo biti zapisani tudi
naslovi umetnin, dobesedni naslovi razstav ter vsi dobesedni naslovi knjig in revij, ko jih omenjamo v besedilu.
b. NASLOVI UMETNIN
Naslove umetnin pišemo z ležečo (kurzivno) pisavo. Naslove slik obvezno prevajajte v slovenski jezik. Zgolj
tujejezične inačice ohranjajte samo v primerih, ko se je slikar hote odločil za določen jezik. Takrat lahko naslov
umetnine navedete samo v izvirni obliki. V drugih primerih pa lahko poleg prevedenega naslova dodate v
oklepaju še naslov v izvirni obliki. Če je le mogoče prevode povzemite po primerjalni slovenski literaturi. Za
starejšo umetnost lahko uporabite Evropski umetnostnozgodovinski leksikon (Ljubljana 1971), ki ga je sestavil
Luc Menaše. Na novejšo umetnost poglejte v knjigo Zgodba moderne umetnosti Norberta Lyntona (Ljubljana
1994). Za preverjanje ostale slovenske strokovne terminologije s področja likovnih umetnosti uporabljamo
leksikon Cankarjeve založbe Likovna umetnost, ki je izšel leta 1979.
c. NASLOVI KNJIG, REVIJ IN ČASOPISOV
Naslove knjig, revij in časopisov (NE naslovov člankov), pišemo v besedilu z ležečo (kurzivno) pisavo.
d. NASLOVI RAZSTAV
Naslove razstav pišemo v besedilu z ležečo (kurzivno) pisavo. Pišemo jih v slovenskem prevodu, v oklepaju pa
dodamo lahko naslov v izvirniku.

3.2 Citiranje in pravila za pisanje opomb

V opombah označujemo, od kod smo povzeli v našem besedilu navedeno misel. Opombe naj bodo
postavljene na dnu strani, rečemo jim »opombe pod črto« (ukaz v wordu »Vstavi sprotne opombe« omogoča
enostavno delo in avtomatično preštevilčenje opomb). Citiramo lahko iz samostojnih knjižnih enot
(monografij), zbornikov besedil, iz besedil v razstavnih katalogih, članke iz revij, časnikarske zapise in vsebine
z interneta.
a. OBVEZNO NAVAJANJE, OD KJE JE BESEDILO DOBESEDNO POVZETO
Ko v besedilu navajamo podatke ali misli, ki smo jih kje prebrali, moramo obvezno navesti vir, po katerem
smo jih povzeli. To naredimo s sistemom opomb. Nedvoumno mora namreč biti označeno avtorstvo
posameznih stavkov, torej, ali so misli naše ali tuje. Navajamo lahko dobesedno, lahko pa tudi povzamemo
stališče, ki ga zagovarja več piscev, ter potem v opombi zapišemo, kje vse se pojavlja.
b. OZNAČEVANJE CITATOV Z DVOJNIMI NAREKOVAJI
Vse dobesedne citate je potrebno označiti z običajnimi (ali dvojnimi) narekovaji (» «). Ko se v citiranem
besedilu pojavi citat iz nekega drugega besedila, ga je potrebno označiti z apostrofnim (ali enojnim)
narekovajem (' '). Ko je citat zaključen, ga je potrebno označiti z malo številko, natisnjeno nad besedilno vrsto,
na strani spodaj pa navesti, od kje povzemamo citirano.
c. OZNAČEVANJE NEDOBESEDNIH CITATOV S ŠTEVILKO ZA OPOMBO
V primerih, ko ne citiramo dobesedno, pač pa tujo misel le vsebinsko povzemamo, narekovaji niso potrebni,
vendar moramo povzeto besedilo vseeno označiti s številko za opombo in v opombi navesti, od kod smo
besedilo priredili.

13
 d. PRIMERI CITIRANJA IZ RAZLIČNIH OBLIK TISKANIH IN ELEKTRONSKIH MEDIJEV
Knjiga (monografska publikacija) (prva navedba):
Avtor (ime PRIIMEK), naslov (naslov ločimo od podnaslova z dvopičjem, za dvopičjem pišemo z malo
začetnico) vse s poševno pisavo, kraj (v izvirnem zapisu; z vejico ločiti vsak naslednji kraj, pred zadnjim in) in
leto izdaje [nadpisano, superscript, je označena številka izdaje, če gre za drugo ali poznejšo], str. in številka
citiranih strani. V primeru, če gre za prevedeno delo, dodamo v oklepaju naslov izvirnika in kraj ter leto, kjer
je delo prvič izšlo.
Norbert LYNTON, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994, str. 46 (naslov izvirnika: The story of modern
art, London 1980).
France STELE, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: kulturnozgodovinski poskus, Ljubljana 19662, str. 23.
Nace ŠUMI, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, tab. X, fig. 12.

Članek v reviji (prva navedba):

Avtor (ime PRIIMEK), naslov članka (naslov ločimo od podnaslova z dvopičjem, za dvopičjem pišemo z malo
začetnico), naslov revije v kurzivi, letnik (rimske številke)/številka, leto izdaje (pri časniku datum: dan, mesec,
leto), str. in številke citiranih strani.
Giorgio AGAMBEN, Kaj je sodobno?, Likovne besede (Teoretska priloga), 87–88, poletje 2009, str. 2–5.
Aaron BETSKY, Remastered narrative: Aaron Betsky on Herzog & Meuron's de Young Museum, Artforum,
XLIV/2, okt. 2005, str. 65, 68.

Članek v zborniku, katalogu, knjigi drugega avtorja… (prva navedba):

avtor (ime PRIIMEK), naslov članka, v: črka v in dvopičje, naslov zbornika (kataloga…) (morebitni podnaslov,
ki je tudi napisan s poševno pisavo, ločimo od naslova z dvopičjem, pišemo ga z malo začetnico) s poševno
pisavo /če ima knjiga avtorja, ga napišemo pred naslovom, ločimo z vejico/ (brez vejice), sledi urednik v
oklepaju (ur. [kratica za urednik] ime priimek, priimek z velikimi tiskanimi črkami), kraj in leto izdaje, kat.
[kratica za katalog] (ime muzeja, galerije, razstavišča), str. in številka citiranih strani. Pri razstavnem katalogu
dodamo še okrajšavo kat.
Tomaž BREJC, Mitologija krajine, v: Ivan Grohar: bodočnost mora biti lepša (ur. Andrej Smrekar), Narodna
galerija Ljubljana, 1997, str. 30, kat.

Leksikografski članek (prva navedba):

Avtor (ime PRIIMEK), naslov gesla, v: črka v in dvopičje, naslov leksikona (enciklopedije ipd.) v kurzivi, številka
zvezka (rimske številke), kraj in leto izdaje, str. in številka citiranih strani.
J. Mi. [Jure MIKUŽ], Abstraktna umetnost, v: Enciklopedija Slovenije, I, Ljubljana 1987, str. 5.

Navajanje iz elektronskih medijev:

Avtor (ime PRIIMEK), naslov članka, na: besedica na in dvopičje, ime elektronske enciklopedije v kurzivi (če
obstaja), <naslov spletne strani>, dan našega obiska elektronske strani.
Michael LANCASTER, Sculpture garden, na: Grove art online, Oxford art online,
http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T077224, 30. mar. 2012.

Ponovna navedba citiranega dela:

Priimek avtorja z velikimi tiskanimi črkami in letnica izida dela, op. in št. opombe, kjer je delo prvič navedeno,
str. in citirane strani.
LYNTON 1994, op. 5, str. 110–113.

S tem, ko navedemo številko opombe, kjer je bilo delo prvič navedeno, je bralcu jasno, za katero delo gre.

14
Če citiramo delo iz prejšnje opombe, tudi če citat ni na isti strani, lahko uporabimo samo besedici:
Prav tam.
Avtorja in drugih podatkov ni treba ponavljati. Dodamo stran.
Primer: Prav tam, str. 89.
Opozorilo: Pri pisanju naslovov knjig in člankov v angleškem jeziku uporabljamo male začetnice besed, razen
ko gre za izraz, ki se ga piše z veliko.
3.3 Seznam literature
Pri vsakem pisnem delu obvezno uporabimo približno 50 % literature iz tiskanih medijev!
Besedilnemu delu sledi enovit seznam literature iz tiskanih in elektronskih medijev, ki ga naslovite Literatura.
V njem zajamete vse naslove knjižnih del, člankov iz revij ali časopisov, katalogov ali spletnih strani, ki se jih
brali, ko ste pripravljali nalogo, tudi takih, iz katerih potem iz niste citirali.
Seznam mora biti urejen po abecednem vrstnem redu po priimkih avtorjev besedil. V njem zajamemo vso
literaturo, ki smo jo pri delu pregledali, ne le tisto, ki smo jo pri pisanju neposredno uporabili. Po abecednem
vrstnem redu naslovov posameznih knjižnih del je urejen v primeru, ko je pri pisanju knjižnega dela
sodelovalo več avtorjev, torej ko gre za zbornik besedil. Seznam je lahko, če je potrebno, izjemoma urejen
kronološko, navadno rastoče stopnjevano.
V seznamu literature priimek (napišemo ga z velikimi tiskanimi črkami) pišemo pred imenom, vmes
postavimo vejico. Tako je seznam preglednejši. Ostale podatke navedemo enako kot pri opombah.
Primer:
BATCHELOR, David, Cromophobia, London 2000.

V primeru navajanja več del istega avtorja imena ne ponavljamo, ampak uporabimo znak za ponavljanje.
Zapišemo jih po kronološkem redu nastanka, od najstarejše do najnovejše izdaje.

Primer:
BATCHELOR, David, Minimalism, London 1997.
—, Cromophobia, London 2000.

Pri navedbi VEČ AVTORJEV je medsebojno ločilo vejica (pišemo do tri [3] avtorje, sicer delo navajamo le z
naslovom). Imeni na drugem in tretjem mestu pišemo v vrstnem redu ime in priimek. Pred zadnjim imenom
uporabimo »in« namesto vejice.

Primer:
DELEUZE, Gilles in Felix GUATTARI, Kaj je filozofija?, Ljubljana 1999.

Če gre za uredniško zasnovan zbornik besedil več kot treh (3) avtorjev, za naslovom v oklepaju navedemo
urednika namesto avtorjev.

Primer:
Painting (ur. Terry R. Myers), London in Cambridge, MA 2011 (Documents of contemporary art).

Po naslovih knjižnih del in ne po avtorjih besedil je seznam literature urejen v primeru, ko so pri pisanju
sodelovali več kot trije (3) avtorji (zbornik besedil).

Primer:
Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (več avtorjev), Narodna galerija, Ljubljana 2008.

15
Primer seznama literature:

Literatura:
BATCHELOR, David, Minimalism, London 1997.
—, Cromophobia, London 2000.
FRAMPTON, Keneth, Modern architecture: a critical history, London 19923.
LYNTON, Norbert, Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti dvajsetega stoletja, Ljubljana
1994 (izvirnik: The story of modern art, London 1980).
Painting (ur. Terry R. Myers), London in Cambridge, MA 2011 (Documents of contemporary art).
Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (več avtorjev), Narodna galerija, Ljubljana 2008, kat.
3.4 Ilustracije ob besedilu
Ilustracije ob besedilu moramo označiti z napisi. Pod vsako ilustracijo mora biti podnapis. Ti morajo biti
oštevilčeni po zaporedju. Podnapis pod umetniško reprodukcijo mora vsebovati naslednje podatke: ime in
priimek ustvarjalca umetnine, naslov umetnine, leto nastanka umetnine, umetniško tehniko, mere (višina x
širina x globina), nahajališče ali lastništvo umetnine. Podnapisi pri videu in oblikovalskih delih se nekoliko
razlikujejo. Poglejte si primere v prilogi 4.1.
Če objavimo sliko, ki smo jo našli v kakšni knjigi, moramo obvezno navesti vir. Tak primer opredelimo kot
slikovni citat, zato navajamo podatke o viru na enak način kot pri pisnem citatu. Podatke navedemo v oklepaju
in uporabimo besedi »objavljeno v:«. (objavljeno v: Norbert LYNTON, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana
1994, str. 46)
Če smo sliko dobili od lastnika posnetka (zasebnik ali ustanova), ga navedemo brez oklepaja, na način: last …
V oklepaju dodamo točno lokacijo, kjer hranijo posnetek. [... last Narodne galerije, Ljubljana (Fotoarhiv
Narodne galerije).]

4 Priloge
4.1 Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine
Področje slikarstva, kiparstva in grafike
Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, letnica, tehnika mere, lastnik.
Primer: Sl. 1 Marij Pregelj, Avtoportret s svečo, 1966, mešane tehnike na platnu, 117 × 90 cm, last Galerije
ALUO, Ljubljana (Fotoarhiv ALUO).

Področje videa
Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela (v slovenščini in ob njem lahko navedemo še naslov v izvirniku, ki ga
postavimo v oklepaj), leto nastanka, tehnika, minutaža.
Primer: Sl. 2 Bill Viola, Kader iz Minevanja (The Passing), 1991, črno-beli video, monozvok, 54 min.

Področje oblikovanja
Ime in priimek oblikovalca (ali skupine, podjetja), ime izdelka (opis), leto načrta – leto začetka proizvodnje ali
dokončanja proizvoda, izdelovalec.
Primer: Sl. 3 Ludwig Mies van der Rohe in Lilly Reich, Stol Barcelona, 1929, kromirano jeklo, črne usnjene
blazine, polnjene s polivretansko peno, 75 x 75 x 75 cm, Knoll.
Za področje restavratorstva glejte prilogo 4.4.

16
4.2 Izjava o avtorstvu
4.2.1 Primer izjave o avtorstvu pri diplomskem delu (študijski programi do leta 2008)

Izjava

Podpisani-a ______________(ime in priimek)____________ v skladu s 160. členom Statuta

Univerze v Ljubljani z dne (glej zadnji veljavni Statut UL) izjavljam, da sem avtor-ica
diplomskega dela z naslovom ________(naslov diplomskega dela)_________. V diplomskem
delu so viri in literatura navedeni oziroma citirani v skladu s fakultetnimi navodili.

Ljubljana, __________(datum)_________

Podpis avtorja-ice

4.2.2 Primer izjave o avtorstvu pri magistrskem delu

Izjava

Podpisani-a __________(ime in priimek)__________, akademski-a (slikar-ka, kipar-ka,

restavrator-ka) / ali diplomirani-a (oblikovalec-ka ali drugi diplomski naziv), v skladu s 163.
Členom Statuta Univerze v Ljubljani z dne (glej zadnji veljavni Statut UL) izjavljam, da sem
avtor-ica magistrskega dela z naslovom (naslov magistrskega dela). V magistrskem delu so
viri in literatura navedeni oziroma citirani v skladu s fakultetnimi navodili.

Ljubljana, _______(datum)_______

Podpis avtorja-ice

17
4.3 Ključne besede in UDK
Študent opredeli ključne besede (najmanj pet), na osnovi katerih bibliotekar določi UDK. Ta je naveden na
strani pod ključnimi besedami.
Oddelek za slikarstvo
Naslov diplomskega dela: Narava v mojem slikarstvu

slikarstvo painting
narava nature
vplivi influences
kitajsko slikarstvo Chinese painting
zen Zen
sodobno slovensko slikarstvo contemporary Slovene painting
abstraktno slikarstvo abstract painting
diplomska naloga BA thesis

UDK 75.038"200":7.032(315)
UDK 7(043.2)

Oddelek za kiparstvo
Naslov diplomskega dela: Čutno v kiparstvu

kiparstvo sculpture
taktilno tactile
vživljanje emphaty
zaznavanje perception
raba barve v kiparstvu use of colour in sculpture
čuti senses
sodobno slovensko kiparstvo contemporary Slovene sculpture
diplomska naloga BA thesis

UDK 73:611.84
UDK 7(043.2)

Oddelek za restavratorstvo
Ključne besede in UDK
Naslov diplomskega dela: Slikovne plasti gotskih slik na lesu

konservatorstvo-restavratorstvo conservation-restoration
kulturna dediščina cultural heritage
gotsko slikarstvo Gothic painting
tabelno slikarstvo panel painting
leseni oltarji wooden altars
zgodovina slikarskih tehnik history of painting techniques
tehnologija technology

UDK 7.025:75
UDK 7(043.2)

18
Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij
Ključne besede in UDK
Naslov diplomskega dela: Celostna grafična podoba Festivala Lent

grafično oblikovanje graphic design

vizualne komunikacije visual communications
identiteta identity
CGP (celostna grafična podoba) corporate identity
kulturne inštitucije cultural institutions
festivali festivals
Maribor Maribor
diplomska naloga BA thesis

UDK 766
UDK 7(043.2)

Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje

Ključne besede in UDK
Naslov diplomskega dela: Urbana oprema - ulično pohištvo

industrijsko oblikovanje industrial design

oblikovanje uličnega pohištva urban furniture design
urbana podoba urban image
koš za smeti trash can
cvetlično korito flower planter
zaščita dreves protection of trees
stebri columns
klop bench
diplomska naloga BA thesis

UDK 7.05
UDK 7(043.2)

19
4.4 Dopolnitve navodil za izdelavo diplomskega in magistrskega ter seminarskega dela na
Oddelku za restavratorstvo
Diplomsko delo je izvirno avtorsko delo. V primeru skupinskih diplom, mora biti jasno razviden doprinos
posameznih avtorjev.
Diplomsko delo je konservatorsko-restavratorski projekt s pisnim delom, ki obravnava stanje in raziskave
predmeta obdelave, sintezo ugotovitev s programom dela, potekom izvedbe ter ovrednotenjem
opravljenega dela s predstavitvijo in zagovorom konservatorsko-restavratorskega projekta. Diplome naj
izpostavijo en konservatorsko- restavratorski problem (lahko na eni ali večih umetninah).
Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in
sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.
4.4.1 Splošna vsebinska navodila na Oddelku za restavratorstvo
Pisno delo naj bo smiselno razdeljeno v poglavja ali drugačne sklope. Sestavljajo ga naslednji elementi:
Diplomsko delo mora zajemati:
a. točen naslov, kot ga je potrdil Senat ALUO
b. UDK in ključne besede (vsaj 5) (Glejte primere za posamezne oddelke v prilogi 4.3!)
- Ključne besede opredelijo temo diplomskega dela. Ko jih kandidat izbere, mu bibliotekarka ALUO
določi UDK, ki je potem natisnjen pod gesli. List s ključnimi besedami in UDK-jem naj bo vezan v nalogi
takoj za notranjo naslovnico.
c. izvlečka v angleškem in slovenskem jeziku (od 10 do 20 vrstic ali 600 do 1.200 znakov s presledki)
d. kazalo
- Kazalo naj bo strukturirano postavljeno, tako da bo jasno razvidno, kaj so poglavja (npr. 1.) in kaj
podpoglavja (npr. 1.1.) ter tako naprej.
e. besedilo sestavljajo :
- UVOD (Obsega eno do dve strani. V njem diplomant predstavi razloge, namen in cilje raziskave.)
- TEORETIČNI DEL (Priporočen obseg je tri do pet strani. Zajema stanje raziskav obravnavane teme na
osnovi dostopnih domačih in tujih informacijskih virov. Podaja ustrezna teoretična izhodišča raziskave.
Teoretični del je jedrnat in se nanaša le na eksperimentalni in/ali izvedbeni del diplomskega dela.)
- EKSPERIMENTALNI / IZVEDBENI DEL (Zajema predstavitev materialov, postopkov, sredstev, naprav,
metod in rezultatov raziskave. Rezultate raziskave diplomant predstavi v oblikah preglednic, slik,
fotografij, teksta ipd. Statistično obdelane rezultate poda v obliki preglednic.)
- RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI (Razprava obsega nove ugotovitve in kritično oceno rezultatov ter zaključke.
Zaključki morajo biti natančni, kratki in jasni. Vključujejo tudi morebitne smernice nadaljnjih oz.
dopolnilnih raziskav/izvedbe. Skladno z vsebino sta lahko Eksperimentalni del in Razprava z zaključki
združena v eni točki, kar je velikokrat praksa pri diplomskih delih z umetniško naravo. Slike in
preglednice morajo biti oštevilčene in opremljene s podnapisi (glejte prilogo 4.4.4. Pravila za pisanje
podnapisov). Skladno z vsebino sta lahko Eksperimentalni del in Razprava z zaključki združena v
eni točki, kar je velikokrat praksa pri diplomskih delih z umetniško naravo. Slike in preglednice morajo
biti oštevilčene in opremljene s podnapisi (glej Pravila za pisanje podnapisov).
e. seznam literature (tiskane in elektronske) in drugih virov, urejen po abecednem vrstnem redu
priimkov piscev (Glejte poglavje 3.3!)
f. seznam slikovnega gradiva z navedbami virov (posnetkov umetniških del, načrtov, skic, shem in tabel)
(Glejte poglavje 3.4!)
g. seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, če je potrebno
h. priloge, če obstajajo
i. zahvala, če je potrebno
j. izjava o avtorstvu
k. CD ali DVD s celotnim slikovnim gradivom diplomskega dela (posnetki projekta ali umetniških del) in
kopijo diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu (samo za
branje / read only). Ta naj bo v ščitnem ovitku, nalepljenem na notranji platnici trdo vezanega izvoda.

20
Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporečni obliki. Pri diplomskem in magistrskem delu je
obvezen strokovni jezikovni pregled besedila (lektoriranje) pred oddajo.
4.4.2 Obseg in izvedba
Pisni del diplomskega dela mora vsebovati najmanj 16 strani besedila (28.800 znakov s presledki) in največ
24 strani besedila (1 avtorsko polo in pol ali 43.200 znakov s presledki) brez dodanega slikovnega gradiva.
4.4.3 Glava dokumenta
Glava dokumenta naj bo sredinsko poravnana, v sivi barvi, velikosti 10:

Ime in Priimek avtorja, Naslov diplomske naloge

Diplomsko delo, UL ALUO, Oddelek za restavratorstvo, Ljubljana, letnica

4.4.4 Pravila za pisanje podnapisov k fotografskemu posnetku umetnine

zaporedna številka slike: Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, letnica, tehnika, mere, nahajališče ali lastnik,
inv. št.: .... . Opis videnega, če je potreben – npr.: celota/detajl, ...........(foto: Ime in Priimek, Kraj, datum ali
Vir, Kraj, datum).
Primeri:

Slika 1: Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962, mešane tehnike na platnu, 130,7 x 162,5 cm. Moderna
galerija, Ljubljana, inv. št.: 812///S ...........(foto: Ime in Priimek, Kraj, datum / Vir, Kraj, datum).

Slika 2: Neznani avtor, Portret patra Antona Lazarija, olje na platnu, 67,5 x 53 cm. Frančiškanski samostan,
Ljubljana. Celota med konservatorsko-restavratorskimi posegi, odstranjevanje umazanije z lica slike (foto:
Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, 2002).

21
Slika 3: Neznani avtor, Portret patra Antona Lazarija (detajl), olje na platnu, 67,5 x 53 cm. Frančiškanski
samostan, Ljubljana. Detajl, odstranjevanje umazanije z lica slike (foto: Bojan Salaj, fotodokumentacija
Narodne galerije, Ljubljana, 2002).

Slika 4: P. c. sv. Lenarta, Krvava peč (foto: Blaž Šeme, Ljubljana, 15.12. 2003).

Slika 5: Oltar sv. Lenarta, p. c. sv. Lenarta, Krvava peč. Oltar pred konservatorsko- restavratorskimi posegi
(foto: Blaž Šeme, Ljubljana, 15. 12. 2003).

22
Slika 6: Krog hrvaških slikarjev, Sv. Krištof, P. c. sv. Lenarta, J-stena ladje (zunanjščina), Krvava peč (foto: Blaž
Šeme, 15. 12. 2003).

4.4.5 Dodatna pravila

a. Podnapisi naj bodo v velikosti 10.
b. Če celo diplomsko delo govori le o eni umetnini, ki je navedena v naslovu diplomske naloge in s tem
navedena v glavi dokumenta, lahko v podnapisih podatke o umetnini izpustimo.
c. Če fotografija prikazuje detajl poškodb, pri katerih želimo prikazati poškodbo in ne umetnine in kjer
lokacija poškodbe ni pomembna, podatkov o umetnini ni potrebno navajati (dogovor z mentorjem).
d. V primerih, ki so drugačni od omenjenih, se podnapise pripravi v soglasju z mentorjem
e. Treba je upoštevati tudi ločila, presledke, kurzivo in odebeljenost črk – kot je razvidno iz primerov.
f. Vsi ostali podatki: kot so avtorstvo, lastništvo fotografij, viri fotografij, datum posnetka ali datum
kopiranja posnetka iz omrežja, morajo biti dopisani v oklepaju na koncu podnapisa in prav tako v
Seznamu slikovnega gradiva.
g. Če je avtor/lastnik fotografij isti pri večjem številu fotografij, ga lahko ob zaključku Seznam slikovnega
gradiva navedemo posebej ob naštetem številu fotografij povezanih z njim.
Primer:
Viri in avtorji fotografij (skic, risb, načrtov, grafov...):
Slike 2, 3, 24, 17, 39: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, december 2009.

23
5 Razlaga pojmov in okrajšav
Brez oštev. str. _ Uporabimo v primeru, ko strani v knjigi ali katalogu niso označene s številkami, zato ne
moremo navesti, na kateri strani se je besedilo, na katero se sklicujemo nahajalo.
Literatura _ Pisec besedila mora v seznam literature uvrstiti vso uporabljeno literaturo. To pomeni, da v njem
našteje vsa knjižna, revijalna, časopisna besedila, besedila iz razstavnih katalogov in elektronskih medijev, iz
katerih je črpal snov za svojo raziskavo, tudi tista, iz katerih ne neposredno citira.
Prav tam _ Pomeni, da je v istem besedilu in na isti strani kot pri prejšnji opombi tudi vsebina, na katero se
nanaša naslednja opomba.
Sl. _ Slika (Slike)
Viri _ Viri predstavljajo za razliko od literature tisto zapisano gradivo, ki še ni bilo publicirano, torej
predstavljajo nepublicirano literaturo. Ko so dnevniki, pisma, razni zapisniki, objavljeni, ne govorimo več o
virih, pač pa o literaturi. Torej je gradivo, ki ga najdemo in preučujemo predvsem v arhivih, označeno za vire,
tisto pa, ki ga najdemo v knjižnici, za literaturo. Vire navedemo posebej, lahko pa jih uvrstimo v seznam
literature. Način razvrščanja je enak kot pri literaturi.
Za preverjanje slovenske strokovne terminologije s področja umetnostne zgodovine uporabljamo leksikon
Cankarjeve založbe Likovna umetnost, ki je izšel leta 1979 (ponatis 1985). Za razjasnjevanje slogovnih
opredelitev ali gibanj in njihovo zgodovino pa www.oxfordartonline.com (dostop prek Mrežnika na NUKovih
spletnih straneh).

6 Pogosta vprašanja in odgovori

a. VPR.: V citiranemu stavku odstranim besedo, ki se preveč ponavlja, spremenim sklon ali naredim kakšno
drugo manjšo spremembo. Kakšen je potem status takšnega nevedka? Je to še vedno dobesedni citat ali je
že povzemanje besedila?
ODG.: Citat je izključno dobesedni prepis izvornega besedila. Vsako spremembo ali poseg vanj moramo
označiti z oglatim oklepajem (npr. če dodamo manjkajoči subjekt [slikarja] ali pa če odstranimo besede
[...]). Vnaprej moramo vedeti, ali je tisto, kar želimo povzeti, povedano na način, ki ga ni smiselno
spreminjati, ali želimo posredovati le glavno misel, ki pa jo lahko povzamemo in ne uporabljamo
opuščajev. Citiramo lahko tudi na način, da navajamo samo besedne sklope (ker so dobesedni, morajo
biti označeni z opuščaji) in ne celih stavkov, vmes pa sami napišemo vezni tekst.
b. VPR.: Označevanje citata znotraj citata. Ali pod opombe napišem samo, od kje je besedilo citirano ali pa
moram dodati še kakšen pripis o avtorju misli, na katero se prvi pisec sklicuje?
ODG.: Citat znotraj citata označite z drugačnim tipom opuščajev. Za zunanjega »«, za notranjega pa ' '. V
opombi navedete, od kje ste vi povzeli celoten citat. Priporočljivo je, da dodate stavek, kdo je avtor misli,
na katero se pisec sklicuje in kje jo je mogoče prebrati v izvirni obliki. Navadno je to navedeno v opombi
v delu, iz katerega citirate. Torej navedete oba podatka, najprej, od kje vi citirate, potem pa še, od kje je
citiral pisec pred vami.
c. VPR.: Ali lahko napišem, kot pravi Lacan, če tega nisem prebral v njegovem besedilu temveč v nekem
drugem tekstu?
ODG.: Seveda lahko. Vendar morate v opombi navesti podatek, od kje navajate Lacanovo misel in še, od
kje jo povzema avtor knjige, kjer ste jo prebrali. Glejte prejšnji odgovor.

24
d. VPR.: Ali moram to, da sem sam prevedel odstavek, ki ga citiram, kje posebej označiti?
ODG.: Diplomsko delo mora biti v celoti napisano v slovenskem jeziku. Zato je nujno, da sami prevajate
delčke besedil v tujih jezikih, ki jih želite citirati, v slovenski jezik. Tega, da ste vi prevajali, ni treba posebej
označevati. Če se vam zdi, da vaš prevod ni najustreznejši, lahko v opombi pod črto zapišete citirano
besedilo v izvirniku.
e. VPR.: Kako naj označim to, da sem določeno podpoglavje v celoti povzel po enem piscu? Na katerem mestu
naj postavim številko za opombo?
ODG.: Če se v določenem podpoglavju v pretežni meri naslanjate na eno besedilo in s tem na enega
pisca, uporabite v opombi besedici: Povzeto po. Številko za opombo postavite na priimek pisca, po
katerem povzemate besedilo, ko se v besedilu prvič pojavi. V smislu, da čisto na začetku takega poglavja
napišete stavek, ki ga npr. zaključite s: kot je o tem pisal Donald W. Winnicott. V opombi pod črto potem
še dodate stavek o tem, da je podpoglavje v celoti povzeto po tem piscu (npr.: Razmišljanje o pomenu
igre v posameznikovem življenju je v celoti povzeto po Donaldu W. Winnicottu.1)
f. VPR.: Kako zapišemo številke strani, če citiramo povzeto z več strani v knjigi? Ali če je umetniško delo
nastajalo v daljšem časovnem obdobju?
ODG.: Več strani ali več let od ... do zapišemo tako, da stično uporabimo pomišljaj (primer: 102–106 ali
1980–1983, razlaga: namesto vezaja, ki je kratka črtica, uporabimo pomišljaj, ki je dolga črtica, brez
presledka pred in za pomišljajem.

Navodila pripravila dr. Nadja Zgonik.

Prilogo 4.4.4 pripravila Tamara Trček Pečak. V Ljubljani, junija 2012.
Dne 28.5.2014 vnešeni popravki v poglavju 2.2.2. (Referat za podiplomski študij).

25