POGLED S$ STRANI Kaj je fo - kultura MILAN STIBILY Slavni pisec gledaliskih del Artur Miller se je v nekem tele- vizijskem pogovoru na vpraga- nje o tem, kakéno je stanje da- nagnje ameriske dramske ustvarjalnosti, izmaknil prave- mu odgovoru. Dejal je, da od gledaliskih piscev paé pricaku- Jejo samo zabavna besedila, iz cesar lahko povzamemo, da se je tamkajsnje gledalisce odpo- vedalo nalogam, ki so bile in so - Ce verjamemo ali ne, danes morda se bolj kot kdajkoli - za odrsko umetnost in s tem tudi za celotno kulturno zgradbo ¢lovestva neobhodne. Zabavnost, zdruzena s pu- hoglavo ogabnostjo izobilja, je seveda tudi naga vrlina. Samo da na oni strani luze, pa tudi drugje v Evropi tako dejavnost po- vezujejo s trgovanjem, pravijo mu »business«, pri nas pa to uvr- scamo v kulturo in s tem pridobitnisko, z racuni na naslov dr- Zave, zameglimo pravo naravo stvari. Kultura je namre¢ razodevanje stanja duhovnosti in z njo po- vezanega odnosa do sveta, predstavija plemenitenje naravnih zmogljivosti Cloveka kot socialnega bitja in je z umetnisko deja- vnostjo kot eno izmed odlocujocih sestavin kulture tudi vzbuje- valec razvoja. Gotovo si ne moremo zamisliti danasnje visoke stopnje materialnega izobilja - pa ceprav mu Cisto Clovesko gle- dano sploh nismo dorasli - brez slikarij jamskega cloveka. Umetniska kultura v nekem okolju (pri tem Iahko mislimo na nao narodno skupnost) je neobhodno vezana na lastno delova- nye, e bolj usodno pa na lastno ustvarjalnost. Sploh se ne zave- damo, da nas najrazli¢nejsi »uvozi« kulturnih dogodkov s sla- vnimi imeni in naslovi, najsi bodo prikazani s se tako blazeno zavestjo uspesnosti, potiskajo - ce jim seveda dajemo tako velja- vo, kot se to dogaja pri nas in pri tem ne razmisijamo o nujnih domacih nalogah - v miselni kolonializem, da takorekoc sami sebe koloniziramo, sesuvamo lasino identiteto in ce to delamo prav na kulturnem podro¢ju, je nadaljnje razsirjanje metastaze v vse pore nasega delovanja le vpraganje casa. Tu pa smo Ze v sr- ciki problematike o viogi drzave in pri vprasanju, koliko se drza- va sploh zaveda nujnosti svoje vloge in se pri tem sploh se ne sprasujemo, kaj drzava sploh je. Na to je ze pred leti opozarjal sedanji uspeSni umetniski vodja Salzburskega poletnega festiva- Ja, ko je dejal, da mu je nerazumijiva drzavna podpora izvedb popularnih opernih del. To je vsekakor program, ki tako kot nag »Pogorelic¢ v Tivoliju« sodi v zabavnisko kategorijo, ki ga morajo gledalci placati z vstopnino, ali pa naj ga ne bo. Ta vprasanja so tlela pod povrsjem nedavnega seminarja z naslovom Management v kulturi (Brdo, 21. in 22. oktobra), kjer se je izkazalo, da udelezenci niso mogli izvedeti, kaj naj bi izraz »management« v okviru kulturnih dejavnosti predstavijal, pre- davateljem pa ni bilo mogoce dopovedati, da je kultura vse dru- §0, Se najmanj pa enostransko, to je brez vsake zamenjave orga- nizirano gostovanje tujih umetniskih ansamblov. Mnogo ¢asa je bilo porabljenega za pripovedovanje o raznih nacinih pridobivanja subvencij in tudi o nujnosti bogatih pozrtij, od katerih naj bi bila odvisna uspeSnost na tem podro¢ju. Gle- dano iz takega zornega kota bi bil bolj primeren naslov semina- aja Kultura kot objekt preprodajanja. Ce izvzamemo zanimiva prikaza kulturne organiziranosti oziroma kulturne politike dveh evropskih drzav, ki pa sta zal ostala brez temeljitih komentarjev oziroma primerjalnih ana- liz, je vse skupaj izpadlo kot zmeckanina brez jasno nacrtova- ne zasnove. Tako direktor ene izmed slovenskih glasbenih ustanov, cetudi je povzdignil svoj glas, ni bil seznanjen z modernimi poslovnimi prijemi, ki bi jih bilo mogoce prenesti v naga, se vedno samou- Pravno socialisticna kulturna dogajanja. Sligal je Iahko nasvet, da ni priporocljivo »proizvajati« izgube, nic pa ni izvedel o so- dobni hierarhic¢ni struktuiranosti delovnega procesa, ki bistveno spreminja vlogo posameznika in vpeljuje odgovornost na vseh raveh. Tudi ni izvedel, kako naj se njegova ustanova odziva na neprestane tr2ne spremembe (kar je ena izmed bistvenih sesta- vin sodobnega managementa) in tudi ne, kaj naj bi izraz trzna sprememba v okviru kulturnih dejavnosti sploh pomenil. Prav tako ni izvedel nic o zahtevah nenehnega procesa izboljgav in o nenehnem nadzoru kakovosti produkcijskega procesa na vseh tavneh, in spet: kaj naj bi vse to znotraj, denimo glasbene usta- nove, pomenilo. Tudi ni bilo nic povedano o problematiki sodo- bnega preoblikovanja delovnega casa in o tem, kje in kaksni so tovrstni problemi znotraj nage kulturne dejavnosti. Ce ze govorimo o izkoriscanju kulture za nekulturne ali pa vsaj bolj malo kulturne namene, je treba omeniti predstavitev »kulturne politike« domacega podjetja, ki je bil en sam prikaz domala neverjetne in zastrasujoce cusivene praznine in popol- ne odsotnosti vsake ¢loveske topline. Zavarovalnica, ki svojo Pposlovno uspesnost gradi pravzaprav na strahu pred kakrsno- koli nesreco, je prikazala svoj do skrajnosti pretuhtan pravilnik za odobravanje subvencij za kulturne dejavnosti in to z nedvo- umnosijo, ki jo je po eni strani treba sprejeti z razumevanjem, po drugi pa z odporom. Zavarovalnica daje vecino denarja za sport in s sportom si kupuje popularnost svojega imena. Za kulturo, oziroma za tisto, kar zavarovalnicarji menijo, da je kultura, namenjajo ob¢utno manjge zneske. Toda njihove potrebe po »kulturi« so gotovo ne- primerno vedje, saj si z njeno pomo¢jo lahko vsaj malo poclove- cijo podobo svoje dejavnosti. Torej se po eni strani kultura »pro- daja« globoko pod ceno, po drugi pa je prava tragedija, da se (kakr3na paé je) spreminja v sminko. Ali pa tudi ne ...