Matematika - Tretji Razred (Cilji)

DNEVNE PRIPRAVE NA POUK MATEMATIKE
3. RAZRED
LITERATURA:
Cotič, M., Felda, D. (2001). Svet matematičnih čudes 3. Kako poučevati matematiko v 3. razredu
devetletne osnovne šole. 1. in 2. del. Ljubljana: DZS.
Cotič, M., Felda, D., Hodnik Čadež, T. (2002). Svet matematičnih čudes 3. Delovni zvezek za
matematiko v 3. razredu devetletne osnovne šole. 1., 2. in 3. zvezek.. Ljubljana: DZS.
Bočkor Starc, B., Štoka, L., Sternad, S.,(2001). Tretja čarovniška matematika. Delovni zvezek za
matematiko v 3. razredu devetletne osnovne šole. 1., 2. in 3. zvezek.. Ljubljana: DZS.
Cotič, M., T., Felda, D. (2009). Svet matematičnih čudes 3. Učbenik za matematiko v 3. razredu
devetletne osnovne šole, Ljubljana: DZS.
Učni načrt. (2004). Program osnovnošolskega izobraževanja. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport.
Pripravila: Lea Kozel

Šola: Učitelj:
Šolsko leto: Datum:
Učna tema: Učna enota: Zap. ura: Tip učne ure:
GEOMETRIJA IN MERJENJE MERIMO 124/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
Pripomočki: Metrska palica, meter, listi A4, metrski trak, UL – P/124-125 U/-
MERIMO/D DZ3/14 TČM3/-
Učne oblike: individualna, frontalna, tandem, skupinska
Učne metode: igra, pogovor, razlaga, demonstracija, eksperiment, igra vlog, izkušenjsko učenje
Standardi Učenec: Minimalni standardi Učenec:
znanja:  oceni, primerja, meri in računa z znanja:  meri in meritev zapiše z merskim številom ter z mersko
enoimenskimi merskimi enotami; enoto.
zapiše meritev z merskim številom
in z enoto.
Splošni in operativni učni cilji: Dejavnosti, vsebine in potek ure:
Učenci: 1. ETAPA: PRIPRAVLJANJE IN UVAJANJE
 ocenijo, primerjajo, merijo ter  Pokažimo dolžino 1 m
zapišejo dolžine, širine in višine  En učenec z rokama pokaže, koliko misli, da je dolg 1 m. Nato mu med roki damo metrsko palico in
z merskim številom in enoto (m, učenec pokaže pravo dolžino. Metrsko palico spet odstranimo, učenec pa dolžino prenese sošolcu, ki jo
dm, cm), “prevzame” in poda naslednjemu … dokler ne pridemo do zadnjega učenca; zdaj jo spet izmerimo in
 poznajo velikostne odnose med preverimo, ali so učenci dolžino 1 m pravilno prenašali.
standardnimi dolžinskimi  Merimo
enotami (m, dm, cm),  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi “zidarski” meter (ali meter, s katerim lahko
 urejajo dane dolžinske količine izmerimo razdaljo 2 ali 3 m) in izmeri dolžino in širino učilnice in drugih šolskih prostorov (ki niso
po velikosti, predolgi ali preširoki). Meritve učenci zapisujejo in na koncu primerjajo. Če se ne ujemajo, izmerimo
 merijo s standardnimi in še enkrat.
nestandardnimi enotami. 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
 Iščemo predmete
Učenci:  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi list A4, na katerega bosta učenca zapisala vsaj tri
 zna oceniti, primerjati, meriti predmete, za katere mislita, da sta dolga ali široka med 1 in 2 m. Ko učenci zapišejo predmete, jim
ter zapisati dolžine, širine in izmerijo dolžino (širino) in tako preverijo svoje ocene dolžin (širin).
višine z merskim številom in  Preverimo
enoto (m, dm, cm);  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi UL – MERIMO/D, na katerem je 10 decimetrskih
 zna računati z dolžinami, trakov. Te izrežejo in jih pobarvajo, pet z eno in pet z drugo barvo. Nato vzamejo metrski trak
izraženimi z istoimensko enoto; (priloga v učbeniku v drugem razredu) in nanj položijo trakove v takem zaporedju, da se barve
 zna uporabljati različne izmenjujejo. Preverijo, da je 1 m res dolg 10 dm.
pripomočke za merjenje 3. ETAPA: VADENJE IN PONAVLJANJE
dolžine;  Delo z delovnim zvezkom
 zna uporabljati merske enote v  Učenci rešujejo naloge v DZ3/14:
stvarnem življenju.  ogledamo si prikazane situacije in se pogovorimo o njihovem reševanju;
 v učilnici poiščejo predmete posameznih dolžin;
 izmerijo dolžino in širino učilnice.
4. ETAPA: PREVERJANJE
 Meter in jaz
 Učenci ugotovijo, do kod jim na njihovem telesu seže metrska palica. Primerjajo med seboj: enim seže
do prsi, drugim do ramen …
 Na tleh označijo dolžino 1m in poskušajo narediti natanko 1 m dolg korak (poskok).
DIFERENCIACIJA PRI POUKU DOMAČA NALOGA
 Učenci rešujejo naloge na matematičnih kartončkih o  Učenci rešijo naloge v
merjenju. DZ3/14/nal.3:
 izmerijo določene stanovanjske
prostore.
Literatura:  Cotič, M., Felda, D. (2001). Svet matematičnih čudes 3. Kako poučevati matematiko v 3. razredu devetletne osnovne šole. 1. in 2. del.
Ljubljana: DZS.
 Cotič, M., Felda, D., Hodnik Čadež, T. (2002). Svet matematičnih čudes 3. Delovni zvezek za matematiko v 3. razredu devetletne osnovne
šole. 1., 2. in 3. zvezek.. Ljubljana: DZS.
 Cotič, M., T., Felda, D. (2009). Svet matematičnih čudes 3. Učbenik za matematiko v 3. razredu devetletne osnovne šole, Ljubljana:
DZS.
 Bočkor Starc, B., Štoka, L., Sternad, S.,(2001). Tretja čarovniška matematika. Delovni zvezek za matematiko v 3. razredu devetletne
osnovne šole. 1., 2. in 3. zvezek.. Ljubljana: DZS.
 Učni načrt. (2004). Program osnovnošolskega izobraževanja. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Šola: Učitelj:
GEOMETRIJA IN MERJENJE DOLŽINSKE MERSKE 125/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
ENOTE: m, dm, cm
Pripomočki: Metrska palica, meter, listi A4, metrski trak, UL – P/124-125 U/-
MERIMO/A-C DZ3/15 TČM3/-
in z enoto.
 ocenijo, primerjajo, merijo ter  Različni metri
zapišejo dolžine, širine in višine  Učencem pokažem različne metre in jih vprašam, kaj lahko z njimi počenemo (šiviljski meter, zidarski meter, ravnilce …). Vprašam jih,
kako so že kdaj sami kaj merili in s čim.
z merskim številom in enoto (m,
 Prosim enega učenca, da z rokama pokaže, koliko misli, da je dolg 1 m. Nato mu med roki dam metrsko palico in otrok pokaže pravo
dm, cm), dolžino. Na tablo napišem oznako za meter:
 poznajo velikostne odnose med 1 meter = 1 m.
standardnimi dolžinskimi  Vprašam jih, ali bi lahko z njo izmerili dolžino igrišča, avtomobila, učilnice, jedilnice, hodnika itd.
enotami (m, dm, cm),  Nato učence vprašam, če lahko palico uporabim tudi za merjenje širine stola in se sklonim k stolu, da bi ga poskusila izmeriti. Podobno
jih vprašam za npr. peresnico, zvezek…
 urejajo dane dolžinske količine  Učence vprašam po rešitvi, kako bi izmerili manjše predmete od enega metra. Pokažem jim decimetrski trak.
po velikosti,  Učence vprašam, katera enota je še manjša od decimetra. Vzamem ravnilo in pokažemo, koliko pomeni en razmak med števili (1 cm).
 merijo s standardnimi in  Na tablo z magnetki pritrdim trak iz papirja, ki sem ga predhodno naredila doma. Pod trak najprej napišem 1 meter, nato še kratico
nestandardnimi enotami. 1m.
 Pokažem jim decimetrske trakove in jih vprašam, ali vedo koliko teh trakov moremo položiti skupaj da dobimo 1m.
 Enega učenca prosim, da pride pred tablo in decimeterske trakove postavi pod meterskega. Tako sami ugotovijo razmerje med metrom
Učenci: in decimetrom, Na tablo zapišem 1 decimeter = 1 dm, nato pa še 1m = 10 dm.
 zna oceniti, primerjati, meriti  Povem jim, da poznamo še eno manjšo enoto (centimeter). Pokažem jim centimetrske trakce. Vprašam jih, koliko teh trakcev lahko
ter zapisati dolžine, širine in položim pod decimetrski trak.
višine z merskim številom in  Ponovno prosim enega učenca, da pride pred tablo in centimetrske trakove položi pod decimeterski trak. Na tablo nato zapišem 1
centimeter = 1 cm, nato pa še 1 dm = 10 cm. Vprašam jim koliko cm kvadratkov pa bi morali položiti pod metrski trak?
enoto (m, dm, cm);
2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
 zna računati z dolžinami,
 Delo po postajah
izraženimi z istoimensko enoto;
 Učence razdelim v 6 skupin. Pred začetkom dela dam natančna navodila o vsebini in načinu dela. Vsi učenci dobijo
 zna uporabljati različne enake učne liste, saj bodo vsi obiskali vse postaje.
pripomočke za merjenje 1. postaja : Učenčeva naloga je, da najprej izmeri dolžino učilnice s koraki, nato še z metrom. Obe meritvi zapiše na učni
dolžine; list.
 zna uporabljati merske enote v 2. postaja : S pomočjo metra, ki je na mizi izmerijo širino svojega kazalca, širino dlani, dolžino svinčnika, dolžino škarij in
stvarnem življenju. dolžino radirke. Rezultate zapiše na učni list.
3. postaja : S pomočjo šiviljskega traku se učenec izmeri: okoli pasu, okoli zapestja in okoli glave. Rezultate zapiše na
učni list.
4. postaja : Na mizi so 4 oz. 5 trikotnikov (Priloga 1) z različnimi barvami stranic. Vsak si izbere enega in najprej oceni
dolžino stranice, nato pa s pomčjo ravnila tudi izmeri. Rezultate zapiše na učni list.
5. postaja : Na mizi so različno dolgi trakovi (Priloga 2). S pomočjo polaganja šablone na te trakove, izmerijo dolžino
trakov.
6. postaja: Na mizi so decimetrski trakovi. Z njihovo pomočjo rešijo 6. nalogo.
 Na koncu pregledamo rešitve nalog.
3. ETAPA: VADENJE IN PONAVLJANJE
 Delo z delovnim zvezkom
 Učenci rešujejo naloge v DZ3/15:
 ogledamo si prikazano situacijo in se pogovorimo o njenem reševanju;
 zapišejo pretvornike za dolžino;
 izmerijo dolžine stranic trikotnika in štirikotnika.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – MERIMO/A, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o
merjenju:
 izmerijo poti živali;
 izračunajo račune množenja in deljenja.
 Učenci rešujejo naloge na matematičnih kartončkih o  Učenci rešijo naloge na UL –
merjenju. MERIMO/B-C:
 izmerijo dolžine vrvic balonov;
 rešijo matematične probleme o
merjenju.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
GEOMETRIJA IN MERJENJE OCENJEVANJE, 126/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
PRIMERJANJE IN
MERJENJE DOLŽINE –
NAJBOLJŠI SKAKALCI
Pripomočki: Plastelin, listi A4, meter, UL – NAJBOLJŠI SKAKALCI/A P/126-127 U/-
DZ3/16-17 TČM3/8
in z enoto.
 ocenijo, primerjajo, merijo ter  V telovadnici
zapišejo dolžine, širine in višine  Pripravim preprogo, na katero skupaj z učenci označimo metre in decimetre. Na večji list ali
z merskim številom in enoto (m, šeleshamer narišemo preglednico. Učenci se postavijo v dvojice. Vsak učenec skoči z mesta, drugi pa
dm, cm), označi, do kod je prvi skočil. Nato skupaj odčitata dolžino skoka in jo zaokrožita na decimetre. Zatem
 poznajo velikostne odnose med skoči še drugi učenec iz dvojice in ko odčitata še dolžino njegovega skoka, vpišeta imeni in ustrezni
standardnimi dolžinskimi dolžini v preglednico. Dejavnost nadaljujemo, dokler ne skočijo vsi učenci. Na koncu se lahko
enotami (m, dm, cm), pogovarjamo, čigav skok je bil najkrajši, čigav najdaljši, kateri učenci so preskočili enako dolžino,
 urejajo dane dolžinske količine koliko so skočili …
po velikosti,  Športna vzgoja
 merijo s standardnimi in  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi UL – NAJBOLJŠI SKAKALCI s preglednico, v
nestandardnimi enotami. katero zapišejo svoja imena. Preglednico izpolnijo, tako da vpisujejo rezultate meritev (telesna višina,
skok v daljino z mesta, skok v višino). Skupine se dogovorijo, kako bodo izvajale posamezne meritve,
Učenci: da ne bi vsi hkrati izvajali iste. Učenci v posamezni skupini se pogovarjajo, kdo je najvišji, kdo
 zna oceniti, primerjati, meriti najnižji, čigav skok je najdaljši, čigav najkrajši …
ter zapisati dolžine, širine in 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
višine z merskim številom in  Kolona gosenic
enoto (m, dm, cm);  Vsak učenec pripravi gosenico iz plastelina, dolgo 1 dm. Gosenice postavljamo v kolono in se sproti
 zna računati z dolžinami, pogovarjamo, kako dolga je kolona (2 dm, 3 dm … 10 dm = 1 m …). Pogovarjamo se tudi, koliko cm je
izraženimi z istoimensko enoto; dolga ena gosenica, koliko cm je dolga kolona dveh, treh … desetih … gosenic.
 zna uporabljati različne  Dolžina stopala
pripomočke za merjenje  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi dva lista A4. Vsak učenec na list nariše obris svojega
dolžine; stopala oziroma učenca pri tem drug drugemu pomagata. Pogovarjamo se, kako bomo izmerili dolžino
 zna uporabljati merske enote v stopala oziroma kako bomo postavili meter, da bomo pravilno izmerili dolžino stopala.
stvarnem življenju. 3. ETAPA: VADENJE IN PONAVLJANJE
 Učenci rešujejo naloge v DZ3/16-17:
 rešijo matematične probleme o merjenju.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – NAJBOLJŠI SKAKALCI/A, s katerim preverimo znanje o reševanju
nalog o merjenju:
 rešijo matematični problem.
 Učenci rešujejo naloge na matematičnih kartončkih o  Učenci rešijo naloge v TČM3/8:
merjenju.  doma izmerijo dolžine in širine
posameznih prostorov in
predmetov.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
GEOMETRIJA IN MERJENJE ZAPIS DOLŽINE Z 127/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
MERSKIM ŠTEVILOM
IN ENOTO –
ZAPISUJEMO MERITVE
Pripomočki: Klobčič volne (vrvice), škarje, lepilo, metrski trak, različno P/128-129 U/-
dolge trakove, liste A4, UL – ZAPISUJEMO MERITVE/A-D DZ3/18-19 TČM3/9
in z enoto.
 ocenijo, primerjajo, merijo ter  Naše telo
zapišejo dolžine, širine in višine  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi UL – ZAPISUJEMO MERITVE/C s preglednico, v katero
z merskim številom in enoto (m, zapiše imeni in rezultate meritev. Vsaka dvojica ima tudi klobčič volne (vrvice), škarje, lepilo in
dm, cm), metrski trak. Učenca drug drugemu izmerita obseg glave in pasu ter dolžino sredinca in dolžino roke
 poznajo velikostne odnose med od komolca do konca prstov. Pri merjenju obsegov si učenca pomagata z volno (vrvico).
standardnimi dolžinskimi  Barvni trakovi
enotami (m, dm, cm),  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi komplet štirih različno dolgih trakov (od 5 cm do 40 cm,
 urejajo dane dolžinske količine lahko jih pripravimo iz lista A3) in prazen list A4. Učenca trakove pobarvata z različnimi barvami, jih
po velikosti, postavita v vrsto od najkrajšega do najdaljšega in se pogovarjata na primer, kateri je najkrajši,
 merijo s standardnimi in kateri najdaljši, kateri je daljši od rumenega … Na list za vsak trak zapišeta oceno dolžine (na primer:
nestandardnimi enotami. rdeč trak 7 cm, rumen trak 15 cm …), nato pa vsak trak še izmerita. Pogovarjata se, pri katerem
traku je njuna ocena najbliže dejanski dolžini, pri katerem se ocena in dolžina najbolj razlikujeta.
Učenci: 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
 zna oceniti, primerjati, meriti  Enake dolžine
ter zapisati dolžine, širine in  Na tablo napišem na primer naslednje količine: 20 cm, 2 m, 4 m, 10 dm, 400 cm, 20 dm, 40 cm, 2 dm, 1
višine z merskim številom in m, 4 dm, 100 cm, 200 cm, 40 dm. Nato eden izmed učencev zapise, ki pomenijo enake dolžine, obkroži
enoto (m, dm, cm); z enako barvo. Ob tem se pogovarjamo, kateri zapisi pomenijo enako dolžino. Ko učenec obkroži vse
 zna računati z dolžinami, zapise, ki pomenijo neko dolžino, vzame kredo druge barve.
izraženimi z istoimensko enoto;  Izmeri dolžine črt
 zna uporabljati različne  Vsak Učenec dobi UL – ZAPISUJEMO MERITVE/D, izmeri dolžine vseh črt in le-te uredi od
pripomočke za merjenje najkrajše do najdaljše. Povabim enega od učencev, da pove, katere dolžine je izmeril; drugi
dolžine; preverjajo, ali so dobili enake meritve.
 zna uporabljati merske enote v 3. ETAPA: VADENJE IN PONAVLJANJE
stvarnem življenju.  Delo z delovnim zvezkom
 obkrožijo smiselne ocene velikosti predmetov;
 izpolnijo preglednico z ustreznimi podatki;
 izmerijo predmete ter meritve vpišejo v preglednico;
 narišejo simetrično figuro.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – ZAPISUJEMO MERITVE/A-B, s katerim preverimo znanje o
reševanju nalog o merjenju:
 rešijo matematični problem;
 izmerijo predmete ter dopolnijo preglednico;
 nadaljujejo vzorec.
 Učenci rešujejo naloge na matematičnih kartončkih o  Učenci rešijo naloge v TČM3/9:
merjenju.  izmerijo dolžine posameznih črt
ter izračunajo njihovo vsoto;
 odgovorijo na zastavljena
vprašanja.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
GEOMETRIJA IN MERJENJE UREJANJE 128/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
DOLŽINSKIH MERSKIH
KOLIČIN – GOR IN DOL
Pripomočki: Zemljevid, enciklopedijo, UL – GOR IN DOL/A-D P/130-131 U/42
DZ3/20-21 TČM3/-
in z enoto.
 ocenijo, primerjajo, merijo ter  Hribolazec
zapišejo dolžine, širine in višine  Na tablo napišem v ravni vrsti števila, pod vsakim pa še ustrezno črko: 91 (R), 330 (A), 447 (Z), 303 (O), 199 (B),
z merskim številom in enoto (m, 191 (I), 515 (C), 474 (E), 19 (H), 315 (L). Učenci števila uredijo po velikosti (od najmanjšega do največjega) in
preberejo geslo (HRIBOLAZEC).
dm, cm),
 Igrajmo se s kartončki
 poznajo velikostne odnose med
 Učenci delajo v dvojicah. Vsak učenec dobi dva kartončka (ali dva lista formata A5). Na vsak list zapiše eno število
standardnimi dolžinskimi (od 1 do 1000). Povabim eno dvojico k tabli. Na daljšo mizo (več klopi skupaj) ali kar na tla postavita svoje kartončke
enotami (m, dm, cm), tako, da si na njih zapisana števila sledijo od najmanjšega do največjega. Če je na dveh kartončkih zapisano enako
 urejajo dane dolžinske količine število, ju postavita drugega na drugega. Nato povabim k tabli drugo dvojico, ki naj svoje kartončke postavi tako, da
po velikosti, bo vseh osem v naraščajočem zaporedju (že položene kartončke lahko otroka po potrebi razmakneta). Dejavnost
 merijo s standardnimi in nadaljujemo, dokler ne položijo kartončkov vsi učenci. Pogovarjamo se, ali je katero izmed števil zapisano dvakrat ali
večkrat, katero število je najmanjše, katero največje …
nestandardnimi enotami.
 Nadaljuj zaporedje
Učenci:
 Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi UL – GOR IN DOL/D z zapisanim zaporedjem, ki naj ga prepozna in
 zna oceniti, primerjati, meriti
nadaljuje. Na koncu povabim enega od učencev, naj predstavi katero izmed zaporedij, drugi pa naj preverijo, ali so
ter zapisati dolžine, širine in dobili enako zaporedje števil. Pogovarjamo se o pravilu, ki velja za to zaporedje.
višine z merskim številom in  Kako nadaljevati?
enoto (m, dm, cm);  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica oblikuje začetek (štiri člene) zaporedja. Povabim učenca ene dvojice, naj na
 zna računati z dolžinami, tablo zapišeta ta štiri števila, drugi učenci pa morajo nadaljevati (dodati še dve števili). Dejavnost lahko ponovimo
izraženimi z istoimensko enoto; tako, da nekaj dvojic predstavi svoja zaporedja.
 Bližnji hribi
 zna uporabljati različne
 Skupaj z učenci na zemljevidu ali v enciklopediji poiščemo nadmorsko višino nekaj bližnjih hribov. Učenci zapišejo
pripomočke za merjenje
imena hribov in njihove višine na tablo. Nato se pogovarjajo, kateri hrib je višji, kateri nižji, kateri najvišji, kateri
dolžine; najnižji. Na tablo lahko narišemo ustrezno preglednico, v katero zapišemo imena hribov v določenem zaporedju (na
 zna uporabljati merske enote v primer od najvišjega hriba do najnižjega).
stvarnem življenju. 3. ETAPA: VADENJE IN PONAVLJANJE
 obkrožijo smiselne ocene velikosti predmetov;
 izpolnijo preglednico z ustreznimi podatki;
 izmerijo predmete ter meritve vpišejo v preglednico;
 narišejo simetrično figuro.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – GOR IN DOL/A-B, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o merjenju:
 rešijo matematične probleme;
 zapišejo zaporedje števil;
 dopolnijo razpredelnico;
 povežejo števila po velikosti.
 Na tablo (ali na večji plakat) narišem preprost zemljevid Slovenije in na njem  Učenci rešijo naloge na UL – GOR IN
označim domači kraj in nekaj večjih mest (na primer Celje, Kranj, Ljubljano,DOL/C:
Maribor, Mursko Soboto, Novo mesto). Domači kraj s črtami povežemo z

dopolnijo razpredelnice;
označenimi mesti in na črto zapišemo oddaljenost v kilometrih. Učenci razvrstijo

zapišejo manjkajoče število.
mesta po oddaljenosti od domačega kraja (od najbližjega do najbolj oddaljenega
ali obratno). Z njimi se pogovarjamo, katero od označenih mest je najbližje, 
Učenci rešijo naloge iz U/42:

izberejo ustrezno dolžino;
katero najbolj oddaljeno, primerjamo oddaljenost dveh mest od domačega kraja.
Ali kateri od učencev pozna še kakšno mesto? Koliko je oddaljeno od domačega 
izmerijo dolžine črt;
kraja?

uredijo dolžine po velikosti;

izmerijo dolžine stranic.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA PISNO SEŠTEVANJE 129/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
DO 100 BREZ PREHODA
Pripomočki: Zobotrebci, jogurtovi lončki, UL – mreže, kartončki z računi in P/132-133 U/-
rezultati, UL – POMLAD PRIHAJA/A-C DZ3/22 TČM3/-
znanja:  sešteva naravna števila do 1000 znanja: 
(brez prehoda),
 uporablja računske operacije pri
reševanju problemov.
 pisno seštevajo dvomestna in  Sestavljamo račune
trimestna števila obsegu do  Na levo stran table napišem števila 12, 23, 34, 43, 45 in 54, ki jih učenci uporabijo pri seštevanju, na
1000 brez prehoda, desno stran pa števila 55, 66, 77, 88 in 99, ki predstavljajo vsote. Vsak učenec sestavi pet računov:
 uporabljajo računske operacije pri vsakem sešteje dve števili z leve strani table tako, da bo vsota enaka enemu izmed števil na desni
pri reševanju problemov. strani table.
 Računi v stolpcu
Učenci:  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina ima devet zobotrebcev, devet snopičev po deset
 pisno seštevajo dvomestna zobotrebcev, dva večja jogurtova lončka in učni list – mreže za zapisovanje računov v stolpcih. Na en
števila brez prehoda; jogurtov lonček zapišejo D in bo predstavljal desetice, na drugega pa E – ta bo predstavljal enice.
 uporabljajo računske operacije Dam navodila, na primer: “Imamo število 17. Kako ga predstavimo?” Učenci dajo eno desetico (en
snopič zobotrebcev) v lonček D in 7 zobotrebcev v lonček E. Sproti zapisujejo v preglednico.
pri reševanju problemov.
 Nadaljujem: “Številu 17 bomo prišteli 22. Kako to predstavimo?” Učenci dodajo še dva snopiča v
lonček D in 2 zobotrebca v lonček E ter dopolnijo preglednico.
 Vprašam: “Koliko je vsota števil 17 in 22?” Učenci preštejejo snopiče zobotrebcev in posamične
zobotrebce, v preglednici pa seštejejo števili v stolpcu enic in števili v stolpcu desetic.
 Spomin
 Učenci iščejo pare. Kartončku z računom poiščejo kartonček z ustreznim rezultatom. Kartončki so
med seboj pomešani in obrnjeni, tako, da se računov in rezultatov ne vidi. Kartončki z rezultati in
računi so različnih barv ali oblik. Prvi igralec dvigne kartonček z računom. Vsi učenci ga prepišejo v
zvezek in izračunajo. Nato prvi igralec dvigne kartonček, na katerem misli, da je rezultat računa. Če
rezultat ni ustrezen, kartonček vrne v igro in nadaljuje drugi učenec. Kdor odkrije pravi kartonček,
položi par na svoj kupček in izbere nov račun. Zmaga tisti, ki ima največ parov.
 Sestavimo besedilno nalogo in jo rešimo
 Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi UL – POMLAD PRIHAJA/C . K vsaki sliki sestavijo
besedilno nalogo seštevanja, jo rešijo s pisnim seštevanjem in zapišejo odgovor.
 zapišejo račune pisnega seštevanja brez prehoda do 100 in jih rešijo.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – POMLAD PRIHAJA/A, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o
pisnem seštevanju brez prehoda do 100:
 izračunajo račune;
 Učenci si izmislijo račun in sestavijo ustrezno besedilno  Učenci rešijo naloge na UL –
nalogo. POMLAD PRIHAJA/B:
 rešijo matematična problema;
 izračunajo račune.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA POMLAD PRIHAJA 130/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
Pripomočki: Zobotrebci, jogurtovi lončki, UL – mreže P/132-133 U/-
DZ3/23 TČM3/10
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Sestavljamo račune
trimestna števila obsegu do  Na levo stran table napišem števila 12, 23, 34, 43, 45 in 54, ki jih učenci uporabijo pri seštevanju, na
1000 brez prehoda, desno stran pa števila 55, 66, 77, 88 in 99, ki predstavljajo vsote. Vsak učenec sestavi pet računov:
 uporabljajo računske operacije pri vsakem sešteje dve števili z leve strani table tako, da bo vsota enaka enemu izmed števil na desni
pri reševanju problemov. strani table.
 Računi v stolpcu
Učenci:  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina ima devet zobotrebcev, devet snopičev po deset
 pisno seštevajo dvomestna zobotrebcev, dva večja jogurtova lončka in učni list – mreže za zapisovanje računov v stolpcih. Na en
števila brez prehoda; jogurtov lonček zapišejo D in bo predstavljal desetice, na drugega pa E – ta bo predstavljal enice.
 uporabljajo računske operacije Dam navodila, na primer: “Imamo število 17. Kako ga predstavimo?” Učenci dajo eno desetico (en
snopič zobotrebcev) v lonček D in 7 zobotrebcev v lonček E. Sproti zapisujejo v preglednico.
 Nadaljujem: “Številu 17 bomo prišteli 22. Kako to predstavimo?” Učenci dodajo še dva snopiča v
lonček D in 2 zobotrebca v lonček E ter dopolnijo preglednico.
 Vprašam: “Koliko je vsota števil 17 in 22?” Učenci preštejejo snopiče zobotrebcev in posamične
zobotrebce, v preglednici pa seštejejo števili v stolpcu enic in števili v stolpcu desetic.
 Spomin
 rešijo matematične probleme;
 izračunajo račune množenja in deljenja.
 Zapis v zvezek
 Učenci v zvezek napišejo naslov: UTRJUJEMO SEŠTEVANJE BREZ PREHODA
 Učencem narekujem besedilno nalogo seštevanja.
 Pri reševanju besedilne naloge povemo, kako jo izračunamo, in sicer s katerim računom si pri tem
pomagamo.
 Zapišemo še nekaj računov seštevanja do 100 brez prehoda in jih učenci rešijo.
 Učenci si izmislijo račun in sestavijo ustrezno besedilno  Učenci rešijo naloge v TMČ3/10:
nalogo.  izračunajo račune pisnega
seštevanja brez prehoda in
zapišejo geslo;
 nadaljujejo zaporedja števil.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA USTNO SEŠTEVANJE 131/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
STOTIC IN DESETIC
Pripomočki: Kartončki s stoticami, neprozorne vrečke, kartončki z P/134-135 U/-
deseticami, UL – VARČUJEMO/A, B, D DZ3/24 TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Koliko imava skupaj?
trimestna števila obsegu do  V eni vrečki imam rdeče kartončke, v drugi vrečki pa rumene kartončke, na katerih so zapisane
1000 brez prehoda, stotice (100, 200, ... 500). Pokličem dva učenca. Vsak iz ene vrečke potegne en kartonček in ga pritrdi
 uporabljajo računske operacije na tablo. Ugotavljamo, koliko imata oba skupaj (npr: 300, 200).
pri reševanju problemov.  Zapišemo račun in ga izračunamo (300 + 200 = 500). Učenci zapišejo račun v zvezke.
 Pokličem druga dva učenca in dejavnost ponovimo.
Učenci:  Koliko?
 seštevajo stotice v danih  Dejavnost je podobna prejšnji. Učenci delajo v dvojicah. Vsak učenec ima neprozorno vrečko; en
računih; učenec ima v vrečki kartončke s stoticami od 100 do 900, drugi pa kartončke z deseticami od 10 do
 uporabljajo računske operacije 90. Vsak učenec lahko da v vrečko tudi kartonček, na katerem piše 0 (oziroma kartonček, na katerem
pri reševanju problemov. ni nobenega zapisa). Izvlečeta po en kartonček in se pogovorita, koliko stotic je izvlekel vsak in koliko
sta izvlekla skupaj. Ustrezen račun lahko zapišeta v zvezek ter kartončka vrneta v vrečki. Dejavnost
večkrat ponovita, pri čemer vrečki lahko izmenjujeta.
 Koliko imamo vsi skupaj?
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsak učenec ima neprozorno vrečko s petimi kartončki. Eden izmed
učencev ima na kartončkih zapisano 0, 100 … 400, drugi 100, 200 … 500, tretji 0, 10 … 40 in četrti
10, 20 … 50. Vsak učenec izvleče po en kartonček in pove, koliko je izvlekel, nato pa se pogovorijo,
koliko imajo vsi skupaj. V zvezke zapišejo ustrezen račun. Kartončke spet vrnejo v vrečke. Nato si
lahko vrečke izmenjajo in dejavnost še nekajkrat ponovijo.
 Kupujemo
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi UL – VARČUJEMO/D, na katerem je cenik.
Dogovorimo se, da lahko vsak učenec kupi le dve stvari, ki sta na ceniku. V zvezek si zapiše, kateri
stvari bo kupil, in izračuna, evrov bo zanju potreboval. Učenci se nato pogovarjajo, kaj je kdo izbral,
vsak pove ceno posameznega izbranega predmeta in koliko evrov bo potreboval za nakup.
 pogledajo bankovce z evri in opišejo posamezne prikazane situacije, zapišejo račun seštevanja stotic
in ga izračunajo;
 izračunajo račune seštevanja stotic;
 rešijo preprost matematični problem seštevanja stotic.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – VARČUJEMO/A, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o
ustnem seštevanju stotic in desetic:
 Učenci si izmislijo račun in sestavijo ustrezno besedilno  Učenci rešijo naloge na UL –
nalogo. VARČUJEMO/B-C:
 rešijo matematične probleme.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA VARČUJEMO 132/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
Pripomočki: Zobotrebci, jogurtovi lončki, UL – mreže, zvezek P/134-135 U/-
DZ3/25 TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Koliko?
trimestna števila obsegu do  Dejavnost je podobna prejšnji. Učenci delajo v dvojicah. Vsak učenec ima neprozorno vrečko; en
1000 brez prehoda, učenec ima v vrečki kartončke s stoticami od 100 do 900, drugi pa kartončke z deseticami od 10 do
 uporabljajo računske operacije 90. Vsak učenec lahko da v vrečko tudi kartonček, na katerem piše 0 (oziroma kartonček, na katerem
pri reševanju problemov. ni nobenega zapisa). Izvlečeta po en kartonček in se pogovorita, koliko stotic je izvlekel vsak in koliko
sta izvlekla skupaj. Ustrezen račun lahko zapišeta v zvezek ter kartončka vrneta v vrečki. Dejavnost
Učenci: večkrat ponovita, pri čemer vrečki lahko izmenjujeta.
 seštevajo stotice in desetice v  Koliko imamo vsi skupaj?
danih računih;  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsak učenec ima neprozorno vrečko s petimi kartončki. Eden izmed
 uporabljajo računske operacije učencev ima na kartončkih zapisano 0, 100 … 400, drugi 100, 200 … 500, tretji 0, 10 … 40 in četrti
pri reševanju problemov. 10, 20 … 50. Vsak učenec izvleče po en kartonček in pove, koliko je izvlekel, nato pa se pogovorijo,
koliko imajo vsi skupaj. V zvezke zapišejo ustrezen račun. Kartončke spet vrnejo v vrečke. Nato si
lahko vrečke izmenjajo in dejavnost še nekajkrat ponovijo.
 Spomin
 pogledajo bankovce z evri in opišejo posamezne prikazane situacije, zapišejo račun seštevanja stotic
in desetic in ga izračunajo;
 izračunajo račune seštevanja stotic in desetic;
 rešijo preprost matematični problem seštevanja stotic in desetic.
 Zapis v zvezek
 Učenci v zvezek napišejo naslov: SEŠTEVAMO STOTICE IN DESETICE
 Učencem narekujem besedilni nalogi seštevanja stotic ter seštevanja stotic in desetic.
pomagamo.
 Zapišemo še nekaj računov seštevanja stotic in desetic v obsegu do 1000 brez prehoda in jih učenci
rešijo.
 Učenci si izmislijo račun in sestavijo ustrezno besedilno  Učenci v zvezek s table prepišejo
nalogo. račune in jih izračunajo:
 seštevanja stotic in desetic;
 množenja in deljenja v obsegu
poštevanke.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA PRIŠTEVANJE STOTIC, 133/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
DESETIC IN ENIC
TRIMESTNEMU
ŠTEVILU
Pripomočki: Modeli evrov, neprozorne vrečke, kartončki, UL – EVRI/A-B P/136-137 U/-
DZ3/26-27 TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Prikazujemo števila
trimestna števila obsegu do  Na tablo pritrdim modele stotic (stotični kvadrat), desetic (stolpec) in enic (kvadratek).
1000 brez prehoda,
 uporabljajo računske operacije
Učenci:  Zapišem število 503 in pokličem učenca, da to število predstavi z modeli. 503 = 5S 3E
 seštevajo stotice v danih
računih;
 prištevajo S, D in E k
poljubnemu trimestnemu številu.
 uporabljajo računske operacije  Na enak način predstavimo števila 207, 380, 634. Učenci števila zapisujejo v zvezke.
pri reševanju problemov.  Bankovci in kovanci
 Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica ima modele evrov (na primer: enega za 500, dva po 200, štiri po 100, enega
za 5, dva po 2, štiri po 1 evro). Na tablo zapišem neko vrednost, na primer 503 evrov, učenci pa predstavijo to
vrednost z modeli. Pogovorimo se, ali je možnosti več, in nekatere tudi opišemo. Nato dejavnost ponovimo še z
drugimi vrednostmi, na primer 207, 602, 308 ecrov … Pri vsaki vrednosti lahko zapišemo tudi račun seštevanja stotic
in enic (na primer: 500 € + 3 € = 503 €).
 Koliko imamo vsi skupaj?
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsak učenec ima neprozorno vrečko s petimi kartončki. Eden izmed učencev ima
na kartončkih zapisano 0, 100 … 400, drugi 100, 200 … 500, tretji 0, 1 … 4 in četrti 1, 2 … 5. Vsak učenec izvleče po
en kartonček in pove, koliko je izvlekel, nato pa se pogovorijo, koliko imajo vsi skupaj. V zvezke zapišejo ustrezen
račun. Kartončke spet vrnejo v vrečke; le-te lahko izmenjajo med sabo in dejavnost še nekajkrat ponovijo.
 Računamo do 1000
 S pomočjo modelov S, D in E rešimo naslednje račune, ki jih učenci zapisujejo v zvezke:
120 + 200 = ___ 310 + 5 = ____
214 + 3 = ___ 110 + 30 = ____
200 + 50 = ___ 121 + 8 = ___
 pogledajo bankovce z evri in opišejo posamezne prikazane situacije, zapišejo račun seštevanja stotic in ga
izračunajo;
 izračunajo račune seštevanja.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – EVRI/A, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o ustnem seštevanju v obsegu
do 1000:
 k računu sestavijo matematični problem;
 Učenci si izmislijo račun in sestavijo ustrezno besedilno nalogo.  Učenci rešijo naloge na UL – EVRI/B:
 rešijo matematični problem;
 nadaljujejo vzorec.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA EVRI 134/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
Pripomočki: Modeli evrov, neprozorne vrečke, kartončki, zvezek P/136-137 U/-
DZ3/- TČM3/11
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Bankovci in kovanci
trimestna števila obsegu do  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica ima modele evrov (na primer: enega za 500, dva po 200, štiri
1000 brez prehoda, po 100, enega za 5, dva po 2, štiri po 1 evro). Na tablo zapišem neko vrednost, na primer 503 evrov,
 uporabljajo računske operacije učenci pa predstavijo to vrednost z modeli. Pogovorimo se, ali je možnosti več, in nekatere tudi
pri reševanju problemov. opišemo. Nato dejavnost ponovimo še z drugimi vrednostmi, na primer 207, 602, 308 ecrov … Pri vsaki
vrednosti lahko zapišemo tudi račun seštevanja stotic in enic (na primer: 500 € + 3 € = 503 €).
Učenci: 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
 seštevajo stotice v danih  Koliko imamo vsi skupaj?
računih;  Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsak učenec ima neprozorno vrečko s petimi kartončki. Eden izmed
 prištevajo S, D in E k učencev ima na kartončkih zapisano 0, 100 … 400, drugi 100, 200 … 500, tretji 0, 1 … 4 in četrti 1, 2
poljubnemu trimestnemu številu. … 5. Vsak učenec izvleče po en kartonček in pove, koliko je izvlekel, nato pa se pogovorijo, koliko imajo
 uporabljajo računske operacije vsi skupaj. V zvezke zapišejo ustrezen račun. Kartončke spet vrnejo v vrečke; le-te lahko izmenjajo
pri reševanju problemov. med sabo in dejavnost še nekajkrat ponovijo.
 Računamo do 1000
 S pomočjo modelov S, D in E rešimo naslednje račune, ki jih učenci zapisujejo v zvezke:
360 + 500 = ___ 350 + 9 = ____
214 + 2 = ___ 810 + 40 = ____
600 + 80 = ___ 221 + 6 = ___
 Zapis v zvezek
 Učenci v zvezek napišejo naslov: SEŠTEVAMO STOTICE, DESETICE IN ENICE
 Učencem narekujem besedilni nalogi seštevanja stotic, desetic in enic.
pomagamo.
 Zapišemo še nekaj računov seštevanja stotic in desetic v obsegu do 1000 brez prehoda in jih učenci
rešijo.
 Narek računov
 Narekujem narek računov seštevanja v obsegu do 1000 brez prehoda. Učenci zapisujejo račune in
rešitve računov v zvezek Matematika, pred tem napišejo naslov: Narek.
nalogo.  rešijo matematične probleme.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
TRIMESTNIH ŠTEVIL
BREZ PREHODA
Pripomočki: Modeli evrov, listi A3, UL – SEŠTEVAMO/A P/138-139 U/-
DZ3/28-29 TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Koliko imava skupaj?
trimestna števila obsegu do  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi modele evrov (deset po 100 €, deset po 10 € in deset po
1000 brez prehoda, 1 €) in jih položi na rob mize (klopi). Dam navodila: “En učenec v dvojici naj nastavi 125 €, drugi pa 214
 uporabljajo računske operacije €.”
pri reševanju problemov.  Pogovarjamo se, koliko stotakov (S) ima eden, koliko drugi in koliko oba skupaj, koliko desetakov (D)
ima eden, koliko drugi in koliko oba skupaj, koliko kovancev po en evro (E) ima eden, koliko drugi in
Učenci: koliko oba skupaj. Sproti zapisujemo na tablo
 prištevajo S, D in E k 1 S + 2 S = 3 S 2D+1D=3D 5E+4E=9E
poljubnemu trimestnemu številu.  Nato zapišemo še račun 1 S 2 D 5 E + 2 S 1 D 4 E = 3 S 3 D 9 E ali krajše s stolpcem
 uporabljajo računske operacije S D E
pri reševanju problemov. 1 2 5
+ 2 1 4
3 3 9
 Preverimo, ali sta učenca skupaj nastavila 339 €, nato pospravita denar na rob mize. Dejavnost
večkrat ponovimo. Pri zapisovanju na tablo v prvih primerih uporabljam barvne krede (barve so take,
kot so v učbeniku), kasneje pa z barvami označim le S, D in E.
 Kdo bo prej?
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi večji list (A3) z narisano preglednico, v kateri so
označene stotice, desetice in enice, ter modele za stotice, desetice, enice (na primer stotične
ploščice, desetiške stolpce in posamezne kocke). Dogovorimo se, da bomo v polje stotic polagali
modele za stotice, v polje desetic modele za desetice ter v polje enic modele za enice. Na tablo
zapišem dve trimestni števili. Učenci postavijo v preglednico ustrezno število modelov in povedo vsoto
števil. Vsak učenec zapiše ustrezni račun v svoj zvezek ali na karirast papir. Dejavnost ponavljamo z
različnimi števili.
 pogledajo prikazane kocke in opišejo posamezne prikazane situacije, zapišejo račun seštevanja in ga
izračunajo.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – SEŠTEVAMO/A, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o
pisnem seštevanju v obsegu do 1000:
 Učenci si izmislijo račun in sestavijo ustrezno besedilno  Učenci rešijo naloge na UL:
nalogo.  rešijo matematični problem;
 izračunajo račune pisnega
seštevanja brez prehoda.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA SEŠTEVAMO 136/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
Pripomočki: Modeli evrov, neprozorne vrečke, kartončki, zvezek P/138-139 U/-
DZ3/- TČM3/12
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Kupujemo
trimestna števila obsegu do  Učenci delajo v dvojicah. Povem: “V trgovini lahko kupimo stajico po 133 € ali po 142 €, pomivalni stroj
1000 brez prehoda, po 326 € ali po 345 €, sesalec po 212 € ali po 231 €. Kupili bomo lahko eno stajico in en pomivalni stroj
 uporabljajo računske operacije ali en pomivalni stroj in en sesalec ali pa eno stajico in en sesalec. Koliko evrov bomo potrebovali?” Na
pri reševanju problemov. tablo zapišem podatke. Z učenci se pogovarjamo, kateri dve števili bomo sešteli in koliko različnih
možnosti imamo. Sproti ugotavljamo, katere možnosti smo že pregledali. Na koncu se vprašamo, koliko
Učenci: denarja potrebujemo za najcenejšo izbiro in najmanj koliko za katerokoli izbiro..
 prištevajo S, D in E k  Računamo do 1000
poljubnemu trimestnemu številu.  S pomočjo modelov S, D in E rešimo naslednje pisne račune seštevanja, ki jih učenci zapisujejo v
 uporabljajo računske operacije zvezke:
pri reševanju problemov. 341 273 541 623 263 743 534 231 343
+ 415 + 215 + 422 + 272 + 114 + 125 + 122 + 666 + 525
 Spomin
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Iz tršega papirja ali kartona pripravim največ 20 kvadratov. Na
polovico kvadratov zapišem račune pisnega seštevanja, na drugo polovico pa rezultate teh računov.
Učenci kartone postavijo tako, da je hrbtna stran obrnjena navzgor, nato jih premešajo. Vsak izmed
njih obrne po dva kartona in preveri, ali tvorita ustrezen par. Če je na enem račun in na drugem
rezultat tega računa, učenec kartončka vzame in ju postavi na poseben kupček, sicer kartončka
obrne. Dejavnost nadaljujemo, dokler je še kak kartonček neodkrit.
 Zapis v zvezek
 Učenci v zvezek napišejo naslov: PISNO SEŠTEVANJE
 Učencem narekujem račune pisnega seštevanja, ki jih učenci rešijo;
 Učencem narekujem besedilne naloge seštevanja.
pomagamo.
 Poišči svoj par
 Učence razdelim v dve (enako številčni) skupini. Eni razdelim listke z računi, drugi pa listke z
rezultati teh računov. Kdo bo prvi našel svoj par?
 Učenci se postavijo v dvojice in vsaka dvojica pove račun z rešitvijo. Drugi preverijo, ali je račun
pravilen. Ali kdo ni našel svojega para?
 Učenci rešijo naloge na UL:  Učenci rešijo naloge v TMČ3/12:
 rešijo dane račune in matematične probleme.  izračunajo račune seštevanja v
obsegu do 1000 brez prehoda;
 rešijo račune pisnega seštevanja
do 1000 brez prehoda.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
DVOMESTNIH IN
TRIMESTNIH ŠTEVIL
BREZ PREHODA
Pripomočki: Listi, UL – V PAPIRNICI/A-B P/140-141 U/-
DZ3/30 TČM3/13
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Seštejmo
trimestna števila obsegu do  Učenci delajo v dvojicah. Vsak učenec dobi list, na katerega bo zapisoval račune pisnega seštevanja.
1000 brez prehoda, Na tablo napišem števila 102, 134, 320, 212, 233 in 422. Vsak učenec na list napiše čim več računov
 uporabljajo računske operacije seštevanja po dveh števil in jih izračuna. S sošolcem nato pregledata, koliko računov je sestavil vsak
pri reševanju problemov. od njiju, in primerjata rezultate.
 Dejavnost lahko nadaljujemo tako, da učenca sestavljata račune seštevanja po treh števil. Na koncu
Učenci: vprašam, katera vsota treh števil je najmanjša, katera največja, katera števila so sešteli, da so dobili
 prištevajo S, D in E k najmanjšo vsoto, in katera števila so sešteli, da so dobili največjo.
poljubnemu trimestnemu številu. 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
 uporabljajo računske operacije  Pot od šole do doma
pri reševanju problemov.  Učenci delajo v dvojicah. Vsaka dvojica dobi UL – V PAPIRNICI/B , na kateri je narisana pot od šole
do doma. Učenca odgovorita na zastavljena vprašanja, dolžino posamezne “sestavljene” poti pa
izračunata v zvezku.
 Poišči svoj par
 Učence razdelim v dve (enako številčni) skupini. Eni razdelim listke z računi, drugi pa listke z
rezultati teh računov. Kdo bo prvi našel svoj par?
 Učenci se postavijo v dvojice in vsaka dvojica pove račun z rešitvijo. Drugi preverijo, ali je račun
pravilen. Ali kdo ni našel svojega para?
 izračunajo račune pisnega seštevanja.
 Reševanje UL
 Učenci dobijo v reševanje UL – V PAPIRNICI/A, s katerim preverimo znanje o reševanju nalog o
pisnem seštevanju v obsegu do 1000:
nalogo.  rešijo matematične probleme.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA V PAPIRNICI 138/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
Pripomočki: Aplikati enic, desetic in stotic, kartončki, zvezek P/140-141 U/43
DZ3/31 TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Seštevanje treh seštevancev
trimestna števila obsegu do  Pripravljene imam enotske kocke, in sicer 3S 5D 4E, 1S 2D 3E ter 2S 1D 2E.
1000 brez prehoda,  Učence vprašam, da mi povedo, za katera števila gre: 354, 123 in 212.
 uporabljajo računske operacije  Učence vprašam:
pri reševanju problemov. - katero število dobim, če vse seštevance seštejem?
- Ko seštevam, kaj združujem skupaj?
Učenci:  Pred tablo pokličem učenca, ki sešteje enotske kocke. Kako bi operacijo prikazali na tabli?
 prištevajo S, D in E k  Na tablo prilepim aplikate, ki ponazorijo dano situacijo.
poljubnemu trimestnemu številu.  V razpredelnico na tablo vpišem števila ter jih skupaj izračunamo.
 uporabljajo računske operacije S D E
pri reševanju problemov. 3 5 4
+ 1 2 3
+ 2 1 2
6 8 9
 Poudarim, da pišemo E vedno po E, D vedno pod D in S vedno pod S, ter da vedno najprej seštejemo E.
 Spomin
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Iz tršega papirja ali kartona pripravim največ 20 kvadratov. Na
polovico kvadratov zapišem račune pisnega seštevanja, na drugo polovico pa rezultate teh računov.
Učenci kartone postavijo tako, da je hrbtna stran obrnjena navzgor, nato jih premešajo. Vsak izmed
njih obrne po dva kartona in preveri, ali tvorita ustrezen par. Če je na enem račun in na drugem
rezultat tega računa, učenec kartončka vzame in ju postavi na poseben kupček, sicer kartončka
obrne. Dejavnost nadaljujemo, dokler je še kak kartonček neodkrit.
 Zapis v zvezek
 Učenci v zvezek napišejo naslov: UTRJUJEMO PISNO SEŠTEVANJE
 Učencem narekujem račune pisnega seštevanja, ki jih učenci rešijo;
 Učencem narekujem besedilne naloge seštevanja;
 pri reševanju besedilne naloge povemo, kako jo izračunamo, in sicer s katerim računom si pri tem
pomagamo.
 Učenci rešijo naloge na UL:  Učenci rešijo naloge iz U/43:
 rešijo dane račune in matematične probleme.  zapišejo račune in jih rešijo;
 rešijo matematični problem,
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA MATEMATIČNI 139/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
PROBLEMI
SEŠTEVANJA DO 1000
BREZ PREHODA
Pripomočki: Listi A3 ali šeleshamer, revije, zvezek P/140-141 U/-
DZ3/- TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Sestavljamo in rešujemo besedilne naloge
trimestna števila obsegu do  Ob stenski sliki zastavim matematično problemsko nalogo. Ob njem se pogovarjamo in ga skupaj z
1000 brez prehoda, učenci rešujemo. Nato naj matematične probleme ob isti stenski sliki sestavljajo učenci sami, tako
 uporabljajo računske operacije da kateri od učencev ustno zastavi problem, o katerem se pogovarjamo in ga rešujemo, nato pa
pri reševanju problemov. pridejo na vrsto še drugi učenci.
 Narišimo
Učenci:  Učenci delajo v skupinah po štiri ali pet. Vsaka skupina dobi večji list papirja (A3) ali šeleshamer.
 prištevajo S, D in E k Zastavim problemsko nalogo in jo večkrat ponovim, učenci vsake skupine pa na list narišejo sliko, ki
poljubnemu trimestnemu številu. ponazarja dano problemsko nalogo. Ob sliki zapišejo tudi račun in odgovor. Svoje izdelke lahko
 uporabljajo računske operacije razstavijo.
pri reševanju problemov. 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
 Zaigrajmo besedilno nalogo seštevanja
 Učenci delajo v skupinah po štiri ali pet. Vsaka skupina si zamisli račun seštevanja in ga zapiše na list
papirja, ki ga nato prepogne, da drugi učenci ne vidijo računa. Dogovorijo se, kako bodo račun
seštevanja prikazali: z dramatizacijo, pantomimo… Ostale skupine po ogledu dramatizacije,
pantomime… oblikujejo besedilno nalogo in jo rešijo. Nato učenci iz skupine, ki je predstavila račun,
pokažejo, kakšen račun imajo na listu. Če se računa ne ujemata, se pogovorijo, kako je do tega prišlo.
 Dejavnost lahko ponovimo, da pridejo na vrsto še druge skupine.
 Matematična slika
 Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina dobi listek z besedilom besedilne naloge in večji list, na
katerega nalogo narišejo. Ob razstavi slik, ostale skupine sestavijo besedilno nalogo, dodajo
vprašanje in poiščejo rešitev. Zapišemo račun in odgovor.
 Poglejmo v revije
 Učenci delajo v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi revijo ali dve. Poiščejo sliko, s pomočjo katere
si izmislijo nalogo, potem pa jo zapišejo na list papirja. Nato si skupine izmenjajo naloge skupaj s
slikami (izmenjata si ju, na primer, sosednji skupini ali pa si skupine naloge izmenjujejo v krogu, npr v
smeri urinega kazalca.). Vsaka skupina vedno rešuje naloge drugih skupin, zapiše tudi rešitve. O
nalogah se pogovarjamo: ali so bile pretežke, morda prelahke, se je naloga ujemala s sliko …
 Učenci rešijo UL:  Učenci si izmislijo 6
 rešijo račune pisnega seštevanja do 100o brez prehoda, ki matematičnih problemov
jih zapišejo v zvezek Matematika. seštevanja v obsegu do 1000 brez
prehoda.
 Izmišljene matematične
probleme rešijo.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA ŠE O MATEMATIČNIH 140/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
PROBLEMIH
Pripomočki: Plakati s problemskimi situacijami, list z besedilom, večji listi P/140-141 U/-
DZ3/- TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Matematični plakat
trimestna števila obsegu do  Učencem najprej pokažem pripravljeni plakat, povem zgodbico, ki jo učenci lahko dopolnjujejo, nato
1000 brez prehoda, zapišejo račun seštevanja ter povedo in zapišejo odgovor. Nato pokažem še en plakat, učenci pa
 uporabljajo računske operacije skušajo sami povedati zgodbico, nato zapišejo račun in odgovor. Za tem se učenci razdelijo v skupine
pri reševanju problemov. po štiri ali pet. Vsaka skupina dobi večji list papirja in listek, na katerem je zapisana zgodbica.
Skupine dobijo različne zgodbice. Učenci na večji list papirja »narišejo« zgodbico. Nato učenci ene
Učenci: skupine pokažejo svoj plakat drugim učencem. Ti bodo povedali, kaj vidijo, oziroma bodo povedali
 prištevajo S, D in E k zgodbico, kot jo vidijo, dodali vprašanje in poiskali rešitev. Na tablo bo eden izmed učencev zapisal
poljubnemu trimestnemu številu. ustrezen račun seštevanja. Učenci preverijo, ali je račun pravilen, in še enkrat povedo odgovor.
 uporabljajo računske operacije 2. ETAPA: OBRAVNAVA NOVE SNOVI/UTRJEVANJE SNOVI
pri reševanju problemov.  Matematična slika
 Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina dobi listek z besedilom besedilne naloge in večji list, na
katerega nalogo narišejo. Ob razstavi slik, ostale skupine sestavijo besedilno nalogo, dodajo
vprašanje in poiščejo rešitev. Zapišemo račun in odgovor.
 Zapis v zvezek
 Učenci v zvezek zapišejo naslov: MATEMATIČNI PROBLEMI SEŠTEVANJA
 Učenci dobijo učni list z besedilnimi nalogami, katere razrežejo, jih postopoma prilepijo v zvezek ter
rešijo.
 Pri delu upoštevajo navodila za reševanje problemov:
- nalogo preberemo;
- podčrtamo pomembne podatke;
- naredimo načrt;
- zapišemo račun in ga rešimo;
- še enkrat preberemo vprašanje;
 napišemo odgovor.
 Sestavljamo matematične zgodbice
 Učenci delajo v skupinah po štiri ali pet. Vsaki skupini damo učni list s tremi slikami. K vsaki sliki
učenci sestavijo matematično zgodbico, zapišejo račun in odgovor. Na koncu povabim učence iz
različnih skupin, da povedo zgodbico k isti sliki. Obenem preverijo, ali so zapisali račun seštevanja z
isto rešitvijo.
 Učenci v matematičnem kotičku na kartonček zapišejo račun  Učenci si izmislijo 6
seštevanja do 1000 brez prehoda. Kartonček obrnejo narobe matematičnih problemov
in ga položijo na mizo. Vsak učenec izvleče poljuben seštevanja v obsegu do 1000 brez
kartonček, na katerem sta računa in si ustno izmisli 2 prehoda.
matematična problema za dana računa. Problema predstavi  Izmišljene matematične
sošolcu, ki preveri ali se ujema z zapisanima računoma. probleme rešijo.
Ljubljana: DZS.
DZS.
Šola: Učitelj:
ARITMETIKA IN ALGEBRA UTRJUJEMO PISNO 141/175 OBRAVNAVA NOVE SNOVI
SEŠTEVANJE BREZ
PREHODA DO 1000
Pripomočki: Plakati s problemskimi situacijami, list z besedilom, večji listi, P/- U/-
zvezek DZ3/- TČM3/-
(brez prehoda),
 pisno seštevajo dvomestna in  Računi in naloge
trimestna števila obsegu do  Na prosojnici imam zapisane 4 besedilne naloge in 4 račune pisnega seštevanja do 1000 brez prehoda.
1000 brez prehoda,  Učenci prvo nalogo preberejo, povedo račun in ga zapišejo v zvezek. Ob tem pridobim pojme
 uporabljajo računske operacije SEŠTEVANJE, PLUS, VSOTA.
pri reševanju problemov.  Na enak način rešimo še ostale tri naloge.
Učenci:  Matematična slika
 prištevajo S, D in E k  Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina dobi listek z besedilom besedilne naloge in večji list, na
poljubnemu trimestnemu številu. katerega nalogo narišejo. Ob razstavi slik, ostale skupine sestavijo besedilno nalogo, dodajo
 uporabljajo računske operacije vprašanje in poiščejo rešitev. Zapišemo račun in odgovor.
pri reševanju problemov. 3. ETAPA: VADENJE IN PONAVLJANJE
 Tombola
 Vsak učenec ima listič s petimi določenimi števili od 1 do 1000. Počasi povem pripravljen račun
seštevanja brez prehoda, na primer: 121 + 234 =. Učenci račun zapišejo v zvezek in ga izračunajo,
nato pa pogledajo, ali imajo število na lističu. Če ga imajo, ga obkrožijo. Nato povem naslednji račun in
dejavnost se ponavlja. Zmaga učenec, ki ima na listu največ prečrtanih števil.
 Sestavljamo matematične zgodbice
 Učenci delajo v skupinah po štiri ali pet. Vsaki skupini damo učni list s tremi slikami. K vsaki sliki
učenci sestavijo matematično zgodbico, zapišejo račun in odgovor. Na koncu povabim učence iz
različnih skupin, da povedo zgodbico k isti sliki. Obenem preverijo, ali so zapisali račun seštevanja z
isto rešitvijo.
 Učenci v matematičnem kotičku na kartonček zapišejo račun  Učenci si izmislijo 6
seštevanja do 1000 brez prehoda. Kartonček obrnejo narobe matematičnih problemov
in ga položijo na mizo. Vsak učenec izvleče poljuben seštevanja v obsegu do 1000 brez
kartonček, na katerem sta računa in si ustno izmisli 2 prehoda.
matematična problema za dana računa. Problema predstavi  Izmišljene matematične
sošolcu, ki preveri ali se ujema z zapisanima računoma. probleme rešijo.
Ljubljana: DZS.
DZS.

Matematika - Tretji Razred (Cilji)

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Matematika - Tretji Razred (Cilji)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

DNEVNE PRIPRAVE NA POUK MATEMATIKE

Pripravila: Lea Kozel

You might also like