Voved

Bilo da ste nov ili pak iskusen investitor, najte{kata lekcija {to mora
prvenstveno da nau~ime e deka nema sekoga{ da sme vo pravo za odlukata koja sme
ja donele. Investitorite sekoga{ mora da gi za{titat sviote investicioni smetki.
Osobeno ako investirame ograni~eno (upotrebuvaj}i pozajmeni pari) namaluvaweto
na zagubata e apsolutno osnovno. Dokolku ne ja namalime zagubata brzo, porano ili
pokasno, }e prerasnat vo mnogu pogolemi zagubi. Pametot, obrazovanieto, egoto,
inatlivosta i gordosta se smrtonosna alternativa vo do-nesuvaweto na pravilnata
odluka koga treba da se prodadat ak-ciite.
Problemot le`i vo toa {to nie kako i sekoj drug investitor koga vlo`uvame vo
akcii o~ekuvame za vozvrat da dobieme pove}e otkolku {to prvenstveno sme vlo`ile.
Ovoj seminarski trud se odnesuva za investiraweto. Naj prvo, taa se odnesuva
na investirawe vo akcii i obvrznici - di-rekno ili preku investiciski fondovi. Vakvoto
investirawe e na~in na anga`irawe na vi{okot na pari taka {to dolgoro~no tie }e
zarabotat dobra dobivka za nas ili vo fo-rma na redoven prihod od dividendi i kamati
ili vo forma na profit {to e rezultat na porastot na vrednosta ili, pak, ko-mbinacija od
dvete.
Najgolem del od lu|eto, dokolku ne{to im preostane po pla}aweto na site
smetki, prvo pomisluvaat na vlo`uvawe na vi{okot na pari na {tedna kni{ka i mo`ebi
vo `ivotno osiguruvawe. Nikoj ne mo`e da prigovori na vakviot misloven tek. Ovie
formi na {tedewe se su{tinski, ako lu|eto sakaat soodvetno da se za{titat od
sekoga{ nepredvidlivite itni slu~ai vo `ivotot.

1. Formi na investirawe

Denes milioni lu|e ve}e gi smetaat hartiite od vrednost, akciite i obvrznicite vo

site svoi raznovidni i postojano novi formi, za zdravi i atraktivni sredstva za in-
vestirawe. Vo svoeto naj{iroko zna~ewe, hartiite od vrednost se potvrdi {to go
pretstavuvaat va{eto u~estvo vo nekoja investiciska aktivnost - prenoslivo u~estvo,
{to zna~i deka mo`ete da go kupite ili prodadete va{iot interes vo taa investicija. Niza
investiciski opcii, bazirani vrz hartii od vrednost, eksplozivno se zgolemi od vremeto
koga za prv pat be{e objavena knigata ,,Kako da kupuvate akcii,,1.
Se razbira, postoi rizik pri kupuvaweto akcii i ob-vrznici - i za najgolem broj
lu|e toa e mnogu pogolem rizik od ona {to bi trebalo da bide, bidej}i tie nikoga{ ne
odvoile vreme za da gi prou~at hartiite od vrednost ili pak, da otkrijat kako bi mo`ele
razumno da investiraat vo niv. Pos-toi rizik i vo samoto poseduvawe na pari.
Investitorot celi, ili treba da celi, pred se, kon dolgoro~ni rezultati, i treba da bide
ocenuvan samo preku nego.
Prviot rizik e deka va{ite pari mo`at da is~eznat fizi~ki (kra`ba, po`ar) ili da se
namalat (neprofitabilna investicija) e sekoga{ evidenten. Vtoriot- nikoga{ tolku
o~igleden - e rizikot deka parite {to ste gi za{tedile denes mo`ebi nema da ja imaat
istata vrednost vo nekoe idno vreme, ako cenite na hranata, oblekata i re~isi se drugo
prodol`at da se zgolemuvaat. Liceto koe ednostavno ~uva vi{ok pari - gi stava vo
vizba ili gi zakopuva pod zemja - mo`e da go izbegne fizi~kiot rizik, no nikoga{ nema
da go izbegne nevidliviot rizik -inflacijata.
Rizikot i nagradata se nerazre{livo zapletkani. Ne o~ekuvajte visoki prinosi
bez golem rizik i sigurni sredstva. Ne o~ekuvajte visoki prinosi bezsoodvetno niski
prinosi. {to podolgo dr`ite rizi~no sredstvo, pomali se {ansite za lo{ rezultat. Rizikot
na nekoe sredstvo ili portfolio mo`e da se meri. Najednostaven na~in za toa e
presmetuvawe na standardna devijacija na prinosite za pove}e vremenski periodi.

[to u{te bi mo`ele da napravite so va{ite pari?

Bi mo`ele da investirate vo nedvi`nini. Generalno pravilo e deka cenite na

nedvi`ninite rastat zaedno so cenite i na drugite raboti. Taka mo`ebi }e si re~ete deka
tamu }e na-jdete za{tita od nevidliviot rizik. Da- pod uslov da ne zaglavite vo golem
dolg vo period na ogromna ponuda na ne-dvi`en imot- uslov {to mo`e da gi zaneme i
nekoi od najostroumnite profesionalci.
Potoa mo`ete da investirate i vo nekoi od oblastite na ,, cvrstite sredstva,, {to
stanaa popularni kako za{tita od in-flacijata. Mo`ete da kupite zlato ili srebro. No, tie i
site drugi metali se skapi za ~uvawe i voop{to ne nosat dividenda {to bi vi pomognala
1
Knigata e od Louis Engel & Henry R. Hecht

2
da gi pokriete tro{ocite za nivno ~uv-awe. Mo`ete da kupite skapocen nakit, moneti ili
po{tenski marki, ponatamu mo`ete da kupite umetni~ki dela ili an-tikviteti. No tie ne
se ,, najpodvi`ni,, sredstva za inve-stitorite koi {to stravuvaat od apokalipsa.
Potoa mo`ete da investirate vo akcii i obvrznici toa e ona {to bankite,
osiguritelnite kompanii, penziskite fon-dovi i drugite instuticionalni investitori go
pravat, barem del od parite {to mu se dovereni, so cel da gi obezbedat sred-tvata {to
im se potrebni za ispolnuvawe na obvrskite kon sv-oite klienti i korisnici.

2. Akciite kako instrument za investirawe

Vo sovremeni uslovi na stopanisuvawe na finnsiskite pazari se sre}avaat

golem broj raznovidni hartii od vrednost. Me|u niv akciite zazemaat zna~ajno mesto.
Akcijata pretstavuva dolgoro~na hartija od vrdnost, bez rok na vtasuvawe i so nea se
izrazuva sopstveni~ki odnos. Ispravi za akcija izdava akcionerskoto dru{tvo.
Izdavaweto na akcii na akcionerskoto dru{tvo mu ovozmo`uva finansirawe so koe se
osnova samoto akcionersko dru{tvo ili pro{iruvawe na negovoto rabotewe, vo
zavisnost od toa dali stanuva zbor za osnovna emisija ili dopolnitelni emisii na akcii.
Poimot akcija gi opredeluva i osnovnite nejzini belezi kako hartija od
vrednost, i toa:
 Akcijata - kakoo del od osnovnata glavnina na akcionerskoto dru{tvo;
 Akcijata kako hartija od vrednost koja {to gi sodr`i akcionerskite prava na
sopstvenikot na taa hartija od vrednost;
 Akcijata kako pismena isprava za poseduvawe na opredelen vlog, del od
glavninata na akcioneskoto dru{tvo.
Vo razvienite pazarni ekonomii, akciite ovozmo`uvaat pribirawe slobodni pari~ni
sredstva i nivno alocirawe vo najproduktivnite sektori i toa ne samo vo nacionalnnata
ekonomija tuku i vo me|unarodni ramki.
Kaj akcijata se razlikuvaat: nominalna, emisiska, matemati~ka, berzanska i
likvidaciska vrednost.
Akciite se izdavaat na ednakva nominalna vrednost i taa vrednost slu`i kako osnova
za deklarirawe na dividendata, za utvrduvawe na glasi~kite prava vo organite na
akcionerskoto dru{tvo i za utvrduvawe na udelot vo delot na ste~ajnata masa.

3
Emisiska vrednost e aktuelna koga izdadenite akcii se prodavaat nad minimalnata
vrednost. Ovaa vrednost se sostoi od nominalnata vrednost na akcijata i premijata na
emisijata.
Matemati~kata vrednost se utvrduva koga ~istata aktiva }e se podeli so brojot na
akcii. Berzanska vrednost imaat akciite {to kotiraat na berzata i taa se formira vrz
osnova na ponudata i pobaruva~kata od opredeleni akcii na berzata.
Likvidaciskata vrednost na akciite e onaa vrednost {to se dobiva koga od aktivata na
dru{tvoto }e se podmirat obvrskite sprema doveritelite i }e se nadomestat tro{ocite za
likvidacijata.
Spored sodr`inata na pravata vrz osnova na sopstvenosta na akcijata se
razlikuvaat obi~na, redovna i prioritetna akcija. Obi~na aqkcija e onaa akcija {to
na nejziniot sopstvenik mu nosi: pravo na glas vo akcionerskoto sobranie; pravo na
isplata na del od dobivkata; pravo na isplata na del od ostatokot na likvidaciskatata
masa.
Prioritetnata akcija sodr`i prioritetni prava {to se sostjat vo mo`nosta
sopstvenicite na prioritetnite akcii da nazna~at ili da predlagaat opredelen broj na
~lenovi vo organite na dru{tvoto. Kaj ovie akcii, dividendite odnapred se garantirani i
se iska`uvaat opredelen procent sekoja godina. Postojat pove}e vidovi priviligirani
akcii, i toa: kumulativni priviligirani akcii, konvertabilni akcii, participativni akcii i
priviligirni akcii so promenliv prihod.
Najprisutni akcii vo akcionerskite dru{tva se obi~nite i priviligiranite akcii.
Obi~nite akcii se sopstveni~ki hartii od vrednost koi{to na sopstvenikot ne mu
garantiraat ostvaruvawe dividenda, sopstvenikot na ovie akcii ostvaruva dividenda
dokolku akcxionerskoto dru{tvo ostvari profit. Pri {to po pravilo, celiot neto profit ne
im pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii. Prioritet pri isplatata na dividenda imaat
sopstvenicite na priviligirani akcii.

Хартиите од вредност за кои се бара котација на Берзата треба да

претставуваат хартии од вредност без ограничувања во нивната преносливост.

Кога се поднесува барање за Берзанска Котација за било кој вид хартии од

вредност, барањето мора да се однесува на сите хартии од вредност од тој вид.

За секоја наредна емисија на хартии од вредност од ист вид како оние

што се веќе котирани, издавачот ја известува Берзата за степенот на реализација

4
на новата емисија (број на акции и процент) и повторно поднесува формално
Барање за котација до Берзата.

На Берзанска котација може да бидат примени и хартии од вредност кои

се конвертибилни во друг вид на хартии од вредност.

Vo periodot po Vtorata svetska vojna, golem broj od ovie institucii mnogu

pove}e se orientiraa kon investirawe vo akcii. Zo{to? Zatoa {to vo tekot na godinite,
evidencijata poka`ala deka prose~nata akcija isplatila podobra dobivka i obezbedila
poramnomerna za{-tita od evidentniot i nevidliviot rizik, otkolku koja bilo forma na
investicija. Zatoa amerikancite prosperiraa so akciite. Podatocite od Ibbotson
Associates od ^ikago, poka`uvaat deka vo periodot od 68 godini, vkupnata dobivka na
obi~nite akcii, spored indeksot na Standard & Poors, go nadminala poka~uvaweto na
indeksot na cenite na malo za pove}e od tripati. Sekoj investitor mora, da ima na um
deka nema utvrdena formula za uspeh vo investiraweto. Razumen na~in e da se
izraboti plan za raspredelba na sredstvata koj }e bide soodveten za vas vo
sekoe vreme. Mnogu e va`no budno da gi sledite va{ite investicii i va{iot investiciski
plan. No sostojbata podocna se promenila- se sozdade klima i za obvrznicite koi sega
se poatraktivni.
ZNA^I:
NEMA ni{to obi~no vo vrska so obi~nite akcii. Toa e hartija od vrednost broj eden
vo na{iot sistem, osnova na celiot korporativen biznis i na na{iot sloboden sistem na
pretprijatija. Ako poseduvate akcija kako del od kapitalot na edna kompanija,
poseduvate del od taa kompanija. Vo sekoj slu~aj, sekoj investitor treba da znae
ne{to za obvrznicite, bidej}i tie se va`en del od mozaikot na investiciite. Faktot {to
kaj sebe dr`i akcii {to padnele vo ramkite na op{tiot pad na pazarot ne poka`uva ni{to
i ne treba da bide pri~ina za obnovuvawe. Investitorot, ~ija edinstvena cel e da go
minimizira rizikot, neizbe`no mora da ima nekolku akcii.
Obvrznicite pretstavuvaat pari zemeni na zaem, {to kompanijata koja gi izdava e
obvrzana da gi otplati. Tokmu za toa tie se narekuvaat obvrznici.

3. [to treba da znaeme za op{tinskite obvrznici ?

Sojuznite dr`avi, gradovite i drugite edinici na lokalnite vlasti, kako {to se

u~ili{nite oblasti, stanbenite vlasti, ~esto pati imaat potreba od kapital- da izgradat

5
u~ili{ta, pati{ta, bolnici i kanalizacii i da izvr{uvaat drugi brojni proekti {to se vo
nivna nadle`nost. Poradi toa, tie izdavaat obvrznici. Tie se narekuvaat op{tinski
obvrznici (municipal bonds ).
Za razlika od federalnata vlada, koja sama ja vr{i emisijata na svoite
obvrznici, ovie edinici na lokalnite vlasti se obra}aat kaj investiciskite bankari na svoj
tro{ok isto kako i korporaciite. Kako aktivni organizatori na emisijata se javuvaat ne
samo firmite, tuku i komercijalnite banki. Zakonot od vremeto na depresijata, dolgo
vreme im zabranuva{e na bankite da ja prezemat organizacijata na javni emisii na
korporacii no tie go zadr`aa ovlastuvaweto da prevzemaat pove}eto od emisiite na
lokalnite vlasti.
Porastot na emisiite na op{tinskite obvrznici be{e bez malku fantasti~en od
krajot na vtorata svetska vojna, koga vkupnata vrednost na site toga{ va`e~ki emisii
na op{tinski obvrznici dostigna okolu 20 miljardi dolari. Do krajot na 1993 god,
blagodarenie na na{ata ekspanzivna ekonomija i javnata pobaruva~ka za site vidovi
novi op{tinski kapaciteti, taa brojka se zgolemi na pove}e od 1,3 trilioni dolari.
So verojatno 1 milion op{tinski obvrznici na pazarot, investitorot e soo~en so
{iroka lepeza rokovi na dostasuvawe, na nivoa na kvalitet i prinosi. Kamatnite stapki
na op{tinskite obvrznici, ~ii prosek vo50-ti te godini be{e me|u 2 - 4 % i me|u 5 - 7
%, vo 70- ti te se iska~ija nagore zaedno so generalnite kamatni stapki do najvisoko
nivo vo site vremiwa koga mo`e{e da se dobie prinos od nad 14%.
Ona {to gi pravi stapkite privle~ni e faktot deka kamatata ostvarena od ovie
op{tinski obvrznici e oslobodena od sojuzniot danok na dohod. Navistina, iako
neodamne{nite izmeni na dano~nite zakoni gi napravija po restriktivni nekoi od
pravilata za dano~no osloboduvawe, ja zajaknuvaa popularnosta na pazarot na
op{tinski obvrznici. Toa e zatoa {to zna~itelno podrasti~ni revizii na drugi delovi na
zakonot gi napravija op{tinskite obvrznici edni od nekolkute ostanati investicii so
dano~ni povolnosti {to se na raspolagawe na brojni dano~ni obvrznici.
Konvertabilnite obvrznici, koi mo`at da se zamenat so akcii se ponelikvidni i
mo`at da ve izlo`at na golem rizik ako mnogu se zadol`ite za niv. Nenaplatlivite
obvrznici se samo toa- obvrznici so najnizok kvalitet i najvisok mo`en kvalitet. So
ogled deka obvrznicite se procenuvaat spored kamatnata stapka, vie mora da se
zapra{ate: kolku praksa i iskustvo imam vo kupuvawe obvrznici i vo
procenuvaweto na kamatnite stapki pred se ?

6
 Посебни услови за котирање на акции
1. Вистинитост и објективност на ревидирани финансиски
финансиските извештаи извештаи за последните
три години
2. Номинална вредност на
над 2.000.000 ЕВРА
акционерскиот капитал
3. Распространетост на родот на
над 25%
акциите во јавноста
4. Број на акционери над 200
Распространетоста на најмалку 25% од акциите од одреден вид треба да биде во
сопственост на најмалку 200 акционери. При пресметката на процентот од
горниот став, се изземаат акциите што ги поседуваат:
а) директорите на издавачот,

б) позначителни акционери (индивидуални или институционални) со над 10%

сопственост на видот на акции и
в) долгорочните хартии од вредност во сопственост на Владата на Република
Македонија и други државни институции2.

Obvrznici

Obvrznicata e dolgoro~na dol`ni~ka hartija od vrednost so koja izdava~ot na

obvrznicata se obvrzuva deka na sopstvenikot na obvrznicata ednokratno ili vo rati, }e
mu go isplati na opredeleniot den, iznosot na nominalnata vrednost na obvrznicite i
kamatata. Republika Makedonija soglasno Zakonot za na~inot i postapkata na
isplatuvawe na deponiranite devizni vlogovi na gra|anite po koi garant e Republika
Makedonija (Slu`ben vesnik na RM br.32/2000) izdava obvrznici za namiruvawe na
pobaruvawata na gra|anite po osnov na nivnite deponiranite devizni {tedni vlogovi.
So izdavaweto na ovie obvrznici se ovozmo`uva: Kontinuirana isplata na deponiranite
devizni vlogovi, Vra}awe na doverbata na gra|anite vo dr`avata i vo finansiskite
institucii; Ednakvost na gra|anite pri isplatata na deponiranite devizni vlogovi,
Potiknuvawe na razvojot na pazarot na kapital, i Pogolema za{tita na sopstvenicite na
obvrznicite. Obvrznicite se izdavaat vo nematerijalen oblik, glasat vo EVROi se
neograni~eno prenoslivi. Nominalnata vrednost na obvrznicite se otplatuvaat vo 20
polugodi{ni rati, na 1 april i 1 oktomvri, a prvata rata za otplata na glavninata
pristignuva na 1 april 2002 godina. Nominalnata vrednost na obvrznicite e iznosot na
2
Internet stranica na Makedonska berza

7
devizniot {teden vlog so presmetanata kamata do 30 april 2000 godina, namalen za
isplatite na3%od sekoja {tedna partija. Na obvrznicite se presmetuva kamata vo visina
od 2%
godi{no, zapo~nuvaj}i od 1 maj 2000 godina. Otplatata na kamatata se vr{i dva pati
godi{no na 1 april i 1 oktomvri, a zapo~nuva na 1 april 2001 godina. Obvrznicite se
otplatuvaat vo denarska protivvrednost po sredniot kurs na EVRO od kursnata lista na
Narodna banka na Republika Makedonija {to va`i na denot na pristignuvawe na
obvrznicite.Otplatata na obvrznicite po sredniot kurs na EVRO od kursnata lista na
Narodna banka na Republika Makedonija {to va`i Deviznite {tedni vlogovi na gra|
anite koi imaat mati~en broj (broj na paso{), bankite gi prenesuvaat vo ovlastenata
institucija {to }e gi vr{i rabotite na Registar za vodewe na obvrznicite vo
nematerijalen oblik. Obvrznicite se smetaat za izdadeni, a gra|anite se steknuvaat so
sopstvenost na obvrznicite od momentot na upisot na istite vo Registar za vodewe na
obvrznicite vo nematerijalen oblik. Po prenosot na deviznite {tedni vlogovi vo
Registarot za vodewe na obvrznicite vo nematerijalen oblik, Registarot gi izvestuva
sopstvenicite na obvrznicite za visinata na prenesenite iznosi na sekoja poedine~na
{tedna partija kako i za vkupniot zbir na site {tedni partii. Republika Makedonija ja
garantira otplatata na obvrskite po osnov na ovie obvrznici i obezbeduva sredstva za
nivna otplata. Obvrskite po osnov na ovie obvrznici imaat ednakov tretman so site
drugi obvrski na Republika Makedonija. Postojat tri mo`nosti: da se ~eka da dostasaat
obvrznicite, pri {to na datumot na dostasuvawe se dobiva nominalnata vrednost na
obvrznicite;da se prodadat obvrznicite na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od
vrednost, pri {to se dobiva pazarna vrednost (koja ne e ednakva na nominalnata
vrednost); ili da se iskoristat obvrznicite za kupuvawe i otplata na op{testveniot
kapital od pretprijatijata vo transformacija, kupuvawe i otplata na dr`avniot kapital,
kupuvawe na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, kupuvawe I
otplata na stanovi vo op{testvena sopstvenost, kupuvawe na zemjodelsko zemji{te vo
sopstvenost na Republika Makedonija, pla}awe za dodeluvawe i kupuvawe na
grade`no zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija, pla}awe za otkup na
denarski pobaruvawa koi so Zanonot za sanacija I rekonstruirawe na del od bankite vo
Republika Makedonija i se preneseni na Agencijata za sanacija na banka i pla}awe na
nadomestok za koncesija i dolgoro~en zakup. Na denot na dostasuvawe na
obvrznicite, Ministerstvoto za finansii prenesuva denarski sredstva na smetka na
ovlastenata institucija koja }e ja vr{i otplatata na obvrskite po osnov na ovie

8
obvrznici. Zavisno od izborot na sopstvenikot na obvrznicite, isplatata }e se izvr{i vo
gotovo ili na tekovna smetka ili {tedna kni{ka, bez naplata na bilo kakva provizija ili
tro{oci vo vrska so isplatata na teritorijata na Republika Makedonija. Ako denot na
dostasuvawe na obvrznicata vo Republika Makedonija ne e raboten den, isplatata na
obvrznicite se vr{i prviot nareden raboten den vo Republika Makedonija.
Pobaruvawata na gra|anite po osnov na ovie obvrznici ne zastaruvaat. Sopstvenikot na
obvrznicite se obra}a do Registarot vo koj se vodat obvrznicite, od koj dobiva potvrda
za visinata na obvrznicite so koi raspolaga, i istata potvrda ja koristi za pla}awe vo
soodvetnata institucijata zavisno od namenata za koja se opredelil da gi koristi
obvrznicite. Ne.Prihodite vrz osnova na ovie obvrznici ne se odano~uvaat.
Prodavaweto na obvrznicite se vr{i so posredstvo na brokerska ku}a koja e ~lenka na
Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost. Pri prodavaweto na
obvrznicite, sopstvenicite na obvrznici ja ovlastuvaat brokerskata ku}a da go prodade
celosno ili delumno iznosot na nivnite obvrznici. Sopstvenikot na obvrznicite mo`e da
dade ovlastuvawe za proda`ba na negovite obvrznici na pove}e brokerski ku}i. Za
izvr{enata usluga, maksimalnata provizija koja ja naplatuvaat brokerskite ku}i pri
trguvaweto na Makedonskata berza iznesuva 0,75% od vrednosta na realiziranata
transakcija.Isplatata na prihodite ostvareni od proda`bata naobvrznicite na
Makedonskata berza za dolgoro~ni hartrii od vrednost se vr{i vo rok od 5 dena od
denot na sklu~enata transakcija vo gotovo ili so prenos na pari~nite sredstva na `iro
smetka. Trguvaweto so obvrznicite {to Republika Makedonija gi izdava za
namiruvawe na pobaruvawata na gra|anite po osnov na nivnite deponirani devizni
vlogovi zapo~nuva od 19 septemvri 2000 godina i se vr{i na Makedonskata berza za
dolgoro~ni hartii od vrednost. So obvrznicite mo`e da trguvaat doma{ni i stranski
fizi~ki i pravni lica.

9
 Заклучок

Vo sovremenite uslovi na stopanisuvawe na finansiskite pazari se sre}avaat

golem broj raznovidni hartii od vrednost. Me|u niv obvrznicite zazemaat zna~ajno
mesto. Postojat razli~ni mislewa za toa {to pretstavuvaat i kako pridonesuvaat vo
raboteweto na bankite, no edni od najprifatenite se kontinuirana isplata na
deponiranite devizni vlogovi, i potiknuvawe na razvojot na pazarot na capital.
Zna~ajno vnimanie vo odnos na obvrznicite se posvetuva na visinata na
kamatnata stapka na obvrznicite. Kamatnata stapka najmnogu zavisi od visinata na
kamatite {to gi pla}aat bankite na za{tedite.Dokolku kamatite se isti
toga{ investitorite nemaat motivacija svoite pari~ni sredstva da gi investiraat vo
kupuvawe obvrznici. Poradi toa emitentite te`neat kamatnite na nivnite obvrznici da
bidat povisoki I postimulativni od bankarskite kamati.

10
KORISTENA LITERATURA

1. O`NELI : 24 Essential Lessons for Investment Success, 1984 (prevod)

2. Louis Engel & Henry R. Hecht: How to buy stocks, New York, 002(prevod)
3. William J. Bernstein: The Intelligent Asset Allocator,How to build your
Portfolio to maximize returns and Minimaze risk Oregon, 2000.

11