Vse o Energetiki in Elektroniki

VIJEOLSKI STROKOVNI PROGRAM MEHATRONIKA
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE (OET)

(DELOVNI OSNUTEK GRADIVA)
FRANC TRAVS
Elektronske komponentei
Vijeolski strokovni program: Mehatronika Ubenik: Osnove elektrotehnike - OET (delovni osnutek kot prehodno gradivo) Gradivo za 1. letnik
Avtor: Franc travs OLSKI CENTER VELENJE Vija strokovna ola
Nelektorirano gradivo!
Velenje, 2008
II
Predgovor Za uspeno inenirsko delo na podroju sodobnih mehatronskih naprav in elektronskih vezij je nujno potrebno poznavanje osnovne teorije in praktino utrjeno znanje iz elektromehanskih in elektronskih komponent, razumevanja delovanja funkcijskih podsklopov in interpretacije medsebojnih povezav. Kljub dananji raznolikosti in kompleksnosti elektrinih naprav ali sistemov z elektronsko podporo, ta nivo strokovnosti omogoa suvereno delo na podroju vzdrevanja, nadzora, konstrukcije in monosti posodobitev. To podporo bodo avtomatizirani stroji in tevilne sodobne v ivljenju spremljajoe naprave gotovo vedno potrebovali. Z pravilno interpretacijo dogodkov, uporabo tehnik preizkuanja in meritev boste to podporo kot inenirji lahko suvereno obvladovali in zagotovljali. Z razumevanjem teh vsebin bo zagotovljen tudi potreben temelj za uspeno posodabljanje znanja na irem ali specializiranem podroju uporabe elektronskih sklopov. Na podlagi delovnih izkuenj v praksi menim, da je za dosego tega nivoja potrebno, da tudent razume in utrdi znanja, ki so opredeljena s cilji tega predmeta.
Predavatelj
CILJI PREDMETA Poznavanje fizikalnega ozadja, delovanja, karakteristik in znailnosti elektromehanskih ter elektronskih komponent, z monostmi uporabe v praksi. Razumevanje vloge posameznih komponent oz. podsklopov v okviru medsebojnih povezav ter interpretacija pripadajoih signalov. Usposobitev za nartovanje in povezovanje elektronskih sestavov, dimenzioniranje kljunih komponent, testiranje in ovrednotenje zanesljivosti delovanja. Interpretiranje in odpravljanje napak v elektronskih vezjih, ter usposobitev za ovrednotenje parametrov in iskanje nadomestnih reitev. Ustvariti podlago za samostojno konstruiranje enostavnejih vezij ali podsklopov, ter za nadaljevanje izpopolnjevanja znanja. Usposobiti se za realno vrednotenje tehninih podatkov, meritev, spremljajoih vplivov in glavnih ter stranskih uinkov pri delovanju naprav. Ustvariti ustrezno podlago za nadaljevanje tudija.
KAZALO 1 SPLONO O KOMPONENTAH, NAPRAVAH IN SISTEMIH ............ 3

1.1 SPLONE ZNAILNOSTI ELEKTRONSKIH KOMPONENT ..............................3 1.1.1 Zanesljivost in obratovalna pripravljenost komponent .......................................5 1.1.2 Nazivne in toleranne vrednosti elektronskih komponent..................................7 1.1.3 Naini oznaevanja elektronskih komponent........................................................7 1.1.4 Vpliv temperature na lastnosti elektronskih komponent....................................9
2 PASIVNE ELEKTRONSKE KOMPONENTE ........................................ 10

2.1 OHMSKI UPORI ..........................................................................................................10 2.1.1 Posebni ohmski upori ............................................................................................10 2.2 ELEKTRINI KONDENZATORJI ...........................................................................14 2.2.1 Splone znailnosti kondenzatorjev ....................................................................14 Znailni parametri ............................................................................................................14 2.2.2 Vrste kondenzatorjev in pomembneje znailnosti ............................................15 2.2.3 Znailneje funkcije, ki jih omogoa uporaba kondenzatorjev v praksi........16 2.3 TULJAVE, DUILKE, TRANSFORMATORJI IN OSTALE INDUKTIVNE KOMPONENTE ...................................................................................................................17 2.3.1 Splone znailnosti induktivnih komponent........................................................17 2.3.2 Magnetno sklopljene tuljave .................................................................................18 2.3.3 Duilke.....................................................................................................................19 2.3.4 Znailnosti feritnih materialov .............................................................................21
3 POLPREVODNIKE KOMPONENTE .................................................... 24

3.1 SPLONO O ZNAILNOSTIH P-N SPOJA.............................................................24 3.2 DIODE ............................................................................................................................25 3.3 BIPOLARNI TRANZISTOR.......................................................................................27 3.3.1 Fizikalno ozadje delovanja tranzistorja ..............................................................27 3.3.2 Orientacija tranzistorja.........................................................................................28 3.3.3 Karakteristinih veliine in mejne vrednosti parametrov tranzistorja ............28 3.3.4 Karakteristike, razred delovanja in delovna toka bipolarnega tranzistorja.29 3.3.5 Obmoje varnega delovanja tranzistorja (SOAR diagram) ..............................30 3.3.6 Tranzistor v stikalnem reimu..............................................................................31 3.4 FET TRANZISTORJI (FIELD EFFECT TRANZISTOR).......................................32 3.4.1 JFET- spojni FET ..................................................................................................32 3.4.2 MOSFET tranzistorji ............................................................................................33 3.5 POLPREVODNIKE KOMPONENTE ZA KRMILJENJE MOI .......................36 3.5.1 DIAK .......................................................................................................................36 3.5.2 Tiristor - SCR (Silicon Controled Rectifier).........................................................37 3.5.3 TRIAK ....................................................................................................................38 3.5.4 Sinhronizirano elektronsko stikalo (elektronski rele) ........................................39 3.5.5 Slabosti krmiljenja moi s tiristorji in triaki.......................................................39
4 OPTOELEKTRONSKE IN DRUGE KOMPONENTE........................... 40

4.1 ZNAILNEJI FOTOELEKTRINI PRETVORNIKI..........................................41 4.1.1 Fotoupor .................................................................................................................41 4.1.2 Fotodioda in fotoelement.......................................................................................41 4.1.3 LED in infrardee svetlee diode........................................................................42 4.1.4 Laserska dioda .......................................................................................................42 4.1.5 Optospojniki (optocoupler, optointerupter,) .....................................................43 4.2 ZNAILNEJE MAGNETNO OBUTLJIVE KOMPONENTE...........................44 4.2.1 Hallov generator ....................................................................................................44 4.2.2 Magnetoupor ..........................................................................................................45 III
Elektronske komponentei
5 OMRENO NAPAJANJE, SISTEMI ZAITE IN VAROVANJA .....46

5.1 ZNAILNOSTI NIZKONAPETOSTNIH INSTALACIJ........................................ 46 5.1.1 Vrste in naini oznaevanja NN zaitnih sistemov .......................................... 46 5.2 VAROVANJE INSTALACIJSKIH TOKOKROGOV ............................................. 48 5.2.1 Splono o dimenziranju varovalk ........................................................................ 48 5.2.2 Znailnosti instalacijskih odklopnikov................................................................ 50 5.3 ZAITA PRED UDAROM ELEKTRINEGA TOKA ......................................... 51
6 OSNOVE ELEKTRINIH STROJEV ......................................................53

6.1 ELEKTRINI TRANSFORMATORJI ..................................................................... 53
IZVEDBE TRANSFORMATORJEV .............................................................53 ENOFAZNI IN TRIFAZNI OMRENI TRANSFORMATORJI ..........53 AVTOTRANSFORMATORJI....................................................................53

6.2 ASINHRONSKI ELEKTROMOTORJI .................................................................... 54 6.2.1 Enofazni asinhroni elektromotor ......................................................................... 54 6.2.2 Trifazni asinhroni elektromotor .......................................................................... 55
A) DIREKTNI ZAGON ....................................................................................55 B) STOPENJSKI ZAGON................................................................................55 C) MEHKI ZAGON S POMOJO TIRISTORSKIH MODULOV ............56
6.3 KOLEKTORSKI ELEKTROMOTORJI .................................................................. 56 6.3.1 Kolektorski elektromotorji za izmenino napetost ............................................ 56 6.3.2 Kolektorski elektromotor za enosmerno napetost ............................................. 57 6.4 OSNOVE KORANIH MOTORJEV ....................................................................... 58 6.4.1 Unipolarni korani motor..................................................................................... 58 6.4.2 Bipolarni korani motor ....................................................................................... 59
7 OSNOVE DALJINSKEGA KRMILJENJA ..............................................60

7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 NAINI OZNAEVANJA KOMPONENT V KRMILNI TEHNIKI.................... 60 RONO KRMILJENJE NAPRAV PREKO STIKAL ............................................. 61 DALINSKO KRMILJENJE KONTAKTORJA Z DVEMA TIPKALOMA......... 61 DALJINSKO KRMILJENJE KONTAKTORJA Z VE TIPKALI....................... 62 KRMILJENJE TRIFAZNEGA ELEKTROMOTORJA V OBE SMERI .............. 62
Opomba! Vsebine iz podroja istih osnov elektrotehnike, osnovnih pojmov in medsebojnih povezav veliin v elektrotehniki, osnovnih matematinih zakonitosti v enosmernih in izmeninih tokokrogih, ter vsebine iz elektromagnetne indukcije in magnetnih uinkov v tem ubeniku niso zajete. Te vsebine so v splone izobraevalne namene javno na voljo kot spletna aplikacija in kot download verzija (SCORM pregledovalni program) na spletnih naslovih: http://eoet1.evsebine.com/material/ ali http://eoet1.tsckr.si/
IV
Elektronske komponente
SPLONO O KOMPONENTAH, NAPRAVAH IN SISTEMIH
V vsakdanjem ivljenju se sreujemo z najrazlinejimi napravami v katerih elektromehanski in elektronski podsklopi krmilijo in nadzorujejo tevilne procese kar omogoa vejo zanesljivost delovanja in loveku olajano delo. Te podsklope sestavljajo tevilne vgrajene komponente, ki so razlino obremenjene, na njihovo delovanje in zanesljivost pa vplivajo tudi delovni pogoji. Slabi delovni pogoji vplivajo na zanesljivost delovanja negativno in skrajujejo ivljensko dobo, kar je tudi potrebno upotevati pri zasnovi oz. konstrukciji naprave oz. elektronskega sklopa. Delovne pogoje lahko razvrstimo glede na prisotnost moteih dejavnikov, ki so lahko elektrini (npr. impulzna obremenitev stikalnega transistorja pri vklopu induktivnega bremena), mehanski - delovanje pri neprestanih vibracijah ali mehanskih sunkih - (npr. elektronsko vezje blizu motorja z notranjim izgorevanjem), toplotni - visoke, nizke ali spreminjajoe se temperature okolice. Elektronska vezja so e posebej obutljiva na spremembe temperature. e posebej pri profesionalnih napravah, je to potrebno upotevati in vpliv temperature na spremembo parametrov komponete kompenzirati (npr. elektronski senzorji nameeni na napravah za inice, elektronsko vezje v bliini pei z visoko temperaturo, krmilna elektronika pri avtomobilu,). Delovne pogoje predstavljajo tudi ostali klimatski dejavniki kot so npr. voda, vlaga in zrani tlak. Elektronsko vezje v vlanih prostorih mora biti ustrezno zaiteno, da je vpliv vlage onemogoen. Zrani tlak je potrebno upotevati v primeru, da mora vezje zanesljivo delovati tudi na vijih nadmorskih viinah (npr. uporaba v letalstvu, antenski sistemi na oddajnikih). Posebne delovne pogoje predstavlja tudi specifino delovno okolje, kjer je potrebno upotevati posebne vplive (npr. delovanje vezja v rudnikem, petrokemijskem ali morskem okolju). Za opremo, ki se npr. uporablja na morju, obstajajo e posebni predpisi, ki definirajo kriterije za vgradnjo na ladjah (t.i. Brodski registar -YU). Podobno je predpisano tudi za opremo, ki se uporablja v eksplozivnem okolju, kjer mora biti vsaka vgrajena komponenta atestirana in mora imeti certifikat, da izpolnjujejo zahtevane kriterije. Seveda je potrebno tudi pri serijski proizvodnji uporabljati samo preizkuene komponente in je zato uporaba substitutov mogoa le na osnovi ustreznih predhodnih testiranj in soglasjem konstrukterjev. Na delovanje elektronskega vezja lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, ki so specifini glede na vgradnjo (npr. pesek-kamnolomi, gradbeni stroji, prah - stroji za obdelavo lesa, agresivna atmosfera prisotnost jedkih tekoin, galvanotehnika, vlaga - vgradnja v kletnih prostorih, bazenih, savnah, nabiranje plesni, prisotnost snega, insektov, sevanja,). Za industrijsko okolje je znailna prisotnost elektromagnetnih motenj (npr. od varilnih naprav), mehanskih vibracij, induciranih napetosti na kablih v kanalih in predstavlja specifine delovne pogoje. Za vgradnjo komponent v medicinske aparate mora biti upotevan tudi kriterij o nestrupenosti materialov in skladnost s predpisi v zdravstvu. Posebno podroje predstavljata tudi aeronavtika in naprave v vojake namene. . 1.1 SPLONE ZNAILNOSTI ELEKTRONSKIH KOMPONENT
Vsaka elektronska komponenta ima neke znailne omejitvene vrednosti, katere doloajo potrebne delovne pogoje za vgradnjo.
Delovni pogoji so razvreni v razrede in se skupaj z zanesljivostjo uporabe oznaujejo s rkovno kodo (DIN 40040). Oznaevanje razredov uporabe komponent glede na delovne pogoje Podroje uporabe komponente in zanesljivost delovanja definira oznaka v obliki sledee 8mestne rkovne kode: rkovna koda XXX/XX/XXX
1 2 3 4 5 6 7 8
1. mesto- minimalna temperatura- [ -65 C (E) +5C (L)] korak je po 15 C 2. mesto- maksimalna temperatura - [ +400 C (A) +40C (Y)] korak je po 50 C 3. mesto- najveji % zrane vlage Ar 100%(mokro); C,R,Dr=85%(rosno);
Er 75% (rahlo rosno); F,G,H (suho)
4. mesto- kvocient izpada (tevilko je potrebno pomnoiti z 10-9) Zanesljivost je potrebno izmeriti pri predpisanih pogojih (npr: =40C; r= 65%)
Kvocient izpada =
as Stopnja odpovedi trajanja obremenitv e
[0,1(D)30*106 (W) ] enota: t. odpovedi /109 kom. ur
Pri emer je stopnja odpovedi definirana kot razmerje:

Stopnja odpovedi
tevilo odpovedanih komponent tevilo preizkuanih komponent
[r<1]
5. mesto- as trajanja obremenitve- - [ 300* 103h (Q) 1000h (V)] 6. mesto- mehanske zahteve [Q W ] pospeek [500 m/s2 (Q) 20 m/s2 (W)] frekvenca [10 20000Hz (Q) 10 55Hz (W)] udarne obremenitve pospeek [1000 m/s2 (Q) 150 m/s2 (W)] as trajanja [6ms (Q) 11ms (W)] 7. mesto zrani tlak [N Y] spodnja meja zranega tlaka (840 mbar 20mbar) zgornja meja zranega tlaka (1000mbar 26000mbar)
vibracijske obremenitve
8. mesto- posebne zahteve [Z] kropea voda, sneg, led, de, vodni curek, voda pod pritiskom, morska atmosfera, pesek, prah, plesen, umazanija, insekti, sevanje Oznaevanje datumov proizvodnje ( za kondenzatorje in upore po DIN IEC 62) Datum proizvodnje je za komponente napisan v obliki rkovne kode, ki vsebuje leto in mesec proizvodnje. Za nekatere komponente (npr. elektrolitski kondenzatorji, primarne in sekundarne baterije) je ta podatek bistvenega pomena, saj so elektroliti (kemini procesi ) podvreni hitremu staranju. Pri zahtevani visoki stopnji zanesljivosti naprave, jih lahko na podlagi predvidene delovne dobe zamenjamo e pred izpadom (npr. elektrolitske kondenzatorje v stikalnem napajalniku je najbolje zamenjati vse, takoj ko izpade prvi; ali zamenjava akumulatorskih baterij v raunalniku, UPS napravi, medicinskem aparatu po 4
doloenem tevilu obratovalnih ur). Pri baterijah je navadno oznaena tevilka, ki oznauje v katerem tednu in letu je bila izdelana. Staranju so zelo povrene tudi komponente iz gume. rkovna koda za leto: A1990 B1991, C1992, D1993, G2000, H2001, rkovna koda za mesec: 1jan.; 2feb.; 3mar.; 4apr.; 5maj.; 9sept.; Ookt.; Nnov.; Ddec. Primer: oznaka E9 pomeni, da je komponenta bila proizvedena septembra 1994 Dodatne pojasnitve so na voljo npr. v elektrotehnikem prironiku FRIEDRICH (stran 4-1 in 4-2)
1.1.1
Zanesljivost in obratovalna pripravljenost komponent
Od funkcije zanesljivosti posameznih vgradnih komponent je odvisna zanesljivost celotne naprave. Definiramo lahko e tri kriterije, ki doloajo kvaliteto tehnikega sistema: zanesljivost komponente, zanesljivost sistema glede na povezavo posameznih komponent, obratovalna pripravljenost sistema. Komponente v elektronski napravi (tehnikem sistemu) so lahko povezane na najrazlineje naine v smislu zaporednih in vzporednih povezav. Pri zaporednih povezavah je zanesljivost tem manja im veje je tevilo komponent, seveda pa bistveno zavisi od najibkejega lena v verigi, torej od komponente z najmanjo zanesljivostjo. Komponenta z najmanjo zanesljivostjo ni nujno tudi najslaba, ampak je zanesljivost navidezno manja zaradi veje obremenjenosti (npr.: VN transformator pri TV sprejemniku; visokonapetostni stikalni tranzistor pri induktivnem bremenu) ali pa zahtevnejih delovnih pogojev (npr.: visoka temperatura, slabo odvajanje toplote, ostali negativni vplivi). V taknih primerih komponente ni dovoljeno obremeniti do nazivnih pogojev (npr.: moi), ampak je potrebno obremenitev za sorazmerni korekcijski faktor zmanjati. Pri vzporednih vezavah se praviloma zanesljivost povea, seveda pa morajo biti povezave izvedene tako, da izpad ene vzporedne poti ne povzroi izpada celotnega sistema. Zanesljivost komponente je definirana kot: ri=0, e i -ta komponenta ne deluje ri=1, e i -ta komponenta deluje Zanesljivost sistema je definirana glede na povezavo komponent z vidika prenosa in obdelave signala in sicer kot: R=f (r1, r2, r3,..... ri,......... rn) a) pri zaporedni povezavi komponent velja: R= (r1, r2, r3,..... ri,......... rn) R= ri = r1* r2* r3*...... rn
vhod
r1
r2
rn
izhod
b) pri vzporedni povezavi komponent pa velja: R=1 (1 ri)=1-(1-r1)* (1-r2)* (1-r3)...... (1-rn) 1 r1 vhod r2 izhod
rn
V praksi se za preverjanje zanesljivosti najvekrat posluujemo kriterija obratovalne pripravljenosti. Obratovalna pripravljenost je podatek, ki se na podlagi rezultatov preizkusa izrauna po sledeem obrazcu: b
ai = b+c Kjer je:
ai obratovalna pripravljenost (za posamezno komponento) b. MTBF ( Meantime betwen Failure )-srednji as med dvema izpadoma c... . MTTR (Meantime to Repair) -srednji as izpada komponente Obratovalna pripravljenost - A (za celotni sistem) je odvisna od oblike povezave posameznih komponent: a) Za sistem serijsko vezanih komponent: Az=*ai= a1* a2* a3*....... an b) Za sistem vzporedno vezanih komponent: Av=1-*(1-ai)=1-(1- a1)* (1- a2)*....... (1- an)
Relativna odvisnost stroka odpravljanja napak v razlinih fazah naprave
Za normalne obratovalne izpade je potrebno zagotovljati rezervne dele in servisno mreo. Vendar naknadno popravljanje vedno ni mono. Pri elektronskih vezjih, ki so zalita z zalivno maso (npr. razni senzorji, elektronski sklopi za elektrino rono orodje, avtomobilska elektronika) elektronskega vezja ni mogoe ve popravljati zato morajo medfazne kontrole v najveji meri izkljuiti monost kasnejega izpada. 6
Stroek za poveanje zanesljivosti delovanja je najmanji v zaetni fazi (vhodna kontrola, kontrola na vezju). V primeru okvare pri konni kontroli je stroek e bistveno veji, saj je potrebno ve asa za iskanje napake, vraanje naprave nazaj na montao in ponovna konna kontrola. Najdraji je poseg zaradi izpada pri kupcu, saj je lahko le ta zelo oddaljen in posledino lahko nastane e posredna koda zaradi zastoja naprave. Pogosti izpadi lahko pomenijo izgubo trga. Zato se zgodnje okvare reujejo v e v tovarni oz. v garanciji.
Verjetnost okvare v razlinem obdobju delovanja naprave
1.1.2 Nazivne in toleranne vrednosti elektronskih komponent Nazivne vrednosti za glavne parametre komponent so razdeljene glede na zahtevnost vgradnje na ve skupin-lestvice. Skupini, ki ima bolj podrobno delitev obiajno pripada tudi oje toleranno podroje. Za diskretne komponente, v standardnih ohijih definira standard DIN IEC 63 znailne prednostne lestvice E6 (20%), E12 (10%) in E24 (5%), ki jih uporabljamo v manj zahtevnih vezjih ( npr. elektronika iroke potronje). Za zahtevneje naprave (npr. merilni instrumenti, medicinski aparati, profesionalne naprave) uporabljamo lestvice z ojo delitvijo E48 (20%), E96 (20%) in E 192 (20%). Za posebne namene (SMD vezja, debeloplastna vezja ) se vrednosti ne nanaajo ve na te lestvice, temve se njihova dejanska vrednost nastavi v vezju, glede na nastavitev delovne toke (npr. lasersko umerjanje nastavljanje vrednosti upornosti). Sicer pa je postal nabor SMD komponent v novejem asu izredno raznolik kar omogoa izvedbo veine elektronskih vezij v SMD tehnologiji. Za cevne in miniaturne varovalke predpisuje standard DIN 323 lestvice R5, R10 in R20. Npr. za lestvico R5 je znailna delitev na sledea tevila: 1,00; 1,25; 1,60; 2,00; 2,50; 3,15; 4,00; 5,00, 6,30; 8,00; Numerine podatkovne tipe uporabljamo za predstavitev celotevilnih in decimalnih tevil. 1.1.3 Naini oznaevanja elektronskih komponent
Komponente lahko oznaujemo s tevilkami in rkami (govorea koda), s tevilkami in rkami (negovorea koda- npr. za SMD komponente ali pa preko barvne kode. S tevilkami in rkami (govorea koda)
npr.: p39 0,39pF ; M39 0,39m 3n9 3,9nF ; 104 10* 104 pF= 100nF 39 0.39F ; 152 15* 102 pF= 150pF n3961 0,3961nF
S tevilkami in rkami (negovorea koda- marking code) npr.: Z11; 6B; 3B; 5A, pri emer je potrebno imeti katalog ali datoteko, iz katere lahko na podlagi ifrirane oznake razberemo parametre za komponento. (npr: http://www.marsport.demon.co.uk/smd/select.htm ) 7
Z barvno kodo, kjer prva dva ali prvi trije pasovi oznaujejo mantiso, naslednji pas (3. oz. 4.) predstavlja vrednost eksponenta, naslednji pas oznauje toleranno skupino (npr: 2%rdea, 5%-zlata) in naslednji (kadar je) oznauje vrednost temperaturnega koeficienta. (npr.: http://www.webhome.indirect.com /~jadams/electronics/resistor_codes.htm ; Za duilke: http://www.pronine.ca/indcode.htm Barvne oznake pomenijo: (ppm= 10-6)
rumena 25ppm zelena 20ppm modra 10ppm vijoliasta 5ppm siva 1ppm
rna 250ppm rjava 100ppm rdea 50ppm oranna 35ppm
NAIN BARVNEGA OZNAEVANJA KOMPONENT
1.1.4
Vpliv temperature na lastnosti elektronskih komponent
Na veino elektronskih komponent bolj ali manj vpliva temperatura. Za polprevodnike komponente je e posebno znailna temp. odvisnost tako, da morajo imeti vezja s polprevodniki pogosto tudi temperaturno stabilizacijo. Temperaturni koeficient - je lahko POZITIVEN ali NEGATIVEN, odvisno od komponente. Obiajno ga oznaujemo na dva naina in sicer : = 2,5 *10-6 /C ali pa = 2,5ppm (partes per milion), kar pomeni enako vrednost spremembe vrednosti parametra na C. Elektronske komponente so razlino temperaturno obutljive vendar pogosto smatramo, da imajo v doloenem oz. manjem temperaturnem razponu relativno linearno odvisnost. V tem primeru lahko na podlagi temp. koeficienta in izhodine vrednosti izraunamo spremembo nazivnih parametrov (upornost, kapacitivnost, napetost kolena PN spoja,) glede na spremembo temperature. V splonem lahko za linearni del karakteristike, na podlagi podane vrednosti pri zaetni temperaturi (npr: 20C), vrednosti temperaturnega koeficienta in razlike temperature, izraunamo spremenjeno vrednost parametra komponente (npr: upornosti upora) po sledeem obrazcu:
R(T ) = R( 20 ) 1 + R (T T( 20 ) )
pri emer je R definiran kot: R R = R T
Temperaturni koeficient je pri nelinearni karakteristiki odvisen od delovnega podroja
V nekaterih primerih zaradi mone nelinearnosti karakteristike, irokega temperaturnega razpona ali povianih zahtev (npr: merjenje temperature s pomojo NTC upora) ne moremo poenostavljati in raunati po gornji enabi . V taknih sluajih je potrebno z razlinimi vezavami aproksimirati (linearizirati) nelinearno odvisnost, da je v elenem obmoju spremembe temperature, pogreek v okviru dovoljenega. V novejem asu je pri proizvajalcih taknih komponent (npr. SIEMENS) na razpolago e izdelana Primer linearizacije karakteristike NTC upora programska podpora, s katero lahko na podlagi z dodatnim vzporedno vezanim uporom izbranega tipa in elenih zahtev, izraunamo vrednosti ostalih komponent v vezju. Podobni programi obstajajo za meritev temperature s pomojo termistorjev, za izraun oz. nartovanje PLL vezij, za nartovanje stikalnih (SWITCH-MODE) napajalnikov, ipd.) 9
2
2.1
PASIVNE ELEKTRONSKE KOMPONENTE
OHMSKI UPORI Ohmski upori predstavljajo v elektronskih vezjih osnovne komponente za nastavitev delovnih pogojev vezja (reim delovanja, delovne toke, enosmerne razmere,...). Na podroju ire elektrotehnike ohmski upori omogoajo omejitev toka oziroma ustvarjanje potrebnega padca napetosti. Glede na podroje uporabe obstaja ve vrst, ki se razlikujejo po moi, temp. stabilnosti, obliki, tehnologiji montae, stranskih uinkih, toleranci,... Obstajajo izvedbe razlinih moi, kar moramo upotevati tudi pri dimenzioniranju v vezju. Po tehnologiji izdelave jih lahko delimo v sledee skupine: Plastni - ogljenoplastni (R = -150ppm 1500ppm,) - metalplastni (R = 150ppm 15ppm) ini (omogoajo veje tokove in moi, imajo boljo linearnost pri spremenljivih izvedbah, stranski uinek predstavlja induktivnost). SMD - znailni so po miniaturnosti, nizka induktivnosti in cenenosti Nastavljivi upori (potenciometri, trimerji) se lahko razlikujejo se po razlinem poteku spreminjanja upornosti (linearna, eksponencialna, logaritmina,..). V novejem asu se zaradi digitalne obdelave signalov vedno redkeje uporabljamo Nadomeajo jih inkrementalni enkoderji ki so po zunanjem izgledu podobni potenciometrom. Vendar pa se upori za enkratno nastavitev (trimerji), e vedno pogosto uporabljajo. So razlinih oblik (pokonna, leea, precizna-multiturn ) in tudi v SMD izvedbah. Glede na vrsto podlage na kateri je naneena uporovna snov se spremenljivi upori (potenciometri, trimerji) razlikujejo po temperaturnem koeficientu in sicer: pri podlagi iz keramike je: (R = -1* 10 3 /K + 1*10 3 /K) pri podlagi iz papirnega laminata je: (R = -2* 10 3 /K + 1* 10 3 /K) 2.1.1 Posebni ohmski upori Med ohmske upore spadajo tudi posebni upori za katere je znailna odvisnost upornosti glede na spremembo razlinih fizikalnih veliin, ki neposredno ali posredno delujejo na upor ( npr.: temperatura, svetloba, magnetno polje, napetost). Taki upori se uporabljajo veinoma kot senzorji za merilne ali regulacijske namene. Za NTK upore (termistorji) je znailen izrazit negativen temperaturni koeficient. Zaradi relativno velike nelinearnosti karakteristike, je pri vezjih za meritev temperature (do 300C ) potrebna linearizacija karakteristike s pomojo kombinacije uporov. Temperaturni koeficient je v sledeem razponu: R = -2,5 % /K -5,5 %/K. Za linearizacijo je potek karakteristike mogoe aproksimirati z enabo. Pri uporabi NTK upora mora na spremembo upornosti odloilno vplivati temperatura okolice. Zato je potrebno prepreiti lastno segrevanje zaradi toka skozenj. Upotevati je potrebno sledea kriterija:
U max = Gth Rhl T
Im ax = GTh + T RHl
Pri emer pomeni: Gth ---------------- toplotna prevodnost (mW/K) Rhl -----------podana upornost NTK upora T------------temp. razlika med uporom in okolico
Primer karakteristike NTC upora
10
Poenostavljena vezja kot primeri uporabe NTC uporov v praksi
Za PTK upore je znailen moan temperaturni koeficient, ki pa ni v celotnem temp. obmoju pozitiven. Za nije temperature je koeficient negativen, pri t.i. Curijevi temperaturi pa preide v pozitivnega. Nad Curijevo temperaturo, je temperaturni koeficient izrazito pozitiven in prav v tem podroju je PTK najbolj uporabljiv. PTK upore lahko uporabimo za segrevanje medija in samoregulacijo temperature, za demagnetizacijo slikovnih cevi, za omejitev zagonskega toka pri enofaznih elektromotorjih. V novejem asu obstajajo tudi PTK upori z bolj linearno karakteristiko, ki se uporabljajo tudi kot senzorji za meritev temperature.
11
PTK upori za razliko od NTK uporov omogoajo dosti veje obremenitve, saj lahko skozi njih stee trenutni tok ve deset amperov kar povzroi, da se v trenutku segreje, posledino se drastino povea upornost in v konni fazi omeji tok. PTK upor omeji tok na tolikno vrednost, da se ustvari ravnovesje, ko je dovedena energija enaka odvedeni. Takrat se PTK vzdruje na sorazmerni temperaturi (podobno kot je omejen tok skozi arnico z Wolframovo nitko). Oznaena vrednost upornosti se nanaa obiajno na 25C.
Primer karakteristike PTC upora
Poenostavljena vezja kot primeri uporabe PTC uporov v praksi
12
Za VDR upore (varistorje) je znailna napetostna odvisnost upornosti. Karakteristika je simetrina z izrazitim kolenom, kjer se upornost drastino zmanjuje. Tehnoloko so narejeni iz zrnc silicijevega karbida, ki so sintrani z veznim materialom ali pa sintrani iz cinkovega oksida z dodatki (metaloksidni varistorji). VDR upori so po obliki podobni ploatim keraminim kondenzatorjem, so pa tudi paliaste izvedbe, v obliki tabletk ali pa v ohijih za posebne namene (npr: za razmagnetenje slikovne cevi, za startni rele enofaznega asinhronskega elektromotorja,). Odlikuje jih velika trenutna tokovna absorbcija in hiter odzivni as. V ekstremnih primerih se lahko upornost VDR uporov zmanja iz ve kot 1M na manj kot 1 pri poviani napetosti. To omogoa proces pri katerem se zaradi napetosti spreminjajo kontaktne upornosti med sintranimi kristali kovinskih oksidov. Napetosti kolena so v irokem razponu od nekaj 10V do nekaj 1000V. Najvekrat se uporabljajo za omejevalnike napetostnih konic ( zaita pred atmosferskimi razelektritvami, za omejevanje induciranih napetosti induktivnih bremen, za zmanjanje iskrenja pri kolektorskih elektromotorjih,..). Izbira in dimenzioniranje VDR uporov v praksi
Simbol, karakteristika in razline izvedbe VDR uporov
Odvisnost upornosti VDR upora od napetosti
Iskanje varistorjev, ki so primerni za predvideno obratovalno napetost. Pri omejevanju napetosti izberemo varistor, ki ima najvijo obratovalno napetost enako predvidenemu nivoju napetosti, pri katerem naj nastopi omejevanje.
Primer izrauna in izbire primernega varistorja je predstavljen v Elektrotehnikem prironiku Friedrich na strani 4-12. Za odpravljanje (znievanje) napetostnih konic v izmeninih tokokrogih se v praksi uporabljajo tudi plinski napetostni odvodniki, vzporedno vezani z varistorji, zaporedne RC kombinacije in polprevodnike omejilne diode (supressor diode). V enosmernih tokokrogih omejujejo inducirane napetosti antiparalelno k bremenu vezane diode oz. zener diode. V zahtevnejih vezjih (npr. pri stikalnih napajalnikih ) se uporabljajo razline kombinacije vezave kondenzatorja, upora in diode (CRD-snubber circuit).
13
2.2 2.2.1
ELEKTRINI KONDENZATORJI Splone znailnosti kondenzatorjev
Znailni parametri Kapacitivnost-C [F- Farad], Delovna napetost-UN Temperaturno obmoje Temperaturni koeficient- c Izgubni faktor- tg
Poenostavljena nadomestna shema realnega kondenzatorja
tg =
IRp 1 = Ic Rp C
Fazne razmere
Toleranca ESR faktor (Ekvivalent Series Resistance) tg ESR = Qc=I2*XC C Preni tok (Leakage current): Ip 0.02 C U [A]< 3mA U.napetost na kondenzatorju Preizkusna napetost - Up Kazalni diagram:

POMNI

Fazni kot je NEGATIVEN ( - 90), ker TOK prehiteva napetost Ohmov zakon za trenutne vrednosti NE velja.! in maks.
90= 90 U
Ohmov zakon velja le za efektivne vrednosti!
IR UC
Kapacitivna upornost -XC:

Xc = 1 1 = C 2 f C
Trenutna vrednost toka ic je:

ic = C dU dt
Frekvenna odvisnost kapacitivne upornosti
14
Odziv kondenzatorja pri prikljuitvi na enosmerno napetost (prehodni pojav) POMNI: Kondenzator predstavlja v prvem trenutku za izvor kratek stik asovna konstanta pri RC oz. CR vezju:
= RC
[ s]
2.2.2
Vrste kondenzatorjev in pomembneje znailnosti VRSTA OZNAKA ZNAILNOSTI

C=0,5390pF (lin. temp. koef.) 190pF15nF (nel.c) 470pF1F (nel.c) 100pF1F 0,1F100F 47pF100F 100pF10F(mali temp. koeficient) 2pF10F (zelo majhne izgube) 300pF30F 0,1F50000F polarizirani in nepolarizirani 0,1F2500F nepolarizirani 0,1F100F( memory backup) za nizke napetosti 1,5 5,5V 10pF1F (za visoke napetosti) 2pF1000pF
tg
110-3 3510-3 1010-3 3510-3 610-3 610-3 310-3 0,110-3 0,3110-3 0,12 0,020,1 Ni podatka 2,510-3
Keramini
Tip1(NP0,N220.N750) Tip2(X7R) Z zaporno plastjo Papirni P Metalizirani papirni MP, HO Poliesterski KT, MKT Polikarbonatni KC, MKC Stirofleksni KS, MKS Polipropilenski KP, MKP Elektrolitski Al Elektrolitski tantal Double layer Gold cap Sljudni Nastavljivi
Izgubni faktor tg je podatek, ki je frekvenno odvisen. Zato je bistvenega pomena, da je izmerjen pri standardizirani (dogovorjeni) frekvenci, da je primerljiv. Najvekrat je izgubni faktor podan za frekvenco1000Hz ali pa 400Hz. Nekateri merilni instrumenti imajo monost izbire frekvence pri meritvi.
15
2.2.3
Znailneje funkcije, ki jih omogoa uporaba kondenzatorjev v praksi
16
2.3
TULJAVE, DUILKE, TRANSFORMATORJI IN OSTALE INDUKTIVNE KOMPONENTE

Nadomestno vezje
2.3.1 Splone znailnosti induktivnih komponent Induktivnost- L [H- Henry] Induktivna upornost- XL [] X L = 2 f L = L Kvaliteta tuljave Q X Q X QL Q= L = L ; Q= L = RL PCU Rnad . PCU + PFE
Q L = I 2 X L .jalova mo na tuljavi
uR
uL
RL (P CU +P Fe ) U
L (Q L )
Nadomestno vezje realne tuljave (stranska kapacitivnost ni upotevana)
Medsebojna induktivnost- M Sklopni faktor- k Prestavno razmerje n= N2 /N1 Izgubna upornost RCU brez Fe jedra! RCUza tuljavo brez Fe jedra Rnad za tuljavo z Fe jedrom Izgubna mo (delovna): PCU = I 2 RCU za tuljavo brez Fe jedra
uL
= 90 o -
90 o
(+ 90 o )
uR
Kazalni diagram realne tuljave za tuljavo s Fe jedrom: 2 PCU + PFE = I Rnad . ..............PFE = PV + PH Rnadekvivalentna izgubna upornost Pri realni tuljavi je zaradi ohmske Pv izgube zaradi vrtinnih tokov upornosti fazni kot v resnoici manji PH ..izgube zaradi histerezne zanke od 90 (glej kazalni diagram) Pizg = U I cos
Fazne razmere Velikost inducirane napetosti ui v tuljavi je odvisna od hitrosti spreminjanja toka skozi tuljavo in od velikosti induktivnosti. Glede na sinusno obliko se tok najhitreje spreminja pri prehodu skozi nielni nivo zero crossing zato je takrat ui najvija. Obratno velja, da na vrhu sinusoide, ko se tok ne spreminja ni inducirane napetosti. To je vzrok za fazni premik med napetostjo uL in tokom iL.
Zaostajanje toka za napetostjo za 90
Jalova mo: Q L = I X L
2
Inducirana napetost je: u i = L
di dt
L Rnad .
asovna konstanta pri RL oz. LR vezju (prehodni pojav): =
17
Magnetno sklopljene tuljave V praksi se za doseganje razlinih uinkov koristijo tuljave, ki so med seboj magnetno spojene. V bistvu sta dve tuljavi na neki razdalji vedno bolj ali manj magnetno spojeni, kar je odvisno od medsebojne lege, vmesnega medija (elezno ali feritno jedro, zrak,..) in seveda od medsebojne razdalje. tudi zelo oddaljeni tuljavi sta magnetno sklenjeni (npr. antenska tuljava oddajnika in Magnetno sklopljeni tuljavi antenska tuljava v radijskem sprejemniku. Tudi tuljavi skozi kateri tee isti tok (v enaki ali nasprotni smeri) sta magnetno sklopljeni. V elektrinih vezjih koristimo medsebojno sklopljene tuljave pri transformatorjih, varilnih aparatih (sekundarni tok se nastavlja posredno s spreminjanjem magnetnega sklopa) ali pa v elektroniki pri medfrekvennih stopnjah za doseganje eljene frekvenne karakteristike. Znailni parametri sklopni faktor- k (0< k <1) medsebojna induktivnost M M = k L1 L2
Pri pravokotni medsebojni legi dveh tuljav magnetnega sklepa ni!
2.3.2
Kombinacije razlinih magnetnih povezav

Pri istosmiselni vezavi (a, b) velja: a) L12 = L1 + L2 + 2 M Pri protismiselni vezavi (c,d) velja: c) L12 = L1 + L2 2 M
L L M2 b) L12 = 1 2 L1 + L2 2 M
d) L12 =
L1 L2 M 2 L1 + L2 + 2 M
Razline kombinacije povezovanja dveh navitij (tuljav)
V praksi se te vezave pojavljajo pri navitjih transformatorjev s imer lahko spreminjamo skupno inducirano napetost na sekundarni strani (npr. pri varilnih transformatorjih). V nekaterih primerih povzroata magnetni fluks dve polovini tuljavi, ki morata biti vezani istosmiselno (npr. navitje statorja pri kolektorskih elektromotorjih).
18
2.3.3
Duilke
Duilke so posebne vrste tuljav, ki imajo poleg induktivnosti izraene e nekatere specifine lastnosti kot so induciranje visokonapetostnih konic (npr.viganje neonskih ali ksenonskih svetilk), preoblikovanje elektrinega toka (trikotna oblika toka pri vzbujanju s pravokotnimi impulzi), filtriranje visokofrekvennih komponent v signalu in podobno. Duilke imajo pogostokrat zrano reo za doseganje bolje linearnosti B/H karakteristike, z jedrom iz lamelirane ploevine ali feritnim jedrom v razlinih oblikah (lonki, obroki, palice,). Feritni material sestavlja feromagnetni praek, ki je zlepljen (sintran) z izolacijskim vezivom. Feritni materiali se razlikujejo glede na frekvenno podroje uporabe (izgube s frekvenco naraajo), zato je potrebno izbrati optimalni ferit za priakovano frekvenno podroje uporabe. Pri visokih frekvencah se lahko pojavijo tudi izgube v nosilnem telesu (tuljavnik), zato mora biti tudi to iz primernega materiala. Induktivnost kot geometrina osnovna lastnost, se pojavlja pri tuljavi, transformatorju, valovodu in e v ravnem vodniku skozi katerega tee tok. Pogostokrat so duilke izvedene tako, da je okoli vodnika nameeno feritno jedro ali pa je speljan skozi feritni obro (npr. v stikalnih napajalnikih). Duilke so ene redkih komponent v elektrotehniki, ki niso standardizirane in tipizirane kot velja npr. za kondenzatorje. Zahtevano vrednost ter ostale potrebne lastnosti moramo zato dimenzionirati pri nartovanju elektrikega vezja, ele ko je skonstruirana duilka v vezju tudi preizkuena, lahko preidemo na serijsko izdelavo. Za dimenzioniranje in izraun duilk najdemo potrebne podatke, karakteristike in napotke v tehnini literaturi (podpori) proizvajalcev feritnih in drugih feromagnetnih materialov. Najpogosteje se posluujemo poenostavljenih enab in prirejenih diagramov, saj nas natanen izraun kaj hitro privede do diferencialne enabe 2. reda e v primeru solenoida. Pogostokrat uporabimo za konstrukcijo duilke tipizirano jedro, za katerega je e definirana geometrija navitja in poznana permeabilnost jedra, kar lahko zdruimo v neko konstanto. V tem primeru je induktivnost odvisna od te konstante in tevila ovojev po preprosti enabi: Ta konstanta se v praksi imenuje AL in podaja induktivnost v nH. L = AL N 2 ...[nH ] Proizvajalci podajajo za vsako obliko in feritni material ustrezno tevilo AL , ki je tudi natisnjeno na samem jedru. V realnih razmerah se pojavljajo poleg induktivnosti e parazitne lastnosti kot so, upornost vodnika in vzporedne upornosti (izgube izolacijske upornosti, izgube jedra in med ovojna kapacitivnost). Pri nizkih frekvencah izgube povzroa predvsem RS, pri visokih frekvencah pa vzporedne upornosti. RP predstavlja nadomestno upornost vseh vzporednih ohmskih upornosti v nadomestni shemi. URS Na sliki je ponazorjen frekvenni U potek izgubnega faktorja tg(f) in UL frekvenni potek celotnih izgub v duilki F(f). Izgube je mono zmanjati z uporabo debeleje ice I IGK ali pa z uporabo VF pletenice (0,1 IGC 10MHz). Manjo medovojno IGL kapacitivnost lahko doseemo s IC krinim navijanjem ice na tuljavnik IL . Kazalni diagram realne Frekvenna odvisnost izgub v duilki duilke
= 90
19
Poenostavljen prikaz medovojne (stresane) kapacitivnosti
Splone ugotovitve so, da so izgube tem manje, im manj ovojev uporabimo za dano induktivnost, vrtinne - zviamo elektrino upornost jedra (lamelirano jedro z izolacijo med lamelami), histerezne zmanjamo magnetno gostoto in uporabo kvalitetnejih feromagnetikov.
Z magnetnim oklopom duilke se zmanja vpliv zunanjih magnetnih in elektrinih polj vendar se poveajo vrtinne izgube. Lastno kapacitivnost duilke lahko izmerimo po resonanni metodi posredno z dodajanjem dveh kondenzatorjev znanih kapacitivnosti in ekstrapolacijo premice v diagramu (glej sliko).
Pojasnitev merjenja stresane kapacitivnosti CL
2.3.3.1 Vrste duilk

Glede na specifine znailnosti lahko delimo duilke na tiri skupine: duilke za izmenine tokove, duilke z predmagnetenjem (enosmerna in izmenina komponenta toka) duilke z zrano reo, duilke brez zrane ree. Glede na vrsto duilke moramo uporabiti pripadajoe izraze za izraun induktivnosti.
Duilke brez predmagnetenja

Kadar tee skozi duilko samo izmenini tok, ni enosmernega predmagnetenja in se magnetna gostota spreminja simetrino po histerezni zanki v obe smeri. Histerezne izgube so sorazmerne povrini histerezne zanke Z velikostjo magnetne gostote oz. toka se spreminja tudi permeabilnost, induktivnost pa lahko izraunamo po izrazu: L= N I
a)
b)
a) Histerezna zanka mehkomagnetnega materiala b) Histerezna zanka trdomagnetnega materiala
Animacije: http://www.sciences.univ-nantes.fr/physique/perso/cortial/bibliohtml/praimh_j.html http://www.sciences.univ-nantes.fr/physique/perso/cortial/bibliohtml/hyster.html
20
Duilke s predmagnetenjem
Kadar tee poleg izmeninega toka skozi duilko tudi enosmerni tok ali jedro predstavlja trajni magnet smatramo, da je predmagnetena. Enosmerni tok v histerezni zanki sorazmerno pomakne delovno toko v podroje eljene permeabilnosti in magnetne gostote (npr. duilka v smislu glajenja valovitosti napetosti iz usmernikega vezja). Za induktivnost velja sledei izraz: B A fe N L= I
B
^ B
DC
DC
^ H
Delovno podroje predmagnetene duilke
Duilke z zrano reo Kadar elimo, da ima duilka bolj linearno odvisnost r/B in bolj tokovno neodvisno induktivnost, lahko to doseemo z zrano reo v jedru. Glede na to, da je permeabilnost zraka dosti manja od permeabilnosti jedra, se mono povea upornost za magnetne silnice, kar posledino pomeni manji magnetni pretok oz. gostoto. Vendar je odvisnost magnetne gostote od toka bolj linearna in zasienje jedra ne pride tako hitro do izraza, slabost pa je, da morajo biti jedra ustrezno veja, da omogoajo potreben magnetni pretok. Induktivnost se izrauna po sledeem izrazu, pri N2 L = 0 emer je z oznaena velikost zrane ree:
Duilke brez zrane ree

Doseganje velikih induktivnosti omogoajo le duilke brez zrane ree. Zaradi nelinearne karakteristike r /B jedra se z velikostjo toka spreminja tudi induktivnost duilke. Relativna permeabilnost r in izgube sta odvisni od temenske vrednosti B. Relativna permeabilnost dinamo ploevine tudi ni v vseh smereh enaka. Najpogosteje je optimalna v smeri valjanja (orientirana), kar je potrebno upotevati pri izsekavanju lamel. Kot primer je to pri toroidnih ali C-jedrih iz zvite trane ploevine (npr. za varjake). Jedra iz orientirane ploevine dopuajo vijo magnetno gostoto, kar posledino pomeni manje tevilo ovojev za eleno induktivnost.
C jedra iz orientirane navite ploevine omogoajo vijo gostoto B
L = 0 r N 2
Afe l
Znailnosti feritnih materialov elezna jedra so uporabna nekako do frekvence 400Hz, za frekvenno podroje od te vije (do 100MHz) pa so uporabljiva le feritna jedra za katera sta glede na frekvenno podroje znailna pripadajoa permeabilnost znailen in relativni izgubni faktor tg /ro (slika med znailnejimi diagrami). Feritna jedra so na razpolago v najrazlinejih oblikah ( palice, lonki, obroki, specialne oblike, npr. za odklonske tuljave,..). Potrebno je vedeti, da so sestavljiva feritna jedra dobavljiva v parih (stine povrine obeh polovic so bruene istoasno) zaradi im boljega prileganja stinih povrin (tudi v primeru izvedbe z zrano reo).
21
2.3.4
Permeabilnost je podatek o sposobnosti jedra za prehajanje magnetnih silnic. Ta je kot osnova definirana za zrak ( 0), za ostale materiale pa se navaja kot relativen multiplikator ( r) in ga proizvajalci podajajo glede na specifino mehansko obliko ali predvideno delovno podroje (histerezna zanka). Ne smemo pozabiti, da v podroju zasienja permeabilnost mono pade in zaradi tega tudi induktivnost. Posledino to najvekrat pomeni nekontrolirano poveanje toka in s tem vse negativne posledice (npr. kadar navitje transformatorja za 110V prikljuimo na 230V). Permeabilnost je lahko podana e drugae kot npr.: Zaetna (i - na zaetku magnetilne krivulje) Efektivna (ef - za jedra z zrano reo) Navidezna (npr. za feritne palke) Izgubni faktor tg :
tg = Rnad L
B
^ B
DC
DC
^ H
Pojasnitev podroja amplitudne in inkrementalne permeabilnosti
Rnad= RV+ RH+ RP ekvivalentna ohmska (izgubna) upornost RV = vL f 2 vrtinne izgube RH = hL f histerezne izgube RP = rL f preostale izgube
Pojasnitev vrtinnih tokov v magnetnem jedru
Pogostokrat so izgube podane v obliki relativnega izgubnega faktorja tg /i, ki je primeren za izraunavanje izgub v primeru dodatne zrane ree (ef). To pomeni da se sorazmerno s permeabilnostjo zmanjajo tudi izgube. Relativni izgubni faktor je podan grafino v odvisnosti od frekvence in vrste feritnega materiala (npr. komercialna oznaka 6G). Za izraun duilk ali transformatorjev se lahko posluujemo namenskih programov na razlinih spletnih strenikih kot je npr.: http://www.powerdesigners.com/InfoWeb/calculators/ChokeCalc/dc_choke.shtm http://www.pronine.ca/indcode.htm
Znailneji diagrami za feritne materiale
Relativni izgubni faktor nekaterih feritnih materialov v odvisnosti od frekvence
22
Specifine izgube v odvisnosti od magnetne gostote in frekvence
Odvisnost amplitudne permeabilnosti od magnetne gostote in temperature
Magnetilne krivulje ferita z ozko histerezno zanko)
Magnetilne krivulje ferita s iroko histerezno zanko
Vpraanja za razmislek
Kje predstavljajo vrtinni tokovi slabost in kje predstavljajo koristni uinek Kaj se dogaja, e magnetna gostota zane prehajati v podroje zasienja? Zakaj moramo pri vijih frekvencah uporabljati feritna magnetna jedra
23
POLPREVODNIKE KOMPONENTE
Polprevodnike komponente lahko delimo glede na fizikalni nain delovanja oz. tehnologijo izdelave na bipolarno in unipolarno (MOS- Metal Okside Silicon ) skupino. Osnovni gradnik bipolarnih komponent je P-N spoj, ki v odvisnosti od medsebojnih notranjih struktur (dioda, tranzistor, tiristor , triac,..) definira specifino karakteristiko delovanja komponente. Osnovni gradnik MOS komponent je MOSFET tranzistor, ki ga sestavljata kanal (DS) in pripadajoa vrata (G), ki so preko Si oksida izolirana nasproti kanalu. Zunanji napetostni potencial na vratih G tako preko elektrine napetosti neposredno vpliva na prevodnost kanala. Seveda prisotna kapacitivna lastnost tega spoja (CGS), povzroa teave pri impulznem krmiljenju. Zato so na voljo tudi komponente, ki zdruujejo dobre lastnosti bipolarne in MOS tehnologije, s ciljem izboljanja karakteristik (npr. IGBT tranzistor).
SPLONO O ZNAILNOSTIH P-N SPOJA Nosilca P-N spoja sta dve polprevodniki strukturi, od katerih ima ena viek prostih elektronov (N-tip polprevodnika), druga pa viek vrzeli(manjkajoi elektroni (P-tip polprevodnika). Pri spojitvi obeh struktur se v ojem delu spoja, zaradi spontanega prehoda elektronov oz. vrzeli iz ene na drugo stran (rekombinacije), zgradi zaporna plast. Posledino v ojem delu, nastane v P-tipu negativni naboj (pomanjkanje pozitivnih nosilcev) in v Ntipu pozitivni naboj (pomanjkanje negativnih nosilcev), ki skupaj povzroita napetostni potencialni prag, kateri preprei nadaljevanje rekombinacij. Pri temperaturi spoja 25C znaa potencialni prag za Si- PN spoj priblino 0,6V, za Ge je nija in znaa 0,2V, za GaAs znaa 1.2V (npr. kolenska napetost rdee LED diode) Napetost kolena in same U-I karakteristike je temperaturno mono odvisna, temperaturni koeficient PN spoja pa znaa za silicijev PN spoj -2mV/C, pri germanijevih PN spojih pa je ta koeficient e veji. Glede na velikost in polariteto prikljuene zunanje napetosti na PN spoj, je razliena irina zaporne plasti. V primeru veanja zunanje napetosti v prevodni smeri (na sliki pod C), do napetosti potencialnega praga tok ne tee, naprej pa se nelinearno (eksponencialno ) poveuje. Pri obratni polariteti zunanje napetosti (na sliki pod B), se potencialni prag ustrezno zvia, zaporna plast se raziri in ne dopusti prehajanja nosilcev elektrine (toka). Ta znailnost PN spoja predstavlja osnovno funkcijo diode, katera je v eni smeri za elektrini tok prevodna in v obratni ne.
Karakteristika diode je v prevodni smeri nelinearna, vendar jo lahko za potrebe raunalnikih simulacij opiemo z enabo za PN spoj.
3.1
Vpliv zunanje napetosti na spreminjanje irine zaporne plasti Enaba za PN spoj: pri emer je:
Itok v prevodni smeri Istok zasienja v zaporni smeri Unapetost na diodi UTnapetostni ekvivalent (26mV) (termina napetost)
I =Is (exp U/UT -1)
UT= kT/q kBoltzmanova konstanta (1,38 10 -23 J/K) Tabsolutna temperatura qnaboj elektrona (1,6 10 -19 As)
Animacija delovanja PN spoja: http://www-g.eng.cam.ac.uk/mmg/teaching/linearcircuits/diode.html
24
3.2
DIODE
eprav elimo, da ima dioda im bolj idealizirano karakteristiko diode (im manji potencialni prag, im manjo r, im manji Is) lahko v praksi te slabosti tudi s pridom izkoriamo. Npr. nelinearna karakteristika omogoa mehko omejevanje napetosti ali logaritemsko funkcijo, temp. odvisnost omogoa kompenzacijo temp. vplivov v vezju, spreminjanje irine zaporne plasti omogoa spreminjanje kapacitivnosti varikap dioda,)
Znailneji parametri URRM -maksimalna ponovljiva reverzna napetost URSM -maksimalna neponovljiva reverzna napetost IFAV -srednja vrednost toka v prevodni smeri TJ -maksimalna temperatura spoja UF -napetost kolena v prevodni smeri trr - odzivni as (recovery time) Cj - kapacitivnost PN spoja
Pri diodi (PN spoju) razlikujemo glede na polariteto prikljuitve dve vrste kapacitivnosti. Kadar je dioda orientirana v prevodni smeri predstavlja PN spoj difuzno kapacitivnost, ki lahko znaa nekaj nF. V prevodni smeri se izkazuje difuzijska kapacitivnost in predstavlja frekvenno omejitev. Pri impulznih signalih kapacitivnost zaradi znailnosti prehodnega pojava posledino povzroi tudi bolj ali manj mono prevajanje v zaporni smeri. S tem funkcija diode oslabi, tok v obe smeri pa povzroi prekomerno segrevanje in posledino unienje. Zato je potrebno pri VF signalih ali v impulznih vezjih izbrati hitre diode, ki hitrim spremembam tudi sledijo (fast recovery, schotky diode,). V zaporni smeri se pojavi spojna kapacitivnost, za katero je znailno da se mono spreminja v odvisnosti od velikosti zunanje napetosti v zaporni smeri. To kapacitivnost izkoriajo kapacitivne (varikap) diode, ki delujejo kot napetostno krmiljen kondenzator.
Karakteristika Si in Ge diode v prevodni in zaporni smeri
asovni odziv naboja na PN spoju pri spremembi napetosti na diodi
Napetostna odvisnost spojne kapacitivnosti
Vrste diod Tokasta dioda (Ge) je dioda primerna le za ibke signale, z nizko kapacitivnostjo in malih moi. Uporabimo jih v primerih, kadar je zahtevan nizek potencialni prag (npr. usmernika vezja v merilnih instrumentih) ali na podroju VF signalov (modulatorji). Univerzalna dioda (Si) je usmernika dioda za veje tokove in napetosti, predvsem za omrene frekvence oz. NF podroje in sinusno obliko napetosti. LED dioda http://leifi.physik.uni-muenchen.de/web_ph10/versuche/15led/led.htm
Schottky dioda (hot carrier) Je posebna izvedba Si diode, kjer so v dominantni vlogi manjinski nosilci, ki imajo bistveno hitreji as prehoda. Zato so primerne tam kjer imamo opravka z impulznimi signali (stikalni napajalniki SMPS, frekvenni pretvorniki, PWM vezja,)
25
Schottky diode imajo nizko zaetna napetost kolena, ki je med 0,3 do 0,4V, vendar ta zaradi veje diferencialne upornosti naraste tudi do 1,5V kar seveda pri velikih tokovih povzroi mono segrevanje. Zato pa jih lahko veemo tudi vzporedno, vendar zaradi velikih izgub nikoli v Graetzov spoj, ampak vedno uporabljamo raje sredinski odcep na navitju transformatorja. Pri tokovih nad nekaj amperov je obiajno e potrebno uporabiti dodatno hladilno telo. Slabost je tudi da so uporabne le za zaporne napetosti do nekako 100V.
Zener dioda Ima znailen Zenerjev efekt (do 5V; neg temp. koeficient) oz. Avalanchev efekt (nad 5V; poz. temp. koeficient) v zapornem podroju. V tem delu ima zener dioda relativno majhno diferencialno upornost, kar izkoriamo za stabilizacijo napetosti. V novejem asu se bolj uporabljajo referenne diode, katere so v bistvu temperaturno stabilizirane zener diode (razline zaporedne kombinacije obeh efektov).
Karakteristika Schottky diode v odvisnosti od temperature
Supressor dioda je v hitra dvosmerna zener dioda za moi nekaj W, namenjena za omejevanje napetostnih konic manjih moi, podobno kot varistor Kapacitivna (Varaktor) dioda ima izrazito poudarjeno odvisnost spojne kapacitivnosti od zaporne napetosti, uporablja se pri napetostno krmiljenih oscilatorjih in napetostno Kapacitivna dioda v nastavljivih VF filtrih. funkciji nastavljanja res.
frekvence nih. kroga (C1>> C0 ) Znailne karakteristike varikap diod
PIN dioda (P-Intristic area-N) je posebna izvedba diode, ki ima med P in N tipom polprevodnika e plast visokoohmskega silicija (intristic area). Zaradi tega med P in N spojem ne pride do spontanih medsebojnih rekombinacij, temve se sredinska plast obnaa kot izolator. V primeru zunanje napetosti v prevodni smeri, se v vmesni del inicirajo nosilci tako iz N, kot iz P podroja strukture, kar povzroi posledino prevodnost, ki je odvisna od velikosti enosmernega toka. Torej enosmerni tok v prevodni smeri omogoi tudi posredno monost prehoda VF signala in to izkoriamo kot stikalo za VF signal.
Znailne karakteristike PIN diode
26
Primer VF stikala s pomojo PIN diode
Zgoraj: Oscilogram signala na vhodu Spodaj: Oscilogram signala na izhodu (zapora)
VF stikalo s PIN diodo v zaporedni vezavi
Zgoraj: Oscilogram signala na vhodu Spodaj: Oscilogram signala na izhodu (prehod)
BIPOLARNI TRANZISTOR Bipolarni tranzistor predstavlja najbolj znailno aktivno komponento med polprevodniki. Glede na strukturo loimo PNP in NPN tip bipolarnega tranzistorja, glede na izvedbo pa poznamo e modificirane izpeljanke. Najznailneji primeri so: darlington tranzistor, stikalni tranzistor, VN tranzistor, VF tranzistor, tranzistor z vgrajeno antiparalelno diodo,Za vse bipolarne tranzistorje so znailni prikljuki (E,B,C), krmiljenje z baznim tokom in tokovni ojaevalni faktor . 3.3.1 Fizikalno ozadje delovanja tranzistorja Bipolarni tranzistor sestavljata dva PN spoja, katerih delovanje je zaradi izjemne bliine zapornih plasti medsebojno odvisno. Ne glede na tip (NPN ali PNP) je potrebno prikljuiti zunanje napetosti na tranzistor tako, da bo zaporna plast E-B orientirana v prevodni smeri, druga B-C pa orientirana v zaporni. V vsakem primeru predstavlja emiter vir nosilcev elektrine (NPN-elektroni; PNP-vrzeli), ki odvisno od velikosti baznega toka in velikosti napetosti UCE v vejem ali manjem tevilu preidejo preko baze v podroje kolektorja. V bazi se zaradi ozkega podroja rekombinira le manji del emitorskega toka, veji del (preko 95%) pa preide v podroje kolektorja. Velikost baznega toka bistveno vpliva na velikost emitorskega oz. kolektorskega toka.
3.3
PNP tranzistor: smer toka vrzeli; smer toka elektronov
NPN tranzistor: smer toka vrzeli; smer toka elektronov
Glede na odzivnost kolektorskega oz. emitorskega toka na spremembo baznega IB, je definiran tokovni ojaevalni faktor , ki je definiran kot razmerje: = IC / IB
27
V praksi kot tokovni ojaevalni faktor uporablja tudi enakovreden parameter hFE, ki predstavlja razmerje med kolektorskim in baznim tokom v orientacji s skupnim emitorje. Zaradi diodne vhodne karakteristike, predstavlja relativno mala sprememba napetosti UBE, sorazmerno veliko spremembo baznega toka, ki posledino vpliva na e vejo spremembo kolektorskega oz. emitorskega toka. Zato tranzistor za svoje delovanje zahteva tokovno krmiljenje torej z baznim tokom.
3.3.2 Orientacija tranzistorja Bipolarni tranzistor lahko veemo v tokokrog na tri naine. Glede na to, kateri prikljuek je skupen med vhodnim in izhodnim signalom, loimo orientacije CE (common emiter), CB in CC. Vsaka od vezav ima specifine znailnosti, ki definirajo znaaj ojaevalnika. CE CB CC
V splonem velja: Za orientacijo CE je znailno tokovno in napetostno ojaanje ter obraanje faze signala za 180 Za orientacijo CB je znailno napetostno ojaanje in vija zgornja frekvenna meja Za orientacijo CC je znailno samo tokovno ojaanje. Vendar pa se v sodobnih vezjih, diskretni tranzistorji uporabljajo le e kot monostni, ki delujejo v linearnem ali e pogosteje v stikalnem reimu, najvekrat v orientaciji CE.
3.3.3
Karakteristinih veliine in mejne vrednosti parametrov tranzistorja
Najznailneje karakteristine veliine, ki poleg tipa, vrste in ohija definirajo lastnosti tranzistorja, ter ga uvrajo v specifino podroje uporabe so: Maksimalna napetost med kolektotrjem in emitorjem ..UCEmax. Maksimalni kolektorski tok.ICmax. Maksimalna izgubna mo na tranzistorju...PTOT Dinamino tokovno ojaanje (ojaevalni faktor). Tranzitna frekvenca (=1)...fT Odzivni as tranzistorja (as vklopa, as izklopa)...trr Toplotna upornost ohija.RTh
28
Karakteristike, razred delovanja in delovna toka bipolarnega tranzistorja Karakteristike so za vsako orientacijo specifine, vendar se bomo omejili le na orientacijo CE, ki je najbolj razirjena. V primeru zahtevnejih vezij (npr. za VF signale, zahtevan nizek um, ohranitev faznih razmer, impulzni reim delovanja) je potrebno upotevati e druge karakteristike. Glede na tip (NPN, PNP) so karakteristike podobne, bistvena razlika je le v predznaku napetosti oz tokov. Zato bomo v nadaljevanju obravnavali osnovna vezja izvedena veinoma le z NPN tranzistorji, ki so tudi bolj v uporabi zaradi veinoma pozitivnih napajalnih napetosti. V polju karakteristik tranzistorja lahko glede na izbiro delovne toke delovanje razvrstimo v razrede (A,B,AB,C), kar omogoa razlina podroja uporabe (npr. A-za ojaevalnike malih signalov; AB-za monostne ojaevalnike; C- za mnoilnike frekvence). Za primer si oglejmo analizo delovanja v orientaciji CE z delovno toko v A-razredu. V tem primeru je delovna toka izbrana tako, da napetostni potencial na kolektorju znaa priblino polovino vrednost celotne napajalne napetosti. Pri izraunu je potrebno izhajati iz elenih, oz. zahtevanih zaetnih omejitev (npr. velikost napajalne napetosti, potrebno ojaanje, frekv. karakteristika,) in glede na to izbrati ustrezno izvedbo vezja. Glede na predvidene vhodne in izhodne razmere je potrebno izbrati ustrezno delovno toko in izraunati vrednost komponent za doloitev enosmernih pogojev. V polju karakteristik za izbrani tranzistor Signali in tokovi pri ojaevalniku v orientaciji CE in v A razredu preverimo e poloaj delovne toke glede na predvideno izmenino izkrmiljenje in ojaanje.
3.3.4
Ojaevalnik s podatki: (dinamine razmere) UCC=12V Ai= 100 ICmax = 10mA IBmax = 100A __________________ (statine razmere) delovna toka- A razred
UCE= UCC/2 =6V IB=300A IC=30mA RC= UCC/ IC= 200

Delovna toka in izmenini signali v polju karakteristik (orientacija CE in ohmsko breme)
Opomba: Temperaturne stabilizacije vezja v tem primeru ni!
29
Znailneji vezji za nastavitev delovne toke (CE)
(UCE UBE ) R1 = IC
R 1=
(UCC UBE UE ) (UBE + UE ) ;R 2 = (n + 1) IC n IC
Obmoje varnega delovanja tranzistorja (SOAR diagram) Na zanesljivost delovanja tranzistorja vplivata najbolj izmed vseh mejnih vrednosti dva omejitvena faktorja; to sta povprena temperatura spoja (junction temperature) in sekundarni preboj ali pot ga tudi imenujemo preboj drugega reda (second breakdown). Za kontrolo teh omejitev obstajajo posebno e za monostne tranzistorje SOAR diagrami, iz katerih so razvidne napetostne in tokovne omejitve glede na razline reime delovanja (trajna obremenitev, impulzni reim, intermitenca,..). Veinoma je najveja dopustna izgubna mo komponente PTOT podana za temperaturo okolice Ta (ambient temperature), ki je ponavadi 25C in brez dodatnih hladilnih teles. Pri tem je upotevana najvija e dopustna temperatura spoja, ki je za Ge 80100C in Si transistorje 170200C. V praksi zaradi zanesljivosti oz. monega skrajanja ivljenske dobe, teh temperatur ne izkoriamo do skrajnih meja.
Glede na to po spodnjih obrazcih izraunamo dopustno mo in kolektorski tok, lahko pa te vrednosti za razline pogoje vnesemo v izhodno polje karakteristik in dobimo hiperbolo maksimalne moi.
PTOT =
3.3.5
Tj Ta Rtha
IC =
PTOT UCE
Ne glede na dopustno mo je potrebno upotevati e omejitev na maksimalni tok in maksimalno napetost, ki omejujeta hiperbolo moi na tokovni oz. napetostni osi. Ob upotevanju e teh omejitev, dobimo SOAR diagram za t.i. linearni reim delovanja.
SOAR diagram za enosmerne razmere
30
3.3.6
Tranzistor v stikalnem reimu
V sodobnih vezjih tranzistor pogostokrat deluje v stikalnem (impulznem) reimu in takrat ima na izgubno mo, velik vpliv e razmerje impulz pavza in frekvenca impulzov. To omogoa konstrukterju korekcijo moi pri dimenzioniranju tranzistorja oz. toplotne upornosti hladilnega telesa. Diagram prikazuje omejitev moi za razlina prevajalna razmerjih ( razmerje perioda/impulz). Glede na asovno zakasnitev preklopa tranzistorja (produkt toka in napetosti v asu preklopa ni zanemarljiv) in veliko tevilo preklopov v asovni enoti (frekvenca) je sorazmeren tudi integral izgubne moi (npr. pri tranzistorjih stikalnih Omejitev ICmax in UCemax za linearnii in napajalnikov, pri PWM regulatorjih moi. impulzni reim delovanja frekvennih pretvornikih,) V stikalnem reimu elimo, da se tranzistor im bolj priblia idealnemu stikalu, kar pomeni da desega im manjo UCEsat (im nijo upornost v prevodnem stanju), im hitreji prehod iz enega stanja v drugega in im vijo upornost v zaprtem stanju. V ta namen vgrajujemo stikalne tranzistorje, ki imajo te stikalne lastnosti imbolj izrazite. Breme stikalnega tranzistorja je lahko ohmsko, z izrazito induktivno ali pa izrazito kapacitivno komponento. Za ohmski znaaj lahko stikalni tranzistor obravnavamo podobno kot v linearnem reimu, medtem ko pri induktivnem oz. kapacitivnem bremenu nastopajo v asu preklopa drugane razmere. Za doseganje im nije UCEsat je potreben dovolj velik bazni tok, vendar pa se z njegovo velikostjo poveuje tudi naboj v bazi, kar posledino povzroa zakasnitev izklopa. Zakasnitev seveda ni zaeljena in tudi as izklopa mora biti im kraji, da je izgubna energija (segrevanje) im manja.
Ohmska obremenitev(zgoraj) Induktivna obremenitev (sredina) Kapacitivna obremenitev (spodaj)
Zakasnitev izklopa tranzistorja
Pri induktivni obremenitvi ( navitja relejev in elektropnevmatskih razvodnikov, navitja koranih motorjev, VF transformatorji, duilke,..) je potrebno ob izklopu upotevati inducirano napetost. Ta napetost je odvisna od induktivnosti in hitrosti spremembe toka in je lahko za tranzistor usodna, ter jo moramo omejiti z diodami ali RC vezji ( ve na vajah). 31
3.4 FET TRANZISTORJI (Field Effect Tranzistor) Za FET tranzistorje je znailno, da so za razliko od bipolarnih krmiljeni napetostno preko vpliva elektrinega polja napetosti UGS. Glede na velikost elektrine napetosti med vrati (Gate) in izvorom (Source), je odvisna upornost prevodne poti (kanal) med izvorom in ponorom (Drain). Za laje razumevanje si lahko predstavljamo, da se glede na velikost krmilne napetosti UGS spreminja irina kanala in posledino je tudi upornost kanala veja ali manja. Pri dovolj visoki UGS in ustrezni polariteti pride celo do popolne zoitve kanala (zadrgnjenje) in posledino prehod v neprevodnost kanala. Odvisno od izvedbe kanala, ki je lahko iz N ali P tipa polprevodnika (N-kanalni, P-kanalni), mora biti krmilna napetost UGS takne polaritete, da je PN spoj (vrata-kanal) orientiran vedno v zaporni smeri. Zaradi tega je za enosmerne razmere vhodna upornost zelo velika, pri izmeninih signalih pa pride do izraza e spojna kapacitivnost, ki lahko vasih dela teave. Nekatere izvedbe FET-ov imajo med vrati in kanalom e tanko plast silicijevega oksida - SiO2, ki je v funkciji izolatorja in s tem e zvia vhodno upornost dobimo MOSFET tranzistor. V splonem lahko primerjamo N-kanalne FET-e z NPN tranzistorji in P-kanalne FET-e z PNP tranzistorji. JFET- spojni FET Pri spojnem FET tranzistorju je kanal deloma obkroen z elektrodo vrat, katere potencial vpliva na tok med prikljukoma D in S . Za N-kanalni J-FET mora biti krmilna napetost UGS proti potencialu prikljuka S negativna, za P-kanalni J-FET pa pozitivna. Kanal je povsem odprt, kadar je napetost UGS =0V, z veanjem napetosti pa se kanal sorazmerno zapira in se pri napetosti zadrgnjenja popolnoma zapre. Za primer iz spodnje karakteristike je razvidno, da znaa napetost Shematski prikaz vpliva UGS na zadrgnjenja 6V (leva stran diagrama). Enosmerni -8 -12 kanal vhodni tok IGS je izjemno mali (10 do 10 A), kar pomeni vhodno upornost nekaj G. Pomembno si je zapomniti, da so pri P-kanalnem JFET-u lastnosti in karakteristike podobne N-kanalnemu, le napetosti oz. smeri tokov so nasprotne polaritete. Znailneji parametri JFET-a Napetost zadrgnjenja kanala Strmina FET-a: I
S=
D
3.4.1
U GS
Statina upornost kanala:

RDS = U DS ID

Primer karakteristike N-kanalnega J-FET tranzistorja
Maksimalna napetost UDSmax Maksimalni tok IDsmax
JFET tranzistorji so najvekrat v funkciji napetostnih ojaevalnikov ali tokovnih generatorjev. Za tokovni generator je dovolj e sam tranzistor, ki ima vrata G vezana na prikljuek S. V tem primeru je popolnoma odprt in omogoa najveji tok (glej karakteristiko pri UGS=0V ). http://www-g.eng.cam.ac.uk/mmg/teaching/linearcircuits/jfet.html 32
Primer ojaevalnika v A-razredu z JFET tranzistorjem
Naini nastavitve delovne toke tokovnega generatorja z JFET tranzistorjem (RL je breme s konstantnim tokom)
Pri ojaevalnikih z JFET tranzistorji se prednapetost za nastavitev delovne toke najvekrat ustvarja podobno kot pri bipolarnem tranzistorju torej kot padec napetosti na uporu RS. S tem se v bistvu dvigne potencial izvora S , medtem ko potencial vrat ostane preko upora RG na potencialu mase. S tem se vhodna upornost seveda znia, vendar je lahko upor RG visokoohmski (npr. 1M), saj prenaa le nielni potencial mase na vrata G. Tokovni generator vzdruje tok na eleni vrednosti ne glede na spremembo upornosti bremena, napetosti na njem ali spremembo napajalne napetosti. Napetost na bremenu se lahko spreminja od 0V do tiste napetosti, do tiste katera zagotavlja e zadovoljivo velikost UDS (podroje zasienja). Velikost toka je definira upora RS kateri ustvarja ravno toliken padec napetosti, da vzdruje eljeni tok (slika b). V prvem primeru (slika a) nastane napetost UGS kot razlika napetosti med U2 in URS .
MOSFET tranzistorji MOS-FET tranzistorji predstavljajo pomembno vlogo na podroju sodobnih visoko integriranih vezij in monostne elektronike zaradi poenostavljenega krmiljenja in monosti enostavne vzporedne povezave ve komponent. Zaradi nizke notranje upornosti kanala RDS on in relativno visoke delovne napetosti UDS jih najvekrat sreujemo v monostnih izvedbah in uporabljamo kot napetostno spremenljiv upor ali e pogosteje kot elektronsko stikalo. V praksi se pojavljata dve razliici MOS-FET tranzistorjev in vsaka je lahko v N-kanalni oz. Pkanalni izvedbi. Za MOS-FET z induciranim kanalom (samozaporni MOSFET, obogateni tip (enhanced mode) velja, da je kanal popolnoma zaprt , e ni prisotne napetosti UGS, z vianjem UGS pa se kanal sorazmerno napetosti odpira. Ta izvedba predstavlja tudi osnovni gradnik za kompleksna integrirana vezhja v MOS tehnologiji. Za MOS-FET z vgrajenim kanalom (samoprevodni MOS-FET, osiromaeni tipdepletion mode) je znailno, da je kanal e deloma prevoden tudi, e ni prisotne UGS. Glede na polariteto in velikost UGS, se kanal sorazmerno tej napetosti zapira oz. odpira in so zato primerni za neposredno krmiljenje s istimi izmeninimi signali vendar se manj uporabljajo. MOS-FET z induciranim kanalom
Potencial vrat preko elektrinega polja in preko tanke plasti izolatorja (silicijev oksid) vpliva na irino kanala in posledino na prevodnost poti med prikljukoma D-S. Osnova (substrat) je najvekrat e interno povezan z izvorom - S(Source). Za analizo delovanja se bomo omejili le na N-kanalno izvedbo, saj je pri P- kanalni razmiljanje podobno, le predznaki se spremenijo. http://www-g.eng.cam.ac.uk/mmg/teaching/linearcircuits/mosfet.html 33
3.4.2
Pri napetosti UGS = 0V je kanal normalno zaprt in odtod tudi naziv samozaporni. Tudi v primeru nasprotne (negativne) napetosti UGS, ostane kanal zaprt. Prevajati zane ele ko je napetost UGS dovolj velika (od 0,5 do 3V odvisno od tipa), kar je razvidno iz karakteristike.
3.4.2.1 Pojasnitev delovanja, simbol in tipina karakteristik 3.4.2.2 a
Shematski prikaz vpliva UGS na kanal
Primer karakteristike N-kanalnega samozapornega MOSFET-a ( BUZ 20)
Tanka izolacijska plast SiO na vratih MOSFET-ov je izjemno obutljiva na prenapetost in zato je potrebna pri delu posebna pazljivost. Veina MOS-FETov ima med G in S v ta namen vgrajeno Z-diodo, ki omejuje prenapetosti, vendar le e energija ni prevelika. Zaradi zelo velike vhodne upornosti (10T do 103 T ), je obutljivost na statino elektriko izjemna . V ta namen pogostokrat ob vgradnji prikljuke kratko veemo s kratkostinim obrokom (vodljiva guma, staniol folija,..) , katerega ele po konani montai odstranimo. Za MOS-FET tranzistorje je znailno tudi, da imajo veinoma e vgrajeno antiparalelno diodo me D in S kar je potrebno upotevati pri preverjanju ali pri nartovanju vezja. Kapacitivnost CGS pri statinem krmiljenju in pri malih moeh veinoma ne dela teav, pri impulznem krmiljenju, pri monostnih izvedbah (CGS znaa nekaj 1000pF) in na VF podroju pa postane problematina. Za VF podroje obstaja v ta namen izvedba MOS-FETa z dvojnimi vrati. V bistvu so vrata razdeljena na dva dela G1 in G2. Ena vrata imajo vejo CGS in so namenjena za nastavitev delovne toke in druga za krmiljenje z VF signalom. Za ublaitev tega problema so razvili IGBT tranzistor, ki ima pri ekvivalentni moi to kapacitivnost nijo. Monostne izvedbe MOSFETov odlikujejo sledee znailnosti: Velike dopustne moi Mehanska stabilnost Visoka preklopna hitrost Odpornost na staranje Velika termina obremenljivost
3.4.2.3 Problemi pri impulznem krmiljenju monostnih MOSFETov

Ne glede na visoko vhodno upornost je potrebno pri uporabi monostnih MOSFETov v stikalnem reimu ali pri VF signalih, upotevati relativno veliko kapacitivnost vrat CGS. Pogostokrat je potrebna tudi predhodna galvanska loitev (npr. vertikalna povezava pri mostinem vezju), ki mora zagotoviti potrebno napetost impulza vseh razmerjih impulzpavza. V teh primerih je potrebno zagotoviti galvansko loeno napajanje krmilnega tokokroga, ki omogoa ustrezno mo, ki zagotavlja primerno hiter as vklopa oz. izklopa MOSFET-a. Krmilno vezje mora zagotoviti dovolj hitro napolnjenje in tudi dovolj hitro 34
praznjenje naboja kapacitivnosti CGS, glede na krmilni impulz. V nekaterih primerih lahko te naloge dovolj uspeno opravlja kar transformator, preko katerega se prenaa tudi potrebna mo za krmiljenje. Slabost je, da je velikost potrebnega impulza UGS odvisna od razmerja impulz-pavza, kar bi v skrajnih sluajih lahko pomenilo tudi premalo napetost UGS, da bi se MOS-FET popolnoma odprl. Posledino to pomeni vijo upornost kanala, poveanje segrevanja in monost unienja.
Nekaj nainov krmiljenja monostnih MOSFET-ov
Neposredno krmiljenje s CMOS vezjem
Tokovno ojaano krmiljenje s pomojo vzporedno vezanih inverterjev Krmiljenje s push-pull vezjem
Transformator kot galvanski loilnik
Transformator omogoa galvansko loitev
Galvanska loitev s pomojo optospojnika
Povzetek tipov, simbolov in znailnejih karakteristik FET tranzistorjev
Primerjava simbolov in znailnejih karakteristik FET tranzistorjev
35
3.4.2.4 IGBT tranzistor

Dobre lastnosti MOSFETa in bipolarnega tranzistorja so zdruene v IGBT tranzistorju. Delovanje IGBTja je podobno kot delovanje darlington tranzistorja. Kot prvi tranzistor je uporabljen MOS-FET, kateri krmili bazni tok monostnega bipolarnega tranzistorja. Iz notranje sheme IGBTja je viden e en tranzistor, ki se odpre v vmesni fazi in omogoi pospeitev prehoda v odprto stanje. Prikljuki IGBTja so oznaeni kot kolektor -C, emiter-E in vrata-G ter je tudi v N- kanalni in P-kanalni izvedbi.
Nadomestna shema IGBT-ja
POLPREVODNIKE KOMPONENTE ZA KRMILJENJE MOI Med polprevodnike za krmiljenje moi spadajo vse monostne polprevodnike komponente, vendar pa imamo v mislih tiste ki lahko delujejo izkljuno v stikalnem reimu. Diak, tiristor (SCR), TRIAK in GTO so namenjeni v glavnem za krmiljenje moi v omrenih tokokrogih z izmeninimi napajalnimi napetostmi. Pogostokrat so te komponente v izvedbi monostnih blokov prirejenih za mostino vezje. Krmiljenje moi s temi komponentami je izvedeno veinoma v stikalnem reimu delovanja (npr. periodino vkljuevanje grelcev pri regulaciji temperature pei, PWM), pri asovnem omejevanju prexvajanja v periodi (krmiljenje s faznim zamikom), v zaitne namene ipd. DIAK DIAK je tirislojna dvosmerna dioda za katero je znailno, da pri zunanji napetosti okrog 28V (lavinski preboj) zane mono prevajati in pravimo da vge. Zatem napetost nenadno pade za nekaj voltov, kar najvekrat izkoriamo za generiranje proilnih impulzov pri vezjih s triaki. Ko DIAC vge, prevaja tok in ohranja na sebi minimalen padec napetosti in dokler tee skozi dovolj velik vzdrevalni tok se ta padec ohranja.
Tipini podatki za DIAC so: Vigna napetost: 28-35V Maks. imp. tok : 2A (30s) Znianje napetosti: 5-10V Maksimalna mo: 0,5W
Karakteristika in simbol simetrine izvedbe DIAC-a
3.5
3.5.1
Tipina vezava DIAKa v vlogi proenja TRIAKa
36
Nain delovanja vezja Na sponke vezja je prikljuena izmenina napetost U~, ki napaja breme RL v zaporedni povezavi z triakom. Ob pozitivni polperiodi, se kondenzator C polni preko uporov R2 in R1 (potenciometra), kar povzroi naraanje napetosti na kondenzatorju do nivoja proilne napetosti UB0. V tej toki diak nenadoma vge in zaradi skokovitega upada napetosti na diac-u (npr.: od 32 na 25V) se kondenzator hitro delno izprazni, kar povzroi moan tokovni (vigni) impulz. Podobno se ponovi tudi v negativni polperiodi. Tako dobljeni tokovni impulzi na vratih triaka omogoajo istoasno in zanesljivo proenje triaka (ali tiristorja v drugem primeru). Po proenju triak polno prevaja vse dokler je bremenski tok veji od minimalnega (vzdrevalnega) toka (pri ohmskem bremenu do prehoda napajalne napetosti skozi nielni nivo). Tiristor - SCR (Silicon Controled Rectifier) Tiristor ima poleg anode A in katode K e prikljuek za krmiljenje vrata G (Gate). V prevodni smeri, ko je potencial na anodi proti katodi pozitiven, je tiristor zaprt, ker je srednji PN spoj polariziran v zaporni smeri. Po vignem impulzu je padec napetosti na tiristorju je odvisen od toka skozi in znaa priblino 1.2V pri nazivni vrednosti toka. V zaporni smeri, ko je anoda na negativnem potencialu, sta zunanja PN spoja polarizirana v zaporni smeri, zato je tiristor v zapori in ga ni mogoe proiti. Lahko pa pride do viga tudi pri neaktivni napetosti na vratih- G (samostojno proenje), e pri zapiranju prehitro naraa napetost - npr. pri izklopu induktivnega bremena ( velika strmina du/dt). Tako proenje tiristorja je nedopustno in lahko povzroi napano delovanje ali unienje Poenostavljena karakteristika tiristorja tiristorja. 3.5.2 Tiristorska vezja v tokrogih z enosmerno napajalno napetostjo
V napravah z enosmerno napajalno napetostjo pride do problema ugaanja tiristorja. Preko vrat G proimo preklop tiristorja iz zapore v prevajanje enako kot pri izmeninem napajanju. Ko tiristor vge, elektroda G izgubi krmilne lastnosti in tiristor lahko preide v ponovno zaporo le, e se glavni tokokrog prekine oziroma, e se delovni tok IAK vsaj za trenutek znia pod dralno vrednost iH (hold current) - odvisno od moi tiristorja. Ta pojav Vezje za ugaanje tiristorja s pomojo se v praksi izkoria za kontrolirano- prisilno kondenzatorja in gasilnega tiristorja ugaanje t. i. gaenje tiristorja. Pri tem postopku s pomojo t.i. gasilnega tiristorja in gasilnega kondenzatorja za nekaj mikrosekund zniamo anodno napetost na 0V ali celo negativno vrednost, kar povzroi, da tiristor v trenutku ugasne. Ta as je odvisen od moi tiristorja, kapacitivnosti kondenzatorja in seveda od velikosti bremenskega toka. Zato mora biti za zanesljivo delovanje kapacitivnost kondenzatorja dovolj velika in dimenzionirana za maksimalni priakovani tok (worst case). 37
3.5.3
TRIAK
Za triak je znailno, da ga lahko proimo tako pri pozitivni kot negativni anodni napetosti. Ima podobne elektrine prevajalne lastnosti kot antiparalelno vezana tiristorja. Tako kot tiristor ima tudi triak tri prikljuke, vendar ima dve anodi anodo A1, anodo A2, in proilno elektrodo G-vrata. Triak lahko prevaja med anodama v obeh smereh. Proilni impulz, med katodo in vrati, je lahko pozitiven ali negativen za proenje v eni ali drugi smeri prevajanja - 4 kvadrantno delovanje. Prevajalna karakteristika je simetrina vendar je TRIAK najbolj obutljiv za vig v prvem in tretjem kvadrantu. Razen omenjenega ima triak popolnoma enake lastnosti kot tiristor in tudi elektrine parametre triak-a obravnavamo enako kot parametre tiristorja. Triaki so grajeni za manje tokove kot tiristorji, le do priblino 100 A temenskega toka. Triak je tipino monostno dvosmerno stikalo za vklapljanje in krmiljenje elektrinih porabnikov v izmeninih tokokrogih. Proimo ga vedno s proilnimi impulzi. V proilnem vezju je najvekrat diak, kateri je pri posebnih izvedbah lahko e integriran v ohije triac-a. Tiristorje in triake lahko delimo na tiste z normalno obutljivostjo vrat in tiste z visoko obutljivostjo. Za izvedbe srednjih moi (do 20A) znaa vigni tok vrat od 10 do 100mA (normal sensitivity), pri tistih z visoko obutljivostjo (high sensitivity), pa je e dovolj nekaj 100A vignega toka.
Znailna karakteristika TRIAKa
Triak lahko krmilimo vseh 4-kvadrantih
Primer vezja za krmiljenja elektromagnetnih ventilov pri pralnem stroju
38
Sinhronizirano elektronsko stikalo (elektronski rele) Vklapljanje bremen vejih moi na omreje je zaradi tokovnih sunkov v omreju e posebej ob nenadzorovanem vklopu problematino. e pride do vkljuitve bremena ob temenski vrednosti omrene napetosti, bo tokovna konica mnogo veja kot v primeru, e izvrimo vklop ob napetostnem prehodu skozi nielni potencial. V taknih primerih pogosto uporabljamo elektronska sinhronizirana stikala (zero crossing switch), katera vigajo triak v trenutku prehoda omrene napetosti skozi ni. asovni diagrami pri sinhroniziranem stikalu Primer vezja na spodnji sliki omogoa polnovalni vklop bremena preko triaka na omreje.
3.5.4
Vezje elektronskega releja z funkcijo preklopa skozi nielni nivo
Elektronski rele
Pri tej izvedbi triak ne dobi vignega toka, e je trenutna vrednost omrene napetosti vija od 30V. Pri tej napetosti namre e prevaja tranzistor V4 in kratko vee vrata tiristorja V5 na katodo. Tok, ki tee skozi krmilno vezje je v tem primeru premajhen, da bi zadosten padec napetosti na R6 in s tem posredno vig triaka. Pri napetostih blizu 0V pa pride do viga tiristorja V5, kar povzroi veji tok skozi R6 in tudi vig triaka, kateri prevaja glavni tok bremena.
3.5.5
Slabosti krmiljenja moi s tiristorji in triaki
Sistemi energijske elektronike vklapljajo, izklapljajo, krmilijo, regulirajo in pretvarjajo velike elektrine moi. Vklopi in izklopi so lahko obasni ali pa nastopajo vsako polperiodo sorazmerno glede na kot viga. Takni vklopi ali izklopi povzroajo nelinearne, skone spremembe omrenega toka, ki zato vsebuje mnoico vijih harmonskih komponent. Vije harmonske komponente omrenega toka potujejo po omreju kot motnje, ki omreje onesnaujejo in lahko povzroajo nezanesljivo obratovanje drugih elektronskih naprav v bliini omreja. S ciljem odpravljanja motenj, uporabljamo v energijski elektroniki v sklopu s triaki ali tiristorji razline komponente. RC leni vezani vzporedno z vsako preklopno komponento in kompleksni monostni elektrini filtri grajeni iz duilk, kondenzatorjev in uporov, prepreujejo uhajanje vijih harmonskih frekvenc v omreje. Taki elektrini filtri so tehnoloko zahtevni in dragi. Druga slabost naprav, ki so grajene s temi komponentami je, da posledino generirajo jalove moi, ki nastane zaradi premaknitve - zakasnitve, osnovne harmonske komponente omrenega toka za omreno napetostjo. Pri krmiljenju se pojavi periodina zakasnitev proenja krmilnega elementa, kar pa pomeni tudi zakasnitev toka za napetostjo in kot posledica nastopi tudi prisotnost jalove moi. Krmiljeni sistemi so zato tudi posredno generatorji jalove moi, ki pa je nezaelena in jo distributerji elektrine energije posebej drago zaraunavajo. Za zmananje jalove moi kot posledice krmiljenja, poznamo vrsto posebnih vezav in nainov krmiljenja tiristorjev in triak-ov, kar pa presega okvire te vsebine. 39
OPTOELEKTRONSKE IN DRUGE KOMPONENTE

Foto-elektrini efekt je pojav, pri katerem svetloba(elektromagnetno valovanje-fotoni) vpliva na fizikalne oz. kemine lastnosti neke snovi, ki posledino vplivajo na prevajanje el. toka V kolikor je komponenta taka, da je efekt vpliva svetlobe reverzibilen, ter se odraa na elektrinih lastnostih, potem se imenuje foto-elektrini pretvornik. Fizikalno to pomeni, da vpadli fotoni svetlobe v osvetljeni snovi izbijajo nosilce elektrine in posledino spremenijo elektrino prevodnost. Loimo fotoefekt kjer nosilci izstopajo iz snovi (npr. cezijeva katoda vakuumske fotodiode) in fotoefekt pri polprevodnikih materialih, kjer svetloba izbija nosilce toka v snovi (fotoupori) ali vpliva na zaporni tok PN spoja (fotodioda). Nosilci elektrine, nastali na podlagi svetlobe pomenijo nek naboj, ki povzroi po teoriji delovanja zaporne plasti elektrino polarizacijo. Zaradi tega bo osvetljeni PN spoj na svojih sponkah izkazoval elektrino napetost. V tem primeru postane fotodioda generator, ki poene elektrini tok preko upornosti bremena in ta uinek izkoria fotoelement oz. solarna celica. Oba imata PN spoj v obliki velike povrine, ki je izpostavljena svetlobi in ju najvekrat izkoriamo za pretvorbo sonne energije v elektrino.
Znailnosti fotoelektrinih pretvornikov

Poleg elektrinih parametrov (maksimalna napetost, maksimalni tok, maksimalna mo, temp. obmoje,) moramo pri izbiri fotoelektrinih komponent upotevati tudi s svetlobo povezane parametre. Spektralna obutljivost podaja obutljivost glede na valovno dolino svetlobe (nm) in je obiajno podana z diagramom. Obutljivost je podana relativno, normalizirano glede na optimalno vrednost obravnavanega elementa. Maksimalna frekvenca odzivanja ponazarja kako hitro elektrine spremembe e sledijo Frekvenne omejitve glede na odzivanje svetlobnim, kar je e posebej pomembno pri razlinih fotopretvornikov impulznem nainu delovanja v obliki digitalnega signala. Nekatere optoelektronske komponente so izrazito poasne (npr. CdS fotoupor) in so primerne le za poasne spremembe svetlobe (npr. avtomatsko priiganje javne razsvetljave). Obutljivost je tudi odvisna od aktivne povrine ( npr. v mm2 oz. cm2 za solarne celice), s pomojo katere z mnoenjem pretvarjamo vpadli svetlobni tok (lm) v osvetljenost (lx). Svetlobno Diagram relativnih obutljivosti v primerjavi okence je prozorno ali v obliki lee oz. s spektralno emisijo arnice (2850K) infrardeega filtra, ki je neprepusten za vidni spekter (npr. pri IR daljinskem upravljalniku). Podroje uporabe je zelo obseno od fotometrinih merilnikov , svetlobnih zapor in senzorjev do optinih galvanskih loitev in optinega prenosa signalov (podatkov). V kombinaciji z drugimi komponentami so izdelani fototranzistorji, fototiristorji, optospojniki, fotoelektrini dajalniki impulzov ali pozicije, polprevodniki releji, optini senzorji (merilne Odvisnost elektrinega toka od osvetljenosti letve, javljalniki poara, ... ). Fotopomnoevalke razlinih fotopretvornikov veljajo za najobutljiveje fotopretvornike.
40
4.1 4.1.1
ZNAILNEJI FOTOELEKTRINI PRETVORNIKI
Fotoupor Za merjenje osvetljenosti, za krmiljenje osvetlitve in svetlobnih teles, so v uporabi fotoupori. Njihova znailnost je, da se jim pri osvetlitvi znia upornost, ker fotoni izbijajo nove proste elektrone. Zaradi velike povrine se upornost spreminja v velikem obsegu, vendar je karakteristika nelinearna.
Ponazoritev nastajanja prostih elektronov zaradi vpliva fotonov
Znailna karakteristika CdS fotoupora
4.1.2
Fotodioda in fotoelement
Fotodioda predstavlja germanijev ali silicijev PN spoj, ki ima odprtino za vstop (sprejemna fotodioda) oz. izstop (oddajna) svetlobnih delcev-fotonov (npr. LED dioda). Pri sprejemni fotodiodi je zaporna plast geometrino izoblikovana tako, da zavzame im vejo povrino. Tako je omogoeno, da imve svetlobe prodre do zaporne plasti kjer zaradi fotoefekta nastanejo nosilci elektrine. Prevodnost PN spoja v zaporni smeri postane odvisna od osvetljenosti. Posledina velikost toka je odvisna od osvetljenosti izpostavljene zaporne plasti (aktivna povrina) in tudi valovne doline svetlobe (vidni , infrardei, UV spekter). Kot sprejemnik se fotodioda prikljuuje v zaporni smeri. Obiajno je delovni upor foto diode ohmski upor, ki je vezan od katode proti pozitivnemu potencialu. Osvetljena foto dioda se v bistvu obnaa kot tokovni generator, ki Prikljuitev sprejemne fotodiode povzroi na delovnem uporu sorazmeren padec napetosti skoraj neodvisno od prikljuene napetosti.
V prevodni smeri deluje osvetljena fotodioda v aktivnem podroju, ki se nahaja v etrtem kvadrantu, kar pa izkoriamo pri pretvorbi fotoenergije v elektrino. Medtem, ko imajo sprejemne fotodiode, proti svetlobi odprto povrino le nekaj mm2 , imajo te ki so namenjene za pretvorbo svetlobne energije v elektrino (fotoelement), povrino nekaj cm2.
U-I karakteristika fotodiode (levo) oz. fotoelementa (desno)
41
Fotoelement generira napetost v prevodni smeri in predstavlja osnovni gradnik za solarno celico. Za Si fotoelement znaa maksimalna vrednost UOmax. okoli 0.5V . Karakteristina parametra foto elementa sta maksimalni kratkostini tok in maksimalna napetost praznega teka .
Uporablja se v zaporedno/vzporedni kombinaciji povezave vejega tevila enot kot modul za napajanje elektronskih sistemov preko svetlobne energije solarna celica (rone ure, kalkulatorji, satelitski sistemi,..) Diode prepreujejo izenaevalne tokove, v primeru razline osvetlitve oz. pri neenakih napetostih posameznih vertikal. Izkoristek je okoli 11% in zavisi od spektralne sestave svetlobe. Solarna konstanta se glede na podroje spreminja. Zunaj zemeljske atmosfere znaa okoli 135mW/cm2 , na morski gladini ob sonnem dnevu pa je priblino 106mW/cm2. Osnovni len predstavlja Si PN spoj, za katerega je potek napetosti praznega teka oz. kratkostinega toka prikazan na diagramu.
Prikljuitev foto elementa
Nain povezave fotoelementov
Napetostna in tokovna odvisnost od osvetljenosti fotoelementa
LED in infrardee svetlee diode LED diode predstavljajo svetlobno oddajne diode, z znailno diodno karakteristiko pri kateri pa je napetost kolena odvisna od vrste materiala oz. glede na barvo svetlobe. Infrardee svetlee diode (Ga As) delujejo na valovni dolini okrog 900nm in omogoajo vije svetlobne moi (100-500W) kot svetlee diode v vidnem spektru (nekaj W). iroko podroje uporabe omogoa visoka mejna frekvenca (10MHz), nevidni spekter za loveka (alarmni sistemi) in dovolj moi za neposredno optino povezavo (komunikacijo) do nekaj 100m. Za vse te diode velja, da zahtevajo tokovno napajanje (omejilni upor). Pri impulznem napajanju se dovoljen tok in posledino svetilnost lahko bistveno poveata, vendar v odvisnosti od razmerja impulz/pavza pri emer pa ne smemo prekoraiti dopustne moi. Laserska dioda Nastanek svetlobe v laserski diodi temelji na tako imenovani inducirani emisiji. Zaradi rekombinacij ustvarjena svetloba inducira znotraj nadaljne rekombinacije, ki ji sledijo in pri tem emitirajo elektromagnetne valove iste valovne doline, energije, faze, polarizacije in iste smeri. Da se omogoi inducirana emisija mora imeti laserska dioda optini resonator (stranice z monostjo odboja - ogledalo). 4.1.4
4.1.3
Izhodna karakteristika laserske diode
Animacijo delovanja laserja si lahko ogledate na naslovu:

http://physicsstudio.indstate.edu/java/physlets/java/laser/index.html, zelo veliko o laserjih pa najdete na spletni strani: http://www.bithose.com/serfaq/sam/laserdio.htm. Visoka mo
laserskega arka in tevilne monosti krmiljenja omogoajo izredno iroko podroje uporabe laserske diode. Pogosto je v istem ohiju e fotodioda, ki se uporablja kot senzor za nadzor moi laserske svetlobe oz. za krmiljenje vezja za regulacijo intenzitete arka. 42
Enostaven primer vezja za regulacijo intenzitete arka prikazuje sledea slika.
Primer vezja za napajanje (regulacijo moi) laserske diode
4.1.5
Optospojniki (optocoupler, optointerupter,)
Pri optospojniku so v istem ohiju zdrueni oddajnik, prenosni kanal in sprejemnik svetlobe. Glede na namen uporabe in nain delovanja (digitalni signal, analogni signal, mehanska prekinjevalna bariera,) obstajajo tevilne izvedbe. Kot oddajnik je uporabljena ena ali ve IR svetleih diod, ki s pomojo vhodnega toka (1-30mA) generirajo svetlobni arek, ki preko optinega medija deluje na fotoobutljivo komponento na izhodu. Na izhodu je lahko vse od fotodiod in razlinih izvedb fototranzistorjev pa do tiristorjev in integriranih vezij (vrata, trigerji,) in ojaevalnikov analognega signala. Glede na tevilne izvedbe so tudi nekateri znailni parametri specifini (npr. linearnost), za veino pa je bistvena izolacijska upornost (najmanj1011 ) oziroma najveja loilna napetost. Poleg tega je znailen sklopni faktor CTR, ki predstavlja razmerje med izhodnim in vhodnim tokom.
Razline izvedbe optospojnikov
CTR =
IC 100% IF
Notranja struktura optospojnika
Praktini primer vezja za optini prenos s stikalnim tranzistorjem na izhodu
43
ZNAILNEJE MAGNETNO OBUTLJIVE KOMPONENTE Med pomembneje komponente v elektroniki spadajo tudi polprevodnike komponente, katerim se elektrine lastnosti spremenijo pod vplivom tujega magnetnega polja. Glede na to, da obstajajo razline izvedbe (Hallov generator, poljska ploa (feldplate), magnetoupor,) jih lahko uporabljamo kot merilne pretvornike magnetne gostote v elektrino napetost (npr. kleni tokovniki), za posredne meritve velikih tokov, za brezdotino zaznavanje pozicije, za elektronsko komutiranje enosmernih elektromotorjev (brushless), za ugotavljanje zemeljskega magnetnega polja ,). Hallov generator Hallov generator predstavlja polprevodnika ploa iz materialov kot so InAs (indijev arzenid), InAsP (indijev arsenid fosfat) ali InSb (indijev antimonid), ki imajo znailnost, da silnice zunanjega magnetnega polja premaknejo tokovne poti in tako povzroijo krajevno spremembo ohmske upornosti. V primeru, da sta dva nasprotni strani ploice prikljueni na zunanjo elektrino napetost, stee skozi elektrini tok, ki povzroi Shematski prikaz delovanja Hallovega padec napetosti. V primeru, da ni prisotnosti generatorja magnetnega polja, so tokovnice homogene in sta sredinska potenciala enaka. Ob vplivu magnetnega polja pa se tokovne poti premaknejo, kar ima za posledici spremembo potencialov na sredinskih prikljukih in s tem posledino medsebojno napetostHallova napetost. Seveda je polariteta napetosti odvisna od smeri pomonega toka oz od smeri magnetnega polja. Velikost Hallove napetosti je proporcionalna magnetni gostoti B, pomonemu toku, upornosti RH in obratno sorazmerna z debelino Hallove ploice.
U H = RH IB d
4.2
4.2.1
RH konstanta materiala B.. magnetna gostota d..debelina ploice
Karakteristika Hallovega generatorja
Princip regulacije magnetne gostote s pomojo Hallovega generatorja
44
Magnetoupor Magnetoupor je v magnetno obutljiv ohmski upor iz polprevodnikega materiala . Pri prisotnem magnetnem polju, se poti elektronov podaljajo, kar ima za posledico do 20-kratno poveanje upornosti. Iz karakteristike na sliki je razvidno, da je sprememba upornosti simetrina v obeh smereh. Magnetoupor je pasivna komponenta in lahko deluje v stikalnem ali linearnem reimu. Sreamo ga v funkciji brezdotinega zaznavanja pozicije, pri generiranju impulzov za meritev vrtljajev oz. predvsem tam kjer elimo diskretno spremembo signala .
4.2.2
Pojasnitev spremembe tokovne poti pri magnetouporu
Karakteristika magnetoupora
Preprosto vezje brezdotinoega stikala z magnetouporom
45
Omreno napajane naprav , zaita in krmiljenje
OMRENO NAPAJANJE, SISTEMI ZAITE IN VAROVANJA
To poglavje predstavlja osnovna vedenja o prikljuitvi elektrinih naprav na omreje, o uporabljenih standardiziranih zaitnih sistemih, o nainih varovanja napajalnih tokokrogov in osnovah daljinskega krmiljenja.
ZNAILNOSTI NIZKONAPETOSTNIH INSTALACIJ Pri nas je standardizirana efektivna vrednost faznih napetosti L1,L2,L3 v nizkonapetostnem (NN) omreju 230V 50Hz. Glede na trifazni sistem to pomeni, da znaajo posamezne medfazne napetosti 400V in posledino morajo biti vse prikljuene naprave dimenzionirane za te pogoje. Pri tem moramo upotevati standardizirano oznaevanje vodnikov in predpisane tudi barve izolacije kot sledi iz tabel:
L1 L2 L3 N PE PEN 1. faza 2. faza 3. faza nevtralni vodnik zaitni vodnik zaitno nevtralni vodnik
5.1
Barva vodnika
zeleno - rumena modra rna rjava
Kratica
ru/ze mo r rj
Namen
zaitni vodnik nevtralni vodnik fazni vodnik fazni vodnik
Seveda bstajajo tudi druge barve vodnikov ali drugaen nain oznaevanja (npr. tevilenje vodnikov), ki pa jih uporabljamo za notranje povezave v napravah, v krmilnih, signalnih in drugih pomonih tokokrogih.
5.1.1 Vrste in naini oznaevanja NN zaitnih sistemov Sistem oznaevanja NN omreij prikazuje slika: Sisteme izmeninih omreij loujemo po izvedbi povezave nevtralne toke napajalnega transformatorja (1. rka) in povezave elektrino vodljivih delov uporabnikih naprav (2. rka). 1. rka pomeni: T - neposredna povezava z zemljo v eni toki, najpogosteje v nevtralno toko transformatorja (T - terre), - vsi vodniki pod napetostjo (vtevi N I vodnik) so izolirani glede na zemljo ali pa je ena toka povezana z zemljo preko impedance (I - isole).
L1 L2 L3 Porabnik
1. RKA 2. RKA
Sistem oznaevanja NN omreij
2. rka pomeni: T - neposredno ozemljeni prevodni deli el. naprav, N - neposredna elektrina povezava izpostavljenih prevodnih delov z ozemljeno toko napajanega sistema, najpogosteje nevtralna toka transformatorja (N - neutral).
Glede na zdruevanje oziroma loevanje funkcije nevtralnega in zaitnega vodnika sledi e dodatna oznaka: S - nevtralna in zaitna funkcija je izvedena z loenima vodnikoma PE in N, C - nevtralna in zaitna funkcija je zdruena v enem vodniku (PEN vodniku).
46
Omreno napajanje naprav , zaita in krmiljenje
Glede na nain ozemljitve razlikujemo naslednje sisteme napajalnih omreij: 1. TN sistem, ki se deli na: TN-S, TN-C, TN-C-S 2. TT (ozemljitev na omrenem transformatorju in prikljueni napravi objektu) 3. IT ( na strani omrenega transformatorja ni ozemljitve, na strani objekta pa je)
Legenda: 1-obratovalno ozemljilo; 2- izpostavljeni prevodni del; 3- impedanca
TN sistem
Ena toka sistema je neposredno ozemljena; izpostavljeni prevodni deli elektrinih naprav so povezani preko zaitnega PEN vodnika s to toko. Po stareji terminologiji je ta sistem imenovan nienje. Ta sistem se uporablja v industriji, stanovanjskih in poslovnih prostorih.
TN-S system Funkciji nevtralnega in zaitnega vodnika sta loeni v celotnem sistemu na nevtralni N in zaitni PE vodnik. V enofaznih tokokrogih imamo 3 - ilni, v trifaznih pa 5 - ilni sistem.
TN-C sistem Funkciji nevtralnega in zaitnega vodnika sta zdrueni v celotnem sistemu v en PEN vodnik. Opraviti imamo torej z dvo oziroma tiriilnim sistemom.
TN-C-S sistem
Tu imamo kombinacijo obeh predhodnih sistemov. Nevtralni in zaitni vodnik sta v delu omreja zdruena, v drugem pa loena. Velja pomembno dejstvo, da iz TN-C sistema lahko preidemo v TN-C-S sistem, medtem, ko obratna pot ni dovoljena. Povedano drugae: po loitvi PEN vodnika na PE in N vodnik le teh ni ve dovoljeno zdruiti v PEN vodnik, ker je s tem moteno pravilno delovanje FID stikal.
TT sistem
Ena toka sistema je neposredno ozemljena, izpostavljeni prevodni deli elektrinih naprav pa so tudi vezani na ozemljilo, ki je loeno od obratovalnega ozemljila. Po stari terminologiji ustreza ukrepom: zaitna ozemljitev, zaita s tokovnim in napetostnim zaitnim stikalom . Ta sistem se uporablja v kmetijstvu, na gradbiih, vse pogosteje pa stanovanjskih in poslovnih zgradbah.
IT sistem
Med aktivnimi vodniki omreja in zemljo ni neposredne povezave. Izpostavljeni prevodni deli elektrinih naprav so ozemljeni (po stari terminologiji: sistem zaitnih vodnikov).Ta sistem se uporablja v rudnikih, kemini industriji, elektrarnah ipd. 47
5.2
VAROVANJE INSTALACIJSKIH TOKOKROGOV
Vsaka elektrina naprava obratuje z doloeno nazivno mojo in e jo prekoraimo, skrajamo ivljenjsko dobo te naprave. Naprave ogroajo predvsem preobremenilni tokovi in tokovi kratkih stikov. Kratki stiki so nevarneji, saj poleg naprave ogroajo tudi ivljenje uporabnikov. ivljenje uporabnikov ogroajo tudi el. preboji na el. prevodna ohija, ki so posledica slabe izolacije.
5.2.1 Splono o dimenziranju varovalk Varovalke so zelo pomembne zaitne naprave, ki varujejo omreja, intalacije in porabnike pred kratkostinimi tokovi in tokovi preobremenitev. Predpisi nam definirajo, kdaj in pri katerem toku mora varovalka prekiniti tokokrog. To je doloeno z izklopno karakteristiko varovalke (na sliki 8). Pri dimenzioniranju varovalk so pomembni naslednji elementi: - nazivni tok porabnika, - zaita vodnika oz. kabla, - tok kratkega stika na mestu vgradnje varovalke, - selektivnost.
Izklopna karakteristika taljive varovalke
Selektivnost varovanja pomeni takno dimenzioniranje varovalk, da se ob okvari najprej aktivira varovalka, ki je najblija mestu okvare. Da doseemo im boljo selektivnost, je potrebno zaporedno vezane varovalke doloiti tako, da se vloki razlikujejo za dve tokovni stopnji (npr. 25 A .16A). Splona navodila pri uporabi varovalk: glavne varovalke se postavijo takoj na vhodu napajalnega vodnika v objekt, na zaetku vsakega neozemljenega vodnika, pri spremembi preseka vodnika, pri odcepih vodnika, ko je presek odcepa manji, pri uporabi paralelnih vodnikov jih vgradimo v vsak vodnik, pri talilnih varovalkah se porabnik vedno prikljui na navoj varovalke. Varovanje ni dovoljeno za: vodnike, ki so ozemljeni s pogonskim ozemljilom, nevtralne vodnike, vodnike s spremembo preseka in odcepu, ki je kraji od 1 m. Splone zahteve dopustnih obremenitev vodov:
Ib < In < Iz Ib In Iz I2 in I2 < 1,45 . Iz
obratovalni tok (A) nazivni tok zaitne naprave (A) trajni zdrni tok vodnika - dovoljeni tok obremenitve (A) zgornji preizkusni tok zaitne naprave (A)
48
Taljive varovalke
Taljive varovalke so s prihodom intalacijskih odklopnikov na nekaterih podrojih uporabe (npr. stanovanjski prostori) skorajda neuporabljive. Odloilne slabosti so: - talilni element je le za enkratno uporabo, - prekinjajo le enopolno, - niso primerne za vklapljanje pod bremenom, - ne omogoajo blokade, - prekinitev signalizirajo le optino in delo z njimi ni dovolj varno. Poleg slabosti imajo tudi pomembne prednosti: - velika kratkostina zmogljivost, - so hitre, - preprosta izvedba.
Izvedbe taljivih varovalk

Za varovanje intalacijskih tokokrogov v glavnem uporabljamo taljive varovalke treh tipov: Tip DO- neozed Tip D- diazed (stopnja izolacije dovoljuje uporabo v industrijskih in podobnih instalacijah) Tip NV . Varovalke tipa DO-neozed Varovalke so sestavljene iz: kape, talilnega vloka (patrone), velikostnega obroa in ohija
Sestava neozed - DO varovalke
Kapa
Taljivi vloek
Velikostni obro
Podstavek
Kljuni del varovalke je talilni vloek ali patrona. V patroni je talilni element, poleg tega pa je nameena e kontrolna ica, ki se konuje v kontaktni kapici s kontrolno znako. Ob prekinitvi talilnega elementa se prekine tudi kontrolna ica in znaka odpade. Kot polnilo uporabljamo kremenev pesek, ki ob stalitvi izdatno ohlaja oblok. Zaradi lajega razpoznavanja so znake talilnih vlokov razlino obarvane. Najpogosteje varovalke so 6 A zelena, 10 A - rdea, 16 A - siva, 20 A - modra, 25 A - rumena. Te varovalke niso primerne v industrijskih pogojih obratovanja in podobnih instalacijah, imajo pa prednosti v prihranku prostora in manji tei. Varovalke tipa D-diazed so podobne varovalkam DO le da stopnja izolacije dovoljuje uporabo v industrijskih in podobnih instalacijah. Varovalke tipa NV imajo noaste kontakte in so namenjene kot glavne varovalke za najveje tokove (do 1000A) in tudi za vije napetosti (500V in 660V)
49
5.2.2 Znailnosti instalacijskih odklopnikov Intalacijski odklopniki so iz tokokrogov nizkonapetostnih intalacij v zgradbah skoraj povsem izrinili obiajne varovalke. Njihov namen je zaita vodov in porabnikov pred preobremenitvami in kratkimi stiki. Intalacijski odklopniki vsebujejo termini in elektromagnetni spronik. Prvi deluje na principu elektromagnetne sile, ki izklaplja kratkostine tokove. Termini spronik pa ima za osnovo bimetalni trak, ki se v primeru tokovne preobremenitve ustrezno segreje in sproi izklop. Elektromagnetni se odziva na kratkostine tokove. Oba spronika sta tovarniko nastavljena glede na tip izklopilne karakteristike in nazivni tok (6 - 10 - 13 - 16 - 20 - 25 32-..)A.
Vsak tip izklopne karakteristike je predviden za specifino podroje varovanja - B tip, namenjen predvsem zaiti instalacijskih vodov, - C tip, namenjen predvsem zaiti instalacijskih vodov in porabnikov z vejimi zagonskimi tokovi (elektromotorji, skupine svetilk) in - D tip, namenjen predvsem zaiti porabnikov z zelo velikimi vklopnimi tokovi (magnetni ventili, transformatorji, veje kapacitivnosti). Bimetalni sproniki morajo za vse tipe odklopnikov proiti znotraj mej (1,13 - 1,45). In, Elektromagnetni sproniki se razlikujejo glede na tip odklopnika. - B tip: (3 - 5). In - C tip: (5 - 10). In - D tip: (10 - 20). In Izklopna karakteristika mora biti im bolj prirejena obremenilni karakteristiki za vodnik, izoliran s PVC izolacijo. Iz je dopustni trajni tok vodnika, ki je odvisen predvsem od preseka vodnika in od naina poloitve intalacije. Dobimo ga iz tabel. Prav tako so pri obravnavi instalacijskih odklopnikov pomembne izklopne karakteristike instalacijskih odklopnikov za B, C in D tip. Iz njih lahko doloimo kratkostini (odklopni) tok pri (npr. B 16 odklopniku). Prav tako lahko doloimo tok preobremenitve v odvisnosti od asa, pri katerem bo posamezen odklopnik zanesljivo izklopil.
Primer asovno - tokovne odvisnosti instalacijskega odklopnika
50
5.3
ZAITA PRED UDAROM ELEKTRINEGA TOKA
Pod pojmom zaita pred udarom elektrinega toka razumemo vse zaitne sisteme, ki itijo loveka in ivali v sluaju napak na napravah ali pri nepravilni uporabi teh. V ta namen obiajno uporabljamo tokovna zaitna stikala, v specifinih okoljih (npr. premogovniki) pa so zaitni sistemi e zahtevneji in tudi daljinsko nadzorljivi. Tokovna zaitna stikala FID (Fuse, I-el. tok, D-diferntial) so zaitna stikala, ki odklopijo tokokrog, e okvarni tokokrog presee doloeno vrednost toka. Z njimi je mogoe izvesti naslednje zaitne ukrepe: a) zaita pri posrednem dotiku, b)zaita pred poari in c) dodatna zaita pri neposrednem dotiku. Pomembno je vedeti, da obiajna RCD zaitna stikala nimajo vgrajene niti preobremenitvene, niti kratkostine zaite. Pred RCD stikalom mora biti vgrajena varovalka za zaito stikala pred kratkim stikom in mora biti izbrana tako, da ob upotevanju faktorja istoasnosti ni preseen nazivni tok stikala.
Nain delovanja FID stikal e obratovalni tok elektrinega porabnika vodimo skozi porabnik preko tokovnega setevalnega transformatorja, je v normalnem obratovalnem stanju vstopni tok I1 enak izstopnemu I2. V transformatorju se zaradi nasprotujoih tokov magnetna fluksa izniita in inducirane napetosti ni. e se na porabniku pojavi okvara, ki povzroi da del toka odteka mimo transformatorja (naziven okvarni tok I) se pojavi v navitju transformatorja inducirana napetost, ki poene proilni tok skozi navitje proilnega mehanizma, ta pa izklopi stikalo. Pri trifazni izvedbi FID stikala zaznava transformator diferenno razliko med tokovi vseh treh faz in nielnim vodnikom. .
Shematski nain delovanja RCD stikala in glavni sestavni deli stikala
Poenostavljena shema notranje vezave enofaznega FID stikala
51
Pogoj za pravilno delovanje FID stikal Na ozemljitveni upornosti porabnika RA tok I ne sme presei dovoljenega padca napetosti UL (50 oz. 25 V). Ozemljitvena upornost je doloena po ohmovem zakonu in mora znaati:
RA UL I n
V enabi pomeni In nazivni diferenni tok RCD stikala, ki je tovarniko doloen. To je tisti najmanji tok okvare, pri katerem bo RCD stikalo e zanesljivo izklopilo.
FID stikala razlikujemo po: - tevilu polov (2 in 4 polno stikalo), - nazivnih diferennih tokovih (10, 30, 100, 300 in 500 mA), - nazivnih tokovih (16, 25, 40, 63, 80, 100, 125 in 160 A), - nazivna kratkostina trdnost (3000, 6000 in 10 000 A).
Pogled na tripolno in enopolno izvedbo RCD stikala
Pravila za pravilno delovanje FI stikal: - upotevanje predpisov za izvajanje elektrinih instalacij, - pri intalacijah irega obsega ne smemo ititi le z enim RCD stikalom, ker imajo sicer neoporeni aparati doloene izolacijske tokove, ki so intenzivneje s staranjem izolacije in pri vejem tevilu takih porabnikov so to dejansko diferenni tokovi, ki lahko povzroajo nezaelene odklope RCD stikal, - vse vodnike, ki so potrebni za obratovanje naprave, fazne in nevtralnega, je treba voditi skozi RCD stikalo, - nevtralni vodnik za RCD stikalom mora biti ravno tako izoliran proti zemlji kot fazni vodniki, - vsi izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani z zaitnim vodnikom (ozemljeni), - izpolnjevati moramo pogoj ozemljitvene upornosti, - pred prietkom obratovanja mora izvajalec s preskusom ugotoviti dejansko loenost nevtralnega in zaitnega vodnika in izmeriti ozemljitveno upornost, - uporabnik mora obasno (meseno) preveriti delovanje RCD stikala preko tipke za preizkus stikala.
52
Omreno napajane naprav , zaita in krmiljenje
OSNOVE ELEKTRINIH STROJEV
Pod pojmom elektrini stroj razumemo osnovne elektrine naprave, ki delujejo na osnovi elektrine energije. Med te spadajo transformatorji . elektromotorji in generatorji.
6.1 ELEKTRINI TRANSFORMATORJI Transformator je elektrini stroj, ki spreminja elektrino energijo ene napetosti v drugo napetost. Deluje na principu statine elektromagnetne indukcije, torej indukcije na principu spremembe magnetnega polja. Transformator naprava, ki lahko transformira samo izmenine elektrine veliine. Na izhodu transformatorja je elektrina mo zmanjana za dele izgub (segrevanje), ki jih ima realni transformator. Pri transformatorjih manjih moi pogosto izgube zanemarimo in raunamo kar s priblikom torej, da je mo na sekundarni strani priblino enaka primarni IZVEDBE TRANSFORMATORJEV Enofazni in trifazni omreni transformatorji
Uporabljamo jih za transformacijo omrene napetosti navzdol ali navzgor. V aparatih veinoma uporabljamo transformacijo navzdol, pri loilnih transformatorjih je transformacija 1:1 , v nekaterih primerih pa je transformacija tudi navzgor (npr. pri elektrarnah, pri mikrovalovnih peicah). Za Shema konstrukcije trifaznega omrene frekvence pogosto sreamo izvedbe z transformatorja deljenim primarnim navitjem (2 krat 115V), ki jih za 230V veemo zaporedno. Trifazne izvedbe imajo na vsakem magnetnem jedru kombinacijo primarnega in sekundarnega navitja. Ker so stroji pogosto prikljueni na trifazno medfazno napetost 400V, krmilja in elektronski sklopi pa so napajani z nijo enosmerno napetostjo, se v takih primerih uporabljajo enofazni transformatorj,i ki so dimenzionirani za primarno napetost 400V
Avtotransformatorji
I1
Za te izvedbe je znailno , da imajo eno samo navitje, katero ima glede na velikost izhodne napetosti izveden odcep na sekundarno stran. Obstajajo v enofazni in trifazni izvedbi, I2 najpogosteje v izvedbi za spremenljivo izhodno U1 N1 napetost (varjaki), v posebnih primerih pa tudi N2 Z za fiksno napetost (npr. adapter iz 230V/115V). U2 Glavna slabost avtotransformatorjev je, da ne omogoajo galvanske loitve med primarnim in sekundarnim tokom.. Zato moramo v primeru Shematski prikaz vezave navitja pri potrebe po galvanski loitvi zraven vkljuiti e avtotransformatorju loilni transformator (npr. napajalni modul v merilnih mizah). Varjaki so avtotransformatorji z drseo izvedbo odcepa, ki omogoa zvezno nastavljivo izhodno napetost do viine napajalne in e vije (npr. 0V-300V)
Loilni transformatorji
Osnovna naloga loilnega transformatorja je galvanska loitev in s tem zaita porabnikov. Prestava je veinoma 1:1, magnetno jedro in kovinski pla med primarno in sekundarno stranjo pa morata biti pri loilnem transformatorju ozemljena. 53
Osnove elektrinih strojev
Merilni transformatorji Razlikujemo tokovni in napetostni merilni transformator. Tokovni transformator ima kot primarno navitje obiajno en sam ovoj, na sekundarni pa ve. Primarni ovoj predstavlja e vodnik katerega velikost ali obliko toka elimo nadzirati. Uporabljamo ga pri klenih merilnikih izmeninega toka, pri galv. loenih meritvah toka, za meritev trenutnih vrednosti toka pri elektronskih vezjih, pri FID stikalih Napetostni transformator ima doloeno prestavno razmerje, ki omogoa sorazmerno zvievanje ali znievanje izmenine napetosti. Napetostne lahko uporabimo tudi kot transformatorje upornosti (impedance), le da se upornost transformira s kvadratom prestavnega razmerja (prilagoditev impedance). V visokonapetostni tehniki se uporabljata tokovni in napetostni merilni transformator, ki posredno omogoata meritev visokih napetosti oz. tokov z uporabo nizkonapetostnih instrumentov.
6.2
ASINHRONSKI ELEKTROMOTORJI
Za asinhronske elektromotorje je znailno, da imajo rotor v obliki aluminijaste kratkostine kletke, ki je zalita v magnetno jedro lameliranega rotorja. Vrtilno magnetno polje, ki ga ustvarja enofazno ali trifazno navitje statorja inducira v vodnikih rotorja napetosti, ki poenejo velike kratkostine tokove. Ti tokovi ustvarijo svoje magnetno polje, ki nasprotuje rotirajoemu zato nastane elektromagnetna sila, ki vrti rotor z asinhronimi vrtljaji. To pomeni, da vrtljaji rotorja toliko zaostajajo za vrtljaji magnetnega polja, da se vzpostavi ravnoteje med obema momentoma. Vrtljaji magnetnega Shematski izgled kratkostine polja so odvisni od frekvence napajalne napetosti in od kletke rotorja tevila magnetnih polov motorja. Ve kot ima navitje polov, niji so vrtljaji rotorja (pri isti frekvenci). Zaostajanje hitrosti vrtenja rotorja za hitrostjo vrtenja statorjevega vrtilnega polja imenujemo slip: n n s= s 100% ns Slip asinhronskih motorjev je v praznem teku najve 0,5 do 1%. Pri normalni obremenitvi manjih asinhronskih motorjev je slip (3 - 8) % Pri vejih asinhronskih motorjih je slip manji(1 -3) %. Povezava sinhronskega tevila vrtljajev, tevila polov in frekvence je definirana z enabo: 60 f ns = p V praksi velja povezava:
tevilo polov 2 4 6 8 Asinhronsko t. vrtljajev 2900 1440 960 720 Sinhronsko t. vrtljajev 3000 1500 1000 750
6.2.1 Enofazni asinhroni elektromotor Za enofazni elektromotor je znailno, da ima dve navitji. Obstaja ve izvedb tovrstnih motorjev, ki pa se v glavnem razlikujejo po nainu zagona. Ene izvedbe imajo za zagon pomono navitje, ki se aktivira preko tokovnega releja samo ob zagonu (npr. pogon kompresorja hladilnika). Druga izvedba ima vezan kondenzator v enem izmed obeh navitij.To omogoa v enem navitju prehitevanje, v drugem pa zaostajanje toka in s tem posledino vrtilno magnetno polje.
54
6.2.2 Trifazni asinhroni elektromotor Statorska navitja so nameena med sabo fizino pod kotom 120 in ker so tudi trifazne napetosti med sabo premaknjene za 120, nastane vrtilno polje, ki se vrti podobno kot pri enofaznem sorazmerno frekvenci omreja in tevilu magnetnih polov motorja. Glede na istoasno prisotnost treh faznih tokov je seveda mo trifaznega elektromotorja bistveno veja kot pri enofazni izvedbi. Trifazni asinhroni elektromotor predstavlja glavni pogonski stroj v industriji, saj ga odlikuje velika mo, zanesljivost in minimalni stroki vzdrevanja. Sodobni frekvenni pretvorniki pa omogoajo Shematski prikaz napajanja navitij pri trifaznemu elektromotorju e dodatno trifaznem elektromotorju prilagodljivost vrtljajev in momenta glede na zahteve specifinih pogonov. http://www-g.eng.cam.ac.uk/mmg/teaching/linearcircuits/jfet.html Zagon trifaznih elektromotorjev
Zaradi velikega tokovnega sunka je direktni zagon najhitreji, a najbolj neugoden. Stopenjski zagon je poasneji in povzroi ve manjih tokovnih sunkov. Mehki zagon imamo takrat, ko je zagon podaljan in zagonski tok poljubno omejen (zagonski tok je lahko celo konstanten).
a) Direktni zagon
V trenutku zagona prikljuimo motor na nazivno napetost, pri tem stee zagonski tok, ki je od 3-7 krat veji od nazivnega. Zagonski moment je od 2- 4 krat veji od nazivnega.
b) Stopenjski zagon
Izvrimo ga v dveh ali ve stopnjah. Znailen primer dvostopenjskega zagona je stikalo zvezda-trikot. Zagon s stikalom zvezda-trikot je zagon z zniano napajalno napetostjo. Motor prikljuimo najprej v vezavo zvezda in s tem na nazivno fazno napetost 230V. Napetost na navitjih v vezavi zvezda je 230V. Ko dosee motor 80 % nazivnih vrtljajev, preveemo statorska navitja v vezavo trikot () in s tem navitja na medfazno napetost 400V. To lahko opravimo rono preko stikala zvezda/trikot ali pa avtomatsko preko kontaktorjev in ustreznega asovnega releja oz. preko izhodov krmilnika. Tok je v vezavi zvezda je 3 manji kot v vezavi trikot in seveda je prav tako je v vezavi zvezda 3 manji moment. Zato naraanje vrtljajev ni sunkovito in fazni tokovi ostajajo v dovoljenih mejah.
55
c) Mehki zagon s pomojo tiristorskih modulov

Noveji pristop pri zaganjanju elektromotorjev predstavljajo tako imenovani polprevodniki kontaktorji (mehki zagoni), ki imajo vgrajene tiristorje z ustreznim krmiljenjem. Take naprave omogoajo poleg kontrolirane postopnosti pospeevanja tudi monost daljinskega krmiljenja saj imajo tudi pripadajoe krmilne vhode. Ob uporabi mehkega zagona odpade tudi potreba po zaitnem motorskem releju saj, vgrajeno elektronsko vezje nadzira tudi velikost posameznih tokov. Za manje moi motorjev je tudi monost, da omejujemo tok samo v eni fazi
KOLEKTORSKI ELEKTROMOTORJI Za kolektorske elektromotorje je znailno, da imajo rotor z navitji na katera se dovaja tok preko grafitnih etk. To ima za posledico pogosteje vzdrevanje, veliko hrupnost, povzroanje elektromagnetnih motenj in zaradi troenja kolektorja krajo ivljenjsko dobo. Imajo pa ti motorji prednost v doseganju velikega tevila vrtljajev, dosegajo relativno veliko mo pri majhnih gabaritnih dimenzijah in zahtevajo preprosto regulacijo vrtljajev. 6.3.1 Kolektorski elektromotorji za izmenino napetost
6.3
a) Enofazni zaporedni kolektorski motor

Enofazni zaporedni kolektorski motorji se zelo veliko uporabljajo v malih gospodinjskih aparatih, v elektrinem ronem orodju in povsod tam, kjer potrebujemo elektromotorje majhnih moi (5 300 W) in velike vrtljaje (1500 30000vrt./min.). Glavno vzbujalno navitje (D1, D2) je vezano zaporedno z navitjem kotve (A1, A2). V glavni tokokrog sta vkljueni e kompenzacijsko navitje (C1, C2) in navitje pomonih polov (B1, B2). Pri izmeninih kolektorskih motorjih je kompenzacijsko navitje veliko bolj potrebno, kot pri enosmernih, zato ga imajo vsi motorji moi nad 500 W. Glavni magnetni pretok je izmenien, zato morata biti lamelirana stator in rotor. Ko motor prikljuimo na izmenino napetost, stee izmenini tok, ki povzroi izmenino pulzirajoe magnetno polje. Posledica je tokovna sila, ki zavrti rotor. Ker se polariteta toka istoasno spreminja v statorju in rotorju se smer elektromagnetne sile ne spreminja od polaritete trenutne napetosti. Za menjavo smeri je potrebno preprosto medsebojno zamenjati prikljuka na etkah.
U~
(D1)
(D2)
gl
(C2) (C1) (A1)
(B2) (B1)
Ra
(A2)
Vezava zaporednega kolektorskega stroja
Za zmanjevanje elektromagnetnih motenj, s katerimi tak motor onesnauje omreje je veinoma zaporedno s stikalom vezan e ustrezen filter - RFM za zaporo teh motenj (vijih harmonskih frekvenc). Pri kolektorskih motorjih vejih moi (nad 1500W) se za mehkeji zagon pogosto vgrajujejo elektronski moduli za soft start (npr. za veji kotni brusilnik). Animacije delovanja: http://www-g.eng.cam.ac.uk/mmg/teaching/linearcircuits/jfet.html 56
b) Univerzalni motor
Univerzalni motor je dobil ime po svoji resnini univerzalnosti, to je monosti prikljuitve na enosmerno in izmenino napetost. Stator in rotor sta zaradi monosti izmeninega fluksa lamelirana. Sicer ima stroj kot obiajni kolektorski stroj rotorsko navitje, na statorju pa imamo oblikovana izraena pola, kamor namestimo vzbujalno navitje, ki je razdeljeno na dve enaki polovici. Take motorje izdelujejo izkljuno kot dvopolne brez kompenzacijskega navitja in pomonih polov za manje moi. Takni motorji manjih moi imajo teave pri komutaciji, ki jih lahko odpravimo s premikom etk. Teava je le v tem, da se lahko ti motorji potem uporabljajo le za eno smer vrtenja. Prednost take izvedbe pa je, da omogoa vejo mo priblino do 1000 W ali nekaj ve. Univerzalni motorji najvekrat nimajo lastnega ohija, ampak so vgrajeni v delovni stroj. Izdelujejo jih za vrtljaje 1500 do 40000 vrt./min, uporabljamo pa jih za sesalnike, male gospodinjske aparate, rono elektrino orodje in predvsem tam kjer je potrebno veliko tevilo vrtljajev. Univerzalni motorji imajo podobne lastnosti na enosmernem in izmeninem omreju razlike niso velike. Ob predpostavki, da sta efektivni vrednosti izmenine napetosti in toka enaki enosmerni napetosti oz. toku, bo imel motor pri enaki obremenitvi na izmeninem omreju nekoliko manje vrtljaje:
6.3.2
Kolektorski elektromotor za enosmerno napetost
Enosmerni stroj je sestavljen iz statorja, ki lahko ima navitje ali pa je v obliki trajnega magneta. Stator je mirujoi del stroja in je sestavljen iz statorskega jarma, polov, ki so nanj fiksirani in iz polovih evljev. Pri statorju z navitjem je jedro iz masivnega eleza (enosmerno vzbujanje). Oblika polovih evljev je takna, da lei cel rotor v magnetnem polju. Rotor je iz lamelirane dinamo ploevine. Po obodu so izdelani utori v katere so vstavljene posamezne tuljave glavnega navitja. Poenostavljen shema dvopolnega enosmernega Zaetki in konci posameznih tuljav so elektromotorja povezani in diametralno prikljueni na lamele kolektorja. Lamele kolektorja so bakrene in med sabo izolirane. Pri enosmernem stroju lahko smer vrtenja spreminjamo preprosto z menjavo polaritete enosmerne napajalne napetosti. Pogosto so takni elektromotorji napajani preko tranzistorskega mostinega vezja (H-bridge), ki je lahko krmiljeno z pulzno-irinsko moduliranimi impulzi (PWM). Na ta nain lahko pri isti velikosti napetosti vrtljaje zvezno spreminjamo ali jih z Komutatorski del kolektorskega stroja regulatorjem vzdrujemo na eleni vrednosti. Ta nain se veliko uporablja kjer je na razpolago enosmerni napetostni izvor preko akumulatorjev ali baterij (npr. avtomobili, elektrini viliarji, stroji biro opreme, akumulatorsko rono orodje). 57
Osnove koranih motorjev
6.4
OSNOVE KORANIH MOTORJEV Korani motorji so elektro-mehanske naprave, ki omogoajo pretvarjanje digitalnega podatka v proporcionalni mehanski premik. Pri vzbujanju po programiranem zaporedju, se rotor v diskretnih korakih ustrezno premika oz. zavrti v eljeno smer, za predviden kot. Korani motorji se veinoma uporabljajo kot izvrilni leni pri krmiljenju z digitalnimi vezji. Njihova izrazita prednost v preciznem in hitrem pozicioniranju jim zagotavlja iroko uporabnost in tevilne reime delovanja. Nekatera znailneja podroja vgradnje so: pogon papirnih, magnetnih trakov in drugih trakov nastavitev ostrine in transport traku pri kamerah koordinatni pogoni pri industrijskih strojih (X,Y,Z) pri tiskalnikih in risalnikih pri medicinskih in merilnih napravah za impulzne izvrilne lene na tehnolokih linijah na napravah za avtomatsko tehtanje in oznaevanje za mehansko digitalno- analogno pretvorbo pri daljinskem upravljanju naprav za pozicioniranje za dovajanje goriva in krmiljenje ventilov in rpalk s spremenljivo hitrostjo
Za vse te naprave je skupno nadzorovano gibanje. Kjerkoli je potrebno zagotoviti nadzorovano gibanje in/ali pozicioniranje brez kumulativne napake, je uporaba koranega motorja prava reitev, ker zagotovlja, da je sistem hiter, prilagodljiv in toen . Iz mehanskega vidika je korani motor enostavna, zanesljiva in precizna mehanska komponenta, ki ne potrebuje posebnega vzdrevanja . V preteklosti so enostavne reitve z mehansko delujoimi konnimi stikali pogosto zagotavljale zadovoljivo reitev za mnoge sisteme pozicioniranja, toda poveane zahteve vsiljujejo tudi izboljane pogonske sisteme. Prednost sistemov s koranimi motorji je tudi v enostavnosti uporabe krmilnih vezij, ki so veinoma v integrirani obliki. Kombinacija prednosti v hitrosti, visoki moi, nizki ceni, visokem izkoristku konnih stopenj in v enostavni uporabi koranih motorjev odpira iroke monosti uporabe.Glede na konstrukcijo delimo korane motorje na tri tipe: korani motor s permanentnim magnetom, korani motor s spremenljivo reluktanco, hibridni korani motor. Animacija: http://de.nanotec.com/schrittmotor_animation.html
6.4.1 Unipolarni korani motor Vsako izmed dveh ali ve statorskih navitij unipolarnega motorja ima izveden sredinski odcep, ki je spojen na enega od prikljukov napajalnega izvora (npr.+). Smer toka skozi navitje je odvisna od tega, kateri od obeh koncev navitja je trenutno spojen preko pripadajoega stikalnega transistorja na drugi potencial napajalnega izvora (npr. -). Menjava smeri toka med obema koncema navitja, posledino povzroi menjavo magnetnih polov na pripadajoem statorskem jedru. Slika 9.20a shematsko ponazarja 4-fazni korani motor pri katerem sta fazi P in R vzbujeni. Severna pola P in R povzroita oznaeno usmerjenost rotorja. V primeru, da se stikalo S1 preklopi, se fazi Q in R vzbudita , statorsko polje spremeni smer in kakor prikazuje slika 9.22b se rotor zavrti za 90 tako, da se rotorjeva magnetna os poravna s statorskim magnetnim poljem. Od sekvence preklopov stikal S1 in S2 je odvisno kako se bo rotor premikal naprej v eno oziroma drugo smer.
58
Osnove koranih motorjev

.
Slika 9.21: Krmiljenje pri unipolarnem 4faznem sistemu
Slika 9.20:shema za unipolarni 4-fazni korani motor
Slika 9.21a prikazuje poenostavljeno izvedbo krmilja za 4-polni unipolarni motor. Sekvenco preklopov posameznih stikal prikazuje slika 9.21b. V vsaki sekvenci sta v tem primeru istoasno vzbujeni dve fazi motorja, kar usmeri magnetno polje in rotor v vmesni poloaj, ter povea moment.
Bipolarni korani motor Za razliko od unipolarne izvedbe, statorska navitja bipolarnega koranega motorja nimajo sredinskega odcepa na posameznem navitju. Namesto izmenljivega vzbujanja ene ali druge polovice navitja za doseganje reverzne smeri toka (posledino smeri magnetnega polja), je pri tej izvedbi to mogoe le s spremembo napetostnih potencialov na obeh straneh navitja. Delovanje motorja na bipolarno vzbujanje je povsem enako kot pri unipolarnem motorju, kar je razvidno s slike 9.22. Ko se smer toka v fazi P obrne zaradi preklopa stikal S1 (slika 9.22a), magnetno polje spremeni smer in za ustrezen kot (v tem primeru za 90 levo) premakne rotor. Slika 9.23a prikazuje poenostavljeno izvedbo krmiljenja za 4-fazni bipolarni motor. Stikala morajo biti krmiljena vedno v parih kot npr.: S1, S4 skupaj in S2, S3 skupaj. asovni diagram sekvence preklopov predstavlja slika 9.23b. Bipolarni motorji razvijejo pri nijih hitrostih veji moment (debeleja ica) v primerjavi z unipolarnimi, pri vijih hitrostih pa se moment skoraj izenai.
6.4.2
Slika 9.22: Shema za bipolarni 4-fazni korani motor
Slika 9.23: Krmiljenje pri bipolarnem 4-faznem sistemu
59
Osnove daljinskega krmiljenja
OSNOVE DALJINSKEGA KRMILJENJA
Na podroju mehatronskih naprav se veliko uporablja daljinsko krmiljenje, kjer preko upravljalnega panela ali raunalnikega krmiljenja vkljuujemo in izkljuujemo posamezne delovne operacije ali tehnoloke funkcije. Kot vmesni len med upravljalno in izvrilno enoto so pogosto razni releji, kontaktorji ali pa elektronski moduli, ki poleg osnovne omogoajo e funkcijo zaite ali celo nadzora (npr. PILZ releji). Na osnovi Mednarodne elektrotehnine komisije IEC je veina drav uskladila sistem oznaevanja sponk za osnovne elektrine komponente krmiljenja. Pri kontaktorjih uporabljamo rkovno tevilne oznabe.
7.1
NAINI OZNAEVANJA KOMPONENT V KRMILNI TEHNIKI
Pomembneji simboli v stikalni tehniki:

Izklopni kontakt, deluje pri neposrednem toplotnem vplivu (bimetal) Vklopni kontakt, deluje pri Vklopna tipka
(rne ali zelene barve) neposrednem toplotnem vplivu (bimetal)
Stikalo
Izklopna tipka
(gobasta izvedba) ( rdea barva)
Varovalka
Oznaevanje vzbujalnih tuljav:

Legenda: a) - tuljava z enim navitjem b) - tuljava z odcepom c) - tuljava z dvema navitjema
Naini oznaevanja vzbuevalnih navitij
Oznaevanje sponk glavnih kontaktov:

Sponke glavnih kontaktov ( pomonih relejev, kontaktorjev) oznaujemo z enomestnimi lihimi tevili z leve proti desni. Pripadajoa sponka nekega kontakta (pola - na eni strani preklopnega sistema) je oznaena z ustreznim naslednjim sodim tevilom (npr. 1 2; 5 6;)
Oznaevanje sponk glavnih kontaktov
60
Sponke pomonih kontaktov oznaujemo z dvomestnimi tevili, ki so sestavljena iz tevila, ki oznauje funkcijo - delovanje kontakta (desna tevilka) in tevila, ki oznauje razvrstitev kontakta (leva tevilka).
Oznaevanje sponk glede na funkcijo:

tevilki 1 in 2 tevilki 3 in 4
Primer:
Motorski kontaktor: Glavni kontakti: zgoraj: 1- 3 - 5 spodaj: 2 - 4 - 6 Krmilni kontaktor: Zapiralni kontakti: 11 - 12 in 21, 22 Odpiralni kontakti: 33 - 34
uporabljamo za izklopne kontakte, uporabljamo za vklopne kontakte.
a) - izklopni (mirovni) kontakt b) - vklopni (delovni) kontakt c) - preklopni kontakt

Oznaevanje sponk glede na funkcijo
7.2
RONO KRMILJENJE NAPRAV PREKO STIKAL
Opis delovanja Ko rono vklopimo stikalo S1 (poloaj 2), se skleneta kontakta 3 in 4, nakar stee tok skozi tuljavico kontaktorja K1M. Kontaktor se aktivira, sklene glavne kontakte in preko bimetalnega zaitnega releja povee motor na omreno napetost. Ob izkljuitvi stikala (poloaj 1), kontaktor izgubi vzbujanje in prekine glavne kontakte ter napajanje bremena. V primeru preobremenitve kontakt bimetalnega releja (95, 96) prekine vzbujanje navitja kontaktorja in s tem povzroi izklop motorja. Ker pa je stikalo e vedno v poloaju vklop, mora imeti bimetalni rele samozaporo. 7.3
Krmilni tokokrog
Delovni tokokrog
DALINSKO KRMILJENJE KONTAKTORJA Z DVEMA TIPKALOMA
Opis delovanja V narisanem poloaju S1 in S2 K1M ni vzbujan (motor se ne vrti). Ko pritisnemo na vklopno tipko S2, stee tok preko vzbujalne tuljavice do KM1 in motor se zavrti. Istoasno se vklopi pomoni kontakt K1M (13, 14), ki mu pravimo samodrni kontakt. Ko tipko S2 izpustimo, ostane kontakt K1M (13, 14) vklopljen in se s tem motor e naprej vrti. Motor lahko izkljuimo samo preko izklopne tipke S1 ki ob pritisku razklene kontakte (1, 2).
Krmilni tokokrog
61
7.4
DALJINSKO KRMILJENJE KONTAKTORJA Z VE TIPKALI
Opis delovanja
V narisanem poloaju S1 in S2 K1M ni vzbujan. Ko pritisnemo eno od vklopnih tipk (S2 ali S4), stee tok preko vzbujalne tuljavice in kontaktor je vzbujan in istoasno se sklene samodrni kontakt (13, 14). Ko tipki S2 ali S4 spustimo, ostane kontaktor e naprej vzbujan. Izklop kontaktorja doseemo s pritiskom na izklopno tipko S1 ali S3. Tudi za ta primer je tripolna shema enaka, kot je bila v predhodnih dveh primerih.
Krmilni tokokrog
7.5
KRMILJENJE TRIFAZNEGA ELEKTROMOTORJA V OBE SMERI
Krmilni tokokrog z zapahovanjem
Glavni tokokrog
Opis delovanja
V narisanem poloaju se elektromotor ne vrti, ker nobeden od kontaktorjev ni vzbujen. Ko pritisnemo tipko S2, se sklene tokokrog preko vzbujalne tuljavice K1 in motor se zavrti v eno smer. Kontaktor K1 istoasno vkljui tudi samodrni pomoni kontakt K1 (13, 14) in izkljui pomoni izklopni kontakt K1 (21, 22). Kontaktor K1 lahko izklopimo preko izklopne tipke S1 in s tem se pomoni kontakti K1 (13, 14) in K1 (21, 22) vrnejo v prvotni poloaj. S pritiskom na tipkalo S3 dobi vzbujalna tuljavica kontaktorja K2 napetost in samodrni kontakt K2 (13, 14) se vklopi in istoasno izklopi pomoni izklopni kontakt K2 (21, 22). Motor se sedaj zavrti v desno. Izklop se v vsakem primeru vri preko tipkala S1. Ob vrtenju v eno smer je prepreen tudi vklop v drugo brez predhodne izklopitve. To omogoa funkcija zapahovanja. V primeru aktiviranega K2 je elektrina povezava le do kontaktov K2 (21, 22), ki pa je prekinjen in posledino se K1 ne more vzbuditi.
62

Vse o Energetiki in Elektroniki

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vse o Energetiki in Elektroniki

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VIJEOLSKI STROKOVNI PROGRAM MEHATRONIKA

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE (OET)

Avtor: Franc travs OLSKI CENTER VELENJE Vija strokovna ola

KAZALO 1 SPLONO O KOMPONENTAH, NAPRAVAH IN SISTEMIH ............ 3

2 PASIVNE ELEKTRONSKE KOMPONENTE ........................................ 10

3 POLPREVODNIKE KOMPONENTE .................................................... 24

4 OPTOELEKTRONSKE IN DRUGE KOMPONENTE........................... 40

5 OMRENO NAPAJANJE, SISTEMI ZAITE IN VAROVANJA .....46

6 OSNOVE ELEKTRINIH STROJEV ......................................................53

IZVEDBE TRANSFORMATORJEV .............................................................53 ENOFAZNI IN TRIFAZNI OMRENI TRANSFORMATORJI ..........53 AVTOTRANSFORMATORJI....................................................................53

7 OSNOVE DALJINSKEGA KRMILJENJA ..............................................60

SPLONO O KOMPONENTAH, NAPRAVAH IN SISTEMIH

Er 75% (rahlo rosno); F,G,H (suho)

[0,1(D)30*106 (W) ] enota: t. odpovedi /109 kom. ur

Pri emer je stopnja odpovedi definirana kot razmerje:

tevilo odpovedanih komponent tevilo preizkuanih komponent

Zanesljivost in obratovalna pripravljenost komponent

Relativna odvisnost stroka odpravljanja napak v razlinih fazah naprave

Verjetnost okvare v razlinem obdobju delovanja naprave

rna 250ppm rjava 100ppm rdea 50ppm oranna 35ppm

NAIN BARVNEGA OZNAEVANJA KOMPONENT

Vpliv temperature na lastnosti elektronskih komponent

pri emer je R definiran kot: R R = R T

Temperaturni koeficient je pri nelinearni karakteristiki odvisen od delovnega podroja

PASIVNE ELEKTRONSKE KOMPONENTE

Primer karakteristike NTC upora

Poenostavljena vezja kot primeri uporabe NTC uporov v praksi

Primer karakteristike PTC upora

Poenostavljena vezja kot primeri uporabe PTC uporov v praksi

Simbol, karakteristika in razline izvedbe VDR uporov

Odvisnost upornosti VDR upora od napetosti

ELEKTRINI KONDENZATORJI Splone znailnosti kondenzatorjev

Poenostavljena nadomestna shema realnega kondenzatorja

Ohmov zakon velja le za efektivne vrednosti!

Kapacitivna upornost -XC:

Trenutna vrednost toka ic je:

Vrste kondenzatorjev in pomembneje znailnosti VRSTA OZNAKA ZNAILNOSTI

Znailneje funkcije, ki jih omogoa uporaba kondenzatorjev v praksi

TULJAVE, DUILKE, TRANSFORMATORJI IN OSTALE INDUKTIVNE KOMPONENTE

Nadomestno vezje realne tuljave (stranska kapacitivnost ni upotevana)

Inducirana napetost je: u i = L

asovna konstanta pri RL oz. LR vezju (prehodni pojav): =

Kombinacije razlinih magnetnih povezav

Razline kombinacije povezovanja dveh navitij (tuljav)

Poenostavljen prikaz medovojne (stresane) kapacitivnosti

Pojasnitev merjenja stresane kapacitivnosti CL

2.3.3.1 Vrste duilk

Duilke brez predmagnetenja

a) Histerezna zanka mehkomagnetnega materiala b) Histerezna zanka trdomagnetnega materiala

Animacije: http://www.sciences.univ-nantes.fr/physique/perso/cortial/bibliohtml/praimh_j.html http://www.sciences.univ-nantes.fr/physique/perso/cortial/bibliohtml/hyster.html

Delovno podroje predmagnetene duilke

Duilke brez zrane ree

C jedra iz orientirane navite ploevine omogoajo vijo gostoto B

Pojasnitev podroja amplitudne in inkrementalne permeabilnosti

Znailneji diagrami za feritne materiale

Relativni izgubni faktor nekaterih feritnih materialov v odvisnosti od frekvence

Specifine izgube v odvisnosti od magnetne gostote in frekvence

Odvisnost amplitudne permeabilnosti od magnetne gostote in temperature

Magnetilne krivulje ferita z ozko histerezno zanko)

Magnetilne krivulje ferita s iroko histerezno zanko

I =Is (exp U/UT -1)

Animacija delovanja PN spoja: http://www-g.eng.cam.ac.uk/mmg/teaching/linearcircuits/diode.html

Karakteristika Si in Ge diode v prevodni in zaporni smeri

asovni odziv naboja na PN spoju pri spremembi napetosti na diodi