AGREGATI SPLETNIH VSEBIN

Doba peskovnikov
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navduili ve deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogateja e za nekaj glav radia. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoe se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomo jim je prila tehnologija, ki je zelo olajala urejanje in prebiranje blogov. Domen Savi
SS ali Really Simple Syndication je tehnologija, ki omogoa naroanje na vire podatkov posameznih spletnih mest, ki jih nato lahko uporabnik prebira in ureja z enega mesta. Znamenita oranna ikona, ki oznauja RSS tokove podatkov, je tako pomenila prvi poseg v urejanje vsebine, ki se prilagaja posameznemu uporabniku. Tako se je uporabnik lahko naroil samo na doloene tipe informacij in s tem pospeil dostavo relevantne vsebine, hkrati pa se izognil neprestanemu klikanju in preverjanje nove vsebine, saj ga je bralnik RSS tokov na nove vsebine opozoril sam. Potem pa je tudi splet zajela evolucija in ga nadgradila na famozno razliico 2.0. Kar na-

JE TU!

nikov vsebin razlikujejo predvsem po kriteriju odprtosti do uporabnike skupnosti, pojasnjuje Vasja Veber, direktor podjetja FM Virtual, ki se med drugim ukvarja tudi s spletnimi skupnostmi v Sloveniji, saj so zbiralniki informacij, kot je na primer Google Reader, namenjeni posameznemu uporabniku, agregati, kot je na primer Digg, pa vsej javnosti oziroma vsem spletnim uporabnikom. S tem se strinja Davor Strehar, direktor podjetja Tobonet, ki se ukvarja s kontekstualnim oglaevanjem. Tako bralniki RSS tokov kot blogerski in noviarski agregati so v svojem bistvu agregati, razlika je predvsem v tem, da pri enih vir informacij doloa uporabnik sam, pri drugih pa je ta seznam vnaprej doloen; naeloma je obiren in je prosto javno dostopen. Agregati

je tudi na hitro pobrskati po dnevnikih, ki jih sicer ne prebiramo. Na zasebnih seznamih bralnikov RSS tokov pa sledimo tono doloenim piscem in to ima tudi veliko prednosti.

Digg, oe agregatov
S spletnimi agregati je namre uporabnikom prepuena tudi vloga urejanja vsebin oziroma nagrajevanja kakovostnih vsebin. Najbolj znan agregator na svetu je Digg, okrog katerega se je razvila vemilijonska mnoica ljudi, ki vsebine objavljajo in rangirajo, e dodaja Veber, hkrati pa se znotraj spletnega mesta razvija razprava o posameznih povezanih lankih in to spletnemu mestu dodaja kvalitativno vrednost. Teoretina prednost agregatov je predvsem t. i. folksonominost urednikovanja, se strinja Barbara Kvas, urednica duri E-demokracija.si, ki se ukvarja z agregiranjem novic iz sveta spletne participacije v politino-odloevalskih procesih, poudariti pa je treba predvsem to, da za funkcioniranje agregatov potrebuje aktivno maso ljudi, konsenz okrog pomembnih spletnih mest in zavedanje o moi uporabnika, ki lahko doloa pomembne medijske teme. Kvasova veliko stopnjo odsotnosti participacije pripisuje medijskim navadam uporabnikom, ki so naeloma navajeni na pasivno vlogo konsumpcije

V Sloveniji je v zadnjem asu zaslediti predvsem poveanje tevila agregatov, ki se ukvarjajo z zbiranjem vseh mogoih novic iz vseh mogoih virov. Vsi imajo zelo podoben vmesnik, vsi so si tudi zelo podobno zanimivi in nezanimivi.
so smiselni, kadar imajo neko funkcionalnost, ki uporabniku predstavlja dodano vrednost. Recimo, na kateremkoli slovenskem agregatorju spletnih dnevnikov lahko na hitro preverimo, kaj se dogaja v nai ljubi dravici. Mono

enkrat hitrost informacij ni bila dovolj, informacije je bilo treba tudi socializirati, oziroma jih vmestiti v doloene skupnosti uporabnikov. Nastali so spletni agregati vsebin. Spletni agregati se od klasinih RSS zbiral78 Monitor / julij-avgust 2008

AGREGATI SPLETNIH VSEBIN

HD DVD, s katerimi je nike in zbira prispevke ob pomoi virov RSS/ lahko vsakdo odkle- Atom, ki jih obiskovalci prijavijo v agregat, ponil vsebine, zapeene jasnjuje avtor Robert Klinc. Pri tem je zelo pona plokih HD DVD, memben podatek to, da spremljajo samo tiste in tako prebil zai- spletne dnevnike, ki so jih obiskovalci sami doto. Industrijski lobi dali, pri emer si kot avtor pridrujem pravije pritisnil na avtorje co, da katerega od prijavljenih blogov tudi zaspletnega mesta Digg vrnem. V zbirko je trenutno vpisanih dobrih in njegovega vodite- 1500 spletnih dnevnikov. lja, Kevina Rosa, ki Pri Blogoroli gre za aktivno iskanje vsese je na zaetku od- bin. Blogorolin agregat a.k.a. ItsyBitsySpider loil, da bo povezave je venitni javanski program, zgrajen na prena lanek sproti bri- delanih knjinicah Rome, ki neprekinjeno slesal, to pa je povzroi- di spremembam v spletnih dnevnikih, razlaga lo upor vemilijonske- Gregor Fras, odgovorni urednik duri Blogorola. ga obinstva. com. e uporabnik uporablja t. i. ping, se osveKevin Rose se je itev zgodi pasivno, ko je sprejet, v nasprotnem na koncu opraviil in primeru pa Itsy aktivno poizveduje po vsebipriznal zmoto cenzu- ni na neki interval, samo poizvedbo pa izva Digg zdruuje vemilijonsko obinstvo, ki s pomojo tega agregata opozarja na re ter uporabnikom ja v ve pogojnih korakih, s katerimi prepreusmene, spregledane in aktualne novice dovolil objavo spo- je pretirano obremenitev strenikov, v katerih medijskih vsebin, niso pa navajeni, niti pripravrnih povezav. V pre- so blogi. Celotno zbirko, v kateri je okrog 3000 ljeni, na odloanje, razporejanje in navsezad- teklosti smo odstranjevali povezave, ki so ka- spletnih dnevnikov, v povpreju obide v manj nje ustvarjanje medijskih vsebin. Kvasova e zale na pornograjo, spletne strani z ilegalno kot desetih minutah, e dodaja Fras. ocenjuje, da je poglavitna napaka agregatov, da avtorsko vsebino in podobno, je Rose takrat Dober krianec med blogerskim agregatom poskuajo zadostiti im vejemu tevilu obis- zapisal v svojem spletnem dnevniku, Digg The in agregatom klasinih novic so duri Izklop. kovalcev in zaradi tega pozabljajo na kakovost Blog. V tem primeru pa smo se morali odloi- com. Delujejo zelo podobno kot spletne duri vsebin. Sama agregatov naeloma ne uporab- ti, ali bomo tvegali zaprtljam, saj je na enem mestu zbrano preve vse- je spletnega mesta ali pa bine, hkrati pa ni nikakrnih vzvodov ureja- bomo razoarali nae uponja. Od slovenskih agregatov spremljam samo rabnike. Po burnem odzivu Drugi Svet, ki se edini v Sloveniji trudi uredni- smo se odloili za prvo. ko urejati prispevke in jih tako urejene ponuZelo podoben agregat ja uporabnikom. Raje imam RSS tokove blogov, je Reddit, ki pa ni dosegel ki so mi ljubi, e dodaja Kvasova. priljubljenosti in prepoAgregati se loijo tudi po nainu urejanje znavnosti agregata Digg. vsebine. Veina agregatov prispevke ureja po Tudi tu lahko prispevke datumu padajoe, nekateri pa poleg asovne razvrstimo po razlinih komponente upotevajo tudi glas ljudstva in kategorijah, za njih glasujemo, oziroma jih komentipriljubljenost posameznega prispevka. Spletno mesto Digg je nastalo konec leta ramo. Konceptualno sta si 2004 in v nekaj letih prevzelo vodilno vlogo agregata tako zelo podov globalnem spletnem prostoru vsebin, ki jih bna, razlikujeta se predustvarjajo uporabniki. Besedica Digg namigu- vsem po priljubljenosti in je na izkopavanje dobrih zgodb iz e prej ome- videzu. njene spletne solate, ki ji ni videti konca, uporabniki pa s pomojo nagrajevanja dobrih zgodb Kako je pri nas urednikujejo na spletnem mestu, ki ima trenutV Sloveniji so se agregano slabe tri milijone registriranih uporabnikov, Tudi v Sloveniji se dogajajo eksperimenti agregatorjev novic, vendar pa zaenna mesec pa spletno mesto obie ve kot pet- ti razcepili na zbiranje klakrat nimajo vejega uspeha. indvajset milijonov uporabnikov z vsega sveta. sinih (novinarskih) novic Pred letom dni pa so avtorji spletnega me- in agregate, ki so se usmerili v spletne dnevni- Digg.com, saj uporabnikom omogoajo regista Digg naleteli na prvo vejo teavo. Neki ke. Med prvimi je agregiranje novic ve medij- stracijo uporabnikega imena, s katerim nato uporabnik je na- skih duri ponudil iskalnik Najdi.si, ki trenutno uporabnik objavlja zanimive povezave, kljub mre objavil ifrir- novice pobira z dvaintridesetih razlinih slo- temu pa ne gre za urejanje prispevkov z glane kljue za ploke venskih spletnih duri. Na blogerski sceni sta sovanjem. eprav je prispevkov malo, se lahnajbolj aktivna dva agregata, Slovenski spletni ko Izklop pohvali z ve deset tiso uporabniki, Tehnologija RSS upo- dnevniki in Blogorola, ki agregirata po ve ti- ki sodelujejo pri oblikovanju vsebinskega dela. rabnikom omogoa so slovenskih blogov. Davor Strehar, direktor podjetja Tobonet, to enostavno spremljanje veih virov inforKljub vsemu se agregata kljub podobno- povezuje s pomanjkanjem kritine mase uporabmacij in je ena kljusti virov med seboj zelo razlikujeta. Agregat nikov. Za participacijo obiskovalcev je potrebna nih tehnologij spleta SloBlogi deluje tako, da spremlja spletne dnev- predvsem njihova kvantiteta. Lahko potegnemo 2.0
Monitor / julij-avgust 2008 79

AGREGATI SPLETNIH VSEBIN

je povezave oziroma ocenjujejo doloene prispevke, tisto, kar onemogoa, da bi se ocenjevanje in povezovanje bolj razirilo tudi med uporabniki spleta. V Sloveniji je trenutno veje tevilo agregatov, ki se vsak po svoje trudijo biti prijazni in priljubljeni. Poleg e omenjenih blogerskih agregatov je v zadnjem asu zaslediti predvsem poveanje agregatov, ki se ukvarjajo z zbiranjem vseh mogoih novic iz vseh mogoih virov. Vsi imajo zelo podoben vmesnik, vsi pa so si tudi zelo po Poleg splonih agregatov poznamo tudi specializirane agregate, ki si izberejo ozko podroje agregiranja. dobno zanimivi in nezakorelacijo med tevilom ocen in pretokom obisko- nimivi. Fenomen agregatov je zelo povezan valcev, meni Strehar in nadaljuje, da v Sloveniji z enostavno tehnologijo, ki je potrebna za zapretonost agregatorjev ni ravno visoka, saj je gon, meni Tori, saj z agregatom avtorji na poobiskovalcev (pre)malo, hkrati pa nai agregati ceni nain dobijo vsebine, po monosti e uponiso usmerjeni v razporejanje prispevkov v sple- rabnike, promet, ki prihaja z iskalnikov, oglatu po ocenah, temve po asu. e ocene ne igrajo si na takih agregatih pa se ti zelo hitro obrevloge, potem jih nihe ne jemlje resno in se nihe stujejo. ne ukvarja z njimi, e meni Strehar. Veliko tevilo agregatov, tako po svetu kot S tem se strinja Andra Tori, tehnini direktor tudi v Sloveniji, Tori pripisuje navduenju nad podjetja Zemanta, ki se ukvarja s semantinim tehnologijo. Tako po svetu kot tudi v Sloveniji spletom. Slovenija je enostavno premajhna, je opaziti isti trend ko tehnologija postane je preprian Tori, hkrati pa vidi e eno teavo. enostavna in dostopna, se zgodi poplava posinemu mediju, meni Tori. To pomeni, da na neki nain e ltrira vsebine, ki se nabirajo na njem. Potem je zelo pomembna kritina masa, ki daje vsebinam aurnost, pomemben pa je tudi izbor vsebin. V prihodnosti bodo bolj kot agregati priljubljeni ltrati, ocenjuje Jugoslav Petkovi, saj ti samo agregiranje vsebin ne pomaga dosti. Teavo Petkovi vidi predvsem v uporabniki izkunji, kjer ti pri agregatih program omogoa samo to, da ima vse informacije na enem mestu. To ti pri samem konzumiranju informacij ne pomaga kaj dosti, saj se mora ez novice kljub vsemu prebiti sam, programska oprema pa ti pri kontekstu ni v veliko pomo. Nekakni ltrati so prisotni e danes in sicer gre za nino usmerjene agregate, ki se ukvarjajo s tono doloeno temo oziroma agregirajo vire, ki so zelo ozko usmerjeni. Eden izmed takih slovenskih agregatov je Bloger.si, ki se ukvarja predvsem s fenomenom spletnih tehnologij. Tematika, ki jo pokriva bloger.si, je ozka in malo zastopana v slovenski blogosferi. Problematino pa je e posebej zato, ker je strogo tematskih spletnih dnevnikov pri nas samo za epec, opozarja upravnik agregata, Gaper Vidovi, sicer tudi pisec dnevnika Morphix, v katerem se ukvarja s podobnimi temami. Vidovi je agregat sprogramiral na kljune besede, agregat pa tako med izbranimi spletnimi dnevniki samodejno ltrira prispevke, ki vsebujejo doloene kljune besede (splet, blog, design, seo, web 2.0, google, skupnost, ickr in druge). Tehnino delovanje med drugim podpira storitev Yahoo! Pipes, pojasnjuje Vidovi, ki e dodaja, da ima Slovenija preve splonih spletnih agregatov, sploh zato, ker je slovenska blogosfera al zelo majhna in nekvalitetna. Poleg nepreglednega tevila agregatov v Sloveniji se velikokrat pojavlja vpraanje ciljne publike, ki naj bi ji bili ti agregati namenjeni. Namen Blogorole je tudi in predvsem odkrivati in izpostavljati kvalitetne vsebine, ki nastajajo v blogosferi, in jih ponuditi iri javnosti, pojasnjuje Fras, Klinc pa namen svojega agregata Slovenski blogi razlaga z navduenjem nad samim projektom. SloBlogi so moj osebni ljubiteljski projekt, sem imel pa tako z njim kot zaradi njega predvsem 'probleme' in stroke, koristi so bile le posredne (spoznal sem silno veliko zanimivih ljudi). Danes je njihov namen predvsem raziskovalne narave, vzdrujem pa ga zaradi dobrega odziva in ker me to trenutno e veseli. Zaenkrat lahko tako ugotovimo, da se na podroju agregatov spletnih vsebin odvija veliko pionirskih projektov, ki preskuajo teren in skuajo uveljaviti mo obinstva, pri tem pa se sreujejo s tevilnimi ovirami, ki jih postavlja neizkuenost in neizobraenost. Ali bodo li po poti neuporabne novitete ali pa bodo postali temeljni del urejanja medijskih vsebin na sve tu, bo povedal as. In uporabniki.

Poleg nepreglednega tevila agregatov v Sloveniji se velikokrat pojavlja vpraanje ciljne publike, ki naj bi jim bili ti agregati namenjeni.
skusov, kako s to tehnologijo hitro in veliko zasluiti, pojasnjuje Tori, ki ocenjuje, da v Sloveniji ni ni ve ali ni manj poskusov agregiranja vsebin kot v tujini. Gostje se strinjajo, da so agregati samo zaetek urejanja vsebin v spletu. Teava agregatov je dodana vrednost, se strinjajo, Strehar pa nadaljuje, da pogrea bolj pameten sistem urejanja, ki bi mi glede na mojo zgodovino in zgodovino mojih prijateljev podajal bolj relevantne lanke, da bi lahko jaz bolje izrabljal svoj as. To, da se bo spletna vsebina prilagajala tistemu, ki jo bo gledal, je nekaj, na kar bi stavil kot the next big thing v spletu, in to je ravno tisto, kar bodo lahko ustvarili agregati spletnih vsebin. Kaj prinaa prihodnost? Katere lastnosti opredeljujejo dober agregat, ki bo vzdral in premagal druge podobne projekte? Enotnega odgovora ni, Andra Tori pa ima nekaj nasvetov: Ljudje si po moje ne elijo golih agregatov, temve nekaj, kar je e bolj podobno kla-

Koncept Digga je zelo tehnien in ozko usmerjen, nadaljuje, in da bi v Sloveniji dobili kritino maso, da bi sploh popularizirali ta fenomen agregiranja in ocenjevanja prispevkov, hkrati pa si zaenkrat ne znamo predstavljati, kako bi agregiranje novic na enem mestu vplivalo na spletna mesta, ki si trenutno konkurirajo. Da v slovenskem spletnem prostoru participacije ni, oziroma je zelo omejena, se strinja tudi Jugoslav Petkovi, direktor podjetja Domenca in sodelavec pri projektih GlasujZame in Simpatije. Res ne vem, zakaj je aktivnega sodelovanja na durih tako malo, se udi Petkovi, vsaj e sklepam iz projektov, ki smo jih izpeljali z ekipo Blogorole; med drugim smo med zadnjimi predsednikimi volitvami z glasovalnim mehanizmom opremili stalia aktualnega predsednika drave, Danila Trka, pa je tudi tam svoje mnenje z glasovanjem izrazilo presenetljivo malo ljudi. Petkovi ugiba, ali ni morda zapletenost mehanizmov, s katerimi lahko posamezni uporabniki objavljajo svo80 Monitor / julij-avgust 2008