Univerzitet Kiril i Metodij - Skopje

Filozofski Fakultet - Skopje

Institut za Defektologija

- DIPLOMSKA RABOTA -

STAVOVITE NA NASTAVNICITE VO ODNOS NA INKLUZIJATA

NA DECATA SO POSEBNI OBRAZOVNI POTREBI
VO OU GOCE DEL^EV
DEL^EV I OU MITE BOGOEVSKI
BOGOEVSKI - RESEN

Mentor
Prof. Dr Goran Ajdinski

Student
Nikol~o Ristevski
Skopje 2007

INKLUZIVNOTO OBRAZOVANIE POIM I DEFINIRAWE

Terminot inkluzivna edukacija se odnesuva na filozofijata {to promovira

obrazovanie za site u~enici vo redovnite u~ili{ta.
- Inkluzivnoto obrazovanie pretstavuva fleksibilna i individualizirana
podr{ka na decata i mladite luge so posebni potrebi vo ramkite na
redovnite u~ili{ta.
- Inkluzivnite u~ili{ta se razli~ni organizacii koi imat zaedni~ka misija i
davaat naglasok na site u~enici.
- Inkluzijata mo`e da se razbere kako ~ekor napred vo pra{aweto na
domenot na redovnite u~ili{ta so toa {to ke mo`at da se vklu~at
pogolem broj deca.
Inkluzivnoto obrazovanie kako integralna komponenta ovozmo`uva
soodvetna edukacija za site, gi raspoznava i po~ituva razli~nite
sposobnosti i potrebi vklu~uvajki gi razli~nite strategii na u~ewe,
flektibilnost i sistemot se reflektira vrz metodite i materijalite koi se
koristat za da im se ovozmo`i na decata so posebni potrebi najefikasen
pristap do redovnite nastavni programi.
Uslov za pravilna prakti~na primena na inkluzivnoto obrazovanie e
ostvaruvawe na celite i zada~ite na inkluzivnoto obrazovanite propi{ani
vo svetski ramki.
Celite na inkluzivnoto obrazovanie se:
a) poddr{ka i soveti na roditelite na decata so posebni potrebi
b) usovr{uvawe na osnovata za posebnite potrebi (kodeks na inkluzivna
praktika)
c) promovirawe na inkluzivnoto obrazovanie
d) partnerska sorabotka so cel da se zapoznaat posebnite potrebi
Zada~i na inkluzivnoto obrazovanie se:
a) poddr{ka i soveti na roditelite na decata so posebni obrazovni
potrebi {to ke ovozmo`at povisoki standardi za decata

b) usovr{uvawe na osnovata za posebnite obrazovni potrebi zna~i

voveduvawe na simplificiran kodeks vo inkluzivnata praktika {to ke gi
za{titi interesite

na decata fokusirajki se na preventivnata rabota

nadminuvajki gi barierite i promovirajki edukaktivna baza za podr{ka i

supervizija vo inkluzija.
v) Promovirawe na inkluzivnoto obrazovanie
g) Razvivawe na znaewa i sposobnosti na tie {to rabotat so decata so
posebni potrebi
d) Partnerska sorabotka so cel da se zapoznaat posebnite potrebi i da se
ovozmo`i na lokalnata slu`ba podr{ka da sorobotuva so lokalnite
institucii so cel da se zajakne poddr{kata na decata so posebni potrebi
Za da mo`e inkluzivnoto obrazovanie prakti~no da bide sprovedeno
potrebno e da postoi tim koj ke ti ispolni programskite celi i zada~i na
inkluzivnoto obrazovanie. Inkluzivniot tim koj ke go realizira inkluzivnoto
obrazovanie go so~iinuvat
- direktor na u~ili{teto
- kordinator za posebni potrebi (pedagog ili psiholog)
- predmeten nastavnik
- roditeli na decata so posebni potrebi
- mobilni resursni u~iteli - defektolozi

KLASIFIKACIJA I KARAKTERISTIKI
NA LICATA SO POPRE^ENOST

Spored Pravilnikot za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo

fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, klasifikacijata na licata so popre~enost glasi
vaka:
1. licata so o{teten vid (slepi i slabovidni);
2. lica so o{teten sluh (gluvi i nagluvi);
3. lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot;
4. telesno invalidizirani lica;
5. mentalno retardirani lica;
6. autisti~ni lica
7. hroni~no bolni lica;
8. lica so kombinirana popre~enost
DEFINIRAWE NA POSEBNITE POTREBI

Vo

Makedonskiot model na inkluzivno obrazovanie pod deca so

posebni potrebi podrazbirame deca so pre~ki vo psihi~kiot razvoj;

slepi i slabovidni; guvi i nagluvi deca; deca so pre~ki vo govorot; deca so
telesna invalidnost; hroni~no bolni deca; deca so pre~ki vo povedenieto;
so te{kotii vo u~eweto; so emocionalni problemi; deca bez roditeli; deca
koi doa|aat od semejstvata so naru{eni semejni odnosi; deca koi doa|aat
od kulturno - deprimirani semejstva; nepoznavawe na jazikot na koj se
izveduva nastavata; i nadareni u~enici

METODOLOGIJA NA ISTRA@UVAWETO

Predmet na istra`uvaweto
Uspe{nosta na inkluzijata i na celokupnoto obrazovanie go uslovuvaat
mnogu faktori, eden od osnovnite faktori za uspe{no ostvaruvawe na
decata so posebni obrazovni potrebi pretstavuva samata prifatnost od
strana na nastavnicite od redovnite u~ili{ta pa taka go definirawe i
predmetot na ova istra`uvawe.
- Da se ispitat stavovite na nastavnicite od OU Goce Del~ev i OU Mite
Bogoevski vo Resen vo odnos na inkluzivniot proces i da se napravi
analiza na istite.

Celi na istra`uvaweto
Osnovni celi na istra`uvaweto se:
- da se ispitaat stavovite na nastavnicite od gorenavednite u~ili{ta vo
odnos na prifatenosta na inkluzivniot proces i da se utvrdi dali postoi
razlika pome|u istite;
- da se utvrdi dali se obezbedeni potrebni uslovi za realizacija na
inkluzivniot proces na redovnite u~enici.

Zada~i na istra`uvaweto
Zada~i na istra`uvaweto se:
1. Da se ispita dali nastavnicite se redovno informirani za procesot na
inkluzija
2. Da se ispita od kade gi dobile informaciite za decata so posebni
obrazovni potrebi
3. Da se ispitat stavovite na nastavnicite vo odnos na vklu~uvaweto na
decata so posebni potrebi vo redovnite u~ili{ta

4.

Da

se

ispita

dali

redovnoto

osnovno

u~ili{te

pretstavuva

stimulativna sredina za decata so posebni obrazovni potrebI

5. Da se ispita dali na nastavnicite im e potrebna specijalizirana
pomo{ od defektolog
6. Da se ispita koja forma na dopolnitelna pomo{ im e potrebna na
nastavnicite
7. Da se ispita dali vo redovnite u~ili{ta se nadminati arhitektonskite
barieri.

Hipotezi na istra`uvaweto
Hipotezi na istra`uvaweto se:
1. Pretpostavuvame deka nastavnicite go prifa}aat realiziraweto na
inkluzivniot proces.
2. Pretpostavuvame deka nastavnicite se dovolno zapoznaeni so
karakteristikite na decata so posebni obrazovni potrebi.
3. Pretpostavuvame deka nastavnicite naj~esto svoite soznanija za
decata so posebni potrebi gi dobile preku stru~ni predavawa i seminari.
4. Pretpostavuvame deka vo redovnite u~ili{ta na na{ata op{tina postoi
zainteresiranost za inkluzija na decata so posebni obrazovni potrebi
5. Predpostavuvame deka nastavnicite od dvete u~ili{ta smetaat deka
redovnoto osnovno u~ili{te pretstavuva stimulativna sredina na decata
so posebni potrebi.
6. Pretpostavuvame deka nastavnicite }e ja prifatat potrebata od
vklopuvawe na defektolog vo redovnite u~ili{ta kako osnoven preduslov
za uspeh pri inkluzijata.
7. Predpostavuvame deka vo redovnite u~ili{ta ne se nadminati
arhitektonskite barieri
8. Pretpostavuvame deka vo op{testvenata zaednica ne se gri`at
dovolno za decata so posebni obrazovni potrebi.

Opis na primerokot
Istra`uvaweto be{e vo mesec oktomvri 2007 godina vo Op{tina Resen.
Primerokot e sostaven od 40 nastavnici od koi 20 nastavnici od OU Goce
Del~ev i 20 nastavnici od OU Mite Bogoevski dvete od Resen.

Tehnika na istra`uvaweto
Vo fazana na sobirawe na podatoci e koristena tehnikata na anketirawe.

Instrument na istra`uvaweto
Vo fazata na sobirawe na podatoci e koristen instrumentot anketen list.
Opis na instrumentot
Anketniot list se sostoi od 11 pra{awa site od zatvoren tip.
Na~in na primena na instrumenti
Po zapoznavaweto so celta na istra`uvawata anketnite listovi im bea
podeleni na ispitanicite a vedna{ potoa im bea prezentirani informaciite
za na~inot na odgovarawe na pra{awa.

Metodi na istra`uvaweto
Dobienite podatoci kvantitativno se obraboteni i se predstavija so
pomo{ na procentualno pretstavuvawe na rezultatite i sekako se iskoristi
metodot za analiza na dobienite podatoci od istra`uvawata potoa
podatocite gi prezentiravme so pomo{ na tabeli za prika`uvawe na
procent za prezentirawe na odgovorite na pra{awata i aritmeti~kite
sredeni. Sredeni vo grafikon vo vid na stolb~iwa za da se prika`e
soodnosot na vrednostite od dobienite rezultati.

III INTERPRETACIJA NA REZULTATITE

Istra`uvaweto sprovedeno kaj nastavnicite od OU Goce Del~ev i OU

Mite Bogoevski od Resen gi davaat slednive rezultati

Tabela 1
Dali smetate deka
dovolno ste
zapoznati so
karakteristikite na
decata so posebni
obrazovni potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

11

12

55

60

Delumno

35

25

Ne sum dovolno zapoznaen

10

15

20

20

100

100

Da dovolno sum zapoznaen

Vkupno

Grafikon 1

Tabela 2
Informaciite,
soznanijata za
decata so posebni
obrazovni potrebi
naj~esto gi
dobivame preku:
Mediumite
Stru~ni predavawa i
seminari
Li~ni iskustva
Vkupno

Grafikon 2

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

30

35

10

11

50

55

20

10

20

20

100

100

Tabela 3
Dali vo redovnite
u~ili{ta vo na{ata
op{tina postoi
zainteresiranost za
procesot na inkluzija
na decata so posebni
obrazovni potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

12

10

60

50

Delumno

20

35

Ne

20

15

20

20

100

100

Da

Vkupno

Grafikon 3

Tabela 4
Dali smetate deka
redovnite u~ili{ta
pretstavuvaat
stimulativna sredina
na decata so posebni
obrazovni potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

40

45

Delumno se soglasuvaat

30

30

Ne se soglasuvaat

30

25

20

20

100

100

Vkupno

Grafikon 4

Tabela 5
Dali u~enicite so
posebni obrazovni
potrebi dokolku se
vklu~at vo redovnite
u~ili{ta ke bidat
prifateni od decata
vrsnici

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

11

40

45

Delumno se soglasuvaat

30

30

Ne se soglasuvaat

30

25

20

20

100

100

Vkupno

Grafikon 5

Tabela 6
Dali smetate deka ke
vi bide potrebno
dopolnitelna
pomo{ od defektolog
pri realizacija na
nastavnata sodr`ina
na licata so posebni
obrazovni potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

15

16

75

80

Delumno se soglasuvaat

25

20

Ne se soglasuvaat

20

20

100

100

Vkupno

Grafikon 6

Tabela 7
Koja forma na
dopolnitelna pomo{
od strana na
defektolog ke vi
bide potrebna

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Izrabotka na individualni
obrazovni programi

10

Izrabotka na specijalni
nagledni sredstva

10

Potrebna pomo{ od
instruktivna rabota I obuka

15

10

Site ponudeni

14

15

70

75

Vkupno

20

20

100

100

Grsfikon 7

Tabela 8
Dali smetate deka vo
va{eto u~ili{te se
nadminati
arhitektonskite barieri za
decata so posebni
potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

10

Delumno se soglasuvaat

15

10

Ne se soglasuvaat

15

18

75

90

Vkupno

20

20

100

100

Grafikon 8

Tabela 9
Dali roditelite na
decata vrsnici go
prifa}aat
vklu~uvaweto na
decata so posebni
obrazovni potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

25

40

Delumno se soglasuvaat

10

50

25

25

35

20

20

100

100

Ne se soglasuvaat
Vkupno

Grafikon 9

Tabela 10
Dali smetate deka
vklu~uvaweto na
roditelite na decata
so posebni obrazovni
potrebi vo
inkluzivniot tim e od
osobeno zna~ewe za
samata inkluzivna
postapka

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

16

17

80

85

Delumno se soglasuvaat

15

10

Ne se soglasuvaat

20

20

100

100

Vkupno

Grafikon 10

Tabela 11
N

Dali op{testvenata
zaednica se gri`i za
decata so posebni
obrazovni potrebi

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

OU
Goce
Del~ev

OU
Mite
Bogoevski

Potpolno se soglasuvaat

30

40

Delumno se soglasuvaat

45

35

Ne se soglasuvaat

25

25

20

20

100

100

Vkupno

Grafikon 11

ZAKLU^OCI I PREPORAKI OD ISTRA@UVAWETO

Zaklu~oci od istra`uvaweto
Vrz osnova na analizata na rezultatite od istra`uvaweto sprovedeno preku
anketa na nastavnicite mo`e da gi izvedeme slednive zaklu~oci koi se
odnesuvaat na prethodno postavenite hipotezi:
1. Prvata hipoteza so koja pretpostavuvame deka nastavnicite go prifa}at
realiziraweto na inkluzijata se potvrduva soglasno site rezultati od ova
istra`uvawe.
2. Vtorata hipoteza so koja pretpostavuvame deka nastavnicite se
dovolno zapoznati so karakteristikite na decata so posebni obrazovni
potrebi se prifa}a vo celost kako rezultat na dobienite odgovori i maliot
procent na negativni odgovori. Vo OU Goce Del~ev 55% se dovolno
zapoznati delumno se 35% a ne se zapoznati samo 10% od ispitanite.
Rezultati dobieni od OU Mite Bogoevski poka`uvaat deka 60% se
zapoznaeni 25% se delumno zapoznaeni dodeka samo 15% ne se
zapoznati.
3. Tretata hipoteza so koja pretpostavuvame deka nastavnicite svoite
soznanija gi dobile preku stru~ni predavawa i seminari ne se prifa}a vo
celost. Vo OU Goce Del~ev 50% gi dobile soznanijata preku predavawa i
seminari dodeka 30% gi dobile od mediumite a 20% od li~no iskustvo
sli~ni rezultati i vo OU Mite Bogoevski 55% gi dobile svoite soznanija od
stru~ni predavawa i seminari 35% od mediumite dodeka 10% od li~no
iskustvo.
4. ^etvrtata hipoteza so koja pretpostavuvame deka kaj redovnite
u~enicite vo na{ata op{tina postoi zainteresiranost za inkluzijata na
decata so posebni obrazovni potrebi se prifa}a. Vo OU Goce Del~ev 60%
od nastavnicite odgovorile pozitivno 20% odgovorile deka delumno se
soglasuvaat dodeka 20% smetat deka ne postoi zainteresiranost dodeka
vo

OU

Mite

Bogoevski

50%

od

ispitanicite

smetat

deka

postoi

zainteresiranost 35% delumno se zainteresirani a 15% od ispitanicite

smetat deka ne postoi zainteresiranost za inkluzijata na decata so posebni
obrazovni potebi.

5. Hipotezata so koja predpostavuvame deka redovnite osnovni

u~ili{ta pretstavuvat stimulativna sredina za decata so posebni
obrazovni potrebi ne se potvrduva so ogled na dobienite rezultati vo
tekot na istra`uvaweto vo odnos na ova pra{awe stavovite na
nastavnicite vo OU Goce Del~ev se slo`uvat 40% od ispitanicite
odgovorile pozitivno eden se soglasuva so redovnoto u~ili{te kako
socijalna sredina 30% odgovorile deka delumi~no se slo`uvat
dodeka 30% odgovorile negativno dodeka odgovarale. Vo OU Mite
Bogoevski se malku popozitivni 45% od ispitanicite odgovorile
pozitivno 30% delumno se soglasuvaat dodeka 25% negativno se
izjasnile vo odnos na ova pra{awe.
6. [estata hipoteza so koja pretpostavuvame deka nastavnicite ke ja
prifatat potrebata od vklu~uvawe na defektolog vo redovnite
u~ili{ta kako osnoven preduslov za uspeh pri inkluzija sprema
dadenite odgovori vo celost se prifa}a. Vo OU Goce Del~ev 15 od
ispitanicite ili 75% prifa}at delumna pomo{ od defektolot 5 ili 25%
delumno se soglasuvat so ova dadeno negativno ne odgovoral nikoj.
Sli~ni se rezultatite i kaj OU Mite Bogoevski 16 ili 80% se soglasuvat
so ova 4 ili 20% delumno se soglasuvat dodeka negativno ne
odgovoril nikoj.
7.So hipotezata so koja predpostavuvame deka vo redovnite u~ili{te
ne se nadminati arhitektonskite barieri isto taka se ispolni vo celost
kaj dvete u~ili{ta vo OU Goce Del~ev samo 2 ili 10% od nastavnicite
smetat deka se nadminati arhitektonskite barieri 3 ili 15% delumno
se soglasuvat dodeka 15 ili 75% smetat deka ne se nadmianti
arhitektonskite barieri sli~ni rezultati ima i kaj OU Mite Bogoevski
nieden ili 0% ne odgovorile pozitivno 2 ili 10% delumno se
soglasuvat dodeka negativno odgovorile 18 od nastavnicite ili 90%.

8.

Na

poslednata

hipoteza

so

koja

predpostavuvame

deka

op{testvenata zaednica ne se gri`i dovolno za decata so posebni

potrebi ne ni se ispolni i vo dvete u~ili{ta. Vo OU Goce Del~ev 6 od
ispitanite ili 30% odgovorile deka op{testvenata zaednica se gri`i za
decata so posebni obrazovni potrebi delumno se soglasuvat 9 ili 45% od
nastavnicite dodeka 5 ili 25% od nastavnicite odgovorile negativno.
Potpolno sli~ni rezultati imame i vo OU Mite Bogoevski 8 ispitanici ili
40% odgovorile pozitivno deka 7 ili 35% delumno se soglasuvat 5 od
ispitanicite ili 25% odgovorile negativno na ova pra{awe.
Osven ovie zaklu~oci od istra`uvaweto mo`e da izvedeme i drugi
zaklu~oci koi ne se vo direktna vrska so hipotezite a toa se:
-ne voo~ivme nekoja zna~itelna razlika vo stavovite na nastavicite od
dvete osnovni u~ili{ta koi procentualno se mnogu izedna~eni.
- nastavnicite poka`uvaat nesigurnost vo sopstvenite mo`nosti soodvetno
da odgovorot na posebnite obrazovni potrebi na decata
- najgolem broj od nastavnicite se soglasuvaat deka imaat potreba od
dopolnitelna pomo{ a odgovorite vo odnos na toa koja forma na
dopolnitelna pomo{ im e potrebna se razli~ni no pogolem broj od
nastavnicite gi izbraa site ponudeni odgovori
- nastanicite od dvete u~ili{ta delumno se soglasuvaat deka u~enicite so
posebni obrazovni potrebi se prifateni od strana na decata vrsnici vo
redovnite u~ili{ta
- isto taka nastavnicite delumno se soglasuvaat vo odnos na pra{aweto
dali smetaat deka roditelite na decata vrsnici go prifa}aat vklu~uvaweto
na decata so posebni obrazovni potrebi vo osnovnite u~ili{ta
- pogolem del od nastavnicite se soglasuvat deka vklu~uvaweto na
roditelite vo inkluzivniot tim e od osobeno zna~ewe za samata inkluzivna
praktika

PREDLOG MERKI

1.

Vrz osnova na dobienite rezultati od istra`uvaweto, izvedenite

zaklu~oci se predlaga slednovo

2.

Da se vr{i postojano informirawe na naselenieto za karakteristikite i

specifi~nostite na decata so POP, kako preku mediumite taka i preku
otvo-reni predavawa, javni debati i diskusii;

3.

Vo redovnite u~ili{ta da se vklu~i defektolog koj }e pridonese za

informiraweto na nastavnicite, davawe na instrukcii, izrabotka na
individualni obrazovni programi, izrabotka na specijalni nagledni
sredstva, individualna rabota so decata so POP

4.

Da se vklu~at roditelite na decata so POP vo inkluzivniot tim, da

postoi postojana sorabotka so niv;

5.

Da se anga`iraat nastavnicite okolu vospituvaweto na pozitivnite

stavovi na nivnite u~enici za podobro prifa}awe na decata so POP;

6.

Da postoi sorabotka pome|u ~lenovite na inkluzivniot tim, so cel da

se podobri kako inkluzivnata praktika taka i inkluzivnata teorija;

7.

Da postoi sorabotka pome|u redovnite u~ili{ta i specijaliziranite

ustanovi za dijagnosticirawe na decata so pre~ki vo fizi~kiot i
psihi~kiot razvoj;

8.

Da se sledat modelite na inkluzivnata rabota vo sovremenite zemji,

kako i da se prevzemat pozitivnite strani na tie modeli;

9.

Inkluzivnite timovi od razni u~ili{ta postojano da gi razmenuvaat

svoite mislewa, na~inot na rabota itn;

10. Da se anga`ira op{testvena zaednica so cel da se podobri statusot,

da se podobrat pravata, ne samo na decata so POP, tuku i na site lica
so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj.

Na kraj
sakam da im izrazam
blagodarnost
na nastavnicite
od OU Goce Del~ev i
od OU Mite Bogoevski
od Resen za sorabotkata
vo tekot na izrabotkata na
mojata
diplomska rabota