TERCIJALNA PREVENCIJA

Taa pretstavuva zbir od postapki ~ija cel e

da se namali rezidualniot defekt {to ostanuva po
prestanokot na akutnata faza na naru{uvaweto,
kako i poedinecot maksimalno da mo`e da se
osposobi da gi koristi preostanatite sposobnosti i
potencijali.
So ovaa prevencija mo`e da se spre~at i
recidivite na nekoe zaboluvawe kako i da se
podgotvi okolinata za posoodvetno prifa}awe na
bolniot po lekuvaweto.
Vo tercijalnata prevencija se raboti i na
rehabilitacija na licata so pre~ki vo razvojot od
najrazli~ni oblasti koi{to zaostanuvaat vo odnos
na nivnite vrsnici.

Pod tercijalna prevencija i rehabilitacija se

podrazbira koordinirana aktivnost naso~ena kon
obnovuvawe ili vospostavuvawe psihi~ki, socijalni i
telesni funkcii na du{evno bolnite lica, kako i
intervencija vo sredinata vo koja pacientot `ivee i
raboti so cel da se sozdadat {to e mo`no podobri
uslovi za negovata socijalna reintegracija.

OP[TI PRINCIPI VO TERCIJALNATA PREVENCIJA

1.
2.
3.

4.

Postojat pove}e principi vo tetcijalnata

prevencija kako:
rehabilitacijata da se sproveduva ekipno,
progresivno, kompleksno i kontinuirano;
so nea da se zapo~ne od denot koga }e se
postigne kooperativnost so bolniot;
pri zapo~nuvaweto na rehabilitacijata, vo
zavisnost od stepenot na o{tetenosta na
li~nosta, se pristapuva pred se kon razvivawe
na ona {to e za~uvano;
ambiciite vo rehabilitacijata moraat da smetaat
na individualnite mo`nosti na sekoj zabolen
poedine~no;

5.

6.

Neophodno e da se obezbedi kontinuirana

pomo{ na bolniot i po hospotalizacijata vo
bolni~ki uslovi po pat na socijalna reintegracija i
vra}awe vo op{testvoto;
uspe{nata rehabilitacija bara da se primenuvaat
so somatskoto, psiholo{koto i so socijalnoto
deluvawe na samiot bolen i socioterapevtski
merki na okolinata vo koja `ivee bolniot.
Tercijalna prevencija na sostojbite {to
ne ostavaat invaliditet i {to ne
pretstavuvaat hendikep vo razvojot.Tuka
spa|aat: naru{uvawa vo psihomotorikata( tik,
ADHD ) , naru{uvawa vo psihi~kite
funkcii( no}ni stravovi, anksioznost, fobi~ni
sostojbi) , naru{uvawa od oblasta na
odnesuvaweto( reaktivni formi na naru{eno
odnesuvawe ).

Po smiruvaweto na op{tata sostojba kaj ovie lica i

po povtorno prifa}awe na voobi~aeniot odnos kon
sebe i kon okolinata, koi se reintegriraat po
terapiskite postapki treba da go prifatat svojot `ivot
vo semejstvoto bez pomo{ na psihoterapevtot i
reedukatorot.
Tercijalna prevencija na sostojbite i
zaboluvawata {to ostavaat posledici i {to
pretstavuvaat hendikep za ponatamo{niot
razvoj. Tuka spa|aat zaboluvawa na CNS kako:
epilepsija, rani detski psihozi, recidivni psihozi koi
nastanuvaat vo pubertetska ili predpubertetska
vozrast.
Za odreduvawe na metodite na tercijalnata
prevencija i na rehabilitacija na ovaa grupa treba za

sekoj poedine~en slu~aj da se konstatira : vo koj

razvoen period nastanalo zaboluvaweto, koi strukturi
na CNS se zafateni i kakva e op{tata prognoza na
zaboluvaweto. Rabotata so deca dava nade` za
uspeh vo terapijata vo zavisnost od vremeto koga
nastanalo zaboluvaweto i od toa koi strukturi od CNS
se zafateni. Prognozata e polo{a koga zaboluvaweto
e nastanato vo raniot razvoen period koga se
zafateni vitalnite delovi od CNS i koga se raboti za
nasledni degenerativni sostojbi. Vo site slu~ai pred
tercijalna prevencija se postavuvaat slednite
problemi: problemot na rana rehabilitacija koj{to
go sproveduva defektologot vo dispanzerite
ili
dnevnite bolnici so cel da se obnovat nekoi osnovni
funkcii i problemot na socijalizacija vo krugot na
semejstvoto i po{iroko {to go raboti defektologot
so cel za {to e mo`no posoodvetno prifa}awe na
deteto vo semejstvoto i po{iroko o posoodveten
odnos kon negoviot hendikep.

Zada~ata na stru~niot tim e da go sledi momentot

koga odnosot na roditelot kon deteto }e stane
studen. Za toa treba otvoreno da razgovara i da
se sogledaat pri~inite {to gi demotiviraat
roditelite da rabotat so deteto.