Percepcija na tekst

izrabotil:
Hristina
Ivanovska

^itaweto ima golemo socijalno i vospitno

zna~ewe, a zada~a na psihologijata e da gi
otkrie uslovite koi se neophodni za lesno i
efikasno ~itawe.
Vo svojot istoriski razvoj ~itaweto najprvin
zaviselo od slikovnoto pismo, potoa od
slogovnoto i nakraj od azbu~noto pismo.
Slikovnoto pismo go razvile starite Egip}ani
i Kinezi. Ova pismo se razvilo vo slogovno vo
Egipet, Kina i Vavilon.
Golem skok e napraven pri preminot od
slogovnoto pismo na azbukata. Site azbuki
se izvedeni od edna ~ie poteklo e od
semitskite narodi od pred iljadita godina pred
nova era.

Nau~en dokaz za ~itawe

@aval (1888) - o~ite ne se krevaat postojano i
ramnomerno, dvi`ewata se skokoviti i ima
fiksacioni pauzi.
Katel - pobrgu se sfa}aat bukvi povrzani vo zbor
otkolku nepovrzani bukvi; zborot se ~ita kako
celina.
Erdman i Dax - ~itaweto se odviva za vreme na
fiksacionata pauza, a ne za vreme na dvi`eweto
na o~ite. Od celokupnoto vreme pri ~itawe samo
10% od vremeto otpa|a na dvi`ewe na o~ite,
dodeka 90% otpa|a na fiksacioni pauzi.

Brzina na ~itawe
Brzinata na ~itawe zavisi od:
- te`inata na materijalot - lesen materijal se ~ita
pobrzo od te`ok materijal;
- samata li~nost;
-procesot na sfa}awe kaj subjektot, a ne od
dvi`ewe na o~ite.
Metodi za merewe na ~itlivost
1. Odreduvawe na broj na regresivni dvi`ewa na
o~ite;
2. Tahitoskopska metoda (brzo izlagawe na
vpe~atok);
3. ^itawe na dale~ina;
4. ^itawe so pomo{ na posredno ili indirektno
percipirawe;
5. Ispituvawe so pomo{ na namaluvawe na

Va`en faktor pri ~itawe e kontrastot

pome|u ispe~atenite bukvi i hartijata.
^itlivosta e podobra
kontrast e pogolem.

ako

svetlosniot

^itlivosta na tekstot zavisi i od goleminata

na bukvite - mali bukvi se ~itaat pobrzo
otkolku golemi.
Kaj site specijalni vidovi ~itawe kako
norma slu`i ~itawe vo sebe. Na primer:
koregiran tekst se ~ita posporo. Broevi se
~itaat posporo otkolku zborovi. Sekoj broj
ima zna~ewe na eden zbor.

Neposredno i posredno gledawe

Karte (1923) - otkril deka edna grupa bukvi vo
sporedba so samo edna bukva mora da se primi
od poblisku za da se pro~ita. Upotrebuval
perimetriska metoda koja se sostoi vo postepeno
krevawe na eden predmet od periferija kon
sredinata na jasnoto gledawe, se dodeka
subjektot ne go prepoznae predmetot, pritoa za
celo vreme odr`uvaj}i ja fiksacijata.
Golemi
bukvi
se
~itaat
na
pogolema
odale~enost, izolirani bukvi se ~itaat na
pogolema dale~ina, a kolku e podolg zborot tolku
treba da bide poblisku fiksaciskata to~ka.

Dvi`ewa na o~ite pri ~itawe

Fotografski snimki ni davaat mo`nost da gi
broime fiksacionite to~ki vo eden ispe~aten red,
da ja merime oddale~enosta izme|u niv i
traeweto na sekoja fiksaciona pauza.
Broj na fiksacii opa|a od prvo oddelenie pa
ponatamu vo {koluvaweto. Eden brz ~ita~ pravi
3-5 fiksacii vo eden red od vesnik koga ~itaweto
te~e glatko.
Postoi niska korelacija me|u sposobnosta za
~itawe i sposobnosta za drugi vizuelni zada~i.
Vizuelna ostrina poka`uva niska pozitivna
korelacija so sposobnost za ~itawe kaj decata.
^itaweto stoi vo potesna korelacija so
inteligencijata otkolku so perceptivnite i motornite
sposobnosti koi se ispituvaat.

Indikatori vo percepcija na zborovi

Katel - zborot ne se ~ita bukva po bukva
tuku se percipira vkupnata slika na zborot.
Edman i Dox - op{tiot oblik na zborot
mora da bide indikator, so 6-7 bukvi do
samata fiksaciona to~ka kako dopolnitelen
indikator.
[uman - smeta deka subjektivnoto
vnimanie na drug na~in e naso~eno koga
se o~ekuva niz od nepovrzani bukvi, a na
drug na~in koga se o~ekuva zbor.

Aktot na ~itawe mo`e da se ras~leni na

periferen i kortikalen proces.
Periferen proces opfa}a nadvore{ni opti~ki i
motori~ki procesi pri ~itawe. Tuka spa|a i percipirawe
na pismen znak, oblik na zbor i dvi`ewe na o~ite niz
tekstot. Pratewe na red od levo kon desno, a vo
miruvawe se doa|a do opti~ko prepoznavawe na
grafemi.
Kortikalen
proces
opfa}a
ponatamo{no
sproveduvawe na ona {to e opfateno po opti~ki pat
od mre`nica preku o~en nerv do mesto kade se
vkrstuvaat, a potoa drazbata se prenesuva do
talamusot, primaren centar za vid. Preku centar za
~itawe drazbata odi do oblast za primawe i do
senzoren i motorno govoren centar. Se nadraznuvaat
odredeni nervni jadra i muskuli. Nadraznuvaweto ne

^itaweto e ve{tina vo koja mora da se

nau~i:
- da se prepoznaat grafi~ki simboli;
- da se povrzat so zna~eweto;
- pro~itanoto da mo`e da se koristi.
Vlijaat:
nasledni,
sredinski
faktori,
inteligencija, kvalitet na vid, govor,
centralen proces na sfa}awe.
Ispituvawata
poka`ale
deka
sovladuvaweto na ve{tinite za ~itawe
pove}e zavisi od
mentalnata vozrast
otkolku od hronolo{kata.

^itlivosta zavisi od:

- golemina i oblik na bukvi;
- osvetlenost na konturi;
- agol pod koj se ~ita (agol od 90stepeni);
- op{ta sostojba na oko;
- fiziolo{ki faktori: napor, zamor, napregawe;
- dol`ina na red: zamor od ~itawe e najmal
koga dol`inata na redot e 15-20 pati pogolema
od bukvata;
- vreme na percipirawe (ne se percipiraat detali
ako predmetot se poka`e pokratko od 15
sekundi;
- interes kaj ~itatelot.
Bazvel - brojot na fiksacii vo eden red so
stareewe postepeno se namaluva se dodeka ne
dostigne postojana vrednost od 6 fiksacii.

U~ebnik za slabovidi u~enici

U~ebnikot ne e samo sredstvo za rabota, tuku
element
vo nastavniot proces i ima svoi
specifi~ni i zna~ajni funkcii.
Uloga: da doprinese za ostvaruvawe
zada~ite i celite vo nastavata.

na

Cel i zada~a na u~ebnikot za

slabovidi u~enici
U~ebnikot kako va`no sredstvo vo nastava so
slabovidi u~enici e prilagoden spored nivniot
razvoj,
ostatokot
na
vidot,
kognitivni
sposobnosti, uslovi za kompenzacija itn.

Tehni~ko-didakti~ka adaptacija na
u~ebnici za slabovidi u~enici
Nastavni
sredstva
i
soodvetni
u~ebnici
pretstavuvaat va`en faktor pri razvoj na psihi~ki
funkcii, govor, pretstavi, poimi i pozitivni osobini
kaj deca so o{teten vid.
Tehni~ka adaptacija - prepe~atuvawe na
u~ebnici odobreni za osnovno u~ili{te, so
zgolemeni bukvi, linija so podednakva debelin,
crno oboeni i so zgolemen prostor pome|u
zborovi i redovi.
Didakti~ka adaptacija - prepe~utuvawe na
odobreni u~ebnici taka{to grafi~ko likovnite
prilozi se prilagoduvaat na perceptivnite
mo`nosti na u~enikot: kolor tehnika, ograni~en
broj detali, jak kontrast me|u figura i pozadina

Tetratka za slabovidi u~enici

Tetratka za slabovidi u~enici e specijalno
nastavno-rabotno sredstvo koe koristi vo
nastavata i pri izrabotka na doma{ni zada~i.
Se izrabotuvaat od kvalitetna matirana hartija
(bez refleksija), so jasno izrazeni zeleni linii.
Se pi{uva so crn moliv, flomaster, mastilo, ~ija
debelina e od 1 do 1,2 mm.
Rastojanie me|u liniite e pogolemo od toa vo
obi~nite tetratki. Povolniot
kontrast za
rastojanie ja olesnuva akomodacijata na okoto i
go namaluva zamoruvaweto na o~nite muskuli.