Kršitev (pogodbenih) obveznosti in pravne

posledice
CP-Obligacijsko pravo
Januar-februar 2017
Možina
• Kršitev pogodbe: vse, kar ni pravilna in
popolna izpolnitev
• Pojem kršitve pogodbe, pristop:
– Tradicionalni kontinentalnopravni koncept (razlikovanje glede na
način kršitve)
• Nemožnost izpolnitve
• Zamuda (neizpolnitev)
• Izpolnitev s stvarnimi in pravnimi napakami (jamčevanje)
• Kršitev stranskih pogodbenih obveznosti
– Common law, unificirano pravo: enotni pojem kršitve pogodbe,
poudarek na pravicah upnika
 Pravice upnika ob dolžnikovi kršitvi
pogodbe
• Izpolnitveni zahtevek (izpolnitev v naravi)
• Odškodninski zahtevek
• Odstopno upravičenje

– Zadržanje izpolnitve (ugovor neizpolnitve in

ugovor ogroženosti)
– Znižanje kupnine
 Osnovne značilnosti slovenske pravne
ureditve
• Različne ravni abstraktnosti zakonske ureditve
– Nekatere predpostavke in posledice zamude (npr. zamudne obresti):
veljajo za vse obveznosti, tako pogodbene, kot nepogodbene
– Nekatere posledice kršitve so določene za vse pogodbene obveznosti
(pogodbena odškodninska odgovornost)
– Nekatere posledice kršitve: le za vzajemne pogodbene obveznosti (npr.
odstopno upravičenje, ugovor neizpolnitve, jamčevanje za stvarne in
pravne napake)
– Specialna ureditev pri posameznih pogodbenih tipih
• Posplošitev “jamčevanja” iz prodajne pogodbe (OZ 100)
• Močno razlikovanje pravnega položaja strank pri zamudi
(neizpolnitvi) in izpolnitvi z napako
– Različne predpostavke in časovni okviri pravnih sredstev
• Kodifikacija doktrine rebus sic stantibus
• Nekrivdna odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe (OZ
240)
• Institut obvezne garancije za brezhibno delovanje (prodajna
pogodba
 Nemožnost izpolnitve obveznosti
• pomemben institut glede na koncept, v praksi
manj
• OZ: 3 skupine relevantnih določb
– Možnost izpolnitve: temeljna predpostavka
veljavnosti pr.poslov (OZ 34), pravne posledice (OZ
35, 87, 88, 91)
– Prenehanje obveznosti zaradi nemožnosti
izpolnitve (OZ 329-331)
– Posledice nemožnosti v vzajemnih pogodbah (OZ
116, 117)
• Pojem nemožnosti: OZ ne definira
• Na splošno: nemožnost = obveznosti ni
mogoče izpolniti
• Razlikujemo:
– Začetna / Naknadna nemožnost
– Objektivna/Subjektivna nemožnost
– Nemožnost, za katero stranka odgovarja/ne
odgovarja
 Naknadna nemožnost izpolnitve
• Izpolnitev, ki je bila ob sklenitvi mogoča,
postane nemogoča kasneje, v času od
sklenitve do nastopa zamude
– D v zamudi se ne more sklicevati na nemožnost
 Naknadna nemožnost
• OZ 329/1: obveznost preneha, če postane
njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za
katere dolžnik ne odgovarja.
– Ipso iure prenehanje obveznosti
– Objektivna in trajna nemožnost
– Domneva: dolžnik odgovarja (OZ 329/2)
• Relevantna le: objektivna nemožnost
– Species
– Genus: načeloma ne more propasti (genus perire non censetur),
glej OZ 330/1; dolžnik mora stvari priskrbeti drugje, nosi “riziko
priskrbe” (ang. procurement risk, nem. Beschaffungsrisiko)
• Nemožnost: le popoln propad vrste
• Nevarnost naključnega propada (svojih) generičnih predmetov
obveznosti nosi dolžnik
– Pogosto: koncentriran (omejen) genus: vino lastne proizvodnje,
blago iz skladišča..
• Dogovor (izr./konkl.), okoliščine, običaj
• Riziko priskrbe omejen
• Dolžnik se nikoli ne more sklicevati na nemožnost denarne
obveznosti, za njeno izpolnitev odgovarja ne glede na plačilno
nesposobnost
– Denarne obveznosti absolutne? Ne, OZ 112
– Dejanska izterljivost: drugo vprašanje. Meje denarnih obveznosti:
insolvenčno pravo
• Sklicevanje na nemožnost: izključeno, če dolžnik prevzame
obveznost, da bo izpolnil v vsakem primeru
• OZ 329/1: obveznost preneha, če postane njena izpolnitev
nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja.
• Domneva: dolžnik odgovarja (OZ 329/2)
• Za katere okoliščine D odgovarja? OZ 240!
• Pojem nemožnosti pri razbremenitvi odškodninske
odgovornosti nima samostojne vloge, ključna je splošna
določba za razbremenitev odgovornosti za kršitev pogodbe
 Za katere okoliščine dolžnik odgovarja? (merila
odgovornosti)
• Splošna določba za razbremenitev odškodninske odgovornosti
za kršitev pogodbe: OZ 240

• Z vidika odškodninske odgovornosti ni pomembno, ali dolžnik

ni izpolnil, ker ni mogel ali ker ni hotel, temveč le: ali za
neizpolnitev odgovarja
• Pojem nemožnosti torej pri razbremenitvi odškodninske
odgovornosti nima samostojne vloge
 OZ 240
Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel
izpolniti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi
okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel
preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
• Okoliščine:
– Nastale po sklenitvi
– Neodvrnljive, neizogibne, nepreprečljive
– Teorija: nepredvidljive
 Posledice nemožnosti, za katero
dolžnik ne odgovarja
• Dolžnik dokaže neodgovornost
• Obveznost preneha (329) ipso iure
• Delna nemožnost: delno prenehanje
• Dolžnik mora upniku odstopiti nadomestni
commodum (nadomestno korist), če ga
pridobi
– ev. pravico do tretje osebe, ki jo dobi zaradi
nemožnosti (odšk. zahtevek ali zahtevek proti
zavarovalnici)
 Posledice nemožnosti v vzajemnih
pogodbah
a) Ne odgovarja nobena od strank (OZ116)
– Ipso iure ugasne tudi obveznost nasprotne stranke
– U lahko zahteva nadomestni commodum in vztraja
pri pogodbi
b) Odgovarja upnik ( OZ 117/1):
– Dolžnik prost, upnik ne, vendar se njegova
obveznost zmanjša za toliko, kot je bil dolžnik
prost
 Nemožnost kot omejitev
izpolnitvenega zahtevka
• D-neodgovornost ni relevantna za primarno
posledico nemožnosti: izključitev
izpolnitvenega zahtevka (v naravi, in forma
specifica)
• Vsaka nemožnost izključi izpolnitveni zahtevek
– Odgovornost/neodgovornost
– Objektivna/subjektivna
– Začetna/naknadna
• Od dolžnika ni mogoče izsiliti, česar ne more!
(morati predpostavlja moči)
– Ni pomembno, zakaj ne more
– izvršilni postopek bo v vsakem primeru neuspešen
 Nesorazmernost kot omejitev izpolnitvenega
zahtevka
• Če izpolnitev ni nemogoča, lahko U vztraja pri izpolnitvi v
naravi
• Primer: A proda jahto B in mu jo mora pripeljati po morju. Na
poti se jahta v nevihti potopi (200m). Njen dvig bi povzročil
stroške v višini 20x njene vrednosti. Ali B lahko zahteva
izpolnitev v naravi ali odškodnino?
• Načelo vestnosti in poštenja
• BGB § 275/2, PECL (9:102): Izpolnitveni zahtevek je izključen,
če bi izpolnitev dolžniku povzročila nesorazmeren napor ali
stroške
• Sorazmernost kot omejitev izpolnitvenega
zahtevka: tudi v našem pravu, čeprav Z nima
splošnega pravila
• OZ 637/3, pogodba o delu, zahtevek na
odpravo napake: “če bi odprava napake
zahtevala pretirane stroške, jo podjemnik
lahko odkloni”, dolžnik lahko zniža plačilo ali
odstopi, v vsakem primeru lahko zahteva
odškodnino
• Prodajna pogodba: OZ pri zahtevku na
popravilo nesorazmernosti ne predvideva
– S.praksa, teorija: popravilo mora biti ekonomično
– Glej sodbo Sodišča EU v zadevi Weber/Putz (C-
65/09)
• Očitno nesorazmerje: med ceno izpolnitve v
naravi za dolžnika in U-interesom na izpolnitvi
(poz. interes, surogat izpolnitve)
• Nasprotje z materialno pogodbeno
pravičnostjo
• Podobne misli: clausula rebus sic stantibus
– Razlika(!): pri spremembi okoliščin pravna
posledica ne le razbremenitev izpolnitve v naravi,
ampak tudi odškodninske odgovornosti
 Izpolnitveni zahtevek in “osebne”
obveznosti
• OZ: ne omejuje izp.zahtevka
• Izvrševanje nenadomestnih obveznosti:
(“dejanja, ki jih more opraviti le dolžnik”)
izvršilno pravo (Zakon o izvršbi in zavarovanju
– ZIZ, čl. 226)
• Izvršilno sodišče:
– Primeren dodatni rok + denarno kazen za neizpolnitev
(fiz.os. do 10 000€ , pr.os. In podjetniki do 500 000€)
– Če dolžnik ne izpolni, sodišče kazen po uradni
dolžnosti izvrši, določi nov rok in izreče novo, višjo
denarno kazen
– Postopek se ponavlja, dokler vsota kazni ne doseže
desetkratnika (100 000€ za fizične osebe, 5 mio € za
pravne osebe/podjetnike).

– Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih

mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti
dolžnik, ter druge okoliščine primera.
• Vsebinski temelj: contempt of court
(zaničevanje sodišča); kazni se plačujejo
državi.
• Drugače v fr.pravu: astreinte (kazni se
plačujejo upniku)
• Ali je takšno prisiljevanje smiselno?
• Težave z nadzorovanjem izvršbe
• Neskladje z Ustavo RS?
• Omejitev izpolnitvenega zahtevka (osebne
storitve): izhaja iz narave pogodbe
– Upnik nosi riziko, da bo obveznost težko izterjati
– Izpolnitev si mora zagotoviti z ustreznim
oblikovanjem pogodbe
• Posebna oblika prisiljevanja k izpolnitvi
nedenarnih obveznosti: SODNI PENALI (OZ
269)
– Če D ne izpolni pravočasno kakšne svoje
nedenarne obveznosti, ugotovljene s pn. odločbo,
lahko sodišče, “da bi nanj vplivalo”, določi dodaten
rok in ne glede na kakršnokoli škodo izreče, da bo
moral, če ne bo izpolnil, upniku za vsak dan ali
drugo obdobje zamude plačati določeno vsoto
denarja.
– ZIZ: sodni penali le do vložitve predloga za izvršbo
nedenarne obveznosti
• Sodni penali: privatna kazen?
• Kaznovanje v obligacijskem pravu?
• Vsota ni omejena, kar pomeni, da lahko vsota penalov doseže
višino, ki ni v nobenem sorazmerju z vrednostjo spora
• Ne upoštevajo se pri odšk.odgovornosti
• Za vse “nedenarne” obveznosti – tudi nadomestne (lahko
opravi kdo drug na stroške dolžnika – kritni posel)
• Možnost zlorab! Nasprotovanje Ustavi?
 Odškodninska odgovornost za kršitev
pogodbe

• Če je zaradi dolžnikove kršitve pogodbe

upniku nastala škoda, jo mora dolžnik
povrniti.
• Velja za vzajemne (odplačne) pogodbe.
Posledice kršitve neodplačnih pogodb so
drugačne (čl. 537 OZ).
– Zanimiva odločba: VS RS II Ips 70/1998, 26.5.1999
(nesreča na gorskem izletu, pogodbena
odgovornost?)
• Razlike kontraktna – deliktna odškodninska
odgovornost:
– Možnost vnaprejšnjega dogovora (omejitev,
razširitev, izključitev, pavšaliziranje)
– Temelj odgovornosti (nekrivdna odg)
– Obseg odgovornosti: načelo predvidljivosti
– Zastaranje
 Pravica do povrnitve škode
• Vedno, ko zaradi kršitve pogodbe nastane
škoda
– OZ 239-254 se nanašajo na vse kršitve pogodbe,
tudi izpolnitev z napako, čeprav OZ 239(2) izrecno
govori le o zamudi in (dokončni) neizpolnitvi
• Dolžnikova krivda ni predpostavka
odgovornosti. Odgovornost se domneva,
dolžnik pa se lahko razbremeni po OZ 240
 Tipi odškodninskih zahtevkov zaradi
kršitve pogodbe
• Odškodninski zahtevek nastopa poleg
izpolnitvenega zahtevka
• Zamuda
• Nemožnost uporabe zaradi stvarnih napak (do odprave
napak)
– Škoda npr. v obliki:
• Stroškov premostitvenih ukrepov
• Odgovornost upnika tretjim osebam
• Zamudne obresti
• Odškodninski zahtevek nadomesti izpolnitveni
zahtevek (odškodnina namesto izpolnitve)
• Dokončna neizpolnitev (103-107 OZ)
• Nemožnost (117/3 OZ)
• Kupec sam odpravi stvarno napako
– Praviloma sovpada z odstopom od pogodbe,
vendar to ni nujno.
– Pogoj (praviloma): postavitev in potek primernega
dodatnega roka
• Izpolnitev v naravi je tudi pravica dolžnika (right to cure)
• Odškodninski zahtevek nastopa neodvisno od
izpolnitvenega zahtevka (tudi, kadar slednjega ni)

– Kršitev stranskih pogodbenih obveznosti

• Npr. kršitev konkurenčne prepovedi, obveznosti
informiranja, dolžnikovi posegi v siceršnje upnikove
dobrine
• Vsi opisani tipi odškodninskih zahtevkov lahko
vsebujejo
– Navadno škodo in izgubljeni dobiček
– Premoženjsko in (izjemoma) nepremoženjsko
škodo
 Narava in razbremenitev odškodninske
odgovornosti

• Splošna določba za razbremenitev odškodninske odgovornosti

za kršitev pogodbe: OZ 240

– Domneva: dolžnik za kršitev odgovarja

 OZ 240
Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel
izpolniti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi
okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel
preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
• Okoliščine:
– Nastale po sklenitvi
– Neodvrnljive, neizogibne, nepreprečljive
– Nepredvidljive
• Teorija: krivdna ali objektivna odgovornost?

• Jugoslovanski avtorji ni pogoja “zunanjosti”

(kar naj bi kazalo na subjkektivno
odgovornost)
• Govori se o mešani, subjektivno-objektivni
koncepciji ali o milejši obliki objektivne
odgovornosti
• Subjektivna koncepcija: NE
– D se ne more razbremeniti z dokazom, da ni kriv
– Drugače od vseh kontinentalnih kodifikacij
– Zelo blizu konceptu unificiranega prava (CISG, čl.
79)
• Notranji riziki: D odgovarja
• Zunanji riziki: se lahko razbremeni, če od njega ni bilo
mogoče pričakovati, da jih upošteva, se jim izogne ali jih
odvrne
• vendar je treba upoštevati tudi vsebino
obveznosti!
– Obveznosti uspeha (obligations de résultat):
dolžnik obljubi nastop določenega stanja, npr.
brezhibnost prodane stvari.
– Obveznosti prizadevanja (obligations de moyens):
dolžnik ne more garantirati nastopa stanja, ampak
le ravnanje z ustrezno skrbnostjo. Če rezultat ne
nastopi, ne odgovarja, če je bil dovolj skrben.
• Sodobna slovenska teorija: objektivni koncept,
teorija rizikov

– Notranja tveganja: dolžnik lahko in mora

obvladovati
– Zunanja tveganja: se lahko razbremeni
• Tako tudi novejša sodna praksa:
– VSL Sodba I Cpg 59/2011 z dne 24.3.2011:
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti
svoje odškodninske odgovornosti zgolj s
sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani,
temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti
moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira
nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja,
katerega obvladovanje je pripisati njemu.
• VSL II Cp 2153/2010 z dne 19.1.2011
– OZ vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno
izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi
morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano
domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za
kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
 Možnost drugačnih dogovorov

• Stranki lahko skleneta drugačen dogovor (strožja ali

milejša odgovornost), OZ 241, 242. Pogoj: v skladu z
načelom vestnost in poštenja
• Odškodnino lahko tudi pavšalizirata (vnaprej določita
znesek v izogib dokazovanju obsega škode)
– Znesek ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo, OZ
242(3), sicer je dogovor ničen.
– Če dolžnik pogodbo kršit namenoma ali iz hude
malomarnosti, lahko upnik zahteva povrnitev celotne
škode.
• Stranki lahko predvidita tudi pogodbeno kazen.
Izhodišče glede obsega odškodnine
• Polna povrnitev škode=načelo popolne
odškodnine (OZ 169 v povezavi z OZ 246).
– Odškodnina upnika postavlja v premoženjski
položaj, v katerem bi bil, če ne bi bilo kršitve in bi
bila pogodba pravilno izpolnjena.
• to je osnovno merilo, ki pa je omejeno z načelom
predvidljivosti
– Izpolnitveni interes (expectation interest, nekoliko
nenatančno tudi: pozitivni pogodbeni interes).
• Pogodbeno pravo varuje tudi druge interese:
– Interes integritete (indemnity interest): da upnik
zaradi kršitve pogodbe ne utrpi škode na svojih
siceršnjih, od konkretne pogodbe neodvisnih pravnih
dobrinah
• Damnum extra rem
• Glej 468/3 OZ
– Tudi: interes zaupanja (negativni pogodbeni interes,
reliance interest): da se stroški, nastali v zaupanju v
pogodbo, zaradi kršitve ne razvrednotijo (izjalovijo)
• Predvsem, a ne izključno, pri sklenitvenih motnjah
– Če je za upnika ob dolžnikovi kršitvi pogodbe
nastala kakšna korist, se ta upošteva (všteje) pri
obsegu odškodnine (compensatio lucri cum
damno)
• Kot posledica kršitve pogodbe lahko nastane
– Premoženjska škoda (navadna škoda, izgubljeni
dobiček)
– Nepremoženjska škoda
• Če je bila takšna posledica predvidljiva (če je bila npr. pogodba namenjena
tudi uresničevanju nepremoženjskih interesov)
 Načelo predvidljivosti kot omejitev
obsega odgovornosti
• OZ 243(1): povrnitev (le tiste) škode, ki bi jo
dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe
kot možno posledico kršitve pogodbe glede na
dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu
morala biti znana.
• Zgodovinsko ozadje načela predvidljivosti
– Rimsko pravo: duplum
– Code civil: prévision (1150)
• Razumen človek se podvrže le rizikom, ki jih lahko
predvidi
– Angleško pravo: Hadley v. Baxendale (1854)
• “within the contemplation of the parties”
– Pravo mednarodne prodaje: Enotni haaški zakon o
prodaji, CISG (Dunajska konvencija): člen 74
– Vpliv na nastanek ZOR
• Smisel omejitve odgovornosti na predvidljivo
škodo:
– Stranki naj ne odgovarjata za več škode, kot sta ja
lahko ob sklenitvi pogodbe lahko razumno
predvideli, vključili v svoje kalkulacije in po potrebi
zavarovali
– Če želi upnik razširiti krog informacij, ki jih ima
dolžnik, mu jih mora posredovati
• Vzročna zveza med kršitvijo in škodo: zadošča
sine qua non vzročnost (naravna vzročnost)
– Za uporabo drugih teorij (npr. teorije o adekvatni
vzročnosti) ni prostora, saj bi bil drugače obseg
škode dvakratno omejen.
• Predvidljvost:
– Se presoja le z vidika stranke, ki je kršila pogodbo.
– Predvidljivost se nanaša na škodo, ne na kršitev
pogodbe
– Predvidljivost ne pomeni, da je moral dolžnik škodo
pričakovati natančno določen znesek škode. Prav tako
ne zadostuje zgolj teoretična možnost nastanka škode.
– Ugotavlja se, ali je dolžnik lahko pričakoval, da bo
kršitev pogodbe povzročila škodo, ki bo v bistvenem
takšne vrste in obsega, kot je v resnici nastala.
• Merilo predvidljivosti:
– Objektivno (osnovno merilo)
• Dolžnik mora vedno računati s posledicami, s katerimi bi
računala razumna oseba v njegovem položaju glede na
okoliščine.
• Ni pomembno, ali je konkretni dolžnik s takimi posledicami
res računal.
• Dolžnik za posledice običajnega poteka stvari vedno
odgovarja.
– Subjektivno merilo: kar je vedel konkretni dolžnik
• Za neobičajne posledice dolžnik odgovarja le, če je bil z njimi
(dokazljivo) seznanjen
• Predvidljivost: različna, če gre za pogodbe B2B
ali B2C!
• Skupine primerov objektivno predvidljive
škode
– Neposredna škoda zaradi zamude ali
stvarne/pravne napake
• se računa na podlagi manjše vrednosti premoženja ali
stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja oz. kritnega
posla (cost of cure)
– Izpad proizvodnje in izgubljeni dobiček
– Škoda zaradi upnikove odgovornosti nasproti
odjemalcem
– Izgubljen good will
– Stroški izvensodnega uveljavljanja pravice
• Teorija: predvidljvost-absolutna omejitev? Glej
članek Možina, Odškodninska odgovornost za
kršitev pogodbe.
 Obseg odškodnine pri namernih in
hudo malomarnih kršitvah
• Ni omejitve predvidljivosti! OZ 243(2)
– Dolžnik odgovarja tudi za škodo, ki je posledica
posebnih okoliščin, čeprav zanje ni vedel.
– Tudi tu mora biti škoda neposredna posledica
kršitve pogodbe.
• Odškodnina: stroški vzpostavitve prejšnjega
stanja ali razlika v vrednosti stvari?
– Načeloma: 164 v povezavi z 246 OZ (smiselna
uporaba nepogodbenega prava)
– Oškodovanec (upnik) ima pravico do vzpostavitve
prejšnjega stanja
– Razumni stroški vzpostavitve prejšnjega stanja
 Obveznost zmanjševanja škode
• Upnik je dolžan izvesti vse razumne ukrepe, da
bi se zmanjšala škoda
• Sankcija: (sorazmerno) znižan obseg
odškodninske odgovornosti
• Če upniku pri tem nastanejo stroški in so
primerni (smiselni), se povrnejo
– Tudi če uspeh (zmanjšanje škode) izostane
 Predvidljivost ob sklenitvi ali kršitvi
pogodbe?
• ZOR: “sklenitvi”
• OZ: “kršitvi”
– Ni smiselna rešitev
– Obseg škode po OZ vsekakor ni manjši kot po ZOR
– Potrebna je smiselna razlaga
 Odškodnina in kritni posel
• Kritna prodaja, kritni nakup, kritna storitev itn.
• OZ 265-267
• OZ 503-505 (prodajna pogodba)

• Konkretni izračun škode: na podlagi cene kritnega

posla
• Abstraktni izračun škode: na podlagi tržne cene,
kritnega posla ni treba opraviti (dokazati)
 Odškodnina in zamudne obresti
• Zamudne obresti: abstraktna odškodnina
– Nastop škode se ne dokazuje
– Odgovornosti se ni mogoče razbremeniti
– Vendar: če je dejanska škoda višja od vsote
zamudnih obresti, lahko upnik zahteva razliko do
polne odškodnine (OZ 380).
• Zamudne obresti: sankcija za zamudo vsake
obveznosti (ne le pogodbene)
 Dolžnikova zamuda (mora debitoris)
• Posebna vrsta kršitve obveznosti, kjer dolžnik
obveznosti ob zapadlosti ne izpolni, pri čemer
obveznost obstaja naprej in jo je še mogoče
izpolniti, ob tem pa nastopijo tudi druge, z
zakonom določene pravne posledice
• Najpogostejša kršitev pogodbe
• OZ 299/1 (IV. poglavje: “Prenehanje
obveznosti”, 2. oddelek: “Izpolnitev”):
– Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v
roku, ki je določen za izpolnitev
– OZ: pravne posledice ureja na različnih mestih
• Zamudne obresti
• Odškodnina, prehod rizika
• Prenehanje zaradi neizpolnitve
 Predpostavke D-zamude
• Neizpolnitev obveznosti
• Zapadlost
– Čas določen
– Opomin (pisni, ustni, začetek postopka..)
• D-krivda? ZOR/OZ: objektivna koncepcija,
dolžnikova krivda ali druga oblika odgovornost
ni potrebna!
• Zamuda ne nastopi:
– Če D ugovarja neizpolnitev nasprotne obveznosti
– Če D ugovarja ogroženost
– Če nastopi upnikova zamuda
 Pravne posledice zamude
• Obveznost traja naprej: D lahko še izpolni, U
mora izpolnitev sprejeti
• Zahtevek na povrnitev škode zaradi zamude
• Denarne obveznosti: zamudne obresti (ne
glede na škodo in odgovornost) + U lahko
zahteva razliko do polne odškodnine
 Pravne posledice zamude
• D-odgovornost postane strožja: odgovarja za slučaj
• Vzajemne pogodbe: U lahko zamudo konča, tako da odstopi
od pogodbe
– Fiksni posli: razveza ex lege
• Vzajemne pogodbe: če mora U izpolniti za ali hkrati z D, lahko
ugovarja neizpolnitev
• Upnik lahko začne uveljavljati ev. stranske pravice, namenjene
zavarovanju (zastavna p., pridržna p.,porok..)
 Pogoji za prehod z izpolnitvenega na
odškodninski zahtevek
• Nastop zamude načeloma ne vpliva na D-
obveznost izpolnitve in U-izp.zahtevek
• Izpolnitveni zahtevek: primarno upnikovo
upravičenje
– Dolžnik se ne more izogniti izpolnitvi s plačilom
odškodnine
– Izpolnitev v naravi ni le dolžnikova obveznost,
ampak tudi njegova pravica
– Upnik ne more brez nadaljnjega namesto
izpolnitve zahtevati odškodnine
 Pogoji za prehod z izpolnitvenega na
odškodninski zahtevek
• Pogoj: gotovost, da dolžnik ne bo izpolnil
– Samoumevno: kadar gre za nemožnost izpolnitve
– Izpolnitev še mogoča:
• Upnik mora postaviti primeren dodatni rok
– Zadnja priložnost dolžniku, da izpolni v naravi
• Z odstopom izpolnitveni zahtevek ugasne (OZ103)

– Potek dodatnega roka – pogoj za prehod na odškodninski zahtevek:

velja le za odškodnino namesto izpolnitve, ne pa tudi za
odškodnino za zamudo
• Izjema: fiksni posli (čas izpolnitve bistvena
sestavina)
– Pogodba razvezana ex lege, avtomatično
– U: obdrži izpolnitveni zahtevek in pogodbo v
veljavi, če nemudoma sporoči (OZ 104)
• Izjema: naknadni rok ni potreben, če ne bi
imel smisla (OZ 106)
– kadar je očitno, da D tudi v dod.roku ne bo izpolnil
• Načeloma: lahko upnik odstopi od
izpolnitvenega zahtevka le, če odstopi od
pogodbe
• Ali lahko upnik ostane pri pogodbi in zahteva
odškodnino namesto izpolnitve?
– Da, to bo smiselno pri menjalni pogodbi
• OZ 265, 266 (predmet obveznosti: generične
stvari in nadomestne storitve)
– D-zamuda: U lahko (pogoj: obvestilo D) sklene
kritni posel
• Stvari kupi drugje/opravi storitev in zahteva odškodnino
zaradi zamude in ev. razliko v stroških
• Kritni posel: U lahko pogosto hitreje in učinkoviteje
odpravi škodo
– Ni potrebno, da U odstopi od pogodbe (odstopi le
od izpolnitvenega zahtevka)
• Pomen obvestila dolžniku: enak kot
pomen primernega dodatnega roka za
odstop: “zadnja možnost” za izpolnitev
v naravi;
• Zgolj obvestilo nima smisla: tudi
primeren rok!
• Izjeme: kadar možnost izpolnitve ni
smiselna (analogija z OZ 106)
• U dolžan opraviti kritni posel?
– Načeloma ne, vendar v dol.okoliščinah: OZ 243/4
duty to mitigate
 Odstop od pogodbe zaradi kršitve
• Upnik: negotovost, koliko časa mora biti še pripravljen sprejeti
dolžnikovo izpolnitev in opraviti svojo
• Fidem frangenti fides frangitur!
• Uveljavitev odstopa: načeloma z navadno izjavo (brez sodne
intervencije)
– Učinkuje s prejemom
• Pogoj: neizpolnitev + postavitev dodatnega roka
– Ne zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti (OZ 110)
• Fiksni posli: ex lege razveljavitev (OZ 104)
– U: lahko pogodbo obdrži v veljavi, če nemudoma
obvesti dolžnika, da zahteva izpolnitev
– Upnikovo oblikovalno upravičenje reducirano na
možnost, da pogodbo obdrži v veljavi
• Ostali posli: po poteku primernega dodatnega
roka nastopijo “enake pravne posledice”
– Ex lege razveza, brez U-izjave!
– Odstop z izjavo:
• V primeru iz OZ 104/3
• Primer iz OZ 107
• Odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi
 Pogodbe s trajajočimi in zaporednimi
obveznostmi
• Načelo: neizpolnitev ene same obveznosti upniku omogoča
odstop samo od tega dela pogodbe (posamezni deli se
obravnavajo kot samostojni)
• OZ 104: Če je ob neizpolnitvi enega dela očitno, da tudi
bodoče obveznosti ne bodo izpolnjene: odstop tudi glede
bodočih obveznosti (ex nunc)
• Če za upnika pogodba brez manjkajočih delov nima smisla,
lahko odstopi z učinkom ex tunc
 Odstop pred zapadlostjo
(pričakovana kršitev pogodbe)
• D že pred zapadlostjo odkloni izpolnitev obveznosti ali
postane nesposoben izpolniti.
• Kljub temu, da U od D (še) ne more zahtevati izpolnitve, se
lahko sklicuje na dolžnikovo kršitev obveznosti, kadar je na
podlagi dolžnikovih izjav ali drugih okoliščin zelo verjetno, da
bo nastopila ob zapadlosti
• OZ 107: če je očitno, da D ne bo izpolnil ob zapadlosti, lahko U
odstopi in zahteva odškodnino
 Posledice odstopa (razdora)
Ugasnejo pogodbeni zahtevki
Pogodbeno razmerje ne preneha v celoti in
retroaktivno (ex tunc)!!
 Pogodba je podlaga za odškodninsko
odgovornost (pozitivni pogodbeni interes,
omejen na predvidljivo škodo)
 V veljavi ostanejo določbe pogodbe,
dogovorjene za primer kršitev: arbitražna
klavzula, dogovor o pristojnosti sodišč,
pogodbena kazen, pavšalna odškodnina…
 Vračanje opravljenih izpolnitev. Razlikujemo:

 Pogodbe, ki se izpolnijo naenkrat: razdor učinkuje za

nazaj / ex tunc.
○ Vračanje izpolnitev (v naravi/civilno), povrnitev koristi od
uporabe/obresti.

 Pogodbe, ki so trajale daljši čas: učinek le za naprej /

ex nunc.
○ Izpolnitve, opravljene v skladu s pogodbo, ki so jim sledile
nasprotne izpolnitve, ostanejo v veljavi, razen če ima za
upnika smisel le celota.
 Neposrečena terminologija OZ
• Evropski pravni redi razlikujejo:
– Razdor zaradi kršitve (ang. termination /rescission,
nem. Rücktritt / Aufhebung
– Odstop kot pravico premisliti si (ang. Withdrawal,
nem. Widerruf)

• Tako tudi ZOR (1978):

– Razdor (srb. raskid)
– Odstop (srb. odustanak)
• Obligacijski zakonik
– “razdor” postane “odstop”
– “odstop” ostane “odstop”
– Uvedel še “preklic”

– Izraz “odstop” se uporablja še v drugem smislu (OZ

627: “Odstop od pogodbe zaradi odstopa od
dogovorjenih pogojev”
– ZPotK ohranja staro terminologijo (razdor in
odstop)
Dogovorjeno odstopno upravičenje
• OZ 67,68: lahko povezano z odstopnino (ni pa
nujno)
• „Preklic” darilne pogodbe OZ 539-541
Druge zakonske možnosti odstopa
• “Preklic” darilne pogodbe OZ 539-540
• Odstop:
 Potrošniški odstop (preklic)
Avstrija: Ratengesetz (1961)
ZOR (1978): prodaja na obroke, kupec si lahko
premisli v treh dneh po sklenitvi
Pravo ES: Direktiva 85/577/EGS o prodaji
izven poslovnih prostorov
 Dir. 97/7/ES o prodaji na daljavo, vključno s fin.storitvami
 Dir. 2008/48/ES o potrošniških kreditih
 Dir. 94/47/ES o čas.zakupu nepremičnin
 Dir. 2002/83/ES o življenjskem zavarov.
• Različni razlogi:
– Kupec blaga ob sklenitvi nima pred očmi
(informacijska asimetrija)
– Varstvo pred presenečenjem in psihološkim
pritiskom
– Čas za razmislek zaradi kompleksnosti pogodbe
• Pogodba veljavno sklenjena, vendar določen
rok “visi”
• Tek roka praviloma odvisen od izpolnitve
informacijskih obveznosti
 Predpostavke odstopa (preklica)
Zakonsko (in kogentno!) določena odstopna
pravica (B2C), ne gre za eno od izjem.
Rok za odstop še traja
○ 14 dni od dobave/sklenitve, max 3 mesecev
○ Pot. kredit: 14 dni od sklenitve, brez max.
○ Prodaja na obroke: 15 dni, življ.zav: 30 dni
Uresničitev odstopne pravice (izjava)

Obrazložitev ni potrebna!
 Posledice odstopa (preklica)
 Ex tunc prenehanje, stanje pred sklenitvijo
 Prodaja na daljavo/izven posl. prostorov
 Potrošnik ne nosi stroškov, razen neposr. stroška
vračila blaga
 Podjetje vrne denar v 30 dneh, za vsakih 30 dni
zamude 10% kazni (+zamudne obresti)
 Potrošnik vrne blago, odškodnino za
poslabšanje/uničenje – le če je “kriv”;
 Podjetje ne sme zahtevati nadomestila za koristi od
uporabe (ECJ, sodba z dne 3.9.2009, Messner C-489/07)
• Prodaja na obroke: obe stranki vračata koristi
od uporabe
• Potrošniški kredit: nekatere stroške
posojilodajalec lahko zaračuna; če potrošnik
odstopi po črpanju kredita, plača pogodbene
obresti (ex nunc?)
Odpoved trajnih pogodbenih razmerij
Če stranki ne določita: 333 OZ
Predpostavke: nedoločen rok trajanja
pogodbe
 “Ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času”
 Izjava
 Pretek morebitnega odpovednega roka (najem: 8
dni, 616 OZ)
 Posledice: prenehanje za naprej (ex nunc)!
○ Že zapadle obveznosti ostanejo v veljavi.
 Upnikova zamuda
• Tudi upnik lahko povzroči motnje pri izpolnjevanju pogodbe
• Včasih je njegovo sodelovanje nujno, da dolžnik sploh lahko
izpolni
• OZ: U-zamuda kot pendant D-zamude
• OZ 300: U pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče
sprejeti D-izpolnitve ali jo prepreči
– Tudi: če je U pripravljen sprejeti D-izpolnitev, a ne nudi izpolnitve
svoje obv. (vzajemne pogodbe)
• Upnik: sodelovalna dolžnost
– Teorija: ni prava obveznost, temveč “breme”
• Dolžnik ne more iztožiti U-sodelovanja
• U-zamuda: namenjena lajšanju D-položaja
– Iz “kavze” lahko izhaja, da je upnikovo sodelovanje
prava obveznost
 Posledice upnikove zamude
• Prenehanje dolžnikove zamude
• Prehod rizika naključnega uničenja
• Dolžnik lahko doseže izpolnitev s položitvijo ali prodajo (OZ
308-310)
• Dolžnik mora varovati predmet izpolnitve (arg. OZ 500-502)
• OZ 301: Upnik mora dolžniku povrniti škodo, ki jo ima zaradi
zamude in za katero je “kriv” upnik, in stroške z nadaljnjo
hrambo stvari..
• Poseben primer: OZ 499, 519
• Odškodninska odgovornost: OZ 301/3 (?)
 Izpolnitev obveznosti s stvarno ali
pravno napako (nepravilna izpolnitev)

OZ 100: režim odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne

napake iz prodajne pogodbe se smiselno uporablja za vse
“odplačne” (=vzajemne) pogodbe
– To je splošna ureditev posledic nepravilne izpolnitve
– Posebna ureditev/modifikacije: pogodbe v pos. delu OZ, npr. najem (OZ
592-599), podjem (OZ 633-640), gradbena pogodba - solidnost OZ 662-663 itn.
– Neodplačne pogodbe: OZ 537(2) – modificirana krivdna odgovornost za
škodo zaradi nevarnih lastnosti (Danajsko darilo)
Odgovornost prodajalca za stvarne napake

1. Uvod
2. Pojem skladnosti s pogodbo
3. Izključitev odgovornosti prodajalca
4. Zahtevki kupca v primeru stvarnih napak
5. Časovni okviri odgovornosti prodajalca
• Ureditev različna glede na to, kdo so stranke
pogodbe:
– OZ: B2B, C2C
– ZVPot (Direktiva 99/44): B2C (lex specialis)
– ZVKSES (B2C,B2B,C2C) – stanovanja (lex specialis)
– CISG: B2B medn.
 Uvod
• Osnovni interes vsakega kupca: da dobi, kar je
plačal
– Se mora vnaprej prepričati sam (Caveat emptor)
– Vendar: pregled ni vedno mogoč ali pa s pregledom
ni mogoče odkriti napak.
• Institut „jamčevanja“ za stvarne napake: rimsko pravo
– Kurulski edili (varuhi tržnega reda) od 1. st. pr. n. št. dalje izdajajo
edikte, s katerimi vzpostavljajo odgovornost prodajalcev sužnjev,
kasneje tudi živine, za določene napake. Namen: krepiti zaupanje v
trg.
• Posebnost jamčevanja že v rimskem pravu in kasneje:
odgovornost ne glede na prodajalčevo krivdo (vednost
za napake)
– Sicer v pogodbenem pravu velja krivdno načelo (v rimskem
pravu: actio empti za zahtevke iz prodajne pogodbe)
– Protiutež strogi odgovornosti: zelo kratki časovni okviri
• Actio quanti minoris: eno leto
• Actio redhibitoria: šest mesecev, odkar se je napaka pokazala

– Ideja šestmesečnega roka:Justinianova kodifikacija→ ius

commune→ ODZ (za premičnine)→Splošne uzance za
blagovni promet→ ZOR→OZ?
 Osnovni koncept varstva kupca
– Jugoslovansko pravo:
• Dispozitivno jamstvo prodajalca za stvarne napake (6 mesecev)
• Obvezna garancija za brezhibno delovanje
– Le za “tehnično blago”, določeno s predpisom.
– Vsebina odgovornosti: brezhibno delovanje v določenem času, zahtevki enaki
kot pri jamčevanju, vendar v drugačni hiearhiji
– Odgovarja tudi proizvajalec
• Prostovoljna garancija
– Evropsko pravo: obvezno jamstvo (B2C): 2 leti oz. 1 leto za
rabljeno blago+prostovoljna garancija kot nadgradnja
– Slovensko pravo:
• Dispozitivno jamstvo (6 mesecev): B2B, C2C
• Poleg tega še obvezno jamstvo za stvarne napake (B2C): 2 oz. 1 leto
• Obvezna garancija: 1 leto za tehnično blago s seznama
• Prostovoljna garancija (direktiva, čl. 6)
 Obveznosti prodajalca
• Prodajalec mora kupcu izročiti stvar (priskrbeti
pravico)
– Ob pravem času – zapadlost (dogovor ali OZ 450: v primernem
roku)
– Na pravem kraju (dogovor ali OZ 451: iskovina ali kraj, kjer se stvar
nahaja, če sta stranki vedeli zanj)
– Načeloma proti plačilu, če ni drugačnega dogovora (izročitev
vnaprej/plačilo vnaprej), čl. 455 OZ, glej tudi čl. 456, 457 OZ
• Tako, da bo kupec lahko pridobil lastninsko
pravico (oziroma pravico), čl. 435 OZ
• Izročiti mora predmet v skladu s pogodbo
 Stvarna napaka
• Kdaj gre za napako (neskladnost s pogodbo)? OZ 569
– V prvi vrsti odvisno od dogovora strank
– Kako se stranke dogovarjajo za lastnosti, ki jih mora imeti predmet
prodaje?
a) Dogovorjene ali predpisane lastnosti
b) Prodaja po vzorcu ali modelu
c) Lastnosti, potrebne za posebno rabo, za katero prodajalec ve/bi moral
vedeti
*Poseben način določanja vsebine pogodbe (tihi dogovor)

– Če ni mogoče ugotoviti dogovora: lastnosti, potrebne za običajno rabo

(objektiven pojem napake)
• Če stvar nima teh lastnosti, gre za stvarno napako.
– Trenutek, odločilen za presojo: prehod nevarnosti (izročitev ali nastop prodajalčeve
sprejemne zamude-upnikova zamuda, OZ 437)
 Direktiva 99/44, čl. 2 (skladnost s
pogodbo): B2C
2. odst.: Domneva se, da je potrošniško blago v
skladu s pogodbo, če:
(a) je v skladu z opisom, ki ga je dal prodajalec, in ima lastnosti blaga, ki
ga je prodajalec predložil kot vzorec ali model;
(b) je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik zahteva ter s
katerim je seznanil prodajalca ob sklenitvi pogodbe in je prodajalec s
tem soglašal (nekoliko drugačna formulacija od OZ 459 tč.
2)
(c) je primerno za namene, za katere se blago iste vrste običajno
uporablja;
(d) ima kakovost in lastnosti, ki so običajne za blago iste vrste in jih
potrošnik lahko razumno pričakuje, ob upoštevanju vrste blaga ter
vsake javne izjave prodajalca, proizvajalca ali njegovega zastopnika,
zlasti v oglasu ali pri etiketiranju blaga, glede posebnih lastnosti blaga.
[razumno pričakovane lastnosti]
5. odst.: t.i. IKEA-klavzula: neskladnost, ki izhaja iz pomanjkljivih navodil za
sestavo ali iz montaže, ki je bila del pogodbe, se šteje kot neskladnost
blaga.
Posebnost: prodajalec odgovarja za oglaševalske in druge
izjave proizvajalca (tretje osebe, s katero ni sklenil
pogodbe)

*Možnosti prodajalčeve razbremenitve za izjave: čl. 2 (4); če:

- dokaže, da za zadevne izjave ni vedel in razumno ni mogel vedeti,
- dokaže, da je bila zadevna izjava do trenutka sklenitve pogodbe
popravljena, ali
- dokaže da zadevna izjava ni mogla vplivati na odločitev za nakup
potrošniškega blaga.
• ZVPot 37(2) kot OZ 459: obrnjena domneva – kdaj
gre za stvarno napako,
• Nima lastnosti za normalno rabo ali promet
• Nima lastnosti za posebno kupčevo rabo, za katero prodajalec ve /
bi moral vedeti
• Nima izrecno ali molče dogovorjenih lastnosti
• Neskladje z vzorcem ali modelom
– ZVPot 37(3): primernost za normalno rabo – glede na
običajno blago enake vrste, ob upoštevanju prodajalčevih
ali proizvajalčevih izjav
• Ni klavzule IKEA, čl. 2 (5) direktive
– razlaga v skladu z direktivo je mogoča:
– navodila za montažo ali montažo samo (če jo opravlja prodajalec) bomo lahko
šteli za del prodaje
– Če zaradi napake kot posledice navodil ali montaže stvar ni uporabna za
običajno ali posebno rabo: stvarna napaka

• Ni možnosti prodajalčeve razbremenitve za izjave, čl.

2 (4) direktive
• Rešljivo s skladno razlago?
 Količinske napake
• Dobava manjše količine: ni stvarna napaka ampak delna
neizpolnitev (zamudne sankcije)
– OZ 472
• Dobava večje količine:
– B2B: če kupec presežka ne odkloni v primernem roku, ga mora plačati
po isti ceni, OZ 473 (1).
– B2C, C2C: kupec mora plačati samo, če se s prodajalcem o tem
dogovorita.
Izključitev odgovornosti prodajalca

– Neznatna napaka se ne upošteva, OZ 458(3)

– Kupec ob sklenitvi vedel ali bi moral vedeti za napake, OZ
460
• Če je vedel in sklenil pogodbo=se je strinjal
– Standard skrbnosti: OZ 460(2)
– Izjema: prodajalčeve izrecne zagotovitve OZ 460(3) - tedaj prodajalec
odgovarja ne glede na kupčevo vednost)
– Po izročitvi:
• Kupec ni notificiral napake, ki se je pojavila znotraj jamčevalnega roka, v ustreznem
roku po odkritju in pravilno
• Kupec ni uveljavljal zahtevka v roku iz OZ 480 (1)
• Kaj je “neznatna” napaka?
– Zakonodajalec želel najbrž omejiti uporabo odstopa od pogodbe zaradi
majhnih napak
• Tako tudi Direktiva, čl. 3 (6): kupec ne more odstopiti od pogodbe,
če je neskladnost manjšega pomena
• Skladna razlaga?
– Neznatna napaka: odstopanja, ki so običajna pri prometu določenih
stvari (običajni kalo)
– Napake, ki imajo denarno vrednost (oz. katerih odprava povzroča
stroške), ne morejo biti neznatne. V vsakem primeru popravilo,
zamenjava, znižanje, odškodnina.
• VS RS II Ips 1001/2008, 17.5.2012
– Pokanje oz. klikanje sklopke pri prodanem vozilu, pri čemer ga je
mogoče brez težav uporabljati v skladu z namenom. Napaka le
malenkostna (zahtevek: odstop).
• Če bi bilo zahtevano popravilo ali znižanje kupnine, ne bi mogli reči, da je
napaka neznatna.
• VSL I Cp 2293/2015, 4.11.2015
– Blago ob dobavi ni imelo ustrezne nalepke proizvajalca (certifikata),
vendar gre po oceni sodišča za neizpolnitev neznatnega dela
obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (čl. 110
OZ)
• VS RS II Ip2 658/1995, 23.4.1997
Prodaja rabljenega avtomobila z več km kot na števcu. Število km na števcu je
izrecno dogovorjena lastnost; bistvena za rabljen avtomobil, vpliva na
vrednost. Klavzula „videno-kupljeno“ je nična, če je prodajalec vedel za
resnično število kilometrov.
• VS RS II Ips 190/2014, 28.1.2016
Prodaja avtomobila, leto izdelave 2008, leto prve
registracije 2010. Kupec je vedel za leto izdelave, zato
velja, da se je s tem strinjal.
• VSL II Cp 3990/2011, 4.7.2012
Prodaja rabljenega vozila, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bilo
karambolirano, sestavljeno iz delov več vozil. Prodajalec je ugovarjal, da se s
kupcem nista izrecno dogovorila, da karoserija ne sme biti zamenjana.
Sodišče: to je običajna lastnost, ki jo kupec lahko pričakuje. To še toliko bolj
velja, če je prodajalec trdil, da gre za nepoškodovano/nekarambolirano vozilo.
• VSL I Cp 2350/2013, 5.2.2014
Prodaja stanovanja, za katero se je po prevzemu izkazalo, da je obremenjeno
s hrupom, ki presega dovoljene vrednosti (pod stanovanjem je trgovina, kjer
zgodaj zjutraj dovažajo blago, sekajo meso, uporabljajo mesarske vozičke). To
je lastnost, ki ni v skladu z običajno rabo stanovanja.
• VSL II Cpg 1159/2013, 16.6.2014
Dobava računalniškega programa, okuženega z rač. virusom:
stvarna napaka. Povzroči škodo na kupčevem računalniku.
• Omejitve javnopravne narave: načeloma
stvarna napaka
– P odgovarja, če je zanje ob sklenitvi vedel/bi moral
vedeti, K pa ni vedel (OZ 494)

– VSL I Cp 2600/2013, 9.4.2014

Prodaja stanovanja v nepremičnini, ki je bila zgrajena brez gradb.dovoljenja.
Prodajalec je vedel, a zamolčal. Inšpekcija je od kupca zahtevala, da odstrani
nelegalne objekte in sledi gradbenemu dovoljenju. Odstop od pogodbe, zahtevek
na vračilo kupnine.
• Kdaj je prodajalec vedel za napako?
VSL I Cpg 2058/2014, 7.5.2015
Prodaja zazidljivega zemljišča na območju nekdanje tovarne. Kupec želi graditi. Izkaže
se, da so pod zemljo komunalni odpadki, z mazutom napolnjena cev in železobetonski
elementi. Nastanejo stroški odstranitve. Ali je prodajalec (ki je bil posrednik) vedel?
(jamč. rok je potekel, OZ 464) Sodišče: šteje se, da je vedel, če je imel na voljo
ustrezne indice. V tem primeru jih ni imel.
–Prodajalec odgovarja ne glede na svojo krivdo, a le znotraj jamčevalnega roka, kasneje le, če
se dokaže, da je za napake vedel oz. bi bil moral vedeti ob sklenitvi.
 CISG (B2B int)
• BGH, VIII 2R 159/94, 8.3.1995
Švicarsko podjetje nemškemu kupcu proda novozelandske školjke. Izkaže se, da
vsebujejo kadmij v količini, ki presega dopustnost po nemških predpisih, vendar pa je
po švicarskih predpisih še dopustna.
BGH: Od prodajalca načeloma ni mogoče pričakovati, da bo poznal vse predpise v
kupčevi državi. Odgovarja naj tista stranka, ki ima boljše informacijske možnosti
(cheapest cost avoider).
Dolžnost pregleda in notifikacije
napak po izročitvi blaga
• Pregled: “brž, ko je to po normalnem poteku stvari
mogoče”
• Izjema: odlog, dokler stvar ne pride v namembni kraj (OZ
461(3)
• Notifikacija napak: predpostavka odgovornosti prodajalca
• Zakon vzpostavlja diferenciran sistem

– Smisel notifikacije (“grajanja”): da se čim prej

ugotovijo napake. Interes prodajalca.
• Nekatere države tega instituta izven B2B ne poznajo.
• Notifikacija:
– Očitne napake:
• Stranki navzoči pri pregledu: takoj
• 8 dni/nemudoma (GP=B2B) od odkritja
– Skrite napake (pri običajnem pregledu jih ni mogoče
odkriti):
• 8 dni/nemudoma (GP)
– Notifikacija ni potrebna, če je prodajalec vedel za napako.
• To so zelo kratki roki (OZ-podjem: 1 mesec, CISG: v primernem
roku).
• Kako se notificira napake? OZ 464
– Formalnih zahtev ni
– Kupec mora v obvestilu napako natančneje opisati in
povabiti prodajalca, da stvar pregleda
• Zakaj povabiti?
 Notifikacija v B2C
• Potrošniška prodaja (direktiva: opcija državam
članicam, ZVPot 37b): notifikacija v 2 mesecih
od odkritja

+ domneva, da je napaka obstajala v času izročitve,

če se pokaže v 6 mesecih po njej (obrnjeno dokazno
breme)
• Problem: ZVPot tudi za B2C ohranil „povabilo
prodajalcu“, da stvar pregleda (in natančnejši
opis).
– Sporno, zakonodajalec za uveljavljanje pravic uvaja
dodatno predpostavko, ki je ni v direktivi.
• Skladna razlaga!
Dogovor o izključitvi ali omejitvi
prodajalčeve odgovornosti
– Dopusten v skladu z načelom vestnosti in poštenja
– B2C - Potrošniška prodaja: dogovor je ničen
(kogentna ureditev ZVPot)
• Problem omejitve rizika prodajalca
• Razlikovati od dogovora o lastnostih stvari (npr. blago je
poškodovano), ki je dopusten.

– “Videno-kupljeno”: sodna praksa razlaga kot

izključitev jamstva za napake, glej npr. VSL I Cp
2066/2011, 21.12.2011
• Pravilneje: izključitev odgovornosti le za skrite napake!
• VSK I Cp 391/2006, 8.5.2007: če je dogovorjena klavzula “videno
kupljeno” in prodajalec po kupčevem obvestilu sprejme
obveznost odprave napake, pomeni, da se je izključitvi odpovedal.
 Pravne napake
• Obstoj pravice tretjega na prodani stvari, zaradi česar je
kupčeva pravica izključena, zmanjšana ali omejena, pa kupec
o tem ni bil obveščen in ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo
obremenjena, OZ 488(1).
• Obvestilo prodajalcu: ni pogoj za odgovornost prodajalca, OZ
492.
– Razlika glede na stvarne napake!
• Ni časovnega okvira uveljavljanja
• Sankcije za pravne napake:
– Kupec zahteva, da prodajalec “oprosti” stvar napak ali
izroči drugo stvar
– Popolna evikcija: pogodba razveljavljena ex lege
– Delna evikcija: kupec lahko odstopi, če ne more doseči
namena pogodbe, v vsakem primeru odškodnina
• VS RS II Ips 1/2010, 30.5.2013
Policija kupcu odvzame vozilo, češ, da je ukradeno. Čez tri mesece ga vrne in
ga tudi izbriše iz evidence ukradenih vozil. Kupec se sklicuje na avtomatski
odstop. Sodišče: začasni zaseg ne pomeni trajnega odvzema, le v slednjem
primeru velja, da je pogodba razvezana. Načeloma bi moral kupec postaviti
dodaten rok.
 Kupčeve (upnikove) pravice v primeru
stvarne napake
• Zavrnitev blaga z napako (zamuda) in zadržanje
izpolnitve lastne obveznosti
– Ni pravi jamčevalni zahtevek
• Naknadni izpolnitveni zahtevek (popravilo,
zamenjava)
• Znižanje kupnine
• Odstop od pogodbe
• Odškodnina
 Zahtevki kupca v primeru napak
• Razmejitev jamčevalnih zahtevkov od drugih pravnih sredstev
– Izpodbijanje zaradi zmote? Če so izpolnjene predpostavke v obeh
primerih, odloča kupec
– Napaka vs. neizpolnitev (peius=stvar z napako v. aliud=druga stvar)
• Objektivna razmejitev? V skladu s causo. Implicira dolžnost sprejema
blaga z napako.

• Sodobna rešitev: odloča kupec. Stvar z napako lahko sprejme in

uveljavlja jamčevalne zahtevke ali zavrne, s čmer nastopi
neizpolnitev (zamudne sankcije). Kupec ni dolžan sprejeti blaga z
napako
 Zavrnitev blaga z napako in zadržanje
izpolnitve lastne obveznosti
• Ni pravi jamčevalni zahtevek
• Odloča kupec: sprejme blago (in uveljavlja jamčevalne zahtevke) ali
zavrne blago (spravi prodajalca v zamudo); tedaj lahko zadrži
plačilo cene (ugovor neizpolnjene pogodbe).
– Ni dolžnosti sprejema blaga z napako (vendar: dolžnost hrambe za
sopogodbenika, pravica do povrnitve stroškov, 501 OZ.
• Zadržanje plačila cene
 Naknadni izpolnitveni zahtevek
• Popravilo ali zamenjava z brezhibnim
blagom (odloča kupec)
• OZ: ne določa hierarhije zahtevkov, kupec prosto
odloča, le pred odstopom mora “pustiti”
primeren dodatni rok
• Pasivno “pustiti”, da preteče, ali “postaviti” rok, morda celo z
izrecnim opozorilom na posledice?
– Opozorilo ni potrebno, postavitev roka tudi ne, bistveno je, da
ima prodajalec realno možnost popravila oz. zamenjave.
– Postavljen rok ne sme biti prekratek
– Primeren dodatni rok pred odstopom
• Popravilo/zamenjava ni le pravica kupca, ampak tudi prodajalca, ki
lahko tako “pozdravi” svojo izpolnitev in odvrne odstop (right to
cure)
• Po poteku dodatnega roka avtomatična razveza (OZ 471).
– Kupčevo oblik. upravičenje reducirano na možnost izjave
(nemudoma), da želi pogodbo obdržati v veljavi.
» Ozka možnost ovreči domnevo, da kupec izpolnitve ne želi več.

– Neobičajno stroga sankcija (v nasprotju z načelom, naj se pogodba po

možnosti ohrani – favor contractus, oziroma, naj bo razdor pogodbe
ultima ratio).
 Nesorazmernost kot omejitev
naknadne izpolnitve
• Pri podjemni pogodbi: OZ 637(2)
– Podjemnik lahko odkloni popravilo, če bi pomenilo
nesorazmerne stroške, naročnik ohrani pravico znižanja,
odstopa, povrnitve škode.
• Pri prodaji: OZ ne določa nič. Sodna praksa: načelo prepovedi
zlorabe
– Vztrajanje pri izbiri zahtevka, ki je za prodajalca težji, lahko pomeni zlorabo, tako VS RS II
Ips 968/93 (kupec je želel odstopiti, napako je bilo mogoče razmeroma zlahka odpraviti).
– Glej tudi VS RS II Ips 390/2011, 15.11.2012: Prenehanje pogodbe je najstrožja sankcija
zaradi kršitve obveznosti in je zato praviloma ni mogoče uveljaviti, če upnik lahko doseže
namen pogodbe z blažjimi ukrepi (prisilna izpolnitev obveznosti in plačilo odškodnine).

• CISG (46): popravilo izključeno, če je nerazumno

• Ali lahko kupec sam izvede popravilo in od prodajalca
zahteva povrnitev stroškov?
– Da, a poprej ga mora obvestiti in mu pustiti primeren dodatni
rok (smisel: zadnja priložnost pred nadomestitvijo naknadnega
izpolnitvenega zahtevka z odškodninskim)
– Povrnitev tudi na podlagi ocene stroškov (predračun), glej VSM I
Cp 722/2016, 18.10.2016. Kupcu ni treba kreditirati prodajalca.
– Glej tudi VSL I Cp 1905/2013, 11.12.2013
– VSL I Cpg 473/2011: ni treba „postaviti“, le „pustiti“…primeren dodatni rok.
 Hierarhija zahtevkov v Direktivi
Dve ravni kupčevih zahtevkov:
a) čl. 3(3): kupec lahko najprej zahteva
• Popravilo ali zamenjavo, razen če je izbrano sredstvo
nemogoče ali nesorazmerno
• Prodajalec lahko ugovarja:
– Če je npr. popravilo zanj bistveno dražje od zamenjave
– Če je zamenjava zanj bistveno dražja od popravila
– Pri presoji se upošteva:
» Vrednost blaga v skladu s pogodbo
» Pomen neskladnosti (napake)
» Ali bi bilo potrošniku brez znatnih neprijetnosti mogoče naložiti drugo sredstvo
(namesto popravila zamenjavo ali obratno)
b) Znižanje ali razdor
• Če ne more zahtevati popravila ali zamenjave
• Če prodajalec ni ustregel zahtevku v primernem roku
• Če prodajalec ni ustregel zahtevku brez znatnih neprijetnosti
za kupca (kakšne prilagoditve je mogoče zahtevati od kupca)

*Direktiva ne predpisuje odškodninskega zahtevka, to prepušča

DČ
• Sodišče EU, C-65/09 in C-87/90 (Weber in
Putz) z dne 16.5.2011
– Ali zahtevek na zamenjavo pomeni le dobavo brezhibnega blaga ali
vključuje tudi izvedbo zamenjave, vključno z odstranitvijo vgrajenega
blaga z napako in novo vgradnjo?
– Ali je nesorazmernost relativna (zamenjava v. popravilo in obratno) ali
absolutna (nesorazmerni stroški, če je mogoče le popravilo ali
zamenjava)?
• Odgovor sodišča:
– (le) ugovor relativne nesorazmernosti
– Zahtevek vključuje izvedbo zamenjavo oz. stroške
zanj
• kritike sodbe
– Do prodajalca stroga razlaga, praktično malo
možnosti za omejitev odgovornosti
– CJEU je šlo čez meje direktive, ki ne določa odšk.
zahtevka, to je stvar DČ
• Skladnost slovenskega prava z EU?
– Prodajalec po zakonu ne more zavrniti izbranega sredstva na podlagi
nesorazmernosti
• Je možna skladna razlaga? Alternativa: sprememba zakona
• Ali zadošča stališče sodne prakse o prepovedi zlorabe?
– Ni pravice regresa končnega prodajalca iz 4. čl. Direktive !
– Je smiselno, da lahko v slovenskem pravu potrošnik takoj zniža kupnino?
• Min. harmonizacija sicer omogoča odmik v korist potrošnika. Vendar, ali je
takšna ureditev premišljena?
• Pomen sodbe za slovensko pravo:
– Le v pogodbah B2C, ne pa B2B!
• Tam se stroški izgradnje/vgradnje obravnavajo v okviru odškodninskega zahtevka
– Le v primerih, ko potrošnik v dobri veri in v skladu z namenom blaga le-tega
vgradi v drugo stvar.
– Tedaj mora prodajalec nositi stroške izgradnje blaga z napako in vgradnje blaga
brez napake (zamenjava vključuje tudi povrnitev določene posledične škode).
 Odstop od pogodbe (razdor)
• Kot pri neizpolnitvi (zamudi), le z dodatnimi predpostavkami
(notifikacija, roki, možnost vrnitve)
• Pogoj: primeren dodatni rok (ni potrebno, če ni smiselno, glej
OZ 470(1), po neuspešnem preteku je pogodba razvezana po
zakonu
– Izjava ni potrebna
• Omejitev: možnost vrnitve stvari OZ 475 (+ široko opredeljene
izjeme)
 Odstop zaradi napake v B2C
• ZVPot ne določa zahteve po primernem dodatnem roku
– Nekatera sodišča: torej lahko potrošnik odstopi kar takoj (ali res?)
• VSC Cp 133/2015, 27.8.2015
– VS RS II Ips 390/2011 (odstop kot ultima ratio)
• Če ZVPot ne določa posebnosti, se uporablja OZ, torej tudi 470(1).
• Načelo skladne razlage zahteva razlago prava, da bodo učinki čim
bližje direktivi.
• CISG: odstop mogoč le v primeru bistvene kršitve pogodbe
(fundamental breach)
– če kupec v bistvenem ostane brez tistega, kar je upravičeno pričakoval
– V sodni praksi praviloma popolna neuporabnost, nemožnost nadaljnje
prodaje
– Če je blago zgolj pomanjkljivo (manj vredno), praviloma odškodninski
zahtevek
• VSL II Cpg 273/2010, 3.6.2010: Če je kupec pri
uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo
pomanjkljivosti, pa je v enem in drugem primeru skladno s 471. členom OZ podana
zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka
kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna
posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno
izpolnitev.
 Znižanje kupnine (actio quanti minoris)
• Pogodba ostane v veljavi in se “prilagodi” napaki
• Oblikovalno upravičenje
• Proporcionalna metoda: znižanje v razmerju med
(hipotetično) vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo z
napako v času sklenitve pogodbe
• Sodna praksa: znižanje kupnine v višini stroškov za popravilo?
Ne.
• Problem načina uveljavljanja znižanja kupnine: z
dajatvenim ali oblikovalnim zahtevkom?
– Vrhovno sodišče, III Ips 111/2015, 22.11.2016 (sodno, z oblikovalnim
in dajatvenim zahtevkom, izjema velja za ugovor proti plačilu kupnine)
• Razlog: zakon pravi, da lahko kupec „zahteva“ znižanje kupnine, gre za
tožbeno oblikovalno pravico.
• Vendar: v B2C ni potreben oblikovalni zahtevek, ker ZVPot v 37c
govori le o zahtevku za vrnitev, glej npr. VSL II Cp 1438/2014 z dne
28.1.2015
• Je razlikovanje smiselno?
– Drugo stališče: izvensodno uveljavljanje, z izjavo (sodno: dajatveni zahtevek na
vrnitev dela kupnine)
• Možina, Problem uveljavljanja znižanja pogodbene cene, Pravna praksa 43/2016.
 Povrnitev škode
• OZ 468/2: “V vsakem od teh primerov im kupec
pravico zahtevati povrnitev škode”
• OZ 468/3: “Poleg tega in neodvisno od tega
odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu
zaradi napake nastala na drugih njegovih dobrinah, in
sicer po splošnih pravilih o odškodninski
odgovornosti.”
• Tipologija škod (na podlagi ius commune):
– Damnum quoad rem (neposredna škoda, škoda na stvari): mogoče
odpraviti z jamč. zahtevki, zato je z njimi ni mogoče kumulirati;
– Damnum circa rem (škoda v zvezi s kupljeno stvarjo): škoda, ki je
posledica premoženjskih dispozicij upnika na temelju zaupanja, da
stvar nima napak; pogoj: pregled, grajanje, roki.. OZ 468(2).
– Damnum extra rem (posredna, refleksna škoda): škoda na drugih
dobrinah izven kupljene stvari – po splošnih pravilih odškodninske
odgovornosti, OZ 468(3).
 Dva tipa škode zaradi stvarne napake?

Teorija, sodna praksa:

• OZ 468 (2): “škoda zaradi zaupanja”
– velja predpostavka notifikacije, sistem “jamčevalnih” rokov
• OZ 468(3) „refleksna škoda“ (po splošnih pravilih pogodbene
odškodnine, predvidljivost)
– Ni treba notificirati, ne veljajo jamčevalni roki
• Je mogoče jasno ločiti kupčev interes, da mu zaradi kršitve ne
nastane škoda v sferi pogodbe, od interesa glede
nedotakljivosti drugih dobrin?
• Je takšna ureditev smiselna? Jasne utemeljitve v jug. literaturi
ni.
• Zakonodajna zgodovina: 488 (3) ZOR dodan kasneje, na
podlagi slabega razumevanja ureditve iz nekaterih
kontinentalnih redov, ki razlikujejo škodo zaradi napake
(jamčevalni režim, obj. odg.) od nadaljnje škode (splošno
odškodninsko pravo, krivdna odg.).
• Hrvaška je z reformo (2005) 3. odstavek preprosto črtala (in
rešila problem).
• Škoda zaradi stvarne napake
– Velja načelo predvidljivosti
– Velja načelo zmanjševanja škode in upoštevanja koristi

• Različne oblike
– Stroški premostitvenih ukrepov
– Posledična škoda: npr. pogodbena kazen, ki jo kupec plača tretji osebi
(VSK Cpg 6/2009,11.6.2009)
– Nemožnost oddajanja stvari v najem zaradi stvarne napake: škoda kot
izpad najemnine (VSL I Cp 3134/2009, 21.10.2009)
Možnost drugačnih dogovorov strank glede
odgovornosti za stvarne napake

• V okvirih vestnosti in poštenja

• B2B:
– Npr. izključitev odgovornosti za stvarne napake v celoti ali le za
nekatere vrste napak,
– omejitev kupčeve pravice do izbire med zahtevki,
– kupec nosi del stroškov zamenjave ali popravila ipd.
• Klavzula “stvar, kakršna je” (z dodatkom, da je izključena
odgovornost): izključitev vse odgovornosti
• Klavzula “videno-kupljeno”: v sodni praksi se razlaga kot
izključitev odg. za stvarne napake
• Uzance: “tale-quale”: blago iz dol. skladišča, ne da bi se izbralo
boljše blago
• B2C: možnost omejitev minimalna
– Teoretično: možna omejitev odškodninske
odgovornosti (direktiva je ne vsebuje), vendar:
ZVPot 37č
– Možna omejitev stroškov zamenjave v primerih
vgradnje, pod pogoji sodbe Weber
Časovni okviri pravnih sredstev na
podlagi napak
• “jamčevalni rok” – v katerem se lahko pokaže upoštevna napaka
– OZ: 6 mesecev od izročitve stvari (prekluzivni rok)
• Izjema: prodajalec ob sklenitvi vedel za napako
• S pogodbo ga je mogoče podaljšati
• (še en) prekluzivni rok za uveljavljanje pravic:
– 1 leto od obvestila o napaki
• Izjema: kupec ni mogel uporabiti pravic zaradi prevare
• Mešana narava roka (ne ex offo?)
• Primerjalnopravno najkrajši rok
– Praviloma 2 leti, več za nepremičnine
• Zahtevek lahko ugasne, še preden škoda nastane!
• Podjemna pogodba: jamčevalni rok 2 leti
• ZVKSES: 2 leti
• CISG: 2 leti od prevzema (+ zastaralni rok)
• Tudi v predlogu ZOR: 2 leti, nato v končni različici 6 mesecev
– Omejitev špekuliranja (?)
– Upoštevati ureditev obvezne garancije (1 leto)
 B2C
• Potrošniška prodaja (direktiva, ZVPot)
– Jamčevalni rok: 2 leti (rabljeno blago: 1 leto),
kogentno
– Rok za uveljavljanje: 2 leti
• Za celotno obligacijsko pravo: zastaralni roki
– Vendar: za izpolnitev z napako: prekluziven (ni pretrganja, zadržanja) +
izjemno kratek rok

• Načelo prekluzije še dodatno zmanjšuje možnosti kupca

– Morebitni dogovori med strankama o odpravi napake gredo v škodo
upnika (kupca)
– VSL Sklep II Cpg 204/2010: prekluzivni rok sodišče upošteva po uradni
dolžnosti
• Pravni položaj upnika stvarne izpolnitve z
napako se bistveno razlikuje od položaja
upnika pri zamudi ali nemožnosti